NOVO MESTO - Na današnji seji skupščine kulturne skupnosti bodo obravnavali vprašanja financiranja in delovni načrt kul-turiie skupnosti za leto 1974.
METLIKA - Na današnji seji izvršnega odbora telesno-kultur-ne skupnosti se bodo dogovorili o letošnjem delovnem programu skupnosti in o financiranju teles-no-kulturne dejavnosti v občini
KOČEVJE - Danes bo prva seja nove občinske konference ZK, na kateri bodo izvolili tudi novi komite.
METLIKA - O poteku akcije za konstituiranje delovnih organizacij in njihovega vpisa v sodni register se je sinoči s člani občinskega štaba pogovarjal član republiškega štaba za konstituiranje delovnih organizacij Vlado Klemenčič.
ČRNOMELJ - „Glasbena mladina Bele krajine" bo priredila jutri v prosvetnem domu koncert slovitega tria Lorenz. Popoldne bosta dve predstavi za mladino, zvečer pa ena za odrasle.
KOČEVJE - V ponedeljek se je na Jasnici začela republiška šola za sindikalne in mladinske voditelje. Trajala bo dva meseca.
Lisca premore vlečnico
Za smuko na voljo dve progi in prijeten dom
Minulo soboto je sevniška Lisca predala namenu novo Graffetjevo 500-metrsko vlečnico na Lisci, ki predstavlja lepo dopolnilo k razvoju turizma v tem delu Posavja.
Vlečnica olajšuje-smučaijem smuko na dveh že doslej priljubljenih progah: zahtevnejši 900 metrov dolgi, ki se vije po 40-odst. strmini, in zložnejši, ki je dolga 1.200 metrov.
Ze doslej je dom na Lisci, ki gaje sevniško podjetje pred časom preuredilo v trenutno največji turistično objekt v občini (58 ležišč), pritegoval smučarje in bil stalno zaseden posebno med zimskimi šolskimi počitnicami. Mnogo gostov prihaja tudi iz sosednje Hrvatske.
Ce dolina ne premore snežne odeje, je na Lisci prav gotovo. Tako je bilo celo minuli konec tedna. Večinoma se hrib koplje tudi v soncu, čeprav se drugod megla ne gane z dolin.
Tito v Ribnici
Ob koncu minulega tedna se je na poti v kočevska lovišča za krajši čas ustavil v Ribnici predsednik republike tovariš Tito. S svojim spremstvom je približno eno uro preživel v ribniškem gostišču „Pri Cenetu“. Kljub temu, da ta obisk ni bil napovedan, so tovariša Tita na trgu v Ribnici pozdravili številni ljudje.
DBH
Prve priprave za zlet
Največja prireditev v Novem mestu - Okoli 6000 udeležencev - Komisije začele delati
BOLJŠI ČASI ZA SMUČARJE V POSAVJU: nova vlečnica na Lisci, dostop z motornimi vozili do vrha, prijetno bivanje v razširjenem Tončkovem domu in obnovljeni Juricovi koči. (Foto: A. Železnik)
LEOPOLD JELENIČ -PREDSEDNIK SZDL ČRNOMELJ
Na ponedeljkovi seji občinske konference SZDL v Črnomlju so ocenili delovanje tega organa v preteklem letu in se dogovorili o vlogi SZDL pri dogovarjanju o letošnji splošni in skupni porabi v občini.
Konferenca je sprejela tudi nekatera kadrovske spremembe. Za novega predsednika so izvolili uspešnega družbenopolitičnega delavca Leopolda Jeleniča, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Lojzeta Šterka, ki je pred kratkim prevzel mesto tajnika občinske skupščine. Podpredsednica občinske konference je postala Ivanka Moljk, sekretar pa Tone Marentič, ki bo opravljal delo poklicno, predsednik Leopold Jelenič pa bo opravljal delo predsednika kot volonter.
Člani sveta posavskih občin so v ponedeljek po temeljiti razpravi potrdili program gradnje upokojenskih domov in hkrati s tem osvojili tudi dogovoijeni vrstni red gradenj. Najprej bo na vrsti poslopje v Sevnici, leto kasneje bodo pričeli graditi v krški občini, Brežice pa bodo na vrsti 1977.
Iz stanovanjskega sklada pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja se bo v ta namen do konca 1976 steklo 14,5 milijona dinarjev, solidarnostna sklada iz Sevnice in Krškega pa bosta skupaj primaknila tri milijone. Da bi naenkrat pričeli graditi vse tri domove ni mogoče, zato so se odločili za načela solidairnosti za združe-
SPET 70 PREDLOGOV ZA DELEGATE
Pri občinski konferenci SZDL so dobili predloge za evidentiranje bodočih delegatov. Kmetijska zadruga Trebnje je zbrala te predloge v glavnem med kmeti, svojimi kooperanti.
x^VvX>XXXXXXXXXVvXXXXXXX>XXXXX\XXXXXXNXXXXXXXXVVXXX>^XXXXXVvXXXXXXVXXXXXXVXXVyXXXV v
1080 novih naročnikov
V osmem tednu naše akcije, torej po dveh mesecih prizadevanja za razširitev „članov naše velike družine", smo prestopili prvo višjo stopnico: število novih naročnikov se je povzpelo nad tisoč. Natančneje rečeno: s 101 novim naročnikom Dolenjskega lista v preteklem tednu seje skupno število novih povečalo na 1080.
Največ novih stalnih bralcev - naročnikov smo ta teden dobili iz novomeške občine - 20, sledi brežiška občina - 15, itd. Skupno so v naši akciji poštni dostavljači in drugi pridobili, kot rečeno, 1080 novih naročnikov, od tega: v brežiški občini 81, v črnomaljski 28, v kočevski 70, v krški 129, v metliški 28, v novomeški 257, v ribniški 24, v sevniški 236, v trebanjski 75, razne pošte 115, iz tujine pa 37.
In za konec spet povabilo: naročite si Dolenjski list na domači naslov!
NAROČILNICO ZA VAS IMA VAŠ PISMONOŠA!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
na sredstva, ki naj bi postopno prinesla to, kar ločeno tako kmalu ne bi mogli doseči.
TREBNJt: ZEMLJIŠKA SKUPNOST
Minuli četrtek je 16 predsednikov svetov krajevnih skupnosti, kmetijske zadruge, Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas, TOZD GG Brežice iz Puščave in obrat GG Novo mesto, občinske skupščine, občinske konference SZDL, Splošne vodne skupnosti Dolenjske in trebanjskega Društva kmetov za vzajemno pomoč podpisalo družbeni dogovor o ustanovitvi zemljiške skupnosti. 22. januarja bo tudi že prva seja zaenkrat še začasno izvoljene zemljiške skupnosti. Poslej bo lahko nemoteno tekel promet in sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč.
MALO ZAMUDNIKOV
Novomeški občinski štab za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil je v torek popoldne ugotovil, da samo nekaj delovnih organizacij ne bo konstituiranih v zakonskem roku in še te pretežno z negospodarskega področja. Med 13 gospodarskimi organizacijami, ki imajo 59 TOZD, so samo tri zamudile za rok, med 35 „enostavnimi44 (brez TOZD) pa nobena. Na negospodarskem področju sta 2 OZD z 9 TOZD- to sta šola in zdravstveni dom, enostavnih OZD pa seje konstituiralo šele 28. Med temi je tudi več zamudnikov.
DRUŠTVO KMETOV V STRAŽI
V Straži na Dolenjskem so minulo nedeljo ustanovili Pododbor Društva kmetov za vzajemno pomoč. V delovnem območju pododbora so vasi: Gornja in Spodnja Straža, Soteska, Drenje, Gorenje in Dolenje Polje, Podgora, Sela, Hruševec, Loke, Cešča vas, Prečna in Kal. Začasni člani pododbora DK za vzajemno pomoč Straža so: Janez Kobe, predsednik; Franc Kocjan, tajnik in člani: Ivam Kramaršič, Lado Klinc, Matija Gazvoda in Alojz Jaklič. Pododbor bodo dopolnili s Člani iz posameznih vasi v delovnem območju pred popirom živine za sprejem v vzajemno varstvo. Sklenili so, da bodo s popisom začeli takoj po seminarju za popisovalce.
S. K.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
h akcijah
S tem so hkrati zaključili tudi razpravo ah naj za upokojence poslej gradijo stanovanja ali pa naj bo rešitev njihove problematike domska gradnja. Slednja varianta je prevladovala zaradi tega, ker bodo domovi kot depandanse doma počitka na Impoljci nudili prav vso oskrbo, tudi zdravniško.
Pa še to velja dodati: vsak dom bo imel 84 postelj, stroški gradnje za prvega pa naj bi po predračunu znašali brez opreme 9,3 milijona dinarjev.
Ž. ŠEBEK
V soboto, 12. januarja, so predsedniki komisij in sekretariat zletnega odbora opredelili dolžnosti in podali nekaj konkretnih predlogov za delo odbora. Tako so stekle že prve priprave za Zlet bratstva in enotnosti, ki bo letos v Novem mestu.
Letošnji zlet bo največja prireditev v Novem mestu, saj se ga bo predvidoma udeležilo okoli 6000 gostov z zletnega območja. Takšno veliko število udeležencev zahteva dobro organiziranost in pripravljenost, zato že sedaj razmišljajo o najboljših možnostih za nastanitev, prehrano in izvedbo programa. Ker bo
S POSEBNIM VLAKOM V OPERO
Približno 700 ljudi, zvečine mladih, se je prejšnji teden s posebnim vlakom peljalo v Ljubljano v Opero na predstavo Smetanove „Prodane neveste". Obisk je organizirala „Glasbena mladina Bele krajine44. Poteza, ki bi jo veljalo posnemati!
ta manifestacija bratstva in enotnosti zahtevala veliko vloženih sredstev, so predsedniki komisij menih, naj bi ob tej priložnosti gradili take objekte, ki bi se dah uporabiti tudi ob drugih podobnih prireditvah.
Sprejeli so več predlogov, vendar je končna oločitev odvisna predvsem od sredstev, ki bodo na voljo. Potrebno bo sodelovanje vseh delovnih kolektivov in organizacij, da bo zlet lepo uspel.
Za pokroviteljstvo bodo zaprosili predsednika Tita.
BARBORIČ OBISKAL RIBNICO
V ponedeljek, 14. januarja, se je mudil v Ribnici predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barborič. Sodelavce republiškega sveta Zveze sindikatov in tovariša Barboriča so predstavniki družbeno-političnih organizacij seznanili z gospodarstvom in družbeno problematiko občine, še posebej pa s perspektivo gospodarskega razvoja ribniške občine. Tovariš Barborič je med drugim opozoril na pomen načrtnega planiranja gospodarstva in na nekatera druga aktualna vprašanja sedanjega časa.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini Novo mesto je s sodelovanjem osnovne šole Baze 20 v soboto, 12. januaija, organiziral šolsko prometno kviz tekmovanje med dolenjskimi šolami. Oddajo je odlično vodfla učenka Meta Fabjan. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj, plaket in diplom. Na sliki: zmagovalna ekipa kviza šole „Katja Rupena“ si z veseljem ogleduje z znanjem priboijena priznanja in trofeje. Več o vsem v prihodnji številki. (Foto: Sandi Mikulan)
Delegatom omogočiti delovanje
Včerajšnja skupna seja republiške konference SZDL in republišega sveta sindikatov, na kateri so v osrednjih točkah dnevnega reda spregovorili o poteku in zaključku javnih razprav o obeh ustavah ter o volitvah v delegatskem sistemu, je bila tako pomembna, da so o njej predstavniki republiške konference SZDL in republiškega sveta sindikatov novinarjem spregovorili že v ponedeljek na novinarski konferenci v Ljubljani.
Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič je poudaril, da je bila včerajšnja skupna seja SZDL
in sindikatov pravzaprav prva republiška programska konferenca v državi. Konferenca je začrtala pro-
čmomelj, Ločka cesta 24. Dve belokranjski ,,mamci“ sta v četrtek kljub mrazu kar pred hišo čakali na poštana in “a Dolenjski list. Poštar Jože Flak jih vsak četrtek razne-se tudi po 300 po svojem terenu. (Foto: S. Mikulan)
‘Vv'"\\\VWvvvNW
prvi polovici tedna se le nad našimi kraji zadrževalo oblačno in za ta čas toplo vreme, z občasnimi manjšimi deževnimi padavinami. Do konca tedna bo suho in orecei oblačno vreme.
gram delovanja vseh organov in nakazala pot prehoda od sprejetja pa do delovanja v razmerah, ki jih določa predlagano besedilo nove republiške ustave. Konferenca je dala tudi pobudo za aktivnejše delovanje v bazi na področju uresničevanja nove ustave m izvajanja delegatskega sistema.
Vsi so poudarjali, da je uresničitev delegatskega sistema izredno pomembna politična naloga, predvsem pa se mora za tak sistem zavzćmati
sindikat, saj bodo delegacije pravzaprav njegovo „orodje44, ki bo uresničevalo interese in vlogo sindikata. „Zato44, je poudaril tajnik re-
Subliškega sveta sindikatov Slavko irčar, „moramo delegatom zagotoviti potrebne pogoje, da bodo lahko dobro delali. Zavreči je treba govorice, češ, več je treba delati in manj sestankovati. Opravljanje delegatske dolžnosti spada med sestavne dele celotnega upravljanja in gospodarjenja
Clan izvršnega odbora republiške konference SZDL Savin Jogan pa je med drugim povedal, da bomo v fe-bruaiju sprejeli ustavo, ustavni in volilni zakon. Po njegovem mnenju je bila javna razprava o osnutkih
obeh ustav izredno pomembna in koristna. To potijuje tudi predlog končnega besedila republiške ustave, v katerem je vrsta predlogov, ki 90 jih povedali predvsem zaposleni v združenem delu, našla svoje mesto. Javna razprava je med drugim natančneje definirala TOZD in vlogo delavskega nadzorstva.
B. PODOBNIK
START RAZPRAV
V soboto se bodo v novomeški občini začele javne razprave o osnutku občinskega statuta. Na zborih bodo opravili tudi predkandida-cijski postopek za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti-ter razpravljali o statutih krajevnih skupnostih in drugih vprašanjih. Do torka so v 14 krajevnih skupnostih ustanovili 45 koordinacijskih odborov za izvedbo volitev. Preostalih 9 odborov na območju 5 krajevnih skupnosti bodo imenovah te dni. Koordinacijski odbori imajo med drugim nalogo pospešiti evidentiranje.
tedenski
mozaik
Medtem ko je svet v zadnjih nekaj dneh predvsem usmerjal pozornost na dogajanja v arabskem svetu in bližnjevzhodna pogajanja, so prihajale iz Moskve vse bolj neugodne novice za znanega pisatelja, Nobelovega nagrajenca Aleksandra Sol-ženicina. Višek so dosegle včeraj, ko je osrednji sovjetski dnevnik Pravda objavil doslej najbolj oster napad na znanega pisatelja. Očitali so mu nič manj kot izdajstvo interesov sovjetsk.ga ljudstva in zraven dodali še kopico nič manj prijetnih vzdevkov. Razlog (neposredni) je izid (v tujini) Solže-nicinove knjige Otočje Gulag, v katerem je na osnovi pogovorov z 200 preživelimi taboriščniki opisal razmere v nekem taborišču med Stalinovo vladavino. Toda Pravda se ni omejila samo na to knjigo, marveč je zaokrožila oceno o vsem dosedanjem delu Nobelovega nagrajenca, ki je postal znan predvsem po tem, da je v svojih delih (Prvi krog, Rakov oddelek itd.) pisal o tragičnem obdobju iz zgodovine Sovjetske zveze. Predno je Pravda objavila svoj včerajšnji članek, je sovjetsko časopisje le ponatiskovalo članke (sicer, ostre, vendar pa ne tako uničujoča kritike) iz vzhodnoevropskih socialističnih držav. .. ali bo ostali samo pri besedah ...?
Nekaj tisoč kilometrov južneje pa se je moral (ali pa si je to samo zaželel brez potrebe) zagovarjati ameriški zunanji minister, ki so mu nekateri očitali, da je preveč naklonjen Izraelu. Natančneje rečeno: izjavil je, da ni neposredno udeležen v pogajanjih, da ni pogajalec, marveč zgolj posrednik med obema stranema, nakar je to takoj potrdil tudi njegov egiptovski kolega, zunanji minister Egipta FahmL Ta je namreč izjavil, da Kissinger ni „zagovornik" Izraela, kajti, če bi bil, se on, namreč Fahmi, z njim sploh ne bi pogovarjal. Njegova vloga je nevtralna in konstruktivna, je izjavil Fahmi in tako priskočil na pomoč Kis Singerju, s katerim sta se, mimogrede rečeno, že kar spoprijateljila .. . zaveznika v iskanju izhoda iz bližnjevzhodnega labirinta. ..
Kmetov delež v dohodku
Kmetijska zadruga so tudi kmetje - člani kooperanti - ne le v zadrugi zaposleni delavci
Govori se o zadrugi, omenjajo pa se le zaposleni v njej in njihovi uspehi. Pravijo: „Kolektiv zadruge je zgradil ... uredil .. . ustvaril toliko in toliko dohodka .. . zvečal sredstva za sklade in osebne prejemke.44
S takimi razlagami so vsi uspehi pripisani le kolektivu za-
TELEGRAMI
BOON - Visoki predstavniki ob:h nemških držav so v Bonnu začeli pogovore o tem, da bi v Nemčiji ustanovili predstavništvi v Bonnu in vzhodnem Berlinu. Do tega sestanka je prišlo po šestih mesecih, odkar sta zahodna in vzhodna Nemčija začeli proces urejanja medsebojnih stikov.
MEXICO - Skupina mehiških gverilcev je pri mestu San Pedro napadla policijsko patruljo. Mrtvi so bili trije policisti, trye ranjeni, enega gverilca pa so ujeli. V zadnjem letu so mehiški gverilci že dvakrat napadli vojaške in policijske patrulje na tem območju.
TEL AVIV - Henry Kissinger je prispel iz Asuana v Tel Aviv, da bo izraelskim voditeljem razložil poglede predsednika Sadata o problemu ločitve egiptovskih in izraelskih sil na področju prekopa. Dez-angažiranje vojaških sil na področju Sueza je Kissinger ocenil kot „zelo zapleteno zadevo“.
BONN - Direktor nuernberškega zveznega zavoda za delo Josef Stingl je izjavil, daje število nezaposlenih v ZRN doseglo 485.000, kar je 2,2 odstotka od skupnega števila zaposlenih. Tako visoKe stopnje nezaposlenosti v ZRN niso imeli v zadnjih 15 letih.
ŽENEVA - Tu se nadaljuje druga faza evropske konference o varnosti in sodelovanju, na kateri bodo predstavniki 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade dah končne oblike dokumentom, ki jih bodo v tretji fazi potrdili' najvišji predstavniki držav. Po predvidevanjih bo tretja faza - evropski vrh - v Helsinkih, julija ah septembra letos.
druge, zaposlenim. Kaj pa so prispevali člani, zadružniki ali kooperanti k tem uspehom? Kako naj bi kaj prispevali, ko pa jim mora zadruga, se pravi njen delovni kolektiv, pomagati na vsakem koraku? ! Pomaga jim s svojimi sredstvi. Kako naj bi kmetje redili živino, kupovali stroje, obnavljali sadovnjake in vinograde, če jim ne bi zadruga, ki jo predstavljajo oni, zaposleni, pomagala s krediti in drugim?
Tako se pogovarjajo s kmeti ali jim odgovarjajo, če niso zadovoljni, čeprav se hvalijo, da so organizacijo zadruge že prilagodili novim predpisom. Kmet naj bi torej ostal, kar je bil: revež, ki potrebuje njihovo pomoč in oni mu širokogrudno pomagajo.
Na srečo ni v vseh zadrugah tako.
Kdo prispeva več k dohodkom zadruge: odkupovalec živine, ki je član delovnega kolektiva, ali kmet, ki jo zredi? Koliko truda je vložil živinorejec v žival, preden je prišla do mesarja, in koliko odkupo-valec? Sicer je treba upoštevati tudi delež kmetijskega pospeševalca, če je pomagal kmetu. A še vedno je živinorejec opravil veliko več dela kot vsi drugi. To bi morali upoštevati, ko se govori o dohodkih zadruge in o sredstvih, s katerimi pomaga kmetom. Mar ta sredstva ne pritekajo tudi iz kmečke pro-
(Iz Pavlihe)
PHNOM PENH — Boji v Kambodži se nadaljujejo. Osvobodilne sile vse bolj stiskajo obroč okoli kamboške prestolnice, ki je sedaj menda že čisto obkoljena. Ofenziva osvobodilnih sil se nadaljuje po nekajmesečnem zatišju, med katerim so očitno nabrali nove sile in zaloge. Na sliki: ranjen vojak režimskih sil med boji, ki so včeraj divjali samo pet kilometrov od obkoljenega Phnom Penha. (Tele* foto: UPI)
— Jaz sem iz društva proti mučenju živali. Slišal sem, da pri vas na veliko streljate kozle...
izvodnje ali v zadrugi, ki nima večje lastne proizvodnje, predvsem iz kmečke?
Kadar se govori o dohodku ali prometu zadruge, bi bilo treba povedati, koliko je bilo izplačano za živino in druge kmetijske pridelke, ki jih je odkupila od kmetov. Tisti del kosmatega dohodka so ustvarili kmetje. Brez tega pa ne bi bilo niti razlike med odkupno in prodajno ceno, iz katere je nekaj steklo tudi v zadružne sklade in druge oblike pomoči kmetom.
Za uresničitev zakona o združevanju kmetov ni dovolj, da se le preimenujejo nekatere stvari v zadrugi, ampak je treba spremeniti	notranjo organi-
zacijo in odnose v zadrugi tako, da bodo kmetje tudi določali o svoji proizvodnji in prodaji, ki ju povezujejo v zadružni dejavnosti. Ne le do prodaje zadrugi, ampak še prej, kako bo prodala zadruga. In seveda tudi o dohodku zadruge iz take trgovine.
Kjer ni tako, tam še niso „zadostili	vsem zakonskim
predpisom44, pa naj se še tako trkajo na prsi ali se sklicujejo na zaupanje kmetov njihovi za-
drUgl’	JOŽE	PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Priprave za sprejem nove ustave SFRJ in politične zbore občin voljeni neposredno, akcija (čeprav v hudi časovni stiski) vendarle tudi za sprejem novih republiških ustav se tako kot je bilo že vseskozi predvideno. zelo dobro uspela.
sedaj, bi rekli, že bližajo plodnemu koncu. V Druga pomembna novost v sedaj spre- V začetku prejšnjega tedna je o tej akciji začetku prejšnjega tedna je po dvodnevnem jetem besedilu nove zvezne ustave pa je ta, razpravljal na razširjeni seji tudi sekretariat zasedanju skupna komisija vseh zborov da občine niso obvezane, da imajo svoje iz- CK ZKS — ki je ugodno ocen?l dejavnost zvezne skupščine za ustavna vprašanja že vršne svete, četudi je ostalo načelo, da mo- občinskih štabov in republiškega koordina-določila besedilo predloga nove zvezne raj0 tudi te družbenopolitične skupnosti cijskega odbora za pospeševanje procesa ustave. To besedilo bo zvezna ustavna ko- imeti svoj skupinski izvršni organ (kar je, kot konstituiranja TOZD na novih ustavnih na-misija sedaj dostavila zboru narodov zvezne je znano, tudi eno novih ustavnih določil), čelih. Sekretariat je poudaril, da ta akcija, ki skupščine, kJ ga bo obravnaval, kot je skle- Kakšen bo naziv tega občinskega izvršnega jo je spodbudil izvršni biro predsedstva ZKJ, njeno, na seji 22. januarja, nato pa bo bese- organa in katere bodo njegove funkcije, potrjuje, kako se lahko ZK hitro in tvorno dilo nove zvezne ustave predložil še ostalim bodo posebej določale republiške ustave vključi v naše družbeno življenje, povezujoč zborom zvezne skupščine. Le-ti naj bi spre- oziroma občinski statuti - je sedaj do- pri tem vse socialistične sile v učinkovito jeli sklepe o novi zvezni ustavi do konca ja- končno sklenjeno.	akcijo. Ob tem so tudi kritično ocenili po-
M..« J«	/ln/t/M>/\riAnA	»O	i	n	4ll/li	no	KaH	A
nuarja — dogovorjeno pa je tudi, da bodo republiške in pokrajinske skupščine izrazile svoja mnenja o novi zvezni ustavi med 5. in 11. februarjem, tako da bo zbor narodov (ki
je za to pristojen) lahko dokončno razglasil novo jugoslovansko ustavo sredi prihodnjega meseca.
Med tokratno razpravo v zvezni ustavni komisiji so v novem besedilu zvezne ustave izpilili še nekaj zadnjih pripomb oziroma dopolnitev, ki se nanašajo na nove ustavne formulacije. Večidel teh je bilo kajpak samo še redakcijske jiarave — res pa je bilo tudi še nekaj dokaj bistvenih vsebinskih sprememb. Zaradi njihove pomembnosti jim tokrat posvetimo na tem mestu nekaj več pozornosti: Kot bistveno spremembo glede na prvot-
Na pragu nove ustave
samezne primere, ko so,nekatere strukture izkoristile časovno stisko v zvezi z vpisom v sodni register za to, da bi prodrle z rešitvami, ki niso v skladu z ustavnimi dopolnili in z zasnovo naše nove ustave.
Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, daje zvezni odbor sindikata delavcev kmetijstva ter živilske in tobačne industrije poslal pristojnim republiškim in pokrajinskim organom predloge za priznavanje zmanjšane delovne dobe do upokojitve za nekatere de-
lavce, zaposlene v raznih delovnih organiza Vzporedno s pripravami nove zvezne cijah in dejavnostih s področja tega sindi-ustave pa se kajpak tudi končujejo priprave kata.	.....
za sprejem novih republiških ustav — seveda Po, teh predlogih naj. bi priznali zrnanj-tudi naše, slovenske republiške ustave. Ta šano delovno dobo približno 30.000 delav-Kot oisivenu spicineiuou gicuc na pivui- teden je skupina za koordinacijo republiške cem, zaposlenim v kmetijstvu ter v živilski in no predlagano ustavno besedilo velja omeniti ustavne komisije pod predsedstvom Sergeja tobačni industriji. Predlagano je, naj bi be-način volitve delegatov za družbenopolitične Kraigherja že končalo obravnavo besedila neficirani delovni staž priznali za IH de-zbore republik in pokrajin — za zbore, ki jih	predloga	nove republiške ustave. Sedaj bo to	lovnih mest v kmetijstvu,	za	19	delovnih
uvajajo nova ustavna določila. Po sprejetem	besedilo	dobila v dokončno obravnavo	mest v klavniški industriji,	15	v pekarsko-
besedilu bodo delegate za te zbore volili ustavna komisija republiške skupščine.	mlinski industriji in v tovarnah testenin, 30 v
družbenopolitični zbori občin - medtem ko Te dni (rok je bil 15. januar) je bil for- tobačni industriji, 16 v tovarni sladkorja, 12 je bilo sprva rečeno, naj bi jih volili nepo- malno zaključen čas za prijavo delovnih or- v industriji piva, 6 v tovarnah živinske krme sredno delovni ljudje in občani na temelju	ganizacij	v register za ustanavljanje TOZD.	in 8 v hladilnicah.
predlagane kandidatne liste Socialistične	pQ podatkih od 11. januarja je dotlej že Seveda pa so to za sedaj šele	predlogi,
zveze. Tako naj bi torej potekale volitve de- skupno 2.285 slovenskih delovnih organi- Sprejeti oziroma odobriti jih bodo morali še legatov v te zbore republik in pokrajin, zacy opravilo vsaj eno od faz samoupravnega pristojni republiški organi, vendar se sindikat medtem ko naj bi bili delegati za družbeno- organiziranja, kar pomeni, da je pospešena za to zelo zavzema.
| tedenski zunanjepolitični pregletf}
Novica, ki je prišla z majhnega sredozemskega otoka Džerbe je bila senzacija prve vrste: Libija in Tunizija sta sklenili federacijo! Dogodek je za trenutek zasenčil vse druge in tudi obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja na BUž-njem vzhodu.
NOVA ZVEZA: arabski svet je doslej že večkrat poskusil združiti sile v najrazličnejših oblikah, vselej pa z enim samim smotrom, toda zveze so se vse po vrsti krhale in sleherna se je izkazala zgolj kot nekaj začasnega, nedodelanega. To je nemara prva reakcija, s katero je mogoče pospremiti novico o najnovejšem poskusu združitve v arabskem svetu.
Tudi ta zveza bo, kot vse doslej, skušala okrepiti arabsko enotnost tudi s formalnimi vezmi in tako prispevati k uresničitvi davnega smotra — združitvi vseh arabskih sil v eno skupnost.
Toda prav zaradi dosedanjih, večinoma grenkih izkušenj o povezovanju med arabskimi državami je treba najnovejšo zvezo med Libijo in Tunizijo ocenjevati vsaj z določenimi pridržki. Dejstvo je namreč, da želja sama po združitvi očitno ni dovolj ob siceršnjih velikih razlikah med tistimi, ki se združujejo.''
To je v tem trenutku prevladujoč element vseh ocen in to pot ne začuda tudi tistih, ki jih je mogoče zaslediti med Arabci samimi. To je mogoče pojasniti ne samo s spoznanjem, da že dosedanji podobni poskusi niso obrodili pretiranih sadov, marveč tudi z dejstvom, da pomeni pravkar objavljena zveza v nekem smislu tudi razcep sil, še posebej pa postavlja v ne pretirano prijeten položaj egiptovskega predsednika Sadata. Egipt je namreč šele po dolgem prigovarjanju pristal na združitev z Libijo, ki je sedaj nenadoma in brez poprejšnjega obvestila svojega partneija skorajda postavila na hladno.
Kar zadeva bodočnost nove zveze je mojoče reči, da bo ta odvisna predvsem od tega, kako bosta partneija zmogla uskladiti svoje očitne in nikakor ne
z Izraelom, je Burgiba (70 let) znan kot umirjen zagovornik kompromisa in pogajanj.
Razlike so tudi v strukturi družbe: medtem ko je libijska očitno naravnana po svojem strogo asketskem (ne pije, ne kadi, goreč pristaš islamske vere, izjemno skromen v osebnih zahtevah) predsedniku, so
Federacija med Libijo in Tunizijo
sosednji Tunizijci bolj naklonjeni malce bolj lagodnemu, posvetno obarvanemu življenju.
Res je, da je tudi vrsta področij, kjer bi se obe državi lahko imenitno dopolnjevali (Libiji manjka delovne sile, Tunizija jo ima odveč; ena ima denar pa ne dovolj kadrov, da bi uresničila ambiciozne razvojne načrte, druga nima denarja, ima pa razmeroma dovolj strokovnjakov), vendar pa je jasno, da bo to že zaradi znanih razlik terjalo veliko usklajevanja in potrpežljivega sodelovanja — za katerega pa doslej v podobnih primerih Gadafi ni imel veliko posluha.
O tem je dovolj zgovoren dokaz še vedno veljaven dogovor o zvezi med Libijo in Egiptom (o kateri pa se te dni ne govori veliko), pri katerem je predsednik Gadafi naravnost izsiljeval pospešene odločitve, predsednik Sadat pa je ves čas zastopal umirjeno in trezno postopno zdruzevanje sil.
Nova zveza v arabskem svetu ima vsekakor svoje možnosti in tudi svoje razloge - todr oboje bo mogoče uresničiti zgolj z veliko mero državniške modrosti in strpnosti.
KISSINGERJEV OBISK, medtem pa se je ameriški zunanji minister Henry Kissinger
majhne razlike. Tunizija je namreč relativno revna (poprečen spremenil v nekakšnega ugled-nacionalni dohodek na prebi- nega diplomatskega kurirja na valca nekaj nad 200 dolarjev na relaciji Tel Aviv-A«uan, kjer prebivalca), Libija pa kar (za- poskuša vskladiti še vedno preradi nafte) neverjetno bogata, cejšnje razlike v izraelsko-egip saj ima že več kot 3000 dolar- tovskih stališčih, jev nacionalnega dohodka na Doslej je imel, sodeč po ne-preb valca. Ravno tako so bi- katerih izjavah, razmeroma pre-stvene razlike v sistemu in sta- cej uspeha, s čemer pa nikako** liščih (vsaj bile so in ni razloga ni rečeno, da so pogajanja o verjeti, di jih je združitev od- razmiku obeh vojska (to je v pravila kar prek noči) obeh tem trenutku še vedno bistven predsednikov. Medtem ko je po?oj za začetek kasnejših vse-Gadafi po letih (32 let!) mlad binskih pogajanj o bližnje-in izjemno goreč pobudnik od- vzhodnem miru) že v zaključ-ločne in dosledne konfrontacije nem obdobju.
Večji otroški dodatki - manjše razlike
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljkov sejem so pripeljali 308 mlajših in 68 starejših prašičev, prodali pa so jih 345. Za mlajše prašičke so dobili po 480 do 620 dinarjev, za prašiče, starejše od 3 mesecev, pa 630 so 850 dinarjev. Promet je bil srednje živahen, cene pa enake kot prejšnji ponedeljek.
BREŽICE - V soboto so na sejem pripeljali 526 prašičev dč treh mesecev starosti in 35 starejših. Prodali so 417 mlajših živali - za 1 kg žive teže so zahtevali po 26 din - in 29 starejših, katerih kilogram žive teže je veljal 18 din.
Povečani otroški dodatki v letu 1974
V	letu 1974 naj bi znašal otroški dodatek za prvega otroka 160 din, za drugega in naslednje pa 240 din, če znašajo družinski dohodki po 700 din na družinskega člana. Če znašajo po 700 do 900 din, naj bo dodatek 130 oziroma 200 din, če znašajo od 900 do 1.200 din
Daljši dopust
Kmetijski kotiček
St. 3 (1278) - 17. ianuaria 1974
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI UST
/  \
NEMO RAZMIŠLJANJE
Motorizirani potnik 'in pešec, ki ju vodi pot mimo nekdanjega Rivčevega mlina ob Impoljsicem potoku, se še ozreta na razpadajoče mlinsko kolo, ki je samo še nema priča nekdanjih časov, ko je marsikje na Slovenskem cvete-
lo	mlinarstvo. Pesem mlinskih koles je skoraj povsem zamrla in če se ne bo nihče spomnil in dal popraviti nekaj razpadajočih mlinov, bomo izgubili eno od značilnosti naše polpretekle zgodovine. Ostale bodo samo še zgodbe, kako so .mlinarji našim prednikom mleli žito za vsakdanji kruh, mlinov pa ne bo nikjer videti
K. ZORKO
V	 J
 \
Radosti staršev so skrivne, prav tako tudi njihove bridkosti in bojazni. A vendar so nekatere vsem znane. Taka je, denimo, skrb zaposlene matere, ki se ne more dovolj posvetiti svojemu otroku takrat, ko ta pomoč najbolj potrebuje.
Že dolgo se govori, da je porodniški dopust prekratek, da je narejeno več škode kot koristi, ko mora mlada mati prehitro za stroj ali za pisalno mizo. Dr. Aleksandra Kornhauser, podpredsednica izvršnega sveta, je ob zadnji priložnosti rekla predstavnikom dolenjskih občin o tem naslednje:
Ženske živijo, kot ugotavljajo statistiki, v povprečju nekaj let dlje kot moški. Zakaj ne bi ženski podaljšali delovne dobe, ji pa zato dali več dopusta, ko ga potrebuje. Če bi primerjali, koliko zdaj porabimo za pokojninsko zavarovanje in koliko za varstvo otrok, bi imeli profit, četudi bi materam dajali po dve leti porodniškega dopusta. Zato je treba razmišljati v.tej smeri in kaj ukreniti.
Ta misel je že našla odsev v dnevni politiki. Predlog programa in financiranja otroškega varstva v letu 1974 (11. januarja ga je objavila Delavska enotnost) ima glede porodniških dopustov zaposlenih mater naslednje stališče. Zaposlenim materam naj se podaljša porodniški dopust tako, da bodo lahko ostale doma do otrokovega izpolnjenega šestega meseca starosti. Do otrokovega osmega meseca pa bodo imele polovičen delovni čas. S tem bi omogočili otroku materino varstvo v najbolj občutljivi dobi. Z novostjo naj bi začeli 1. julija letos, to pomeni, da bi že letos približno 10.000 mater imelo za 51 dni daljši porodniški dopust.
To bo začetek večje družbene skrbi za mater in otroka. Koliko bo pomenil, vedo najbolj tiste mlade matere, ki nimajo kam z nebogljenim otrokom, ko jih zakon pokliče na delo. __________________M.	LEGAN^
„Še nimam pralnega stroja in ga tudi ne maram, ker so moje roke najboljše/4 mije zatrdila gospodinja Ana Srovin iz Mirne peči. Dandanes je taka ženska že prava redkost. Ali ne? Tovarne pralnih strojev želijo, da ne bi bilo nobene. (Foto: Ria Bačer)
Stenski časopis „Radovednež-*4 je oc.ioval v kočevski osnovni šoli predmetni učitelj glasbe Ivan Stanič. Tako je koristno zaposlil večje število učencev, ki ga urejajo, vanj dopisujejo ter sodelujejo pri reševanju ugank. S tem se v delu izobražujejo. (Foto: France Brus)
Republiški Zavod za šolstvo je organiziral od 13. do 16. decembra v prostorih inštituta „Jožef Šte-fan“ v Ljubljani seminar za učitelje, tehničnega pouka iz vse Slovenije. Obravnavali so temo „Elektronika v osnovni šoli“. Na fotografiji: izde-elektronskih telefonskih central v ISKRI.
V	Črnomlju so te dni v kmetijski zadrugi prejeli kamionsko pošiljko loncev in kozic, tako da belokranjskim gospodinjam ne bo treba po vsak „piskrček“ preko Goijancev v Novo mesto. Ne bo pomanjkanja in hude jeze. (Foto: Sandi Miku-lan)
\
Crna lepotica še slovi s
Več krmnih rastlin na njive, več živine v hlev, pravi ena iz- * nied „zapovedi“ o umnem kmetovanju v slovenskih razmerah. £ Gospodarni kmetje ji sledijo. Na- slabša, za strojno obdelavo £ manj primerna zemljišča sejejo detelje, ki z manj truda dajejo £ neprimerno več kot druge poljščine.	£
Od nekdaj je pri nas slovela domača čma detelja. Tudi tujka ^ ^ sicer zelo donosna — lucerna je ni odrinila v senco. Žal pa se J J1 premalo posvečamo; mnogi mislijo, da ne potrebuje kake # Posebne agrotehnike in posebne skrbi, ker pač v vsakem prime- £ 111 raste, dajo le prav posejemo. Pa ni tako.
Crno deteljo sejemo zgodaj spomladi obvezno kot podsevek v £ Provalni posevek. V ta namen je najboljše jaro žito (jari ječ- £ ^en, oves), ki ga sejemo le v približno 70-odstotni gostoti. To £ B°meni, da namesto običajnih 100 kg ovsa sejemo le 70 kg. £ '-rne detelje sejemo 20 kg čistega semena na hektar. Zgodnje 4 ^Pomladanska setev je najboljša, poletna setev se obnese le, če ^ lrttamo dobro obdelano in povsem nezapleveljeno njivo pa še # Vreme nam mora biti naklonjeno.	£
Kot je znano, je čma detelja trpežna, dve - do triletna * rmna rastlina, ki jo lahko dvakrat kosimo že v prvem letu, £ trikrat v drugem in še dvakrat v tretjem, če ni že mnogo rastli- £ JUc odmrlo in moramo zato njivo že po drugem letu preorati. 4 “■pežnost detelje pa lahko občutno povečamo, če upoštevamo \ ^katere ukrepe.	?
Eden med njimi je: uporabljamo le sortno seme znanega izvo- £ J*. Razen domačih črnih detelj, kranjske in štajerske ter poljan- J e priporočajo tudi nekatere tuje, kot so: tamara, renova, mari- ^ n° in še nekatere. Trpežnost detelje izboljšamo tudi tako, da za J “®jne pustimo deteljo, ki je že v tretjem letu rasti. Detelja manj * dmira tudi, če je prepogosto ne kosimo, če prezimuje manjša £ . 10 cm in če je zemlja dobro založena s hranili, zlasti fosfo- 4 nem in kalijem.	j
Inž. M. L. *
- Obračun je pokazal, da ob redukcijah ni bilo nobene gospodarske škode. Kolikor je v tovarni izgube, toliko je v gostinstvu dobička!	(Karikatura:	Marjan Bregar)
Berite »Dolenjski list«
Socialne razlike med ljudmi se pri nas zmanjšujejo. Stališča tretje konference ZK Slovenije, ki se je novembra 1971 odločno postavila po robu pretiranemu, neupravičenemu socialnemu razslojevanju, se uresničujejo-
Otroški dodatek naj bi izdatneje pomagal ogroženim družinam in otrokom, zato je za letos pripravljen nov predlog za vse denarne dajatve družinam. Skupnosti otroškega varstva pozivajo, naj bi z dogovori in sporazumi zbrali potreben denar ne le za dajatve družinam, temveč za vse oblike otroškega varstva.
previdnostnimi zadržki, da bosta januar in februar verjetno minila brez večjih omejitev. To sta običajno precej sušna meseca, ko težko čakajo na spomladansko deževje.
Torej: spomladanski meseci ne bodo tako hudi, kot so napovedovali jeseni. Vendar to še ne pomeni, da so vse skrbi odveč. Jugoslavija ima električne energije komaj za sproti, poraba pa nenehno narašča. Ni mogoče čakati na „ugodne hidrološke razmere", potrebno je zgraditi več hidrocentral in termo-central, o tem so nas pogosti mrki že prepričali.
Nagrada obvezuje
pa 95 din za prvega otroka oziroma 150 din za drugega in naslednje otroke. Za otroke kmetov, ki imajo manj od 2.000 din katastrskega dohodka, je predvideno po 95 dinarjev otroškega dodatka. Povečujejo se še .tudi nekatere druge oblike dajatev (pomoč za opremo novorojenca do 900 din itd.), skupno za približno 40 odstotkov.
Občine širše Dolenjske imajo z izjemo Brežic in Sevnice manjše dohodke iz prispevkov za otroško varstvo kot pa izdatke za ta namen. Primanjkljaj znaša od 89.100 din v metliški občini do 2.377.200 din v kočevski. Tudi zato se v naših občinah pridružujejo solidarnostnemu načelu, daje treba denar za dajatve družinam zbirati na ravni republike. Le tako je mogoče uresničiti načelo, da imajo enako pomoči potrebne družine enako družbeno pomoč.
industrije, kreditirala tudi razvoj v kmetijstvu. Poznani so načrti o financiranju farm v Bosni in Hercegovini, zdaj pa razpravljajo še o možnostih, da bi s tujimi posojili spodbudili kmetijstvo v Sloveniji.
Naša republika ima, kar zadeva kmetijstvo, velike načrte, ne pa tudi denarja, da bi jih uresničili. V živinoreji, ki je najpomembnejša panoga, predvideva znatno povečanje proizvodnje do leta 1980. V tem času naj bi pridelali in priredili na leto za 2,7 milijarde dinarjev več (po sedanjih cenah), za to pa bi morali vložiti 4,94 milijarde novih dinarjev. Ob sedanji skromni akumulaciji v kmetijstvu ta panoga nujno potrebuje „zunanje finančne injekcije".
Zanimive so ugotovitve tujih ekonomistov - strokovnjakov za govedorejo po 12-dnevnem obisku v Sloveniji. Izjavili so, daje stanje govedoreje v Sloveniji slabo, da ima naša predelovalna industrija veliko prostih zmogljivosti, nadalje, da bi morale imeti zasebne kmetije 30 do 50 glav govedi in več zemlje, kot jo dovoljuje kmetijski maksimum, poudarili pa so tudi, da ima Slovenija ugodne naravne možnosti za govedorejo, da zasebni in družbeni sektor dobro sodelujeta, kar vse daje možnosti za uspeh.
Z dežjem kilovati
Z dežjem so prišli kilovati električne energije. Redukcije niso več stvar vsakdanjega pogovora, nanje smo že celo pozabili. Toda ali je sedanje zatišje^ res znak, da se pomanjkanje električnega toka ne bo spet prav kmalu ponovilo?
Pogovor o električnem toku
Dež in topljenje snega v hribih je začasno napolnilo akumulacijska jezera elektrarn, pretočne elektrarne delajo z vso zmogljivostjo. V razde-ljevalni službi napovedujejo, sicer s
Hvala je odsev vrline, namenjena naj bo vsem, ki jo zaslužijo. To pravimo ob podelitvi Kraigherjevih nagrad zaslužnim gospodarstvenikom, ki so po svoje priznanja celotnim kolektivom. Naj je vodja še tako sposoben in delaven, sam čudežev ne more narediti.
Zato je tudi nagrada Ivanu Kočevarju, direktoiju novomeškega „Pionirja", priznanje celotnemu podjetju. „Pionir" je razširil gradbeno dejavnost na vse leto, prevzemal zelo zahtevna dela, se prebil čez slovenske meje, celo na tuje. Vse to pa je zahtevalo mnogo dela in podjetnosti celotnega vodstva, da ne rečemo vseh članov kolektiva. Ko to poudarjamo, ni zato prispevek Ivana Kočevarja nič.manjši.
Lepi spomeniki - v dobrem pomenu besede - izpričujejo ta trud. Zelena laguna, Materada, Solaris, Adriatic, Sirena, hotel v Zakopanem na Poljskem, intervencijske hišice širijo sloves novomeškega „Pionirja". To naše podjetje je med prvimi v Jugoslaviji začelo uvajati industrijski način gradnje po sistemu siporeks - beton, izboljšalo je še nekatere druge tehnološke postopke, gradnjo z litim betonom, uporabo mrežne armature, panelno montažno gradnjo stanovanjskih stavb itd. Pri svojem poslovanju je uvedlo CPM metodo planiranja, uporabo računalniške tehnike, obračun direktnih stroškov in še nekatere druge novosti, ki so pripomogle do dobrega imena in stalnega širjenja podjetja.
Nagrada pa ni samo priznanje za nazaj, temveč tudi obveznost za vnaprej.
M. L.
Ob otvoritvi predelovalnice krompiija na Mimi, za katero je denar prispevala tudi tuja tvrdka Knorr
Tuje injekcije?
Nekako do sredine maja letos bodo izdelali poročilo o možnostih vlaganja tujega kapitala v slovensko kmetijstvo. Tako so se dogovorili ob nedavnem obisku izvedencev mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ko so si ogledali predvsem, kako je z našo živinorejo.
Obstaja velika možnost, da bi Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki je Jugoslaviji posodila že mnogo denarja za gradnjo cest in
SEVNICA:
NE VSE NA PLEČA TAJNIKA
Na kraju minulega leta je svoje delo kritično pregledal tudi svet za vzgojo in varstvo v cestnem prometu pri občinski skupščini. Marsikaj iz akcij skega programa za delo sveta v prvem letu po ustanovitvi je ostalo na papirju, ker je dosti članov sveta in komisij mislilo, da so to tajnikove naloge. Največ je bilo stoijenega med šolsko mladino. Letos bo Sevnica prireditelj pokrajinskega tekmovanja o prometni varnosti za dolenjske šole. Izvedli naj bi tudi javno nagradno tekmovanje o prometni varnosti.
MIRNA: KDO VSE ZA STOLPNICO?
Mirenska krajevna skupnost si že dalj časa prizadeva, da bi na Mirni zgradili še kaj družbenih stanovanj. Za šest stanovanj so že našli stranke. Kolinska bi potrebovala dve stanovanji, KPD Dob tri, Elektro Krško pa eno. Predvsem manjka na Mirni stanoyanj za delavce v šolstvu, zdravstvu in kar je še podobnih služb.
ANALIZA S KLICAJI
ZK si je v novomeški občini precej prizadevala, da bi čimprej oblikovali socialistično angažirano šolo. Korak k temu je pomenila ustanovitev aktiva prosvetnih delavcev, izdelali pa so tudi analizo o stanju v srednjem šolstvu v Novem mestu ter izvedli raziskavo na področju vzgoje in izobreževanja. V raziskavi so zajeli vrtce, osnovne in srednje šole. V obeh primerih so ugotovili, da je vzgojno-izobraževalno področje dovzetno za koncept socialistične šole, vendar pa so tu in tam postavili klicaje. Ta znamenja so postavili povsod tam, kjer so še vedno preočitne razlike med mestnimi in podeželskimi šolami, razlike pa so najbolj hude v kadrovski zasedbi, prostorih in zaostajanju nekaterih šol za drugimi.
POBRATENJE GIMNAZIJ
Zadnji dan pouka v letu 1973 je na povabilo ravnatelja in predsednika aktiva ZMS na gimnazijo Otona Zupančiča v Črnomlju prišla na obisk delegacija dijakov iz Duge Rese. Med obiskom so si ogledali šolske prostore in se seznanili z življenjem in delom na pobrateni gimnaziji. Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti smo jim pripravili kulturni program s plesom.
Delegacija nas je povabila na obisk njihove šole v mesecu maju, ko bodo praznovali občinski praznik Duge Rese. Ta čas se prijateljski stiki ne bodo prekinili. Pripravili bomo več športnih in kulturnih srečanj.
Suhokrajinski
drobiž
TUDI TOVORNI PROMET do 15 ton teže in avtobusni promet do te teže so te dni spustili čez obnovljeni Žužeberški most. S tem je pot iz Kočevja v Novo mesto in obratno dokaj skrajšana tudi za ta vozila, razen tega pa je s tem spet boljše povezan desni breg Krke z levim.
DOLGO ZELENI ASFALT mimo žužemberške šole proti spomeniku padlih borcev NOB in ZFT na Cviblju bo letos le položen. Zaenkrat so pričeli urejevati cestno kanalizacijo, ko bodo ta dela končana in ko bo primerno vreme, se bodo pričela druga pripravljalna dela za asfaltiranje.
KRAJEVNA SKUPNOST HINJE s pomočjo žužemberške zadruge urejuje krajevno cesto iz Lopate na Sela pri Hinjah. Pri delih pomagajo tudi občani iz teh vasi. Po novi, razširjeni cesti se bodo lahko vozili šolarji, razen tega pa bo tod tekla proga za prevoz mleka.
Predsednik izvršnega odbora temeljne telesnokultume skupnosti novomeške občine Boris Gabrič je pred dnevi sprejel 12 najboljših organizatoijev in trenerjev v občini. Na fotografiji S. Mikulana: Boris Gabrič čestita treneiju novomeških odbojkaric Francu Pučku.
Cviček je samo na Dolenjskem
Prispevek k razpravi o novem zakonu o vinu - Dolenjski vinogradniki: naj ostane 47. člen, ki pravi, kje raste cviček
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo in izvršni sVet SR Slovenije sta 13. julija 1973. predložila republiški skupščini osnutek zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. V 47. členu predloženega osnutka je v drugem odstavku predlagano: „Kot cviček se lahko označuje rdečkasto vino, pridelano iz grozdja žametne črnine, kraljevine in modre frankinje kot glavnih sort grozdja, in sicer na karško-goijanskem in novomeško-mokrono-Scem okolišu v posavskem vinorodnem rajonu/*
Predlog so utemeljili in obrazlo- jo geografsko zaščito, utemeljujemo
žili v posebni prilogi osnutka zakona takole:
„Novi zakon izključuje možnost pridelovanja cvička v bizeljskem vinorodnem okolišu z obronki Orlice in Bohorja, kar je bilo po sedanjem zakonu o označevanju vina dovoljeno. Zožitev geografskega področja z dosedanjih treh na dva vinorodna okoliša temelji na objavljeni strokovni literaturi in stališčih v zvezi z dosedanjimi strokovnimi raziskavami o cvičku ter pripombami pridelovalcev cvička. Ob tem je pomembno poudariti, da cviček ni tip rdečega vina, temveč pridelek grozdja določenih sort vinske trte in določenega geografskega območja s svojstveno sestavo zemlje, makro in m ikro klimo ter drugimi ekološkimi pogoji, kar daje temu vinu posebne in svojstvene značilnosti. Na podlagi omenjenih dejstev in 300-letne tradicije pridelovanja cvička na Dolenjskem, ki si je že zgodovinsko pridobil svo-
NOVE VODOVODNE CEVI
Občani Rosalnic in Curil so že dobili vodovod, ki je veljal okrog 750 tisočakov, od katerih so jih okrog 50 prispevali vaščani sami s svojim delom. Sedaj pa bodo Dacaiji prva vas v metliški občini, ki bo dobila vodovod.
V 1974. letu nameravajo zgraditi rezervoar na Kučarju pri Podzemlju, nato pa bodo pričeli graditi vodovodno-omrežje v spodnji obkolpski dolini, kjer na vodovodne cevi čakajo še številne vasi.
NOV AKTIV
Pred nedavnim so ustanovili mladinski aktiv tudi v semiškem obratu „Industrije motornih vozil“. Doslej v tem kolektivu mladi niso imeli svoje organizacije in so bili zato seveda tudi premalo aktivni. Če vemo, da je v tem obratu zaposlenih zelo veliko število mladih ljudi, fjotem vidimo, da je bila ustanovitev aktiva zares potrebna.
Rekli so:
Franc šali:
Nekateri še vidijo v delavcu le delovno silo, ne pa upravljalca
Ko danes razpravljamo o osnutku resolucije za VII. kongres ZKS, v katerega vgrajujemo program akcij za delo v obdobju, za katerega bo značilen boj za nove družbenoekonomske in politične odnose, ne smemo misliti, da bodo ti odnosi zgrajeni sami po sebi in da bodo že sami napravili konec nepravilnostim in krivicam, ki jih sedaj še čutijo delovni ljudje zaradi samovoljnega delovanja nekaterih vodilnih posameznikov ali ožjih skupin. Res, spremenili bomo ekonomske odnose, vzpostavili nov ekonomski samoupravni in politični red, vendar s tem še ne bomo spremenili oziroma odpravili teženj posameznikov in skupin po manipulaciji in izkoriščanju človeka. Kajti tudi v novih, komaj ustanovljenih TOZD vidijo nekateri v delavcu samo delovno silo, ne pa upravljalca, in smo mu zato vedno pripravljeni govoriti o njegovi delovni knjižici, ki jo lahko takoj dvigne in gre.
(Besede člana CK ZKS na zasedanju 10. januarja)
podani predlog.
Dolenjski vinogradniki, organizirani pri Agrokombinatu Krško, enota za kooperacijo, in v Društvu vinogradnikov Novo mesto, ki živijo in delajo na desni strani Save do republiške meje na Goijancih, Kočevskega Roga do Stične (okrog 9.000 vinogradnikov) in imajo na voljo okrog 2900 ha vinogradniških površin primernih za pridelovanje dolenjskega cvička, se v celoti strinjamo z navedenim predlogom zakona o vinu in z obrazložitvijo sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Zaradi tega, da se še bolj poudari območje, kjer pridelujemo cviček, in da se tudi zakonsko, nedvoumno onemogočijo poskusi označevanja vin z nazivom cviček iz drugih območij, menimo, da je potrebno pred besedo cviček dodati besedo „dolenjski cvi-ček“.
Dolenjski vinogradniki odločno nasprotujemo težnji po razširitvi označevanja cvička še na bizeljski okoliš z obronki Orlice in Bohorja, kot je bilo rečeno v razpravi o osnutku navedenega zakona na 39. seji zasedanja delegatov občin v skupščini SR Slovenije. To utemeljujemo z dejstvom, da so se v posavskem vinorodnem območju v teku stoletij zaradi naravnih pogojev izoblikovala štiri področja za pridelovanje značilnih vin, in to:
- belokranjsko vinorodno področje z značilno „metliško črnino “ in belim belokranjskim vinom;
- bizeljsko vinorodno področje z obronki Orlice in Bohorja, kjer pridelujejo belega in rdečega „bizeljča-na“;
- obsoteljski vinorodni okoliš, kjer pridelujejo „virštajnčana“ in dniga vina, ki se po značaju približujejo belim vinom podravskega območja;
- dolenjski vinorodni okoliš (deljen na navedena dva okoliša), v katerem že po večstoletni tradiciji pridelujemo „cviček“.
Navedena naravna delitev območij, ki se je izoblikovala v daljšem časovnem razdobju, je med potrošniki vin ustvarila mnenje in prepričanje, da se cviček prideluje iz grozdja določenih sort vinske trte z geografskega območja Dolenjske s svojevrstno geološko sestavo zemlje in svojevrstnim podnebjem. Čeprav je sortni sestav trt večine posavskega vinorodnega območja soroden in v drugih okoliših pridelujejo sicer podobno vino, je dejstvo, da se organoleptične lastnosti „dolenjskega cvička" močno razlikujejo od ostalih vin tega območja. Zato ne bi bilo prav, da bi 47. člen predloga zakona o vinu spreminjali ali pa popolnoma črtali iz zakona, ker bi s tem oškodovali dolenjske vinogradnike, ki živimo v odročnih zaostalih krajih z manj vrednimi zemljišči za druge rastline, saj jim je dolenjski cviček eden izmed poglavitnih virov dohodkov za preživljanje. Oškodovani pa bi bili tudi potrošniki, ki so prav tako zainteresirani za pristno vino dolenjskega vinorodnega področja.
Naše stališče je že podprla občinska skupščina Novo mesto na seji 27. decembra 1973 in pričakujemo, da bodo enako storile še druge občinske skupščine in poslanci iz Dolenjske. Zgolj komercialni interesi pač ne bi smeli spreminjati naravnega okolja, kjer cviček pridelujemo, zato upravičeno pričakujemo podporo naših predstavnikov ob sprejemanju dokončnega besedila zakona o vinu.
Svet kooperantov pri Agrokombinatu Krško
Društvo vinogradnikov Novo mesto
V kostanjeviški kleti: tu se mladi cviček, sok dolenjske zemlje in dolenjskega podnebja
Dr. Boris Majer:
V čem je marksistična vzgoja
Poskusil bom odgovoriti s primerjavo. Pred revolucijo je družbena vloga meščanstva in delavskega razreda v bistvu enaka: oba hočeta zrušiti obstoječo družbeno ureditev, meščanstvo fevdalizem, proletariat kapitalizem, in oba hočeta osvojiti politično oblast. Po revoluciji pa se njuna družbena vloga bistveno razhaja. Meščanstvo hoče postati nov vladajoči razred, ohraniti želi razredno gospostvo in s tem razredno družbo. Poglavitna značilnost in hkrati notranja meja meščanskega sveta je v tem, da ne more razumeti sebe kot negacije. Meščanski svet se mu prikazuje kot edini mogoči človeški svet. Zato vidi svojo edino nalogo v tem, da maksimalno razvije produkcijske sile.
Iz tega izvira tudi osnovna naravnanost meščanske vzgoje. Nasprotno pa mora proletariat po revoluciji — podobno kot meščanstvo — organizirati ekonomiko in zagotoviti družbeno reprodukcijo novega družbenega sistema, hkrati pa z negacijo kapitalizma negirati tudi svoje lastno razredno gospostvo, sebe kot vladajoči razred, in s to ponovno negacijo graditi brezrazredno družbo. To je bistveno drugačna zgodovinska naloga in iz nje izvira tudi bistveno drugačna naravnanost marksistične vzgoje. Če povzamem: bistvo marksistične vzgoje je v tem, da usposobi mlade rodove za to dvojno nalogo, ki zahteva oboje: visoko strokovno raven in kvalitete revolucionarja.
(Predstojnik marksističnega centra pri CK ZKS v Pogovoru „Naših razgledov44)
Lojze Briški:
Na vodilnih položajih naj bodo borci za družbeni napredek
Vse te obsežne naloge, kot poudarjamo v osnutku resolucije, zahtevajo, da Zveza komunistov okrepi svojo vlogo v vodenju kadrovske politike v družbi. Zato je nujno, da ZK vztraja pri tem, da se za opravljanje vodilnih funkcij izberejo borci za družbeni napredek, za uveljavitev interesov delavskega razreda in s tem za socializem in samoupravljanje. Ti kriteriji se morajo še posebej močno izraziti povsod tam, kjer se neposredno dela s človekom ah odloča o človekovem družbenem položaju.
Prav tako je nujno, da se v vodstvu ZK na vseh ravneh izvolijo tisti člani, ki s svojo idejnopolitično privrženostjo politiki ZK jamčijo, da se bo ta dosledno izvajala tudi v prihodnje. Med temi pa je potrebno posvečati posebno pozornost delavcem iz neposredne proizvodnje, mladini in ženskam, da bodo odslej v vodstvih zastopani v večjem številu.
Takšna vsebina revolucionarne usmeritve, naloge, pred katerimi sta ZK in celotna družba, terjajo ustrezno organiziranost ZK. Zahtevajo statut, ki bo opora slehernemu komunistu, članu in organizaciji ZK v organiziranem idejnopolitičnem boju.
(Iz referata člana CK ZKS na 37. seji CK ZKS 10. januarja)
Hakija Pozderac:
9
Telesna kultura mora pri nas temeljiti na amaterizmu
Nekatere organizacije telesne kulture so dosegli valovi nacionalizma, liberalizma in še drugih mogočih negativnih pojavov, ki jih je imela naša družba. Ni manjkalo partijskih stališč, marveč ni bilo aktivnosti, celo od pisma sem.
Šele po pismu so se nekatere osnovne organizacije ZK, Socialistične zveze in mladine začele ukvarjati s temi vprašanji. A s čim se mladinska organizacija mora ukvarjati, če se ne bo ukvarjala s problemi telesne vzgoje in vzgoje mladih rodov? *
Naša telesna kultura temelji in mora temeljiti na amaterizmu. To je nesporno. Kadar hočemo na mednarodnih tekmovanjih nekaj pomeniti, moramo ustvariti materialne in druge pogoje za doseganje rezultatov, ne pa plačevati ukvarjanje s športom. Tega nismo normirali — niti statusa, niti pogojev, niti meril premiranja nismo postavili, pa se zato dogaja, da je profesionalizem prodrl ne samo v nogomet, ampak v večino naših športov.
Drugič: manjkale so ustrezne družbene norme, ki smo jih morali določiti znotraj telesnokultume organizacije, pa niso obstajale (status športnikov).
Tretjič: Zveza komunistov se mora ukvarjati s kadrovsko politiko v organizacijah telesne kultur^. Dogovorili smo se, da bomo vključevali najboljše kadre, saj gre tu za štiri milijone mladih ljudi, ki so vključeni v razne sisteme tekmovanj v Jugoslaviji, v telesni kulturi pa dela kakih 250.000 amaterskih družbenih delavcev. Moramo iti na to, da bosta Socialistična zveza in Zveza mladine sistematično obravnavali probleme telesne vzgoje pri nas.
(Predsednik Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za „Komunistovo** okroglo mizo)
DOLENJSKI LIST
Št. 3 (1278) - 17. januarja 1974
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
POTOVANJE SKOZI NEZNANO
Srečanje s samim seboj in svetom
Prekopa ostaja brez podjetij
V Prekopi včasih dve samostojni podjetji, zdaj ni nobenega več
.Ta dan sem začudo le imel nekaj ur samo zase. Porabil sem jih, da sem si poiskal daljšo pot od Novega mesta do Ljubljane.
Potniki so vstopali v avtobus in izstopali. Med njimi je bil tudi neki deček. Pridružil se nam je v Žužemberku, kamor hodi .v šolo. Povedal je, da je zamudil šolski avtobus in da ima sedem kilometrov do šole. Zrl sem na „dozorelo“ aktov-kd in otrokove črne, od žuljev trde roke. Tudi komaj zaceljenih ran ni manjkalo. Kraste so mu pokrivale zgornjo kožo na rokah.
„Moraš delati? “ sem vprašal. Priznal je, da je res tako. Zatem še delo za šolo in drugo. Videti je pogumen, morda preveč za svoja leta. Na vprašanje, kam po končani šoli, se mu zasvetijo oči. Rad bi postal mehanik!
Pojasnil sem mu, da se peljem od Novemga mesta in da grem v Ljubljano. Pozanimal se je, ali je v Novem mestu tovarna za „mehanike“. V Žužemberku da je ena takih pri ISKRI.
Ko je avtobus zavil mimo skromne vasice, potisnjene med griče, je ponosno povedal, daje to njegova vas, inje izstopil.
Pot me je vodila dalje proti Ljubljani. Še nekaj kilometrov in avtobus je zdrvel po ravni dvopasovni cesti. Imel sem občutek, da tu življenje teče, a da seje tam ustavilo. Kmalu so me sprejela visoka vrata ljubljanske univerze. Razmišljal sem o svoji poti in o dečku z lepimi željami iz žuljavih rok.
Tam so bili lepo oblečeni otroci, hodili pokonci in brezskrbno stiskali zvezke pod pazduho. Videti je bilo, da je zanje to nekaj vsakdanjega; kot zjutraj zajtrk in ob desetih malica. A v temu dečku je bilo še nekaj več, nekaj „svetega".
V teh očeh bi lahko našel nekaj kot solze svetlega, ko razmišlja o svoji prihodnosti.
Razumel sem ga, sam sem del njegovega življenja. Po mnogih letih mi je uspelo tisto, kar sem si v njegovih letih vroče želel. Zato so bila potrebna leta, potrebni tisoči kilometrov skozi zimska jutra, neuija in hlad noči, prečute noči po železniških čakalnicah in spoznanje, da bo cena visoka. Med učenjem sem našel zapisano, da ima vsak enake pravice do šolanja na vseh šolah itd. Ali kot trn se zabode v srce spoznanje: kako daleč je včasih sama pravica od tistega, ki mu naj služi...
\	IVAN	ŠKOFLJANC	\
Prekopa bo ostala, kot kaže, brez samostojnih podjetij in naši ljudje si bodo morali drugje služiti kruh, čeprav smo imeli dve dobro utečeni podjetji. Kmetijsko zadrugo Prekopa in Podjetje za predelavo lesa. Obe sta bili svoj čas skupaj, potem pa se je podjetje za predelavo lesa na prigovarjanje nadrejenih od zadruge odcepilo, in osamosvojilo. Zadrugo so kasneje priključili Kmetijski zadrugi Kostanjevica.
Toda tudi podjetje za predelavo lesa ni ostalo dolgo samostojno. Skupaj z obratom v Kostanjevici so ga pripojili k Splošnemu mizarstvu iz Krškega. Toda namesto, da bi pripojitev prinesla v Prekopo boljše možnosti za delo in življenje, se dogaja prav nasprotno.
Nekdanji člani zadruge smo veliko doprinesli k ustanovitvi podjetja za predelavo lesa, odstopili smo jim celo zemljišče v zameno za manj
W,f
vredno, samo da bi naša Prekopa napredovala. Zdaj pa je podjetje praktično ukinjeno. Delavcev skoraj ni več v Prekopi, ker so jih pobrali v Kostanjevico, da priučijo druge. Obljubili so jim, da se bodo potem lahko vrnili. Toda po kaj? Pobrali so tudi stroje.
Prekopsko podjetje je zelo dobro uspevalo tako pred kot po pripojitvi. Delovna zave’st zaposlenih je bila na višku. Kot primer naj nave-
Letošnja zima ni ugodna za smučanje, vendar na Javorovici nimajo težav s snegom. Vsako nedeljo se zbere več deset navdušencev za zimski šport, da se pomeri v spretnosti smučanja. K razšiijenemu zanimanju je veliko pripomogel nakup vlečnic. Delavci športnega društva Šentjernej upajo, da jim bo uspelo 17. februarja prirediti tradicionalni veleslalom za memorial IV. bataljona Cankaijeve brigade. Istega dne bodo tudi smučarski skoki. (Foto: Anton Bučar)
35 let Doma Matije Gubca
Proslava ob obletnici otvoritve doma v Vidmu ob Ščavnici - Člani nekdanjih Društev kmetskih fantov in deklet, prijavite se!
V okviru 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega punta bodo v Vidmu ob Ščavnici proslavili 35-letnico zgraditve Doma Matije Gubca.
Dom so zgradili člani tamkajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet z znatno materialno pomočjo vseh DKFID na Slovenskem. Pri tem 59 Precej pomagala tudi društva iz i t * -ske in Bele krajine. Zato je etošnja proslava 35-letnice otvori-tTh ^orna zasnovana zelo na široko.
Udeležili naj bi se je vsi še živeči ?*ani teh društev, torej tudi Dolenjci “»Belokranjci.
* knjigi ,.Narodna junaka Milan
Majcen in Janči Mevželj“ je Štefan Kuhar na široko obdelal DKFID in njegove odbore na Dolenjskem, vendar samo na podlagi arhivskega gradiva ni bilo mogoče ugotoviti, kateri od nekdanjih članov še živijo. Zato v imenu pripravljalnega odbora proslave prosi za pomoč vse člane DKFID na Dolenjskem in v Beli krajini, da bo lahko sestavil točen seznam vseh članov.
Na vasi, kjer so imeli DKFID, se
Trebnje: ni obrtnikov
Potrebe po uslužnostni dejavnosti v Trebnjem so vse večje, obrtnikov pa ni - Kaj je vzrok?
V Trebnjem zelo primanjkuje faznih obrtnikov od mizarjev, ključavničarjev, čevljarjev, kleparjev, krojačev vse do vodo-yodnih inštalaterjev. Potrebo po ttyajalcih uslužnostnih dejavnost* ugotavljajo vsi po vrsti, toda stanje se vse do danes še ni spremenilo.
Prebivalci Trebnjega in okolice pnajo precejšnje težave, kadar je tre-a Popraviti razne gospodinjske in gospodarske stroje, čevlje, avtomo-Ue itd. Sprašujejo se, kaj je krivo,
“ obrtnikov v Trebnje ni. Ne-Tr0^00 Je> da se mladi obrtniki :	.nJega	ogibljejo,	nekaj	iz	bo-
jr~n?> da bi zaslužek ne bil zadosten,
-Je povsem neutemeljeno, saj šte-.0 Prebivalcev še vedno raste in z Potreba po uslužnostnih dejav-
D|jAKOM o ZAPOSLOVANJU
v DDfukom letnikov gimnazije je Av Predavala psihologinja Vika ~ ec iz Zavoda za zanoslovanii*
nostih. Odvrača pa jih verjetno tudi to, da je pot do obrtnega dovoljenja zelo težka. Skupščina občine Trebnje je pred časom sprejele sklep, da se pri lokaciji zahteva le najnujnejše higienske in varstvene pogoje, vendar je to premalo, ker je tovrstna obrt prekomerno obdavčena.
Nekaj bi bilo vsekakor treba storiti, da se tako stanje, ki ni v prid niti tukajšnjem prebivalstvu niti proračunu občine, spremeni.
T. H.
lahko ljudje sporazumejo in narede seznam z imeni vseh živečih članov društva z njihovimi točnimi naslovi, z navedbo zaselka, hišne številke in pošte. To naj pošljejo na naslov: Stefan Kuhar, K. Babnika 2, 61210 Ljubljana-Šentvid. Člani se lahko odločijo za izlet v Videm ob Ščavnici na proslavo 35-letnice otvoritve doma. Pripravljalni odbor proslave želi, da morebitni izlet prijavijo, -ar
„MOJA PRITOŽBA NAJBRŽ NE BO EDINA"
Preživljam osemčlansko družino in mi ni vseeno, kakšne so cene, po katerih prodam živino. V ponedeljek, 7. januarja, sem odpeljala telička, starega 8 tednov in težkega 93 kilogramov, prodat v Cešnice pri Trebelnem. Ta dan je bilo veliko živali pri tehtnici in so zato hoteli plačati manj. Tistikrat so mi hoteli dati samo 18 dinarjev za kilogram žive teže, pri mesarju pa je teletina neprimerno dražja! Kmetje smo se pritoževali, a mesar iz Trebnjega je začel razbijati po tehtnici in je zastrigel mojega telička brez privoljenja. Jaz sem ga raje odpeljala domov, kot da bi ga prodala po tako nizki ceni. Moja pritožba najbrž ne bo edina, saj nas je to ravnanje vse zelo prizadelo.
TONČKA BLAŽIČ MIRNA VAS 21
„HVALA ZA POMOČ!"
Že 20 let sem bralka vašega časopisa in priznati moram, da mi Dolenjski list veliko pomeni, saj mi prinaša toliko novic in drugih koristnih stvari. Najraje preberem Martina Krpana in včasih se do solz nasmejim njegovi šaljivosti, smeh pa ni pogost v mojem življenju.
Dopolnila sem že 68 let in dobivam družinsko pokojnino, ki bi mi za skromno življenje, kakor sem ga vajena, že zadoščala, toda kaj, ko moram poleg sebe skrbeti še za sina, ki je invalid brez rok, za hčer, duševno prizadeto, ter za vnučko, ki je sama brezmočna, tako da jo moram celo hraniti in oblačiti sama. Komaj da stolčem skozi. Zato sem hvaležna RK Novo mesto, ki se je spomnil name in mi pomagal s hrano, prav tako pa tudi RK Dol. Nemška vas in občini Trebnje za denarno pomoč. Vidim, da pomoč ostarelim ni samo napisana beseda, ampak so tudi dejanja in upam, da res ne bomo pozabljeni.
JOŽEFA ŽUŽEK Rihpovec 14
Kruha siti
Veseli tobogan v Trebnjem
Pred štirimi desetletji podobna oddaja na radiu Ljubljana - Kako danes in takrat
Govi
Zavoda za zaposlovanje, diio °- Je 0 izbiri nadaljnjega štu-S* ln Predvsem
c Po končanem suianju
. ~ .. 1 vpisa in štu-na posameznih visokih šolah bo-
»uive n«, l.	0	možnosti zapo-
nk*: P° končanem šolanju. Natanč-diia P0(*atke o pogojih vpisa in štu-Uo tna, P?san'eznih visokih šolah bo-diiak° naslednji mesec, ko bodo tiv-j ,na tako imenovani „informa-le <-an“ obiskali in si ogledali šo-^udij ril1 nameravajo nadaljevati
zvone Šeruga
Zadnjo nedeljo v lanskem letu smo lahko poslušali, letos v začetku januarja pa tudi videli na malih zaslonih otroško radijsko oddajo Veseli tobogan, na kateri so sc predstavili mladi iz Trebnjega in okolice, ki so poslušalce in gledalce seznanili z življenjem tega območja naše ožje domovine.
Ob tej oddaji sem sc spomnil podobne izpred 40 let. Takratno vodstvo Radia Ljubljana je pripravljalo radijske oddaje, v katerih so otroci prikazali v besedi in pesmi svoj kraj, okolico in življenje prebivalstva, podobno kot zdaj Veseli tobogan. Tistikrat seveda tehnika ni bila tako izpopolnjena, zato so oddajo „Pojdi-
mo pogledat, kaj dela Dole‘c“ snemali na živo in jo prenašali v ljubljanske studie kar preko poštnih zvez. Otroci trebanjske šole so na nji zapeli več pesmi, zaigrali na harmoniko in v domačem narečju pripovedovali o svojih doživetjih in domačih krajih. In kot zanimivost bi navedel, da so že pred 40 leti enako kot Toni iz Metlike v „Veselem to-boganu“ potarnali o neurejenem kopališču ob Temenici.
Res, da je minilo precej let od tiste oddaje, toda z veseljem seje vsi spominjamo, obenem pa smo ponosni tudi na naše najmlajše, ki z enako vnemo ljubijo domači kraj.
MARJAN TRATAR
Odmev na komentar
Pod tem naslovom je Dolenjski list objavil sredi decembra članek, v katerem utemeljuje, da je predvidena podražitev kruha opravičljiva tudi zato, ker ga nekateri ljudje mečejo na smetišča.
Sprašujem se, če je to utemeljitev za podražitev kruha. Prepričan sem namreč, da bodo tisti, ki danes mečejo kruh v smetišča, to počeli tudi jutri, čeprav bo dražji. Tisti pa, ki so ga danes lačni, ga bodo še bolj lačni jutri. Sprašujem se, če ne bi bilo bolj prav in upravičeno, da bi kruha site ljudi, ki odmetavajo v smetišča to dobrino, kaznovali z visoko denarno kaznijo, denar pa porabili za izboljšanje razmer v kmetijstvu.
Kaj pomeni vsakdanji kruh, vedo samo tisti, ki so bili med zadnjo vojno v internaciji, in tisti, ki danes prejemajo skormne pokojnine in podpore. Kruhu je človek dolžan izkazovati enako čast kot človeku, saj je bil pridelan z znojem na obrazu in z žulji na rokah. .
. ROK SALAMON nekdanji interniranec v Mauthausnu
demo, da so se delavci odrekli delitvi dobička in so denar raje namenili za nakup novih strojev. Zato nam res ni vseeno, ko vidimo, da v Prekopi ni več ne delavcev ne strojev, ampak je od podjetja ostala samo razpadajoča stavba.
7 podpisov nekdanjih članov upravnega odbora KZ in podjetja
SAMO V ČRNOMLJU
Povsod na avtobusnih postajah so obešeni vozni redi, samo v Črnomlju bi takšno tablo zaman iskali. Mnogo pikrih besed je bilo že na ta račun, vendar brez vsakega odgovora. Domačini in tujci morajo po Črnomlju spraševati ljudi, da bi izvedeli, kdaj in kam odpelje kakšen avtobus.
ALOJZ ČRNIČ
FRANCE SMAJDEK
V torek, 8. januarja, smo na šmi-helskem pokopališču pospremili k zadnjemu počitku Franceta Šmajd-ka, posestnika in upokojenca iz Regerče vasi.
Njegova življenska pot je bila težka, a polna volje za borbo za stvar pravice, naroda in svobode. Že kot 17-letni deček je moral v avstro-ogrsko vojsko. Poslali so ga v Romunijo, kjer je prišel v stik s prvimi naprednimi ljudmi in si pridobil življenjske izkušnje, še posebno ko je, vključen v napredne kmečke vrste, spoznaval krivice takratnih oblasti. Tako izkušen se ob okupaciji naše domovine ni obotavljal. Že prvo leto je postal aktivni član OF in potem vseskozi nudil pomoč osvobodilnemu gibanju. Tudi trda preizkušnja v italijanskem zaporu njegove volje do borbe ni zlomila. Po vojni je opravljal več družbeno političnih funkcij, dolga leta pa je bil zelo aktiven tudi v vrstah gasilskega društva in v raznih komisijah in svetih.
Pokojni France je bil delaven, dober in plemenit človek čutečega srca. Sovaščani in prebivalci sosednjih vasi dobro vedo za njegov čut do bližnjih, saj je vedno rad pomagal v nesreči ne glede na uro ah vreme. Z njegovo smrtjo smo izgubili velikega domoljuba, borca za pravico in predvsem poštenega in plemenitega tovariša.
M. M.
Zakolji ga še enkrat!
O nasilju v raznih filmih in posledicah prikazovanja nasilja je bilo že veliko napisanega. Psihologi in sociologi opozarjajo na škodljivosti tega pojava, ki mu je podvržena predvsem mladina, a kaže, da je kakršnokoli opozarjanje zaman. Na programu vsakega kinematografa je vedno dovolj in preveč filmov, ki se z njih tako rekoč kar cedi kri Razumem, da filmska industrija ustvarja take filme, ker so pač donosni in poceni, ne razmem pa, da v naši družbi ti filmi, ki so v veliki večini uvoženi iz zahodnih držav, ne nalete na nobeno oviro, ampak jih mimo posredujejo v velikem številu našim ljudem, s tem pa tudi mladini, ki je zelo dojemljiva za sprejemanje in posnemanje.
Da ne bom ponavljal že oguljenih fraz o prepotrebni pravilni politiki uvoza filmov, o pravilnem izboru in o vprašanju filmske cenzure, naj navedem konkreten dogodek, ki me je dokončno utrdil v prepričanju, da so taki filmi škodljivi
Pretekli teden sem si ogledal film „Grof Yorga, vampir11, ki je poln praznoverja in nasilja. Med prizorom, ki z naturalistično podrobnostjo kaže zabadanje noža v trebuh, so se nekateri mladi gledalci razvneli do neverjetne mere, neki Rom blizu mene pa je kar kričal od same sadistične slasti, ki ga je ob opisanem prizoru prevzela. Zgrozil sem se ob vsem tem. Mladi so v prizoru videli natančno to, kar je film hotel prikazati - slast ubijanja. Kako se naj torej gradi moralna zavest, ko v vsem filmu ni niti enega samega namiga, da je nasilje zlo in nevredno človeka? Celo več: ves film je hvalnica nasilju in izzveni, kot da je nasilje edina resničnost človeka.
Gledalec
»Dolenjski list« v vsako družino
Razpis festivala v Ptuju
Tradicionalni festival domače zabavne glasbe bo 30. in 31. avgusta ter 1. septembra 1974 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji:
1. Na festivalu lahko sodelujejo domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva.
2. Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna.
3. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na VI. ptujskem festivalu. Zaželena so tudi besedila v narečjih.
4. Skladbe, izvedbo in besedila bodo ocenjevale posebne komisije. Komisije bodo sestavljali glasbeni strokovnjaki RTV Ljubljana in Radia Ptuj, znani javni delavci in predstavniki občinstva. Strokovne komisije imenuje UO festivala.
5. Določeno število skladb (po lastni presoji) bo posnela Kasetna produkcija RTV Ljubljana na posebno festivalsko ploščo in kaseto.
6. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade:
a) nagrade občinstva: 1.000.- din III. nagrada
1.500,- din II. nagrada
2.500.- din I. nagrada
b) nagrade strokovnih komisij:
1.500.- din III. nagrada
2.000.- din II. nagrada
2.500.- din I. nagrada in bronasti kipec ORFEJ Z LIRO
1.000.- din najboljšemu debitantu za prvi nastop
1.000.- din avtorju za najboljše besedilo
1.500.- din za najboljšo instrumentalno izvedbo in PLAKETA Kasetne produkcije RTV Ljubljana.
7. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon.
8. Ansambli morajo poslati prijave za sodelovanje do 1. marca 1974, notni material z besedili pa do 31. marca 1974 na naslov prireditelja RADIO PTUJ - Vošnjakova 5.
9. Avdicija (za tiste ansamble, za katere organizator festivala smatra, da so jo dolžni opraviti) bo v mesecu aprilu 1974, snemanje za ploščo in kaseto pa v maju in juniju 1974.
10. Z vsemi sodelujočimi ansambli bo prireditelj sklenil posebno pogodbo, ki bo nadrobno določala medsebojne pravice in obveznosti.
Radio Ptuj
*' o (127H) - 17. januarju 1974
DOLENJSKI LIST
oče se je vrnil
Oče seje vrnil iz službe in povedal, da gre naslednji dan v Nemčijo za tri mesece. Z bratom sva se veselila, ker sva vedela, da nama bo kaj prinesel. Nisva pa bila vesela, ker sva vedela, da ga dolgo ne bo. Naslednji dan je odšel.
Minila sta dva tedna, ko se mi je začelo tožiti po očetu. Kmalu pa je prišel čas, ki sem ga težko pričakoval, saj je bil določen za očetov povratek. Po glavi so mi begale misli: „Ali se mu je kaj zgo-
>• jr „
' In Vf...
„Iz naših logov“ je glasilo učencev OŠ Bršlin — Novo mesto
dilo? Seje prevrnil? “
Šele dvajsetega se je vrnil. Bili smo pri kosilu, ko sem zaslišal, da je nekdo zapeljal z avtomobilom pred hišo. Pogledal sem skozi okno. Spoznal sem očeta. Pustil sem kosilo in stekel k njemu. Vrgel sem se mu okoli vratu. Vsi smo se veselili, še najbolj pa midva z bratom.
Od samega veselja sem ga pozabil vprašati, zakaj ga tako dolgo ni bilo.
Andrej Zupančič, 6. b
sosedov
muc
Sosedov muc prihaja skozi vrata gret se k nam na peč, ker že zunaj je mrzlo in kmalu sneg pokril bo zemljo.
Sonja Jeršin, 6. a
boj
Bojišča krvava razburjajo svet, se stepli ljudje na Vzhodu so spet; skopanih na novo je mnogo grobov, v njih padli ljudje, ki ne bojih domov.
Napadel je zlobno sovrag Izrael,
Egipt, na katerega zemlji rad bi živel.
Krvave so bitke vsakdanjost za te, ki zavrniti hoteli napadalce bi vse. Pogumno svoj boj zdaj bijejo tam in čakajo osvoboditve dan.
Branko Seničar, 6. b
pomagal sem gasiti
Bila je pozna jesenska nedelja. Odpravljal sem se v sosednjo vas. Prišel sem ven in zaslišal: „V Kočevju gori!“ Prestrašen in zbegan sem poklical očeta. Črno siv dim se je grozeče valil proti nebu.
Stanujem v gasilskem domu. Oče je urno stekel po stopnicah v stolp in vključil sireno. Tuleče je zavijala. Iz Mozlja so prihiteli gasilci, pripravili cevi in motorno črpalko ter se odpeljali v
Kočevje. Porabili so mnogo vode. Ves dan so se borili z ognjem. Bili so mokri in utrujeni. Za očetom sem prinašal cevi med tem, ko je voda brizgala v plamen. Ogenj je uničil velik senik, ki je bil last državnega posestva. Zgorelo je več ton sena, otave ter nastilja.
Sklenil sem, da bom tudi jaz postal gasilec. Gasilci so požrtvovalni.
Zvonko Pečar, 5..b
novoletna doživetja
Drevje je bilo pokrito z ivjem. Snega ni bilo. Vas praznično okrašena. Vsi smo se pripravljali na praznovanje novega leta.
Doma sem pomagala mamici krasiti jelko. Napekli sva potic. Mračilo se je. Šla sem v sobo in sedla v udoben stol. Prižgala sem televizijo. Tudi mamica in očka sta prišla. Ni zaslonu so se pojavili znani igralci in pevci: Čkalja, Toni Gašpe-rič, Rifle, Elda Viler... Kazalec na uri se je počasi pre-
sneženi
mož
Glej ga, možiclja, kako je postaven, poglej ga, poglej ga!
Veselo stoji
in metlo v desnici drži.
Možje snežen, a ko spet sonce posveti, ta mož zadrhti, se v soncu stopi.
Maijanca Farkaš, 5. a
mikal. Tedaj se je zgodilo: „Ura je odbila polnoč.“
Vsi trije smo si zaželeli srečno novo leto. Očka in mamica sta šla v kuhinjo. Počasi sem prišla tudi jaz. Očka se mi je smejal in rekel: „Pridi, sem, ti, staro leto! “ Saj je imel čisto prav, bila sem zaspana, da sem komaj še stala.
Očka me je odnesel v posteljo, kjer sem trdno zaspala. Imela sem lepe sanje.
Mirjana MikuliČ, 5. b
;lest“ izhaja na OŠ
Kočevje
LISTI
IZ SIRSKI H
GLASIL
Ob prebiranju glasil, ki jih izdajajo literarni ali novinarski krožki na osnovnih šolah, vzbudi pozornost prenekateri zapis, preneka teri pesniški ali prozni poskus, ki se »v tih uri snovanja« utrne na papir« Največ velja ta neposrednost in iskrenost izpovedi, ki po leg vsega izpričujeta tudi izreden dar opa zovanja. To je bil razlog, da smo se nekaj teh toplih utrinkov odločili natisniti tudi v našem tedniku. Prostor, žal, ne dopušča, da bi upoštevali in zajeli iz vseh glasil, ki izhajajo v šolah od Kočevja in Ribnice na zahodu do Brežic in Bizeljskega na vzhodu naše ožje domovine.»Listiiz šolskih glasil«, kakor smo krstili to rubriko, bodo seveda še izšli. Da bi bili čimbolj zanimivi, prosimo za sodelovanje: pošljite nam čimveč svojih glasil!
■ inu v. Je,		
7 BREGOV	\RIX
CS’®'.* sa,* 2ui	MftfpK
,,Z bregov Krke“ izdaja novinarski krožek OŠ Žužemberk
ptičica
Saj se nisem skrivala, v gozdu sem te čakala, gledala sem ptičico, majhno drobno ptičico. Sedela je za vejico, pela lepo pesmico.
Stanko Kumar, 4. b
prebu-
janje
dneva
Bim, bam! Bim, bam, bije plat zvona.
Zvon naznanja dan, sonce vzhaja iznad gora.
Vas se iz spanja drami, vse na delo hiti.
Sonce sije nad gorami, kmetič na polju bič vihti.
Sonce se je obrnilo, že se spušča v zaton, spito roso je vrnilo, vrh gore je pozlatilo.
Mimica Cvetkovič, 7. a
zimzelen za klobukom
Prvi kmet je šel od hiše do hiše in klical tovariše. Za klobukom je .imel zimzelen. Pripravljal se je upor. Kmetje so hiteli iz hiš. Vsak je imel svoje orožje. Zbrali so se izven vasi v majhnem gozdu. Bilo jih je veliko. Graščak je bil jezen, ker ni bilo kmetov na tlako. Že je mislil poslati biriče ponje, ko jih je zagledal. Mislil je, da gredo na tlako. Vendar je uvidel, da ne grejo na tlako, temveč so se uprli. Vnel se je silovit boj. Zmagovali so kmetje. Graščak je poslal po pomoč. Čez nekaj časa je prispela. Sedaj so kmetje napeli vse moči, kar sojih imeli, a graščakova vojska jih je premagala. Veliko kmetov je ostalo. Nekatere so obesili, druge vrgli v temnice. S porazom kmetov se je končala krvava borba.
Kmetje so bili sedaj poraženi, vendar niso nikoli nehali. Še bolj so bili trdni, še bolj odločni. In ker so bili trdni, bolj odločni, so dobivali boj za bojem in končno so dobili tisto, kar so si tako želeli, to pa je svoboda.
Tatjana Friškovec, 5.b razred
	\V v
H	
T/A.M, 1	
BRSTJE
^>3/74
A
„Brstje44 izdajajo pionirji OS Mirna
m
MIADI OB KRKI
glasilo pionirskega odreda in mladinskega ak
tiva gorjanskega bataljona osnovne iole grm — novo mesto	« >
, »Mladi ob Krki44 izhaja na OŠ Grm — Novo mesto
naša
muca
V našem domu imamo lepo tigrasto muco. Ker je stara tri leta, se le malokdaj igra. Z bratom sva jo prinesla od sosednjega bloka, kjer so jo otroci metali v zrak, jo podili in tepli. Zasmilila se nama je in odnesla sva jo domov. Imela je krvav smrček, bila je vsa preplašena. Mama jo je odnesla v kuhinjo in ji v skodelico nalila mleka.
Muca se je čez nekaj dni
že navadila na novi dom. Poiskala sije mehko ležišče na kavču. Se danes se najraje spravi kam na mehko, včasih celo v mojo posteljo. Na nas je zelo navezana. C e nas ni doma, mijavka okoli hiše ali čaka na oknu. Muca dobro ve, kdo ji prinaša hrano. Kadar pride mama domov, muca takoj steče k vratom in čaka, da jih kdo odpre. . Začne se motati pot nogami, mijavka in pleza po mami. Včasih ji stopi na rep ali na tačko in muca se nato dolgo liže. Zelo je vesela, ko dobi t meso. Kadar ji damo košček hrenovke ali klobase, pa ga meče po kuhinji in se z njim igra. Ponoči jo spustimo ven ali v klet. Ulovila je že veliko miši in podgan. Prinese jih pokazat na hišni prag, da bi jo pohvalili.
Nekega dne, ko muce dolgo ni bilo domov, sva bila z mamo zelo v skrbeh, da seji ni kaj zgodilo. Ko se je vrnila vsa sestradana, smo zvedeli, da je bila zaprta v sosedovem stanovanju.
Če bi naša muca poginila, bi bila v hiši velika žalost in miši bi se kmalu nastanile v kleti.
Peric Robi, 6. d
poznam pesnika
Bilo je nekega dne na osnovni šoli v Šmihelu, ko sem hodila še v prvi razred.
Bil je dan, ko smo učenci prvih razredov postali pionirji. V velikem prostoru, ki je bil hkrati telovadnica, smo imeli kratko proslavo. Povabili smo tudi slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Najprej smo cicibani dobili modro kapo in rdečo ruto. Cicibani, že pionirji, smo z začudenjem opazovali ruto in kapo. Bili smo veseli. Neka tovarišica je ukazala, da moramo biti tiho. Le s težavo smo se pomirili in utihnili. Na oder je stopil Tone
Pavček. Pozdravili smo ga s ploskanjem in z veselimi obrazi. Tone Pavček nam je povedal pesmico z naslovom „Kako sem prvič v šolo ho-dil“. Ta pesmica se je vsem učencem prvih razredov zdela tako zelo smešna, da bi skoraj vsi popokali od smeha. Po proslavi smo nekateri prosili Pavčka za podpis. Naši želji je rad ustregel. Vsakemu, ki je želel, se je podpisal na list. Potem smo odšli domov.
Ponosna sem, da pesnika poznam.
Nuška Cimprič, 5. d
o knjigah
Že takrat, ko še nisem znal brati, sem rad prelistaval knjige in gledal slike. Ko sem začel hoditi v šolo in sem se naučil brati, sem kupil vsako knjigo, ki so jo v šoli prodajali. Tako imam zdaj že kar precej veliko zbirko knjig. Še posebno pa so mi drage tiste knjigi, ki sem jih dobil za nagrado za objavljene spise. Če sta mama in ata kam šla in sta me vabila s seboj, sem raje ostal doma, da sem lahko v miru bral in skupaj z junaki doživljal pustolovščino.
Ko bom odrasel, mi bodo knjige zbujale lepe spomine na otroške dni.
Miro Brezovar, 5. razred
pR
1 Us
,preproste besede44 izdaja novinarski krožek OŠ Šentrupert
nagrobnik
zgodovinarju
V našem kraju se je rodil zgodovinar profesor Ivan Steklasa. Čeprav je od njegove smrti minilo že petdeset let, so se občani zmenili, da bodo počastili njegov spomin z ureditvijo nagrobnika. Učenci višjih razredov, posebno učenci osmega in sedmega razreda, smo naredili nabiralno akcijo. Ker je moj oče zidarje postavil nagrob-
nik, jaz pa sem mu še z nekaterimi učenci pomagal.
Vesel sem, da sem po svojih močeh počastil zgodovinarja, saj imam rad zgodovino.
Branko Markeljc, 7. razred
zbral in uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI. LIST	Št.	3	(1278)	-	17.	itniunrju	1974
blaženost v alkoholu
Za primerjavo: v brežiški bolnišnici zdravijo na leto sto alkoholikov-bolnikov, ki so že v deliriju
'4
S posledicami alkoho-i lizma se srečujemo vsak dan, pa vendar se še premalo zavedamo njihove nevarnosti za prizadete, za družine in za vso družbo. V Sloveniji imamo okoli 80 tisoč alkoholikov. Statistike kažejo, da poraba alkoholnih pijač še vedno narašča. Za leto 1970 beremo, da so Slovenci izdali za alkoholne pijače 780 milijonov dinaijev, škodo, kije nastala zaradi alkohola, cenijo v istem letu na 1,3 milijarde dinaijev, v letih 1971 in 1972 pa na 2 mili-f jardi.
V	zmoti je, kdor misli, da je alkohol poživilo, kot na primer kava ali nikotin. Alkohol takoj deluje na možgane kot narkotik. Omamlja možganske centre in takšno stanje omamljenosti imenujemo pijanost, vinjenost.
Poznamo več stopenj vinjenosti. Opazimo jo že pri 0,5 promila alkohola v krvi. Do 1,5 promila se yinjenost hitro stopnjuje. Za to stanje je značilno duševno in telesno vzburjenje: srce bije hitreje, krvni pritisk se zveča, žilice se razširijo. Človek čuti toploto, vesel je, živahnejši, podjetnejši in pogumnejši kot sicer, včasih tudi napadalen in brezobziren. Telesno je sproščen.
O	pijanosti govorimo, če je v krvi od 1,5 do 2,5 promila alkohola. Razen že naštetih znakov, ki so tedaj močneje izraženi, opazimo še predrznost in surovost. Pri koncentraciji 2,5 do 3,5 promila alkohola v krvi gre že za hudo zastrupitev, če pa alkohol v krvi preseže omenjeno količino, se človek pogrezne v nezavest in lahko umre.
Je v vinu moč?
Narkotično delovanje alkohola na možganske centre odstranjuje duševne zavore in kontrolne mehanizme in tako nastane pri človeku novo razmerje med psihičnimi silnicami. Vinjen človek čuti to kot sprostitev in poživitev, osvobodi se predsodkov in manjvrednostnih občutkov, čuti se popolnejši, močnejši, in kot pravi A Nifctfcsche, doživlja „ein Mehr yon Kraft“ (več moči), ne oziraje se na to kakšno je njegovo resnično stanje. Zmanjšano de-jovanje zavor sprošča tudi telesno moč. V mišice pride več krvi in sposobne so za večjo aktivnost. Zato pri fizičnem de-!u mišice alkohol takoj uporabijo, vendar le, kadar popijemo manjše količine pijače, medtem ko večje količine ne morejo zgoreti in zastrupljajo telo.
Trenutna pijanost ne zapušča trajnih posledic na telesu in spremembe se hitro popravijo, če se to dogaja občasno. Trajno delovanje alkohola in kislin v Pijačah povzroča želodčna in drevesna obolenja in izgubo teka. Alkoholik daje pijači 's Prednost pred hrano in zaradi lega nastopajo obdobja kronična stradanja, kar povzroči Propadanje vseh organov. Telesno oslabeli alkoholik hitro poleže boleznim vseh vrst.
Bele miši na stropu
Med najbolj dramatične police kroničnega alkoholizma , <fjo zdravniki akutno alko-olno zmedenost ali delirij. Bol-jp Popolnoma izgubi orienta-9° za čas in prostor. Ves se ese, vidi bele miši, podgane in ^ruge živali. Zasleduje ga misel j\ga preganjajo, da ga hočejo rti in skuša ubežati nevar-!*i- Svojo okolico dojema najino. Najbolj pretresljiva je vJ®8°va izredna razburjenost,
* mišičje je v akciji in skrajni f n^e,tos^> Sibi so nesmotrni in
•	u^klajeni. Tako mišično gibanj® Je izreden telesni napor, ki j 8anizem popolnoma izčrpa,
ne i Srce ne oma8a in °bsta-. • Izčrpa se kakor pri živali, ki Preganjajo, dokler se mrtva ne zgrudi na tla.
u Alkoholna zmedenost ni tasta rC(*ek P°jav- boljšo pred-brJi0*. sam° podatek, da se v to l .bolnišnici zdravi na le-kov St° ^elirantnih bolni-^ • Tri do pet odstotkov jih ^ Umrljivost je v zadnjih le-
tih občutno manjša, ker so metode zdravljenja izpopolnjene. Delirij izbruhne iz različnih vzrokov, včasih zadošča povečan telesni napor ali pa bolezen. Žalostno je to, da je takih bolnikov leto za letom več.
Vsak kronični alkoholik doživlja tudi značajske spremembe. Zanemaija samega sebe, družino in svoje dolžnosti. To dela pogosto pod pretvezo, da mu za take malenkosti ni mar. Kroničen pijanec je bolnik, ki ni več sposoben, da bi se spopadel z življenjem. Ne zna se boriti ne za svoje pravice ne za svoje življenjske interese. Bojišče prepušča drugim, navadno svoji ženi. Pretvarja se, kaže dobrohotnost, nezainteresiranost in ravnodušnost in tako prikriva svojo nemoč. Okolica pogosto naseda njegovemu pretvarjanju, ga pomiluje, ker ga je življenje pahnilo v nesrečo, ko vendar nikomur ne želi nič hudega. Alkoholik hoče ugajati okolici, zato je pripravljen kdaj pa kdaj narediti znancem večje usluge, ki še podkrepijo njegov sloves dobrosrčnega človeka. Do svoje družine pa ni tako popustljiv in dobrodušen, kot se kaže do drugih. V tiranstvu in brezobzirnosti do žene in otrok skuša najti nadomestilo za usluž-nost, ki jo kaže do prijateljev in znancev.
Grobi in ljubosumni možje
Vsak alkoholik ima svojevrstne življenjske in pivske navade. Žene se tem navadam prilagodijo, ker si drugače ne morejo pomagati. Ob možu alkoholiku se tudi one spremenijo. Nekateri mislijo, da si alkoholiki izbirajo poseben tip ženske, take, ki sojih sposobne prenašati.
Možje navadno še niso pijanci, ko se oženijo. Morda pa imajo bodoči alkoholiki posebno privlačnost za ženske, ki zavestno ali podzavestno združijo svojo usodo z njimi? Alkoholikova žena je pogosto hči alkoholika. Večkrat se poroči z njim kljub temu, da jo okolica svari, čeprav že vnaprej sluti težave v zakonu.
Navadno upa, da jim bo kos in da se ji bo posrečilo spreobrniti moža. Alkoholiki radi poročijo ženske, ki so 'starejše od njih. Iščejo materinsko zaščito in dobrodošla jim je tudi ženska, ki nosi hlače v hiši. Taka ženska pozneje uvršča med
svoje otroke tudi moža. Medtem ko nekatere žene alkoholikov izjavljajo, da so se zavedale težav pred poroko, pa se druge pozneje sprašujejo, kako so mogle poročiti pijanca. Te niso pričakovale, da bodo morale za vse same skrbeti in o vsem same odločati. In tako sčasoma začno moža prezirati, ker je v hiši samo v napoto in povzroča družini le sitnosti. Življenje v takem ubijajočem okolju prenaša alkoholikova žena z vedno večjim odporom. Navdajajo žalostno spoznanje, da so vsi upi splavali po vodi.
Mož se le delno zaveda vseh težav, ki jih povzroča svojim najbližjim. Pogosto pretepa ženo, ljubosumen je in grob.
Dokler mofe, mati navadno moževe izpade skriva pred otroki, toda prej ali slej ji mož to prepreči. Otroci odraščajo v nezdravem okolju, polnem napetosti in strahu. Včasih postanejo tudi sami pijanci, včasih pa uberejo nasprotno pot. V mladosti so prikrajšani za srečo v družini in to jih spremlja kot mora še vrsto let.
Na ženino pobudo se zakoni z alkoholikom večkrat končajo z ločitvijo, včasih pa žene z ločitvijo samo grozijo, da bi spravile moža na pravo pot. Rešitev vidijo v zdravljenju, o čemer pa alkoholike težko prepričajo. Res je tudi, da žena redkeje zapusti pijanca kakor trezen mož alkoholu vdano ženo. Najbolj žalostni pa so primeri, kjer pijeta oče in mati in kjer so otroci prepruščeni sami sebi. Tedaj je zanje sreča, če jih socialna delavka odda v dobro družino, kjer so preskrbljeni vsaj z najpotrebnejšim.
Milijoni pa polzijo iz rok
Alkoholizem povzroča tudi veliko gospodarsko škodo -izostanke z dela, nesreče na cestah in nesreče pri delu, vrsto bolezni zaradi neprimerne prehrane, neurejenega življenja itd. Alkohol uničuje duševno in telesno zdravje tistih, ki postanejo njegovi sužnji.
Prav zato moramo alkoholizem preprečevati kot družbe-
no zlo, ki peha posameznika in narod v bolezen in revščino. Širjenje alkoholizma vodi k materialnemu, biološkemu in moralnemu propadu ljudstva.
S tem zlom se bojujejo po vsem svetu. V Združenih državah Amerike cenijo letno gospodarsko škodo zaradi alkoholizma na 1 milijardo dolaijev. Ravno tam so že v 19. stoletju prepovedali pridelovanje, prodajo, uvažanje in širjenje alkoholnih pijač. To je bil začetek prohibicije, ki so jo 1920. leta uveljavili po vseh ameriških zveznih državah. Prepoved je povzročila tihotapljenje alkohola in nezakonito pridobivanje slabo pripravljenih alkoholnih pijač. Skrivno prekupčevanje z alkoholnimi pijačami je omogočilo obstoj številnim gangsterskim družbam in tako je prohibicija povzročila več škode kot koristi. Leta 1933 so jo ukinili.
Tudi na Norveškem in na Finskem poizkusi s prohibicijo niso uspeli. Na Švedskem so ukinili omejeno prodajo alkoholnih pijač 1955. leta. V Sovjetski zvezi se prav tako že desetletja borijo z nadlogo alko-
holizma. Zadnje čase so vpeljali tako imenovane trezne proslave in zdravice s sadnimi sokovi, ki so jih še posebej priporočali za počastitev 50-letnice oktobrske revolucije.
Mohamed in Neron
Človeška družba je gojila od nekdaj poseben odnos do alkoholnih pijač. Nepogrešljive spremljevalke žalostnih in veselih dogodkov so. Svečanosti in sprejemov pa si brez njih skoraj ne moremo zamisliti. Pa poglejmo malo v zgodovino. Med redkimi voditelji, ki so prepovedali pitje alkoholnih pijač, je bil Mohamed. Svojim vernikom je odrekel sleherno pravico do tega užitka.
Sicer pa so bili pijani vladaiji in voditelji velika nesreča za podložnike. V pijanosti so si izmišljali mnoga grozodejstva. Tudi rimski cesar Neron, ki je ukazal zažgati Rim in nato za požig obsoditi nedolžne ljudi, je bil pijanec.
Nevarno je začeti mlad
Ljudje se oprimejo alkohola v različnih obdobjih. Nekateri so nagnjeni k pijančevanju že od mladosti in vedno najdejo priložnost za pitje. Po tridesetem letu so že pravi alkoholiki. Ti so za družino in družbo največje zlo, ker pogosto niso sposobni za nobeno delo, ker nič ne ustvaijajo in veliko zahtevajo. Pri teh bo morala družba odločneje ukrepati.
Ljudje, ki začno piti pozneje, niso tako problematični. Otroke imajo navadno preskrbljene, tarejo jih razne druge težave, ki jim niso kos, in tako se zatekajo v omamo.
V	poznejši življenjski dobi se zateče v alkoholizem tudi precej ljudi, ki imajo v poklicu veliko opravka z alkoholnimi pijačami. To so na primer natakar.-ji, vinogradniki, gostilničarji, kletarji ipd. Skušnjavi se težko upro ljudje v vinorodnih pokrajinah. Ponekod je veljalo prepričanje, da daje alkohol posebno moč, in še danes mnogi verjamejo, da rdeče vino pospešuje „rast“ krvi. Ti ljudje so vajeni piti pri delu in v mladosti ne pijančujejo, marsikdo pa postane alkoholik na stara leta.
Pravi alkoholiki posegajo predvsem po žganih pijačah, ker te najhitreje učinkujejo in ker so najbolj poceni. Po možnosti spijejo šilce ali pa kar cel deci že navsezgodaj. Z alkoholom začnejo in končajo dan. Ne zavedajo se, da je alkohol zelo dvomljivo zatočišče za človeka, ki v kritični situaciji skuša zbežati iz časa in prostora in celo sam pred seboj.
JOŽICA TEPPEY
U278) - 17. januarju 1974
DOLENJSKI LIST
I
-M
Priprave na obrambo domovine: ocena po uspešni vaji v enem izmed krajev na Dolenjskem (Foto: arhiv Dolenjskega lista)
Bojna pripravljenost se krepi
S posvetovanja o obrambnih pripravah v naši republiki
Pod vodstvom predsednika sveta SRS za narodno obrambo Andreja Marinca je bil prejšnji teden v Ljubljani posvet o dosedanjem izvajanju obrambnih priprav partizanskih enot teritorialne obrambe ter civilnega sektoija, kakor tudi o njihovih nalogah v naslednjem obdobju. Na posvetu, ki so se ga udeležili predstavniki iz vse Slovenije, so bili tudi načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar, predstavnik sektoija za civilno obrambo zveznega sekretariata za narodno obrambo generalpodpolkovnik Aleksander Vukotič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar ter predstavniki republiških družbenopolitičnih in drugih organizacij.
Nagrade za novoletno križanko
Prvo nagrado je žreb naklonil Olgi Keber iz Gomile pri Šentjanžu
Na podlagi analize dosedanjih prizadevanj pri organiziranju in usposabljanju enot teritorialne obrambe so na posvetu ugotovili, da se njihova organizacija, oprema in oborožitev ter vzgoja in bojna pripravljenost stalno izboljšujejo. K temu so prispevali poleg republiških zlasti še dejavniki splošnega ljudskega odpora v občinah. Poleg nenehnega napredka pa je v tem pogledu še več težav kadrovske, vzgojno-izobraževalne in finančne narave, ki
Tudi novoletna nagradna skandinavska križanka Dolenjskega lista je skrivala v sebi precej težkih križanj, vendar je bilo število rešitev, ki smo jih prejeli do roka, nekoliko večje kot zadnjič. Do 10. januaija smo prejeli 587 rešitev, žreb pa je naklonil nagrade naslednjim reševalcem:
DENARNE NAGRADE:
1. Olga Keber, Gomila 13. Šentjanž na Dol. — 250,00 din;
2. Viki Drobnič, Sodražica 123 - 200,00 din;
3. Nežika Travnikar, Cesta bratstva in enot. 40/b, Metlika - 150,00 din;
4. Franc Tekavec, Kajuhovo naselje 9, Kočevje - 120,00 din;
5. Frančiška Senica, Heroja Starihe 11, Črnomelj — 100,00 din;
6. Pepca Lipar, Brestanica 102 ob Savi - 90,00 din;
7. Marija Pureber, Davčna uprava, Novo moseto — 80,00 din;
KNJIŽNE NAGRADE:
1. Zofka Colja, Čopova 7, Celje, 2. Cilka Kern, Klanc 48, Komenda, 3. Ana Adamič, Mu-haber 19, Novo mesto, 4. Lilijana Šprajcer, Cesta belokranj. odreda 16, Črnomelj, 5. Franc Meke, Lapajnetova 8, Krško, 6. Meta Čater, Cankarjeva 4, Brežice, 7. Marga Bregar, Prijateljev trg 12, Ribnica na Dol., 8.
Ankica Krivec, Dobova 20, 9. Mihelca Brajdič, Na Obrh 2, Metlika, 10. Tilka Kovačevič, Rožna ul.	15,	Kočevje,	11.
Ervin Ahac,	Podgorška	ul.
S/III., Kočevje, 12. Karel Omerzu, Leskovec 86 pri Krš., 13. Drago Kranjc, Sp. Stari grad 20, Krško, 14. Rička Dujec, Kolodvorska 23, Črnomelj, 15. Štefanija Miroslavič, Golek 15, Vinica pri	Črn.,	16. Alojz	Sve-
tič, Obrh	11,	Dragatuš,	17.
Tomaž Šerbec, Cesta na Grad 15 a, Sevnica, 18. Stane Plaznik, Boštanj 22 pri Sevnici, 19. Slavka Pršina, Dol. Toplice 82, 20. Uršič Cvetko, Soteska 16, Straža, 21. Marija Benko, Raši-ška 20, Ljubljana, 22. Ljudmila Tomše, Čatež 58, Brežice, 23. Franc Kenk, Skalickega 1, Novo mesto.
jih bo treba kar najhitreje premostiti.
Tudi na tako imenovanem civilnem področju so doslej opravljene obširne in vsestranske priprave gospodarstva, družbenih služb in organov oblasti za njihovo delovanje v vojnih razmerah. Dosedanji napori za organiziranje omenjenih področij so omogočili že razmeroma celovito pripravljenost posameznih dejavnosti za delovanje v morebitni vojni. V razpravi so obravnavali nekatere najpomembnejše probleme, ki jih morajo učinkovito rešiti družbenopolitične skupnosti in njihovi organi. Gre za čim večjo usposobljenost in prilagojenost gospodarstva za proizvodnjo vseh dobrin, ki so neob-hodne za oborožene sile in prebivalstvo, za čim boljšo organizacijo preskrbe z živili, rednejše zgotavlja-nje zadostnih sredstev za opremljanje organizacij in organov za delovanje v izrednih razmerah, kakor tudi za izpopolnjevanje načrtov za prehod in delovanje v pogojih morebitne vojne.
Posvetovanje o .obrambnih pripravah v SR Sloveniji je dalo veliko novih pobud za nadaljnjo boljšo organiziranost v izvajanju obrambnih priprav in krepitev obrambnih sposobnosti naše republike. H krepitvi moralno-političnih osnov pripravljenosti in zavesti za boj proti vsakomur, ki ogroža naš samoupravni socialistični sistem, je v nemajhni meri pripomogla tudi utrditev notra-nje-političnih razmer v naši republiki. Ta čas je zamisel o splošnem ljudskem odporu globoko prodrla v zavest delovnih ljudi, prav tako pa tudi spoznanje, da je vsesplošni odpor mogoč in uspešen le v okviru vse jugoslovanske skupnosti. Vse to pa omogoča še boljše organiziranje naše družbe za krepitev lastne obrambne moči.
„Na posvetu so poudarili, da so občine, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti temeljne enote za izvajanje splošnega ljudskega odpora, zato bi morala postati težišče nadaljnjih priprav kvaliteta njihovega delovanja. Tudi v teh jedrih splošnega ljudskega odpora je nujno v polni meri pritegniti v celovito izvajanje priprav vse družbeno-politi-čne organizacije, ki delujejo v občinah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Na podlagi razprave in predlogov ter pobud posveta bo svet SRS za narodno obrambo sprejel ustrezna stališča in sklepe ter jih posredoval vsem, ki so odgovorni za izvajanje obrambnih priprav.
»Komet«: kako?
Glede na cene surovin, ki jih potrebujejo za svoje izdelke v ,jKome-tu“, bi morali svoje končne izdelke podražiti za 8 do 10 odstotkov. Utemeljitve za tako podražitev združenja njihove tekstilne branže že pripravlja. „Če pa podražitve ne bo, bodo močno prizadeti naši skladi,“ pravijo v „Kometu".
Podražitev reprodukcijskega materiala in nejasnost nadaljnjega razvoja, ki jo je v največji meri povzročila naftna kriza, najbolj tareta ta 350-članski kolektiv. Vseeno pa upajo, da bodo letos povečali proizvodnjo za 8 do 10 odstotkov in da bodo ob tem vložili 15 milijonov dinarjev v gradnjo nove poslovne stavbe, ki je sedaj nimajo, dozidavo skladišč, obnovo strojnega parka in povečanje proizvodnih prostorov.
B.P.
OGLAŠUJTE V DL!
LITERARNEGA
ŠOL
IZŠEL JE
fsSE
-1ARN.E
|
-PREDSTAVN e: D N HAB
ZDH I NA-••At-:
WnAiLiK
ERMA-
■ ReIrAR I T£
*§ SLEPOT A * OBO:LO:S~_^ PO K AL | ap s ONA TA GAlEŽlffiRO-iKIA
m
KRIŽANKE, ZABAVA, UGANKE, NAGRADE!
Sr
IX A
UGANKARSKI PAVLIHA -MOŽGANE PREPIHA!
0JL5."
AVI L
~:AN * £
AR
Nagradna križanka
l. assi
RAZIŠ
POPOLDNEVA UČENCEV OSNOVNIH
1.
Namen literarnega popolndeva je:
— razširiti dejavnost na področju besedne umetnosti,
— predstaviti občinstvu literarno dejavnost učencev osnovnih šol v občini Novo mesto,
— omogočiti medsebojno primerjavo kvalitete predstavljenih del,
— vzbuditi med mladino veselje do literarnega ustvarjanja.
2.
Naslov prireditve: Literarno popoldne učencev osnovnih šol
občine Novo mesto
Čas prireditve: 25. 4. 1974
Kraj prireditve: Osnovna šola Dolenjske Toplice
3.
Strokovne posle literarnega popoldneva opravlja posebna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO, organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO.
4.
Za sodelovanje na literarnem popoldnevu lahko vsaka osnovna šola prijavi 2 svoja učenca.
5.
ZKPO občine Novo mesto bo sprejemala prijave za literarno popoldne od dneva objave tega razpisa do 11. 4. 1974.
Prijava mora vsebovati:
a) ime in priimek učenca ter naslov šole, ki jo obiskuje,
b) starost učenca in razred, ki ga obiskuje,
c) prepis literarnega dela (v prozi ali poeziji), s katerim bo
učenec nastopil na literarnem popoldnevu.
6.
ZKPO Novo mesto nosi stroške organizacije, prevozne stroške nastopajočih in njihovih spremljevalcev.
7.
Vsem nastopajočim bodo na prireditvi podeljena spominska priznanja.
8.
Šole, ki bodo prijavile učence za nastop na literarnem popoldnevu, bodo pravočasno dobile podrobnejša navodila v zvezi s prireditvijo. Vse podrobnejše informacije pa lahko dobijo tudi po telefonu št. 22-371.
RAZPIS
ZA SODELOVANJE NA RAZSTAVI LIKOVNIH DEL UČENCEV OSNOVNIH ŠOL V OBČINI NOVO MESTO
1.
Namen revije je:
— poglabljati interes do likovne ustvarjalnosti,
— razširiti dejavnost na področju likovne ustvarjalnosti mladine iz osnovnih šol.
2.
Naslov prireditve: Razstava likovnih del učencev osnovnih
šol novomeške občine
Čas prireditve: 24. 5. 1974
Kraj prireditve: Dom JLA, Novo mesto
Strokovne posle razstave opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO Novo mesto. Organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na razstavi lahko prijavi vsaka osnovna šola v novomeški občini po 5 likovnih del svojih učencev.
5.
Likovna dela morajo biti oddana v pisarni ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (Dom kulture), do 10. 5. 1974, kjer jih bo izbrala posebna komisija.
6.
Vsa likovna dela morajo biti za razstavo primerno opremljena, o čemer bodo osnovne šole pismeno še natančneje obveščene.
7.
Vsem sodelujočim bodo ob otvoritvi podeljena spominska priznanja.
8.
Vse informacije v zvezi z razstavo daje občinski svet ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (tel. 22-371).
ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINSKI SVET NOVO MESTO
»Kcrtrco« lahko dobiš, Ce »Dolenjca« naročiš!
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINSKI SVET NOVO MESTO OBJAVLJA
RAZPIS
OBČINSKE REVIJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
1.
Namen revije je:
— izboljševati vsebinsko in umetniško raven uprizoritev amaterskih gledaliških skupin,
— izmenjati izkušnje med gledališkimi amaterji in strokovnjaki in tako dvigati strokovno znanje amaterjev. V ta namen bo organizator revije pripravil razgovore po pred-
. stavah in skupen posvet gledaliških amaterjev.
2.
Naslov prireditve: Revija gledaliških skupin občine Novo mesto
Čas prireditve: od 11. do 18. maja 1974
Kraj prireditve: Novo mesto, Žužemberk, Dolenjske Toplice,
Straža, Mirna peč.
3.
Strokovne posle revije opravlja posebna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO Novo mesto na predlog Področnega združenja gledaliških skupin Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na reviji se lahko prijavijo vse gledališke skupine iz občine Novo mesto, obvezno pa morajo sodelovati na reviji tiste skupine, ki prejemajo dotacijo ZKPO Novo mesto.
5.
Gledališke skupine niso pri izbiri repertoarja z ničimer omejene. Edini kriterij je idejna in umetniška vrednost gledališkega dela ter kvaliteta izvedbe.
6.
Vsem nastopajočim gledališkim skupinam bodo na reviji podeljena spominska priznanja.
7.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, občinski svet Novo mesto, bo sprejemala prijave gledaliških skupin od dneva objave tega razpisa do 30. 4. 1974.
Prijava mora vsebovati:	*
— ime in naslov gledališke skupine,
— naslov dela ter ime in priimek avtorja,
— ime in priimek ter naslov režiserja ter zasedba vlog,
— repertoar skupine za to sezono.
8.
Gledališke skupine, ki se bodo prijavile na revijo, bodo pravočasno prejele podrobnejša navodila.
*
RAZPIS
LITERARNEGA VEČERA DOLENJSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV
1.
Namen večera je:
— razširiti dejavnost na področju besedne umetnosti,
— predstaviti občinstvu dejavnost literarnih ustvarjalcev
^ Dolenjske,
omogočiti medsebojno primerjavo kvalitete predstavljenih literarnih del.
2.
Naslov prireditve: Literarni večer dolenjskih pesnikov in pisateljev
Čas prireditve: 1. 3. 1974
Kraj prireditve: tovarna zdravil „Krka", Novo mesto
3.
Strokovne posle literarnega večera opravlja posebna
komisija, ki jo imenuje IO ZKPO, organizacijske posle opravljata IO ZKPO in tajništvo ZKPO.
4.
Za sodelovanje na literarnem večeru se lahko prijavi vsak, kdor se ukvarja s pisateljevanjem ali pesnikovanjem.
5.
Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Novo mesto bo sprejemal prijave za literarni večer od dneva objave tega razpisa do 15. 2. 1974. •
6.
Vsem nastopajočim bodo na reviji podeljena spominska priznanja.	-j
Podrobnejše informacije v zvezi z literarnim večerom daje občinski svet ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (tel. 22-371)
*
RAZPIS
OBČINSKE REVIJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
1.
Namen revije je:
— razširiti dejavnost za področju mladinskih pevskih zborov,
— izboljšati programe mladinskih pevskih zborov,
— dvigniti njihovo izvajalsko raven,
— omogočiti medsebojno primerjavo izvajalskih kvalitet,
— izmenjati izkušnje med dirigenti in pevci nastopajočih zborov,
— predstaviti slovensko vokalno ustvarjalnost in poustvarjalnost naši javnosti.
2.	'
Naslov prireditve: Revija mladinskih pevskih zborov občine Novo mesto
čas prireditve: 25. 5. 1974
Kraj prireditve: Dom kulture, Novo mesto
3.
Strokovne posle revije opravlja posebna strokovna komisija,
•	jo imenuje IO ZKPO Novo mesto. Organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na reviji se lahko prijavijo pionirski in mladinski pevski zbori. Zbore lahko spremljajo orkestri in drugi ,n»trumentalni sestavi.
5.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, občinski svet Novo mesto, bo sprejemala prijave mladinskih pevskih zborov od dneva objave tega razpisa do vključno 30. 4. 1974.
Prijava mora vsebovati:
a) ime in naslov zbora,
b) ime in priimek zborovodje,
c) število članov zbora in število članov ev. instrumentalne spremljave,
d) seznam 7 skladb z navedbo skladateljev in avtorjev besedil (večina slovenskih skladateljev), izmed katerih mora biti vsaj ena skladba narodna, ena pa partizanska),
e) kratko zgodovino zbora.
Obrazložitev k točki d):
Izmed sedmih prijavljenih skladb jih bo komisija izbrala 5, ki jih bo zbor izvajal na reviji.
6.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij nosi stroške organizacije. Prevozne stroške posameznih zborov plačajo zbori sami oziroma organizacija, ki pošilja zbor na revijo.
7.
Vsem nastopajočim zborom bodo na reviji podeljena spo-mir**^ ""■■‘■»nanja.
8.
Zbori, ki se bodo prijavili na revijo, bodo pravočasno prejeli podrobnejša navodila.
*
RAZPIS
OBČINSKE REVIJE ZABAVNOGLASBENIH ANSAMBLOV
Namen revije je:
— razširiti dejavnost na področju kvalitetne zabavne glasbe,
— dvigniti izvajalsko raven zabavnih ansamblov,
— omogočiti medsebojno primerjavo izvajalskih kvalitet,
— predstaviti novomeško zabavnoglasbeno ustvarjalnost naši
javnosti.
2.
Naslov prireditve: Občinska revija zabavnoglasbenih ansamblov
Čas prireditve: 15.6. 1974
Kraj prireditve: Dom kulture. Novo mesto
3.
Strokovne posle revije opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO Novo mesto. Organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na reviji se lahko prijavijo amaterski zabavnoglasbeni ansambli, ki delujejo na območju občine Novo mesto.	,	5
Občinski svet ZKPO Novo mesto bo sprejemal prijave zabavnoglasbenih ansamblov od dneva objave tega razpisa do vključno 1. 6. 1974.
Prijava mora vsebovati:
— ime in naslov zabavnoglasbenega ansambla,
— ime in priimek vodje zabavnoglasbenega ansambla,
— število članov ansambla,
— seznam petih skladb, pripravljenih za nastop (z navedbo avtorjev),
— kratko zgodovino ansambla.
6.
ZKPO Novo mesto nosi stroške organizacije. Prevozne stroške posameznih ansamblov prevzame prav tako ZKPO Novo mesto.	7
Vsem nastopajočim ansamblom bodo na reviji podeljena spominska priznanja.	^
Podrobnejša navodila v zvezi s prireditvijo dobijo ansambli pri ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (tel. 22-371).
*
RAZPIS
VEČERA LJUDSKIH GODCEV DOLENJSKE 1.
Namen večera ljudskih godcev je:
— predstaviti naši javnosti preprosto ljudsko tvornost,
— pospeševati razvoj naše ljudske tvornosti.
2.	}
Naslov prireditve je: Večer ljudskih godcev Dolenjske
Čas prireditve: 21. 9. 1974
Kraj prireditve: Dom kulture, Novo mesto
3.
Strokovne 'posle večera ljudskih godcev opravlja posebna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO, organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na večeru ljudskih godcev se lahko prijavi vsak občan — amater, ki se ukvarja z originalno, preprosto ljudsko glasbo na kateremkoli instrumentu.
5.
Prijava za nastop mora vsebovati:
a) ime in priimek kandidata
b) starost
c) kraj bivališča
d) navedbo instrumenta, s katerim namerava kandidat nastopiti
6.
Vsem nastopajočim bodo na večeru ljudskih godcev podeljena spominska priznanja.
7.
Prijave morajo biti poslane do 1. 9. 1974 na naslov: Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, občinski svet Novo mesto, Prešernov trg 5 (telefon št. 22-371).
RAZPIS OBČINSKE REVIJE PEVSKIH ZBOROV
1.
Namen revije je:
— razširiti dejavnost pevskih zborov v občini,
— izboljšati programe pevskih zborov,
— dvigniti izvajalsko raven pevskih zborov,
— omogočiti primerjavo izvajalskih kvalitet pevskih zborov,
— izmenjati izkušnje med dirigenti in pevci nastopajočih zborov,
— predstaviti dolenjsko pevsko ustvarjalnost in poustvarjalnost naši javnosti,
— poglobiti sodelovanje med pevskimi zbori v občini Novo mesto,
— pridobiti za sodelovanje v pevskih zborih nove pevke in pevce.
2.
Naslov prireditve: Revija pevskih zborov občine Novo mesto Cas prireditve: 28. 10. 1974 *
Kraj prireditve: Dom kulture, Novo mesto
Strokovne posle revije opravlja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje IO ZKPO Novo mesto.
Organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na reviji se lahko prijavijo vsi pevski zbori občine Novo mesto, obvezno pa morajo sodelovati tisti pevski zbori, ki prejemajo dotacijo ZKPO.
5.
Zbori pojejo na reviji po 5 pesmi, od katerih mora biti ena partizanska.
6.
Vsem nastopajočim zborom bodo na reviji podeljena spominska priznanja.
7.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij nosi stroške organizacije. Prevozne stroške posameznih zborov plačajo zbori sami oziroma organizacije, ki pošiljajo zbore na revijo.
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij, občinski svet Novo mesto, bo sprejemala prijave zborov od dneva objave tega razpisa do vključno 12. 10. 1974.
9.
Prijava mora vsebovati:
a) točno ime zbora
b) naslov zbora
c) vrsto zbora (mešani, ženski, moški)
d) ime in priimek dirigenta
e) število pevcev
f) program, s katerim bo zbor na reviji nastopil
g) naslove z navedbo avtorjev 7 skladb, od katerih bo 5 izbranih za revijo
h) kratko zgodovino zbora
“IO.
Pevski zbori, ki se bodo prijavili na revijo, bodo pravočasno prejeli podrobnejša navodila.
*
RAZPIS
ZA SODELOVANJE NA RAZSTAVI LIKOVNIH DEL AMATERJEV V OBČINI NOVO MESTO
1.
Namen razstave je:
— razširiti dejavnost na področju likovne ustvarjalnosti,
— predstaviti amatersko likovno dejavnost na območju občine Novo mesto
2.
Naslov prireditve: Razstava likovnih del amaterjev v občini Novo mesto
Čas prirediteve: 1. 3. 1974
Kraj prireditve: tovarna zdravil „Krka", Novo mesto
Strokovne posle razstave opravlja posebna komisija, ki jo imenuje 10 ZKPO Novo mesto, organizacijske posle opravljata IO in tajništvo ZKPO Novo mesto.
4.
Za sodelovanje na razstavi se lahko prijavijo odrasli občani, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo (slikarji, kiparji, grafiki itd.)
5.
Likovna dela morajo biti oddana v pisarni ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (Dom klture), do 11. 2. 1974, kjer jih bo ocenila in izbrala posebna komisija pri IO ZKPO.
Vsak likovni amater lahko razstavi do 3 svoja dela, ki morajo biti opremljena z imenom in priimkom avtorja, naslovom dela in tehniko, ki jo je amater pri delu uporabil.
7.
Vsi likovni amaterji, ki bodo sodelovali na razstavi, bodo ob otvoritvi dobili spominska priznanja.
8.
Ostale informacije v zvezi z razstavo likovnih amaterjev daje ZKPO Novo mesto, Prešernov trg 5 (tel. 22-371)
nadaljevanje na strani 8
\ WVVVVV\VSAAAAAAVVVVVVW\A,'>
kultura
in
izobra-
ževanje
Lenin in šole
Dolenjska bo počastila spomin na Lenina
21. januaija bo poteklo 50 let, kar je umrl Vladimir Ilič Lenin, voditelj mednarodnega delavskega gibanja, teoretik marksizma in zmagoviti voditelj prve socialistične revolucije. Tudi Dolenjska bo ta spominski dan dostojno proslavila s proslavami, razstavami in podobnimi manifestacijami.
V proslavljanje obletnice Leninove smrti se bodo še posebej vključile šole. Zavod za šolstvo SRS je priporočil, naj to store v okviru pouka in prostovoljnih dejavnosti. Učitelji zgodovine, družbenomoralne vzgoje, filozofije, sociologije in književnosti bodo posvetili po dve šolski uri spominu velikega revolucionarja in pri tem poudarili aktualnost Leninove misli za današnji čas, njegove poglede na vojno in mir, mednarodne odnose, samoupravljanje in delavsko kontrolo.
Tudi učenci ne bodo samo poslušalci razlag učiteljev, ampak bodo pripravili vrsto krajših samostojnih referatov in koreferatov o Leninu. V šolah bodo vrteli tudi filme, diapozitive in drugo slikovno gradivo, da bi bilo proslavljanje kar se da nazorno in bolj razumljivo mladini. Še posebej se bodo vključili marksistični krožki in ob tej priložnosti obravnavali dela, ki prikazujejo Lenina kot človeka, državnika in misleca.
J. JUST
„INŠPEKTOR"
ZA JUBILEJ
Aprila bo DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic proslavilo 20-let-nico ustanovitve. Obnovili bodo dvorano in druge prostore v gasilskem domu Šentlenart, pri čemer bodo pomagale delovne organizacije. Dramska skupina bo te dni začela študirati Priestleyevo tridejanko „Inšpektor na obisku14. Moški pevski zbor bo aprila priredil tradicionalno pevsko srečanje, na katerem naj bi poleg domačinov sodelovali zbori iz Proseka-Kontovela, Železne Kaple in Stražišča pri Kranju. Ob jubileju bo društvo svojo bogato dejavnost prikazalo tudi z razstavo.
VELIKA LOKA:
IGRALI BODO DOMNA
Prosvetno društvo Ivan Cankar iz Velike Loke, ki je lani uspešno gostovalo z Miklovo Zalo, bo letos uprizorilo znano dramatizirano Jurčičevo delo Domen. Številni igralci vedno znova teijajo od društva, naj pripravi igro, kjer lahko sodeluje kar največ amateijev. Minulo soboto so imeli prvi sestanek, v nedeljo že vaje. Delo želijo postaviti na oder že za pusta.
POČASTITEV UMRLIH - Kot vsako leto je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu tudi tokrat počastila umrle pomembne
5	NAD STO NASLIKAL, VSE PRODAL
s Začetek na škrniclju j
Miran Hočevar: POD TRŠKO GORO, olje, lepenka, 1973 - z razstave del lil. dolenjske slikarske kolonije, ki bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprta še ta mesec.
KULTURA OBLIKUJE OSEBNOST SAMOUPRAVLJALCA
Dvigniti kulturne zapornice
»Zapiranje vase bi najbolj ogrozilo razvoi kulture, ekshibicionizem pa naj plača, kdor si ga želi«, meni dr. Aleksandra Kornhauser
Rudi Stopar:' PUNT, železo, 1973. (Foto: S. Mikulan)
Samoupravljalec je osebnost, kultura jo pomaga oblikovati v zrelejšo, celotnejšo, samozavestnejšo. To poudarjamo zato, ker samoupravnega sistema in odgovornih nalog v letu 1974 ne bodo izvajali tujci, ampak ljudje z resnično samoupravljal-sko zavestjo.
Tako je menila podpredsednica slovenskega izvršnega svota dr. Aleksandra Kornhauser v pogovoru z uredniki in novinarji kulturnih ter notranjepolitičnih rubrik dnevnih in tedenskih časopisov, radia in televizije. Na sestanku je bila beseda o nalogah na področju družbenih dejavnosti do 1. aprila, ko bodo začele tudi v praksi veljati ustavno uveljavljene spremembe; le-te bodo vzele odločilno besedo službam in vodstvenim strukturam in bo obveljalo samo to, za kar se bodo delavci neposredno dogovorili z delavci.
Kot je dejala dr. Kornhauserjeva,
KRŠKI LIKOVNIKI ŽE DEVETO LETO
Slikarska šola ne bo edina novost, ki jo namerava uvesti Klub likovnih amateijev v Krškem letos ob deveti obletnici ustanovitve. V načrtu imajo še razširitev galerije samorastnikov na brestaniškem gradu, kjer naj bi bile tudi prodajne razstave. Za denarno pomoč bodo prosili delovne organizacije. Nekateri člani so se uveljavili v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Nedavno so sodelovali na medobčinski slovensko-hrvaški likovni razstavi v Dugi Resi. V klub bo prišlo nekaj novincev, katerim bo predvsem namenjeno izpopolnjevanje v slikarski šoli.
ijHill i§i ii
slovenske može z razstavo njihovih del. Tako razstavo (knjig, knjižnih ilustracij, muzikalij itd.) so odprli 10., trajala pa bo do 20. januarja.
KAJUHOVA OBLETNICA - 22. februarja bo poteklo 30 let, kar je blizu rojstnega kraja padel pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Na ta dan bodo v Šoštanju osrednje spominske slovesnosti. V prostorih osnovne šole, ki nosi Kajuhovo ime, bodo odprli VI. republiško razstavo „Likovni svet otrok“. Učenci osnovnih šol iz vse Slovenije so tokrat ilustrirali Kajuhove pesmi in risali na temo „Naši narodi med NOB".
ŠENTJAKOBCANI V BELI KRAJINI - S Popovičevo „Jaro meščanko” je gostovalo minuli petek v Metliki Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Naslednji večer so ljubljanski gledališčniki z istim delom gostovali tudi na črnomaljskem odru.
BREŽIŠKI ABONMA - Obiskovalci z abonmajskimi vstopnicami za prireditve v brežiškem kulturnem domu so si prejšnji četrtek ogledali slovensko delo - „Kralja Malhusa", ki ga je po Cankaijevem delu „Knjiga za lahkomiselne ljudi" napisal Ervin Fritz. Gostovalo je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
METLIČANI V OPERI - Učenci metliške osnovne šole so si prejšnji petek popoldne ogledali v Ljubljani opero „Prodana nevesta'4 češkega skladatelja B. Smetane.
RAZSTAVA O LENINU - V počastitev 50-letnice smrti revolucionarja irt misleca Lenina, vodje velike oktobrske revolucije v Rusiji, bodo 21. januarja odprli v novomeški Študijski knjižnici razstavo Leninovih del. Razstava bo odprta do konca januarja.
kulture m možno obravnavati ločeno od drugih družbenih področij, marveč kot enakovreden sestavni del našega razvoja. Pričakovati je, da se bodo prav zato in zavoljo povečanih potreb kulture same spremenila tudi merila za vrednotenje. Po mnenju podpredsednice republiškega iz-
Navsezadnje res ni nič posebnega izdati koledar. In vsako leto jih vse polno kroži okoli, toda skoraj vsi so v glavnem zamišljeni kot bolj ali manj estetsko oblikovane reklame podjetij in tovarn. Zato je toliko bolj razveseljivo, da je mogoče iz poplave raznih koledarjev ločiti publikacijo tovarne Novoteks iz Novega mesta. V sodelovanju z delavci Dolenjskega muzeja in oblikovalcem arh. Petrom Simičem je izdala koledar, ki ni samo to, ampak je tudi neke vrste strokovna etnološka publikacija, ki je že prejela pohvale od domačih in tujih strokovnjakov, tako za vsebinsko kot oblikovno zasnovo.
Koledar je s svojim slikovnim delom, ki ga spremlja kratko besedilo, pravzaprav pregled razvoja oblačenja na Dolenjskem od srednjega veka do današnjegčasa.
Več kot koledar
Vzporedno z gradivom iz sveta mode pa teče slikovno gradivo, ki zajema najbolj tipične primerke ljudske arhitekture na Dolenjskem (lesene hiše, mline, kozolce). Večina tega gradiva iz arhiva Dolenjskega muzeja in Študijske knjižnice Mirana Jarca je prvikrat predstavljena javnosti.
V sedanjem času, ko so očitna prizadevanja, da postane kultura res last najširšega kroga ljudi, igra Novoteksov koledar vlogo najbolj komunikativne etnološke razstave, saj lahko visi na steni vsakega doma. Njegova vrednost ni časovno omejena samo na eno leto. Datumski del koledarja se da odtrgati, da ostane samostojna publikacija s področja etnologije Dolenjske, napisana v jedrnatem, razumljivem jeziku, z dragocenim slikovnim gradivom.
Tovarni Novoteks, ki seje odločila, da izda take vrste koledar, gre priznanje in pohvala.
MiM
vršnega sveta kultura lahko računa z 20-odstotnim povečanjem sredstev, medtem ko bodo akcije in investicije v kulturi že predmet uspešnega dogovarjanja.
Pri tem je podpredsednica Korn-. hauseijeva podčrtala, da bi se kultura ne smela zapreti vase, saj bi to najbolj ogrozilo njen nadaljnji razvoj. Prav tako bi ne pomenilo razvrednotenje „najvišjega in najsvetejšega" v kulturi, če bi se to področje odprlo. Dobre stvaritve bi še vedno imele občinstvo, medtem ko naj bi „ekshibicionizem" plačali tisti, ki si ga želijo.
„Od kulture pričakujemo tudi kvalitetnejše razvedrilo," je pristavila dr. Aleksandra Kornhauser. Pri tem bodo osrednja prizadevanja veljala naložbam: za kulturne domove, za potrebe ustanov, medtem ko bodo nagrajevane tudi akcije po uspehu približevanja občinstvu.
I. ZORAN
*
%
*
V
S
%
!
I
*
5
5
S
Marjan Maznik: »Odločam se za likovno skupino, ki že dela v Novem mestu«
Na učiteljišču je ilustriral dijaški' list. Brez čopiča in palete ni mogel kot učitelj. Slikati mora tudi zdaj, ko je menjal poklic. To mu jc ostalo iz rosne mladosti. „Ko sem še drgnil osnovnošolske klopi, me jc zagrabilo in nisem bil prej pomirjen, dokler nisem porisal škrni-clja. “
Marjan Maznik, do nedavnega Stražan, zdaj pa Novo-meščan, je naslikal več kot sto del. To so največ olja, na katerih je upodobil krajino.
Zelja po uveljavljanju preganja slehernega ustvarjalca. Drugo so seveda možnosti. Slikarja razstave veliko stanejo, samo za okvire je treba odšteti težke denarje. Kot pravi Maznik, je prav to pri marsikom razlog, da se nikoli ne odloči samostojno stopiti pred javnost.
Kar je ustvaril, je prodal. K njemu so hodili domačini, kupovali in naročali. Več del je našlo kupce prek Mladinske knjige.
Maznik ni še nikoli razstavljal Tudi nobeni skupini ne pripada. Vendar išče stike. „Včasih sem že sam razmišljal o tem, da bi osnovali likovno skupino in razstavljali Zdaj se bom pridružil amaterjem, ki delajo v Novem mestu	v okviru
ZKPO. S skupino se lažje uveljaviš, dobiš priznanje. “ „Je težko prodreti? “
„Ne vem, kaj bi rekel. Mislim, da ni nujno biti akademski slikar, ker ljudje ocenjujejo po delu, ne po nazivu. Kje sem sam pri tej stvari, lahko sodim po prodanih slikah. To je tudi nekaj, znak, da ljudje dela cenijo. “
Maijan Maznik: razstavljal.4*
nikoli
Razmišlja o manjši samostojni razstavi v prodajalni pohištva v Novolesu v Straži. Pristanek je dobil, jeseni, računa, bo slike lahko obesil. „Prepričan sem, da je tudi taka prodajalna lahko kdaj pa kdaj galerija. Menim, naj bodo dela razstavljena tam, kjer se zbirajo ljudje.“ Poleg čopiča in palete „suče" Maznik tudi fotoaparat. Rad bi se resneje poskusil tudi v umetniški fotografiji. Pravi, da bo zdaj sploh t laže zadihal in več ustvarjal. 4
t
I. ZORAN 5
S
S
ZKPO gre domiselno v sezono
Novomeška ZKPO spodrezuje korenine mrtvilu - z devetimi prireditvami
Sodeč po načrtu, ki gaje pripravil občinski svet ZKPO v Novem mestu, bo doživel amaterizem v novomeški občini letos razveseljivo renesanso. Predvidenih je devet kulturnih prireditev — revij, srečanj in razstav, ki naj bi se zvrstile od marca do novembra. Pomembno je tudi to, da prinaša ta „pom!ad“ v kulturno življenje občine množičnost.
Prva na tem prireditvenem vrtiljaku sta literarni večer in razstava likovnih del amaterjev, ki ju prireditelj predvideva za 1. marec. Nastop besednih ustvarjalcev in likovna razstava bosta v tovarni Krka. Pri tem velja podčrtati dvoje: da jc ZKPO našla po dolgem času prizorišče za svojo dejavnost v delovnem kolektivu in to, da se znova uresničuje že ničkolikokrat izpisano geslo „kulturo delovnih ljudi za delovne ljudi".
Na literarnem popoldnevu učencev osnovnih šol 25. aprila v Dolenj-skili Toplicah sc bodo predstavili
ARTIČE: ZBOR SLAVI .
Moški pevski zbor DP Oton Zupančič v Artičah bo letos ob 10-lctnici delovanja priredil srečanje pevskih zborov, tamburaški orkester, ki slavi 5-lctnico pa bo povabil tamburaše iz sosednjih krajev in Hrvaške. Pevci bodo tako kot Globočam dobili nove obleke, za kar je denar zagotovljen.
mladi pišoči talenti iz vse občine. Kdor prebira glasila, ki jih le-ti pišejo, lahko najde prenekateri lep utrinek, često tudi resen poizkus izpovedovanja mladih.
Maj je po načrtu rezerviran za revijo gledaliških skupin. Od 11. do 18. maja bodo predstave v Novem mestu, Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži in Mirni peči. Podobno kot v Posavju bo tudi to revija v obliki gostovanj. V počastitev dneva mladosti bodo 24. maja v novomeškem Domu JLA odprli razsta-
vo likovnih del učencev iz osnovnih šol. Na dan mladosti pa bo v Domu kulture, prav tako v Novem mestu, revija mladinskih pevskih zborov.
Zabavnoglasbeni ansambli se bodo predstavili občinstvu 15. junija na reviji v Novem mestu. Za julij in avgust ne predvidevajo nič, 21. septembra pa bo v tem kraju večer ljudskih godcev Dolenjske. V počastitev občinskega praznika bo v Novem mestu tudi revija pevskih zborov. Vse tri prireditve bodo v Domu kulture.
Gledališčniki nadaljujejo
V Posavju bosta letos dve srečanji gledaliških skupin - drugo odraslih in prvo mladinskih
Področni odbor Združenja gledaliških skupin za Posavje je priredil lani dva seminarja za režiserje in vodje skupin ter krožkov iz brežiške, krške in sevni&e občine. Zaključni del drugega seminarja so izrabili tudi za informacijo o repertoarju in oblikah pomoči, ki jih daje združenje včlanjenim skupinam.
Iz Posavja je do zdaj včlanjenih devet skupin in gledaliških krožkov. Pričakujejo, da jih bo kmalu več. Pomoč, ki jo dobe od združenja, je vabljiva in nepogrešljiva. Združenje
svetuje pri izbiri dela, postavitvi dramske uprizoritve, prireja strokovne seminarje, omogoča literaturo, oskrbi scensko zasnovo, kostume, rekvizite itd. Sem sodi tudi neposredno sodelovanje pri bralnih vajah, glavnih vajah in podobnem. Nadalje prireja združenje medobčinska srečanja in podeljuje priznanja.
Posavski področni odbor bo v kratkem nadaljeval z izpolnjevanjem načrta. Priredil bo seminar za maskerje in razpisal drugo srečanje odraslih in prvo srečanje mladinskih gledaliških skupin. Pričakovati jc, da bodo ~ kot pred letom - izvedli srečanja v obliki gostovanj po posavskih odrih.
V. P.
ALI JE PRI NAS KAJ DRUGAČE?
Ker šola izkorišča starše za svoje pomožne delavce, se čutijo mnoge matere in očetje primorani, da siljenje k delu, zaradi katerega otrok brez dvoma trpi že v šoli, neusmiljeno nadaljujejo tudi doma.
S prisiljenim dajanjem pomoči pri domačih nalogah so starši pritegnjeni v zmedo, ki vlada na naših šolah zaradi pomanjkanja učiteljev, zaradi prevelikega števila učencev v razredih, zaradi pomanjkanja šolskih prostorov in zmede v raznih metodah. Vsčina staršev tem obremei-itvam sploh ni kos.
Ruth Martin, nemška publicistka in mati 2 šoloobveznih otrok
DRUGA PLAT SODELOVANJA MED DOMOM IN ŠOLO
... dokler bodo starši dovolili, da jih šola vprega kot neplačane pomožne sodelovalce, tako dolgo se lahko varčuje pri šolskem proračunu.
ista avtorica
(oba citata po Naših razgledih 23. nov. 1973) ŠOLA IN ALKOHOL
Za alkoholne pijače, ki ne vsebujejo nobenih za življenje nujno potrebnih sestavin, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in razne rudninske snovi, zapravimo samo v naši republiki vsako leto toliko denarja, da bi lahko z njim zgradili 200 (dvesto) osnovnih šol! Na Slovenskem pride namreč na vsakega prebivalca 150-litrski sod vina na leto.
Prosvetni delavec 7. decembra 1973, str. 5
rokomet
Presenečenji: Lisca in Krka
—-■	■■■■■■■ ■ ■■        —— — ■«■■■—■ ■ ■ ■
V nedeljo so iarali Ribnica B, Črnomelj, Dobova in Novo mesto pri moških ter Ribnica, Lisca „ Črnomelj in Krka pri ženskah
V ljubljanski dvorani Tivoli se je nadaljevalo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije z nastopi moških v skupinah B in F ter žensk v skupinah B in C. Med nastopajočimi je bilo tudi več dolenjskih ekip. Še posebno sta se izkazali ženski ekipi sevniške Lisce in novomeške Krke, ki sta v svoji skupini mešali štrene tudi mnogo bolj izkušenim tekmicam, neugodno pa so presenetile Ribničanke, ki jih sploh ni bilo v Ljubljano.
Podrobni izidi: moški, skupina F: Šentvid-Ribnica B 11:13,
Šmaije — Ribnica B 11:18, Ribnica B — Slovan C 20:7. Skupina B:	Vipava — Črnomelj
14:14, Alples — Dobova 11:14,
Olimpija — Novo mesto 13:6,
Črnomelj — Alples 12:9^ Dobova — Olimpija 9:10. Zenske, skupina B: Ribnica — Lisca 0:10 b.b., Eta — Krka 7:8, Šešir - Ribnica 10:0 b.b., Lisca -Črnomelj 11:11, Olimpija B —
Krka 4:8, Črnomelj — Šešir 13:7, Eta — Lisca 8:10, Črnomelj — Kamnik 12:11, Krka —
Kamnik 11:12.
Ribnica B si je s tremi zmagami praktično že zagotovila prvo mesto v svoji skupini, prav dobro igra tudi Črnomelj v skupini B, pa tudi Dobova, ki sicer igra v podzvezi, je presenetila, medtem ko so Novomeščani hudo izgubili z Olimpijo, čeprav sicer igrajo v isti ligi. V ženski skupini B igrajo kar štiri dolenjske ekipe. Lisca in Črnomelj sta izgubila vsak po točko v medsebojnem dvoboju, Krka pa je po uspešnem startu izgubila dve točki s Kamnikom.
odbojka
Mlada odbojka na sceni
Slovensko prvenstvo v nedeljo v Novem mestu
V nedeljo dopoldne bo v telovadnici osnovne šole na Grmu slovensko prvenstvo v odbojki za mladinke. Naslov najboljših branijo mlade Ra-venčanke, po tradiciji pa bodo imele več nevarnih tekmic, med katere štejejo strokovnjaki tudi Novomeščan-ke. Za novomeško ekipo bo igrala večina tistih igralk, ki sicer že nastopajo tudi v prvem moštvu, ki v slovenski ligi po prvem delu deli drugo mesto na razpredelnici.
V *
OGLAŠUJTE V DL!
Vrsto predšolskih otrok vodi v okviru kočevskega Partizana Iko Žgajnar. Vsak četrtek se otroci zberejo v telovadnici doma telesne kulture, kjer se spoznavajo z osnovami telesne kulture. (Foto: Brus)
košarka
Novoteks in Beti čez prvo oviro
V prvem kolu slovenske zimske lige v košarki za moške so Novomeščani premagali Elektro 112:58, Metličani pa Postojno 92:56
smaeanie
Po stezah partizanske J elovice
V patruljnem teku članskih ekip brez kategorij je bil kočevski Partizan drugi! -Priprave za I. trnovski maraton na Črnem vrhu
S sobotnimi tekmami se je začelo prvo zimsko slovensko prvenstvo v košarki za moške, na katerem imajo pravico igrati ekipe iz I. A in I. B SKL. Dolenjska predstavnika v tem tekmovanju, za katero se je prijavilo devet ekip, med njimi vse najboljše, sta Novoteks in Beti. V prvem kolu sta igrala doma in oba močno zmagala. Zanimivo je, da sta igrala z ekipama iz I. B lige, vendar prav s tistima, ki sta lani premagali Beti na domačem igrišču. V tem kolu je kranjski Triglav zmagal proti Ježici v Ljubljani, Maribor in Marles sta tekmo preložila, Vrhnika pa je bila prosta.
NOVOTEKS - ELEKTRA 112:58
Novomeški košarkaiji so brez posebnih težav močno premagali goste iz Šoštanja, čeprav je igralo vseh 11
V nedeljo je bilo v Dražgošah v spomin na 32. obletnico legendarne dražgoške bitke 17. memorialno tekmovanje „Po stezah partizanske Jelovice*1. Več kot 500 smučarjev in sankačev je nastopilo na številnih smučinah, ki so jih ob pomanj-
kanju snega le s težavo pripravili prizadevni domači organiza-toiji.
Med nastopajočimi je bilo tudi nekaj dolenjskih ekip, med katerimi se je najbolje in presenetljivo visoko uvrstila patrulja kočevskega Partizana v konku-
ŠPORTNI KOMENTAR
Konec zimskega sna
Najboljše dolenjske ekipe le težko držijo korak z najboljšimi v slovenskem merilu
Odbojkarji so v slovenskih ligah že spremenili koledar in igrajo pozimi. Razen običajnih pomladansko-jesen-skih tekmovanj so zimske lige ustanovili tudi rokometaši in košarkarji, skratka: današnji tekmovalni športi zahtevajo celega človeka in neprestano vadbo. Tudi dolenjskih ekip je vse več v republiških tekmovanjih, vendar pa le stežka držijo korak s slovensko elito. Zakaj?
Povsod drugod se namreč odločajo za zožen program tekmovalnega športa. Odločijo se le za eno ali dve disciplini in vlagajo večino denarja, namenjenega za kakovostni in tekmovalni šport, le enemu ali dvema kluboma. Tis,tim, ki jih podpirajo, gredo tudi drugače na roko: omogočajo jim solidne priprave, poskrbijo za normalne razmere za vadbo ne le poleti, pač pa tudi pozimi v telovadnicah, na voljo jim dajo dovolj denarja, da ne životarijo zgolj iz rok v usta.
Najhujše finančne stiske so tudi najboljši dolenjski športni kolektivi že preboleli. Vendar denar ne pomeni vsega. Kaj pomagata denar
in dobra volja, ko pa mnogi pozimi nimajo kje trenirati! Kaj pomaga denar za tekmovanje, ko pa posamezni dobri klubi nimajo pravega vodstva in so prepuščeni lastni iznajdljivosti! Kaj pomaga talent, ko pa nekateri nimajo dovolj trenerjev in vaditeljev, da bi lahko mlade pritegnili v svoje vrste.
Vse to, navadno celo povezano, seveda zavira tudi tekmovalne uspehe. Upati smemo, da bo ob novi organizaciji telesne kulture, ko so točno razmejene naloge rekreacije, množičnosti, tekmovalnega športa, skrbi za kadre in finance, poslej bolje.
Naravnost sramotno je bilo na primer, da se je Novoteks lani v slovenski košarkarski ligi boril za najvišje uvrstitve, pa je ves jesenski del imel v gostih na doma-čer\ igrišču ekipe, ki jim ni mogel ponuditi niti tople vode, da bi se po tekmah umili .. . Uspeh pač temelji tudi na vrsti majhnih stvari, ki, zbrane v celoto, lahko odločilno vplivajo na razvoj in kakovost športa.
J. SPLICHAL
renči članov brez razredov, ki so imeli 8 km dolgo progo. Za Dolom so osvojili tekači iz Kočevja (M. in J. Konečnik ter Prelesnik) odlično drugo mesto s točno dvema minutama zaostanka za prvaki in s skoraj 14 minutami prednosti pred tretjim, Kumom
TRNOVSKI MARATON
Dražgoška spominska prireditev pa ni bila edina te vrste letos pri nas. Tako kot drugod po svetu je namreč tudi v Sloveniji vse več pristašev napornih smučarskih preizkušenj. Po zgledu znamenitega švedskega Vasa teka bo letos 16. februarja na Črnem vrhu nad Idrijo I. trnovski smučarski maraton za moške in ženske. Hkrati z množičnim maratonom bo tudi slovensko prvenstvo v tekih na 50 km za moške in 25 km za ženske. Tudi trnovski maraton bo dolg 25 km, šteli pa bodo tudi ekipno uvrstitev.
Prijave sprejema organizacijski komite; lahko mu pišete do 10. februarja na Črni vrh nad Idrijo. Organizatorji pravijo, da bodo nagradili naj starejšega, najmlajšega, najbolj požrtvovalnega, najbolj številno ekipo, najbolj uspešne in še koga. Pričakujejo pa, da bodo nastopili tudi Dolenjci.
BREZICE - Izvršni odbor TTKS je pregledal sklepe ustanovne skupščine in pripravil trimesečni delovni program. V tem času bodo telesno Kulturo financirah po dogovoru posavskih občin. Namenili bodo 0,54 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Izvršni odbor je imenoval sedem komisij, ki bodo usmerjale delo skupnosti. Komisijo za šolska športna društva vodi Dušanka Šušulić, za rekracijo Vlado Pucko, za tekmovalni in vrhunski šport Vaclav Sadil-Venda, za kadre prof. Jože Senica, za objekte Mimica Avsec, za nagrade in priznanja Božo Kerin, za finančno-materialno poslovanje pa Zvone Ilovar. (V. P.)	'
vvV v> •
Od mladincev k članom - Munih
prijavljenih igralcev približno enako dolgo. Kaf deset se jih je tudi vpisalo med strelce. Domači so v primerjavi z lansko sezono pokazali napredek predvsem v boljši obrambi in hitrejšem prenašanju žoge v nasprotnikovo obrambno polovico, razveseljivo pa je tudi, da so se novi igralci povsem prilagodili. To velja zlasti za Poljšaka, ki igra, kot da bi bil vedno pri Novoteksu.
Novoteks: Splichal 21, Munih 9, Papič 12, Ž. Kovačevič 19, Kopač 10, S. Kovačevič 11, Ivančič 12, Piletič 2, Poljšak 10, Seničar 6.
BETI - POSTOJNA 92:56
V^rvi polovici tekme so Metličani grešili kot za stavo: tudi iz najbolj zrelih priložnosti niso zadeli koša, izredno slabo so metali osebne, v obrambi pa so puščali preveč pro-
stora Postojnčanom. Ko so v nadaljevanju prodorneje zaigrah, so hitro povečali vodstvo in na koncu močno zmagah, čeprav so ob polčasu vodih komaj 33:26.
Beti: Murko 14, Kosovac 8, Ž. Vergot 6, Prevalšek 8, Lalić 11, Rožič 7, Arbutina 8, Medek 30.
KOŠARKARSKA
PODZVEZA
Po dogovoru med slovensko košarkarsko zvezo, novomeško občinsko zvezo za telesno kulturo in košarkarskim klubom Novoteks je bil včeraj popoldne v Novem mestu ustanovni sestanek dolenjske košarkarske podzveze, na katerega so povabili predstavnike klubov in sekcij iz novomeške, trebanjske in obeh belokranjskih občin. Ob naglem razvoju košarke na Dolenjskem je ustanovitev podzveze pomembna pridobitev, saj bo podzveza predvsem skrbele za sodnike in vaditeljski kader, že letos pa bo pripravila tudi dolenjsko košarkarsko ligo, katere prvak se bo neposredno uvrstil v drugo slovensko ligo.
Na Javorovico!
Lepa smučišča in tri vlečnice - Na dan 10 din
Pozimi šentjemejska mladina od vseh športov lahko goji le smučanje, saj v kraju ni primernega prostora za zimsko vadbo drugih športov. Škoda je zares, da Šentjernej nima telovadnice.
Tudi za smučanje je med mladino veliko zanimanja, še zlasti zaradi odličnih terenov na Javorovici, kjer bi lahko pripravili lepo smučarsko središče. Mladi smučarji so sami začeh urejati terene na Javorovici, postavili so tudi 250-metrsko vlečnico in še dve manjši. Lani so tudi organizirali tekmovanje za Cankarjev memorial v spomin na Cankarjev bataijon. Po besedah dolenjskih tekmovalcev so bila smučišča odlično pripravljena in vsi so se strinjali, naj bi bilo tekmovanje vsako leto. Prizadevni smučarski delavci iz Šentjerneja upajo, da jim bo to uspelo.
Vlečnica obratuje vsako soboto in nedeljo, dnevna cena je 10 dinarjev, lahko pa kupite tudi permanentno vstopnico za vso sezono, ki velja 50 din. Lepa smučišča in odhčen razgled odtehtata tudi 3 km makadama od Pleterij do smučišč.
S. VIDE
Spet na kegljišču!
V Kočevju pričakujejo letos lepih dosežkov domačih kegljačev in kegljavk
Po mrtvilu so se kočevske ke-gljavke spet prebudile. Tem kočevskim športnikom je jeseni nagajalo tudi vreme, saj je bilo ob poplavah pod vodo tudi kegljišče, ki so ga morali obnoviti.
Zdaj, ko so asfaltne steze spet čiste, so se začele redno pripravljati enkrat na teden. Na štiristeznem kegljišču vadi 10 igralk: Andoljško-va, Ščapova, Kostenova, Henigma-nova, Oberstarjeva, Pezdirčeva, Trpinova, Potočnikova, Terčičeva in Leganova.
„Večmesečni počitek se nam seveda krepko pozna,“ pravi ena iz-
l.y 1111 < i
W\ I ! 1
med najboljših kegljavk Marija An-doljšek. „Velika škoda je tudi, da nimamo zdaj, ko kegljišče najbolj potrebujemo, več možnosti za vadbo. Naši zadnji uspehi namreč kažejo, da spet prihajamo v formo, saj so nekatera dekleta na treningu podrla tudi po več kot 400 kegljev v 100 lučajih ..
Kočevske kegljavke bodo v okviru rednih priprav imele več prijateljskih srečanj, prvi večji nastop pa jih čaka ob 8. marcu, ko nameravajo organizirati v Kočevju večji turnir. Ob redni vadbi pričakujejo ljubitelji kegljanja v Kočevju več dobrih rezultatov in lepih uspehov.
Z. FAJDIGA
NOVO MESTO — V nedeljo ob 8. uri bo v telovadnici osnovne šole „Katja Rupena“ turnir desetih najboljših dolenjskih igralcev namiznega tenisa, ki bo veljal za dolenjsko prvenstvo (P. U.)
LESKOVEC - Lansko sezono so leskovški rokometaši zelo slabo končali, predvsem zaradi neborbenosti, naveličanosti starejših in neizkušenosti mlajših igralcev. Tudi ekipo so slabo vodih, saj so igrah vsi, tudi tisti, ki niso trenirah. Zdaj so sklenili, da bodo igrah le tisti, ki bodo redno hodili na treninge. Takega načina dela so se razveselili zlasti mladi, ki se doslej kljub volji niso mogh prebiti v prvo ekipo. (L. Š.)
KOČEVJE — Na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Kočevju so v okviru podzveznega tekmovanja kegljači Ljubljana - center premagali domače z 8074:7180 podrtih kegljev. Gostom, ki so veljali za favorita, so se domači dostojno upirali, še posebej pa je presenetil Kočevar, ki je podrl kar 1007 kegljev. Najboljša sta bila Ljubljančana M. Križaj in Koritnik, ki sta podrla po 1050 kegljev, za domače pa so nastopih: Bončina 912, Jturm 857, Legan 957, Pajnič 838, Vidmar 905, Hribljan 805, Ozanič 899, Kočevar 1007. (Z. F.)
KRMELJ — Novoletni hitropotezni šahovski turnir se je končal s presenetljivo zmago A. Zvara, kije nabral 8 točk. Slede: Debelak 7,5, R. Prosenik 6,5 in drugi. Igral je tudi mlajši pionir A. Prosenik in pokazal dobro igro. Na januarskem brzo-turnirju je nastopilo 9 igralcev, ki so igrah dvokrožno. Zmagal je Prosenik z 11,5 točke; sledijo: Markovič in J. Blasom, ki sta jih zbrala po 11, Šri-bar z 10, Žitnik 9,5, Pogačnik 8 in drugi. (B. D.)
SMUČARSKI TEČAJI
Novomeško smučarsko društvo ROG bo imelo letos tečaje smučanja v Črmošnji-cah in v Novem mestu. Tečaji se bodo začeli 28. januarja, vodili jih bodo vaditelji in učitelji smučanja. Šestdnevni tečaj v Novem mestu bo veljal 150 dinarjev, v Črmošnjicah pa za mladino 270 in za odrasle 370 di-naijev. Cene so zelo ugodne, saj štejejo v ta znesek tudi prevozi, vlečnica in hrana v Črmošnjicah in vlečnica v Novem mestu. Prijave sprejemajo na šolah in pri urarju VVachtetju na novomeškem Glavnem trgu.
STARI TRG - V osnovni šoli v Starem trgu so pripravili namiznoteniški in šahovski turnir. V namiznem tenisu je zmagal Makovec; slede: Muhič I, Kapš, Muhič II, Šterk in drugi. V šahu je bil najboljši Kapš, za njim pa Šterbenčeva, Samec, Kuret, Rade in drugi. (K. K.)
KOČEVJE - Na polfinalnem šahovskem prvenstvu Kočevja je sodelovalo 12 drugokategornikov. Prvo kategorijo je s prvim mestom osvojil Zupančič z 10,5 točke. Enak uspeh je z drugim mestom osvojil K. Mohar z 8 točkami. Slede: Zilevski 7,5, B. Mohar 6,5, Kirasič in M. Čuk po 6, Ofak in Kovač po 5,5, Jarc 5, Vidrih 3, Malnar 1, Dobrič 0,5 točke. Pet najboljših se je uvrstilo na finalni turnir. (Z. F.)
KOČEVJE - Kočevje se je prijavilo kot organizator za slovensko mladinsko prvenstvo v šahu, ki bo julija, in za septembrski turnir prvokategornikov. Odgovor bo dala skupščina februarja. (J. P.)
MOKRONOG - Na novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal M. Tratar s 16,5 točkan.i. Slede: Hočevar 16, D. Zajc 15, Kramar 14, Horvat 13,5, Ponikvar 14,5, V. Zupančič 12,5, Vidmar 12, N. Tratar 10,5, Borštnar 9,5 in drugi. (J. H.)
BREŽICE Večina športnih ekip iz občine, ki nastopajo v republiških in conskih ligah, se je že začela pripravljati na spomladanski del tekmovanja. Kot prvi so začeli rokometaši iz Dobove, ki imajo jutri tudi občni zbor. Brežiški rokometaši vadijo v dveh skupinah: v eni člani in mladinci, v drugi članice. Kar 14 deklet trenira pri ljubljanskem Slovanu. V ponedeljek bodo začeh trenirati tudi brežiški rokometaši. Večina ekip vadi dvakrat ah trikrat na teden. (V. P.)
St. 3 (1278) - 17. januarja 1974
Stran uredil: J02E SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
11
T
9
%
— Prišel sem, da mi pregledate vid, gospod doktor.
ISK
Nov most v Straži
V TOREK popoldne so slovesno izročili namenu nov železo-betonski most čez Krko v Straži, ki ga je zgradilo v skoraj rekordnem času 9 mesecev splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Novi most je zgrajen na istem kraju, kjer je stal prejšnji, je pa znatno širši in močnejši. Dolg je 87 metrov in širok 8,40 metra, nosilnost pa je 60 ton. Predno so pričeli z gradnjo, so morali odstraniti iz vode nad 500 kubičnih metrov ostankov starega mostu.
ŽELEZOLIVARNA, ki je eno najbolj solidnih podjetij Bele krajine in ima prav vse pogoje za povečanje proizvodnje, nujno potrebuje nove in obširnejše ter modernejše prostore. Gospodarski svet OLO Črnomelj se resno bavi z načrtom, po katerem bi iz dosedanje Železolivame in tovarne učil skupno z novimi gradnjami ustvarili večji tovarniški kombinat, ki bi imel možnosti za delo na tekočem traku.
PRETEPAČI V BRUSNICAH. Januarja so se v Brusnicah pri Novem mestu stepli štirje vročekrvni fantje. In kakšne so bile posledice? Dva sta v bolnišnici, vsi štiije pa se bodo morali zagovaijati pred sodiščem. Temu pretepu je čez nekaj dni sledil drug s podobnimi posledicami. Vse kajpak čaka sodišče in obravnava.
ČE ČLOVEK stopi na pokopališče na Dvoru, se kar zgrozi nad stanjem, v kakršnem je poslednje prebivališče ranjkih. Ruševine cerkve, polomljeni križi, zateptani grobovi in vsa mogoča razmetana navlaka še zmeraj spominja na vojne vihre. Vedeti moramo, da je pokopališče del naše kulturne ravni, taka ropotarnica, kakor je na Dvoru, pa nam daje slabo spričevalo.
V ŽUŽEMBERKU so bili odprli vrata zimski kmečki šoli. Zaradi strašne malomarnosti in brezbrižnosti ljudi, ki se nočejo poučiti o sodobnem in uspešnem kmetijstvu, pa so se vrata že zaprla...
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. januarja 1954)
s
pred 20 leti
y
•godilo seje.Y.
S LJUDjE - Ker v Avstriji en dan v tednu ne smejo voziti z avtomobili, so se vozniki pognali v borbo za nalepko s črko S, ki jim dovoljuje vožnjo skozi ves teden. Borba za ta elitni zaščitni znak je postala borba za prestiž in avstrijski tisk že piše o „S-ljudeh“. Kandidatov za zaščitni znak je toliko, da nekateri zlobno namigujejo, da bo že naslednji mesec cela Avstrija vozila s črko S.
STAVE — Sprejemalec stav v Ohiu sije precej povečal promet, ko je začel sprejemati tudi stave o tem, koliko Američanov bo ob tem ali onem prazniku izdihnilo. Stavljenje je pač taka huda strast nekaterih, da jim ni mar, kaj je predmet stave, in pride prav tudi umiranje ljudi. Strast je neuničljiva.
UNIČENJE KENGURUJEV -Val protestov je zajel avstralsko javnost, ko se je vlada odločila, da zastrupi z arzenom okoli milijon kengurujev, ker te živali povzročajo veliko škodo kmetijstvu in gospodarstvu. Poseben odbor bo skibel, da uničenje le ne bi preseglo meje.
LOPOVI IN NAFTA - V Brook-lynu, newyorški četrti, so trije oboroženi možje ugrabili cisterno, polno bencina. Voznika so napodili iz kabine in cisterno odpeljali. Ko so jo policaji nekaj ur kasneje našli, je bila že prazna. Preiskovalci še ne vedo, ah gre za zakrknjene lopove ah za tri obupane potrošnike.
DOSLEDNOST - Na natečaju za izboljšave, ki ga je razpisalo neko newyorško podjetje, je nameščenka dokazala, daje njeno delovno mesto pravzaprav odveč in bi ga lahko ukinili. Dobila je prvo nagrado, naslednji dan pa odpoved. Takšen natečaj bi bil včasih potreben tudi pri nas, če bi se sploh našel kdo, ki bi menil, da njegovo delovno mesto ni izredne važnosti in pomena.
MILIJONI V ZRAK - Zahodni Nemci so na silvestrsko noč veselo pokah s petardami in streljali rakete v nebo. Bolj kisel je bil potem njihov občutek, ko so izvedeli, da so skupno porabili oziroma pognali v zrak sto milijonov mark za to veselje.
VITALNOST - Francoski filmski igralec Michel Simon, ki je dopolnil že 78. leto življenja, se je pred kratkim ponovno poročil. Tokrat upa, da je izbral pravo zakonsko družico in da bo užil kar največ sreče z novopečeno soprogo, 29-letno študentko Karen Davies. Za pričo mu je bil lastni sin, ki ima tudi že dobrih 60 let za seboj. Če mlade žene ravno ne bo preveč grela pogumna Simonova ljubezen, jo bosta gotovo njegovo bogastvo in slava.
TRDOŽIVOST - Časopis „Jež“ je izjavil, da bo po sklepu delavskega sveta prenehal izdajati proslulo tedensko revijo Čik, kije prinašala goloto in pornografsko pisanje med naše bralce. Lepo in prav. Čik so ukinili, toda takoj zatem je izšel Novi Cik, ki nadaljuje tradicijo starega. Trdoživost je trdoživost.
SESTURNE ROKAVICE - Na Češkem so znanstveniki iznašli posebno plastično prevleko, ki šest ur varuje roke. Roke oblijejo s tekočo maso, ki se hitro strdi, tako da nastanejo nekakšne rokavice kot zaščita pred raznimi jedkimi tekočinami. Rokavice so prozorne in ne motijo pri delu.
STAVKA GLASBENIKOV - Po prenehanju stavke orkestra mestne opere v New Yorku so odšli na ulico tudi člani filharmoničnega orkestra, sami akademsko izobraženi ljudje. Kaže, da so se filharmoniki odločili za aktivno odločanje v svoji umetniški instituciji, pa so namesto violin in drugih instrumentov prijeh za razne napise in zaigrah drugačno muziko, kot so vajeni.
Kaj so plrea 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(Mnogo želja) imamo Dolenjci; pa le malo se nam jih izpolni. Obeta se nam še, obeta, ali izvršitve čakamo zastonj. Zadnji čas se nam kaže vendar nekoliko bolj mil. Železnico smo deloma že dobili, deloma pa se nam izvršuje; le meseci nas še ločijo od časa, ko bomo zdrdrali v glavno mesto po železnej cesti. Tudi ena najbolj
Birečih potreb je odstranjena z novim letom, obili smo bolnišnico v Kandijo pri Novem mestu. Otvorili so jo z novim letom usmiljeni bratje, ki so prišli tjakaj iz Gradca. Šest blazih gospodov sedaj že oskrbuje 20 bolnih moških.
(Iz K o č e v j a), Pri nas je zapal sneg do kolena. Mraz je poprečno -9 stopinj R. Pri premogokopnih jamah se je pripetilo že več nesreč. Enega delavca so sklopniki zmečkali, ker ni slišal, da se drugi vozički za njim pomikajo. Sploh je prinesel rudokop nesrečo in ubožnost v deželo. Delavce slabo plačujejo; obetajo jim več, nego dajo. Najsiromašnejši so tujci, ki so prišli s Češkega.
Neameriški
Amerikanci
Časi se spreminjajo in gudje z njimi. Kdo bi si pred dvema, tremi leti upal napovedati to, kar se v svetu zdaj dogaja. Vsega sita industrijska potrošnika družba je začela govoriti o varčevanju, začela je sama propagirati nekaj, kar to potrošništvo in z njim povezano dobičkarstvo omejuje.
Varčevanje z energijo je postala glavna skrb vsake ameriške družine, piše te dni poznani ameriški tednik „U. S. News and World Report“ ter nasuje bralcem lep kup najrazličnejših nasvetov, kako je mogoče omejiti porabo energge v gospodinjstvu.
List računa tudi na najmanjše možnosti za prihranek. Če iz pipe kaplja po ena kaplja tople voae na sekundo, ste na leto izgubili 9.000 litrov tople vode. Tako pipo se izplača čimprej popraviti, svetuje bralcem. Naj večji prihranki pa so seveda možni pri ogrevanju stanovanjskih prostorov.
Takole so izračunali v Ameriki po praktičnem preizkusu. Če je na primer zunaj minus šes stopinj Celzija in če v teku noči, torej za osem ur, naravnate termostat namesto na 24 na 19 stopinj, porabite za ogrevanje 11,5 odstotka manj kurilnega olja. Če zmanjšate toploto tako v vseh 24 urah dneva, prihranite 21 odstotkov olja.
Naslednji velik porabnik energge v gospodinjstvu je bojler. Priporočajo, da se prihrani zelo veliko, če se zmanjša stalna temperatura vode v njem — na 60 stopinj Celzija. V Ameriki so tudi primeijali, ali potrebuje več energije kopanje v kadi ali pod tušem. Pri kopanju v kadi porabi človek povprečno 57 - litrov tople vode, pod tušem pa le 38.
Sledi še cela vrsta drugih drobnih nasvetov o varčevalcu. List prepričuje Amerikance, da ni prav nič neameriško in neugledno, če se po njih bralci tudi ravnajo.
Od navdušene gledalke bikoborka
Zenske proti bikom
Še pred petimi leti si noben Španec ah Južnoameričan niti v sanjah ne bi drznil pomisliti, da bodo kdaj v krvavo areno bikoborb stopile tudi ženske, čeprav je med vročekrvnimi Špankami in Južnoamerič ankami že prej vladalo veliko zanimanje za krute, morilske igre človeka z bikom. Njihovo navdušenje je bilo omejeno le na vlogo burnih gledalcev. Staro pravilo je prepovedovalo ženski nogi stopiti v areno.
Prva je to staro pravilo prekršila Kanadčanka iz Montreala Vivian La France, kije nastopila v glavnem mestu Mehike, potem pa gostovala tudi v Španiji. Brazilka Lolita Munhoz si je komaj priborila dovoljenje, da je nastopila kot pikador, ker le tako ni kršila pravila, saj se pikadoiji z bikom bore na konju. Tako hrabra Brazilka res ni stopila v areno, ampak je prijezdila na konju. Manj sreče pa sta imeli Španki Angela Hem-ndez in Maria Angeles, ki sta morah vse do ministrstva za delo, preden sta dobili dovoljenje za opravljanje krvavega poklica. Za zdaj sta to edini profesionalni matadorki v Evropi.
Tako so si ženske priborile mesto tudi v tem, kaže, da poslednjem poklicu, kjer so kraljevali moški. In če ženske že lete v vesolje, če pilotirajo potniška letala, če se ukvarjajo z atomsko fiziko, zakaj bi potem ne ubijale v arenah koride tudi divjih bikov ob navdušenem tuljenju občinstva. Morda bo edina posledica le ta, da najbolj navdušene gledalke bikoborb ne bodo več — ženske.
(V Italiji), se gode čudne stvari. Nedavno je bil odpuščen osebni minister kraljev, ker je bil bojda kriv zadnjega bančnega poloma. Nekateri časniki so celo razširili vest, da kralj sam pri tem ni popolnoma čist. Zato upada med Lahi zaupanje v kraljevo rodbino. Ako pa se take čudne reči gode, ni se nam čuditi, da se v Siciliji in deloma že tudi v južni Italiji prebivalci vladi upirajo.
(Nesreča) Predzadnji dan decembra se je vnela obleka na neki štirinajstletni deklici iz Rebri pri Žužemberku, ko je s svojim bratom v gozdu listje grabila in se je pri ognju grela. Bila je kmalo mrtva.
(Veselo napreduje) naše slovstvo, posebno pa še časopisje. Vendar moramo reči, da noben časopis ni tako napredoval kot naš vrli ilustrovan list Dom in svet.
(iz DOLENJSKIH NOVIC 15. januarja 1894)
Kmetje v nebesih
Davft sem navsezgodaj šel mimo Močilarjeve hiše. Mislil sem, da bodo spravili s poti prašiča, pa ni bilo cviljenja, ki bi napovedalo koline. T^rnu sem se jako čudil Stopil sem mimo napol praznega hleva in videl, da pobijajo tele.
,presneto! Oa kdaj pa pobijate govejo živino kar doma? Mar ne morete rediti tako lepo in zarodno žival, ka-li? Menda ni že zdaj zmanjkalo krme, saj hlev je tako in tako prazen? “ sem se začudil
„Krme ravno ne manjka, le živina je poceni. Krava je le dvakrat dražja od kruha. Meso je pa drago in zdaj, ko imamo ledeno skrinjo, kar celo tele spravimo noter, pa imamo mesa za leto in dan, “ mi je razložil
tyA. ko prav do dobrega premislim, se vam kmetom prav dobro godC*
„Se kar, saj imamo namesto žgancev in krompirja telečjo pečenko. “
,JLepo je in prav, da je šlo enkrat kmetom na boljše,
zato prav gotovo živite od mleka. “
„To pa ne. Poceni je, pa daleč smo od glavne ceste. Prevoz je drag in meni kaj malo ostane, zato mleko zli-t mo prašičem. “ potemtakem prodajate žito in krompir? “ hočem zvedeti
,JVe. Tudi to zmečemo kokošim in prašičem. “
„Pa jih potlej prodajate,“ ga skušam dopolniti
„O, ne, prodajamo pa ne. Saj pridejo sinovi in hčere iz mesta, pa poberejo jajca in še klobas jim naložimo, da so odpravljeni “
trAko sem prav razumel, se vam kmetom godi tako kot v nebesih. “
,Jiavno tako. Vsega imam obilo, le novcev ni, kcr+jih tudi tam ni. Trebuhe imamo polne, hvala bogu, le drugih reči si ne moremo kupiti Poslovil sem se in krenil na pot ter premišljal: kaj bo, če ne bo telet in krav? Prav gotovo ne bo mesa in mleka, pa bomo po stari navadi ho dili oboje kupovat čez mejo.
MARTIN KRPAN
Nečloveško ravnanje z živino pri prevozu
Z.
VfttV
OVE ŠAHOVSKI
Slooodan fvič, mojstrski ...	■	Jtondidat	iz Kočevja, je tudi
Italijansko časopisje je spra* na nedavnem turnirju v vilo v grozo svoje bralce, ko jim Ribnici. Po končanem tekmo-je opisovalo razmere, v kakršnih VanJu se je pritoževal: se v njihovo državo vozi živina. ~ Nabral sem sedem točk. Na končne postaje prihajajo )amo enkrat sem izgubil in omršavele živali, napol nore od takrat so mi gledalci plo-žeje, zlomljenih nog in pomen-', ^ Ne, tega pa res ne razu-drane. Dogodi se, da je v enem samem vagonu natrpanih po
150 glav ranjene, lačne in žejne Drugi kočevski mojstrski ter skoraj zadušene živine. Med ^ndidat Gornik pa je nabral le državami, ki jih je zadel val O točke in tako izgubil naslov protestov društev za zaščito mojstrskega kandidata. To Živah, je tudi Jugoslavija. Eno >sramoto“ je hotel takole pri-od društev je blizu Firenc za-
ustavilo kompozicijo iz Jugosla- ' Pokupil bom vse izvode vije, kije v 25 vagonih prevaža- e številke Dela in Dolenjske-la okoli tisoč glav živine in J® fota, v katerih bo pisalo o ovac. Več kot 50 jih je bilo že 'u, in potem zakuril na
Mestnem vrhu velik kres.
(V opravičilo za njegov ne-Upeh pa moramo dodati, da je toč bolj pridno študiral, pa mu e za šah zmanjkovalo časa J
it
D L
OBDUK-
CIJA
KUŠČA-
RICA
BOGINJA
NESREČE
SOPOT
BOGO-
SLOVEC
DL
VODJA V TABORIŠČU
KORALNI
OTOK
REVICA
KDOR DELA V ILEGALI
ŽALOST
EDEN OD MORILCEV CEZARJA
JASTREB
HUNSKI
GLAVAR
VREMENSK
NESREČA
LJUBI-
TELJ
DL
POLT
GR.CRKA
STARA
D0L2.
MERA
SUNKO-
VITO
kSIBANJE
REKA MEH (POLJSKO IN NOR
ERNST
MAX
VRH V ŠVICI
ŽIME
SV. LETOV. [MESTECE
KALCIJ
KLAVIRSKI
IGRALEC
ANNA
KARINA
AVSTR-
POLITIK
SLOG
SLOV.
NARODN
GLEDALIS
I^UETOVI
ČLEN
ZAJEČAR
m
/SuŠl
ISTRSKO ŠČE
. AR. ŽREBEC
GOSLI
KDOR
JECLJA
REŠEVALNI
ČOLN
IZRAEL
LUKA
SOSS
PLES
HENRY COSTE R w
V iskanju zraka Kaj jih čaka? ■ —
Za štiri tisoč dinarjev starega železa, kupljenega na odpadu, je lahko tudi traktor, če so roke pridne in iznajdljive ...
crknjenih od žeje in pomanjka-l nja zraka, druge pa so bile vi obupnem stanju.
Da vse te vesti iz Italije niso izmišljene, povedo tudi poročila društev za zaščito živali iz naše države. Ljubljansko društvo je sporočilo, da stojijo vagoni z živino od jutra do večera na soncu, tako da doseže temperatura v njih 60 stopinj, živine pa nihče niti ne krmi niti ji ne da piti. Poleg tega pa zaradi predpisov stoji včasih vlak tako tudi do štiri dni. Posebno žalosten je bil primer z vlakom, ki je preko Slovenije peljal v Italijo iz Srbije kokoši. V Ljubljano so kokoši prišle že tako žejne, da so v želji po vlagi druga drugi izkljuvale oči.
Društva iz Sežane in Nove Gorice pa poročajo, da na železniških postajah celo noč odmeva turobno mukanje živine, ki jo muči žeja.
Seveda so predpisi, ki so v veljavi v naši državi, povsem drugačni od tega, kar se dogaja, vendar sami predpisi niso dovolj, kakor tudi humanost, zapi* sana samo na papiiju, ni nič vredna. Izvajati jih je treba tudi v praksi. Odnos do Živah pa ni samo bedasta sentimentalnost,
Kaj naj bi človek počel z dvema kolesoma kombajna, z motorjem starega „fičo-
ta“, z menjalnikom lancie, z reduktorjem GMC, z diferencialom opla, s prvo premo kombija ter z ostalimi kosi starega železja, kupljenega na odpadu na kilograme? Razne stvari pač, odvisno od človeka samega. In če k temu kupu reči prištejemo smisel za praktično delo in marljive, spretne roke, potem dobimo traktor „Meteor“, ki je prvi te vrste
v Jugoslaviji in na svetu. Prvi in edini!
Novomeščan Janez Kump iz Uhce Mirana Jarca, po poklicu šofer, je lastnik in graditelj tega edinstvenega primerka med traktorji. Celo leto je pridno brskal po odpadu in trgovinah, da je zbral vse, kar je potreboval za uresničenje nenavadne zamisli — da si sam naredi traktor. Dolgo je v prostem času sestavljal dele, premišljal, razdiral že sestavljeno, dokler ni našel najboljše rešitve.
38 $
Janez Kump ob traktoiju, ki ga je sam naredil
' „Če bi bil inženir/4 pravi Janez Kump, „se verjetno dela ne bi nikoli lotil, tako pa me je samo veselje do praktičnega dela poganjalo naprej in čisto brez načrtov mi je uspelo, da sem ga naredil. Oče ima namreč nekaj zemlje, in ker je invalid, sem mu želel pomagati pri delu. Traktoija mu seveda zaradi visokih cen nisem mogel kupiti, sem ga pa zato sam naredil. Največ težav sem imel pri prenosu. Večkrat sem moral poskušati in že narejeno razdreti, da mi je uspelo pravilno zmanjšati obrate.“
Celo lansko leto so Janeza zanimah traktorji. Ogledoval si jih je, kjer je naneslo, in mislil na možne rešitve pri svojem. Nekaj znanja v sestavljanju strojev je že imel, saj je za lastno uporabo izdelal mešalnik za beton, ko je gradil hišo, največ pa se je naučil ob samem delu, do katerega ima veliko veselja. Ob vsem je potarnal le zaradi slabe založenosti na našem trgu z raznimi pripomočki za delo, s katerimi bi si lahko marsikaj naredil.
„Meteor“, ’ prvi domači traktor, pa že vozi.
MiM
1 II
I
I I 1 I I I I I I
Rešitev prejšnje križanke
				*	't.r.	si1,ri"« !““!■— !«>•		
					S T	v!a' R.'n 0	S	T
				33	P U	R I It A N	IC	A
				iili	0 R	A ' N S? M A	R	N
					R. u A D	zg|<M £ & A V I N G	L	A
*	S	"S"	1»	iA	D 1	" ' N Ir o		P
Uk"	N €	A T	T N	R. A	' o^r ^A D e« H*		& ij	R. \
u\u	G	L		V	A j*.	A L M A N	A	H
	F	A	L	A	N 1	N '■* P R A	v	O
“	s	s*	O.N		At	A |11 (S j €, S	A	D
Pomisli, mama, sploh ni bil slepič!
'OČP
C& erCU CQp CP Q 4*
Ne zdržim več... moram na dva deci.
ŽEPAR
amoak zrcalo moralne zrelosti
m
■? =yV*F*
er
Richard je v zadnjin dnen zapadel v nekakšno duševno depresijo. Nekaj tednov ni opravil niti enega večjega podviga. Ker je bil po naravi alergičen na vsako vrsto nedelavnosti in poštenega zaslužka, se je odločil za vrnitev k poslu in že preizkušeni metodi. Vzel je večerno izdajo časnika in začel iskati oglasno stran. S hitrim pogledom je preletel stolpce ... Nenadoma se je ustavil. Našel je, kar ga je zanimalo. V hipu je imel narejen načrt.
Naslednji teden je pogosto prišel v majhen bar, skoraj nasproti hiše, ki ga je zanimala. Sedel je za majhno mizo, natočil svojo priljubljeno pijačo in jo pačasi srkal. Načrt je izvrševal sistematično; ni skrbel, da bi ga kdo opazil...
„Vdova štiridesetih let išče resnega moškega zaradi poroke. V poštev pridejo dobro situirani. Šifra ...“
Richard je videl lastnico hiše, videl njene navade, povprašal za služinčadjo ... Skratka, pred akcijo je dobro pripravil teren.
Riehard se je odločil za četrtek.
Četrtek! Miren večer, brez mesečine ... V hiši niti sledu življenja. Richard je pogledal na uro, nato na ulico; le tu in tam je bil kak pešec ... Ogromni temni vrt, ki je obkrožal veznik. Richard je brez težave preskočil ograjo. Malce je obstal. Prisluhnil. Pozorno je šel proti hiši. Otipal okno. Ga odprl. Prestopil brez najmanjšega šuma.
Obkrožala ga je prijetna atmosfera zaprtega in ogretega prostora. Počakal je nekaj hipov. Kmalu je začel razločevati predmete. Z majhno baterijo je osvetlil sobo. Njegov šesti čut je govoril, da je tisto, za kar se zanima, v sosednji sobi. Tja je šel kot mačka. Snop svetlobe je polzel po stenah. Nenadoma je obstal...
Richard je hitro stopil k steni. Da, tu je bila majhna vzidana blagajna! Z nekaj spretnimi kretnjami jo je odprl. Tudi če je ne bi osvetlil, bi videl svetlikanje. Izzivalno!
— Zapestnica! — je zamrmral zadovoljno. Trud se je izplačal! ... Dal je zapestnico v žep, pozorno zaprl blagajno, ko pa se je hotel obrniti, je zaslišal glas: — Kdo je tu? Nekdo je! Hej!
Hkrati se je prižgala slepeča luč in na pragu sobe je zagledal žensko, ki ga je gledala z razprtimi očmi. Ni bila videti prestrašena, nasprotno ...
— Kdo ste?
Ženska je zagrabila ogromen svečnik. Richard se je zmedel. Pred sabo je imel lastnico hiše.
Ona? Odkod? ... Ni važno. Sedaj ni časa za premišljanje. Treba je hitro ukrepati. Naj jo samo prestraši? Zagrozi? Ne, izdala bi ga policiji.
Ni imel izbire. Mora odstraniti — pričo. Menil je, da so pesti dovolj. Stopil je k njej. Spretno ji je izbil svečnik iz roke. Planil je nanjo. Ženska je začela vpiti:
—,Na pomoč! Policija! Na poo . ..
— Jaz? Zakaj pa jaz? Ni treba, verjemite, — je rekel Richard. — Zapestnico
Sledovi? Ne, nisem jih pustil, nisem . .. Hitro naprej, čim dlje od kraja zločina. Hitro!
Vrnil se je po isti poti. Znašel se je v drugi ulici in stopil v vrsto za avtobus.
Avtobus je drvel po aveniji. Potniki so bili nabiti kot sardine. Prerivali so se. Richard je začutil laket v svojih rebrih. Ni se brigal za to.
— Ustavite avtobus! — je zaslišal nenadoma.
Richard je pogledal na levo, se obrnil in videl policaja, ki se je s težavo prerival naprej, proti njemu.
Odkrit! Nikakor! Nemogoče! Le mirno . . .mirno!
Policaj se je približal. Se malo, še malo in... položil je roko na potnika zraven Richarda.
— Počasi, prijateljček! Dvigni roke! — je ukazal policaj potniku, nato pa iz njegovega žepa privlekel Richardovo zapestnico.
— Vam jo je vzel iz žepa, gospod, - je rekel policaj.
Richard ni vedel, kaj naj reče. Ni želel priznati, da je
zapestnica njegova. Omahoval je. Toda ...
— Sam sem videl, gospod! — je nadaljeval policaj ponosno. — Prosim, pojdite z mano na postajo.
— Jaz? Zakaj pa jaz? Ni treba, veijemit, — je rekel Richard. — Zapestnico spet imam, kajne? Imate njega, to je dovolj. Policaj pa se je držal predpisov.
— Vem, gospod, vem. Toda vaša prisotnost je potrebna bolj zaradi formalnosti. Samo prijavo boste podpisali. Kmalu bo končano. To pa ... Ta bo že dobil svojo porcijo ...
Odbijati nadaljnje sodelovanje bi pomenilo obračati pozornost nase. Čez nekaj minut so bili vsi trije na postaji.
— Zdravko Frenk, kako gre? — je vprašal narednik Douglas policaja. — Za kaj gre, Frenk?
— Droben kriminal, narednik. Žepar! - je pojasnil Frenk.
— Ta pa res noče biti pošten, a? - je nagovoril narednik žeparja, starega znanca policije. — Pelji ga v keho, Frenk!
Richard si je želel, da bi stekel iz pisarne. Zato je skušal pospešiti formalnosti.
— Narednik, mudi se mi. Prosim vas ...
Narednik je vzel dragoceni nakit. Ogledoval si je dragocene diamante.
— Trenutek, prosim. Samo po prijavnico grem v drugo sobo.
Narednik se je nepričakovano hitro vrnil.
— Izvolite zapestnico. Da, tu-le podpišete, da ste jo dobili nazaj. Tule, prosim . ..
Richard se je sklonil, da bi podpisal. Tisti hip pa je začutil na sebi nekaj parov rok. Hkrati so zašklepetale lisice. Ni se mogel braniti. Skušal je zaigrati užaljenega poštenjaka.
— Kaj pa to pomeni, prosim vas? Kakšen način pa je to? To je pomota!
— Pomota? Nikakor! Prijeli smo vas zaradi uboja Barbare Nichols. Njena služkinja se je vrnila iz kina in nam prijavila uboj ter krajo zapestnice. Prav tele ... Odpeljite ga, fantje!
' Težka mrežna vrata so se zaloputnila za Richardom. Skoznje je le malo videl. Kljub temu pa je dobro slišal narednikov glas.
— Frenk! Spusti tistega tička. Naj gre . .. To pot je vtaknil prste v pravi žep!
7. Čudovito ie sijalo jesensKVv *o iutro. In ni se sanjalo Hipokaustusu, da se L Slepem jutru poslavljata dva njegova najbolj Ca- Zdaj na jesen, ko je dela čez glavo ..
Naravnost v gradbeno bar^j!^0 navsezgodaj usekala Paradižnik in Klara. & an,sta potegnila s krpo po laku - naj zasije v v ’ je...
zaropotalo
Tok, tk, tok ... drrrmTr!
Glas, ki ga rimska doba še ni slišala.
Drdral je nas kabriolet, kot tolikokrat že, po unčah Lipusa. Za polkni so bledeli firbci, iz atrijske hiše pa, kjer je pisalo „Centralne kuijave“, je planil kup kletvic v latinščini. Naš šofer je vozil mimo fasad, kur in rac, mimo sadovnjakov in gredic v polja in kmalu je zapeljal na samo rimsko .aivtostrado“ med holmi in griči.
Omembe je vredna ta avtostrada, dragi bralci! Glad ka in bela, vedno popravljena ob pravem času. Za zgled bi lahko bila našim kolovozom!
Malicala sta v mestecu, ki je ležalo v ravnini ob sotočju dveh rek, ob stičišču dveh gričevij. Sedela sta pred prijaznim lokalom ,,EMONA“ in mestni dolgolasci so obkrožali njuno vozilo.
Ko je peščena ura na pošti pokazala deset, sta bfla znova na poti.
r S
Previdnost
POTA IN ST« /
„Kljub temu da je voznik zavrl, trčenja ni mogel preprečiti,1* trdi največkrat poročilo o prometni nesreči, v kateri so bili žrtve otroci. Nenaden skok na
Pazite, nevarno je!
Dežurni
poročajo
PRI BELfcM DNEVU! Tončki Pucelj s Partizanske ceste v Novem mestu je 7. januarja dopoldne nekdo ukradel z dvorišča pulover in jopo, ki sta se sušila na vrvi.
SPET TAT V TRGOVINI - 8. januarja je neznanec ukradel Mariji Smuk iz Regerče vasi denarnico s 590 din. Smukova je nakupovala v trgovini Astra v Novem mestu, tat pa ji je izmaknil denarnico iz nakupovalne torbe.
OBISK MED ODSOTNOSTJO -Alojz Turk iz Potočne vasi je 8. januarja odšel z doma, in ko se je naslednji dan vrnil, je ugotovil, da je nekdo med njegovo odsotnostjo vdrl v hišo in ukradel otroška hranilnika in 4 zavojčke cigaret.
AVTO BREZ KOLES - V noči na 10. januarje nekdo vlomil v garažo gasilskega doma v Novem mestu in ukradel z osebnega avtomobila Zastava 1300, ki je last Novomešča-na Ivana Kuvača, vsa 4 kolesa in brisalce.
SKOZI ŠIPO V STANOVANJE -V noči na 10. januar je nekdo vlomil v hišo Marije Kordan na Mirni, ko gospodinje ni bilo doma. Vlomilec je razbil šipo na kuhinjskem oknu, zlezel v stanovanje in vse razmetal. Očitno je iskal denar. Iz torbice je vzel 350 din, medtem ko nič drugega ni zmanjkalo.
RAZGRAJAL V VAVTI VASI -Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 10.
ianuarja pridržali 47-letnega Antona ’lantana iz Vavte vasi, ker je v domači hiši razbijal. Plantan se je na hladnem iztreznil, za razgrajanje pa se bo moral zagovarjati.
Pred Kuhaijevo domačijo drugi dan po uboju. Puščice na sliki so oznake strokovne komisije.
Umor po melodijah četrtkovega večera
Sedem let strogega zapora so prisodili Mariji Kuhar iz Dobrave, ker je z
nožem ubila lastno mater
V petek, 11. januarja, je okrožno sodišče v Novem mestu končalo primer Kuhar. Obtoženo 44-letno Marijo Kuhar, gospodinjo iz Dobrave 3 pri Podbočju in mater štirih otrok v starosti 5 do 18 let, so spoznali za krivo, četudi ni priznala.
,,Bil je četrtkov večer v radiu, poslušala sem prijetne melodije, po oddaji pa ugasila luč. Takrat je bila mati pri meni na postelji. Potem sem med spanjem zaslišala zastokati staro mater: ,Ojoj!‘ Več ne vem,“je rekla na razpravi obtoženkina hčerka Anica, ki je bila tisto noč v hiši. Veliko prič je moralo sodišče zaslišati, preden je lahko raziskalo primer, ki ga štejejo za enega najbolj zapletenih in zavržnih v zadnjih letih.
Lani 28. junija so našli 71-letno Marijo Štih, mater obtožene, umorjeno na postelji. Sprva so osumili zeta Franca Kuharja in ga pridržali v priporu, a se je že naslednji dan obesil. Zdaj je ugotovljeno, da je bil Kuhar labilna osebnost. Precej je pil, že
dvakrat prej pa je poskušal narediti samomor. Potem je tožilec obtožil uboja Marijo Kuhar.
Razmere na tej domačiji so bile že dalj časa razrahljane in celo nevzdržne. Prepiri med staro materjo, hčerjo in njenim možem so bili glasni in pogosti. Kadar je bil gospodar vinjen, so vsi bežali od hiše. Pila pa je tudi ranjka Štihova in je bila razen tega zlasti do hčere in vnukinj prepirljiva.
Ko je bil zadnji dan obravnave zaslišan še sodni izvedene - obducent trupla umorjene - je bilo dokazno gradivo zbrano. Kljub temu da obtožena Kuharjeva priznava tisti večer le sunek z nožem proti „nadležni in razgrajaški materi, ki je s smetišnico razbijala po vratih in zmerjala s
Plačilo za nesramne žalitve
Močna vinjenost in skesanost sta samo olajševalni okoliščini, ni pa opravičila, če žališ najvišji organ oblasti v SFRJ
38-letni Viktor Božič, kovač iz Irče vasi, in njegov 23-letni brat Mihael iz Dol. Suhadola pri Brusnicah sta bila pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojena na 8 mesecev zapora, ker sta v gostilni močno vinjena sramotila celo predsednika Tita.
Ze na kraju samem sta obtoženca povzročila zgražanje slučajnih navzočih, kajti objestneža sta bUa nesramna in predrzna. Zgodilo se je 9. februarja lani, ko sta se z avtom pripeljala v gostilno Romana Hudoklina v Gabiju in še naprej pila. Kar naenkrat sta med popeva-njem borbenih pesmi začela besedi-
lo spreminjati v sramotilen pomen, mimogrede pa večkrat pokazala na sliko maršala Tita, ki je visela na steni, in žalila še njega. Končno sta zavpila še: „Heil Hitler!1*
Gostje in gostilničarjeva žena so pijana brata Božiča opozarjali in se zgražah, nakar sta se odpeljala domov v Suhadol. Njuna nesramnost,
ki pa pomeni tudi kaznivo dejanje, se je končala pred sodiščem.
Senatu, ki mu je predsedoval Stanislav Modic, sta sicer ponavljala, kako sta skesana in da se nič ne spominjata, ker sta bila hudo vinjena, toda nič ni pomagalo. Celo karakteristiko svojih staršev sta omenila; oče in mati sta namreč sodelovala v NOB in bila celo odlikovana, zato sta se že onadva nad sinovoma znesla, a sledila je kazen. Kar 8 mesecev bosta imela čas premišljevati o dogodku, ki ju je pripeljal za rešetke. Sodba še ni pravnomočna.
Kaj lahko se vam zgodi, da boste v Ljubljani pustili avtomobil, Šli po nakupih, in ko se boste vrnili s paketi, avta ne bo nikjer. Ni potrebno, da takoj izgubite živce, misleč, da so bili tatovi na delu, kajti od 10. januaija letos dalje je v Ljubljani vpeljana uradna novost: odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov. Za tak
bo miličnik poklical odvozni avto, lastnik pa se bo na kraju dogodka pojavil, še preden bo žeijav njegovo vozilo dvignil na kamion, vendar bo moral vseeno plačati odvoz. Ta velja 125 din!
Edina tolažba za slabe ali malomarne voznike pri tej novosti je, da za manjše parkirne napake najbrž ne
Spoznan je bil za krivega
Deržič gre v zapor, ker je povozil pijanca
« rt l	Ahpn
kurbo“ - sunek torej, s katerim naj bi mater le pahnila v sobo, pa jo je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča spoznal za krivo uboja. Kuharjeva je namreč v preiskavi priznala več kot na razpravi, razen tega so morali upoštevati še motiv, ki naj bi pripeljal do tragedije. V ozadju je sovraštvo zaradi zemlje, razen tega tudi s pokojno Štihovo ni bilo lahko živeti. Sodišče je prisodilo obtoženki 7 let strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna.
AMD: PREMALO INŠTRUKTORJEV
Sevniško Avto-moto društvo je minulo leto usposobilo 300 novih voznikov motornih vozil. Z izpitnimi uspehi še vedno niso zadovoljni saj je uspeh še vedno le 49 odst. Kar polovica kandidatov ni obiskovala avto šole. Minulo leto je delo oviralo tudi pomanjkanje inštruktorjev. V Krmelju čaka na praktične vožnje 70 kandidatov, kolikor jih je hodilo na dva tečaja. Tudi v Sevnici je prijavljenih 60 občanov, ki bi radi pridobili vozniško dovoljenje. Kaže, da se bo letos položaj popravil, saj je društvo pridobilo nekaj novih inštruktorjev.
ŽUPELEVEC. NEUTRJENA BANKINA
11. januarja ob 10. uri dopoldne je voznik Franc Sotelšek iz Dednje vasi peljal tovorni avtomobil z Bizeljskega proti Brežicam. V Župe-levcu je pripeljal nasproti s tovornim avtomobilom Franc Birnberg iz Dednje vasi. Pri srečavanju je Birnberg zapeljal v desno, na neutrjeno bankino, ki se je pod težo tovornjaka pogreznila. Tovornjak je zdrsnil v jarek ter se prevrnil. Škode je za 20.000 dinarjev.
»Kje je moj avto?«
ukrep so se v Celju in Mariboru odločili že pred Ljubljančani. .
Posebna vlečna služba je dobila žeijav — nakladalnik za avtomobile, ki bo na zahtevo miličnikov ves dan odvažal nepravilno parkirana vozila za Bežigrad, v Vojkovo ulico 19, kjer je sedež gasilske brigade.
Lastniku odpeljanega avta v takem primeru ne kaže razbuijati se, kajti moral bo plačati za odvoz avtomobila. Posebna gasilska služba dela sicer na zahteve miličnikov, toda na račun lastnikov avtomobilov.
Tudi to se lahko zgodi, da
bodo tako strogo ukrepali, ampak bodo iz najbolj prometnih ulic odstranjevali predvsem tista vozila, ki ovirajo promet. Vozila pa ovirajo promet, če stojijo na križiščih, na prehodih za pešce, na avtobusni postaji, na pločniku in povsod, kjer je z znakom prepovedano ustavljanje ali parkiranje.
Kakšen je namen odvažanja avtomobilov? Prav gotovo si tega niso izmislili zato, da bi zafrkavali lastnike avtomobilov, ampak je nujno potrebno ukrepati zaradi vse gostejšega prometa in varnosti ljudi.
R. B.
Vlado Deržič s Čateža je te dni sedel na zatožni klopi okrožnega sodišča v Novem mestu. Zagovarjati se je moral zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil 10. junija 1972, koje s fiatom 125 ponoči naglo vozil proti Cerkljam.
Senat, ki mu je predsedoval Stanko Modic, je ugotovil, da je obtoženi Deržič kriv po obtožbi, in sicer: da je tisto noč pripeljal z avtom po cesti, videl stati ob kraju avto, iz katerega so prihajali svetlobni signali, češ „nevarnost** - on pa je nemoteno vozil dalje in povozil na tleh in na kolesu ležečega Martina Tomše-ta. Ta je bil vinjen in je že med prevozom v bolnišnico umrl, medtem ko so pri Deržiču ugotovili v krvi 0,43 promila alkohola.
Deržič je vedel v svoj zagovor povedati le tole: „Drugi voznik Ocvirk, ki je stal ob cesti in mi svetil z utripajočimi sc lučmi, me je samo zmedel. Ne bi smel dajati znakov, temveč bi moral pijanca pobrati in ga spraviti s poti.'
Sodišče takega zagovora ni moglo upoštevati, kajti dejstvo je, da je človeka na cesti povozil Deržič. Drugi voznik Ocvirk, ki je z avtom stal ob cesti in Deržiču dajal znake, je to naredil zato,*cr je prej ob pijancu na ccsti ustavil, mu hotel pomagati, oni pa ga je osorno poslal v . . . Odpeljal je dalje, vendar pa jc skušal ukrepati, ko jc videl prihajati avto in z njim nevarnost za ležečega Toinšcta.
Vlado Dftržič jc bil s sodbo, ki
cesto bodisi za žogo ah kužkom, en sam nepremišljen korak, vendar dovolj, da je potem vsa soseska jokala ob mali bdi krsti. Da bi take nesreče preprečili, se v osnovnih šolah že nekaj let načrtno ukvarjajo s prometno vzgojo. Kako? Kje? To so povedali mentorji prometne vzgoje:
TONE PERKO, učitelj iz Mirne peči: „Na naši šoli imamo prometno vzgojo pet let, odkar imamo novo šolsko poslopje. Del prometne vzgoje poteka pri tehničnem pouku po učnem načrtu, drugi del v prometnem krožku. Naši so v prometnih predpisih kar dobro podkovani, to se je pokazalo na tekmovanjih: lani so bili med 87 ekipami Slovenije na 12. mestu, učenec Iztok Golob pa je bil celo občinski kolesar - prvak. Seveda se taka vzgoja kaže tudi v praksi: v šolo se vozi s kolesom 60 otrok, in kot opažamo, so otroci na cesti dokaj previdni.**
PERO JOKIČ, učitelj iz osnovne šole Bršlin: „Okrog 20 naših učencev redno hodi v prometni krožek. Ti se pripravljajo na tekmovanja. Prav zdaj se ukvarjamo z organizacijo prometne službe. Naše šolarje -prometnike bi radi postavili v križišče, da bi učencem pomagali čez cesto, pri šoli bi delali red pri zlaganju koles, hkrati pa opozarjali otroke na previdnost. Prometna vzgoja je danes nepogrešljiva. Opozarjati otroke na nevarnost, ki jo imenujemo cesta, tako pri pouku kot v krožku pa še doma - je naša skupna dolžnost.“
DRAGAN KOSOVIC, predmetni učitelj osnovne šole Črnomelj: „Prometna vzgoja se pri učencih pozna tudi v praksi in to je njen namen. Pri nas obiskuje prometni krožek 38 šolarjev višjih razredov medtem koje pri tehničnem pouku prometna vzgoja vključena po učnem načrtu. Veliko smo na tem področju že naredili, veliko dela in truda pa nas še čaka, preden bomo učitelji in starši lahko brez skrbi za otroka, kadar bo sam na cesti.**
R. B.
sicer še ni pravnomočna, obsojen na 8 mesecev zapora - nepogojno.
TRSTEN1K: VEC KARAMBO-LOV - Beograjčan Milan Kovačevič je 7. januarja dopoldne vozil tovornjak od Trebnjega proti Mokronogu. Ko je v Trsteniku zavrl, je avtomobil zaneslo v naproti vozeči osebni avto, s katerim se je pripeljal Alojz Metelko iz Martinje vasi. Ker je ravno takrat pripeljal iz Slovenske vasi z avtom še Ivan Bobar iz Zbur, je oplazil najprej tovornjak, nato pa trčil v mostno ograjo. Gmotne škode je za 5.000 din.
BRUSNICE: VRATA SO SE ODPRLA - 8. januarja zjutraj je avtobus LJ 456-90, ki ga je vozil Novo-meščan Anton Rukše na redni progi od Gabrja proti Novemu mestu, ustavil na postajališču v Brusnicah, da so potniki vstopili. Ker zadnja vrata niso bila dobro zaprta, so se med vožnjo nenadoma odprla, pri tem pa jc 16-letni Jože Rajer padel iz avtobusa. Fant si je poškodoval
Avto-moto društvo v Črnomlju je zadnja leta več sto Belokranjcev usposobilo za vožnjo. Bočno parkiranje, ki je za začetnike trd oreh, največkrat vadijo pred samopostrežno trgovino Emone. Na sliki vidimo, da je bil kandidat v tem avtu dokaj spreten. (Foto: R. Bačer)
roke in kolena, da je morai po pomoč v novomeški zdravstveni dom.
BRŠLIN: ZAPRL MU JE POT -Ko je 9. januarja dopoldne pred zadružnim domom v Bršlinu zapeljal osebni avto s parkirnega prostora, je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je po cesti pripeljal Peter Cesar iz Goriške vasi. Avtomobila sta trčila in imata škode za 1.300 din.
NOVO MESTO: TOVORNJAK JE ZANESLO - Ko je 10. januarja dopoldne Metličan Peter Kekič za- j peljal tovornjak s Ceste herojev pri bencinski črpalki, je vozilo zaneslo v osebni avto, ki gaje naproti pripeljala Neža Kavšek iz Gotne vasi. Škode je za 600 din.
NOVO MESTO: TRK PRI PREHITEVANJU - Anton Derganc iz Češče vasi je 12. januarja zvečer prehiteval avtobus na Ljubljanski cesti. Ker je bila cesta spolzka, je avto zaneslo in je trčil v nasproti vozeči avto Slavka Vovka iz Novega mesta. Škode je za 1.000 din.
NOVO MESTO: AVTO V HIŠO - Nemec Alfred Lendizom je 13. januarja ponoči parkiral avto na novo- ( meškem Glavnem trgu. Ko je prišel ponj, je dobil razbitega. S kandijske strani je namreč pripeljal z osebnim avtom Anton Jazbec iz Regerče vasi, avto pa je na trgu zaneslo v Nemčev avto. Škode je za 9.000 din.
TREBELNO: PREVEC NA LEVO - 13. januarja popoldne sta na Trebelnem pripeljala naproti voznika osebnih avtomobilov Tone Grabnar iz Malin in Alojz Mrvar iz Krmelja. Pred srečanjem je Grabnar zapeljal na levo, zato sta se z Mrvar-jem oplazila. Škode je za 4.500 din.
NOVO MESTO: SPOLZKO ALI PREHITRO? Jože Slak iz Jablana jc 13. januarja popoldne z avtom pripeljal po Cesti komandanta Staneta proti Glavnemu trgu, pri trgo- 1 vini Astra pa je avto zaneslo na levo v osebni avto, s katerim je naproti pripeljal Novomeščan Jože Jerman. * Škode jc za 5.000 din.
LEŠNICA: TRČENJE PRI SRJi-| ČANJU - 13. januarja zvečer je I Jože Rctar iz Otočca vozil osebni ^ avto proti Novemu mestu po cesti 1 II. reda, ko mu je od Lešnice napro- 1 ti pripeljal po sredini cestc Karel J Erjavec z Otočca. Med srečanjem sta avtomobila trčila in imata za 4.000 din škode.
DOLENJSKI UST
Stran uredila: RIA BACER
Št. 3 (1278) - 17. januarja 1974
EETRTK0V INTERVJU
Bevc: „Tudi za Mimo peč
4«
Kako živimo
»Zdaj vemo, kaj je naše«
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Letos bolje tudi za zasebne graditelje stanovanj? Organi solidarnostnega sklada Je sprejemajo vloge za odobritev posojil — na podlagi objavljenega natečaja. Število vlog se je že krepko povzpelo nad 100. (Foto: S. Mikulan)
Ob Zagrebški cesti pred samopostrežbo že nekaj tednov prekopavajo in polagajo kanalizacijske cevi s premerom 180 cm, ki bodo priključene na čistilne naprave v Kandiji. Delo v vrednosti 100 milijonov Sdin izvaja gradbeno podjetje „GRADIS“, poslovna enota Ljubljana-okolica. Težave v gradnji so predvsem v tem, ker delo poteka v centru mesta, kjer je treba paziti na električne, telefonske, vodovodne in kanalizacijske napeljave, to pa bo veijetno kljub najmodernejši mehanizaciji časovno zavleklo gradnjo. Dela naj bi bila končana do konca meseca marca. (Foto: S. Mikulan)
PONEKOD, UGOTAVLJA ZK, SE JE ŠE OBDRŽALO:
Stari odnosi v novih oblekah
Občinska konferenca ZK v Novem mestu včeraj obravnavala delovanje komunistov v zadnjih dveh letih - pozornost ustavi in odnosom
Uresničevanje ustavnih dopolnil (zlasti delavskih amandmajev) in samoupravni odnosi v prvi ter sklepi 29. seje CK ZKS in naloge iz pisma tovariša Tita v drugi polovici pravkar iztekajočega se mandata občinske konference ZK v Novem mestu so še zlasti polnili dnevni red konference in še bolj samega komiteja. To med drugim ugotavlja tudi poročilo za obdobje 1972 — 1974, ki so ga obravnavali na včerajšnji 9. seji konference.
V poročilu, ki obravnava delovanje komunistov na vseh področjih, je še posebej poudarjeno, da so zdaj
’ Pc
no leto in pol trdega dela. Številne seje najrazličnejših teles pri občinski
MALA SOLA ZA 1.100 OTROK
Spomladi bo malo šolo v novomeški občini obiskovalo 1.100 otrok. Izobraževalna skupnost bo za to dejavnost namenila 200.000 din. Predlagajo, da bi število pedagoških ur povečali od sedanjih 74 na 120.
OKTOBRA VSELJIVO
47 stanovanj bo pridobila novomeška podružnica Društva upokojencev do oktobra za svoje člane. Toliko prostora bo v treh blokih, ki jih bodo sezidali letos. Do zdaj so upokojenci v Novem mestu dobili 43 stanovanj. S sedanjo gradnjo bodo ustregli tistim, ki so primerne strehe nad glavo najbolj potrebni.
konferenci L K, osebni razgovori, sestanki z direktorji, predsedniki komisij in drugimi telesi v delovnih organizacijah najprepričljiveje kažejo, s kakšnim trudom in kako vztrajno so se prebijala ustavna dopolnila s papirja v življenje.
Ob ustanavljanju TOZD so napravili raziskave, pri katerih so posebno pozornost posvetili delitvi sredstev in njihovih virov, ugotavljanju in delitvi dohodka, vprašanjem notranjih rešitev in postopkom ustanavljanja. Ugotovitve kažejo, da samoupravni sporazumi ustrezajo formalnim zahtevam, da pa ima njihova vsebina precejšnje pomanjkljivosti. "V sodelovanju z občinsko komisijo za samoupravne akte smo gospodarske organizacije opozarjali'na odstopanja in tako dosegali skladnost z zakonom (npr. v KZ Krka, Cestnem podjetju)navaja poročilo za včerajšnjo sejo. Opozorila so se prav tako nanašala na šibkost samo-
Suhokrajinski drobiž
upravnih sporazumov, ta pa se kaže v tem, daje v sporazumih vse preveč sklicevanja na „ostale samoupravne akte", ki naj uredijo medsebojne odnose v delovnih organizacijah.
Isto gradivo nadalje govori o tem, da tudi združeno delo na negospodarskem področju zaostaja pri izvajanju ustavnih dopolnil. V interesnih skupnostih seje ustavilo že pri prvih korakih, da bi se v skladu z ustavnimi spremembami otresli posredništva med proizvajalnimi in drugimi družbenimi dejavnostmi (izobraževanje, zdravstvo, kultura). Proračunski odnos je še vedno „as“ pri financiranju. S tem so ustavna dopolnila pometla, letos pa je čas, da se tu<Ji v praksi pokaže, kako smo pripravljeni na nove odnose.
V DVEH LETIH 256 NOVIH ČLANOV ZK
V zadnjih dveh letih so v novomeški občini sprejeli v Zvezo komunistov 256 ljudi, od tega 124 delavcev. Med 68 organizacijami ZK, kolikor jih je bilo ob lanskem popisu, jih 17 ni sprejelo nobenega novega člana v tem času.
Mrvi rAtr\
; Nedobrodošle obdavčitve
gujejo skladu za gradnjo šol še milijon«
J Štefan Seničar: \
* s * s *
* s
4 #
1
4
5
»Delovne organizacije dol- *
Na vprašanje Marjana Močivnika, predsednika skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada, kako doseči, da bi vse delovne organizacije izpolnjevale obveznosti do sklada za gradnjo šol v novomeški občini, je Štefan Seničar, načelnik oddelka za finance, dejal:
,,Ob izvedbi referendumov o uvedbi krajevnih samoprispevkov za šole in sklepanju družbenih dogovorov z delovnimi in drugimi organizacijami o plačevanju
Štefan Seničar
prispevkov v sklad za te šole, je bilo po takrat veljavnih predpisih možno prispevke izplačevati iz	celotnega
dohodka brez poprejšnje poravnave družbenih obveznosti Z ustavnimi dopolnili so prišli novi predpisi, po katerih izločanje tovrstnih prispevkov iz skupnega dohodka ni več možno. “ „Bodite bolj konkretni! “ „To pomeni, da smejo delovne in druge organizacije plačevati take in podobne obveznosti le iz skladov skupne porabe. Na sredstva teh skladov je republika lani predpisala davek, poleg tega Pa obdavčila tudi dohodek TOZD. Gospodarstvo torej lahko plača prispevke iz skladov, če prej poravna davek na dohodek, negospodarstvo pa ima še večje težave, saj večina delovnih organizacij na tem področju sploh ne ustvarja dohodkov za razporejanje v sklade, iz katerih bi mogla kaj primakniti tudi za občinski sklad za
gradnjo šol. “
„Kaj napraviti, saj ti problemi ne odvezujejo plačevanja? “
„Res je, obveznosti ostanejo. Gospodarstvo bi jih moralo izpolniti neglede na obdavčitev dohodka, delovne organizacije na negospodarskem področju pa bi morale gospodariti tako, da bi ob zaključnih računih svoje sklade skupne porabe vsaj toliko napolnile, da bi lahko plačale prispevke za gradnjo šol in podobne dajatve
„Koliko denarja se je že nabralo v skladu za gradnjo šol? “
„Krajevni samoprispevek doteka v redu: od načrtovanih 2,8 milijona dinarjev v letu 1973 se je do 18. decembra nateklo 2,950.000 din. Posledica pred omenjenih predpisov je povzročila, da so delovne organizacije v tem času namesto predvidenih 2,4 milijona dinarjev vplačale le 1,4 milijona. Milijonski „primanjkljaj “ veliko pomeni Če denarja ne bo tudi zdaj - januar ja čas za zaključne račune - bo resno ogroženo uresničevanje 7-letnega načrta šolske izgradnje. “
„Ljudi, plačnike samoprispevka, zanimajo tudi izdatki sklada. “
„Ta in druga sredstva, ki se nabirajo v skladu, so šla v letu 1973 pretežno za novo šolo v Dolenjskih Toplicah in ureditev centralnega ogrevanja šole Katja Rupena v Novem mestu.*1
Svoje vprašanje je Štefan Seničar naslovil na predsednika delavskega sveta v IM V. „IM V je pogodbo o plačevanju prispevka za šolski sklad sklenila sredi leta 1973. Pol leta je okrog, njenih vplačil pa še ni Približni podatki povedo, da bi morala plačati za lani okoli 500.000 din. Predsednik delavskega sveta naj pove, kje so razlogi, da še ni denarja, kako in kdaj nameravajo izpolniti obveznosti iz pogodbe. “
1. ZORAN
MINI ANKETA:
Čeprav mnogokrat slišimo samo tarnanje nad visokimi cenami, nad podražitvijo in nizkimi osebnimi dohodki, pa je vendar opaziti, da ljudje žive bolje kot pred leti. Res, da se zadnje čase veliko govori, da svetovna energetska kriza in reševanje našega gospodarskega položaja prinaša udarec osebnemu standardu, toda kljub temu vsaj zaenkrat tega še ni opaziti. Po drugi strani pa je jasno, da živimo preko svojih možnosti. Kaj o tem menijo naši občani?
DRAGICA BON, gospodinja: „Potrošniške cene so se v zadnjem času precej dvignile in če bo šlo tako naprej, potem naš osebni standard ne bo mogel biti tak, kot je. Manjše razlike so že zdaj opazne, zlasti zaradi podražitev bencina in kuriva. Avto bo kmalu postal luksus. Upam, da bo boljše, čeravno za zdaj ravno ne kaže na izboljšanje.“
ĆEDOMIR BILIČ, oficir: „Naš človek seje navadil, da ima različne materialne dobrine, od avtomobila do vikendov. V tej svoji razvajenosti pozablja na realni položaj, v katerem se nahajamo, pozablja, da živimo preko svojih zmožnosti in da bi morah potrošniški apetit malo omejiti. Tako pa se dogaja, da si marsikdo raje pritrga pri hrani ali obleki, samo da še ima avto. Osebni standard v taki obliki seveda ni več na taki stopnji, kot je bil.“
FANI KOŠAK, gostilničarka:
I „Moj osebni standar je padel. Cene so se dvignile, medtem ko zdaj zaradi velikega pomanjkanja kadra ustvarim manjši dohodek, kar brez dvoma vpliva na mojo življenjsko raven. Vse kaže, da se enako dogaja tudi drugim in da bo treba malo zategniti pas.“
BRANKO JERMAN, tapet-nik: „Moj osebni standard je dokaj visok, živim dobro, opažam pa, daje naše celotno življenje malo prehitro. Za tako raven življenja, kot jo imamo, premalo naredimo in preveč trošimo. Mislim, da s povečanjem storilnosti dela naš osebni standard ne bo ogrožen. Prav pa bi bilo, ko bi več pozornosti posvetili vprašanju družbenega standarda, gradnji šol, vrtcev, cestnega omrežja, bolnišnic in podobnega."
JANEZ PAVLIN, učitelj: „Eno je jasno: vsaka skleda, iz katere hitreje jemljejo, kot vanjo dajejo-, se prej ah slej izprazni, da ni več kaj zajeti. Podobno je tudi z našim osebnim standardom. Zaživeli smo na veliki nogi, za tako življenje pa smo premalo ustvarili in zdaj, ko bi morah stvar obrniti, se nam nenadoma zdi, da nam standard pada. Res je, da občutne podražitve ob ne-zvišanih osebnih dohodkih udarjajo po osebnem standardu. ^Toda tega smo sami krivi." ^
VEC PARKIRIŠČ - Plot je izpred Germove hiše na Glavnem trgu nedavno izginil, tudi v veselje avtomobilistov, ker so jim gradbeniki z o stranitvijo plotu spet odkrili parkirišče.
H KONCU - Gradbena dela pri preurejanju Germove hiše v restavracijske prostore šolskega centra za gostinstvo gredo h koncu. Tako vsaj mnogi sklepajo po tem, da ni več videti ograje in da delavci delajo v notranjosti. Uličica, ki drži z Glavnega trga kot bližnjica k tržnici, je še vedno zaprta.
KLICI IZ BLATA - „Starejši" bloki ob Trdinovi ulici stoje sredi blata kot sredi najbolj zanemarjene vaške ulice. Negodovanju stanovalcev ni ne konca ne kraja, pa tudi obiskovalci neradi zaidejo tja, če ni nujno, "pa sploh ne. Se bolj razdrapani so prihodi k blokom v Ulici Majde Šilc. Bo kdo ukrepal in pritisnili na pristojne, da bodo tudi v teh (in še drugih) delih mesta položili asfalt?
JELKE ZA 1975? - Jelke, postavljene na križiščih in drugih vidnejših predelih v mestu za novo leto 1974, še vedno stoje, čeprav so se prazniki odmaknili že več kot za pol meseca. Duhovitežem vsaka stvar prav pride, pa so tudi tole takole obrnili: „No ja, jih bomo pa za naslednje novo leto prej imeli, če jih ne bo nihče odstranil!"
„HOČEM SAMO RJAVE!" - Tako je pred kratkim zahteval potrošnik, ko je v novomeških trgovinah iskal vezalke za ijave čevlje, pa so mu povsod odvrnili, da^.mu lahko postrežejo s črnimi, belimi, marogastimi, samo z ijavimi ne, da pa so jih „pravkar naročili". Torej, dragi občani: če ne boste dobili pravega gumba, zavrzite obleko!
HUDA KRI OBČANOV NA DVORU IN V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU bo le odjenjala. V obeh krajih se namreč že rešujeta najbolj aktualna problema. Na Dvoru so po dolgotrajnem obljubljanju le začeli graditi most čez reko Krko, ki veže regionalno cesto Novo mesto
-	Kočevje. Zaenkrat so tu na delu monterji, za njimi pa še pridejo gradbeniki. Po zatrjevanju strokovne službe pri republiški skupnosti cest SR Slovenije, jih mraz do 20 stopin C ne bo ustavil pri delu. Zato lahko upamo, da bo delo kmalu opravlje-no. V Poljanah v Šmihelu pri Žužemberku se obeta več let obravnavani odcep z regionalne ceste na krajevno cesto iz ljubljanske smeri. Ta odcep bo povsem nov in bo veljal za zavijanje iz ljubljanske smeri in obratno.
—	Ena gospa je rekla, da imata oblast in politika svoje muhe in nikoli ne veš, kdo bo koga. Trenutno je sekretar pod županom — v nadstropju nižje.
Mirnopeška Beti postala TOZD - Vzoren samoupravni sporazum
TRŽNICA - Do popoldanskih ur so minuli petek vztrajale nekatere prodajalke, kar kljub velikemu številu obiskovalcev na tržnici niso prodale vsega prinesenega ah pripeljanega. Jajc je bilo spet nekoliko več, drugih pridelkov pa tohko kot prejšnje tržne dni. Moža, ki sta ponujala laneno platno, sta se z ostanki napotila po uradih in precej znižala ceno.
ROJSTVA -• Rodile so: Jožica Vidnur iz Šukljetove 25 - deklico, Marija Rabič s Prešernovega trga 15
-	Ljubico in Terezija Šinkovec z Mestnih njiv 1 - deklico.
POGREBI - Umrli so: Zinka Not, Nad mlini 27, upokojenka - v 79. letu starosti, Franc Šmajdek, upokojenec iz Regerče vasi 33, in Antonija Vreže, upokojenka iz Je-dinščice 8 - v 72. letu.
Prejšnji teden je podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauser v pogovoru s časnikarji med drugim navrgla, da si v nekaterih večjih delovnih organizacijah močno Prizadevajo nadeti novo obliko staremu mehanizmu. To pomeni, ^ sicer ustanavljajo TOZD, da pa ne kažejo prevelikega navdušenja Za spremembo odnosov, čeprav to nova ustava še posebej naroča.
Sodeč po tem, kako je to	belokranjskem podjetju. Se več:
jttediimetliška Beti in kaj sodijo o	sekretar novomeškega partijskega
YaJanju ustavnih dopolnil v njenem	komiteja Janez Slapnik je te dni
•J'ttnopeškem obratu, se ugotovitve	omenil, da so v Beti celo vzorno
zf- Kornhauserjeve ne nanašajo na	pripravili samoupravni sporazum o
stanje
v tem dolenjskem oziroma
razmejitvi pravic in dolžnosti med posameznimi TOZD.
O tem, kaj so pridobili v Mirni peči in kaj pričakujejo, odkar je tamkajšnji obrat Beti temeljna organizacija združenega dela, pravi Tone Bevc: „Pridobili smo več, kot smo si prej upali misliti v najboljših časih. To pokaže že delitvena bilanca, ki po moji oceni zelo dobro pove, koliko je katera TOZD težka. Mislim, da se nam je to posrečilo tudi zategadelj, ker smo nekatere obračune že do zdaj delali ločeno po obratih."
V	podjetju je urejeno tako, da bodo TOZD samostojno oblikovale sklade in razpolagale z njimi. S sporazumom, ki ga bodo podpisali v naslednjih dneh se bodo obvezale prispevati sredstva tudi v skupne sklade: poslovni, rezervni in solidarnostni. Sklad skupne porabe in stanovanjski sklad pa bosta pravica posamezne; TOZD. Mirnopečani
bodo svoje samoupravne pravice pri združenih sredstvih lahko uveljavili, sai pravi Tone Bevc, da sodeluje v najrazličnejših samoupravnih organih TOZD in podjetja 35 ljudi ali kar tretjina mirnopeškega kolektiva.
„Naša TOZD je pridobila največ s tem, da z dohodkom, ki po npvem ni združen, samostojno gospodari in odloča tudi o tem, kako bo pomagala kraju pri njegovem razvoju. Po samoupravnem sporazumu bomo dolžni predvsem delati za svoje podjetje; ali si bomo kot TOZD lahko tudi sami pridobili delo, pa še ni razčiščeno."	L	Z.
15
J1- 3
(1278) - 17. januarja 1974
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
Zakaj zozene meje Kozjanskega?
Borci se s tem ne strinjajo - K integracijam pritegniti celotno gospodarstvo v Posavju - Nujno je utrjevanje vseh političnih organizacij
S prizadetih območij že prihajajo glasovi razočaranih občanov. Na občinski konferenci Zveze komunistov v Brežicah je v njihovem imenu takole spregovoril Miro Šemrov z Bizeljskega:
„Komite in občinska skupščina Brežice se bosta morala zavzeti za drugačno opredelitev Kozjanskega. V načrtih za razvoj in napredek te pokrajine in njeno povezavo s Hrvatskim Zagorjem so izpuščeni predeli, ki sodijo zraven. Govorim za Bizeljsko, kjer se zaradi tega počutimo po krivici zapostavljeni zlasti borci. Načrt so zožili in tudi pogovore za njegovo uresničenje so omejili le na občini Klanjec — Šmarje pri Jelšah
V	DVEH LETIH
48 STANOVANJ
Ljudi zanima, kakšen je seštevek zadnjih dveh let, koliko družin je dobilo streho nad glavo. V tem času je bilo zgrajenih 48 družbenih stanovanj in 97 družinskih stanovanjskih hiš. Na občini so med tem izdali 1084 lokacijskih dovoljenj. Večjo akcijo za družbeno stanovanjsko graditev šele pripravljajo. Sem sodi načrt za štiri stolpnice, v katerih bo skupaj 70 stanovanj. Razen tega lahko računamo še na 63 stanovanj, ki jih bodo v Brežicah odkupili od JLA.
in Ljubljano. Nekdanji borci se s tem ne moremo sprijazniti, zato zahtevamo, naj se program razvoja Kozjanskega in Hrvat-skega Zagoija razširi tako, kot' je bilo predvideno na začetku.“
Vinko Jurkas je spregovoril o zaprtosti Zveze komunistov v občini: „Imam občutek, da se ZK preveč ukvarja sama s seboj in s svojimi člani, dosti manj pa z drugimi občani in njihovim vključevanjem v samoupravni sistem. Uresničevanje stališč ZK bi morali izpeljati predvsem s pomočjo družbenopolitičnih organizacij. Zveza komunistov dela premalo javno. V tem ravno vidim nevarnost, da bodo v samoupravne organe prišle skupine, ki ne bodo delale dovolj zavzeto. Naloge so odgovorne in obširne, zatorej moramo v ZK ločiti manj pomembno od pomembnejšega.
Mirko Kambič je med drugim spregovoril o integracijah v. okviru Posavja:	„Sodelovati
mora celotno gospodarstvo, ne
Izvršni odbor temeljne samoupravne telesno kulturne skupnosti v Brežicah je izoblikoval delovni program za prve tri mesece v letu. Občinska skupščina bo nakazovala novi samoupravni skupnosti 0,54 odst. od bruto osebnih dohodkov. Izvršni odbor je imenoval sedem strokovnih komisij, ki bodo usmerjale športno dejavnost od šolskih športnih društev do vseh drugih oblik telesne kulture v občini. Posnetek je iz brežiške osnovnošolske telovadnice. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
PES JE DALEČ. V Tovarno pohištva, v konfekcijski obrat Jutranjke, v tovarno avtomobilskih prikolic IMV in druga brežiška podjetja prihaja na delo veliko okoličanov. Vsi tisti, ki se zdaj vozijo s kolesi ali pa hodijo peš, težko čakajo na avtobusne prevoze. V obratu IMV so sklenili skupaj z Jutranjko in Tovarno pohištva začeti pogovore s podjetjem SAP za uvedbo delavske avtobusne proge do krajev, od koder prihaja največ zaposlenih.
SKUPNOST VZBUJA UPE KMETOV. „Z zemljo ne bomo delali več kot svinja z mehom,“ z zadoščenjem ugotavljajo po krajevnih skupnostih. Nadejajo se, da bo novoustanovljena interesna skupnost poslej vodila smotrnejšo zemljiško politko. Za predsednika skupščine kmetijske zemljiške skupnosti v občini so izvolili kmeta Ivana Cerjaka, za predsednika izvršnega odbora pa inž. Alojza Pirca.
veCeri v Šolskih klopeh.
Delavska univerza prireja te dni po vaseh predavanja za nerazporejeno
prebivalstvo. Na vrsti je prucaz pomena gozdov v splošnem ljudskem odporu, združen z nasveti za varstvo gozdov pred požari. Ponekod vrtijo poslušalcem tudi film o Mirni ta Dolenjskem in njenem deležu v SLO.
V	PISECAH NE MIRUJEJO. Vas bo dobila novo središče. Trgovski lokal urejajo, krajevna skupnost pa je sklenila poskrbeti za načrte, po katerih bodo olepšali okolico okoli novega spomenika. Tudi mlin na Ga-bernici bodo obnovili kot turistično in kulturnozgodovinsko zanimivost.
RAZTRESENI KOVINARJI. V brežiški občini so tri majhne kovinarske delovne organizacije: Obrtno kovinsko podjetje Dobova, Kovino-plast Jesenice in Livarna Dobova. Ce doslej niso mislile na koristnost medsebojne povezave, bodo morale to storiti letos. K temu jih bo napotila tudi komisija za družbenoekonomska vprašanja pri občinski organizaciji ZK ki se bo zdaj lotila uresničevanja že zastavljenih investicijskih programov.
bre&Ske vesti
samo kmetijstvo, o katerem smo zadnje čase veliko razpravljali. Mislim na turizem, kovin-sko industrijo, bančništvo itd. Delovni program konference dopolnimo še z zahtevo po pre-veijanju sprejetih sklepov. Predvsem pa ne smemo pozabiti na utrjevanje drugih političnih organizacij, ne samo ZK.“
J. TEPPEY
VSE O STATUTU
V	delovnih organizacijah brežiške občine bodo 24. in 25. januarja tolmačili vsebino osnutka novega statuta občine. Občane v krajevnih skupnostih bodo seznanjali s tem občinskim zakonikom 26. in 27. januarja, zato naj si tiste dni že vnaprej zagotovijo čas.
DEKORLES - KAM?
Kolektiv Dekorlesa ima pripravljen sanacijski načrt, ta pa je osnova za integracijo. Najbolj primerna bi bila združitev s Tovarno pohištva oz. Slovenijalesom. Brez priključitve večji delovni organizaciji bo Dekor-les životaril še naprej, to pa ni niti v interesu kolektiva niti v interesu občine.
LETOS NOVA DELOVNA MESTA
Največ delavk bo v letu 1974 zaposlila Jutranjka. V brežiškem obratu namerava sprejeti kar 200 delovnih moči. Delno je to tudi rezultat spodbujanja delovnih organizacij s strani občinske skupščine in političnih organizacij, ki se trudijo, da bi našlo zaposlitev čimveč novih delavcev. To jim omogoča z brezplačnim prenosom zemljišč in poslovnih zgradb ter z zagotovili za posojila.
Dosti tujine
Vinko se vrača domov
Pred leti smo ga predstavili kot navdušenega tabornika, tokrat pa mi je stisnil roko v pozdrav kot zdomec.
„Seveda se poznava, Vinko Kolan sem, iz Brežic doma,“ mi pojasnjuje. ,,Še nekaj dni, in za vedno se bom poslovil od tujine.“
„In kaj vas je zvabilo na tuje? “
„Pravega dela nisem imel. Izučil sem se za tapetnika in se zaposlil pri Dekorlesu. Ko je v tapetništvu zmanjkalo dela, sem moral prijeti za drugo opravilo. Kot nekvalificiran delavec sem delal na žagi v istem podjetju. Plača je bila slaba. Potem sem se odločil poskusiti srečo v Nemčiji.“
„Koliko časa ste preživeli tam? “
„Sest let. Opravljal sem svoj poklic. Najprej sem delal pri firmi BMV, potem pa pri zasebniku. Zdaj se nepreklicno vračam domov. Dobil sem stanovanje in žena z otrokoma je že tu.“
„Kaj pa delo? “
„Vložil sem prošnjo v tovarni avtomobilskih prikolic IMV. Obljubili so mi, da bom sprejet.“
„Vas še kaj vleče med tabornike? “
„Še in sklenil sem, da se jim bom spet pridružil. V vrstah te organizacije sem preživel lepe čase.“
J.T.
Tovarna industrijske opreme Kovinarska Krško se bo morala uveljaviti kot nosilka integracije kovinskopredelovalne industrije v občini, poudarja komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK. Najprej lahko pričakujemo združitev Kovinarske z brestaniškim Sigmatom. (Foto: J. Teppey)
Zraven od snovanja do ukrepanja
Pred vrati integracija kmetijstva, trgovine in gostinstva v krški občini -Enaka pot je odprta kovinskopredelovalni industriji
Novi komite in organizacije ZK v krški občini so se letos znašle pred kopico odgovornih nalog. Komunisti jim bodo kos le, če se bodo organizirano usposabljali in delali še bolj zavzeto kot doslej. V predlogu delovnega programa komiteja so ob nalogah predlagani že njihovi nosilci in določeni roki za izpolnitev.
Člani komiteja, predsedniki ti preverjati uresničevanje spre-
komisij ter njihovi namestniki se bodo že prve dni februarja zbrali na seminarju, kjer bodo zvedeli za naloge v predkongresnem in predvolilnem obdobju.
Z vodstvom delavske univerze pripravlja komite v kratkem razgovor o kadrovski okrepitvi sektorja za družbenopolitično izobraževanje. Razen tega bo komite še posebej obravnaval položaj delavske univerze v občini in sprejel sklepe za uspešnejše delo te ustanove.
Do 30. januarja morajo osnovne organizacije, aktivi in komisije predložiti polletne akcijske načrte, potem pa spro-
V Koprivnici vse nared
Prebivalci iz Koprivnice in ostalih naselij tamkajšne krajevne skupnosti si verjetno niso želeli lepšega darila, kot jim ga bo prineslo 1974. leto. Krška občinska skupščina je namreč z mariborskim „Marlesom" že podpisala pogodbo o gradnji nove osnovne šole. Poslopje, ki bo sprejelo učence že prihodnjo jesen, bo imelo dva dela. V spodnjem, zidanem, bo poleg sanitarij, kuhinje in pisarn večnamenski prostor - telovadnica in dvorana. V zgornjem, montažnem delu bo osem učilnic, med njimi štiri za „kabinetni pouk“. Na površini 1,6 hektarja predvideva načrt še šolsko dvorišče, vrt in športno igrišče. Predračunska vrednost poslopja, opreme in zunanje ureditve je nekaj manj kot 4,7 milijona novih dinarjev. Za uresničenje pomembnega načrta so prebivalci krajevne skupnosti že izglasovali samoprispevek, s katerim bodo zbrali okoli 130.000 dinarjev.
.	2.	SEBEKj
NOVA KRAJEVNA SKUPNOST
Prebivalci Rožnega nad Brestanico so dobili svojo krajevno skupnost, trinajsto v krški občini. V tem kraju delajo mladina, borci in druge organizacije z roko v roki. Pri vsaki akciji sodelujejo vsi skupaj. Zlasti prizadevni so mladi, ki si sami postavljajo dom, da se bodo v njem sestajali in imeli svoje prireditve. Veseli so, da so dobili zemljišče zanj, in čeprav je zdaj tam vse v blatu, so sklenili čez čas okolico vzorno urediti.
POT DO SKUPNIH INŠPEKCIJSKIH SLUŽB
V ponedeljek, 14. januarja, se je v Krškem sestal svet posavskih občin. Na dnevnem redu je bil dogovor za ustanovitev medobčinskih inšpekcijskih organov, razprava o gradnji domov upokojencev v Posavju, dogovor o ustanovitvi samoupravne skupnosti PTT in informacija o programiranju modernizacije PTT službe.
ZAMAŠENE ŽILE
Napredek in večjo povezanost posavskih občin ovira prometna tromboza, zato so ceste najpomembnejši pogoj za zbližanje Sevnice, Krškega in Brežic. Leto 1974 obeta nekaj izboljšav, promet naj bi ta čas nemoteno slekel od Krškega do Sevnice po desnem bregu Save in od Krškega do Brežic po štajerski strani.
jetih nalog.
Zveza komunistov se bo še posebej posvetila zastavljenim integracijam kmetijstva, trgovine in gostinstva. V teku so nam-
ločitev. Zveza komunistov bo razen tega razpravljala o možnostih združevanja v okviru Posavja. Sredi leta bo obravnavala gospodarjenje in položaj družbenih služb v občini.
V	prvem tromesečju bo komite ocenjeval delo občinske skupščine in njenih organov, zlasti njihovo učinkovitost in smotrnost ter delo korfMnistov
v	njih. Dvakrat na leto bo preverjal, kako poteka uresničeva- ( nje družbenega dogovora o kad rovski politiki in štipendiranje Nobena pomembnejša stv»r torej ne bo smela mimo, ne da bi se ji posvetili tudi komunisti.
To pomeni, da bodo prisotni povsod, kjer se odloča, predlaga, snuje in ukrepa.	j	p
Stane Drobnič, novi sekretar občinske konference ZK v Krškem: „Trdo bo treba delati,
naloge so obsežne in zahtevne."
reč priprave za združitev Agrokombinata, Preskrbe in hotela Sremiča ter celotnega gostinstva v občini. Komisija za družbeno-ekonomske odnose in komite bosta najkasneje do maja proučila možnosti in oblike integracije kovinskopredelovalne industrije in nato spodbudile kolektive za najsmotrnejšo od-
NA ZBOR KMETOV NE POZABITI!
V	nedeljo, 20. januarja, bo v domu Svobode v Krškem zbor kmetov kooperantov Agrokombinata. Na njem bodo poročali o uspehih kooperacije v minulem letu in volili kmetovalce v delavski svet TOZD Kooperacija in delegate v organizacijo združenega dela Agrokombinat Krško. Na zbor so razen kooperantov vabljeni tudi drugi kmetje.
KRŠKE NOVICE
JAMA NA FILMU - Lepote ko-stanjeviške kraške jame so ujete tudi na 16-milimetrski filmski trak. Oko-
li	sedem minut trajajoče barvne posnetke je izdelal za domači jamarski klub zagrebški „Jadran-film“, porabili pa jih bodo predvsem v propagandna namene.
KAM SEDAJ - Marsikaterega motoriziranega občana je prizadela vest, da poslej v Krškem ne bodo več opravljali obveznih letnih servisnih pregledov vozil. Prostori „Slo-venije-avta“ na ustrezajo zakonskim določilom in se bo treba poslej popeljati / Breiice ah kam rugam.
. Prav bi bilo, ce bi prizadeti poskušali „ustreči" zakonu in s tem tudi občanom, ki jim bo sedaj nekajminutni pregled vzel veliko več časa in povzročil dodatne stroške.
PRVI V TEM LETU - Krško „Filatelistično društvo" bo v počastitev 30-letnice legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko v začetku februarja izualo spominski ovitek s priložnostnim žigom. Izšel bo na dan osrednje občinske proslave, ki bo na Senovem.
SE ENA SKUPINA - Ta čas zaključuje polletno šolanje skupina 32 slušateljev oddelka za poklicne voznike motornih vozil. V organizaciji občinskega združenja poklicnih šoferjev in avtomehanikov bo za njimi IS. februarja sedla v klopi že nova skupina kandidatov, za katero sc je prijavilo že več kot 20 občanov.
TRADICIONALNI ZAKLJUČEK
-	Pred Novim letom so sc zaposleni v Krškem Specializiranem obrtnem
podjetju zbrali na tradicionalnem družabnem popoldnevu, tokrat v hotelu Sremič. Na srečanju, ki so mu prisostvovali tudi upokojenci, so podelili sedmim zaposlenim priložnostna darila za deset in večletno delo. Podjetje, ki se mu je v preteklem letu priključilo kostanjeviško Splošno kleparstvo, je ustvarilo že za skoraj 40 milijonov dharjev celotnega dohodka in je ned \ajuspe-šnejšimi v občini.
7 TOZD - V tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“, je samoupravni sporazum o združitvi podpisalo sedem organizacij TOZD: celuloze, papirja, energije, lesa, vzdrževanja,
že skoraj 40 milijard surih dinarjev, z ustvarjenimi skladi pa bo podjetje lahko hitreje uresničilo razvojni načrt, ki so ga zaposleni potrdili na referendumu 1971. leta.
VARSTVO - PO NACRTU -Ob koncu leta lahko ugotovimo, da srednjeročni načrt razvoja otroškega varstva uspešno uresničujejo. Po tem, ko so izročili namenu vrtec v Kostanjevici, se že pripravljajo na gradnjo v Brestanici, ko bodo 1975. leta program izpeljali, bo v varstvu 355 otro1'.
USPEŠEN NASTOP -Vsi, ki so poslušali petje mešanega zbora „Viktor Parma“ iz Krškega, so bili prijetno presenečeni. Zborovodji Adolfu Moškonu je uspelo v poldrugem mesecu dela pripraviti homogeno skupino lepo ubranih glasov. Nabito polna dvorana se je novemu zboru oddolžila s spontanim aplavzom, kar bo pevcem vsekakor velika spodbuda pri delu.
f
TREBANJSKE IVERI
MOKRONOG:	ROG	ŽIVI S
KRAJEM - Ob izteku starega leta so se zbrali delavci novomeškega ROGA in temeljne organizacije združenega dela Mokronog na prisrčni slovesnosti prve obletnice začetka dela novega obrata v tem kraju. Ob tem so pripravili lep kulturni program, kjer je navdušil tudi novi ženski zbor, sestavljen iz delavk mo-kronoškega kolektiva. Na praznovanju konfekcionark so sodelovali tudi člani krajevnega prosvetnega društva in šole..
„MALI ŽUPAN4* PODPREDSEDNIK - Ker dosedanja predsednica mokronoške krajevne skupnosti dr. Jelena Pavičević navkljub odloku občinske skupščine o podaljšanju mandata svetom KS ni želela opravljati te dolžnosti do letošnjih volitev, bo mokronoško krajevno skupnost vodil naprej dosedanji podpredsednik Milan Uhan. Svet KS se je predsednici zahvalil za štiriletno uspešno delo.
LJUDI BO ZAMENJAL STROJ
-	Železnica je pričela v Zvijalnici pri Trebnjem na kraju, kjer so sedaj nameščene zapornice, kijih upravlja zaporničar, postavljati sodobne avtomatske zapornice, ki so se že marsikje obnesle. Nove naprave ima-
jo namreč dobre svetlobne opozorilne znake, tako da tudi voznike 4 bolje opozarjajo na zaporo. Predvidoma naj bi namestili take zapornice tudi na Gomili. Ko bodo nove naprave postavljene, bo odpadlo de-
lo	zaporničaijev.
KS STEFAN USPEŠNA - Vaščani Benečije gradijo vodovod za svoje izredno raztreseno naselje. Prispevki vaščanov so veliki, saj znašajo kar
10	tisočakov na hišo. Plačah so že tudi priključek na grosupeljski vodovod. To je sedaj že deveti vodovod, ki se gradi v tej krajevni skupnosti. Brez tekoče vode je sedaj samo še Pljuska. Oskrba tega kraja z vodo pa tudi ni več v negotovosti, saj bo rešena skupno z gradnjo do-brniškega vodovoda. Krajevna skup- A nost je ob podpori vaščanov pred akcijami za vodovode elektrificirala kraje, ki so bili brez električne napeljave.
MIRNA: SKOKI ODPADLI - V nedeljo bi moralo biti na Mirni tradicionalno meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih. Že običajno so ob teh prireditvah imeli težave s snegom, letos pa je še slabše, prireditev bo kasneje. Mirenčani so se udeležili tudi razgovora minuli petek v Šentjerneju o usklajevanju skakalnih prireditev na Dolenjskem.
IIEBANJSEI NOVICE
Št. 3 (1278) ★ 17. januarja 197^
Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK
DOLENJSKI LIST
Na zadnji seji občinske skupščine v minulem letu odločitev delavcev veterinarske postaje v Trebnjem o združitvi z novomeškim zavodom ni našla podpore. Odborniki so se zavzeli za to. da se trebanjska postaja najprej organizira kot temeljna organizacija združenega dela.
Zamisel o združevanju veterinarskih služb ni nova. V razpra-
vi	je zakonski osnutek, ki bo pred postaje postavil nove naloge, le-te pa jim ne bodo kos, če bi ostalo pri starem. Veterinarji so pričeli iskati izhod. Ker niso videli večjih možnosti v sami občini, so se ozrli čez občinske meje. V okviru novomeškega zavoda bi v Trebnjem ostala obratna postaja z izpostavo v Mokronogu za tamkajšnji osemenjevalni okoliš. Zavod bi organiziral vse potrebne oddelke, ki jih terja sodobna veterinarska služba.
Kot pravi direktor postaje v Trebnjem Ivan Vraničar, ni nobene bojazni, da bi po zdru-
( —
Sloga
žitvi služba zašepala. Da je lahko doslej delala, kot je, je bilo le bolj plod naključja, saj ni nihče od delavcev postaje zbolel. Ce bi, ne bi mogli izvesti nadomeščanja, v redu opraviti dopustov in še marsičesa, kar se da lažje izvesti v večji organizaciji. . .
Najbolj skrbi veterinaije majhnih postaj, kot je trebanjska, to, da ne bi bili kos večjim nesrečam. Doslej ni bilo mogoče misliti na specializacijo veterinarjev niti mladi veterinarji na malih postajah niso mogli opraviti staža, kot bi bilo tffeba. V večjem zavodu si veterinarji lahko med seboj pomagajo ob konicah, kar se dogaja posebno pri inšpekcijski službi.
Nasploh bi lahko imele veterinarske službe na Dolenjskem dosti skupnega:	ista	pasma
goveda, še več bi lahko naredili
pri pospeševalni službi. Takšna pokrajinska povezava lahko prinese lepe uspehe pri gojenju krškopoljskih svinj.
A. ŽELEZNIK
/ 'N
DANA: HUDE KAZNI ZA GOSTIŠČE
Mirenska DANA je z novim letom zaprla restavracijo na Mirni. Zaradi neprimernega vina in pomanjkljivosti v kuhinji, ki jih je lani odkril sanitarni inšpektor, so bili obsojeni na visoko kazen. Skupaj znaša namreč kar
90.000	dinarjev! Restavracija nima sanitarij, zato sojo zaprli, ker terja ureditev večje naložbe. Lokal je bil sicer lani preurejen. Občani ga močno pogrešajo. Gostinskega prostora je na Mirni malo, saj je ostala le ena gostilna, druga namreč posluje le kot bife. Restavracija Dane dela sedaj le kot tovarniška menza.____________________j
Stare skrbi
Kakšen vrstni red za šport?
Pri temeljni telesnokultur-ni skupnosti že imajo programe športnih organizacij iz vse občine za letošnje potrebe. Potrebovali bi kar 1,35 milijona dinarjev, kar pa je nedosegljivo celo po taki stopnji, kot je dogovorjeno v republiki.
Lojze Motore, predsednik nove skupščine, meni, da bodo najverjetneje zbrali 550 tisočakov za športne potrebe v občini. Lani so imeli le 400 tisočakov.
Prioritetne naloge? smo vprašali.
„To je stvar odločitev komisij, ki naj bi imele na skrbi vprašanja vrhunskega in množičnega športa ter šolska športna društva. Zbrani programi so osnova za pripravo samoupravnih sporazumov, po katerih naj bi se z delovnimi organizacijami dogovorili za financiranje. Predvsem bi morali zagotoviti pomoč tistim, ki stalno organizirajo dejavnost, in tisto, kar je potrebno za tekoče vzdrževanje objektov in naprav. Občina ne premore bazena, kjer bi lahko izvedli športna tekmovanja. Postopoma bi morali pripraviti vsaj načrte.“
Nova skupščina šteje 32 članov, vzdušje pa kljub vrsti nakopičenih vprašanj ni slabo, saj je telesna kultura le našla svoje mesto med drugimi dejavnostmi.
A. Ž.
V______________________________/
Češnjice, Sela in Čil-pah hočejo dobro vodo
Z novo opremo bo razrez lesa trikrat hitrejši - Konec životarjenja
L)o kraja meseca naj bi bil narejen investicijski projekt naložb v nekdanjo kopitamiško žago, ki jo je lani odkupilo brežiško Gozdno gospodarstvo. Le-to je tudi zagotovilo denar za posodobitev žage, 4,5 milijona dinarjev iz mednarodnega kredita, preostalo tudi s posojilom ljubljanske banke. Kar bodo vložili letos, cenijo na 7,5 milijona.
Na spremembo na boljše torej ni bilo treba dolgo čakati. S tem denarjem bodo v Sevnico pripeljali povsem novo strojno opremo, sodobne transportne naprave bodo nadomestile večino ročnega dela. Sedaj na primer lahko razrežejo v eni izmeni največ 35 kubikov lesa, po novem pa bo isto število delavcev kos 80 kubikom.. Vseeno nameravajo zaposliti še 50 delavcev, saj nameravajo žagani les tudi predelovati. Zmogljivost
STANOVANJA RASTEJO
V	stanovanjski del poslovne stavbe pri valjčnem mlinu v Sevnici se že vseljujejo družine. S tem so v občini spet pridobili 1.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. V tem bloku dve stanovanji še nista prodani. V mesecu dni naj bi bili gotovi že načrti jta novo 20-stanovanj-sko poslovno stanovanjsko hišo blizu Zupančiča. Zagorski BETON je lani spravil pod streho stolpnico z 52 stanovanji kjer je neprodanih le še osem stanovanj. Streho ima tudi že PIONIRJEV blok, teh stanovanj še niso prodajali. Graditelji stanovanj za trg so za prodajo stanovanj pooblastili sevniško Komunalno stanovanjsko podjetje.
ŠOLAJO 31 PODČASTNIKOV
Ob sobotah in nedeljah prihajajo v sevniški gasilski dom mladi gasilci na podčastniški tečaj. Žal na tečaj niso poslala svojih članov ravno društva, ki bi najbolj potrebovala poveljniški kader: Bučka, Cirnik in Jutranjka. Izredno požrtvovalno prihajajo v šolo tudi iz tako oddaljenih krajev, kot so Studenec, Hudo brez-je, Zabukovje in Poklek. Šolanje naj bi predvidoma zaključili proti koncu februarja. Lani so s šolanjem v zimskem času pridobili nove strojnike, za prihodnej leto pa že razmišljajo o šoli za gasilske častnike.
posodobljene žage ustreza surovinskemu zaledju matičnega podjetja.
Spomladi bodo pričeli graditi veliko dvorano, kjer bodo lahko
START ZA NOVI MOST
Minuli Četrtek se je gradnja sevniškega mostu končno premaknila. Zaenkrat gre za pripravo zemljišča, kjer bo stala betonarna in druge naprave, potrebne za gradnjo. Z natečajem je cestna skupnost SRS izbrala za izvajalca GIPOSS, v sklopu tega poslovnega združenja pa bo glavni izvajalec celjski INGRAD. Le-ta mora pripraviti tudi glavni projekt mostu. Med izvajalci bo sodeloval tudi TOZD PIONIR iz Krškega.
SEVNICA: TOZD NARED
V	sevniški občini so vsi, ki izpolnjujejo pogoje, priglasili temeljne organizacije in tudi storili vse potrebno za vpis v sodni register gospodarskih organizacij. Nekatere statute je komisija za pregled statutov pri občinski skupščini že pregledala, sedaj pa bo najprej ocenila statute nekdanjih obratov, kot so Metalna, Jugo-tanin in tudi žage.
JEZ BODO POPRAVILI
Mirna za jezom pri razpadajoči žagi je v Dolenjem Boštanju v poletnem času edino kopališče. Lanska visoka voda je prebila jez tako, daje sedaj pogled na reko na tem delu še bolj klavrn. Da bi dela lahko opravili v primernem času, bi bilo treba že sedaj zagotoviti denar. Zato je treba čimprej napraviti predračun o tem, koliko naj bi ureditev stala. To nalogo pa ima Dolenjska vodna skupnost
v	Novem mestu.
SEVNIŠKI PABERKI
ZANIMANJE ZA KOOPERACIJO - Pri obratu za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici kmetje od začetka decembra lani podpisujejo pogodbe o o gospodarskem in članskem sodelovanju z obratom. Ni minilo Še mnogo časa, niti v obratu niso organizirali posebne akcije za zbiranej članov, vendar je do minulega tedna podpisalo pogodbo že 110 kmetov.
Skoda veCja od naložbe
-	V ponedeljek so pričeli delavci Dolenjske vodne skupnosti iz Novega mesta preurejevati kanalizacijo od železniške postaje do stavbe, kjer je bil nekdaj AMD. Položili bodo debelejše cevi, tako da bo kanal zmogel požirati vse tudi še takrat, ko bo v celoti pozidan Trg svobode. Poplave in celo izlivi kanalizacije v vrsto stavb zadnja tri leta so prav gotovo povzročili vsaj toliko škode, kot bodo veljala sedanja dela.
IŠČEJO PARTNERJA ZA KOZMETIČNI SALON - Prostor v novi poslovni stanovanjski stavbi pri valjčnem mlinu je v glavnem nared.
uskladiščili različen gradbeni material, od oken in vrat do parketov in ladijskega poda. Denar iz mednarodnega posojila mora biti izkoriščen že do marca, v glavnem gre za opremo. Žaga naj bi bila preurejena do letošnjega oktobra. Kolektivu, ki je do združitve z brežiškim Gozdnim gospodarstvom v glavnem le životaril, so ostali zvesti v glavnem le starejši delavci. Za delo na sodobnejši opremi bodo delavce šolali v tovarnah in šolskih centrih v Celju in Mariboru. Žaga je v samoupravnem pogledu organizirana kot temeljna organizaci ja.
A.ŽELEZNIK
Lokal je takšen, da bi v njem lahko delali frizerji, pa tudi kozmetiki in pedikerji. Komunalno stanovanjsko podjetje sc je že obrnilo na razne kozmetične salone in tovarne, da bi sodelovali pri delu v Sevnici.
ROPOTIJO V BOSTANJ - Skladišče odpadnega železa blizu klavnice v Sevnici že zdavnaj ne služi več temu namenu. Sedaj ima DINOS svojega odkupovalca, ki dela vsak petek pri nekdanjih hlevih kmetijske zadruge. Marsikaj, kar leži nerabnega okrog, je lahko koristna surovina za industrijo pa še dohodek.
SPET SMUČARSKI TEČAJI -Planinsko društvo Lisca prireja oob koncu meseca ob sodelovanju s sevniško šolo spet priljubljene smučarske tečaje za šolarje na Lisci. Kot vsa zadnja leta bodo tudi tokrat vključili učence iz drugih šol v občini. Tečaj bodo priredili v dveh izmenah po pet dni. Tistim šolarjem, ki so sicer dobri učenci, izhajajo pa iz revnih družin, bodo pomagali pri plačilu stroškov tečaja.
Veterinarji hočejo močno službo
Trebanjska postaja vidi boljše možnosti za razvoj v novomeškem zavodu -Zaenkrat ne čutijo potrebe po ustanovitvi TOZD v Trebnjem
sedaj odpade naporno ročno dviganje bremen pri nakladanju. Razrez za zasebnike je ob petkih. Če se dogovorijo vnaprej, dobijo deske že v nekaj urah. Trenutna zaloga lesa na žagi je okrog 1.000 kubikov. (Foto: A. Železnik)
Sevniška žaga pred naložbami
Ko smo obiskali Franca Cvetana, predsednika gradbenega odbora vaškega vodovoda, smo ga našli pri značilnem opravilu za ta čas: ročno je delal klobase. „Kar škoda časa za tako delo, ko je še drugega dosti. A tudi to mora bitr!“ je pribil. Kraji pod Trebelnim namreč že od lanskega 6. maja živijo za akcijo, ki bi slednjič dala zdravo pitno vodo.
„Po 3.000, 4:000 do
5.000	dinarjev prispeva vsaka hiša, to je odvisno od gospodarske moči,“ je odvrnil na vprašanje, kako so se domenili za prispevke vašča-. nov. To seveda ni vse,*treba je bilo tudi pljuniti v roke. „Cevi so notri, vse smo složno napravili,“ pohvali predsednik vaščane.
Sedaj jih moti še najbolj to, da ne morejo dobiti električarja, ki bi priključil črpalko. Računajo tudi na nakup	rezervne	črpalke.
Tudi po hribovskih vaseh nočejo zaostajati za drugimi, kar se tiče preskrbe ž zdravo pitno vodo!
SKORAJ 2000 GLAV ZAVAROVANIH
Trebanjsko Društvo kmetov za vzajemno pomoč spada med najmočnejše v Sloveniji. Lani je v društvu zavarovalo 915 rejcev že 1933 glav živine. Veterinarji opažajo pri gospodarjih večjo skrb za zavarovano živino.
TOZD IN OZD V REDU
Na koncu leta je večina kolektivov v občini opravila pri gospodarskem sodišču predzaznambe svojih temeljnih organizacij združenega dela. Tega niso storili le v treh podjetjih. Ce pogledamo nadrobneje, ne bo težav z vpisom v sodni register niti tu:	mokronoško Čevljarsko
Eodjctje se je združilo z Zmago iz jubljane, v občinski knjižnici imajo le delavca s polovičnim delovnim časom: to bodo uredili v okviru kulturne skupnosti. Vse potrebno je do roka uredila tudi delavska univerza. Vsebinski del pregleda pripravljenih statutov bo opravila občinska komisija za pregled statutov in strokovna skupina pri sindikatih. Največjo težavo predstavlja pomanjkanje kadrov za to delo.
Za gradnjo je v občini veliko zanimanje, stavbna zemljišča v Starem trgu pri Trebnjem so pričeli oddajati pred dvema letoma. V glavnem je šlo za prostor, namenjen obrti, oddanih je bilo že kar 22 parcel, sedaj sta prosti le še dve za hrupno obrt, štiri za tiho, za zasebno stanovanjsko gradnjo pa so tu prosta le 4 stavbna zemljišča. Na sliki: delavci Komunalnega podjetja so milo zimo izkoristili še za gradnjo kanalizacije. (Foto: Železnik)
KflČEUSKE HOl/ICE -fr KĐČEUSKE HflUlCE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
legati so poroštvo za naš boljši standard
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate poteka v kočevski občini razmeroma ugodno v krajevnih skupnostih, manj pa v delovnih organizacijah. Delovni ljudje žal še niso povsod doumeli, da bodo po novem lahko bolje o vsem obveščeni in da bodo lahko tudi bolje odločali o vseh zadevah;
Predstavniki sindikalnih organizacij žal včasih še nejevoljno sprašujejo: „Kaj pa potrebujete na SZDL toliko delegatov? “ To je dokaz, da ponekod še delavski voditelji ne razumejo prednosti delegatskega sistema.
Če namreč ne bo vsak v kolektivu deloval za napredek, potem se lahko zgodi, da bo šlo vsem ali večjim skupinam vedno slabše v primerjavi z ostalimi. Naši delovni ljudje pa so že toliko zreli, da tega ne bodo dopu-
stili; kjer pa še niso dovolj zreli, jih bodo grenke izkušnje pripravile do tega, da morajo dobro upravljati in delati.
Ponekod trdijo, da je novi delegatski sistem zapleten in ljudem nerazumljiv. Vse to je res, vendar le zato,Ker;so vsi, od delovnih do političnih organizacij v občini in republiki, v zadnjem letu premalo naredili za tolmačenje tega sistema. Posledica tega je bilo tudi nahitro ustanavljanje TOZD konec decembra. Če bi vse delali sproti in vse leto, bi bil novi sistem ljudem bolj razumljiv, saj bi se ob ustanavljanju TOZD ljudje usposabljali za novo obliko samoupravljanja, ko bodo res imeli tisti, ki ustvarjajo in dajejo, tudi pravico odločati o porabi ustvarjenega oziroma danega denarja.
J. P.
Most v športnem paricu Gaj v Kočevju je resno poškodovan, malo zaradi poplave, še več pa zaradi objestnežev. Je že nevaren, predvsem za otroke, zato gaje treba čimprej popraviti. (Foto: J. Primc)
Predlog za novo vodstvo
'	"""	 —.....I	—	.	■■■
Danes bo občinska konferenca ZK volila člane novega komiteja
V	novi komite občinske konference ZK Kočevje so predlagani: 1. Janez Dolenc, PK delavec v rudniku, OZK IT AS, rojen 11.6. 1927, član ZK od 18. 4. 1958; 2. Ivan Drobnič, gozdarski tehnik, OZK Kočevska Reka, rojen 8. 2. 1935, član ZK od 26. 4. 1955; 3. Alojz Hočevar, upo-
Domačini prispevali, tujci ne
Obrati in poslovalnice, ki imajo sedež podjetja izven občine, niso prispevali za obdaritev otrok - Ne bi smeli biti le krava molznica
Občinska zveza prijateljev mladine (ZPM) Kočevje je zbrala za novoletno praznovanje in obdaritev otrok 26.550 din. Hvale vredno je, da so dali prispevke tudi zasebni obrtniki (Južnič, Hvala in Randelj po 50 din, Murovič in Moritz po 200 din, Štimec iz Roške c 100 in Rudi 250 din).
Po 2.000 din so prispevali ITAS, ZKGP in NAMA; po 1.500 din MELAMIN, po 1.000 din občina, TEKSTILNA, ZIDAR, MERCATOR-TRGOPROMET. Občinski sindikalni svet, krajevna skupnost Kočevje, INKOP in LIK; po 750 din ELEK-TRO Kočevje; po 700 din OPREMA; po 500 din AVrO, KOVINAR, HOTEL PUGLED, Zdravstveni dom, TIS, Ljubljanska banka. TRI-KON, KOČEVSKI TISK; po 850 din Cestno podjetje Novo mesto -obrat Kočevje; po 400 din Stanovanjsko podjetje Kočevje; po 300 din AMD, Turistično društvo Kočevje, Lekarna, MLEKARNA, KOMUNALA, USLUGA Rudnik; po 200 din Mesarija, HYDROVOD, SDK, RESTAVRACIJA; po 150 din Ljudska knjižnica, Pošta Kočevje, TKS Kočevje in po 100 din kino Jadran, DU Kočevje, Kovinarska šola in trgovina JUGOPLASTIKA Kočevje.
Žal, tuja podjetja, ki imajo svoje poslovalnice v Kočevju, razen JU-GOPLASTIKE niso prispevala ničesar. To so: PEKO, VARTEKS, PLANIKA, DINOS, BOROVO, STANDARD, Državna založba, KOTEKS, ŽITO, QPTIKA in morda še katero. Tudi sicer ta podjetja nimajo razumevanja za potrebe kraja, zlasti pa
r	■	   -	>
NEPRAVIČNI DEDEK MRAZ
Dedek Mraz ima kaj čudna merila pri obdaritvi otrok, so ugotovili sami otroci iz kočevske občine. Ponekod je delil darila v vrednosti 50, drugod 100 ali celo 200 din na posameznega otroka, odvisno pač od denarne sposobnosti delovne organizacije ali od odločitve odločujočih organov v podjetju.
Podobno čudna merila so veljala pri starosti obdarovanih otrok. Ponekod so delovni kolektivi prispevali le za predšolske otroke, drugod za nižje razrede, ponekod do natanko 10. leta starosti, spet drugod pa so obdarili celo srednješolce.
Dedek Mraz bo moral vsekakor svoja merila uskladiti tako glede starosti otrok kot vrednosti daril. V nasprotnem bo izgubil ugled, ki ga uživa; kritiziran bo pa tudi po partijski liniji zaradi socialnih ra^JUk.
Še najbolj žalostno pa je, če otroci sami vidijo, da največji razgrajači in najmanj pridni otroci dobe največje pakete, pridni otroci pa ostanejo praznih rok.
Zaradi vsega tega bi res morali vsaj vrednost daril in starost otrok, ki jih bodo dobili, določiti enotno za eno občino.
J. P.
mladega rodu. Ali jim je naše območje le „krava molznica“?
Občinska ZPM je zbrani denar razdelila šolam na območju občine, in sicer: 300 din šoli v Predgradu, po 1.000 din šolam Vas-Fara, Struge in Stara cerkev, 4000 din šoli Ko-
VEČ GOSTOV, MANJ NOČITEV
V	hotelu Pugled v Kočevju so lani zabeležili 10.917 nočitev, predlanskim pa 11.130. Domači gostje so prenočevali lani v hotelu 8.895-krat (predlanskim 8.799-krat), tuji pa 2.022-krat (predlanskem 2.331-krat). Vendar pa so imeli kljub zmanjšanju števila nočitev lani več gostov, in sic& 5.669 (predlanskim 5.460), od tega lani domačih 4.787 (predlanskim 4.463) in tujih 882 (predlanskim 997). Število nočitev domačih gostov stalno počasi narašča, tujih pa upada.
čevje, 1.500 din Posebni šoli Kočev-je^800 din otroškemu vrtcu Kočevje, po 500 din šolam Trava, Livold in Željne, 600 din šoli Podpreska, 400 din šoli Koprivnik in po 200 din šolam Osilnica, Mozelj in Knežja lipa. Za potrebno opremo dedka Mraza (plašči, brade itd.) je bilo porabljenih 4.846 din, predvidoma pa bo še 4.485 din. Nerazporejenih je ostalo 4.519 din, kijih bo zveza porabila za druge dejavnosti pionirjev po šolah ali pa za letovanje otrok.
Z dodeljenimi sredstvi so šole priredile za otroke novoletna praznovanja. Poselej so bili za novoletno jelko obdarjeni otroci, ki niso bili obdarjeni po podjetjih, ker starši niso zaposleni ah so upokojenci.
V	imenu vseh obdarovanih otrok in v svojem imenu se občinska ZPM najlepše zahvaljuje za prispevke. Hkrati se priporoča še za nadaljnje razumevanje in sodelovanje pri uresničevanju programa Zveze in društev prijateljev mladine.
kojenec, OZK Podgorski teren, rojen 3. 4. 1925, član ZK od novembra 1944; 4. Mira Kersnič, tekstilni tehnik, tehnolog-normirec, OZK TRIKON, rojena 26. 9. 1948, član ZK od 21. 1. 1969; 5. Zalka Kocjan, učiteljica, OZK Osnovna šola, rojena 21. 4. 1932, član ZK od 2. 6. 1958; 6. Jože Novak, politolog, sekretar komiteja občinske konference ZKS, OZK delavska univerza „Jože Šeško“, Kočevje, rojen 21.7. 1945, član ZK od 8. 10. 1963; 7. Ivan Pugelj, revirni gozdar, gozdarski tehnik, revirni vodja, OZK ZKGP Kočevje, rojen 4. 10. 1930, član ZK od septembra 1948; 8. Zofija Rovan, farmacevtka, OZK Zdravstevni dom, rojena 12. 2. 1937, član ZK od 15. 10. 1958; 9. Anton Škvarč, upokojenec* OZK Vas-Fara, rojen 23. 12. 1920, član ZK od 26. 4. 1944; 10. Danilo Vučič, strojni inženir, tehnični vodja, OZK AVTO, Kočevje, rojen 8. 4. 1939, član ZK od 23. 3. 1960, in 11. Anton Zupančič, kmetijski tehnik, obratovodja, rojen 29. 12. 1925, član ZK od 26. 6. 1944.
Za sekretarja občinskega komiteja in občinske konference je predlagan Jože Novak, za njegovega namestnika pa Danilo Vučič.
Za predsednico častnega razsodišča je predlagana Tilka Kovačevič, upokojenka, OZK Rožni teren, rojena 11. 3. 1922, član ZK od 14. 9. 1943.
Za predsednika revizijske komsije je predlagan Lojze Eržen, računovodja, OZK ZKGP Kočevje, rojen 17. 3. 1932, član ZK od junija 1956.
Volitve za člane novega komiteja bodo na prvi seji nove občinske
konference ZK, ki bo danes, 17. januarja.
Razen tega je predlagan Jože Novak za namestnika sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana, za člana medobčinskega sveta pa še Janez Dolenc in Slavka Šega.
STAREJŠE OBDARILA RK IN KS
x 133 občanov iz vse občine, siarih 80 in več let, je že pred Novim letom ali pa jih bo še v teh dneh obdarila komisija za socialno dejavnost pri občinskem odboru RK Kočevje. Za pakete, v katerih je bilo za okoli 50 din daril (rum, keksi, kava, čokolada), je polovico denarja prispevala krajevna skupnost Kočevje, polovico pa občinski odbor RK.
Uničevalci
V	parku Gaj v Kočevju je pravo razdejanje: klopi so polomljene, vrhovi nekaterih smrekic odsekani, ograja na mostu odlomljena, nekje gotovo pušča vodovodna cev (ob „hišici“ pri kegljišču oziroma igrišču za odbojko je vedno voda), ograja okoli stadiona je nagnjena in v njej so napravljeni „umetni“ vhodi, goli na pomožnem nogometnem igrišču so polomljeni itd. Podobna huliganstva, včasih združena s krajami, so tudi v drugih območjih mesta in po vaseh.
Gotovo bi se dalo huligane poloviti in prisiliti, da povrnejo povzročeno Škodo. Ni prav, da nekateri delajo in plačujejo, drugi pa nekaznovano uničujejo. Zato tudi pošteni, delavni občani zgubljajo veselje za delo. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu vse uničeno ali pa lahko zavladajo mestu huligani.
Pošteni občani bodo morali zahtevati red in resno delo vseh, ki so odgovorni za red v mestu. Pred nami so volitve raznih delegatov, delegacij in organov, zato je prav, da ob tem evidentiramo za odgovorne dolžnosti ljudi, ki bodo vsestransko prizadevno delali za odstranjevanje tako drobnih pomanjkljivosti, ki lahko sčasoma prerastejo v ogromne težave, pa seveda tudi drugih težav, ki so že zdaj velike.
Ceneje bi se šolali doma
Judi otroci manj premožnih bi lahko obiskovali srednje strokovne šole, če bi bile v Kočevju
Darovali so kri za bolne
Na krvodajalskih proslavah, ki potekajo že od decembra in bodo končane predvidoma nekako v februarju, bodo v kočevski občini podelili krvodajalske znake za 5, 10,15 in 20-krat darovano kri ter plakete z znakom za 25-krat darovano kri. Plakete z znakom so na proslavi v Kočevju prejeli Mohor Koželj, Ludvik Damše, Metod Oražem in Sonja Hegler, na proslavi v Stari cerkvi pa jo bo dobil še Franc Kiselak.
Franc Jakša, 20-krat pa Franc Kovač in Česlav Kosman.
Objavljamo seznam prejemnikov znakov po delovnih organizacijah oziroma po krajevnih organizacijah RK:
ITAS: 5-krat darovali kri: Peter Rade, Jože Volf, Ivan Oberstar, Oto Dečko, Josip Bončina, Slavko Faflek, Rudi Kastelic, Ivan Klobu-čarič, Albin Benčina, Alojz Rauh, Tone Šercer, Vlado Hrovat, Pavle Kotar, Milan Sekulič, Stane Raztresen, Stane Kenda, Jože Pogorevc, Mirko Klarič, Jože Lisac, inž. Stane Mlakar. 10-krat darovali kri: Franc Vidervol, Mirko Oražem, Janez Ko-jek, Matija Horvat, Franc Žagar, Franc Vrhovšek, Vlado Trope, Dušan 'Vidmar, Milan Oberstar, Anton Rožman. 15-krat darovali kri:	Ivan Vertelj, Franc Pevec,
Mirko Ješelnik, Stane Debeljak, Edmund Sočak, Jože Goljevšček, Stane Pogorelc, Tone Kovačič. 20-krat darovala kri: Mirko Rušt, Maijan Štajdohar.
RUDNIK: 10-krat daroval kri: Alojz Kavs, 15-krat pa Alojz Bajt.
ZKGP: 5-krat darovali kri: Majda Pirnar, Anton Vučko, Marjan Rački, Andrej Hočevar, Mirko Struna in Jože Luzar. 10-krat darovala kri Drago NOse in Kristina Pintar 15-krat pa Ivan Križ.
TEKSTI LAN A: 5-krat darovali kri: Rudi Mueler, Anica Činkcl, Rudolf Novak, Slavka Vrečič, Vera Makoter in Marjja Tomazin; 10-krat darovali kri: Ivanka Klepač, Marija Troha, Majda Turk in Marija šija-nec; 15-krat je darovala kri Pepca Gržina in 20-krat Minka Nered.
LIK: 5-krat darovali kri: Franc Oražem, Martin Murko in Stanka Krizmanič; 10-krat pa Jože Makoter, Franc Lovšin, Rezka Vesel in Pavel Peček; 15-krat daroval kri
AVTO: 5-krat so darovali kri: Ludvik Žibert, Friderik Majcen in Pavla Bastardi; 10-krat sta darovala kri: Franc Verderber in Franc Trobec; 15-krat je daroval kri Stane Fink.
MELAMIN: 10-krat je darovala kri Marija Simončič in 15-krat Hasan Jusič in Ervin Ahac.
INKOP: 5-krat sta darovala kri Marjan Česnik in Milena Krpič 10-krat Franc Turk 15-krat pa Leo-poldina Gričar in Viktor Kužnik st.
ZIDAR: 5-krat so darovali kri Željko Orsag, Ilija Ivanovič in Jože Kajfež 15-krat pa Jože Pelcar.
KOČEVSKI TISK: 15-krat je daroval kri Josip Seušek, 20-krat Zinka Milešič.
KOVINAR: 10-krat je daroval kri Vojko Kaluža. «
(nadaljevanje prihodnjič)
Matijo Cetinskega, profesorja pedagogike, smo zaprosili, naj pove za naše bralce svoje mnenje o ustanovitvi šolskega centra v Kočevju. Pred kratkim je bil namreč v našem listu objavljen članek, v katerem je predlagal, naj bi imelo Kočevje več srednjih šol. Mnogi starši že težko pričakujejo vest, da bi njihovi otroci, ki letos končujejo osnovno šolo, lahko nadaljevali srednjo šolo v Kočevju. Omenjeni sta bili tehnična in ekonomska šola. Ustregel je naši prošnji in napisal za naš list naslednje:
Ideja o srednješolskem centru v Kočevju je stara že deset let. Doslej pa nam je uspelo ustanoviti le center poklicnih šol. V občinski skupščini Kočevje so mi naročili, naj izdelam strokovno študijo, iz katere se bo videlo sedanje stanje srednjega šolstva in kako naj bi se to šolstvo v prihodnje v občini razvijalo, seveda v skladu s potrebami in možnostmi. Ko bo
V kočevski občini se je krvodajalstvo zelo uveljavilo. Predvideni načrt odvzemov je skoraj vsako leto bolj ali manj občutno presežen. Na sliki: krvodajalci čakajo, da urede vse potrebno pred odvzemom krvi. (Foto: J. Primc)
raziskava končana, bom lahke postregel s popolnoma zanesljivimi podatki.
Kljub temu pa menim, da smo pri ustanovitvi šolskega centra v zaostanku. V mnogih občinah, kjer imajo podobne razmere, delujejo taki centri že več let. V Velenju so v okviru šolskega centra nastale tudi višje šole. Celo Črnomelj nas je že prehitel in so iz gimnazije ter «poklicne šole ustanovili šolski center.
Premalo se zavedamo, da so mnoge občine hitro napredovale tudi zato, ker imajo dobro urejeno srednjo šolstvo. Pred nekaj leti je bila kočevska občina po doseženem narodnem dohodku na 16. mestu med 60 občinami v Sloveniji, leta 1972 pa je zdrknila že na 34. mesto. Tudi socialne razlike se prično že na tej šolski stopnji. Starši, ki zmorejo, pošljejo svoje otroke v srednje, štiriletne šole, ki so v drugih krajih, celo v Idrijo, Krško, Domžale; starši z manjšimi prejemki pa pošljejo učence v uk in je zanje pot do nadaljnjega šolanja zaprta.
Sprašujete tudi, če so možnosti, da bi že v jeseni imeli v Kočevju razen gimnazije še kako srednjo strokovno šolo? Pravim: da! Občinska skupščina bi morala sklicati predstavnike šol, Zavoda za zaposlovanje in druge zainteresirane ter se o tem dogovoriti. Vsak zamujeni dan pa lahko le prispeva, da se stvar odloži še za eno šolsko leto. O tem naj bi tudi starši in delovne organizacije povedali
*	svoje stališče. Slabo je tudi, da v občinski skupščini nimajo nikogar, ki bi skrbel za šolstvo.
MATIJA CETINSKI
GASILCI ZBOROVALI
Sredi decembra so zborovali gasilci iz društva Vas-Fara. Pregledah so delo preteklega leta in spreicli načrt dela za v bodoče. Glavno skrb bodo
E osvetili vzgoji mladih gasilcev in repitvi obrambne sposobnosti. Za
7ranča Volfa.
ponovno izvolili M. V.
Priznanja vojaškim starešinam
Kdo je prejel pohvale, priznanja in nagrade občinskega odbora ZRVS, občinske skupščine, poveljstva partizanskih enot in civilne zaščite
Pred kratkim je občinski odbor ZRVS Kočevje podelil priznanja in nagrade zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam.
Plaketo ZRVS Kočevje so prejeli: Špiro Žegarac, Ignac Karničnik, Franc Jarc, Lojze Henigman, Miro Hegler in Anton Križ, vsi iz Kočevja, ter Anton Štimec iz Drage.
Priznanja ZRVS so prejeli: osnovna šola in gimnazija Kočevje, garnizon JLA Ribnica in podpolkovnik JLA Ribnica Sreten Djordjevič, Ja-
nez Hering, Viktor Grčar, Franc Jarc, Cedo Ivetič, Janko Novak in Dušan Hočevar, vsi iz Kočevja.
Busoli sta prejela: Pavle Vesel in Ivan Komac, oba iz Kočevja.
Lani je napredovalo v višji čin 27 oficirjev in 44 podoficiijev iz kočevske občine.
Občinski odbor ZRVS je predlagal tudi 17 rezervnih vojaških starešin za odlikovanje v jubilejnem letu 1973. Vendar pa odlikovanj do dneva JLA niso prejeli.
Premalo pomoči mladini
V aktivu ZMS bo mladina iz vse države
Pred kratkim so pri TOZD ZIDAR v Kočevju ustanovili mladinski aktiv. Mladi so sprejeli delovni program za letos in izvolili za predsednika aktiva Miloša Dokiča, za sekretarja pa Martina Pelca.
KDO BO PREDSEDNIK?
Na zadnjem sestanku izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje so razpravljali o kadrovskih pripravah na volitve, izpopolnili nekoliko volilno komisijo in sprejeli proračun SZDL za letos. Ko so razpravljali o pripravah na volitve, so ugotovili, da morajo predvsem delovne organizacije pa tudi krajevne skupnosti evidentirati še najmanj 400 možnih Kandidatov za delegate.
Menili so tudi, da bo treba kmalu priti na dan z imeni kandidatov za najodgovornejša mesta, kot ža predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter še nekatere. Pri tem so poudarili, da je treba zaradi nezavidljivega gospodarskega razvoja občine v zadnjih letih na eno vodilnih mest izbrati dobrega gospodarstvenika. Seveda pa je treba pri evidentiranju upoštevati tudi druge sposobnosti kandidatov ter njihove moralne in politične odlike.
POMOČ KOLESARJEM
Vodstvo posebne osnovne šole Kočevje se je dogovorilo s člani izpitne komisije za voznike motornih vozil, da bi eden izmed članov prevzel mentorstvo nad, prometnim krožkom. Veliko učencev s posebne šole se vozi s kolesi v šolo, niso pa dovolj spretni v prometu, ker kljub teoretičnim pravilom, ki jih obvladujejo pri rednem pouku, niso dovolj praktično usposobljeni za vožnjo na cesti.
V. I.
VLEČNICA IN ODER ZA ŠOLO
V	soboto pred Novim letom je bila v osnovni šoli Kočevje manjša svečanost, na kateri sta predstavnika TEKSTILANE in KOČEVSKEGA TISKA izročila predstavnikom šole novoletni darilni pismi. TEKSTILA-NA je šoli podarila prenosno vlečnico, vredno 35.000 din, KOĆEVSKI TISK pa lutkovni oder, vreden 2.700 din. Učenci so predstavnikoma podjetij izročili v znak zahvale po eno sliko.
Na ustanovni konferenci aktiva so mladi ugotovili, da bo potrebno veliko prizadevanja, če hočejo uspešno delati. Mladini premalo pomagajo ostale družbeno-politične organizacije v TOZD. Dokaz za to trditev je, da pri ZIDARJU vrsto let ni deloval aktiv ZMS.
Posebnost tega aktiva je, da je v njem v glavnem mladina iz ostalih bratskih republik in pokrajin.
Sklenili so tudi, da bodo v delo aktiva vključili mladince iz vseh obratnih enot, se pravi tudi z Reke in iz Ljubljane.
V. OBERSTAR
ANICA LAKNER
Po dolgotrajni, zahrbtni bolezni je na staro leto dotrpela mlada žena in mati Anica Ojstriž, poročena Lakner. Rodila se je 1938 v Vimo-Iju, v znani poznejši partizanski družini. Izučila seje za frizerko, vendar zaradi bolezni in drugih težav ni bila dolgo v svojem poklicu. Pozneje je bila delavka v tekstilni tovarni v Kočevju, do svoje smrti pa pri IDEK v Kočevju, kjer je bila preddelavka, delovala pa je tudi v sindikalni organizaciji in organih samoupravljanja.
Anica Lakner
Leta 1957 se je poročila s trgovskim delavcem, skojevcem in zdaj že dvajsetletnim članom partije Jožetom Laknerjem. Bila je skrbna in prizadevna mamica in žena, pred pol leta pa jo je zahrbtna bolezen položila na bolniško posteljo. Ko so drugi ljudje veselo odhajali novemu letu naproti in si v najlepših željah stiska-
li	roke, je Lakneijevo družinico in njene svojce objela neizmerna žalost. Med novoletnimi prazniki je počivala v mrliški vežici, v sredo, drugega januarja, pa jo je med snežinkami in pretresljivimi zvoki godbe spremila velika množica ljudi na njeni zadnji poti.
TONE OŽBOLT
DROBNE IZ KOČEVJA
NOGOMET S KRUHOM - Ko smo bili mi šolarji, nismo imeli v šoli malic. Še od doma smo šli bolj tešči kot siti, z nekaj krhlji v žepu, pa čeprav so imeli nekateri 7 km hoda do šole. Kruh smo zelo spoštovali, posebno belega, ki smo ga bili deležni le ob velikih praznikih. Zdaj pa pavsod ležijo veliki kosi belega kruha. Vrhunec vsega pa je bil, ko so šolarji spotoma od šole do NAME, kjer jih je čakal kombi, igrali nogo-. met z belo štručko kruha, iz katere so leteli še koščki salam. Nato so se usedli v avto in se udobno odpeljali domov. Čudovito spričevalo njih in nas!
VINO DA, SRCE NE - Kočevski pivci vin so na žrebanju ljubljanskega podjetja SLOVIN pred Silvestrom zadeli skupaj kar 66 steklenic raznih vin: 35 steklenic vin „En starček44, 16 steklenic ljutomerčana, 13 hamburgerja in 2 steklenici cvička „Marvin44. Precej slabše so se odrezali kofetaiji pri žrebanju za ljubezen oziroma zlato srce. Čeprav imamo veliko kofetarjev. polkilogramskega srca ni zadel nobeden. V Kočevje smo dobili samo en srčkov obesek.
TUDI KRUH, ZA MESO - Tako so imenovali akcijo, ki jo je organiziral Dolenjski list. Obrati v Kočevju
so bili kar dobro ocenjeni. Iz analiz je razvidno, da bo treba malenkostne napake odpraviti, pa bo ocena odlična.
SEDEM 20LIC - Kar sedem vrst žolice je pred kratkim prikazal v hotelu PUGLED mesarski mojster Ivan Lampe. Nekatere so bile pripravljene po njegovi zamisli, druge pa na načine, kot so jo pripravljali oziroma jo še na območju občine Kočevje, Ribnice in Velikih Lašč.
občan	rr^V
vprašuje X, ^
a
M/> [j ^ v /medved odgovarja
— Zakaj se mladine ne more uveljaviti v naših delovnih organizacijah?
— Ker povsod zahtevajo 15-letno prakso; preden si jo mladinec nabere, je pa že lahko dedek ...
Občinska skupščina Kočevje je skupaj s svetom za narodno obram bo in poveljstvom partizanskih enot podelila pohvale in priznanja pripadnikom teritorialnih'enot. Dobili so jjh: Jože Belan, Ludvik Recek, Peter Strbenc, Lojze Hočevar, Stane Planinc, Ludvik Žibert, Branko Kocjan, Josip Kolenc, Marjan Grišin, Boris Zupančič in Franc Majcen.
Za uspešno in požrtvovalno reševanje ljudi in premoženja ob poplavi Kočevja in okolice od 24. do 29. septembra lani in za nudenje pomo či prizadetemu prebivalstvu so orga ni občinske skupščine in občinski štab za civilno zaščito (CZ) podelili priznanja naslednjim: gasilski reševalni enoti CZ pri KS Stara cerkev, štabu in enotam CZ pri KS Livold, Jamarskemu društvu Kočevje, Občinski gasilski zvezi, gasilski enoti pri PGD Kočevje, gasilski enoti pri PGD Livold, gasilski enoti pri PGD Šalka vas, gasilski enoti pri PGD Rudnik, vodstvu in kolektivu Doma Dušana Remiha v Kočevju, vodji obrata Cestnega podjetja Novo mesto - obrat Kočevje Janezu Du-riniju, vodstvu in enotam CZ pri KS Doiga vas, vodstvu in enotam CZ pri KS Struge, vodji štaba za CZ pri KS Struge Antonu Puglju, Vojni pošti 1098 Kranj, delovni skupnosti SGP ZIDAR Kočevje, postaji milice Kočevje, delovni skupnosti podjetja KOMUNALA v Kočevju, delovni skupnosti ITAS Kočevje, delovni skupnosti INKOP Kočevje, poveljniku enote TO Dušanu Stjepiču, delovni skuposti Cestnega podjetja Novo mesto-obrat Kočevje, Gasilski enoti pri PGD Dolga vas, direktorju podjetja KOMUNALA Vinku Zajcu, delovni skupnosti ZKGP Kočevje in delovni skupnosti podjetja KOVINAR Kočevje.
DARILA ŠOLARJEM
Socialno šibke učence šol v kočevski občini so ob Novem letu obdarili tudi občinski sindikalni svet, občinska Zveza prijateljev mladine in občinski odbor Rdečega križa. Sindikat je daroval. denar za nakup šolskih potrebščin, Zveza prijateljev mladine je darovala pakete vsem, ki niso bili nikjer drugje obdarovani; Rdeči križ pa je nakupil gumijaste škornje s toplo podlogo. Ekornje bodo v teh dneh razdelili 99 otrokom iz vse občine.
Odgovorneje izbirati in voliti
Vse osnovne organizacije Z K niso dovolj resno vzele evidentiranja, kandidiranja in volitev novih vodstev ZK. Tako je bilo ugotovljeno na zadnji seji komiteja Z K občine Kočevje.
Večina organizacij ZK je sicer uspešno izpeljala volitve za občinsko konferenco in predlagala svoje člane v komite; nekatere (štiri) pa so opozorile, da je za novi komite predlaganih premalo mladih in neposrednih proizvajalcev. Pri tem so, žal, pozabile, da same niso izvolile mladih in neposrednih proizvajalcev v občinsko konferenco (ali pa so jih izvolile premalo) in da je pač predlog odsev tega, kako odgovorno so osnovne organizacije opravile svojo dolžnost ob volitvah.
Prepogosto se še dogaja ne le pri ZK, ampak tudi pri drugih organizacijah in društvih, da pač izvolijo tistega, ki je pripravljen dolžnost sprejeti. Pri tem pa ne presodijo, če je tisti funkcijo res sposoben uspešno opravljati.
Tudi pripomba, da je v predlogu za novi komite preveč upokojencev iq premalo mladih, je lahko v redu, lahko pa tudi ne. Prav je, da se na osnovi svojega dela in števila uveljavljajo povsod tudi mladi; hkrati pa je tudi prav, da so na osnovi enakih in podobnih meril zastopani povsod vsi ostali, tudi upokojenci.
Upoštevati pa je treba tudi pripombo, da je treba nedelavne člane povsod hitro razrešiti odgovornih dolžnosti in jih nadomestiti z delavnimi. Doslej so vsi oziroma večina organov, tudi konferenca ZK, predolgo odlašali z razrešitvijo nedelavnih, saj so jih trpeli kar po leto ali dve v svoji sredini.
J. PRIMC
m
Če bi vsak kmet pital toliko živine, kot jo Angela in Janez Pahulje iz Rakitnice, potem v naših mesnicah ne bi primanjkovalo mesa. (Foto: J. Primc)
V ZK mlade in delavce
Nič novih članov - Prav vzgojiti mlade
Sodraški komunisti so na nedavni volilni konferenci temeljito pregledali dosedanje delo. Ugotovili so, da so pri svojem delu dosegli uspehe, ki so bili posebno očitni pri delu organizacij in društev ter krajevne skupnosti. Komunisti so bili nosilci uspele akcije za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka.
Niso pa zadovoljni, ker v zadnjem obdobju niso sprejeli v organizacijo novih članov. Ena najpomembnejših nalog krajevne organizacije ZK je, da posveti več pozornosti marksistični vzgoji mladine. Članstvo ZK se bo pomlajevalo iz vrst delavske mladine, za katero so ugotovili, da je dovzetna za napredne ideje. Za politično vzgojo delavstva je zadolžen tudi sindikat, posebno pa še v delovnih organizacijah, kjer so maloštevilni komunisti ali pa jih ni.
Mladina v Sodražici nujno potrebuje prostor, kjer bi se lahko v prostem času sestajala. Marsikateri mlad človek gre ob nedeljah v cerkev ali v gostilno, ker ni prostora za sestajanje in družabno življenje mladih. >
Sodraški komunisti so bili mnenja, da je potrebno posvetiti večjo skrb štipendijski politiki. Posebna pozornost naj bi veljala mladim uči-teljiščnikom, saj nam ne more biti
vseeno, kdo in kako bo vzgajal našo mladino.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo organizacije. Sekretar je ponovno Ivan Petrič, za člana občinskega komiteja so izvolili Janeza Lesarja, za člana občinske konference ZK pa Ivana Petriča.
DOMOVINA JE KOT MATI
Za zadnje novoletne praznike je prišlo na obisk manj naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, kot prejšna leta. Marsikdo se boji: „Kaj če me bodo odpustili? “ Kdor je preživel leta in leta v tujini in za naše razmere dobro zaslužil, se težko sprijazni z mislijo, da bo doma, če izgubi delo v tujini, manjši zaslužek.
Toda marsikomu ne bo slabše, čeprav bi izgubil zaposlitev v tujini. Z zaslužkom v tujini so si številni ljudje pozidali ali uredili domove, jih opremili s kuhinjskimi in drugimi napravami. Številni kmetje so si nabavili kmetijsko mehanizacijo, da ne govorimo o avtomobilih. Med odsotnostjo mož so se mnoge žene zdomcev zaposlile v domačem kraju. Zato hudih posledic ne bo.
Iz razgovorov z zdomci smo si ustvarili vtis, da je že marsikdo do grla sit tujine in si želi urejenega življenja v domačem krogu. V ribniški občini je na voljo razmeroma precej delovnih mest, tako za moške kot za ženske. Tudi kmetije čakajo pridnih rok.
-r
Enako sporov kot leto prej
\
Otroci se sprejo in pobotajo, starejši pa se težje pobotajo - Največ žalitev
Poravnalni svet (PS) pri krajevni skupnosti Ribnica je lani obravnaval petnajst sporov, kar je skoraj enako kot v letu 1972.
V	devetih primerih je prišlo do poravnave.
Največ sporov je bilo zaradi osebnih žaljivk. V jezi in razburjenju človek izusti tudi take, ki so za sobesednika žaljive. Pred poravnalnim svetom pride običajno do ponovitve spora v malem, saj sprti stranki druga drugo obtožujeta, pri čemer ne izbirata „blagodonečih“ besed.
Predsednik poravnalnega sveta mora izkoristiti ves besedni zaklad, da sprte ljudi najprej umiri, potem pa jih skuša pobotati. Včasih mu to uspe, včasih pa ne.
Poudarek izobraževanju
Tudi v Dolenji vasi organizacija ZRVS
Na nedavni letni bbčinski konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin v Ribnici je bilo kljub samokritičnim besedam razbrati, daje organizacija uspešno opravljala svojo nalogo. Na konferenci so se zavzeli za večje strokovno izobraževanje, v katerega naj bi bili vključeni vsi rezervni starešine. Nekateri so se doslej odtrgovali strokovnim predavanjem.
Sklenili so, da bodo tudi v Dolenji vasi ustanovili krajevno organizacijo ZRVS. Na konferenci so med
VOLITVE IN IMENOVANJA
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so bili imenovani: 's delavski svet komunalnega podjetja KOMUNALA Ribnica (kot predstavniki družbene skupnosti): Franc Trdan iz Dolenje vasi 22, Anton Lesar iz Hrovače, Slavko Klun iz Vinic, Ivan Vesel iz Sodražice, Vinko Mohar iz Segove vasi in Jože Klun s Pustega hriba.
V svet za narodno obrambo občinske skupščine Ribnica je bil namesto dosedanjega člana Edvarda Kocuvana, ki je premeščen na novo službeno dolžnost izven območja občine Ribnica, imenovan Ivan Gradič, komandir milice v Ribnici.
V iniciativni odbor za ustanovitev občinske požarne skupnosti so bili imenovani: Jože Pužclj (predsednik), Alojz Zbašnik, Dušan Oven, Kdo Tanko, Avguštin Vatovec, Andrej Klemenc, Anton Sobar st., Ivan Rober, Ivan Novak, Drago Košir in Janez Lapajne.
POPIS BORCEV
Ob zadnjem popisu udeležencev narodnoosvobodilne vojne in vojaških invalidov je bilo zajetih nad 800 občanov. Popis je terjal veliko dela in skrbi popisovalcev po krajevnih organizacijnh ZB NOV in občinskega vodstva ZZB NOV. Rezultati popisa bodo dali pregled obstoječega stanja članov ZB in vojaških invalidov.
drugim razpravljali o delu z mladino, delu rezervnih starešin v družbenopolitičnih organizacijah in sodelovanju z borčevsko organizacijo, o materialnih težavah, sodelovanju s teritorialci in SLO ter drugih vprašanjih.
V	delovnem programu za leto 1974 so dali poseben poudarek strokovnemu izobraževanju svojih članov. Končno so izvolili novo vodstvo občinskega odbora ZRVS, Janeza Jamnika, dosedanjega predsednika, pa za delegata v republiški odbor ZRVS Slovenije.	„r
Več sporov je bilo tudi zaradi nepravilne odpeljave odpadlih voda iz kuhinj in kopalnic na škodo soseda, zaradi voznih poti, kokoši itd. Ljudje se dostikrat sprejo za čisto navadne stvari. Pogosto dajo povod tudi otroci, ki se hitro skregajb' in spet izgladijo spor brez poravnalnega sveta.
Med sprtimi ljudmi, s katerimi se je ukvarjal PS, prevladujejo kmečki ljudje, delavci z nizkimi osebnimi dohodki in družine, ki štejejo veliko članov.
TELESNOVZGOJNI DINARJI
V	skladu za financiranje in pospeševanje telesne kulture v občini Ribnica se je v prvih devetih mesecih lanskega leta zbralo 93.137 din, čeprav bi se moralo že 151.500 din oziroma do konca leta 202.086 din. Zbrani denar je bil porabljen tako: TVD Partizan Ribnica je dobil 78.000 din, TVD Partizan Sodražica
12.500 din in Šahovski klub Ribnica
2.500 din.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V	septembru, oktobru in novembru so na območju matičnega urada Sodražica umrli: Anton Arko, kmet iz Kržetov 9, star 76 let; Neža Zgonc, socialna podpiranka iz Junčja 3„ stara 89 let; Jože Stupica, kmet iz Preske 2, star 72 let in Ivana Puželj iz Brinovščice 4, stara 95 let. Poročilo se je 8 parov. Rodili so se 3 dečki in 4 deklice.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NESREČNE TABLE - Ribniškim prometnim znakom se podobno kot kočevskim ne godi dobro. Huligani jih zvijajo, nagibajo, podirajo in drugače poškodujejo. Zanimivo je, da je prometni znak na križišču pri bivši banki kazal najprej, da je pošta nekje na vrtovih za glavno ulico, nato da je v smeri proti čevljarskemu mostu, zdaj pa leži že podrt na tleh.
LUKNJE NA CESTI - Na odsekih ceste proti Kočevju, kjer je še star asfalt, je že precej nevarnih lukenj, čeprav še ni bilo prave zime. Prejšnja leta je bilo ob takem času lukenj še več. Vendar so tudi te luknje, čeprav jih je malo, nevarne za voznike in pešce.
POLŽEV HOTEL - Zelo nehvaležen posel je dajanje izjav, kdaj bo ribniški hotel odprt. Zamuda znaša že okoli pol leta. Vendar nekateri optimisti le trdijo, da bo otvoritev gotovo za občinski praznik, se pravi proti koncu marca.
GARANCIJA ZA VLEČNICO -Občinska skupščina je dala poroštvo krajevni skupnosti Ribnica za najetje 50.000 din posojila, da bo postavila smučarsko vlečnico v Danah. Zdaj bo morala dati še garancijo, da bo zapadel sneg. Posojilo bo KS najela pri SAVI.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Zakaj bi bil vodovod na Gori nedonosen oziroma bi posloval z izgubo?
- Ker popijejo prebivalci premalo vode.
KOČEVSKE NOVICE
DOLENJSKI LIST_____________________________________________________ Stran	uredil:	J02E	PRIMC	St.	3	(1278)	★★	17.	januarja	1974
Plačevanje davščin gre dobro
Pri plačevanju davkov so biii lani Črnomaljci kar disciplinirani - Prepozno odmerili davke obrtnikom - Starostnega zavarovanja »pa ne«
Uslužbenci črnomaljske davčne uprave so bili lani, seveda po zaslugi discipline davkoplačevalcev, kar uspešni. Izterjava davščin je bila dobra, izjemi sta bili le prispevek za starostno zavarovanje kmetov ter dodatni ali stabilizacijski davek, saj so prvega kmetje, drugega pa davčni zavezanci, ki plačujejo davek od skupnega dohodka, le neradi plačevali.
Lani je črnomaljska davčna uprava odmerila davčnim zaveznicam skupno 74.100 dinarjev davka od njihovega skupnega dohodka. Do 31. decembra so zavezanci plačali 67.800 dinarjev te vsote ah 91,5 odstotkov. Torej so bili davkoplačevalci zelo vestni, saj je bila ponekod izterjava teh davkov mnogo slabša. Slabše pa so se davčni zavezanci „izkazali" pri plačilu stabilizacijskega davka. Tega naj bi do konca lanskega leta plačali 146.800 dinarjev, na davčno upravo pa so prinesli ali poslali le 89.200 dinarjev ali 60,76 odstotkov odmerjenega davka.
ŠOLA ZA DELEGATE
Občinska in krajevna organizacije SZDL v zadnjem času niso delovale le na področju kadrovanja - evidentiranja kandidatov za bodoče delegate, pač pa so člani SZDL zastavili delo tudi na področju izobraževanja bodočih delegatov.
Pripravili so program predavanj, ki se jih bodo v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah udeleževali bodoči delegati. Na predavanjih bodo slušatelji podrobneje spoznah delegatski sistem in pristoj nosti, kijih bodo imeli.
Mnogi zavezanci, ki bi morah lani plačati akontacije za letos odmerjene davke na lanske zaslužke, se za to niso odločili. Menili so namreč, da lani niso zaslužili toliko, kot so predvidevali davčni uslužbenci, ki so sestavljali položnice za plačilo akontacij, računah pa so tudi na spremenjeno davčno stopnjo. In ker sc bo neobdavčena vsota skupnih dohodkov občanov že v prihodnjih dneh nemara pomaknila navzgor, bo morala davčna uprava nekaterim, ki so lani plačah akontacijo na letos odmerjene davke, denar vrniti.
Obrtnikom je lani davčna uprava odmerila skupno 1,765.300 din davkov, do konca lanskega leta pa so obrtniki odšteli le 68,55 odstotkov te vsote. Vendar pri tem ne gre za malomarnost obrtnikov, ki ne bi hoteli plačati davkov. Vzrok nizke izterjave tiči v tem, da so prepozno odmerili davke, zato na davčni upra-
vi	računajo, da bodo obrtniki kmalu poravnah vse davčne dolgove.
Kmetje, podobno kot v drugih občinah, še kar redno plačujejo davke od kmetije, manj pa so „navdušeni" nad plačevanjem prispevka za starostno zavarovanje. Predvsem mlajši se za to plačilo nikakor nočejo odločiti, češ plačeval bom tri-
Delali bodo, kar jih zanima
Črnomaljski mladinci na novo organizirajo svojo organizacijo - Delo bo bolj privlačno
Nova organiziranost mladinske organizacije naj bi prinesla mladim tisto, kar so že dolgo pogrešali. Odslej se bodo združevali v posamezne konference mladih po interesih, to pa naj bi pritegnilo v organizirano delo več mladincev. Taka organiziranost bo bolj neposredna, mladi pa bodo svoje delo združevali v okviru dejavnosti, ki jih najbolj zanimajo.
Najprej mislijo v črnomaljski občini ustanoviti konferenco mladih delavcev, ki bo združevala že zapo-dene. Sledile pa naj bi ji še konferenca mladih v izobreževanju, konferenca mladih v krajevnih skupnostih, konferenca mladih iz specializiranih organizacij (taborniki, člani fotokluba itd.), nazadnje pa nameravajo ustanoviti še občinsko konferenco ZMS. ki bo usklajevala delo
naštetih konferenc, sestavljah pa jo bodo predstavniki omenjenih konferenc.
Komisija za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZMS se je že sestala in razdelila naloge posameznim komisijam. Sestali so se tudi predsedniki mladinskih aktivov, ki se bodo združili v določene konference mladih. Te konference bodo sestavljah člani mladinskih aktivov, ki bodo spadah v eno konferenco mladih.
Vse to delo spaaa obenem tudi med pripravo na IX. kongres slovenske mladine. Črnomaljski mladinci nameravajo priti na kongres že z določenimi izkušnjami iz delovanja na novo organizirane mladinske organizacije. Računajo, da bodo te izkušnje dobre, saj so tudi tisti mladinci, ki doslej v svoji organizaciji niso bili delavni, že sedaj pokazali zanimanje za delovanje v bodoči organizaciji svoje organizacije.
B. PODOBNIK
Pločnik pred Gradom je kar preozek, da bi lahko na njem stali vsi, ki čakajo avtobus na Trgu svobode. Tistim, ki čakajo vsak dan, bi s streho nad postajališčem gotovo izpolnili veliko željo. (Foto: B. Podobnik)
ČRNOMALJSKI DROBIR
VEČ ZA ŠPORT - Črnomaljska hmeljna telesnokultuma skupnost Je že pripravila program letošnje delavnosti. Ker je odslej financiranje plesne kulture urejeno, bodo dobili črnomaljski športniki več denarja kot prejšnja leta. Največ pozornosti bo skupnost posvetila množičnosti v okviru črnomaljskega in semiškega »Partizana**. Zato bodo več kot Polovico denarja namenili tej dejavnosti.
BORCI SO REPUBLIŠKI - Občinska skupščina jc prispevala lani iz Mojega proračuna 460 tisočakov za pomoč borcem-kmetom. Za priznavalnine pa so lani razdelili v občini '10 tisočakov. To je za občino izredno veliko breme, zato bi bilo Prav, da bi skrb za nekdanje borce Prevzela na svoje rame republika.
PROSLAVE, PROSLAVE - Le-
J moa L • L « 1 /\	•!	nlifll/	i	/\t%
tos naj bi bilo v črnomaljski občini 10 republiških ig pet občinskih pro-
slav. Občanom se torej obeta zanimivo in prav nič dolgočasno leto ...
VEČ KRUHA - Pred nedavnim se je parna pekarna pripojila k ljubljanskemu podjetju „Zito“. Občani upajo, da bo odslej preskrba s kruhom še boljša in da bodo kmalu zgradili novo pekarno.
SAMOSTOJNOST - Posebna osnovna šola in otroški vrtec, ki sta doslej delovala v okviru osnovne šole, sta se od nje odcepila in bosta odslej delovala samostojno.
ZA PRAZNIK - Pričela so sc športna tekmovanja v počastitev občinskega praznika - 19. februarja. Letos ga bodo občani proslavili zelo slovesno, priredili bodo več kulturnih prireditev, se pobratili z občino Duga Resa, obratovati pa bo pričelo tudi več novih industrijskih obratov.
deset ali še več let. . Tako miselnost pa bo potrebno, kolikor je le mogoče odpraviti. Kmetje bodo morah spoznati, da si s tem prispevkom zagotovijo varno starost. Prav je, da občinske službe oprostijo plačevanja teh prispevkov take kmete, ki plačila zares ne zmorejo, drugi pa bodo pač morah plačati.
Lani so v črnomaljski občini odmerili 3,493.800 dinarjev davka od kmetijstva in do konca leta so kmetje poravnah že 81,60 odstotkov te vsote. Od odmerjene vsote za starostno zavarovanje kmetov pa so zavezanci v roku - do 31. decembra lani
-	poravnali le polovico ali 889.800 dinarjev.
Pobratenje
Načrt proslav ob črnomaljskem občinskem prazniku, ki ga slavijo občani v spomin na zasedanje SNOS pred tridesetimi leti, je že znan. Letos bo praznovanje še posebno slovesno, saj mineva trideset let od zgodovinskega zasedanja SNOS, zato bodo vse prireditve,povezane s tem dogodkom.
V	vseh krajevnih središčih bodo v februarju kulturne prireditve, filmske predstave, šolarji bodo pisali naloge o začetkih ljudske oblasti pri nas, pripravili bodo tudi likovno razstavo ter športna in druga srečanja. Seveda bodo največ pozornosti posvetili osrednji proslavi 19. februarja, ko naj bi ne na slavnostni seji občinske skupščine pobratile črnomaljska občina in sosednja hrvatska občina Duga Resa. Sodelovanje med tema dvema občinama traja že vrsto let, v zadnjem času pa seje še razširilo in poglobilo. Pobudo za sodelovanje so dali občani z obeh strani Kolpe sami, saj so začutili, da bodo v sodelovanju laže reševali svojo, večkrat enako problematiko.
Kupim-prodam
Ko je bil zaposlen pri „Varno-sti“, ni imel rednega delovnega časa, za družino je ostajalo premalo časa in tudi plača je bila bolj borna. Zato se je Jože Koklič pred letom odločil, da bo postal pismonoša. In ni mu žal! Pa čeprav delo pismonoše ni nič lahko in tudi odgovornost je velika.
„Da, ljudje, ki jim nosim pošto in časopise, so kar dobri. Seveda eni bolj, drugi manj. Pa tudi eni in isti ti pokažejo različne obraze. Če jim prinesem denar, ki ga še niso pričakovali in sem jih z njim presenetil, ali kako drugo dobro novico, so silno prijazni. Še dali bi mi kaj. Čisto drugače pa je, ko jim prinesem položnico, da morajo kaj plačati. . .“
- Kako pa je takrat?
„No, saj veste, da vsi neradi plačujemo. Samo jaz res nisem kriv, da mora kdo kaj plačati. Pa pravijo: saj sem komaj plačal, že spet in podobno. Da, težko je z ljudmi.*'
- Nosite pošto peš?
„Ne, na terenu, ki ga imam sedaj, se lahko vozim z mopedom. Ponekod pa so edino „prevozno sredstvo'* noge. Dobre stare noge nas poštarjev. Na primer na Doblički gori: tisti, ki tamkajšnjim devetnajstim strankam nosi pošto, mora vsak drugi dan po tri ure pešačiti. Dva meseca. Na vsake toliko časa terene zamenjamo. “
- Sedaj, ko so v stanovanjskih blokih nabiralniki že v pritličju, je vam poštarjem laže .. .?
„Bi bilo, če bi bilo to res. Ponekod jih še ni in še vedno moramo nositi pošto v tretje, četrto nadstropje. Zaradi malomarnosti hišnih svetov.**
- Pred nedavnim so se podražili nekateri časopisi. Kako so naročniki sprejeli podražitev?
„Nekateri grozijo, da bodo časopise odpovedali, nekateri pa so, predvsem Delo, že odpovedali. Povem pa naj še, da Dolenjskega lista še nihče ni odpovedal. Nasprotno, še novi naročniki se naročajo nanj. Pravijo, da ga cenijo, ker piše o domačih krajih, in da najdejo v njem vse, kar jih zanima, napisano pa je kratko in vsem razumljivo.4
- Kaj pa vi v našem listu najprej preberete?
„Rubriko „Kupim dam“ in črnomaljsko stran.**
pro-
i,
i
Borce legendarne XIV. divizije, ki so se zbrali na Suhorju, odkoder so pred 30 leti krenili na slavni pohod na Štajersko, je na nedeljski svečanosti pozdravil predsednik občinske skupščine Ivan Žele. (Foto: B. Podobnik)
Nafta že »nagaja« tekstilu
Pomanjkanje in podražitev nafte in njenih derivatov je močno prizadelo tekstilno industrijo - Bodo notranje rezerve rešile stanje?
Že pred časom so gospodarstveniki v metliški občini spoznali, da je lahko razvoj občine, ki sloni le na eni ali dveh panogah gospodarstva, močno ogrožen, če v teh dejavnostih kaj „zaškri-plje“. Znano je, da je pričela tekstilna industrija lani doživljati hude trenutke, in ker je napredek metliške občine odvisen skoraj izključno od uspešnosti gospodarjenja v „tekstilnih44 tovarnah, je lani metliško gospodarstvo zabeležilo nekoliko slabše rezultate kot nekaj let prej.
Težav v tekstilni industriji sicer še ne moremo šteti ža krizno obdobje, čeprav zaposlenim v tej branži sivijo lase. In videti je, da se bo morala tekstilna industrija letos spopasti s še večjimi težavami kot lani. Pomanjkanje in podražitev nafte ter njenih derivatov, ki pa so v tekstilni industriji nepogrešljiva surovina, sta hudi zapreki najdaljnjega razvoja tekstilne industrije. V težavah sta se
Če bi bila dva...
Neomajno vero v dobroto ljudi in zaupanje vanje ima Martina Prus. Delček te vere izvira tudi od dogodka med minulo vojno. Martina, ki je med vso vojno vneto pomagala partizanom, je skupaj s še dvema tovarišicama nesla vojaško opremo partizanom mimo italijanskega bunkerja. In prav pred italijanskim stražarjem je Martini „izpa-dla“ hlačnica uniforme. Lah pa jo je le opozoril, naj drugič bolj pazi. Čeprav je vedel, da nese opremo partizanom, je ni izdal.
„Če bi bila takrat na straži dva, bi bilo po meni, saj bi me že zaradi strahu drug pred drugim izdala,“ se spominja tega dogodka sedaj upokojena Martina Prus, ki svoj zasluženi mir preživlja v metliškem domu počitka.
- Vaše življenje je bilo doslej zelo pestro in mnogo črnila bi morah preliti, če bi hoteli opisati pomembnejše dogodke iz njega. Vseeno pa ga skušajte opisati čisto na kratko .. .
„Metličanka sem in do pričetka NOV se mi ni pripetilo nič prav posebnega. Takrat sem se vključila v narodnoosvobodilni boj. Bila sem tudi sekretarka AFŽ v Metliki. Za nagrado so me maja 1945 sprejeli med tiste, h katerim sem si že dolgo želela: postala sem članica takratne KPJ. Omenim naj še, da so me med vojno Italijani ujeli in za pet mesecev zaprli v Novem mestu. Na srečo pa seje približal zlom fašizma in skupaj z mnogimi so me pred kapitulacijo Italije spustili iz zapora. Še zdaj ne vem točno, zakaj me niso odpeljali v kakšno taborišče.“
- Pa po vojni?
„Bila sem upravnica šiviljske delavnice od 1946. pa vse do 1959. leta, ko so me upokojili. Delavnica deluje še sedaj v okviru Kometa.“
Martina je bila tudi udeleženka prvega kongresa AFŽ v Dobrniču, po vojni pa je bila vse do pred leti zelo delavna v številnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Za uspešno in predano delo se ji je lani, ko je praznovala svojo sedemdesetletnico, oddolžil tudi občinski komite ZKS v Metliki.
B. PODOBNIK
zato znašli seveda tudi metliški delovni organizaciji „Beti'* in ..Komet*'. Gotovo je sicer, da sta obe omenjeni delovni organizaciji tako močni, da sta se sposobni spopasti s tegobami, in da se bosta obe obdrža-
li	na površini, povedati pa velja, da bo gotovo treba računati z možnostjo, da omenjeni organizaciji tudi letos ne bosta zabeležili takšnih poslovnih uspehov, vsaj zunanjih, kot smo jih bili od njiju navajeni v prejšnjih letih.
V „Beti'* so lani investirali največ v gradnjo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Obrata v Mirni peči in Dobovi že obratujeta v novih
prostorih, v črnomaljskem obratu pa naj bi prostore v novi delavnici zaposleni zasedli za črnomaljski občinski praznik, sredi februarja letos. V letošnjem letu pa nameravajo v osmih TOZD v „Beti“ vložiti največ v nakup novin strojev, s pomočjo katerih naj bi modernizirali proizvodnjo.
V „Beti“ menijo, da bo letošnje leto težko za njihovo poslovanje. Naftna kriza jih je že prizadela, predvsem pri sklepanju pogodb. Te sklepajo le za prvo četrtletje, saj so cene za vnaprej še uganka. Izhod iz težavnega položaja bodo skušah najti v izkoriščanju vseh še preostalih notranjih rezerv - povečani produktivnosti dela in boljši racionalnosti v delovnem procesu.
V „Kometu" so z lanskimi poslovnimi rezultati kar zadovoljni, čeprav so bili manjši, kot so jih načrtovali v začetku lanskega leta. Devalvacije in nespremenjene cene njihovim končnim izdelkom so pač storile svoje, zato ocenjujejo svoje poslovanje v razmerah, kakršne so bile, za uspešno.
B. PODOBNIK
DELEGATI IZVOLJENI
V	„Beti'* so že izvolili člane delavskih svetov v njihovih osmih TOZD. Te so postale: obrata ko-dranke in volne, pletilnica, barvarna, konfekcijski obrati v Metliki, Dobovi, Mirni peči in Črnomlju ter tovarniški izobraževalni center. Razen tega pa obstajajo še skupne službe.
Iz vsake TOZD in iz delovne enote skupnih služb so izvolili petčlanske delegacije za osrednji delavski svet, medtem ko štejejo delavski sveti v TOZD različno število članov pač glede na število zaposlenih.
Vpliv časa
Napori, ki so jih v delovnih organizacijah metliške občine v zadnjih mesecih lanskega leta vložili v konstituiranje svojih organizacij po ustavnih dopolnilih, so bili poplačani. Vse delovne organizacije so se pravočasno -do 31. decembra lani - vpisale v sodni register pri ljubljanskem gospodarskem sodišču.
Bilo je mnogo naglice, ki bi, če bi se v delovnih organizacijah pravočasno zavedeli svojih dolžnosti na tem področju, odpadla. Seveda pa niso hiteli samo v metliški občini, ampak tudi drugje.
Kako je časovna stiska krojila novo organiziranost podjetij, se bo šele pokazalo. ,JVaglica škodi, zato hiti počasi!“ pravijo izkušeni. Izjeme pa potrjujejo pravilo in upamo lahko, da jih bodo potrdile prav v tem primeru. Če pa se bo izkazalo, da je naglica škodila, bo treba tam, kjer stvari niso izvedli najbolje, to pač popraviti. Saj navsezadnje število TOZD ni dokončno merilo, kako „zavedno“ so v posameznih sredinah izvedli ustavna dopolnila. Najbolj pomembno je, da so delovne organizacije konstituirane tako, da bodo lahko zaposleni v njih kar najbolj neposredno odločali o rezultatih svojega dela.
Zato zares ne gre že v naprej obsojati delovnih organizacij, ki so ustanovile organizacijo združenega dela brez TOZD. Najprej je treba ugotoviti vpliv in možnosti odločanja zaposlenih v njih in šele tedaj, če to ni zadovoljivo, bo treba stvari spremeniti. Nadaljnji razvoj družbenih in produkcijskih odnosov bo gotovo nakazal še boljše rešitve.
SPREHOD P0 METLIKI
ZANIMANJE ZA GLEDALIŠČE
-	Predstavo Šentjakobskega gledališča, ki se je predstavilo Metličanom 11. januarja z „Jaro meščanko**, si je ogledalo veliko število prebivalcev. Vstopnice so prodajale tudi sindikalne organizacije v podjetjih.
BOLJŠE DELO - Na sestanku, ki je bil v četrtek, 10. januarja, so se člani predsedstva methške občinske konference ZMS domenili, da bodo letos boljše delali kot lani. Spregovorili so tudi o delu mladinskega kluba.
NOV ZAVOD - Predstavniki TKS, muzeja, kina, delavske univerze in knjižnice so se na sestankih pretekli teden pogovarjali o možnosti ustanovitve zavoda za muzejsko in kulturno-prosvetno dejavnost. Delo bi bilo potem uspešnejše.
SPET DELAVNI - Člani foto-kino kluba „Fokus**, ki so bili pred časom zelo delavni, nato pa je njihovo delovanje usahnilo, so si pričeli sedaj urejati svoj kotiček v mladinskem klubu. Upamo, da bo njihovo delo spet zaživelo.
metliški tednik
ji- 3 (1278) ★★ 17. junuurjn 1974
Stran uredil: BRANKO PODOBNIK
DOLENJSKI LIST
17
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
Izbrati najboljše |
Razgledani, pošteni, razumni in sposobni de-f legati so poroštvo za naš boljši standard
Evidentiranje možnih kandidatov za delegate poteka v kočevski občini razmeroma ugodno v krajevnih skupnostih, manj pa v delovnih organizacijah. Delovni ljudje žal še niso povsod doumeli, da bodo po novem lahko bolje o vsem obveščeni in da bodo lahko tudi bolje odločali o vseh zadevah.
Predstavniki sindikalnih organizacij žal včasih še nejevoljno sprašujejo: „Kaj pa potrebujete na SZDL toliko delegatov? “ To je dokaz, da ponekod še delavski voditelji ne razumejo prednosti delegatskega sistema.
Če namreč ne bo vsak v kolektivu deloval za napredek, potem se lahko zgodi, da bo šlo vsem ali večjim skupinam vedno slabše v primerjavi z ostalimi. Naši delovni ljudje pa so že toliko zreli, da tega ne bodo dopu-
stili; kjer pa še niso dovolj zreli, jih bodo grenke izkušnje pripravile do tega, da morajo dobro upravljati in delati.
Ponekod trdijo, da je novi delegatski sistem zapleten in ljudem nerazumljiv. Vse to je res, vendar le zato,Ker;so vsi, od delovnih do političnih organizacij v občini in republiki, v zadnjem letu premalo naredili za tolmačenje tega sistema. Posledica tega je bilo tudi nahitro ustanavljanje TOZD konec decembra. Če bi vse delali sproti in vse leto, bi bil novi sistem ljudem bolj razumljiv, saj bi se ob ustanavljanju TOZD ljudje usposabljali za novo obliko samoupravljanja, ko bodo res imeli tisti, ki ustvarjajo in dajejo, tudi pravico odločati o porabi ustvarjenega oziroma danega denarja.
J. P.
Most v športnem parku Gaj v Kočevju je resno po&odovan, malo zaradi poplave, še več pa zaradi objestnežev. Je že nevaren, predvsem za otroke, zato gaje treba čimprej popraviti. (Foto: J. Primc)
Predlog za novo vodstvo
” ■ ■ ■ ■  —» ■ ■ — ■■■! ■ — ■       - —  ■ ■    ■ —
Danes bo občinska konferenca ZK volila člane novega komiteja
V novi komite občinske konference ZK Kočevje so predlagani: 1. Janez Dolenc, PK delavec v rudniku, OZK ITAS, rojen 11. 6. 1927, član ZK od 18. 4. 1958; 2. Ivan Drobnič, gozdarski tehnik, OZK Kočevska Reka, rojen 8. 2. 1935, član ZK od 26. 4. 1955; 3. Alojz Hočevar, upo-
Domačini prispevali, tujci ne
Obrati in poslovalnice, ki imajo sedež podjetja izven občine, niso prispevali za obdaritev otrok - Ne bi smeli biti le krava molznica
Občinska zveza prijateljev mladine (ZPM) Kočevje je zbrala za novoletno praznovanje in obdaritev otrok 26.550 din. Hvale vredno je, da so dali prispevke tudi zasebni obrtniki (Južnič, Hvala in Randelj po 50 din, Murovič in Moritz po 200 din, Štimec iz Roške c 100 in Rudi 250 din).
Po 2.000 din so prispevali ITAS, ZKGP in NAMA; po 1.500 din MELAMIN, po 1.000 din občina, TEKSTILNA, ZIDAR, MERCATOR-TRGOPROMET. Občinski sindikalni svet, krajevna skupnost Kočevje, INKOP in LIK; po 750 din ELEK-TRO Kočevje; po 700 din OPREMA; po 500 din AVrO, KOVINAR, HOTEL PUGLED, Zdravstveni dom, TIS, Ljubljanska banka. TRI-KON, KOČEVSKI TISK; po 850 din Cestno podjetje Novo mesto -obrat Kočevje; po 400 din Stanovanjsko podjetje Kočevje; po 300 din AMD, Turistično društvo Kočevje, Lekarna, MLEKARNA, KOMUNALA, USLUGA Rudnik; po 200 din Mesarija, HYDROVOD, SDK, RESTAVRACIJA; po 150 din Ljudska knjižnica, Pošta Kočevje, TKS Kočevje in po 100 din kino Jadran, DU Kočevje, Kovinarska šola in trgovina JUGOPLASTIKA Kočevje.
Žal, tuja podjetja, ki imajo svoje poslovalnice v Kočevju, razen JU-GOPLASTIKE niso prispevala ničesar. To so: PEKO, VARTEKS, PLANIKA, DINOS, BOROVO, STANDARD, Državna založba, KOTEKS, ZlTO OPTIKA in morda še katero. Tudi sicer ta podjetja nimajo razumevanja za potrebe kraja, zlasti pa f--------------------------------N
NEPRAVIČNI DEDEK MRAZ
Dedek Mraz ima kaj čudna merila pri obdaritvi otrok, so ugotovili sami otroci iz kočevske občine. Ponekod je delil darila v vrednosti 50, drugod 100 ali celo 200 din na posameznega otroka, odvisno pač od denarne sposobnosti delovne organizacije ali od odločitve odločujočih organov v podjetju.
Podobno čudna merila so veljala pri starosti obdarovanih otrok. Ponekod so delovni kolektivi prispevali le za predšolske otroke, drugod za nižje razrede, ponekod do natanko 10. leta starosti, spet drugod pa so obdarili celo srednješolce.
Dedek Mraz bo moral vsekakor svoja merila uskladiti tako glede starosti otrok kot vrednosti daril. V nasprotnem bo izgubil ugled, ki ga uživa; kritiziran bo pa tudi po partijski liniji zaradi socialnih razlik.
Še najbolj žalostno pa je, če otroci sami vidijo, da največji razgrajači in najmanj pridni otroci dobe največje pakete, pridni otroci pa ostanejo praznih rok.
Zaradi vsega tega bi res morah vsaj vrednost daril in starost otrok, ki jih bodo dobili, določiti enotno za eno občino.
J. P.
mlađega rodu. Ah jim je naše območje le „krava molznica “?
Občinska ZPM je zbrani denar razdelila šolam na območju občine, in sicer: 300 din šoli v Predgradu, po 1.000 din šolam Vas-Fara, Struge in Stara cerkev, 4000 din šoli Ko-
VEČ GOSTOV, MANJ NOČITEV
V hotelu Pugled v Kočevju so lani zabeležili 10.917 nočitev, predlanskim pa 11.130. Domači gostje so prenočevali lani v hotelu 8.895-krat (predlanskim 8.799-krat), tuji pa 2.022-krat (predlanskem 2.331-krat). Vendar pa so imeli kljub zmanjšanju števila nočitev lani več gostov, in sicer 5.669 (predlanskim 5.460), od tega lani domačih 4.787 (predlanskim 4.463) in tujih 882 (predlanskim 997). Število nočitev domačih gostov stalno počasi narašča, tujih pa upada.
čevje, 1.500 din Posebni šoli Kočevje, 800 din otroškemu vrtcu Kočevje, po 500 din šolam Trava, Livold in Zeljne, 600 din šoli Podpreska, 400 din šoli Koprivnik in po 200 din šolam Osilnica, Mozelj in Knežja lipa. Za potrebno opremo dedka Mraza (plašči, brade itd.) je bilo porabljenih 4.846 din, predvidoma pa bo še 4.485 din. Nerazporejenih je ostalo 4.519 din, kijih bo zveza porabila za druge dejavnosti pionirjev po šolah ah pa za letovanje otrok.
Z dodeljenimi sredstvi so šole priredile za otroke novoletna praznovanja. Posebej so bili za novoletno jelko obdarjeni otroci, ki niso bili obdarjeni po podjetjih, ker starši niso zaposleni ah so upokojenci.
V imenu vseh obdarovanih otrok in v svojem imenu se občinska ZPM najlepše zahvaljuje za prispevke. Hkratj se priporoča še za nadaljnje razumevanje in sodelovanje pri uresničevanju programa Zveze in društev prijateljev mladine.
kojenec, OZK Podgorski teren, rojen 3. 4. 1925, član ZK od novembra 1944; 4. Mira Kersnič, tekstilni tehnik, tehnolog-normirec, OZK TRIKON, rojena 26. 9. 1948, član ZK od 21. 1. 1969; 5. Zalka Kocjan, učiteljica, OZK Osnovna šola, rojena 21. 4. 1932, član ZK od 2. 6. 1958; 6. Jože Novak, politolog, sekretar komiteja občinske konference ZKS, OZK delavska univerza „Jože Šeško", Kočevje, rojen 21. 7. 1945, član ZK od 8. 10. 1963; 7. Ivan Pugelj, revirni gozdar, gozdarski tehnik, revirni vodja, OZK ZKGP Kočevje, rojen 4. 10. 1930, član ZK od septembra 1948; 8. Zofija Rovan, farmacevtka, OZK Zdravstevni dom, rojena 12. 2. 1937, član ZK od 15. 10. 1958; 9. Anton Škvarč, upokojenec, OZK Vas-Fara, rojen 23. 12. 1920, član ZK od 26. 4. 1944; 10. Danilo Vučič, strojni inženir, tehnični vodja, OZK AVTO, Kočevje, rojen 8. 4. 1939, član ZK od 23. 3. 1960, in 11. Anton Zupančič, kmetijski tehnik, obratovodja, rojen 29. 12. 1925, član ZK od 26.6. 1944.
Za sekretarja občinskega komiteja in občinske konference je predlagan Jože Novak, za njegovega namestnika pa Danilo Vučič.
Za predsednico častnega razsodišča je predlagana Tilka Kovačevič, upokojenka, OZK Rožni teren, rojena 11. 3. 1922, član ZK od 14. 9. 1943.
Za predsednika revizijske komsije je predlagan Lojze Eržen, računovodja, OZK ZKGP Kočevje, rojen 17. 3. 1932, član ZK od junija 1956.
Volitve za člane novega komiteja bodo na prvi seji nove občinske
Darovali so kri za bolne
Na krvodajalskih proslavah, ki potekajo že od decembra in bodo končane predvidoma nekako v februarju, bodo v kočevski občini podelili krvodajalske znake za 5,10,15 in 20-krat darovano kri ter plakete z znakom za 25-krat darovano kri. Plakete z znakom so na proslavi v Kočevju prejeli Mohor Koželj, Ludvik Damše, Metod Oražem in Sonja Hegler, na proslavi v Stari cerkvi pa jo bo dobil še Franc Kiselak.
Objavljamo seznam prejemnikov znakov po delovnih organizacijah oziroma po krajevnih organizacijah RK:
ITAS: 5-krat darovali kri: Peter Rade, Jože Volf, Ivan Oberstar, Oto Dečko, Josip Bončina, Slavko Faflek, Rudi Kastelic, Ivan Klobu-čarič, Albin Benčina, Alojz Rauh, Tone Šercer, Vlado Hrovat, Pavle Kotar, Milan Sekulič, Stane Raztresen, Stane Kenda, Jože Pogorevc, Mirko Klarič, Jože Lisac, inž. Stane Mlakar. 10-krat darovali kri: Franc Vidervol, Mirko Oražem, Janez Ko-jek, Matija Horvat, Franc Žagar, Franc Vrhovšek, Vlado Trope, Dušan Vidmar, Milan Oberstar, Anton Rožman. 15-krat darovali kri:	Ivan	Vertelj,	Franc‘Pevec,
Mirko Ješelnik, Stane Debeljak, Edmund Sočak, Jože GoljevšČek, Stane Pogorelc, Tone Kovačič. 20-krat darovala kri: Mirko Rušt, Marjan Štajdohar.
RUDNIK: 10-krat daroval kri: lojz ZK
Pirnar, Anton Vučko, Marjan Rački, Andrej Hočevar, Mirko Struna in Jože Luzar. 10-krat darovala kri Drago Nose in Kristina Pintar 15-krat pa Ivan Križ.
TEKSTILANA: 5-krat darovali kri: Rudi Mueler, Anica Cinkel, Rudolf Novak, Slavka Vrečič, Vera Makoter in Marija Tomazin; 10-krat darovali kri: Ivanka Klepač, Marija Troha, Majda Turk in Marija Šija-nec; 15-krat je darovala kri Pepca Gržina in 20-krat Minka Nered.
LIK: 5-krat darovali kri: Franc Oražem,- Martin Murko in Stanka Krizmanič; 10-krat pa Jože Makoter, Franc Lovšin, Rezka Vesel in Pavel Peček; 15-krat daroval kri
Franc Jakša, 20-krat pa Franc Kovač in Česlav Kosman.
AVTO: 5-krat so darovali kri: Ludvik 2ibert, Friderik Majcen in Pavla Bastardi; 10-krat sta darovala kri: Franc Verderber in Franc Trobec; 15-krat je daroval kri Stane Fink.
MELAMIN: 10-krat je darovala kri Marija Simončič in 15-krat Hasan Jusič in Ervin Ahac.
INKOP: 5-krat sta darovala kri Marjan Česnik in Milena Krpič 10-krat Franc Turk 15-krat pa Leo-poldina Gričar in Viktor Kužnik st.
ZIDAR :• 5-krat so darovali kri Željko Orsag, Ilija Ivanovič in Jože Kajfež 15-krat pa Jože Pelcar.
KOČEVSKI TISK: 15-krat je daroval kri Josip Seušek, 20-krat Zinka Milešič.
KOVINAR: 10-krat je daroval kri Vojko Kaluža
(nadaljevanje prihodnjič)
Alojz Kavs, 15-krat pa Alojz Bajt. ‘:KGP: 5-krat darovali kri: Majda
konference ZK, ki bo danes, 17. januarja.
Razen tega je predlagan Jože Novak za namestnika sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana, za člana medobčinskega sveta pa še Janez Dolenc in Slavka Šega.
STAREJŠE OBDARILA RK IN KS
133 občanov iz vse občine, šlarih 80 in več let, je že pred Novim letom ah pa jih bo še v teh dneh obdarila komisija za socialno dejavnost pri občinskem odboru RK Kočevje. Za pakete, v katerih je bilo za okoli 50 din daril (rum, keksi, kava, čokolada), je polovico denarja prispevala krajevna skupnost Kočevje, polovico pa občinski odbor RK.
Uničevalci
V parku Gaj v Kočevju je pravo razdejanje: klopi so polomljene, vrhovi nekaterih smrekic odsekani, ograja na mostu odlomljena, nekje gotovo pušča vodovodna cev (ob „hišici“ pri kegljišču oziroma igrišču za odbojko je vedno voda), ograja okoli stadiona je nagnjena in v njej so napravljeni „umetni“ vhodi, goli na pomožnem nogometnem igrišču so polomljeni itd. Podobna huliganstva, včasih združena s krajami, so tudi v drugih območjih mesta in po vaseh.
Gotovo bi se dalo huligane poloviti in prisiliti, da povrnejo povzročeno Škodo. Ni prav, da nekateri delajo in plačujejo, drugi pa nekaznovano uničujejo. Zato tudi pošteni, delavni občani zgubljajo veselje za delo. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli kmalu vse uničeno ali pa lahko zavladajo mestu huligani.
Pošteni občani bodo morali zahtevati red in resno delo vseh, ki so odgovorni za red v mestu. Pred nami so volitve raznih delegatov, delegacij in organov, zato je pravt da ob tem evidentiramo za odgovorne dolžnosti ljudi, ki bodo vsestransko prizadevno delali za odstranjevanje tako drobnih pomanjkljivosti, ki lahko sčasoma prerastejo v ogromne težave, pa seveda tudi drugih težav, ki so že zdaj velike.
Ceneje bi se šolali doma
Tudi otroci manj premožnih bi lahko obiskovali srednje strokovne šole, če bi bile v Kočevju
Matijo Cetinskega, profesorja pedagogike, smo zaprosili, naj pove za naše bralce svoje mnenje o ustanovitvi šolskega centra v Kočevju. Pred kratkim je bil namreč v našem listu objavljen članek, v katerem je predlagal, naj bi imelo Kočevje več srednjih šol. Mnogi starši že težko pričakujejo vest, da bi njihovi otroci, ki letos končujejo osnovno šolo, lahko nadaljevali srednjo šolo v Kočevju. Omenjeni sta bili tehnična in ekonomska šola. Ustregel je naši prošnji in napisal za naš list naslednje:
Ideja o srednješolskem centru v Kočevju je stara že deset let. Doslej pa nam je uspelo ustanoviti le center poklicnih šol. V občinski skupščini Kočevje so mi naročili, naj izdelam strokovno študijo, iz katere se bo videlo sedanje stanje srednjega šolstva in kako naj bi se to šolstvo v prihodnje v občini razvijalo, seveda v skladu s potrebami in možnostmi. Ko bo
V kočevski občini se je krvodajalstvo zelo uveljavilo. Predvideni načrt odvzemov je skoraj vsako leto bolj ali manj občutno presežen. Na sliki: krvodajalci čakajo, da urede vse potrebno pred odvzemom krvi. (Foto: J. Primc)
raziskava končana, bom lahke postregel s popolnoma zanesljivimi podatki.
Kljub temu pa menim, da smo pri ustanovitvi šolskega centra v zaostanku. V mnogih občinah, kjer imajo podobne razmere, delujejo taki centri že več let. V Velenju so v okviru šolskega centra nastale tudi višje šole. Celo Črnomelj nas je že prehitel in so iz gimnazije ter poklicne šole ustanovili šolski center.
Premalo se zavedamo, da so mnoge občine hitro napredovale tudi zato, ker imajo dobro urejeno srednjo šolstvo. Pred nekaj leti je bila kočevska občina po doseženem narodnem dohodku na 16. mestu med 60 občinami v Sloveniji, leta 1972 pa je zdrknila že na 34. mesto. Tudi socialne razlike se prično že na tej šolski stopnji. Starši, ki zmorejo, pošljejo svoje otroke v srednje, štiriletne šole, ki so v drugih krajih, celo v Idrijo, Krško, Domžale; starši z manjšimi prejemki pa pošljejo učence v uk in je zanje pot do nadaljnjega šolanja zaprta.
Sprašujete tudi, če so možnosti, da bi že v jeseni imeli v Kočevju razen gimnazije še kako srednjo strokovno šolo? Pravim: da! Občinska skupščina bi morala sklicati predstavnike šol, Zavoda za zaposlovanje in druge zainteresirane ter se o tem dogovoriti. Vsak zamujeni dan pa lahko le prispeva, da se stvar odloži še za eno šolsko leto. O tem naj bi tudi starši in delovne organizacije povedali svoje stališče. Slabo je tudi, da v občinski skupščini nimajo nikogar, ki bi skrbel za šolstvo.
MATIJA CETINSKI
GASILCI ZBOROVALI
Sredi decembra so z bo rovah gasilci iz društva Vas-Fara. Pregledali so delo preteklega leta in sprejeli načrt dela za v bodoče. Glavno skrb bodo
E osvetili vzgoji mladih gasilcev in repitvi obrambne sposobnosti. Za
Predsednika so ponovno izvolili ranča Volfa.
M. V.
DOLENJSKI LIST
Stran uredil: J02E PRIMC
St. 3 (1278) - 17. janunrjn 1974
Delovna skupnost Doma DUŠANA REMIHA V KOČEVJU
razpisuje delovno mesto KURJAČA-HIŠNIKA
Pogoj: KV strojni ključavničar, vešč raznih manjših popravil. OD po pravilniku o delitvi OD.
Nastop možen takoj.
Stanovanja ni.
■'N
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija za razpis delovnih mest pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Krško
RAZPISUJE prosto delovno mesto
TAJNIKA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo Izobrazbo ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
— da imajo organizacijsko-vodstvene sposobnosti ter moralno-politične kvalitete.
Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo komisiji v roku 8 dni po objavi razpisa.
NAMESTO OSEBNIH NOVOLETNIH VOŠČIL SVOJIM ZNANCEM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN VSEM OSTALIM SO DAROVALI ZA „BOJ PROTI RAKU"
JUGOTEHNIKA, Ljubljana, Pod trančo 2
Prometno podjetje SAP Ljubljana, Središka 4
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA 61105 LJUBLJANA, pp. 17 Vrazov trg 4 tel. 316-194
Žiro račun: 50101-740-45793
DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU
61001 LJUBLJANA, pp. 591 Komenskega 4 tal. 322-862
Žiro račun: 50101-678-49189
i j
ŠOLSKI CENTER KRŠKO
bo v letošnjem letu začel s poukom na
DELOVODSKI ŠOLI ELEKTRO STROKE - JAKI TOK.
Vsa interesente za omenjeno šolo
OBVEŠČAMO, da se bo za prvi letnik pričel pouk dne 4. 2. 1974. Pouk bo trikrat na teden v popoldanskih urah.
Pogoji za vpis so:
— uspešno opravljena poklicna šola elektro stroke — jaki tok,
— najmanj tri leta prakse v ustrezni elektro stroki.
Interesenti za delovodsko šolo naj pošljejo naslednje dokumente: prošnjo za sprejem, spričevalo o končani poklicni šoli, potrdilo podjetja o zahtevani praksi.
Prijave bomo zbirali do 25. 1. 1974.
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
PROSTO DELOVNO MESTO!
Delovna skupnost osnovne šole Bršlin, Novo mesto, razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO IN DRUŽABNI PLES
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu o osnovni šoli, obvladati pouk družabnega plesa.
Rok za prijavo je 25. januar 1974.
SEČNJA LESA!
OZD GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1974/75 in 1975/76
Na podlagi določil 7. člena pravilnika o določanju količin lesa za domačo uporabo OZD GG Brežice objavljajo TOZD Gozdni obrati Brežice, Kostanjevica, Puščava, Senovo, Radeče in Sevnica
ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA
V	SEČNIH SEZONAH 1974/75 in 1975/76
Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na območju zgoraj navedenih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih
od 3. januarja do 15. februarja 1974
Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnjo za dve naslednji leti skupaj. Vsak gozdni posestnik mora ob priglastivi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo in koliko je namenit za prodajo. V priglašenih količinah lesa za domačo uporabo je ločiti tehnični les in les za kurjavo.
Na krajevno običajen način bodo navedeni gozdni obrati razglasili kraj in čas sprejema priglasnic.
Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na področni gozdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les.
V	razpisanem roku so priglasitve sečenj proste vsakega plačila.
Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen za izredne potrebe v primeru elementarnih nezgod.
Brežice, 3. januarja 1974
ZA SMUČARJE!
V	soboto, dne 12. januarja ob 8.30, je pričela obratovati na Lisci (nad Sevnico) nova 500-metrska smučarska vlečnica z zmogljivostjo 630 oseb na uro.
Obratovalni čas vsak dan od 8.30 do 16.30.
Smučarski progi sta dolgi 900 ozir. 1200 m.
Cesta iz Brega (10 km) je redno vzdrževana. Potrebna je zimska oprema.
Vse informacije: „Tončkov dom" na Lisci, telefonska št. 068-74-171, telex 33727 yu Lisca.
Tlov&kkp
NOVO MESTO
razpisuje
za II. polletje šolskega leta 1973/74 naslednje
ŠTIPENDIJE
1. TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO 2 štipendiji
2. TEHNIŠKA ELEKTRO ŠOLA, ODD. ZA JAKI TOK
1	štipendija
3. GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA	3 štipendije
4. FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO	2 štipendiji Prednost imajo moški kandidati.^
Pogoji za dodelitev štipendije:
— kandidati za srednje šole morajo imeti v I. polletju obiskovanega razreda najmanj dober učni uspeh in odlično oceno v vedenju;
— kandidati za visokošolski študij morajo imeti v četrtem razredu srednje šole in pri zaključnem izpitu vsaj dober učni uspeh;	,
— kandidati, ki že študirajo na fakulteti, se lahko udeležijo razpisa, če bodo imeli pogoje za vpis v višji letnik in če so na dosedanjih izpitih dosegli v poprečju vsaj dobro oceno.
Prosilci naj prošnji za štipendijo (obrazec 1,65) priložijo spričevalo ali potrdilo o do sedaj opravljenih izpitih z ocenami.
Prošnje sprejema kadrovski oddelek tekstilne tovarne
NOVOTEKS, Novo mesto, do 10. februarja 1974.
Višina štipendij je določena po pravilniku o izobraževanju strokovnem izpopolnjevanju.
„KOVINARSKA" tovarna industrijske opreme in konstrukcij KRŠKO
OBJAVLJA prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA MATERIALNE UPRAVE
Pogoji: 2-letna administrativna šola, vsaj dve leti ustrezne prakse, 3-mesečno poskusno delo.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi kadrovski službi podjetja.
PROSTA DELOVNA MESTA!
„DOLENJKA",
trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
objavlja prosti delovni mesti
m
dolenjka
DVEH PRODAJALCEV ZA „BLAGOVNICO" ČRNOMELJ.
Pogoji: končana šola za prodajalce železninarsko-tehnične stroke ali mešane stroke. Za delovni mesti se zahtevata moška prodajalca.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREŽICE
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
MATERIALNEGA KNJIGOVODJE.
Pogoj: srednja strokovna izobrazba in 5-letna praksa v vodenju materialnega knjigovodstva.
Osebni dohodek po pravilniku podjetja.
Prijave z opisom dosedanjih službovanj ter spričevalom o strokovni izobrazbi se sprejemajo do 23. 1. 1974.
Stanovanje ni na razpolago.
PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO
razpisuje LICITACIJO naslednjih rabljenih avtomobilov:
1. AVTO-KOM BI TAM 2000 leto izdelave 1967
2. KAMIONET Citroen-Tomos nosilnost 0,5 tone, leto izdelave 1966
Vozili sta v voznem stanju.
Licitacija bo 23. 1. 1974 ob 10. uri v Novem mestu, PTT garaže na Cesti herojev 28 (Ločna)
r
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO
V	NOVEM MESTU 1
OD 15. DO 25. JANUARJA
RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE
S POPUSTOM
30-50%
f Svet osnovne šole v Metliki razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE popoldansko delo ALI PERICE dopoldansko in delno popoldansko delo
N
J
'N
v otroškem vrtcu v Metliki.
Posebnih pogojev, razen zdravstvenih, ni.
Prijave sprejema ravnateljstvo šole do torka, 22. 1. 1974.
$t. 3 (1278) - 17. jaiiuurjn 1974
DOLENJSKI UST
21
TEDENSKI.
SS
Četrtek, 17. januarja - Anton Petek, 18. januarja - Suzana Sobota, 19. januarja - Marija Nedelja, 20. januarja - Boštjan Ponedeljek, 21. januarja - Neža Torek, 22. januarja - Vincenc Sreda, 23. januaija - Alfonz Četrtek, 24. januarja - Frančišek
ČRNOMELJ: 18. 1. Italijanski barvni film Krvava mati. 20. 1. ameriški barvni film Kavboji. 23. 1. angleški barvni film Nihče ne more pobegniti.
SLUŽBO DOBI
V SLUŽBO SPREJMEM kleparskega pomočnika ali priučenega kleparja ter vajenca ali fanta z nedokončano osemletko za priučitev. Stanovanje preskrbljeno. Mlartin Mlakar, splošno kleparstvo, Tacenska 94, Ljubljana.
TAKOJ SPREJMEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Lahko je upokojenka. Pogoji ugodni, plača dobra. Franc Boc, Ljubljana, Čargo va 4.
DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni, stalno zaposlim. Službo lahko nastopi takoj. Možna je tudi priučitev. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Stojan Potočnik, gostilna Kropa, 64245 Kropa na Gorenjskem.
AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO LUDVIK KIRAR, Boštanj 56 a, telefon 74-334 Sevnica, sprejme takoj dva avtokleparja KV ali priučena samostojnega avtogenega varjenja. 7 urni delavnik, plača po dogovoru in sposobnostih.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Brivec-frizer Davorin Novak, Rimska 2, Trebnje.
GOSTILNA ŽUPEVC, Gotna vas 46, Novo mesto, takoj sprejme v službo dekle za strežbo. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra.
ZA NEGO DOJENČKA in za delno pomoč v gospodinjstvu zaposlim dekle, ki je vešče tega dela, ali mlajšo upokojenko. Hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite direktno na naslov: Luciana Lesnik, Kampolin 99/a, 66320 Portorož.
IŠČEM DEKLE ali mlajšo upokojenko za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Plača dobra. Vprašajte na telefon 061-51-132 ali pismeno na naslov Stane Rovtar, Medno 46, 61210 Ljubljana-Sentvid.
STANOVANJA
PRODAM družinsko stanovanje (dvosobno) z vrtom v manjšem industrijskem kraju na Dolenjskem. Ponudbe pod šifro „DO-BRO-UDOBNO44 SOBO ODDAM dvema dekletoma za peturno pomoč na teden. Muzejska 10, Novo mesto.
NUJNO IŠČEM neopremljeno sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista
KRŠKO: 19. in 20. 1. ameriški barvni film Okusi drakulino kri. 23. 1. italijanski barvni film „Ko so žene imele repe“.
METLIKA: 18. in 20. 1. ameriški barvni film „Želja za vampirjem14. 18. in 20. 1. Ameriški barvni film „Ponočni kavboj44. 23. in 24. 1. španski barvni film „Začetnice na pločniku.44
MIRNA: 19. in 20. 1. „čatch 2244.
NOVO MESTO: od 18. do 21. 1. francoski barvni film „Bulevar ruma.44 od 22. do 24. 1. ameriški barvni film „Ljubimci in ostali gostje44.
ŠENTJERNEJ:	19. in 20. 1.
„Doktor Živago.44
TREBNJE: 19. in 20. 1. francoski barvni film .„Um dominira.44
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 1970, registrirano do junija. Kajuhova 3,
UGODNO PRODAM tovorni avto Mercedes kiper ali zamenjam za osebni avto. Jože Flajs, Šentjanž 3 na Dolenjskem. Ogled 18., 19. in 20. januarja 1974.
ZASTAVO 750, letnik 1965, ugodno prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM AMI 8, letnik 1970, možnost plačila tudi s čekom. Gričar, Hrastovica, Mokronog.
PRODAM traktor Pasqali 30 KS, dobro ohranjen. Jože Jerman, Malkovec, Tržišče.
PRODAM
POCENI prodam televizor Rudi Ča-javec, avtomatik, v brezhibnem stanju ter peč na olje EMO 8. Jože Godnjavec, Gor. Gradišče 2, Dol.Toplice.
PRODAM 60-basno klavirsko harmoniko Melodija, Mengeš. Naslov v upravi lista
PRODAM slamoreznico in vprežne sani. Gorenc, Mačkovec 9, Novo mesto.
UGODNO PRODAM Bagatov šivalni stroj Jadranka. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista (84/74).
PRODAM skoraj nov manjši kladi-var. Jože Rodič, Gor. Kronovo 5, Otočec.
PRODAM prašiča, težkega 130 kg. Slavko Steklasa, Prelesje, Šentrupert.
PRODAM večje število kokoši po ceni za zakol. Kokoši še nesejo. Viktorija Zdravje, Zalog 17, Novo mesto.
KMETOVALCI! Prodam nove traktorske grablje in nadomestne dele za Heublitz, cena 8.500 din. Cesta Dolomitskega odreda 137, Ljubljana.
PO UGODNI ceni prodam kombiniran mešalec in grablje „Bavch" pripravno za konjsko vprego ali traktor in moped T 12 na tri prestave. Franc Repše, Most 8, Mokronog.
UGODNO PRODAM vinograd z zidanico na Lubnu (Uršna sela). Informacije pri Celesnik, Ljubljanska 21, Novo mesto.
PRODAM okna z roletami, kompletni menjalnik za MAN 650, brusilko (rezilko). Oglasite se na telefon Novo mesto 21-947.
PRODAM dva nova trodelna in enodelna okna s škatlo za rolete in šest vrat razne širine. Naslov v upravi lista.
V ŠOLSKI ULICI oddam stanovanje v najem (3 sobe) samskim osebam s souporabo kopalnice. Informacije: Loke 3, Straža.
NUDIM stanovanje in hrano za varstvo otroka, starega leto in pol, za 10 dni v mesecu. Naslov v upravi Usta (79/74)
ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje v Krškem ah okolici. Cenjene ponudbe pod „PO DOGOVORU44
ODDAM sobo dekletu, ki bi vsak drugi teden popoldne pazila dveletnega otroka. Gašperšič, Vrhov-čeva 2, Novo mesto. Informacije v soboto in nedeljo.
Motorna vozila
FIAT 850 SPECIAL, letnik 1971, ugodno prodam. Vprašajte popoldan po telefonu 22-288.
PRODAM FIAT 750, letnik 1969, po ugodni ceni. Ogled vsak dan po 14. uri. Čedomir Bilič, Nad mlini 42, Novo mesto.
PRODAM FERGUSON 35 km, kosilnico Motel in kombinirke Vogel Nott ter MAN (30 KM), pogon na štiri kolesa, s frezo. Vprašajte: Gostilna UREK, 68254 Globoko.
PRODAM KATRCO, letnik 1968. Jože šetina, Gotna vas 13, Novo mesto.
PRODAM avto NSU 1000, letnik 1970. Miklič, Mestne njive 9, Novo mesto.
PRODAM vinograd v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Lega odlična. Zelo primerno za obnovo. Dovoz možen s traktorjem. Naslov v upravi lista (48/74).
ZDOMEC KUPI v Novem mestu ali bližnji okolici starejšo hišo, stanovanjc ah zazidljivo parcelo. Ponudbe pošljite na naslov: Darinka Kavšek, Volčičcva 49, Novo mesto.
PRODAM hišo z garažo v Žabji vasi, 7, Miklič.
PRODAM zazidljivo parcelo v Lokah 3, Straža.
HIŠO, visokopritlično, novo, nedograjeno, napeljani elektrika in voda, pri asfaltirani cesti, prodam. Zlatič, Šentlenart 76, Brežice.
PRODAM vinograd na Ještovcih pri Dolžu. Franc Lukšič, Iglenik 1, Stopiče.
PRODAM zazidljivo parcelo na Ponikvah pri Trebnjem z vsemi dokumenti za gradnjo. Vse informacije dobite pri Jožetu Bevcu, gostilna Per, Novo mesto.
RAZNO
V PETEK, 11. januaija, sc je na Gorjancih izgubila psica, bela, z
?'avimi pikami. Sliši na ime Astra, rosim najditelja, da proti nagradi sporoči na naslov: Alojz Perko, V.*l. Cerovec 2. Stopiče.
POROČNI PRSTANI! - Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
OSTARELA upokojenca brez otrok vzameta mlad zakonski par, ki ima veselje do zemlje. Ponudbe pod „Lep dom44.
mimn
Ob boleči izgubi naše drage ma-
JOZEFE RAJK
iz Gabija št. 97
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,.prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in župniku za opravljeni obred.
Lep hvala tudi skupščini občine Novo mesto in kolektivu IM V za podarjene vence.
Žalujoči:	hčerke Pepca,
Mici, Tončka, in sin Ivan z družinami.
Ob boleči izgubi mojega moža
FRANCA KESLA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih pomagali, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti v Dobrepolju in darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu hotela Pugled za udeležbo na pogrebu in za venec, govornikom Petru Šobaiju, Nacetu Karničniku in Vekoslavu Figarju za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Betka ter sestri Anica in Poldi
Ob težki izgubi naše drage mamice
HILDE LIPOGLAVŠEK
se iskreno in potrtega srca zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju ljubljanske bolnišnice za bolniško nego in Dr. Malovašiču u Senovega za nego in skrb pri lajšanju bolečin. Prisrčna hvala za pomoč sindikalni organizaciji rudnika Senovo in Jutranjki Sevnica, pevcem in rudarski godbi iz Senovega za žalostinke, govorniku Borštneiju za poslovilne besede, rudniku Senovo, Metalni Senovo in Krmelj za vence, župniku Janezu Nanutu za pogrebno svečanost in vsem, ki so nam v tem težkem trenutku kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico tako številno spremili do njenega preranega groba.
Lepa hvala tudi Marici Mlakaijevi za prekrasen šopek. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: mož Martin, otroci Vid, Marija, Valentinca, mama Marija, bratje, sestra in drugo sorodstvo.
Ob izgubi naše drage mame m stare mame
MARIJE PUGELJ, roj. Krese iz Drganjih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in usedom. Posebno sc zahvaljujemo Ivanki Stopar in Pepci Kren za njun trud in delo v za nas najhujših trenutkih. Prav lepa hvala tudi govorniku Albinu Povše za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala tudi obratom Novolcsa, TVP, žaga in Boru iz Dol. Toplic. Zahvaljujemo sc tudi vsem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: sinovi Jože, Miha, Rudi in Johan z družinami, hčere Karolina in Kristina z družinama ter drugo sorodstvo
Nepričakovano nas je zapustila naša sestra
MARIJA KRUMAR
iz Leskovca pri Krškem
Prisrčno se zahvaljujemo dobri sosedi Vakselj novi, ki ji je tako lepo stregla med boleznijo. Enako sc zahvalimo drugim sosedom, ki so pokojnico spremili na zadnji poti in ji kakorkoli pomagali v njeni dolgi bolezni, ter vsem sorodnikom za podarjene vcncc, prisrčna hvala župniku za opravljeni obred in spodbudni nagovor. Vsem izrekamo šc enkrat prisrčno zahvalo.
Žalujoče sestre: Neža, Ana, Rezi. Tinca in brat Lojze .
Ob izgubi naše drage tete in sestre
ANE BEVC
s Hudega pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč in vsem sorodnikom za podarjene vence in cvetje ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sestri Jožefa in Marija ter nečakinji Slavka in Ani z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ALOJZIJE JANEŽ
iz Novega mesta
se zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom za podarjene vence in pomoč. Posebno se zahvaljujemo Gozdnemu obratu Črnomelj in ITAS Kočevje ter govornikoma tov. Antonu Fabjanu in vaščanu Boltetu Moharju. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sinovi z družinami in drugo sorodstvo
Ob boleči in prerani smrti našega dragega moža, ata, in starega ata
FRANCETA VIDRIHA
invalidskega upokojenca iz Smolenje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom, ki so pokojniku lajšali trpljenje. Najlepša hvala sindikatu in sodelavcem podjetja Mercator, kolektivu IM V, steklarstvu Šiško in vsem za podarjene vence in cvetje. Iskrena zahvala duhovščini za opravljeni obred, poslovilne besede in obiske na domu. Najlepša hvala pevcem in vsem, ki so našega dragega ata v tako velikem številu spremili na prerani zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Franci z družino, Miha z ženo, Emil, brat Vinko, sestri Lojzka in Štefka z družinama in drugo sorodstvo
Ob težki izgubi našega očeta, deda in pradeda
FRANCA KRAVANJA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo dr. Francu Rupniku za dolgotrajno zdravljenje na domu. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje ter sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Lepa hvala vsem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti in počastili njegov spomin.
Žalujoči: sin Tone z ženo Berto, družini Mlekuž in Kravanja ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
MILKE MOŠKON, roj. Škoberne gospodinje iz Reštanja št. 19
se globoko užaloščeni mož Karl, hčerka Milka z družino in sin Karli najiskrcneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, prinescli pokojnici cvetjc in vence. Posebna zahvala čast. duhovščini za opravljeni pogrebni obred in istočasno za izročene v srce segajoče besede. Enaka zahvala spoštovanemu g. Jožetu za govor pri odprtem grobu ter senov-škim pcvccm. Izrecna zalivala pa ge. Olgi Mlinarič za njeno nesebično negovanje pokojnice med boleznijo. Vsem, prav vsem, ki ste z nami čutili in sočustvovali, prisrčna zahvala.
Žalujoči: mož Karl, hčerka Milka z družino in Karli ter drugo sorodstvo
FRANC SENIČAR IN FRANC BOŽIČ iz Zapuž pri Šentjerneju se najiskreneje zahvaljujeva za novoletno voščilo in obdaritev SGP Pionir iz Novega mesta.
Trgovskemu podjetju Sevnica se iskreno zahvaljujem za pozornost in želim še več uspehov v letu 1974. Franc Hočevar, Puščava 6, Mokronog.
Zagreb, Krško
Reštanj, Senovo, Kranj
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
ANTONA POČRVINE
upokojenca iz Birčne vasi
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem m prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsem prav lepa hvala za poklonjeno cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Najlepša hvala zdravniškemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Sc enkrat prisrčna hvala vsem!
Žalujoči:	žena	Antonija,
hčerka Anica in sin Tone z družinama
DRAGI MAMI Nežki Twrdy iz Bršlina, iskreno čestitata za njen dvojni praznik in ji želita še obilo sreče in zdravja mož Alfonz in hčerka Nežka. •
LJUBEMU IN dobremu atu Antonu Novina iz Podturna pri Dol. Toplicah za njegov praznik vse najlepše, enako sinu Tonetu in Zvonetu, mami pa da bi bila zdrava, želijo hčerka Danica, sinova Vili in Franci z družinami.
DRAGI MAMI NEŽKI STRAJNAR iz Ždinje vasi iskreno čestitata za njen god in ji želita, da bi bila še dolgo med nami, njeni hčerki Nežka in Slavka z družinama. Enako želijo ženi in mamici oziroma sestri Nežki za njen god mož in sinova ter sestra Slavka z družino.
NADVSE dobri in skrbni mami MARIJI BOŽIČ iz Gabija 104 za 62. rojstni dan čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let. Sin Jože z ženo.
DRAGEMU, nadvse ljubljenemu atu ALOJZU KUMU iz Regerče vasi št. 50. za 77. rojstni dan še mnogo, mnogo srečnih let med nami želijo iz srca hčerka Mici, poročena Čufar, mož Franc, vnuka Tomaž in Franci, trenutno vojak. Čestitki se pridružuje sin Lojze z družino.
STANKO KAPŠ, Preloge 3, Semič, prepovedujem gonjo živine po moji njivi na Potokih pri Rožnem dolu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE GAZVODA, Šentjošt 8, Sto* piče, prepovedujem delanje , kakršnekoU škode po vinogradu pri Jožetu Udovču v Hrušici Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
FANI FELC in JOŽE VIŠČEK iz Mokronoga 14, prepovedujeva i vožnjo in prehod z vprežno živino. 4 po najinih parcelah v Dolini in * sečnjo v gozdu Lepijek. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
PODPISANA MARIJA KOBE.Uča-kovci št. 25, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper čast Danice Vrbanec, Uča-kovci št. 14, ter seji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
CIRIL POLANC, Slovenska vas 20, Šentrupert, opozaijam vse, da nisem plačnik dolgov, ki jih dela moja žena Adela Polanc.
SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO bo oddala pomije za leto
• . 1974 na javni dražbi, ki bo v ponedeljek, 28. januaija 1974, ob 7. uri. Informacije lahko dobite na ekonomatu bolnice.
S T1ČNICE je odnešen pločevinat rdeč sod. Vidni sledovi vodijo v Cerovi log. Če ne bo takoj dostavljen nazaj na isto mesto, bom ukrepal.
AVTOTAKSI ZAJC obvešča cenje- , ne stranke, da ima telefonsko šte- j vilko 21-947. Priporočam se za ' družbeni sektor.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene
ANTONIJE VREŽE
iz Jedinščice
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so mi v tako težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z menoj, mi izrekli sožalje, podarili pokojnici vence in cvetje. Hvala osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu za podaijeni venec ter župniku Vrtačiču za opravljeni obred. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mož Jože in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA SMAJDKA
iz Regerče vasi 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sorodnikom in vsem drugim, ki so nam bili ob strani v tem težkem času. Zahvaljujemo se dr. Vodniku za obiske na domu, govornikom za poslovilne besede, gasilskemu društvu Šmihel in ostalim gasilskim društvom za častno stražo in organizacijo pogreba, pevskemu zboru za žalostinke, godbi na pihala, krajevni in občinski organizaciji ZB, Zavarovalnici Sava, hotelu Grad Otočec, podjetju PTT za poklonjene vence in šopke. Zahvaljujemo se vaščanom za prekrasni venec, vsem ostalim darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Marija in otroci Milka, Mici, Franci in Stane z družinami
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovprni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jo že Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnei\jc sekretariata za informacije IS SRS it. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30, in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, 17. januarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Koper - 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski oasveti - inž. Milan Rovan: Škode v kmetijstvu v letu 1973. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 „Vrtiljak*1. 18.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Samospevi ruskih klasikov.
PETEK, 18. JANUARJA: 8.10 Glasbfena matineja. 9.05 Radijska Sola za nišjo stopnjo - Veliki K toži mali k. 10.15 Teden dni na radiu.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurhar: Gozdna stelja. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste.
16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „Signali44 -
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberne-
20.00 „Top - pops 1544 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 19. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu to tam. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Sklepi semenarskega simpozija za prehrano in kmetijstvo na Dunaju. 12.40 Čez travnike in polja.
^13.30 Priporočajo vam... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 Dobimo se ob isti uri.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 20. JANUARJA:
6.00 - 8.00 DOBRO JUTRO! 8.07 j ladijska igra za otroke — Vilhelm
Hauff: „Mutabor44. 9.05 Še pomni-! te, tovariši... 10.05 Prvi aplavz. 11:00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 -
13.00 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo — vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna - A. Strindberg: Nadomestilo. 15.05 Nedeljsko športno Popoldne. 17.25 Popularne operne Melodije. 18.00 Radijska igra -Richard Hey: Balada o železnem Johnu. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami.
'■ PONEDELJEK, 21. JANUARJA: ••10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan *Vet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsa-Jkgar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tu-jtoe. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. **ilan Hafner: Dosedanja rast odku-P® mleka in prihodnje potrebe po 'Meku. 12.40 S tujimi pihalnimi fcdbami. 13.30 Priporočajo
vam . .. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 18.45 Interna 469.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Veseli hmeljarji.
20.00 Stereofonski operni koncert.
22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK: 22. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje - France Bevk: Mah upornik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milan Rovan: Zimsko škropljenje sadnega drevja. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.45 Svet tehnike. 18.30 V torek na svidenje.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška.
20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA: 23. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Verbič: Uspešni načini zreje telet glede na ceno mleka in krmil. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 „Loto vrtiljak44.
18.15 S pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Komomoglasbe-ni studio. 22.15 S festifalov jazza.
Četrtek, 24. januarja: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Roul Jenčič: Naš letošnji raziskovalni program s področja poljedelske mehanizacije. 12.40 Igrajo pihalne god-..
be. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Silva Štingla. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
►e por 'iški 1
iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Francu Mirtu je v službi padel na glavo železen predmet; Marija Babič je padla na poti v službo in si poškodovala desno nogo; Ivan Budič je padel pri telovadbi v šoli in si poškodoval obe nogi; Martinu Godlerju je mraz poškodoval levo nogo; Stanka Bogoviča je podrl motorist in mu poškodoval glavo;
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Anastazija Rubinič, žena kmeta iz Velike Rakovice, stara 70 let; Ivan Alič, upokojenec iz Sel, star 63 let; Stjepan Štritof, kmet iz Vučičevega, star 67 let; Milka Sternard-Pintar iz Crnca-upo-kojenka, stara 69 let; Franc Krošelj, kmet iz Cumovca, star 74 let; Karel Sumrak, kmet iz Pavlove vasi, star
54 let; Neža Lipar, upokojenka iz Straže, stara 72 let; Pavlina Hodak, kmetica iz Rakitja, stara 65 let; Bara Jež, žena kmeta iz Breganice, stara
55 let; Anton Iljaž, kmet-borec NOV iz Dednje vasi star 72 let; Antonija Krošl, upokojenka iz Brežic, stara 74 let; Ivan Matkovič, upokojenec iz Zakota, star 65 let.
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Vidic in Milan Vidlinovič, člana Pionirja Novo mesto; Janez Saje, Ida Mihelič, Ivan Velikonja, Slavka Rozemberger, Ivan Zupančič, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Jože Smrekar, Matija Gazvoda, Martin Ajdišek, Lea Mažibrada, Boža Ilar, Alojz Kavšek, Vinko Bojane, Marjan Gregorič, Jože Cekuta, Martina Koračin, Jože Kocjančič, Franc Božič, Bojan Ceh, Pavla Pangre, Jože Erlah, Ljudmila Mesojedec, Marjeta Jožef, Miha Gošnik, Andrej Počrvina, Brane Avbar, Rajko Petan, Jože Šimenc, Lado Martinčič, Zlata Osrtman, Jože Mišmaš, Brane Štrumbelj in Marjan Bradač, člani Novoteksa Novo mesto; Pepca Jerman, članica Pekarne Novo mesto; Stane Kovač, član Poklicne šole Novo mesto; Janez Judež in Ivan’ca Civič, član Splošne bolnice Novo mesto; Jože Gnidovec, Pavle Tisovic, Jakob Jakubovič, Vera Fifolt, Marjan Kum in Janez Bučar, člani Novolesa Straža; Marjan Grabrijan, Jože Fluher, Vide Ravbar, Ivan Šurla in Franc Medic, člani IMV Novo mesto; Franc Avguštin, član Vojne pošte Novo mesto; Janez Tomc, Franc Hrovatič, člana Novomontaže Novo mesto; Jože Bratkovič, uslužbenec iz Prečne; Ivan Šporar, član Gorjancev Straža; Jože Brus, Boris Markovič, Metod Rom, Jože Murn, Alojz Jarc, Miha Fabjan, Rajko Kumelj in Branko Murn, člani Gozdnega obrata Podturn; Anton Zupančič, kmet iz Dalnjega vrha; Edi Macele, avtoličar iz Novega mesta; Jože Žlogar, kmet iz Radoviče; Alojz Košir, član Opekarne Zalog; Branko Štanc in Franc Hrovatič, člana Iskre Novo mesto; Ana Ravbar, gospodinja iz Ljubna; Anton Petrič, član Iskre Semič; Franc Medic in Anton Makše, kmeta iz Rekovnika; Franc Hutevc, kmet iz Rajnušč; Marija Gazvoda, gospodninja iz Rakovnika; Jožefa Šime, gospodinja iz Rajnušč; Frančiška Grubar, gospodinja iz Stranske vasi; Franc Sikošek, šofer iz Čateža; Emil Matko, član Avto Kočevje; Anton Novina član Gozdnega obrata Podturn.
RADIO BREŽICE
■■■■■■■■■■■IB
Četrtek, 17. januarja:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. 16.15-17.00 Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizem, obvestila in reklame.
17.00-18.00 glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SOBOTA, 19. JANUARJA:
16.00-16.30 Občani čestitajo in pozdravljajo 16.30-17.30 Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja. Drobne misli za lepši vsakdan. Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. Za naše najmlajše, Iz glasbene šole. 17.30-18.00 Domače zabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 20. JANUARJA: 10.30 Domače zanimivosti. Javna razprava o Konceptu razvoja Posavja. Za naše kmetovalce: Analiza kmetijskih zemljišč. Iz naših delovnih kolektivov - Obisk pri Salonitu. -Anhovo - TOZD opekarna Brežice. Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.30 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 22. JANUARJA:
16.00-16.10 Napoved programa in srečanje z Alćnko Pinterič. 16.10-16.30 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici. 16.30-17.00 Tedenski športni komentar, Obvestila in reklame ter filmski pregled.
porodnišnice;^
Pretekh teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Tottar iz Gribelj - Marjeto, Marija Grahek iz Vonje vasi - Janija, Jožefa Boben iz Zvirč - Matejo, Milena Mrvar iz Velike Bučne vasi - Marka, Marija Te-ropšič iz Crešnjic - Matejo, Anica Bajuk iz Radoviče - Stanka, Albina Resnik iz Malega Kamna - Stanko, Marija Smolič iz Mirne peči - Nevenko, Anica Milek iz Črnomlja -Matejo, Nada Marentič s Kašče -Dejana, Martina Boromisa iz Vidoši-čev - Ljubico, Rezka Rakuše iz Dolnje Prekope - Jožico, Cvetka Miklič iz Sadinje vasi - Janjo, Dragica Obrman iz Curil - Jožeta, Jožefa Skube iz Budganje vasi - Jožico, Alojzija Tršinar iz Martinje vasi
- Franca, Ema Krnc iz dolnjih Kamene - Andreja, Roza Lenarčič iz Velikih Brusnic - Božidarja, Angelca Bayer iz Žabje vasi - Jelko, Majda Malerič iz Vojne vasi - Saša, Marija Simonič iz Črnomlja - Marjeto, Marija Fon iz Korenitke - Klementino, Mira Vladič iz Metlike - Slavena, Marija Tramte iz Rateža - Marijo, Antonija Novak iz Gradca -Tomaža, Antonija Saje iz Šentjurja
- Ksenijo, Anica Rožanc iz Grmov-lja - Dušana, Štefka Šinkovec s Potoka - Marjana, Andreja Novina iz Dolenjskih Toplic - Natašo, Anica Špec iz Sevnice - Damjana, Alojzija Vodopivec iz Biške vasi - Vero, Marija Lamovšek iz Mirne vasi - dečka, Antonija Majerle iz Jeliševnika -dečka, Ana Pelc iz Lopate - deklico, Frančiška Majzelj iz Velikega Gabra - jiečka, Anica Tratar iz Gornjih Jesenic - deklico, Stanislava Kodrič iz Dola - deklico, Marija Ce-rovšek s Ceste - deklico, Antonia Vodopivec iz Dolnje Stare vasi -dečka, Milena Domitrovič iz Podlipe - dečka, Milka Kravcar iz Občin - deklico in Jožica Martinčič iz Ledeče vasi - dečka. - ČESTITAMO!
Četrtek, n. januarja:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg.) -17.15 Iz slovenske književnosti -Funtek: Tekma (Lj.) -	18.05 Obzornik (Lj.) - 18.20 Shane -serijski film (Lj.) - 19.10 Mozaik (Lj.) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 21.30 Četrtkovi razgledi: Sirija v vojni (Lj.) - 22.00 TV dnevnik (Lj.)
PETEK, 18. JANUARJA: 16.40 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg.) - 17.30 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj)
- 18.15 Obzornik (Lj.) - 18.25 Po domače s trboveljskim oktetom (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj.) - 18.55 Ogrevanje stanovanjskih hiš -izobraževaln. oddaja (Lj.) - 19.0 Prva pomoč pri množičnih nesrečah
- I. del (Lj.) - 19.25 TV kažipot (Lj.) - 19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj.)	-	20.30
Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj.)
-	20.40 Sončnice -italijansko-sovjetksi film (Lj.) -22.20 TV dnevnik (Lj.)
SOBOTA, 19. JANUARJA:
12.55 Wengen: Svetovno prvenstvo v smuku za moške - barvni prenos (do 14.15/14.30) (EVR) - 16.25 Košarka Crvena zvezda: Jugoplastika - prenos (Bg.) - 18.00 Obzornik (Lj.) - 18.15 Daktari -serijski barvni film (Lj.) - 19.05 Gledate TV - poslušate radio? (Lj.)
- 19.15 Gledališče v hiši (Bg.) -
19.45 Risanka (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) -
20.25 Tedenski notranje politični komentar (Lj.) - 20.30 3-2-1 (Lj.)
- 20.35 3x7, kviz (Lj.) - 21.30 Propagandna oddaja (Lj.) — 21.32 Pravnuki - barvni film (Lj.) -22.00 TV dnevnik (Lj.) - 22.15 Colditz - serijski barvni film (Lj.)
NEDELJA, 20. JANUARJA:
9.25 Poročila (Lj) - 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Mozaik (Lj) -11.05 Otroška matineja: Zaklad ob reki, Enciklopedija Živah Pravnuki (Lj) 12.35 Svetovno prvenstvo v slalomu za moške - barvni posnetek in prenos iz Wengna (Lj) - NEDELJSKO POPOLDNE - Po domače s Stanko Kovačič, Pisani svet, Prvi aplavz, Za konec tedna (Lj) -Poročila (Lj) - Celovečerni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 A. Medved: Rendez Vous (Lj) - 21.30 Spust s Škrlatice (Lj) - 22.00 Športni pregled (JRT) - 22.20 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 2. JANUARJA:
17.45 Spet doma - serija Kurir Gre-gec (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Enciklopedija živali - barvni film (Lj) -
18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.30 Kaj hočemo -
Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Z. Majdak: Grenkoba v ustih (Lj) -21.30 Kulturne diagonale (Lj) -22.00 TV dnevnik (Lj).
TOREK, 22. JANUARJA: 17.45
H. Ch. Andersen: Snežna kraljica -
I. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) -18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra
- III. oddaja (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Dosežki medicine: Operacija prostate (Lj) - 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Mi med seboj (Lj) - 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi - TV nadaljevanka (Lj)
- 22.10 TV dnevnik (Lj).
SREDA, 23. JANUARJA: 17.40 Zaklad ob reki - serijski film (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Na sedmi stezi (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Zabavna glasba (Sa) -19.20 Delavska TV Tribuna (Lj) -19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Propagandna reportaža in 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zaklad Sierra Madre (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj).
Četrtek, 24. januarja:
17.15 Iz slovenske književnosti: A. Funtek: Tekma (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) -' 18.20 Shane - serijski barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu - TV nadaljevanka v barvah (Lj) - 21.40 Monitor: Janez Jakelj obišče hčerko (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj).
IZ BREŽIŠKA P0R0DNIŠNIC€
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Švalj iz Krškega - Natalijo, Vesna Zagarec iz Samobora - Alena, Magda Agnič iz Podvrga - Biserko, Nada Volčanj-šek iz Brežic - dečka, Hedija Kurspahič iz Brezine - Almira, Vesna Najvirt iz Brezine - deklico, Marija Štih iz Rud - Petro, Cvetka Kokalj iz Brežic - Bojana, Marija Ban iz Rud - dečka, Darinka Klo-kočar iz Prigorja - dečka, AnaŠte-fanič iz Pristave - dečka, Ana Ma-guhč iz Kladja - Darko, Karolina Gnidica iz Zabukovja - Roberta, Đurđa Librič iz Samobora - deklico, Darinka Hiršel iz Podkuma -Marjano, Bosiljka Radulovič iz Bre-ane Sniljko, Cirila Gerjevič iz Za-;ota - Hedviko, Marica Vrbančič iz Klokočevca - dečka. Dragica Glavič iz Samobora - Alico, Marija Šepetave iz Zupelevca - deklico, Ana Božič iz Krškega - Gregorja*
!
% Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« # Povest vam poklanja kolektiv »NOVO
PREŽIHOV VORANC
SAMORASTNIKI
3
J
Videla je strogi mrzli in neizprosni Karničnikov ^raz, neobčutno lice svoje gospodje, iz katerega je edino to mogla P°sneti, da ji gori od neizmernega ^aštva. Ta sovražni obraz se niti **lo ni zganil, ko jo je trdo vprašala: ».Meta, ali boš kaj jedla? “
•	Deklič se ponujane jedi ni niti do-r^nil.
Razburjena zaradi skrivnostnega Popravljanja in pa tudi zaradi tega, je bila hiša ko izumrla, ker ni bilo r*ogar domačih na spregled, čeprav bili pri hiši trije hlapci, domača hči ^ & tri dekle, je obupno kriknila:
: »Kaj nameravate z menoj? ..
I. Njen glas je proseče planil v ozrač-! f• nasičeno s skrivnostjo, a odgovora ff Prejel.
Ko je bilo te mučne priprave do-T°ij, je pristopil k Meti Karničnik. j ..Nesrečni deklič, kaj imaš povesti? “
! Njegov glas je bil suh in trd. t Meta ga je samo plaho pogledala, **kor bi ga bila razumela, j. »Vprašam te, ali se kesaš, kar si sto-
' Zdaj šele je Meta razumela, kaj go-|Pri gospodar. Bolj iz srca, kot iz ust
•Zajokala:
„Oh, oče, kesain se tega greha iz vse svoje duše. Oče in mati odpustita
44	.
mi...
To toplo, odkritosrčno in krvavečo prošnjo, ki je iskala usmiljenja in utehe, pa je ubilo novo Karničnikovo vprašanje:
„Ali se odpoveduješ tej grešni zvezi na vekomaj? “
Meti je to vprašanje prebodlo krvaveče srce. V svoji otroški neizkušenosti ni pojmila vprašanja tako, kot ga je Karničnik zastavil; glede ranjene mlade ljubezni ni videla drugih posledic, kot so jih že drugi izvajali. Videla ni ne Kernic ne hišne časti in njena mlada ljubezen ie go»ela le z iskrenim, nesebičnim plamenom čiste vdanosti Ožbeju, izvoljeni in globoko občuteni lepoti najbližjega ji človeka.
In Karničnik ni dobil na to vprašanje odgovora.
Toda preden je utegnil vprašanje ponoviti in ga zastaviti tako trdo, da bi se mlado dekliško srce zrušilo na kolena pred njim, je Meta strastno zajokala in njen jok je napolnil staro hišo do vrha. Namesto odgovora je bruhnilo iz nje:
,JCaj boste storili z mojim in vašim otrokom9 “
„Molči, pregrešnica!“
Kamen bi se prej omehčal, kakor pa Karničnikovo srce. Počasi, kakor bi valil tnalo za cepljenje drva, je prinesel težko psico (kolarski stol) iz kota ter jo postavil pred mizo. Ob pogledu na psico, na laneno vrv in na predivo se je Meti šele posvetilo, kaj jo čaka. Njeno žalostno srce je kriknilo:
„Mati, mati, branite me ..
Njene oči so se spogledale z materinimi, a zastonj so skušale odkriti v njih to, kar je pričakovala. Mati se je zgrbila za mizo, njen obraz je čisto posivel, ali iz njenih, od prejšnjega joka zalitih oči je sevalo kakor tolažba, vzpodbuda in tih odpor duše, ki se v-svoji revi čuti po krivici ponižana.
„Meta, bodi trdna in močna; kar trpiš, trpi za svojo dušo.“
Njen glas je bil pogumen.
Le Metino srce ga ni moglo razumeti. Zato se je zatekla k svojemu ljubemu in ga poklicala:
„Ožbej, Ožbej..
Njen klic ni bil zaman: Ožbej, kije ves čas stiskal svoj obraz v dlani, je skočil na sredo hiše:
„Oče, kaznujte mene, jaz sem kriv..
Toda oče ga je zlomil z mrzlim, grozečim pogledom, ne da bi stegnil roko.
„Na kolena, sin!“ je zagrmel stari nad njim in že se je zgrudil zlomljeni Ožbej na kolena za klop, kjer je spet zakopal glavo v roke. Meta je videla, kako nalahno drhti in čeprav je bila sama napol uničena, je bilo v njenem srcu prostora za tiho usmiljenje do
strtega ljubčka.
Takrat se je je dotaknila železna gospodarjeva pest. Obšla sta jo groza in stud, vendar je našla toliko moči, da je vstala, s trdim korakom pristopila k psici in se vdano usedla na martemiški stol. Materino ponašanje in pa usmiljenje do Ožbeja sta jo navdala s pogumom, ki ga malo prej niti slutila ni. Tudi ihtenje je popustilo in solze, ki so še lile iz njenih oči, niso bile več tiste bridke solze, ki curljajo iz srčnih bridkosti; kmalu pa so se tudi te posušile v novi moči, ki je rasla v njej, ko je sedala na martemico, koje polagala svoje roke na psico, da jih je okrutni gospodar mogel pod zapestjem privezati na les, da sta se navzgor obrnjeni, tesno stisnjeni dlani zaokrožili v majhno skledico.
Metina žalost je bila radi ječe v kamri in radi prezira in sramote, kiju je morala prestati po odkritju svoje nesreče, že čisto izčrpana in bila je na koncu svojih moči. Toda to, kar je doživljala zdaj, ko je na eni strani z materjo vred občutila svojo revščino, svojo neznatnost in nevrednost, na drugi strani pa neizprosno trdoto svojih rednikov in njih dušeče sovraštvo ... vrh tega pa poteptano ljubezen do Ožbeja, to jo je streznilo in navdalo z novo močjo. V njej se je oglasil skrit, užaljen odpor, ki se je pa večal in jo vso napolnil ravno takrat, ko se je začenjala martra.
Vedela je, da mora sprejeti trpljenje kot neizogibni boj proti krivici in da mora v tem, čeprav neenakem boju, tudi zmagati.
„Delajte hitro, oče Karničnik,“ je rekla z močnim, prezirajočim glasom.
Pokora z žganjem prediva na rokah je bila starodavna pravica svobodnih kmetov, ki so smeli z njo kaznovati svoje posle za prešuštvo, za krajo, za nepokorščino, za lenobo in za druge grehe. Pred sto leti se je še čulo tu in tam o njq, potem pa je ta kruta šega izginila. Ta način kazni je mnogo hujši, kakor pa se zdi. Tleče predivo ne peče in ne žge samo dlani in prstov, ne prežge samo kože do živega mesa, temveč žge s peklenskimi bolečinami v možganih, pri srcu in pri vseh čutilih telesa. Predivo tli počasi, brez plamena, ali peče tako žarko, da tudi najmočnejši ljudje le kratek čas prenesejo to martro.
Ko je njen sovražnik, kamiški gospodar, prižgal predivo, je bil njegov obriti obraz mrliško miren. Ko je Meto spekla prva bolečina, je hotela v prvem hipu izviti roke iz otveze; ker so pa bile trdo privezane na težko psico, se je le onemoglo zvilo njeno telo. Potem je kmalu zasmrdelo po ožganem mestu. Metine oči so postajale vedno večje in izstopale so iz jamic; na čelu so se zbirale velike mučeniške srage. Mučenica je z zobmi grizla ustnice, da bi stopnjevala svojo odporno moč in zadušila stokanje ...
Njena mati Hudabivka je že prej padla na kolena, sklenila roke in obrnjena k božji martri glasno molila žalostni del rožnega venca.
Nadaljevanje prihodnjič
■it. 3 (1278) - 17. januarja 1974
DOLENJSKI LIST
23
I $»!&*,
*%.; -U-	^	*	£
Ribniški Neribničan
50 se zapičile oči, ki jekleno vrtajo po svoji okolici? Kaj se skriva za koščenim, razoranim obrazom? Zakaj so se ustnice nakrivile v zaničljiv, ironičen posmeh, ko so puhnile dim od prižgane zeta cigarete? In njegov nos, močno poudarjen, napet kot lok, ali je to straža, ki brani osebnosti, da bi sklepala kakršnekoli kompromise s kulturnimi, gospodarskimi, političnimi, umetnostnimi ali modnimi vojskami v zadnjih petdesetih letih? Zakaj se neprestano spreminjajo letni časi, ovene cvetje, odpade listje in se posuši, njegova strogost pa vseskozi ostane nespremenjena? Pol stoletja enovita in samorastniška podoba!
Janko TROŠT, rojen pred 80 leti, natanko: 20. januarja 1894 v Razdrtem pri Postojni, po očetu Kraševec, je leta 1914 začel kot šolnik v Loškem potoku in je v šestdesetih letih tako globoko pognal korenine v nova tla, da je danes za Ribniško dolino pojem, ki se z leti prepleta v čedalje bogatejšo in žlahtnejšo legendo.
Česa naj se v tem trenutku spomnimo, da bo Trošto-va tako razvejena osebnost čimbolj živo pred nami: dolgoletnega ravnateljevanja na ribniški meščanski šoli ali predmetnega poučevanja v Idriji? Večletnega zbiranja gradiva za muzejski prikaz razvoja domače lesne obrti in lončarstva, ki je sedaj na ogled vsej bljižnji in daljni kulturni javnosti? Mogoče njegovega dirigiranja, saj je
nad sedemnajst let vodil Sokolski pevski zbor v Ribnici, ali pa organiziranja lastnega lutkovnega gledališča v meščanski šoli, ki je imelo redne predstave, a so mu Italijani takoj po zasedbi šole odpeljali oder z vsem inventarjem v Italijo? Kaj pa številni strokovni članki in razprave v predvojnih in povojnih časopisih ter revijah? Morda bi svoje povedali mnogi lokali, stanovanja in posamezniki, ki hranijo na stenah Troštove slike. Pa ne samo v Ribnici! Njegove podobe visijo daleč po Evropi, Ameriki in Avstraliji, do kamorkoli je prišel Ribničan in njegov sorodnik.
Zmeraj nove obiskovalce in turiste domačih pivskih hramov bodo še dolgo kritično motrile značilne ribniške karikature: Ribniški ja-gri, Ribniški kapišoni v domačem parlamentu, Flaj-štrajne trga v Ribnici itd., ki so v lesene okvire za vselej vklenile razgibano predvojno politično, gospodarsko in kulturno ter družbeno problematiko v deželi suhorobarjev.
Ob visokem jubileju upokojenega ravnat elja-šol-nika, ustanovitelja idrijskega in ribniškega narodopisnega muzeja, publicista, slikarja in karikaturista, predvsem pa najbolj ribniškega Ribničana od vseh neribničanov, mu vsa domača in širša dolenjska kulturna javnost iskreno čestita ter želi zdravja in uspešne aktivnosti!
JANEZ DEBELJAK
* *********************** *********************
*
*
¥
*
*
♦
¥
*
¥
*
¥
*
*
*
*
♦
*
♦
VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI VSAKIH ŠTIRINAJST DNI
* t * * / * *
PRILOGA
Zaradi lepih oči obrtnikov?
Javni tožilec je vložil obtožbo zoper Ivana Baškoviča, delovodjo Cestnega podjetja na Drnovem, zaradi zlorabe uradnega položaja
Ivana Baškoviča, doma iz Krške vasi, zaposlenega kot gradbeni delovodja asfaltnega obrata Cestnega podjetja na Dni o ve m, bremeni obtožnica, da je podjetje precej oškodoval, okoristili pa so se obrtniki.
Obtožnica trdi, daje Baškovič neupravičeno na stroške podjetja leta 1970 asfaltiral zasebnemu mizarju
GOSTINSKE ČAROVNIJE
Znanca je lakota gnala v restavracijo Ekspres na avtobusni postaji. V želodcu mu je zakrulilo in poželel si je segedin golaža. Nič lažjega! Naročil si ga je, plačal pri blagajni in sedel na stol. Toda namesto golaža je dobil sladko zelje s pečenko. Natakarica je na njegove ugovore zatrjevala, da ima na krožniku segedin golaž, in ne sladko zelje, kot je videl in okusil
Ker svojim čutom verjame, je povprašal še enkrat na blagajni in tam dokončno zvedel, da segedin golaža res nimajo več.
„Drugič bom naročil krompir v oblicah, in ni vrag, če ne bom dobil telečje pečenke!" je potegnil nauk,
* ******************** *********************** *
Na Mimi dleta samorastniškega umetnika Sandija Leskovca ne mirujejo. Pridno režejo iz lesa podobe ljudi, za katere so značilne široko odprte oči, zazrte v neznano. Te dni je ravno dokončal dva bas-reliefa (ploski relief), ki ju je imenoval „Mami-ca“ in „Pred odločitvijo4*. Na sliki: bas-relief „Pred odločitvi-jo“. (Foto: P. Jerman)
100 let metra
Znamko za 0,80 din je izdala pošta 10. januarja. Posvečena je stoletnici uvedbe metrskega sistema na območju sedanje Jugoslavije. Metrski sistem se je po svetu in pri nas uveljavil postopoma. V Srbiji je bil uveden leta 1873, Hrvatski 1874, Crni gori 1903, Bosni in Hercegovini 1911, v območjih pod avstrijsko upravo pa leta 1869.
Nad 40 držav je pristopilo h konvencjji, s katero so prevzele obveznost, da bodo uporabljale nov mednarodni sistem merskih enot. To konvencijo je podpisala Jugoslavija šele 10. novembra 1922, čeprav je te mere že prej uporabljala. Znamka bo torej izšla v spomin na „Stoletnico metrskega merskega sistema4*.
Motiv na znamki prikazuje metrski trak, zavit v obliki črke M. Izdelana je po načrtu beograjskega slikarja Milenkoviča. Znamko bo tiskal Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu.
A. A.
Martinu Novaku v Leskovcu dvorišče in dovozno pot, približno 395 kvadratnih metrov, kar je vredno najmanj 11.839 din. Za toliko je bilo podjetje oškodovano, protipravna premoženjska korist pa je nastala pri obrtniku.
Leta 1971 in 1972 pa je, kot piše v obtožnici, Baškovič omogočil zidarju Francu Petriču, daje na škodo Cestnega podjetja odpeljal postopoma 24 kubičnih metrov gramoza in peska, vrednega okrog 800 din. Hkrati je naročil skladiščniku Ed-
KOT ŠIBA NA VODI
S prijateljem sva šla v gozd po gobe. Kaj hitro sva dospela tja. Nekaj sva jih že nabrala. Iščeva naprej, hodiva, kar v grmu zarenči. Mislila sva, da nas kdo straši, pa sva se približala. Kar skoči iz grmovja medvedka z dvema mladičema. Ko sem jih zagledal, sem trepetal kot šiba na vodi. Le teči nisem mogel. Srečo sva imela, da ni šla za nama.
Ko sva bila že blizu doma, sva se ustavila in se pomirila.
Miroslav Kuzma, 5. b
SPECIALISTI ZA KURE
Kurje tativne se zadnje čase na Dolenjskem množijo. Tudi v noči na 10. januar so bili kuiji tatovi zelo delavni. Žnidaršičevim v Žubini so odnesli 18 kur, Ivanki Murn iz Hra-stovice pri Mokronogu 4 kure, sova-ščanki Pepci Starič 3 kure in Leopoldu Lubešku v isti vasi eno kuro. Dva dni zatem pa je bilo vlomljeno še v kurnik Staneta Pekolja v RAč-jem selu, kjer je zmanjkalo 8 kokoši. Kdo se gosti, še raziskujejo.
IH
vardu Dimcu, naj ne vodi evidence za Petriča. Ko pa je Baškovič ugotovil, da skladiščnik vseeno piše, mu je Ust odvzel in ga uničil.
Marca 1972 naj bi Baškovič samovoljno premestil strojnika Bjelo-viča iz obrata na Drnovem v kočevski kamnolom za delo pri nakladaču zasebnega obrtnika Vinka Grabnarja. Evidenco je v tem primeru uredil tako, kot da je strojnik zaposlen v obratu. Tako je bilo 62,50 delovnih ur vračunano podjetju v vrednosti 2.187 din, okoristil pa se je spet obrtnik. Baškovič je razen tega napravil krive listine s tem, da je aprila in maja 1972 napisal Cestnemu podjetju naročilnico, podpisal pa izmišljenega naročnika Jožeta Logoviča. Na poročilu o delu z dne 24. in 25. 6. pa je sam podpisal Jožeta Glogo-viča. V obtožnici gre za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja iz koristoljubnosti in za ponarejanje listin.
Okrožno sodišče v Novem mestu ima zdaj obtožnico v rokah.
R. BAČER
Strel v trebuh
Je vzrok ljubosumje?
9. januarja dopoldne je 63-letni Janez Blatnik iz Klenovika s pištolo obstrelil 32-letnega Antona Giodani-ja iz Zagrada. Poškodovanca, ki je dobil strel v trebuh, so odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je zdaj že zunaj življenjske nevarnosti.
Ugotavljajo, da je upokojenec Blatnik ljubosumen na ženo in se rad vdaja pijančevanju. Blatnik je tako osumil, da ima žena zveze s prijateljem Giodanijeve sestre, zato so se Giodanijevi dogovorili, da se bodo z Blatnikom pogovorili in mu dopovedali, kako neutemeljeni so njegovi sumi. Tisti dan je Anton Giodani prišel povabit Blatnika na razgovor, ta pa je iz zidanice vzel pištolo, najprej ustrelil v zrak, potem sta se z obiskovalcem za pištolo prerivala. Pri tem se je orožje sprožilo in Giodanija je strel zadel v trebuh.
Preiskovalni sodnik je za Janeza Blatnika odredil pripor.
Ribničani
izginjajo
Neki Ribničan mi je povedal naslednjo napeto zgodbo:
- Grem oni dan s prijateljem po pločniku po Ribnici. Lepo sva se pogovarjala, kar naenkrat pa je izginil kot kafra.
Gledam, gledam, nič ne vidim, ker je bilo že temno. Potem pa sem zaslišal preklinjanje in prijateljev glas: „Kmalu bi se ubil.“
Take pasti prežijo v Ribnici (Foto: J. Primc)
Glas je prihajal iz ene izmed lukenj, ki jih Ribničanje uporabljajo za shranjevanje kuriva in drugega v klet. Te luknje so pokrite z deskami. Vendar deske niso pravih mer ali pa je kaj drugega narobe, in prijatelj je zdrsnil v klet.
Ko je prišel prijatelj ven, je bil ves bled, saj se je naužil precej strahu. Zatarnal je: „Kmalu bi se na ravnem ubil! “
To pa ni edini primer padca skozi luknjo v klet. V zadnjem času so tako „potovali** v kleti že trije Ribničani. Take pasti za občane si lahko ogledate po Ribnici med drugim tudi pri stari stavbi občinske skupščine pri spomeniku.
POHVALNO
Iz UJV Celje smo izvedeli, da je bil pretekh teden na njihovem območju zelo miren. Zabeležili so eno samo nesrečo, ki pa ni povzročila telesnih poškodb. Takih sporočil bi bili veseli tudi v prihodnjih tednih!
> J
Zastruplja jih ZKGP z gnojnico in silažnimi snovmi, zastrupljajo jih druge odpadne vode v mestu, uničujemo jih z nepravilno regulacijo Rinže \i košnjo vodnega zelenja, uničujeta jih vročini in suša
Kočevski ribiči, posebno pa gospodar ribiške družine (RD) Franc Gregorčič so lani rešili več 10.000 rib, ki so poleti poginjale v plitvi in vroči vodi pod zapornicami v Kočevju. Tako so požrtvovalni ribiči prihranili RD precej denarja. To so poudarili na nedavnem posvetu RD Kočevje.
Ribiči ugotavljajo, da narasla voda odnese veliko rib pod zapornice, ker v regulirani strugi narasle Rinže nimajo nikakršnih zavetij. Razen tega poleti večkrat kosijo zelenjavo na Rinži, na njej pa so ikre rib. To zelenjavo zanese voda pod zapornice, kjer se ribe izrode. Nazaj nad zapornice ne morejo, voda pod zapornicami je nizka in ima včasih tudi 40 stopinj C. Ribiči menijo, da pride tako pod jez na milijone ribic. 2. eno zajemalko so jih včasih zajeli po 1.000 in več.
Izkušnje so tudi pokazale, da te ribe poginejo, če jih iz te, vroče vode prenesejo v ono nad jez, kjer je temperatura okoli 20 stopinj C. Ugotovili so, da bi morali zgraditi za prevoz teh rib posebni bazenček, a sami zanj ne bodo imeli dovolj denarja.
Vendar je tudi del Rinže nad zapornicami vse do Rožnega studenca, včasih pa še naprej, „bolj bogat z gnojnico kot z vodo“, so nekoliko pretirali, vendar upravičeno zatrdili ribiči. Lani so namreč v Rinži pri Mahovniku ribe spet množično po-
ginjale. Izkušnje prejšnjih let povedo, da je izključni brivec za take pogine Združeno KGP oziroma njegov obrat na Mlaki, od koder prodirajo po kanalu silažne snovi in gnojnica v Rinžo. Ribiči imajo dovolj besed
oziroma zagotovil odgovornih pr ZKGP in inšpekcij. Zahtevajo, da s< hitro in učinkovito prepreči zt strupljanje Rinže in vsega okolja, s* je to v korist vseh ljudi, ne le ribf
čev.	J
Prav bi bilo tudi, da bi dah ribii ujete ribe v mestu in Mahovniku ] analizo in tako ugotovili, če ^ sploh užitne, oziroma če njihov^ uživanje ni zdravju nevarno.
J02E PRlMf
NJENI HVALEŽN
0TF
Stara Majeriča je imela toliko otrok, da jih je morala pričeti klicati že zjutraj, ako je hotela, da se zbiero za kosilo. Garala je zanje, delala več, kot je zmogla. Mož njen je bil v Nemčiji, in resnici na ljubo moramo priznati, da ji je redno pošiljal krvavo zaslužene marke vse dotlej, dokler ga ni mina razmetala po vejah. Nato je dobila nekaj več denarja skupaj, a je skopnel kot beli sneg spomladi.
Kopica otrok je rasla, Majeriče pa je bilo vedno manj. Ljudje so imeli občutek, da se krči, tako je izgorevala za svoje fante. Bog ji
ni poklonil dekleta. Srečo je imela Majeriča, da sojo sinovi spoštovali, da so bili odprte glave in da so hitro prišli do kruha.
Ko je končal šole njen prvorojenec Joža, je odšel v mesto, se tamkaj zaposlil in že po nekaj mesecih so pripeljali v Majeričino kuhinjo lep pralni stroj. Ponosno ga je kazala sosedom in ni pozabila s solzami v očeh povedati: „Stroj mi je kupil Joža. Moj najstarejši.“ Kot drugi je odfrčal iz gnezda matere Majeriče Tona in po krajšem času je bila uboga Majeričina kuhinja bogatejša za hladilnik. Franci ji je
poslal iz Kanade barvni televizor, Boris radio, tudi kopico plošč z domačimi napevi, Janez se je izkazal s pomivalnim koritom, Karli z blazino za ogrevanje postelje in z elektirčno pečico, Ivan pa ji je poslal strojček za stepanje smetane.
Vsega je imela Majeriča, žena, kije bila vajena skromnosti, ženska, ki poprej, ko so bili otroci majhni, včasih ni zbrala denarja za kruh in mast, ki so si jo otroci tako radi mazali na kruh ...
Minili so meseci, leta, da, celo desetletje. Poštarji so še vozili pakete z napisi: Ljubi mami, edini mami, zlati
mami, naši mami. Majeriča pa ni bila več vesela teh zavojev. Ne. želela si je videti Jožo pa Tono pa Ivana ... Stožilo se ji je po časih, ko je namesto centrifuge hladilnika slišala Borisov jok, ko se je zazrla v modre in tople Janezove oči, ko je namesto glasov s plošče težko, a vendar z radostjo prenašala Tonetov jok ...
Na smrtni postelji si je zaželela, naj vse stvari, ki so jih kupili otroci, pokopljejo z njo. Storili so po njeni želji. Tako počiva Majeriča blizu svojih najdražjih.
TONI GAŠPERIĆ
i
Ribe umirajo, narava umira. Slikano v Mahovniku lani, ko so ribič’ pobirali iz Rinže zastrupljene ribe in jih zakopavali, da ne bi ^j ^ bruhnila bolezen. Zakaj dopuščamo to uničevanje? Kmetijsl obrat Mlaka, ki najbolj zastruplja Rinžo, bo imel čistilne naprav* oziroma bo uredil drugače kanalizacijo šele leta 1976! KGP je td naredil precej za Kočevje, hkrati pa je uničil Rinžo, ki ni več Z* kopanje in ribe že leta poginjajo zaradi njega. Delajo in uničujejo-(Foto: Jože Primc)