lirafe® s®St?C?iHi f®rhoĄ. London&ko časopisje javlja, da se je posrečiio ruskemu fiziku prof. Joffeju, ki se mudi začasno na Diednarodnemu ¦kongresu za zgodovino znanosti in tehnike v Londonu, da je pogna! s pomočjo solnčnili žarkov niotorje. V7 zadnjh l&tih je bilo več tozadevnih naer.ov napovedanih, ki so so pa izkazaii v praksi neizvedljivi ali siploh brez vredr.osti. Najlažja rešitev .uganke giede uporabe sGlnčnih žarko-v bi bila pač v vpostavitvi velike na<prave iz ogledal, ki bi se sukala po legi so.nca na nebu ir. osredotočala tekom celega dneva 'n''ne žarke, na ta način zajeta mo-č ;.---i]a) toplote bi se morala prene-sti na p&m? i.otle. Take na.prave so mogocc edii».r> le v najbolj vročih (tropičnih) kraj.h, kjer bi bil lahko solnčni motor 7_epvvt^ ar_o vse dni v obratu. V pokra- :¦~":- " Tnilejšim podnebjem ta naprava ¦i'a umestna, ker bi moral motor nih in deževnih dnevih mirno M, :.¦ en-krat povspeli tako daleč, --.-!.. :i>če silo luči pretvoriti v elekffv._, so se obrnila raziskovarsja fijakov v čisto drugo smer. Ifviiirtski kižen&r Lange jc pustil že 1 rnesoci patentirati od njega izum;: :; aparat, ki je res &pos-cib&n, da u-st¦ .vja eiektrično silo iz solncnili žarIvov. G-onllna sila to napravc — takozvanoga &olnčnega motorja -— je tako msleukostna, da jo je smatrati le samo za ipraco. Mogoče, da se je podal nem&:u pr-o-fesor na isto pot, da je skušal iC'->iii zagonetko & 'nčnega motorja ne s pomo.čjo so^nčne vročine, amapk — so'n?ne svetlobe. So.nce izžs,reva v vsaki sekundi v veisoljni nebesni prostor silo, ki odgovfiria približno 600.000 trilijo-nom konjskih sil. Ak-o vzamemo, da pride na našo zemljo le en milijards-tel te moči, bi vendar zadostovala iznajdba gospodarsko uporabljivega solnSnega motorja, da bi preskrbela zcmljo s povsam novo in 'dosedaj neizrabljeno ello. Tozadevna iznajdba bi blla ena najvebjth In bi povzročlla popolen preobrat glede gospodarskega ustroja sveta.