vezana z razlikami v regionalnem razvoju, njihovimi vzroki in ukrepi za njihovo zmanjšanje. Na tej osnovi so avtorji opredelili naselja in njihova območja po tem, kakšen je njihov razvojni potencial: zelo ugoden, ugoden, manj ugoden. Po obliki in vsebini je 14. številka obravnavane revija drugačna od prejšnjih, v ospredju nam reč niso prispevki posameznikov, temveč sinteza raziskav. Temu sta podrejeni oblika in zlasti citiranje. Obsežni povzetki v angleščini, ki so na koncu vsakega poglavja, bodo omogočili, da se tudi mednarodni strokovni krogi pobliže seznanijo z geografskimi potezami omenjenih treh slovenskih pokrajin. K nazorne­ mu prikazu razvojnih procesov in struktur pripomorejo tudi številne kartografske priloge. Rado Genorio Dušan Stepančič in sodelavci. Pedološka karta Murska Sobota 1:50000, Ljubljana 1983 in K om entar k listu M urska Sobota, Ljubljana 1984, str. 64. M ed pom em bne naloge, ki jih na Biotehniški fakulteti v Ljubljani opravlja ka­ ted ra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo, brez dvoma sodi pedološko karti­ ranje Slovenije. To zahtevno delo poteka vrsto let in je zajelo že velik del naše re­ publike. Končni cilj je izdelava pedološke karte Slovenije v merilu 1:50000. Precej izdelanih listov čaka na tiskanje, nekaj so jih v letu 1969 že natisnili. Tu obravna­ vani list M urske Sobote je Biotehniška fakulteta izdala leta 1983. Njegov izid z več vidikov pomeni prelomnico pri tiskanju pedološke karte Slovenije. Vsi listi pedološke karte, ki so izšli doslej, imajo namreč za osnovo starejšo iz­ dajo topografske karte 1 :50000 Vojnogeografskega inštituta iz Beograda. Zadnji list pedološke karte pa je tiskan že na novi topografski osnovi Geodetskega zavoda SRS v Ljubljani, ki je po formatu in površini ozemlja drugačna od prejšnje osnove. Z ato je m edsebojna primerjava otežkočena. Posamezni list nove karte zajema pri­ bližno dva lista starejse karte. To je za spoznavanje odeje prsti v določeni pokrajini ugodno, saj odpade zamudno sestavljanje večjega števila listov. Tudi predstavitev pedosistematskih enot je na obravnavanem listu določena no­ vost. Njihova sistematska pripadnost, poimenovanje in opredelitev se namreč uje­ majo z najnovejšimi kriteriji, ki jih v pedologiji postavljajo po svetu in pri nas. S tem je dokaj usklajen s svetovno karto prsti, ki je že tiskana. Opredelitev pedotakso- nomskih kategorij se je naslonila tudi na kriterije, sprejete za klasifikacijo prsti v Jugoslaviji. Obravnavani list je tako sestavni del osnovne pedološke karte Jugosla­ vije, saj so bila dela zanj opravljena kot del medrepubliškega projekta »Pedološko kartiranje tal Jugoslavije«. Na ozemlju, ki ga zajema list M urska Sobota, to je obsežen ravninski svet na obeh straneh M ure in robni deli Goričkega ter Slovenskih goric, je opredeljenih 25 kartografskih enot, ki vključujejo dve ali več pedosistematskih enot. Skupno jih je 36. V eni kartografski enoti je v večini primerov zajeta združba več pedosistematskih enot, ki se združujejo glede na matično osnovo ter reliefna in vodna svojstva prsti. V peto kartografsko enoto, ki obsega prsti jugovzhodno od Murske Sobote, spada npr. distrična rjava prst in distrični ranker. Ponekod so kartografske enote istovetne s pedosistematskimi enotami. V kartografske enote so kot inkluzije zajete tudi pedo- sistem atske enote na manjših površinah. Njihova imena pa niso vključena v ime kartografske enote. Kartografske enote so prikazane z barvami in simboli, kar zelo olajšuje čitanje karte. Na obeh straneh Mure močno izstopajo obrečne prsti v raznih odtenkih zele­ ne barve, v porečju Ledave pa oglejne prsti v modrih odtenkih. Kmetijsko visoko vredne districne rjave prsti in distrični ranker se na večjih strnjenih površinah raz­ prostirajo le v osrednjem delu med M uro in Ledavo. Glede na nepobarvani del Karte izven Slovenije malo slabše izstopa dvajseta kartografska enota. Ob velikih in malih črkah, označujočih posamezne kartografske enote, so še dodatne oznake. Z njimi so predstavljene tekstura prsti in kategorije primernosti zemljišč za kmetijstvo. Z vsemi temi dodatki obogatena karta nudi obilo podatkov ne samo kmetijcem, tem več vsem, ki želijo podrobneje spoznati prsti tega dela Slovenije. Z njihovim po­ znavanjem kot enim od naravnogeografskih dejavnikov se dopolnjuje tudi geograf­ ska podoba Pomurja. K pedološki karti je leto kasneje (1984) izšel tudi komentar. Slovenci smo z njim dobili prvo tovrstno tiskano delo. S 64 stranmi teksta in tabel predstavlja do­ polnilo in razlago pedološke karte. Uvodu in poglavju o raziskovalnih metodah sledi poglavje o tlotvom ih činiteljih. V njem podrobneje spoznamo matično osnovo, pod­ nebje in vegetacijo obravnavanega ozemlja. Prispevke so napisali priznani strokov­ njaki. Poglavje zajema tudi prikaz reliefnih značilnosti, ki bi jim kljub površinski enotnosti ozemlja kazalo posvetiti več pozornosti. Koristno bi bilo dodati tudi od­ stavek o vodnih razmerah, ker vplivajo na pedogenezo. Sledi predstavitev pedosistematskih enot. Po jugoslovanski klasifikaciji so prsti razvrščene v avtomorfne in hidromorfne. Tako jih prikazuje tudi komentar, ki za posam ezne skupine prsti navaja značilnosti njihovega razvoja in njihove rabe. Po­ glavje zaključuje kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki so razvrščena v osem kate­ gorij. V prvo spadajo zemljišča z največjimi možnostmi za kmetijsko izrabo. V zad­ njo so uvrščena pozidana zemljišča itd., torej tla, ki niso več kmetijska. Poleg besedila vsebuje kom entar še vrsto tabel, kjer so razvrščene pedosiste- m atske in kartografske enote, opisi profilov in obilica podatkov, dobljenih na terenu in s pomočjo laboratorijskih analiz. Posebej so grafično in z besedami prikazane tudi tri pedosekvence, značilne za posamezne dele obravnavanega ozemlja. Vse to pri­ speva k popolnejši osvetlitvi lastnosti in značilnosti pedoloških potez Severovzhodne Slovenije. Izid nove pedološke karte in njenega komentarja je pomemben tako za kmetij­ stvo, kakor tudi širše strokovno in znanstveno, saj kaže na visoko raven proučeva­ nja, ki so ga dosegli slovenski pedologi. Želimo si, da bi kmalu sledili še drugi listi s kom entarji vred. F. Lovrenčak Janez Bogataj, Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto 1982, strani 181. O tej etnološki raziskavi, ki'je objavljena magistrska naloga, je vredno poročati iz več razlogov, čeprav gre pri tem za zamudo. Prvi razlog je že uvodni del knjige, kjer avtor pojasnjuje usmeritev sodobne slovenske etnologije. Zaradi nje sta si etno­ logija in geografija bližji kot prej, saj se ne le stikata, temveč ponekod tudi preple­ tata. Tem vprašanjem bi kazalo posvetiti posebno pozornost, nemara kar s posve­ tom obeh strok. Nakazane teoretske in druge poglede skuša študija, kar je posebno pom em bno, tudi uresničiti. O njej pa poročamo tudi zaradi tega, ker se z mlini in žagami ukvarja tudi naša stroka. M edtem ko geografi govorimo o mlinih in žagah, govorijo etnologi o njihovih lju­ deh, kar nikakor ni naključje. Če nam mlini pomenijo gospodarsko obliko in element kulturne pokrajine, gre Bogataju predvsem za proučevanje načina življenja mlinar­ jev kot družbene skupine in za prikaz njihove kulture, povezane z delovnim proce­ som, in sicer v njeni tipičnosti. V študiji je temu podrejeno vse drugo, med drugim tudi osvetlitev širših razmer, kar je prikazano v drugem in zlasti tretjem poglavju (Dolina zgornje Krke — gospodarski in družbeni pogoji, pomembni za opredelje­ vanje m linarstva in žagarstva v tem prostoru). Geografskemu gledanju je to poglav­ je najbliže (npr. prikazi depopulacije in deagrarizacije, dnevna migracija delovne