Leto XIX.
JULIJ 1970
Cena 0,20 din
ODPRTOST NAŠE RESNIČNOSTI
Dan borca in dan vstaje pa tudi občinski praznik slavimo letos v luči posebne obletnice — 25-letnice osvoboditve. In ko se misli marsikoga od nas vračajo nazaj v tisti viharni čas boja za svobodo in se mu v spominu budijo nekateri dogodki in ljudje, ki so pogumno stali sredi njih in jih danes ni več med nami, mu obenem misli uhajajo tudi na prehojeno pot teh 25 let našega povojnega obdobja — v čas prve obnove in administrativnega socializma, v čas prve graditve samoupravnih odnosov in njihovega razvoja do danes, ko se nahajamo sredi že visoko razvite, odprte, demokratične socialistične družbe, ki se vedno močneje tako politično kot ekonomsko uveljavlja v sodobnem svetu, družbe, ki je danes tudi tehnično že visoko razvita in pred katero se prav ta čas odpirajo še neslutene možnosti tehnološkega in gospodarskega razvoja. Ni dvoma, da je videti z današnje perspektive, v obdobju specifičnih znanj, nezadržnega napredovanja tehnike,
Prav je, da tudi v našem listu enkrat spregovorimo o tem, zakaj izvažamo, zlasti zato, ker postaja izvoz vedno bolj potreben, ne samo iz narodno-gospodarskega vidika, ampak tudi glede na interes podjetja.
Na obseg gibanja izvoza jugoslovanske tekstilne industrije delujeta Predvsem dva faktorja:
1.	da je proizvodnja odvisna od hvoza surovin, ki ga pogojuje devizni režim;
tako je zvezna gospodarska zbornica predpisala tekstilnim podjetjem, koliko morajo izvoziti na konvertibilno področje, da bi za to dobila Potrebne surovine;
2.	stimulacija in premiranje tekstilne industrije v zvezi s tem; potrošnja na domačem trgu je stagni-rala, kapaciteta tekstilnih podjetij je
bleščečih odkritij in velikih načrtov, tisti čas, ko je prvič počila partizanska puška, že nekoliko odmaknjen od nas; odnosi med ljudmi postajajo vedno bolj zapleteni in uokvirjeni v strogo določene meje, nekdanjega v svojem bistvu preprostega in žrtvujočega se duha kakor da ni več. In vendar prav ta čas beležimo nov velik premik v 20-letni zgodovini oblikovanja in uresničevanja samoupravnih odnosov v naši družbi, njihovo deformalizacijo in sprostitev — prehod v obdobje njihovega svobodnega in izvirnega ustvarjanja. Sredi priprav na II. kongres samouprav-ljalcev Jugoslavije odkrivamo danes svojo najintimnejšo vez z začetki naše zgodovine — vez, ki jo tke naš lastni zagon pri oblikovanju samoupravljanja. Z njo pa prihaja na dan tisto, kar je od nekdaj najpomembnejše in nam najbližje — odnos, razmerje, odprti prostor dogajanja naše lastne resničnosti in neresničnosti.
Urednik
bila večja in zato je bilo treba poiskati tuja tržišča.
Ne glede na navedena razloga pa je mednarodna blagovna menjava za vsak narod potrebna, za vsako podjetje nujna, zlasti še za naše gospodarstvo, ker se želimo vključiti v mednarodno delitev dela.
Jugoslovanski izvoz v letu 1967 je znašal 930 milijonov N din,
v letu 1968 je znašal 1146 milijonov N din,
v letu 1969 pa že 1452 milijonov N din.
Očitno so napori tekstilne industrije veliki, kar se brez dvoma odraža tudi na raznih težavah, ki jih ima naša panoga. Poleg teh naporov pa mora tekstilna industrija na konvertibilnem tržišču premagovati še razne druge težave. Te težave so:
močna konkurenca v industrijsko močno razvitih državah, dežele v razvoju, ki razpolagajo s surovinsko bazo, ter potencialno tržišče tekstila v Evropi, ki se zapira v razne ekonomske skupnosti (EGS, EFTA). Te so proti tretjim državam zaščitene z visokimi carinami in uvoznimi kontingenti.
Tudi naše podjetje je primorano del svojih izdelkov izvoziti na konvertibilno področje. Izvoz našega podjetja je v letih 1967, 1968 in 1969 znašal ca. 2,5 milijona N din, medtem ko letos predvidevamo, da bo znašal kar 3 milijone N din.
Naš izvoz postaja vedno bolj pomemben. Iz že navedenih razlogov jugoslovanske izvozne politike smo izluščili tudi naš cilj:
Nadaljevanje na 2. str.
t	j
Vsem članom delovne skupnosti iskreno čestitalo za dan korca, dan vstaje in okčinski praznik
uprava podjetja
družbeno politične organizacije
v podjetju
uredništvo Konoplana
ZAKAJ IZVAŽAMO?
ZAKAJ IZVAŽAMO ?
Nadaljevanje s 1. str.
—	del naše proizvodnje izvoziti na konvertibilno področje,
—	pri tem izvozu doseči čim višjo ceno.
Deloma nam je v zadnjem letu že uspelo zmanjšati izgubo, ki smo jo imeli v prejšnjih letih, in sicer iz sledečih razlogov:
—	ker iščemo nove kupce,
—	ker se pojavljamo z boljšo kvaliteto,
Na tem mestu obravnavamo problematiko pristojnosti svetov enot — organizacij združenega dela v podjetju pri odločaju o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja, ki jih bodo sveti imeli na podlagi našega novega statuta. Mimogrede povejmo, da imajo sveti seveda še vrsto drugih pomembnih pristojnosti: tako so odgovorni za izvajanje politike obveščanja (sklicevanje zborov in drugih sestankov delovnih ljudi, objavljanje sklepov in drugih svojih določb in splošnih aktov) dalje ratificirajo statutarne pogodbe, razpravljajo in dajejo predloge delavskemu svetu o vseh vprašanjih ki zadevajo njihove enote, razpravljajo o osnutkih statuta in drugih splošnih aktov podjetja in dajejo nanje svoje pripombe in predloge, razpravljajo o programu dela in razvoja, letnem planu, poročilo o zaključnem računu in predlogu o delitvi dohodka podjetja in dajejo nanje svoje pripombe in predloge, obravnavajo poročilo organov upravljanja podjetja, zastavljajo vprašanje in dajejo mnenja in predloge delavskemu svetu v zvezi z delom in poslovanjem podjetja in njegovih organov, sklepajo o razpisu referenduma v svojih enotah, sklepajo o razpisu dopolnilnih volitev in uvedbi postopka za odpoklic članov sveta, predlagajo sklic zbora delovnih ljudi v podjetju in sklepajo o sklicu zbora delovnih ljudi v enoti, zahtevajo po svojem predsedniku uvedbo postopka pred pristojnim ustavnim sodiščem, predlagajo delavskemu svetu razveljavitev nezakonitega akta ali sklepa, ustanavljajo svoje stalne in občasne komisije, redno poročajo delavskemu svetu o svojem delu in sicer najmanj enkrat na tri mesece, volijo predsednika sveta in njegovega namestnika in ju odpoklicujejo. Svet oz. zbora delovnih ljudi samostojne organizacije združenega dela oz. posebnih storitvenih enot v podjetju pa imajo poleg tega še posebne pristojnosti glede sprejemanja svojih splošnih aktov, letnih planov in programov razvoja, periodičnih obračunov in zaključnih računov itd. Vsekakor pa bo eno najpomembnejših področij dela svetov prav odločanje o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja, zaradi česar hočemo na tem mestu nadrobneje spregovoriti o njem.
— še v največji meri pa zato, ker se dokaj natančno držimo dobavnih rokov.
Izvoz nam ne sme pomeniti samo obveznosti, ki jo imamo do skupnosti, ampak tudi izpolnjevanje v asorti-manu, poznavanju zahtev tujih kupcev — in ne nazadnje, vključitev v mednarodno delitev dela.
Šef komercialnega sektorja: dipl. inž. Avgust Orehek
Po našem novem statutu bodo sveti odločali na I stopnji:
—	o sprejemu na delo na vsa delovna mesta razen na tista, ki se po veljavnih predpisih in posebnem splošnem aktu podjetja zasedajo po razpisu,
—	o razporeditvi na delo na delovno mesto za vse razen za tiste, ki delajo na delovnih mestih, ki se skladno s prejšnjo alinejo zasedajo po razpisu, kadar gre za razporeditev znotraj iste enote — organizacije združenega dela,
—	o prenehanju delovnega razmerja na osnovi vseh zakonsko določenih pogojev, razrešitvi oz. podaljšanju roka za razrešitev in drugih vprašanjih, ki so neposredno povezana s prenehanjem delovnega razmerja, če so pristojni za odločanje o sprejemu delavca na to delovno mesto,
—	o izreku ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti proti vsem razen proti članom delavskega sveta in ko-legialnih izvršilnih organov podjetja in tistim, ki delajo na delovnih mestih, ki se skladno s 1. alinejo zasedajo po razpisu,
—	o izrabi letnega dopusta za vse razen za tiste, ki delajo na delovnih mestih, ki se skladno s 1. alinejo zasedajo po razpisu,
—	o odsotnosti z dela z nadomestilom ali brez nadomestila osebnega dohodka od 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu,
—	v vseh drugih primerih, če ni s statutom drugače določeno.
Kot vidimo, je delokrog svetov, kar zadeva odločanje o pravicah in dolžnostih delovnega razmerja, dokaj širok. V splošnem, lahko rečemo, velja pravilo, da odločajo o vseh tistih vprašanjih s področja delovnih razmerij, ki so po svojem pomenu in značilnostih na ravni samih enot
—	organizacij združenega dela v podjetju; o vprašanjih, ki so po svojem pomenu in značilnostih nujno na ravni podjetja kot celote (ker ima odločanje o njih pomen za celotno podjetje in ne le za posamezno enoto
—	organizacijo združenega dela) pa odločajo organi podjetja. Tako npr.: odločajo tudi na I. stopnji organi podjetja o sprejemu na delo na tista delovna mesta, ki se po veljavnih predpisih in posebnem splošnem aktu podjetja zasedajo po razpisu, saj gre
v takih primerih za vprašanje zasedbe tako pomembnih delovnih mest za podjetje kot celoto, da jih je tudi njegova delovna skupnost kot taka določila (npr.: delovnih mest vodij enot, šefov sektorjev ipd.). Podobno velja tudi za odločanje o razporejanju na delovna mesta, še posebej pa za razporejanje iz ene enote v drugo. Prav tako odločajo organi podjetja na I. stopnji v nekaterih drugih vprašanjih, tako npr.: če gre za sredstva podjetja t. j. v tem primeru o povrnitvi materialne škode, ki jo je povzročil delavec podjetju na delu oz. v zvezi z delom kot tudi o oprostitvi povrnitve te škode, dalje če gre za odločanje o daljši odsotnosti z dela z nadomestilom ali brez nadomestila osebnega dohodka t. j. odsotnosti nad 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu ipd.
Posebej moramo opozoriti na okoliščino, da lahko odločajo o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja na I. stopnji posamezni, s statutom pooblaščeni delavci podjetja samo v zakonsko določenih primerih in v okoliščinah in pod pogoji, določenimi v splošnem aktu. Ti zakonsko določeni primeri so:
1.	odločanje v izjemnih okoliščinah o začasni razporeditvi delavca na delovno mesto, za katero je predvidena nižja stopnja strokovne izobrazbe, kot jo delavec ima, dokler trajajo te okoliščine,
2.	odločanje o uvedbi dela nad polnim delovnim časom v primerih in pod pogoji, določenimi v zveznih in republiških predpisih in v skladu s statutom,
3.	odločanje o pravici delavca do odsotnosti z dela do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu z nadomestilom osebnega dohodka v nujnih primerih, določenih v splošnem aktu,
4.	odločanje o odstranitvi delavca z delovnega mesta, če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu oz. v zvezi z delom, če je predlagan zoper njega postopek za izključitev iz delovne skupnosti ali če je bil zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti v skladu s primeri in pogoji, določenimi v splošnem aktu.
Samo v gornjih štirih primerih lahko odločajo posamezni pooblaščeni delavci podjetja o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja — in v nobenem drugem.
Kot vidimo, so pristojnosti svetov glede odločanja o pravicah in dolžnostih delavcev iz delovnega razmerja ne le široke, marveč tudi striktno določene tako, da jih bodo mogli in morali izvrševati edinole sveti sami. Prav zato in s tem seveda tudi zaradi ugotovitve uspešnega in funkcionalnega poslovanja podjetja pa je potrebno, da se člani svetov seznanijo ne le s pristojnostmi, ki jih imajo sveti, marveč tudi z vso tisto problematiko, ki je z izvrševanjem teh njegovih pristojnosti kar najtesneje povezana.
(Se nadaljuje)
Pravnik:
Ingo Paš
PRISTOJNOSTI SVETOV
Proizvodnja in kvaliteta v maju 1970
V maju so vsi proizvodni obrati izpolnili mesečne proizvodne plane z več kot 100 °/o. Predilnica sintetične Preje in delno tudi tkalnica sta delali v štirih izmenah. Predilnica je delala zaradi potreb tkalnice, tkalnica pa zaradi velikega popraševanja po naših izdelkih. Tako smo lahko hitreje zadovoljili zahteve naših kupcev. Oplemenitilnica in konfekcija sta obratovali v dveh, oplemenitilnica pravzaprav delno v treh izmenah,
konfekcija pa tudi ob prostih sobotah, in sicer oddelek za izdelavo šotorov.
Oskrba s surovinami je bila zadovoljiva, razen pri določenih barvah sintetične preje.
Kako so posamezni obrati izpolnili proizvodne naloge za maj in za obdobje petih mesecev, je obenem s primerjavo z letom 1969 razvidno iz naslednje tabele:
		Plan maj 1970 °/o	Indeks maj 1969 »/«	Kumulativa od I.—V. 70 %	Indeks od I,—V. 69 ■/o.
Predilnica	— predenje kg	114,4	125,5	98,3	104,9
	— sukanje kg	101,5	125,9	94,7	111,0
Tkalnica	— m	100,9	141,5	95,5	113,0
	— m2	102,9	149,3	96,6	121,4
	— 000 votkov	103,1	136,2	102,1	104,6
Oplemenitilnica	— m	113,4	124,3	102,0	109,5
Tiskarna	— m	—	109,8	—	111,4
	— b. m	—	428,0	—	142,9
Konfekcija	— Nh	—	114,2	—	105,7
Kar zadeva kvaliteto, pa so bili v maju pri surovih in adjustiranih tkaninah skupno doseženi naslednji rezultati:
I.	kvaliteta	tkanin	94,19	94,44
II.	kvaliteta	tkanin	3,13	3,02
III.	kvaliteta	tkanin	0,96	0,95
Neregularne tkanine			1,72	1,59
Če zgoraj navedene rezultate primerjamo z rezultati v aprilu, lahko vidimo, da je kvaliteta tkanin praktično slabša pri vseh skupinah tkanin razen pri bombažno sintetičnih tkaninah. Lahko trdim, da je ponovno zaskrbljujoč razmeroma visok odstotek neregularnih tkanin tako v tkalnici kot oplemenitilnici.
Iz zgoraj navedenih podatkov lahko razberemo, da so vsi proizvodni obrati delali v maju dobro in da so kumulativni rezultati za pet mesecev boljši, kot so bili za obdobje štirih mesecev. Tudi v primerjavi z letom 1969 so rezultati za to obdobje petih mesecev boljši.
I. kval.
•/o
Bombažne tkanine	94,75
Sintetične tkanine	90,04
Laneno bombažne tkanine	97,45
Bombažno sintet. tkanine	84,68
Prejšnji mesec smo izdelali prvi silos, ki smo ga preizkusili na Kmetijskem poskusnem centru v Jabljah. Napolnili smo ga s 36 vrečami prosa, ki so tehtale skupno 2400 kg.
Silos, ki ga vidimo na spodnji sliki, je izdelan iz naše tkanine iz trevira-hochfest vlaken. To so sintetična (poliesterna) vlakna, ki so jih razvili predvsem za tehnične namene. Zaradi njihovih posebnnih lastnosti, kot npr. visoka trdnost, stabilnost oblike, odpornost proti kemikalijam, odpornost proti trohnenju, so se izdelki iz teh vlaken uveljavili v šte-vilnih panogah gospodarstva. Tako Uporabljajo tovrstne tkanine za transportne trakove, mrežaste tka-nme, cerade, tehnične filtre, posodo 2a vodo itd.
Prednosti silosov iz trevira-hoch-fest tkanine so sledeče:
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin se je v maju z ozirom na april delno poslabšala, vendar se še giblje v zadovoljivih mejah. Kvaliteta je slabša v skupini bombažnih in bombažno lanenih tkanin.
V posameznih skupinah je bila dosežena naslednja kvaliteta surovih tkanin:
II. kval. III. kval. Nereg. blago "/o	•/»	•/»
3,18	1,06	1,01
5,12	1,45	3,39
1,15	0,45	0,95
9,50	0,96	4,86
—	pri postavitvi oziroma montaži zavzamejo mnogo manjšo površino kot vreče;
—	so zelo lahki, zaradi česar se enostavno transportirajo in hitro postavijo na primerno mesto;
—	ker so zelo trpežni in obstojni proti trohnenju oziroma plesnobi, jih praktično ni potrebno vzdrževati;
—	praznenje je zelo enostavno in omogoča vključitev mehaniziranega oziroma avtomatiziranega transporta do uporabnika.
Silos lahko postavimo na prosto kot tudi v zaprte prostore, ker tkanino lahko plastificiramo tako, da ne prepušča zraka in vode ali pa jo samo impregniramo, da material v silosu lahko »diha«.
Ogrodje je izdelano iz profiliranih železnih cevi in je tako skonstruirano, da posamezne elemente lahko de-
Tehnolog PTK: ing. Franc Jeraj
Silos iz trevira-hochfest tkanine, ki smo ga preizkusili na KPC v Jabljah
montiramo oziroma več silosov združimo v baterijo.
Polnjenje lahko izvršimo z eleva-torjem ali pa tudi direktno s pomočjo cevi in zračnega pritiska.
Uporabljamo jih za skladiščenje vseh vrst žita in semen, moke in zdroba kot tudi močnih krmil, umetnih gnojil in drugih mletih proizvodov.
Upamo, da ne bomo ostali samo pri poiskusih in da bo naraslo zanimanje za tovrstne izdelke.
Tehnolog za razvoj proizvodov: dipl. ing. Jože Podpeskar
Silos za skladiščenje žita in mletih proizvodov
I. redna seja DS
Predstavljamo vam novoizvoljene predsednike samoupravnih organov
Dne 5. 6. 1970 je bila I. redna seja DS INDUPLATI, Jarše na kateri se je novoizvoljeni DS konstituiral. Poročilo o poteku volitev je podal predsednik volilne komisije, pravnik Ingo Paš, po predlogu verifikacijske komisije pa je DS potrdil mandate novoizvoljenim članom. DS je izvolil tudi svojega novega predsednika in njegovega namestnika. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Janez Grčar, za njegovega namestnikajpa tov. Franc Majdič. Obenem je DS sklenil, da bo glede na to, da še teče postopek za sprejem našega novega statuta, volil na eni izmed svojih sej v juliju, takoj ko bo stopil novi statut v veljavo, kolegialna izvršilna organa
Tov. Janez Grčar — novi predsednik delavskega sveta
Tov. Tone Ručigaj — novi predsednik sveta OZD predilnica
podjetja, poslovni odbor in odbor za kadrovska vprašanja, zaradi česar na tej seji tudi ni izvolil novega UO.
Za tem je DS prešel na obravnavo obračuna prodaje za obdobje januar — april 1970 in obračuna proizvodnje za april 1970. Poročilo je podal šef ekonomsko-analitskega sektorja inž. Jože Klešnik. V obravnavanem obdobju januar — april 1970 smo dosegli na domačem trgu 37% stopnjo prispevka za kritje, kar nam da v primerjavi s planom za to obdobje določeno stopnjo 33% indeks 112% plana. Na tujem trgu smo dosegli 78% variabilnih stroškov (to pa predvsem zaradi tega, ker smo v tem obdobju izvažali skoraj izključno samo konfekcijo, pri kateri smo dosegali le 76 % variabilnih stroškov, medtem ko dosegamo pri tkaninah, ki smo jih v tem obdobju precej manj izvozili, že 93 % variabilnih stroškov), kar nam da v primerjavi s planom določeno 80% stopnjo doseganja variabilnih stroškov indeks 98 % plana. Omeniti velja, da smo v tem obdobju skupno (s prodajo na domačem in tujem trgu) dosegli indeks 105% s planom določenega prispevka za kritje, da so bili popusti in kondicije glede na plan v rahlem porastu (indeks znaša 102 % plana) in da nam je uspelo zmanjšati s planom predvideno izgubo pri izvozu (indeks znaša 93 % plana). V tem obdobju smo planirani dobiček presegli za 12 %. Kar zadeva zaloge, lahko rečemo, da nam jih je skoraj v celoti uspelo znižati na raven normativa. Tako so bile celotne zaloge po stanju na dan 30. 4. 1970 samo še za 7 % iznad normativa. Nasprotno temu pa so občutno porastle terjatve, ki so bile po stanju na dan 30. 4. 1970 za 58% iznad normativa in ki v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 1969 tudi kažejo tendenco nadaljnjega naraščanja. Tako lahko ponovno ugotav-
Tov. Mara Šunkar — novi predsednik sveta OZD konfekcija
ljamo, da so se zaloge v večji meri samo prelile v terjatve, kar je seveda bližje njihovi končni realizaciji, kar pa nas seveda še ne more zadovoljiti. Skladno s tem je treba posvetiti posebno pozornost pospešeni izterjavi naših kupcev.
Ker so člani DS le stežka sledili temu poročilu, so sklenili, da organizirajo kratek seminar, na katerem se bodo seznanili s svojimi pravicami in dolžnostmi, s statutom, finančnim poslovanjem podjetja itd. Na seminarju bodo predavali domači predavatelji.
Tov. Raspet je prosil ing. Jožeta Klešnika, naj razloži, zakaj imamo izgubo pri izvozu. Ing. Jože Klešnik mu je pojasnil, da izvažamo na za-padno tržišče, pri čemer moramo pokrivati carino, največkrat pa še stroške prevoza. S tem imamo izgubo, ki pa je v zadnjem času precej manjša, saj sedaj dosegamo za 10 % višje cene kot v letu 1968 in v prvi polovici leta 1969. Kljub izgubi moramo izvažati, ker lahko le na ta način dobimo devize za reprodukcijski material in za nabavo rezervnih delov.
Tov. direktor je glede izvoza pripomnil še sledeče: Do sedaj smo v pretežni meri izvažali samo v ZR Nemčijo, zdaj pa smo se začeli usmerjati tudi na skandinavsko področje, Finsko, Dansko in Norveško, kjer dosegamo dosti boljše cene; vendar pa kupci iz teh dežel postavljajo svoje pogoje in bodo sami poslali vzorce, kaj zahtevajo. S šefom komercialnega sektorja sta pred nedavnim obiskala vse tri države, en kupec s tega področja pa je bil tudi že pri nas, tako da bomo že letos nekaj izvozili. Na Finskem se zanimajo za naše zavese in tehnične tkanine (ja-drovino). Ponudili smo jim tudi sintetične markize, vendar bi bilo treba tem še izboljšati kvaliteto, če bi hoteli zadovoljiti te kupce.
Tov. Venčeslav Perko — novi predsednik sveta OZD tkalnica
Sef računovodskega sektorja tov. Francka Marinšek je obvestila navzoče o pregledu zaključnega računa za leto 1969 s strani inšpektorja SDK Ljubljana. Pregled je trajal 14 dni. Pregledano je bilo celotno poslovanje podjetja za leto 1969 (tako v zvezi z osnovnimi sredstvi, sredstvi skladov, obratnimi sredstvi, prometnim davkom, obrestmi od poslovnega sklada, prispevki iz osebnih dohodkov, ugotavljanjem celotnega dohodka, porabljenimi sredstvi, kontrolo obračuna proizvodnje in izkazovanjem vrednosti zalog). Predvsem je bilo pregledano poslovanje v zvezi s prehodom na obračun po variabilnih stroških. Pri tem je bila izdelana analiza in so bili ugotovljeni pozitivni in negativni rezultati takšnega načina obračuna. Ocena inšpekcije je, da bi podjetje, če bi vrednotilo zaloge po lastni ceni, poslovalo z zelo ugodnim finančnim rezultatom. Inšpekcija Prav tako meni, da je bila odločitev podjetja za prehod na novi način vrednotenja zalog, pravilna. Pri celotnem pregledu inšpekcija ni odkrila nobenih napak, tako da je podjetje poslovalo v skladu z veljavnimi predpisi.
Nadalje so člani DS obravnavali in sprejeli spremembe pravilnika o štipendijah, spremembe pravilnika o kvaliteti (obračun stimulacije za kvaliteto pri tkalkah), spremembe pravilnika o OD (obračun stimulacije za delavce, zaposlene v Industrijski prodajalni) in predlog za spremembo Pravilnika o OD za boljšo stimulacijo delovnih mest, ki se zasedajo z moško delovno silo.
Štipendije so v našem podjetju znatno nižje kot v sosednjih podjetjih, stroški bivanja v internatu pa znašajo od 280 do 330 din. Zato se s spremembo določi naslednja višina štipendij:
za srednje šole:
1.	letnik 250 din,
2.	letnik 270 din,
3.	letnik 300 din,
4.	letnik 350 din;
T°v. Miha Požar — novi predsednik sveta OZD vzdrževanje
za višje in visoke šole:
1.	letnik 300 din,
2.	letnik 350 din,
3.	letnik 400 din,
4.	letnik 450 din.
Iz pravilnika se črta določilo o premoženjskem stanju (dohodek na družinskega člana), upoštevali pa se bodo drugi kriteriji (letnik, uspeh). Nova višina štipendij velja od 1. 7. 1970 dalje.
Sprememba pravilnika o kvaliteti (obračuna stimulacije za kvaliteto pri tkalkah) zajema sledeče točke:
1.	Osnove za stimulacijo ostanejo manj vredne surove tkanine.
2.	Pri obračunu OD se uporabi 105%) normative za delo po času in učinku za celotno proizvodnjo surovih tkanin, za manj vredne tkanine pa se uvedejo odbitne točke.
3.	Odbitne točke znašajo:
Strojni sistem
	3—5	6—9	10—12
II. kvaliteta	200	100	50
III. kvaliteta	300	150	100
IV. kvaliteta	600	400	300
V tabeli so odbitki za 50 m kose. Pri 100 m kosih so odbitki dvojni.
4.	Največ se lahko obračuna 6000 odbitnih točk, tako da znaša stimulacija za kvaliteto od + 5 do — 5 %> osebnega dohodka (pri poprečno doseženi 90°/o I. kvaliteti je OD 102 ”/o, pri 85°/o I. kvaliteti pa 100 %>).
5.	Kvaliteta se obračunava za obdobje od 26. v preteklem mesecu do 25. v tekočem mesecu.
Uvede se stimulacija za delavce, zaposlene v industrijski prodajalni.
Dipl. ing. Jože Podpcskar — novi predsednik sveta OZD uprava
Osnova za stimulacijo je njihov plan prometa po mesecih. OD se za vsak mesec izračunajo na osnovi diagrama 3 iz pravilnika o posebnih merilih, po katerih se obračunava OD za določena delovna mesta in vrednost točke za celotno podjetje.
Ker težko dobimo moško delovno silo in nam profesionalci uhajajo, je DS sprejel predlog za boljšo stimulacijo delovnih mest, ki se zasedajo z moškimi, do vključno skladiščnika pomožnega materiala. Naj nižji OD naj bi bili 800 din. S tem bi odpadle vse druge bonifikacije razen dodatka na stalnost. Spremembe naj se objavijo na oglasnih deskah podjetja, veljale pa naj bi po potrditvi na DS predvidoma od 1. 8. 1970 dalje. Na tem mestu naj posebej opozorimo na to, da se nanaša ta sprememba pravilnika o OD le na določena delovna mesta predvsem zato, ker podjetje trenutno ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi moglo zagotoviti na vseh delovnih mestih najnižji OD 800 din. Vsekakor pa ostaja to perspektiva, ki jo bo podjetje skušalo uresničiti brž ko bo za to dobilo potrebna sredstva.
Tov. Tone Pavlič — novi predsednik sveta storitvene enote Menza in počitniški domovi
Tov. Marija Malež — novi predsednik delovne skupnosti SOZD Industrijska prodajalna
Nova organizacija skladiščne službe
Racionalno in ekonomično skladiščno poslovanje, ki teče točno in brez zastojev, zagotavlja le dobra organizacija skladiščne službe.
Vsi vemo, da je osnovna naloga skladišča sprejemanje, čuvanje in izdajanje izdelkov z namenom, da_se premosti časovna razlika med časom proizvodnje in časom potrošnje. Pri tem mora skladišče očuvati blago tako v kvaliteti kot v kvantiteti nespremenjeno. Skladiščna služba mora torej zagotoviti vse elemente, da zadosti tem potrebam. Skrbeti mora, da je organizacija skladiščnega poslovanja racionalna in ekonomična ter da teče delo v skladišču brez zastojev, točno in ažurno.
Skrb za čimbolj točen pregled nad zalogami in njihovimi spremembami v skladiščih je tudi v našem podjetju postavila zahtevo, da v najkrajšem času priredimo razpoložljiv prostor, da bi bilo delo v skladišču čim lažje in racionalnejše. Posameznika, ki ga je v zadnjem času pot pripeljala v skladišče metražnih izdelkov, je gotovo prijetno presenetila njegova nova ureditev. Ni še preteklo veliko časa od takrat, ko smo imeli na vseh koncih podjetja, v vsakem začasno izpraznjenem prostoru, začasno vskla-diščene izdelke. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, koliko dragocenega časa je bilo zaradi tega porabljenega niti kakšni so bili pogoji dela skladiščnih delavcev. Poleg tega pa so se tako vskladiščeni izdelki velikokrat poškodovali, saj so bila ta skladišča vse prej kot primerna za skladiščenje. Naša dolgoletna želja se je torej uresničila, pa čeprav samo delno, saj je skladišče konfekcioniranih izdelkov še vedno zelo neprimerno in neprikladno.
Naštela bom samo nekaj prednosti, ki smo jih dosegli z novo ureditvijo skladišča metražnih izdelkov:
—	pregled nad zalogami je boljši;
—	kvaliteta in kvantiteta izdelkov ni več ogrožena;
—	kupec dobi zelo dober vtis o urejenosti skladišča in si s tem ustvari boljšo sliko o samem podjetju;
—	delo pri prevzemanju in odpremi izdelkov je hitrejše in lažje;
—	delavci v skladišču niso več v taki meri izpostavljeni vremenskim neprilikam, ker je skladišče v zaprtem prostoru;
—	prostor se lažje čisti itd.
Še pred preureditvijo skladišča pa se je spremenila tudi sama organizacija dela v skladišču. V začetku februarja smo zaradi velikega asorti-mana naših izdelkov, zaradi katerega se je tudi povečal obseg dela v skladišču, razdelili skladišče v dva ločena dela in sicer:
a)	skladišče metražnih izdelkov in
b)	skladišče konfekcioniranih izdelkov.
Vodja skladišča metražnih izdelkov je tov. Rezka Habjan, vodja skladišča konfekcioniranih izdelkov pa tov. Franc Veider. Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, kako pozitiven je bil storjeni korak, saj so rezultati novega načina dela že vidni.
Kako so z novo ureditvijo skladišča in z novo organizacijo dela zadovoljni ljudje, ki delajo v teh skladiščih, sem povprašala vodji obeh skladišč in dobila naslednja odgovora:
Tov. Rezka Habjan: Zaradi širokega asortimana naših proizvodov je bilo nujno potrebno, da smo skladišče ločili, ker je sedaj delo veliko lažje, hitrejše in bolj točno izvršeno. Iz omenjenih razlogov sem z novo organizacijo dela zelo zadovoljna.
Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati, kako zelo sem zadovoljna s preureditvijo skladišča, saj je bil že res skrajni čas, da se nam je dolgoletna želja končno uresničila. Ne samo, da je delo v preurejenem skladišču veliko lažje, ampak je tudi počutje delavcev veliko boljše, kar se vse odraža v njihovi produktivnosti. Sicer so pa rezultati našega dela vidni pri uspehu prodaje.
Tov. Franc Veider: Z novo organizacijo dela v skladišču sem zelo zadovoljen, ker je delo veliko lažje
zaradi boljšega pregleda nad zalogami, tako da je tudi produktivnost pri odpremi blaga večja.
Seveda pa je velika želja nas vseh, ki smo zaposleni v skladišču konfekcioniranih izdelkov, da bi tudi naše skladišče v najkrajšem času preuredili; to je sicer že zelo dolgo v planu, vendar se še vedno ni uresničilo. Ne samo, da bi lahko vsak, ki bi prišel v skladišče, dobil boljši vtis o našem podjetju, da bi bilo tudi delo lažje, ampak je to tudi nujno potrebno zaradi večne nevarnosti vdora vode v skladišče, pri čemer bi lahko nastala velika škoda. Takšna škoda je že nastala letos, zato upam, da bo to vprašanje čimprej rešeno.
Njihovim željam se na koncu pridružujem tudi sama, saj pridejo v naše skladišče kupci iz različnih krajev in je njegova urejenost prvi vtis, ki si ga ustvarijo o našem podjetju. Vsi pa vemo, koliko je vredno, če je ta vtis dober, saj že lahko vidimo rezultate takšnega vtisa prav pri poslovanju našega novega skladišča metražnih izdelkov.	p
Vpliv kvalitete izdelkov na znižanje prodajnih cen
V	zadnji številki Konoplana ste lahko prebrali sestavek dipl. ing. Alenke Korče-Pleteršek o napakah v proizvodnji in njihovem vplivu na končno kvaliteto izdelkov. Da bi problem zaokrožili, si danes oglejmo vpliv kvalitete izdelkov na njihovo prodajo, oziroma na njihove prodajne cene.
V	našem podjetju je že vrsto let ustaljena navada, da pri prodaji izdelkov nižje kvalitete priznavamo kupcu naslednja znižanja:
Kvaliteta	Znižanje PC
II.	vrsta	5	%>
III.	vrsta	10	%>
IV.	vrsta (makulatura) 50 °/o
Pri tem pa moramo opozoriti še na okoliščino, da kupci v mnogih primerih zahtevajo samo izdelke !• vrste, če pa se že odločijo za nakup nižje kvalitete, potem, posebno v zadnjem času, zahtevajo vedno večje znižanje prodajnih cen (do 30 %> za II.—III. vrsto).
V petmesečnem poslovanju smo na domačem trgu dosegli 29 852 251 din fakturirane realizacije, v istem obdobju pa smo kupcem pri prodaji izdelkov nižje kvalitete priznali naslednja znižanja:
Posameznika, ki ga je v zadnjem času pot pripeljala v skladišče metražnih izdelkov, je gotovo prijetno presenetila njegova nova ureditev
Vrsta izdelka
Kvaliteta
Znižanje
Tkanine Konfekcija
Tkanine in konfekcija Skupaj
V razmerju do dosežene fakturirane realizacije predstavljajo priznana znižanja 1,7 %>. medtem ko je v istem obdobju lani to razmerje znašalo 1,5 °/o, v absolutnem znesku pa 451 921,06 din.
Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so letos popusti nekoliko večji, da pa gre v obeh primerih za zneske, nad katerimi se moramo za-
103 460,21 din 12 152,21 din 389 483,49 din
505 095,91 din
misliti. Nesmisel bi bilo trditi ali celo zahtevati, da se lahko proizvaja samo izdelke I. vrste, vendar pa je možno s povečano pazljivostjo pri delu na vseh delovnih mestih, kjer zaposleni neposredno vplivajo na kvaliteto izdelkov, izboljšati stopnjo kvalitete in s tem znižati popuste pri prodaji.
JK
II. in III. vrsta II. in III. vrsta maltulatura
Znižanja, ki jih
priznavamo
kupcem
pri prodaji
izdelkov
nižje kvalitete,
predstavljajo
zneske,
nad katerimi
se moramo
zamisliti. Na sliki:
kontrola kvalitete
gotovih izdelkov
v konfekciji

Večina izmed nas do pred kratkim niti pomislila ni več na možnost okužbe z garjami. Ta kožna bolezen nas je ogrožala nazadnje med drugo svetovno vojno in nekaj časa po njej. Ker je to nalezljiva bolezen otrok in odraslih ter v zadnjem času zopet aktivna, je umestno, da jo pobliže spoznamo oziroma obnovimo svoje znanje o njej.
Scabies ali garje povzroča parazit Ascarus scabiei. Samci živijo v kožnih gubah, samice pa vrtajo v zgornje aloje kože krive rove. Samica v globini rova zleže vsak dan eno jajčece. Človek se okuži z direktnim kontaktom. Po dveh do treh tednih se Parazit toliko razmnoži, da opazimo tipična znamenja na koži. Scabies se lokalizira med prsti rok, na koži in sluznici spolovil, na upogibni strani ob sklepu roke, na izproženi strani lahti, v sprednji podpazdušni gubi, na prsih in okoli pasu. Na lasišču, na obrazu ali na vratu se ne pojavlja, kamo dojenčki imajo garje tudi na Podplatih. Najbolj značilno za to aožno bolezen je srbenje ponoči. Za-radi praskanja nastanejo opraska-nme, ki se zelo rade okužijo. Garje odpravimo tako, da se najprej okopljemo v topli vodi, da se kožne pore razširijo. Nato vtiramo v kožo predpisano zdravilo (mazilo ali tekočino). 1° ponavljamo nekaj dni, dokler Sarje ne izginejo. Okuženo perilo,
obleko, posteljno perilo in odejo razkužimo. Razkužimo na ta način, da prekuhamo obleke in perilo iz bombažnih in lanenih tkanin. Obleke in perilo iz volnenih ter sintetičnih tkanin pa preperemo v vodi z nižjo temperaturo in z nekoliko več pralnega sredstva. Vrhnja oblačila prelikamo z vročim likalnikom preko mokre krpe.
Epidemijo te bolezni lahko preprečimo na ta način, da bolnik takoj, ko se pojavijo zgoraj opisani znaki okužbe, poišče zdravniško pomoč.
Majda Škrinjar
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža se zahvaljujem sindikalni organizaciji za pomoč, ki mi jo je izkazala v času njegove bolezni, svojim sodelavkam in sosedom za denarna darila in poklonjeno cvetje ter vence na grob.
Marija Škorič
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta za izraze sožalja in poklon venca ter tistim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala.
Sin Štefan Mrvar z družino
Fluorografiranje
Zaradi preprečevanja in zatiranja pljučne tuberkuloze se bo letos izvedlo obvezno fluorografiranje pri vseh prebivalcih v občini Domžale. Fluorografiranje je obvezno za občane od 24. leta dalje, razen za bolnike in žene v višji nosečnosti.
Fluorografiranje se bo pričelo 17. oktobra in bo trajalo do 31. 10. 1970. Občani bomo prejeli pravočasno vabila z oznako fluorografske baze. Po izvršenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki bodo posebej vabljeni od pristojnega upravnega organa Skupščine občine Domžale. Kdor se ne bo udeležil fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, se bo po posebnem odloku kaznoval z denarno kaznijo do 200 din.
Obvestila
iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Dara Matejevič, sukanje preje, vstopila 15. 6. 1970,
2.	Franc Lončar električar, vstopil 16. 6. 1970,
3.	Jovanka Stoj nič, sukanje preje, vstopila 16. 6. 1970,
4.	Bosiljka Slavevski, sukanje preje, vstopila 18. 6. 1970,
5.	Doka Djordjevski, sukanje preje, vstopila 18. 6. 1970,
6.	Frančiška Rokavec, sukanje preje, vstopila 23. 6. 1970,
7.	Urankar Justina, previjanje preje, vstopila 29. 6. 1970,
8.	Frančiška Vovk, strežba v menzi, vstopila 24. 6. 1970.
Izstopi:
1.	Janez Mlakar, del. v prejem., izstopil 28. 5. 1970,
2.	Ana Loboda, tiskar, izstopila 30. 5. 1970,
3.	Anton Šarc, električar, izstopil 31. 5. 1970,
4.	Karol Divjak, del. v aluminij, upokojen 3. 6. 1970,
5.	Marija Karba, tkalka, izstopila 16. 6. 1970,
6.	Ratomir Stanisavljevič, mazač strojev, izstopil 19. 6. 1970,
7.	Ana Siketič, tkalka, izstopila 19. 6. 1970,
8.	Marija Luzar, sukanje preje, in-val. upokojena 30. 6. 1970,
9.	Anton Sitar, tkal. mojster, upokojen 30. 6. 1970,
10.	Peter Habjan, tkal. mojster, upokojen 30. 6. 1970,
11.	Jožica Grojzdek, del. v konfekciji, izstopila 30. 6. 1970,
12.	Anica Švare, del. v konfekciji, izstopila 30. 6. 1970.
POROČILA SE JE:
Kati Cerar, tkalka, poročena MILANO VIC.
Vprašanja in odgovori
Na zadnji seji uredniškega odbora smo sklenili, da odpremo na straneh našega lista novo rubriko, s katero bi kar neposredneje oživili stik s člani delovne skupnosti podjetja. Rubrika bo, kot že naslov kaže, namenjena vsem članom naše delovne skupnosti, da v njej zastavijo tista vprašanja, ki se jim odpirajo bodisi s področja delovnega razmerja in socialnega zavarovanja bodisi s področja poslovanja podjetja sploh, in da v njej seveda tudi dobijo odgovore na ta svoja vprašanja od strokovnih delavcev našega podjetja. Namen in okvir rubrike sta s tem, upam, dovolj jasno določena. Vprašanji, ki jih boste naslavljali na to rubriko, lahko osebno oddaste vsak delovni dan v kadrovsko-organizacijskem sektorju podjetja ali pa jih pismeno pošljete na uredništvo našega lista. Vse, ki nam bodo poslali svoja vprašanja, naj opozorimo samo še na to, naj se v svojih dopisih tej rubriki ne pozabijo podpisati. Na vprašanja namreč, ki jih njihovi avtorji ne bi podpisali, žal ne bomo mogli odgovoriti. Pa to je itak samoumevno.
Za uvod v to rubriko bomo v njej predstavili stališče Plenuma RS ZSS o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj so bile prav zadnji čas zelo široke in pestre razprave o izpopolnitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stališča, ki vam jih predstavljamo, naj pokažejo, kako se je ta razprava, v kateri je sodeloval tudi dobršen del naše javnosti in ki je gotovo tudi marsikoga med nami živo zainteresirala, naposled izoblikovala. Ta stališča, ki jih povzemamo po informacijah RS ZSS št. 30/70, so:
1.	Pogoj za pridobitev starostne pokojnine naj bo 60 let starosti za moške in 55 let za ženske ter najmanj 20 let delovne dobe. Izjeme naj bodo le, če dopolni zavarovanec pred dosego starosti 40 let ali če dopolni zavarovanka 35 let efektivne delovne dobe in če ima zavarovanec pravico do upokojitve na podlagi beneficirane delovne dobe. Upoštevati pa je treba tudi vse mednarodne konvencije, ki jih je podpisala naša država.
2.	Osnova za višino pokojnine naj bo osebni dohodek zadnjih desetih let, valoriziran ali prevrednoten z gibanjem osebnih dohodkov v tem obdobju. Pri tem naj se uporabi tiste popravke, ki bodo vplivali na najbolj veren odraz osebnega dohodka ter osnove za pokojnino in ki bodo omilili nastajanje razlik v višini pokojnine med starimi in novimi upokojenci. V tem smislu podpiramo uporabo tistih popravkov, ki bodo odpravili in onemogočili nastajanje neupravičenih socialnih razlik, in ki bodo prispevali, da bodo pokojnine kot ekonomski element vsebovale tudi faktor solidarnosti, seveda pa je pri tem treba upoštevati materialne možnosti družbe.
3.	Pokojninska doba 40 let za moške in 35 let za ženske naj bo
merilo za odmero največje pokojnine v razmerju z višino zavarovančevega osebnega dohodka. Ta bi se lahko zvišala za določen odostotek le tistim delavcem-zavarovancem, ki bi že pred starostjo 60 oziroma 55 let izpolnili 40 oziroma 35 let delovne dobe — ne pokojninske — in bi še delali. To zato, da bi tudi te delavce spodbudili, naj ne uporabijo svoje izjemne pravice na odhod v pokoj, predno dosežejo starostno mejo. Enaka stimulacija naj bi veljala tudi za tiste delavce z beneficirano delovno dobo, ki bi še nadalje delali.
Če pa delavec uveljavi pokojnino in dela še naprej, naj uživanje pokojnine ta čas miruje.
To enotnost naj zagotovi za vso Jugoslavijo zvezni splošni zakon.
4.	Tudi v dopolnjenem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je treba zagotoviti varstveni dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami in omejiti največje pokojnine. Uporaba in politika tega solidarnostnega in socialnega ukrepa naj bo v pristojnosti samouprave pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
5.	Dopolnjen sistem invalidsko-pokojninslcega zavarovanja mora zagotoviti stalno in usklajeno rast pokojnin z osebnimi dohodki, da se odpravlja zaostajanje starih pokojnin za novimi pokojninami. Odločanje o tem pa mora biti izključno stvar skupnosti zavarovancev samih.
6.	Sedanje predčasno upokojevanje z letom 1973 preneha. Predčasna upokojitev je v bodoče sprejemljiva le na osnovi ekonomskih izračunov. To pomeni, da bi bila taka pokojnina občutno nižja od rednih pokojnin. Takih pokojnin se ne more varovati z varstvenim dodatkom.
7.	Odkup pokojninske dobe ne more biti sestavni del pokojninskega zavarovanja. Lahko pa se v sistemu pokojninskega zavarovanja omogoči, če bo za to interes zavarovancev, uvedbo prostovoljnega zavarovanja za povečano pokojnino z zavarovalno-tehničnimi samostojnimi izračuni. Tako dodatno prostovoljno zavarovanje ne more menjati ali omiliti pogojev za pridobitev pokojnine.
8.	Glede beneficirane delovne dobe podpiramo predloge strokovne skupine skupščine SRS. V bodoče naj se beneficiranje delovne dobe uveljavlja samo na osnovi individualno ugotovljene delovne sposobnosti oziroma nesposobnosti, do katere je prišlo zaradi vnaprej predpostavljenih negativnih vplivov obravnavanega delovnega okolja oziroma delovnega mesta. Zadrži naj se beneficiranje v pokojninskem zavarovanju za nekatere kategorije zaposlenih, kot so rudarji, potapljači, piloti, pomorci. Delovne organizacije naj zagotovijo s posebnimi ukrepi take delovne pogoje, da bo vse manj potreb po bene-ficiranju delovne dobe in da bo vse manj prezgodaj izčrpanih in ivalid-nih delavcev.
9.	Teze za dopolnitev invalidskega zavarovanja so sprejemljive. To pomeni, da zadržimo rizike: invalidnost, telesne okvare, neposredna nevarnost za invalidnost. Zlasti podpiramo vse take predloge, ki težijo k večjemu interesu delovnih organizacij za varstvo pri delu in s tem k zmanjševanju invalidnosti. Vsi napori naj težijo za tem, da nastopi invalidska upokojitev kot zadnji ukrep, torej šele potem, ko se izčrpa vse možnosti, da se zaposli delavca kljub njegovim zmanjšanim delovnim sposobnostim. Tak odnos do de-lavca-invalida mora obveljati ne glede na to, ali je vzrok za njegovo invalidnost nesreča pri delu, bolezen odnosno drug vzrok.
10.	Podpiramo vse predloge, ki težijo za tem, da se uporabi poleg sredstev od osebnega dohodka in obveznosti, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti zaradi posebnih pravic določenih kategorij zavarovancev in delovne organizacije za beneficirani delovni staž dodatne vire sredstev delovnih organizacij iz tako imenovanega minulega dela.
11.	Zvezna zakonodaja na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja bo splošna, zato bi bil primeren enoten zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. V tem zakonu naj bi bila urejena tudi osnovna pokojninska vprašanja borcev. Invalidsko in pokojninsko zavarovanje vojaških oseb pa naj bi bilo urejeno s posebnim zakonom.
12.	Strokovna služba socialnega zavarovanja mora biti samoupravi odgovorna strokovna organizacija, ki naj se vse bolj razvija v analitično in programsko službo, pri čemer bi bilo treba obdržati enotnost in racionalnost v izvajanju panog zavarovanja, obenem pa omogočiti zavarovancem, da razvijajo enotne samoupravne skupnosti zavarovanja za več panog, tako da bi znotraj teh skupnosti omogočali čim širšo udeležbo zavarovancev v upravljanju in diferenciaciji ter kompleksnost v obravnavanju pri samoupravnem odločanju.
ISbe&iafhm
Odprtost naše resničnosti Zakaj izvažamo?
Pristojnosti svetov Proizvodnja in kvaliteta Silos za skladiščenje žita in mletih proizvodov
I. redna seja DS
Nova organizacija skladiščne službe Vpliv kvalitete izdelkov na znižanje prodajnih cen Pozabljena bolezen Fluorografiranje Zahvali
Obvestila iz kadrovske službe
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarn® Induplati. Odgovorni urednik Ingo Pas. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl-Ing. Boža Pogačnik, Ing. Jože Klešnlk, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing-Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik slnd. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič«