ffefc^a vsak četrtek ta *9wg« • poštnino vred all 7 Mariboru • po&ljanjem «M dom se celo leto 12 din., tete 7 din., četrt leta S din. 11 »en Jugoslavije 35 din. Naročnina se posije s« upravniMvo .Slovenskega Gospodarja" v Maribora. tVOi UoKu cesta 41. 5. i,Rt se Uopočl», io odpovedi. Narofi>- ¡a se plačuje v -ni- - e) ielpfoii iiiianjrbrf ŠL 115.
itev.
Posamezna 5t«v2XBu& «íaune 3 kroni all 50
PoSMhn« ▼ drSavl 9XE8
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Mapibop, dne 9. februarja 1920.
Uredništvo: KoroSk« ce»^ St 5, Rokopis! se ne n«.
Čajo. Upravnlstvo sprejema naročnlno. inseret« l* reklamacije. Cene lo««»» to m po dogovoru. Z« kratne oglase pr^san« popust. N«raprte r^lUaafc. cije so poštnine prons», čekovni račun po4$B!»js or&da Ljubljena it. 19.&SS(,
Telefon ¡niertirhA« St 4t3L «
i J
56. letnik.
Trgovsko-politično razmerje med Avstrijo in Jugoslavijo.
JstodavnO je poslanec Skulj (Jugoslovanski klub) vzbudil v nar, skupščini s svojo stvar.no kritiko o trgovsko ,olitični pogodbi med Jugoslavijo ter Avstrijo splošno pozornost. Predvsem ja omenil, "da sedanja vlada ne uvidela umestnosti sklepanja trgovsko-poli-:ičnih pogodb. Ves svet si išče novih in obnovi enih zvez, le naši oblastniki mislijo, da zadostuje, ako še sploh — pripuščamo toliko obmejnega prometa, kakor sedaj.
Sedanja vlada je predložila naro-iiil skupsčini samo začasno trgovsko • politično pogodbo, ni pa hotela na skl* panje trajne pogodbe. To je velik po-grešek, Ce pomislimo, da. nam je Avstrija, ta mala sosedna republika, odvzela 42% vsega iz naše države izvo ženega blaga, pač ne naidemo razio -
ki bi opravičeval čudno postopa -■nje naše vlade. Uvoza se je mala Avstrija udeležila z 21% in tudi to nam predočuje nujno potrebo trajne trgov-sko-polifične pogodbe, ki naj bi obe državi vezala tem čvrste je. Gospodar--skih interesov, ki veže.o našo državo jn Avstrijo, je veliko. Kaša vlada bi morala pokazati mnogo dobre volje in truda, kako naj bi se med obema državama utrdile predvsem gos. odarske vezi, To je mogoče le tedaj, ako imamo dobro in skrbno zamišljeno trgov-sko-politično pogodbo. Ker pa vlada ni predložila trane pogodbe, marveč neko začasno skrpucalo ali „provizori -um", je sama pokazala, da ji ni za re dne trgovske odnošaje s sosednimi državami.
Drugi člen te začasne trgov^ko-politične pogodbe z Avstrijo govori o potnih olajšavah v prekomejnem prometu in vsebuje velikansko pomanjk -iiivost. Na prometni konferenci v Gra-ocu so se namreč vse države izrekle za potne olajšave, samo naša vlada ni marala v polnem obsegu podpisati tega, kar so druge države storile brez velikega obotavljanja. Tudi fo je znak velika zanikrnosti, ki se bo prej ali slej bridko maščevala. S tem, da one-mogočujemo inozemskim potnikom do -stop v našo državo, se smešimo in si sami jemljemo ugled. Ako pa vlada o-vira s strogimi potnimi predpisi ptujski promet, je sama kriva, da se tr -gavina in obrt ne moreta prav razviti.
Zelo žalostno poglavje tvori naš ob mejni, takozvani tranzitni promet z Av strljo, vsled katerega trpi obmejno pre bivalstvo občutno gospodarsko škodo.
Poslanec Skulj se je dotaknil tudi tega poglavja in opozoril vlado na nc -(iostatke v pogodbi, ki ne odpravlja teh težkoč. V C. členu pogodbe se nahaja določba, po kaferi preneha veljava — sporazuma. Vlada utemeljuje to določbo 1.1 ko: Nastopile bi lahko „izvanred-:ie razmere" -in zato moramo imeti možnost, da pogodbo vsak čas lahko razveljavimo. Mi pa vemo prav dobro, da vsled te določbe odslej zlorabe ne t-odo izključene. Kadarkoli se bo na -šim kapitalistom zazdelo, bodo ukinje-vali uvoz in izvoz, vse to bodo pa u-redili tako, da jim bo neslo ogromne koristi, revnemu kmetskemu ljudstvu pa škodo. Zato — je rekel posl. Skulj — je ta določba neprimerna in neumestna.
V Avstriji izdelujejo stvari, ki jih naš obrtnik in kmetovalec nujno rabita. V trgovsko-politični pogodbi, katero je vlada predložila parlamentu, Je vlada v veliki meri zaščitila koristi tr-govstva, ni se pa ozirala na težnje — malega človeka V omenjeni pogodbi bi vlada lahko izposlovala našemu u-,-ogemu kmetovalcu marsikatero ugodnost; tako n. pr. izdeluje Avstrija veli ko orodja, katerega bi vsled nt/kili ..en (razlika v vrednosti denarja; lahko uvažala v naše kraje. Pogodba ponuja ugodnost samo glede carine, toda marsikai bi se dalo doseči, ako bi bila previdneje in skrbneje se.i».*viie-na. V naši državi nimamo zados.ne ko ličine soli. Doslej je monopolu«, uprava dobivala sol iz Francije ir. sever -ne Airike. Tu se vidi brezg.\/a trg. politika naših vladinovcev, kt hodijo po sol v najoodaljenejše države ter ie nočejo kupovati tam, k„er bi jo dobili zelo po ceni — v Avstriji. Os bi ku -pova sol v Avstriji, bi nam pri-5'a za poiov r 3 ceneje ne^o sedaj, ko plačujemo ogromne prevozne stroške iz Alžirije in Francije. Poslanec Skulj je v svojem govoru povdaril, da bi cena za sol padla za 3—4 K, ako bi jo kupo -vali v Avstriji. Za malega človeka pomeni ta prihranek precej in če bi vlada pametneje sklepala svo:e trgovske pogodbe, bi se marsikaj izpremenilo v korist kmetskega in delovnega ljudstva.
Nadalje se ie poslanec Skulj do -taknil naših žalostnih prometnih in carinskih razmer, ki povzročajo nezadovoljnost inozemskih trgovskih krogov. Opozoril je na neznosne razmere ob štajersko-slovenski meji, kjer mora — naš posestnik za svoje onstran meje (v lastnem vinogradu) pridelano vino plačevati carino. Posestniki niso zakrivili krivične razmejitve, oni niso so odločevali pri sestavljanju starokopit-nih carinskih predpisov in vendar jih
obtežujejo te neznosne razmere s toliko silo, da :e ogroženo njih veselje do dela na lastni grudi.
Za vpostavitev tranzitnega prome-ia na progi Maribor—SpieVeld—Rad -gona—Ljutomer se je v 22. seji narodne skupščine posebno zavzel poslanec dr. Josip Hohnjec. Opozoril je na dejstvo, da določa 5. člen trgovske pogodbe z Avstrijo sledeče: Tranzit je oproščen notranjih carin in sličnih dajatev in se ne sme izpostavljati ni -kakšnim nepotrebnim omejitvam in zavlačevanjem." Nemška Avstrija je na omenjeni progi ukinila iz neutemelje -nih razlogov tranzitni promet. Njena dolžnost je, da ga v smislu mirovne pogodbe vzpostavi. Obmejni kraji tr -pijo ogromno gospodarsko škodo, ker ta proga ni v prometu. Vsled nagaji-vosti avstrijske v3ade in naše popustljivosti so vse pokrajine tu in onstran Mure silno prizadete. V Ceršaku in v Sladkem vrhu ob Muri stojita dve tovarni, ker nimamo tranzitnega prometa Vsled tega je 300 delavcev brez zaslužka in kruha* Prekmurje je odre -zano od ostalega sveta, ker nima pravega spoja s Slovenijo. Do železniške postaje v Lendavi imajo Prekmurci 70 —80 km. Avstrija ne dovoljuje, da bi se v Radgoni sprejemalo naše blago za tranzitni promet in tako se Prek -murci ne morejo posluževati naravne sprejemne točke za Prekmurje na tej j železniški progi. Isto je z Ljutomerom M visi v zraku in je od drugega sveta popolnoma odtrgan, ker ne vozi železnica med Spiljem in Radgono. Naša vlada ni imela toliko odločnosti, de bi na podlagi salntgermainske mirov ^ 1 pogodbe, v kateri je ta promet zajamčen, izsilila vpostavitev tranzita . S tem. da je tranzit ponovno zajamči-: la trgovSKa pogodba med našo državo ;n Avstrijo,je dana vladi dolžnost, da popravi svojo brezbrižnost in nemudoma vpostavi nujno potrebni promet na omenjeni progi.
Tako se naši poslanci borijo s — stvarnim razumevanjem za gospodir -, ske težnje našega ljudstva. Marsikaj : bi bilo v državi drugače, ako bi vlada vpoštevala temeljito izdelane nred-I Joge Jugoslovanskega kluba in ostalih cpozicijonelnih skupin!
Se bodo
tulili -voii.
nem-
Voloviski koncert nfi najpr»je4nejši užitek, tudi za mesarska ušesa ne. — Puceli je sicer vajen teh bobnečih gla sov kot mesar, kot ministru pa so mu ti glasovi posumi jako zoprni. Bilo je v 'pretekli petek, ko mu je narodna
skupščina v Beogradu priredila tak koncert. Petek smatrajo praznoverni ljudie kot dan nesreče. Pucelj, kot pristaš tako dobre krščanske stranke kakor so samostojni, menda ni prazno veren. Pa je le zadnji petek imal veliko nesrečo, ko ie moral uživati prijetnost volovskega koncerta.
Ta koncert so mu priredili srbski ziemljoradniki (poljedelci), ki so stavili interpelacijo zavoljo živine, katero je Nemčija poslala kot vojno odškodnino Srbiji. Poslano je bilo 119C0 krav in junic ter 5678 volov in bikov« Od teh ni prišel v Srbijo niti eden rog in neti eden rep. To živino je minister Pucelj dal brez javne licitacije prodati nkemu društvu. Cn sicer deloma še v Nemčiji, deloma na meji Nemčije in Avsfcrijte. Izgovarjal so je s tem, da v Nemčiji baje živina aoleha na parkljevki'. Ta izgovor seveda ne drži ker to prvič ni dokazano, in drugič, bi prevzemna komisija naše države, ki je sprejela nemško živino, morala ugotovit, da je živina v resnici bolna • in bi jo morala zavrniti. Kaj takega j pa se ni zgodilo.
Postopanje Puoeljevo še bolj pojasnjuje sestava društva, kateremu je j ou prodal nemške krave in vole. To društvo ni bilo sestavljeno iz kmetskih zadrug, marveč iz samih kapitalistov* Med njimi je baje tudi Pašičev sin Rado, dalje advokati Garašanin in Jo-vanovič, neki Grk Velijanis in Rvdi-voj Bafner, bivšjl liferant avstrijske vojske. Bile so, kakor te že to dognala javnost, 4 skupine kapitalistov. — Vsaka skupina je zaslužila najmanj 2 milijona dinarjev. Ge gospodje kapitalisti sami priznajo tak zaslužek, Je b'l on v istini še veliko večji. Iz tega se vidi, kako škodo ima od Puceljeve prodaje nemških krav in volov drža-va. in narod.
Mi imamo dokaza, je rekel vodja srbskih zemljoradnikov Lazič v petek v skupščini, da bi se bik» moglo dobiti 8 dinarjev za kilo, prodala pa se je živina po 4 dinarje. Moglo se i« dobiti i 100 dinarjev, pa se je prodalo za 64. Oškodovana ie država, prodaja je izvršena nezakonito In proti zakonom o državnem računovodstvu brez licitacije^ Zato je zahteval Lazič v interesu srbskth zemljoradnikov, da se Pucelj s oelo vlado preda sodniji,
Pucelja in vso vlado je te usode, da bi se moral zagovarjati pred sod-nijo, rešila vladna večina v pariamea tu< Na predlog vertojbskega Mer molj« so demokrati, radikali ;n samostojna glasovali za to, da se preko te voiov-ske afere preide na dnevni red.
Ako pa Pucelj s svojimi samo-, stojneži in njihovimi prijatelji misli
Zaklad na otoku.
Ea angleškega prevedel Paulus,
(Dalje.)
Israel Hands je bil oborožen, mo-¿en dovolj, da je mogel hoditi ali vsaj iaziG po krovu, in — iznebiti se me ie hote'. Kaj bo storil potem, na to nisem ulegnil misliti.
Pa eno sera vedel Potrebovala sva drag drugega in dokler ni bila ladja na pesku, sem bil vanen —.
Tako sem preudarjal, zlezel nazaj A kabini, si obul čevlje, zagrabil prvo steklenico, ki mi je prišla pod ro> k8, in zopet ropotal nazaj po stopni -cab na krov.
Hands je slonel ob pregraji, ka -KOr sem ga pustil, na videz brez moči in ves onemogel ter s ipolodprtimi trepalnicami. Dvignil je oči, ko sem stspil k njemu, zlomil steklenici vrat, kakor človek, ki je vajen tega posla , in naredil dolg požirek s svojim obi Čajnim „Na srečo!"
Mirno je nekaj časa ležal, na to pa si je poiskal v žepu zvitek tobaka in mi rekel:
„Odrežite mi ga grižljaj! Nimam noža. — in če bi ga tudi imel, bi si
sam ne mogel narezati tobaka. Pre -slab sem. — Ah Jim, Jim! Zdi se mi, da sem čisto zgrešil svojo srečo! — Odrežite mi ga košček, moj zadnji bo! Na potu sem domov —!"
„Dobro! Narezal vam ga bodem! Ampak, če ste tako slabi, kakor pravile, bi mislil, je bolje, da mollite, ka-Kor se spodobi za pravega kristjana!"
„Zakaj?" je vprašal. „Povejte mi, zakaj!"
„Zakaj — ?" sem vzkliknil. „Prelomili ste svojo prisego, uprli ste se, v grehu in krvi ste živeli, tegale svojega tovariša ste umorili — in vi me še vprašate zakaj —!"	•
Razvnel sem se, mislil sem na krvavo bodalo pod njegovo suknjo in na njegov zlobni naklep.
On pa je mirno spet. naredil dolg požirek in nadaljeval z nenavadno slovesnostjo :
„Trideset let sem jadral po mor ju, dobro in slabo sem videl, lepo in grdo vreme sem doživel, živil nam jo zmanjkalo, noži so se bliskali in ne vem, kaj vse sem si še izkusil. Pa povem \am, nikdar še nisem videl, da bi bilo iz dobrega prišlo kaj dobrega. Tisti ki prvi udari, tisti je moj vzor, in mrtveo ne ugrizne, — to so moji živ-
ljenjski nazori, pa je amen in konec . — Pa dovolj tega!" je hipoma izpre-menil svoj glas. „Plima je dosegla — ! svoj vrhunec. Dajal vam bom naročila, kapitan, in jadrala bova v pristanišče."
Komaj kaki dve milji nama je bilo treba narediti. Pa stvar ni bila lahka. Vhod v zaliv je bil ozek in mestoma zelo plitev. Vrhu tega je ležal v smeri od vzhdda na zapad. Midva pa sva prijadrala od severa. Treba ji) bilo ladjo zasukati in prav premišljeno postaviti jadra. Pa kakor je vse kazalo, je bil Hands izvrsten pilot, jaz pa sem imel vso nadarjenost za poslušnega mornarja.
Ni bilo dolgo, pa sva srečno zaplula v ožino in gosto obraščeni bre -govi so naju tesno obdali. Počasi naju je nesla plima v zaliv.
Skr.belo me je, kako bi se dala ladja spet spraviti s peska.
«Lahka stvar!" je razlagal Hands. „Vzemite močno vrv na breg, na ono stran ožine, privežite jo krog enega tistihle borovcev, pojdite z njo spet na ladjO, denite vrv krog sidrovega vitla in počakajte na plimo. Ko pride voda, naj vse, kar jo aa ladji, vleče z» vnr ia gladko bo splavala s peska. — S»-
daj pa pozor, lant! Predaleč sva že prišla!"
NaroČeval ]e, jaz pa sem brez sa< pe hitel delati, da mi je pot tekel ip« obrazu. „Hispaniola" se je zasukala v peščeno plitvino ob bregu.
Moi posel me je vsega vzel v kup, da nisem več mislil na Handsa.' Celo na svoj strah sem pozabil. Ko ie delo končano, sem se naslonil na pre^ grajo pri krmilu, si brisal čelo in gledal v valove, ki so vrveli okrog ladje* Jzlahka bi me bil zabodel in umoril, pa Še ziniti bi ne utegnil.
Toda čuden nemir me je hipoma spreletel, — krenil sem z glavo. Mo -rebiti da so zaškripale deske pod nja-goviini stopinjami, morebiti da sem a-jel njegovo premikajočo se senco s kotom svojega očesa, morebiti je bil le naravni nagon, kakršnega imajo 21 * \ ali v divjini — bodisi kakorkoli, ko sem pogledal nazaj — Je par korakov, za menoj stal Hands z bodalom v roki.
Oba sva zakričala., ko so so sre-lale najine oču Jaz od strahu, on P» drvje, kakor zarjovi vol, če hoče koga nabostf. In t tistem hipu Je plaDil — ¡¿roti meni




' Z.
tflmMMHffl GSOBSMm
9. februarja imtj
5d« bo tudi naša iavuosrt preko atere aemSkib krav in volov prešita na. dn,;v jai red, se jako raoti. Puceij Je stoi'1 «aj večjo politično neumnost s tem, da nI hotel sprejeti predloga Jugoslovanskega kluba in socijalnib demo i ¿* a to v, da so sestavi parlamentarna komisja, ki bo oskrbela nove, prepotrebne j>o-datke ter prinesla luč v to zagonetno in temno zadevo.
Puceij torej ne mara preiskave, on beži pred lučjo, on noče, da bi solnco posijalo v temolo prodaje nem Skin krav in volov. Ker pa on beži pred lučjo, ki bi bi razsvetlila zadevo krav in voliov, bodo ti volovi tulii naprej. Tulili bodo tako, da bodo Puoel j a in njegove samostojne boieja ušesa.
Delo naših poslancev.
Ker je vlada odredila, da morajo dohodninskemu davku podvrženi davkoplačevalci v Sloveniji napovedati svojo dohodke do 31. januarja, je naš poslanec dr. J, Hohnjee 28. januarja posronoval ori finančnem ministru in izposioval podaljšanje roka za vlaganje napovedi do 28» februarja. Dne 30. januarja dva dni pozneje ie dobil od linančgega ministrstva pod Štev. 3601 z dne 29. jan, t, 1. odgovor, da j[e finančni minister* dal brzojavnim potom ljubljanskemu finančnemu delegatu nalog, da se podaljša rok za napoved dohodnine in pridobnine do konca februarja tekočega leta.
Tisti, ki še dohodnine niso napovedali, imajo do 28, februarja čas. — .Tajnišivo SLS v Mariboru Cirilova tiskarna je založila praktično tiskovino za napoved dohodnine. (1 komad stane 2 K), Izpolnjeno tiskovino je treba poslati najkasneje do zadnjega \ tega meseca pristojni davčni oblasti. | Navodilo, kako se dohodnina napove- f duje, je vsebovano v Članku gospoda prof. Vesenjaka, ki je objavljen v dru gi številki letošnjega „Slov. Gospodar, ja". Podaljšanje roka za napoved do- s hodnine je zopet dokaz, kako neumor- j no se trudijo naši poslanci za težave slovenskega kmetskega ljudstva.
Za olajšanje težav naših I rekrutov, j
Naša stranka je odločna nasprot-aica militarizma. To je Jugoslov. klub jasno pokazal, ko je sestavil svoj ustavni načrt. Ob priliki Karlove pustolovščine je vlada odredila mobilizacijo m nobena parlamentarna skupina m zahtevala demobilizacijo s toliko odiob j e ostjo, kakor Jugoslov, klub, KjerKO«' se je ponudila možnost nastopa pro4i izrodkom militarizma, vsikdar so se zavzeh poslanci Jugoslov. kluba. Z interpelacijami in osebnimi posredova aji so po svojih močeh poskušali olajševati težave naših vojakov. Sedaj, ko fc.o marsikaterega fanta poslali v J '«ž-no Srbijo in ob albansko mejo, se je naš klub zopet zavzel za odpravo raznih nerednosti in nedostatkov v na ki vojni upravi.
Poslanec Sušnik je v imenu J i^o-¿¡iov. kluba stavil na vojnega mimst -
ra interpelacijo, v kateri mu očita, da se je mnogo naših fantov prehlaoili>. ker so jih v tej ostri zimi prevažali v nezakurjenih vagonih iz Slovenije na določena mesta. Tudi to je znak brezbrižnosti. da so morali rekruti tri tedne pohajkovati v civilni obleki, spati na golih tleh, čestokrat celo na beto -nu. in v nezakurjenih sobah. Spati morajo po dva, oziroma trije v eni postelji in nesnaga v vojašnicah je tolika, da so vojaki že polni uši in drugega mrčesja, Zato je razumljivo, da bolehajo in pozebavajo. Obleka in o buvaio sta nezadostna in slaba. Hrana je slaba, neprimerna in mnogo jih e vsled tega obolelo na želodcih. Oficirji in podčastniki se v nekaterih oddelkih odlikujejo po surovosti. Rekru-te pretepajo in žalijo s podljimi psov -kami in kletvicami. Vojaške oblasti po nekod ne vpoštevajo katoliških praznikov in tako so ¡e zgodilo, da so morah naši fantje na Božič delati 'in niso smeli niti v cerkev. Posebno se pritožujejo fantjjc iz ra<znfjh krajev Srbije in Bosne in od 40. pešpuka. Poslanec Sušnik je zahteval od vojnega ministra, da nemudoma odredi pre is kave m popravt krivice, ki se godijo našim slovenskim fantom,.
(Zgoraj omenjeni korak Jugoslov. kluba sta prinesla že „Sliovenea in „.Straža",
■"i TffraimrTiiarumnir <mi— .... u_Mt »m ~
Za dobrobit vojaštva in obmejnega ljudstva.
Ra seji finančnega odbora se je razpravljalo o znižanju štev:'a vojaštva ¡¡n odpravi vojaške obmejne straže.
Navzoča sta bila minister vojne in minister financ.
Skoraj vsi govorniki so se sporazumno izražali v tem, da se naj zniža kader našega vojaštva in da se odstranijo Rusi (Wranglovci) na meji. O-rožništvo |pa se naj podredij notranjemu ministrstvu.
Poslanec Roškar je med drugi-jo zahteval znižanje šfjevila vojaštva do najskrajnejše meje, ki je dopustna z ozirom na vzdrževanje reda v notranjosti države.
Zahteval j!e nadalje z ozirom na dejstvo, ker je večina slovenskih mla deničev primorana odslužiti svojo vo jaško dobo v oddaljeni Srbiji, le deloma na Hrvatskem, najmanj pa v Sloveniji, da se jim dovoj za večkrat ne dopuste, bodisi delovne ali druge, brezplačna vožnja na železnici. Z do-sedaj običajno polovično vožnjo jim ne bc nikdar mogoče pred dokončano službo se poslužifji kacega dopusta. Ako se jim pa te ugodnosti noče priznati in dati, tedaj pa se naj odredi, da smejo vršiti obvezno vojaško služ' bo v svoji ožji domovini ali pa vsaj v nleni bližini.	.
O Wranglovcih, ki stražijo ob meji;, je naglašal njih jezikovno nesposobnost, ki onemogoča vsako spo-razumijenje z obmejnim prebivalstvom istotako zlohotnost in nasilnost nekar terili ruskih stražarjev* V dokaz je navedel več slučajev, ki so se dogodili na severni štajerski meji. Na njih
mesto se naj zopet vzpostiavi domače finančne stražnike, med njimi tudi vse invalide, ki so bili v, področju mariborskega finančnega ravnateljstva odpuščeni ter z družinami vred vrženi na cesto. Zahtevani dopust obmejne vojaške straže je opravičeno tudi v tem, ker se prihrani nad 100 milijonov dinarjev na leto, obenem pa se preskrbijo domačini z vsakdanjim kruhom,
Večina odbora je te zahteve glasi no odobravala.
Naši shodi in tečaji.
Sv. Jurij ob Pesnici. 1. februarja se je vršil pri nas izobraževalni tečaj ki je jako dobro uspel. Kljub visokemu snegu se je udeležilo tečaja nad 40 naših najboljših mož in mladeniče v* Gospod profesor Vesenjak je govoril o državnem gospodarstvu, davč nih težavah ter o pomenu krščanske vzgojo, tajnik Golob pa o potrebi mladinskih. gospodarskih in političnih or ganizacij. Upajmo, da bodo stvarna izvajanja obrodila obilih sadovi
Makole. Na Svečnico po rani maši je priredila Slov. kmetska zveza (Slov. ljudska stranka) v društiveni dvorani politično-gospodarska zborovanje. Predsedoval je posestnik, gospod Skerbiš. V dveurnem govoru je gospod profesor Vesenjak podal popolnoma jasno sliko našega zahiranega državnega gospodarstva. Obenem je označil smernice, katerih se moramo držati, ako hočemo našo državo lepo urediti: poštenost), vestnost in delavnost. Zborovalci — bilo jih je okoli 500 —■ so spremljali govor niko_ va izvajanja z vztrajnim pritrjevanjem. Ob koncu je tajnik Golob navdu' šil zborovalce za složno delo v naših organizacijah ter prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Nato se je vršil občni zbor krajevne organT.za cije KZ. — Po pozni službi božji se je zbrala naša makolska mladina. Gosp. prof. Vesenjak in tajnik Golob sta govorila o pomenu in o ciljih katoliških mladinskih organizacij Popoldan pa so j'e vršil občni zbor našega izobrar ževalnega društva. Zborovanje je o-tvoril predsednik gospod Fider&ek. — Tajnik Golob je predaval o „žaloigri Rusi '3." Sledili ste dve deklamaciji in petje vrlih makolskih deklet. Izvolil se je znova stari odbor. Tudi Orli so imeli svojo volitev novega odbora» — Makolčani, le naprej po tej potil
Izobraževalna m mladinska društna celjskega okrožja«
imajo drugo polovico februarja deka -nijske sestanke po tem-le redu:
1.	Dekanija Kozje: 13,februarja ^pondeljek) v Kozjem v okrajni hra -nilnici.
2.	Dekanija Laško: 15. febru -arja {sreda) v Laškem v društveni dvo rani,
3.	Dekanija Celje: 16. februarja (četrtek) v Celju v tajništvu SLS (hotel Beli vol).
4.	Dekanija BraalovBet* 80 iebruarja (pondeljek) v BraslotiaH % kafilaniji«
5.	Dekanija G o r n j i g; r a ft: t^ iebruarja (torek) v Rečici ob BmIdJI pri g. Cuježu.
6.	Dekanija Šaleška dolina 22. februarja v Šoštanju t oerkvei* hiši.
Brežioa: Dekartijskii sctetanek izobraževalnih društev v Brežicah 14* Iebruarja se zaradi romarskega shoda
in živinskega sejma v Brežicah ne more vršiti in zato odpade. Vrši 8 pozneje enkrat.
Začetek povsod ob 5410» ari dopoldne. Na dekanijske sestanke so po -vabljeni vsi predsedniki, odborniki m odbornice Izobraževalnih društev, Orla, Orlic, Mladeniških zvez in Dekliških zvez, posebno še vsi čč. jgg. duhovniki! Pridite pa tudi vsa drugi, ki se zanimate za izobraževalno in društvena dela. Pogovoriti se imamo mno -go, mnogo!; _
Važno za celjsko KZ okrožje 1
Kmetske zveze celjske * ga okrožja, ki tajništvu SLS t Celju še niso poslale seznama Članov», novega odbora in tri četrtine članarine, pozivamo, da to kar najhitreje sto» rijo! Red mora biti, drugače tudi o -krožno tajništvo ne more uspešno delovati !
Vzorno deluje Kmetska zveza Celje okolica! Pristopilo je nad 323 članovi Odbor se sestaja redno vsaki mesec k sejam. Vsak odbornik ima po* : seben zvezek, v katerem so vpisani i člani njegovega okoliša.
K Županski z vt e z i celjsko okrožje je pristopilo dosedaj nad 1000 občinskih mož, županov, občinskih odbornikov in namestnikov. Kdor še ni pristopil, naj se hitro oglasi, da bode naše število še večje in delo še uspeS-nojšo!
Koledarčkov! Kmetske zveze, ki jih je tajništvo SLS v C&~ im poslalo vsem krajevnim organiza * cijam, še nekateri niso plačali. Prosimo, da storite to hitro, ker tudi tajništvo mora račun poravnati! Ravno-tako pošljite denar za tiskovine do* hodninske napovedi!
Vpliv mesca na letino in vreme.
Kljub vsestranskemu prizadevanj ju znanstvenikov, razdreti prazno ve* ro v mescev vpliv, se danes še najela mnogo kmetovalcev, kateri to trdno ve* mjejo. Ze stari prebivalci zemlje so imeli pred mescem velik strah in spo* štovanje ter so verovali v vse mogo« če lastnosti in moči mesca. Vsem starim narodom, tudi Rimljanom in Gr -kom, je veljal mesec kot nekaj božanj venega, tudi mladi Slovenci strahom» ogledujejo kovača na luni, za katere ■» ga v nebesih ni bilo prostora. NajveS spoštovanja si je pridobil mesec skozi svojo spreminjanje v krajce, ščep iis | mlaj. Grki in rimskji učenjaki so se
Skočil sem v stran in izpustil ro-IBaj krmila. Udaril je proti njemu in ga butnil v prsi, da je kakor mrtev ¡.adel na tla.
To mi je rešilo življenje. Stekel sem po krovu, se usfavil pri glavnem s'adrniku in potegnil samokres iz žepa. Hladnokrvno sem pomeril, kajti že se "e Hands spet pobral in je sto-jjil proti meni.
Petelin udari — pa ne blisk ne strel mu ne odgovori —. Voda je premočila kapico, naboj je bil neraben.
Jezil sem se. Zakaj nisem prej po gledal po orožju! Ne bil bi sedaj ktv kor ovoa izročen na milost in nemilost femu neusmiljenemu mesarju.
Svojega drugega samokresa sploh nisem hotel poskusiti, ker je bil gotovo tudi premočen. Da bi nanovo ba-sal, za to ni bilo več časa. Z never-jefno naglico se mi je Hands bližal, vkljub svoji ranjeni nogi.
Kaj naj storim? Ali naj spet be-fem? Kmalu bi me imel v kakem kotu m košček njegovega krvavega bodala bi bilo zadnje, kar bi okusil tostran ¡večnosti —.
Oklenil sem se jadrnika, ki je bil precej debel, In sem z napetimi miši-
cami čakal, — vsak trenutek pripravljen, da splezam nanj.
Obstal je, divje me je gledal in p_o-skušal zvijače, da bi me splašil. Pa nisem se dal premotiti.
Kar se strese „Hispaniola", se za-ziblje, zahrešči na pesku, obstoji in s8 hipoma nagne na stran, da je Msel krov v kotu 45 stopinj proti vodi.
Oba hkrati sva se zakotalila navzdol k pregraji in mrtvi mornar z rdečo Čepico je okorno pritorkljal za nama. Tako blizu sem bil Handsu, d« sera z glavo butnil ob njegove težke čevlje in videl vsa solnca.
Zamotal se je v mrtvega tovariša, jaz pa sem bil v hipu spet na nogah.
Crez krov nisem mogel več uiti. preveč 'e visel. Naglo kakor misel sem zgra o J viseče jadrov(e vrvi, kvišku sen se potegnil, više in više, in nisem odnehal dokler nisem varno sedel na poprečnih lesovih.
In komaj da sem bil tako nage'.! Le pol čevlia za menoj je zamahnil Hanos z bodalom, ko sem plezal kvišku — sedaj pa je stal pod menoj in iznenaden in razočaran zijal gori k meni.
Zamenjal sem kapico na samoifre-eu, .zvlekel naboj in vložil novega. —
iTuch drugemu samokresu sem izpre -mer 1 naboj in mu nadel novo kap«oo.
Hands je videl, da se sučo si ,ar slabo zanj. Ni izgubljal časa. Djol si je bodalo med zobe in je s trudom n med mnegim stokanjem začel plezati po vrvi proti meni.
Med tem sem jaz že zdavnaj pri -pravi svoje orožje. Samozavestna m-ni mu zaklical-
,Se kerak, Hands, pa vam zpikiem možgane! Mrtvec no ugriz .ie, wle dejali!"
iTakoj se je ustavil, Mišice na licu so mu delovale, hudo se je trudil, da bi si kaj pametnega izmislil, in v te: svor \ arni višini si nisem mogel kai. da sc ne bi glasno zasmejal.
Končno si je vzel bodalo iz zobov in roke), požirajoč debele sline:
„ hm, mislim, da sva oba neumna. Pob. td;va se! Nimam sreče, saj vidi-lel Vuati se moram in težko do staremu mornarju, se ukloniti takemu mladiču —!"
Njegove besede so me zanorile, neumno sem se mu smehljal, poln samo-dopadenja, kakor petelin na gredi, ko se mu Je hlinila lisica.
In kakor bi se zablisnilo, je zamahnil z roko, nekaj je zažvižgalo po
znaku in me udarilo po rami; hudo me je zabolelo, — in bodalo me je pribito za ramo k jadrniku.
V strahu in bolečini sem izpustil — gotovo da ne prostovoljno! — oba petelina in samokresa sta mi sdrknila iz roke.
Nista padla sama —-.
Z zadušenim krikom je izpustil Hands jadrnik in pljusknil z glavo naprej v vodo —.
XXVII.
F \u
Ladja je, kakor sem že dejal, ležala na strani in njeni jadrniki so viseli daleč ven črez krov. Sedeč gori na poprečnih lesovih, sem videl pod seboj peščeno dno morja.
Zato je padel Hands z jadrnika na ravnost v morje. Enkrat je še priplul na površje sredi pen in krvi, pa se Je spet potopil — za vedno. Videl sem ga sključenega ležati pod seboj na gladkem morskem dnu. Kadar je zatrepe * tala voda, se je zgenil, kot da bi hotel vstati. Pa mrtev je bil — ustreljen ;n utopljen, na mestu, ki ga je za-mtf določil —.
(Dalje prihodnjifc.)

t. februarja. 1922.
SLÖVBNSK1 GOSPODAR.
bavili s tem vprašanjem in „o ¿Bi, posebno pa še priprosto ljudstvo, ¡iripisovali vsaki izpremembi najraz -jučneyše zmožnosti. ¡Se v 18, stoletju je bilo to praznovanje tako razširjeno, da m nikuo ni upal začeti kakega pos-fia, dokler, ni poprej vprašal koledar • za hvet. V tem stoletju sta začela oče lijaka Reaumur, zboljšafcelj toplo -metra, in Bouffon prepričevati ljudstvo, da ne more imeti spreminjanje mesca nikakega učinka, a zastonj. Verovalo ae je takrat vse mogoče, n. pr.: la ob ščipu zaklane živali imajo dosti ooljše meso, ob tem času odstavljena žličke postanejo najboljše molznice ; tarovalo se je pri pojemajočem mes -4U sejati, jajca se niso smela dati va-jxt in še nebroj drugih neumnosti. — kdor nima nič denarja, ta se morava irovati, da mu mladi mesec ne posije «c mošnjo, sicer bo prazna cel mesec, .¿vetla božična noc, svetle žitnice — iem&a božična noč, temne žitnice, to ia koliko žita, da zatemnijo, ta izrek je še znan dandanes. Ovce se smejo striči •samo pri pojemajočem mescu, matere «o deklicam vedno samo ob tem času porezale Jase; noben novorojenček se ~ue sme izpostaviti mescu, sicer ga ta ;zpije m postane mesečen in še tisoče irugih neumnosti se je verovalo in se leloma še dandanes veruje.
^e več, verovalo se je pa in se še verama v vpliv mesca na vreme. Celo coledar družbe sv Mohorja prinaša siek ključa kateri se je pa vedno, posebno na za zadnji leta, izkazal kot |K)polnoma lažnjiv. Kaj pa prinašajo različne pratike to je gorostasno in «araviiost nemogoče se nam zdi, da se še v 20, stoletju najdejo ljudje, ki 4o verujejo. Pratikar mora samo pa •• siti, da točo prevečkrat ne nariše, kajti tako pratiko bi težko razprodal, droga znamenja pa lahko po svoji volj t postavlja. 2e Reaumur je v 18, stotera tožil, da bi se moralo take pra-' Sikarje in knjigotržce kaznovati kakov vsake druge goljufe.
Zvezdarna v Greenwichu jjfi Lon Ionu je v letih 1840 do 1847 natanko pazila, če ima spremima£ije meseca kak malenkosten vpliv na vreme. Konec vsega je dognala, da spreminjanja meseca ne vpliva popolnoma nič in e ioreu ta vera popolnoma prazna. Učenja* in zvezdoslovec Eisenlohr je nabito pričel ogromno delo in je preiskal, toliko je resnice na raznih vremens tih prorokovanjih. Po dolgoletnem o-pazovauju in proučevanju vseh naha-iajočih se vremenskih zapiskfih je dognal, da izmed sto sluča ev zadene to prerokovanje največ 52krat. Nekaj j® pač gotovo, če ne gre dež, je pa leoo arrema. Kaj naj bi vendar vplivala iz-tarjena mesečna obla, ki se leno pre-miče krog zemlje, saj je od nas oddaljena ¿iti,000 km. Tudi odbijajoča svetloba vpliva na rastline tako malo, da se je to komaj dokazalo z natančnimi poskusi. Toplote seveda nima nobe -ne, to je primerjajo toliko, kakor bi «e kdo hotel greti pri plamenu vžigalice na 100 korakov razdalje.
Mesec spreminja se na celi zemlji »ednako, naenkrat menja povsod svoja obličja, vendar se preratnogokrat «godi da v Mariboru dežuje, v Zagrebu pa solnce sije ali narobe^ tu so nalivi, toča, tam vcoče, jasno nebo, le malokedai dežuje čez večji del zemeljskega obla» In vendar bi moral meseo vplivati vsepovsoid. Koliko škode imajo kmetovalci, ki čakajo pri setvi na spreminjanj« mesca, pa pričakajo sla* »o vreme, ki jim setvo pravočasno o-oemogoči.
(Kmetovalci, otresimo se tega praznoverja in zavrzimo to staro neum -aost. naj nam bo mesec občudovanja ▼redno božje stvacstvo, nikakor pa ne oredmet vraž. Opazujmo sami in dognali bomo, da mesec nima prav nobenega vpliva. Na veleposestvih in drugih praktičnih kmetijah se meseo ne lemlje nikdar v poštev in vendar i -maJo tam najlepše uspehe. Vera v moč mesca je nespametna in zadnji čas
se je otresemo, ako hočemo, da bo ®aš stan res procvital.

Politični ogled.
Kraljevina SHS. Naša narodna skupščina je sprejela trgovins -pogodbo z Nemčijo in se je bavila *a zndniih sejah z interpelacijami poslancev, na katere so odgovarjali po-
•amtzni ministri.
Odgovori ministrov
niso bili Točni, Posebno ministru Pu -clju '6 bilo mučno, ko so ga dregali zemljoradniki radj pcodaje nemške živine, kakor poročamo na uvodnem mestu. V sedand vladi so se puntali gg. muslimani. Oba turška ministra sta podala ostavko, a je Turke zopet po -miril in pridobil za vlado Pašič z novim., papirnatimi obljubami, Turki bodo zopet v vladi, samo dosedanja te -lesno precej šibka ministra bodo za -meniali z zdravejšima. Narodna skupščina je sedaj odgodena do 10. t. m., pač pa so na delu posamezni odbori in odseki, v katerih pridno delajo naši poslanci. Finančni odbor zahteva, da se znižajo dnevnice posameznim ministrom ter ministrskemu predsedniku. Bogzna, če se bodo pustili ministri — prikrajšati glede plače.
Reka. Predsednika reške samo -stojiie države so napadli pri povratku iz konstituante z bombo.
11 a 1 i a. Bonomijeva vlada je odstopila Pravijo, da je vzrok odsto -pa prepnjazno razmerje med vlado in Vatikanom ob priliki smrty Benedikta ¡XV, Novo vlado bo sestavil predsednik zbornice de Nicola,
Madžarska vlada namerava dne 16 t. m. razpustiti parlament in usiliti volilni zakon.
Cehoslovaška. Po celi dr -žavi ie izbruhnila splošna stavka rudarjev. Vlada posreduje med stavkarji in lastniki, rudnikov, da se zvišajo rudarjem plače v razmerju s sedanjo veliko draginjo.
Nemčija. V Nemčiji so stav -kali zadnje dni železničarji v sever -nih delih države. Vsled stavke je največ trpel Berlin. Vlada in stavkarji so se med seboj že pobotali,-a so v tej stavki podlegli železničarji.
Avstrija dobi od Cehoslovaš-ke posojilo 500 milijonov« Kot predujem dobi Avstrija 100 mili ¡»nov čeho-slovaških kron.
R u s i j a. Po Rusiji še vedno divja lakota, Rusija se bo udeležila z S zasiOuniki konierence v Genovi, kjer bodo razpravljalf ~ö~göspodarski obnovi Evrope.
Pogreb starega in izvolitev novega papeža.
Takoj po smrti so truplo rajnega papeža Benedikta XV. blagega spo -mina položili najpoprej v takozvani velikanski in krasni prestolni dvorani v Vatikanu. Truplo je stražilo 6 gardistov vatikanske plemiške garde* Odtod sc v ponedeljek, dne 23, januarja, prenesli truplo v baziliko sv. Peira Tistega dne so razni, v Rimu se na -hajaioči in tjakaj došli duhovniki zabeli brati maše že ob 2. uri zjutraj iE sicer v kaoelici poleg prestolne dvorane Nekako proti pol 9. uri so začeli nrihaiati v Vatikan kardinali, patriarhi, nadškoije, škofje in drugi cerkveni dostojanstveniki, člani diplomatskega zbora rimski plemenitaši in še druge odlične osebe. Kardinali so biti oblečeni kot v znak žalovanja v črno talarje z vijoličastim pasom.
Na čelu sprevoda, ki je krenil iz prestolne dvorane, je korakal oddelek papeževe garde, za njim oddelek papeževega orožništva, zopet dva oddelka papeževe garde olicicji ter poveljniki papeževega vojaštva, zatem no -silci častni komorniki, trije nosilci i a peževega prestola, na katerem prinašajo papeža iz vatikanske palače v baziliko sv, Petra z voščenimi baklja-mi; generalni štab plemiške garde, no silnica s papeževim truplom, katero so nosili takozvani „sediariji," Za no-silnico so pa stopali pokojnikovi so -rodniki, kardinal^ in druge odlične osebe V Klementinski dvorani je švicarska garda izkazala zadnjo čast v predvraitju bazilike sv. Petra je bilo pokojnikovo truplo prvikrat blago-sloviieno. V baziliki sv. Petra so položili truplo na katafalk pred kipom sv. Petra, kjer je bilo trux lo drugič blagoslovljeno. Od tod so prenesli truplo v kapelico sv. zakramenta, polo -žili na velik oder, kamor je imelo verno .udstvo dostop. Ogromne množice ljudstva so prišle se poklonit umrle -mu poglavarju katol ške cerkve. Odec so stražili štir„e gardisti v rdečih u-niformah Oder je bil pokrit z rdeči -im preprogami. Mrlič je ležal v popolni papeževi opravi z mitro, z rdečimi rokavicami na rokah Okoli odra j? bilo 10 vel|ikih svečnikov z gorečimi bakljami iz voska.
Truplo mrličevo se je začelo kmalu razkrajati, ker je pokojnik odredil, da mu trupla ne smejo balzamirati — vsled česar je bil pogreb določen že na četrtek, dne 26. jan. t. 1, Ta dan so baziliko sv, Petra zaprli ob HI. uri popolune. Dve uri pozneje so se zbrali v žakristiji duhovščina in seminar sv. Petra nakar so vstopili v cerkev. — Cuv'Mi bazilike v črni uniiormi s svojimi palicami so nosili voščene baklje. Sprpvod se je ustavil pred oltarjem: „della Cattedra", kjer so bili zbrani kardinali, nadškoije., škofje in veli!cj drugih povabljencev. Nosilci so o'i-nesu papeževo truplo iz kapele sv zakramenta ^reu oltar, kjer je bilo po -loženc na oder. Na obeh straueii r.o -oilu.ce je visel veliki papeški klubu!-iz rdečega baržuna. Ta dva papeževa klobuka pomenita dvojno patpeževo o-:>ia*l: dunovno in svetno. Nos:'o; v svečani uniiormi iz rdečega damasta z vj loličastimi plašči, rdeče obrobl.e-nimi beiimi rokavicami fer gardisti so stopali ob nosilnici, za nosilnico so pa korakali vatikanski dostojanstveniki nadškof je, škofje in drugi visoki cer -kveni dostojanstveniki. Truplo so položili na oder, nad katerim se je nahajala velikanska papeževa troobroč-na krona ali „tiara " Zopet je bilo tukaj truplo in vse tri krste blagoslovljeno, Notranja krsta je iz oipresove-ga lesa, na pokrovu pa križ iz orehovega lesa, .druga krsta, težka 400 kg, i je iz svinca, tretja krsta je pa iz hra-• stovega lesa. Po blagoslovljenju so položili truplo v krste,' pokrili pokojni -kov obraz z dvema pajčolanoma iz bele ¡n zlate vezenine. K nogam so bili položeni trije mošn.,ički, v katerih so ojili zopet trije mošn.ički, v teli zlate, 1 srebrne in bronaste svetinje, ki so bite kovane za časa pokojnikovega pa -peževanja. V krsto so tudi položili ko-vinasto cev, v kateri je bil na penga-ment napisan životo.jis umrlega pa -peža
Ko je bila še prečitaua uradna listina o papeževi smrti, so kardinali drug za drugim poljubjlli zlati križeo na čevljih pokojnika Nato so krste zaprli in krsto pri papeževem oltarju spustili v grobnico, katero so zaprli a opeio,
Takoj po papeževi smrti so zapečatili njegovo delovno sobo, katero bodo odprli šele teda1, ko bo izvoljen novi papež.
Tako je torej izročen k večnemu počitku eden največjih poglavarjev katoliške cerkve, katerega ji je naklonila v težavnih časih svetovne vojske — sama previdnost božja.
Novi papež Pli XI. Po smrti papeža Benedikta ,XV. se je v Rimu na Svečnico zbralo iz vseh delov sveta 53 kardinalov, da si izvolijo iz svoje sredine papeža kot vidnega poglavarja ka toliške cerkve. Volitve, ki so se pričele dne 3. t. m., so se ponavljale — vsak dan, toda ker je treba za izvolitev papeža dvetretinsko večino odda nih glasov vseh v Vatikanu navzočih kardinalov, so bile vselej brezuspeš -ne. Sele v ponedeljek, dne 6, februarja, ob 1. uri popoldne, je naznanil beli oblak dima, ki se je dvignil iz dimnika na Sikstinski kapeli, da je bil iz -voljen za poglavarja katoliške cerkve , milanski nadškof in kardinal Ahilles | R tti. Takoj 'po končani volitvi so no-; voizvol.enega papeža preoblekli y. belo papeško obleko, z belo čepico in široko štolo V spremstvu vseh kardi -nalov se je novoizvoljeni papež podal na zunanjo ložijo, kjer je na trgu sv. Petra na tisoče zbrani ljudski množici podelil prvi blagoslov kot papež . Množica je novega papeža burno pozdravljala. Papeževa garda In kr. Italijansko vojaštvo mu je pa izkazalo — najviš o Čast. Papež Pij XI, je bil rojen leta 1857 v kraju Desio v mdan^ki ' nadškofiji severno nad Milanom. Je znan kot odličen zgodovinar in učenjak V slavnoznani milanski knjižnici ie deloval mnogo let. Leta 1918 je bil poslan na Pol0sko kot vizitator apos -tolski, leta 1919 je bil imenovan za ar postolsKega nuncija za Poljsko, julija istegu leta je dobil naslov nadškofa. Za kardinala in nadško.a v Milanu-je bil imenovan meseoa junija lanskega leta V viš.ih krogih slovi kot zelo u-čen mož in izboren diplomat. Katoliška cerkev je tore1 dobfla novega poglavarja in na papežev prestol je previdnost bož a posadila moža, ki nam | e trden porok, da dohi » uiem katoli-
cerkev Usluga modrega voditelja
S. starem.
, ki ga v teh težkih časih Jako krvav® i potrebuje. Dal Bog papežu Piau XI. j kot »očetu vseh kristjanov" slavno vla* i dati v prospeh vsega knščanstva, da se nekoč zopet vsi kristjani združijo v okrilju ene vesolne — kat. cerkve! Novi papež bo kronan v nedeljo v cerkvi sv. Petra.
amajaacBMeaa>	w aummmiemm»>
Iz slabostojne politike.
PacelJ na volovskem koncertu, V, : »petek ob pifiliki volovskega konoeri|t i v parlamentu v Beogradu je mi niste« Puceij t/J zelo nervozen. Bledota mu je bila razlita po obrazu, glais se mu je tresel, da je komaj prečita!, kar ja •pred njim napisano ležalo na papirju» V njegovem velikem strahu pred nemškimi kravami in voh sta mu prišla na pomoč verna druga Mermolja ia Rajai, ki sta tolažila in hrabrila. — Tako ohrabren se Jo potem zagnal na proti nemškim volom, ampak proti nar ši stranki, Stranka je svo^e mnenje o tej zadevi že izjavila v parlamentu, «ovorila bo pa o tem še nadalie iav-nost.
Nobenih novih davkov več! To je bila naša prva zahteva, druga pa je bila, izenačenje, davkov se mora ia vesti. Obe naši zahtevi, ki ste bii sprejeti, se tudi uresničujeta." Naver aeno laž beieži predzadnji „Kmetijski list". Vsak davkoplačevalec ve, da prihajajo iz Beograda vedno novi daTi ku Vseh vrst novih davkov,' katerih vpeljavo je sopodpisal glavni samostojni Gubec, minister Puceifl", ne poznaj;) niti davčni uradrjlki, kaj še-le bolj. neuki davkoplačevalci, Nobenih novih davkov več, kliče „Kmet. list"» ko ve, da jih že imamo ravno po zaslugi in izdajstvu samostojnih po-slanoev preko glave. Izenačenje dav-< kov je 'po „Kmetijskem listu" zasluga samostojnih. Da, da davki so izenačeni a samo kot obljuba za samostojne koritarje, v istini pa je drugače, kakor smo že izkazal, v številkah in ja sam finančnt minister pi iznal v< zbor niči, katere pokrajine so plačale največ davkov in je medi temi Slovenija skoro na prvem mestu.
Nova polomija slabostojnežev. Sla bostojni so pri Sv- Juriju ob Pesnici nedavno temeljilio pogoreli, Priredili so pri mesar iu Bračko politično zborovanje, katerega se je udeležilo mn®i go naših zavednih mož, S svojim o-strim in odločnim nastopom so pre-. prečili tajniku Samostojne, nekemu Brusu, govor. Nobena pomirjevalna beseda ni pomagala; naši ljudje so siti besedTčenia samostojnih hujskač iev in nočejo o žepni politiki ničesar več slišati. Gostilniški", prostori so bili polni, govornik pa ni prišel do besede. Tako so zavedni možje na odločen, sicer pa nesurov način zavrnili hujskanje slabostojnih prvakov, Slabostojne trdnjave se rušijo, to )e ne-ovrgljivo dejstvo. Ljudstvo je izpre-gledalo in se ne da več larbati.
Drofenikova polomija v Mozirju« Samostojni poslanec Drofenik je tmel pri nas dne 5. svečana shod. Zbral» se je mnogo poslušalcev, posebno kme tov, tudi iz Nazarja In Rečice. Bil. so skoro sami naši somišljeniki. Tari kega shoda še pri nas nikdar ni bilo,, Drofenik sploh ni mogel govoriti, kajj bi bil rad. Naši možje so mu venome» ugovarjali in mu stavili Ipliko vprašanj, da že ni vedel kod kod ne kam,, Pogosto se mu je hudo zareklo, t , .Trdil je, da če bi bila avtonomija, bi bilo treba ob Sotli plačevati carino* da so škofje biM zoper povišanje pla£ duhovnikom in druge take rečT.. — Kmet ga ni zagovarjal prav nobeden* ampak le Miklavc ali Kraherl, ki je vedno pravil, da ni olikano motiti go» vornika, ker je pozabil, da bi bil sam zadnjič moral skoraj v luknjno, ker se je obnašal nedostojno pri sodišču« Potem se je pofegovaj za Samostojno Matija GoriČar, ki se dela ljudem prav sladkega, pa se ga Je treba * pofctiki varovati;, zadnji pomagač Jo bil Trogarjev Jože, katerega ne sme nikjer manjkati. Torej sami tržani, noben kmet. Ta shod nam je mnogo koristil. Ljudstva pa naj si enkrat za vselej zapomni, da ni verjeti prazr. nim obljubam, in da je edino Sloveiu ska ljudska stranka prva stranka.
Muhe lovijo na sladkor. Zavo-denjski trgovec in krčmar Martia RočniJk daje svojim samostojnim pitr staScm do fi kg sladkorja pri kg Štiri kroae ceneje z opombo« to i« aamo za
4, stran,
SUÖVENSKI GOSPODAR.
9. iebruarja 1 »22..
samostojne. Se že boji, da bi mu kje, ne postali nezvesti. A njegov strah je prazen, so preveč neumni in zaslepljeni, da ti izpregledali. Mi bi samo radi vedeli, iz katerega londa to jem lje, iz svojega vemo da ne, ker je sko puh. Najbrže iz prenapolnjenih samo stojnih korit kaj proč pade. Le to nt prav, da gre vse to iz žepov davkoplačevalcev.
Iz poglavja o slabostojni vzgoji. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: Sel sem skozi Selnico proti ialslf. e-lektrarni. Mimogrede povedano, fal-ska elektrarna leži v Selnici, in je prav za prav selniška elektrarna. V Selnici vidim nabitja dva lepaka. — Na enem se vabi n|& ples v korist šole, na drugem se vabi na šolsko pri rediiev v korist plesa. — po šolski pri redit v i je ples. Selniški tenor je v burnih časih vol.tev zapel enačico: ..Lepa stranka samostojna", svetoval bi mu, naj seda? zapoje drugo ena&-eo: ..Lepa vzgOja samostojna"; krajni šolski svet naj pa to novo enačico u-ipelje tudi v šon, gotovo jo bo selniško učiteljstvo Šolarje bolje naučilo, kakor cerkvene pesmi.
"BTTMr.nii-iiniii i um mi ■ iihimuin i i m i i rir rim ''
Tedenske novice.
Duh. vesti. V Mariboru je umrl i4, g. 1-ranjo Tomšič, kurU na mariborski moški kazn.l .ici, Bil je duhov-u:k uoriške škol.je in rojen leta 1849. — Kot kapjan k Sv. Križu pri Slatini pride č. g. Fran jo V ajda, duhovnik ptujskega minorttskega reda, ki je pa prevzet v našo škol jo.
Poročil se je dne (i. t. m. gospod Alojz iz Vičanec z gospodično Ivanko Pučko p. d. Zmikavčevo iz Ključaro-vec. Obilo sreče mlademu paru.
Dva shoda naše stranke. V Kr* x e v i n i pri Mariboru priredi Slov. ljudska stranka v soboto, dne 11. februarja, ob 7. uri zvečer, politično-go-sgiodarsko zlorovanje. Shod se bo vršil v gostilni Prinčič (prej H. Hein) , pii „Treh ribnikih" Poročal bo tajnik Goiob Somišljeniki, pridite! — K a m n i c a ipri Mariboru, V nedeljo, 12. t. ti., po rani sv. maši, se vrši v gostilni Hiter shod Slovenske l.udske stran ke (Kmetske zveze). Govoril bode tajnik Golob. Pristaši, udeležite se tega zborovanja!
Kukovčeve limanice. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da lovijo liberal ci podeželske obrtnike na posebno H-mamco, ki se zove ..Slovensko obrt* no društvo." Vse naše somiSljenike-obrtaike prosimo, da vrnejo vsiljivcem okoli blov obrtnega društva vse dopise, Članarinske pristopnice itd. Naša obrtna organizacija je Obrtna zveza. V Mariboru šteje naša obrtna organizacija že nad 70 zavednih, krščansko-mislečili obrtnikov, ki so pokazali liberalnemu Slovenskemu o-brtnemu društvu hrbte. Ne nasedajte na deželi limancam, ki jih razstavljajo falirani policaidemiokraiii našim obrtnikom. S svojim izkoriščevanjem so ti Iju : e jasno dokazali, da ne zaslužijo nobenega zaupanja. Toliko vsem tistim obrtnikom, ki so prejeli od blov. oirtnega društva kake dopise.
Vredncst našega denarja je zadnji čas zopet padla za nekaj tečajev, vendar upajo naši državotvorci, da si bo krona v Curihu zopet opomogla, ker sj začeli štediti z denarjem in sicor >pr: vojnih dobičkarjih (invalidih), kojim že ta mesec sploh niso več dali pokojnine in ne doklad. Pri takti» varčevanju od strani naše demokratske vlade si pač ne smemo kaj, da ne bi vzkliknTli: „Bog živi naše J O.S tesarje koriti"
Kar ni danes demokratsko je povprečno vse prevratno, kar je pa pre-vrarno, je prav za prav samo demokratsko, zato, ker sami ne spoši|jjeio zagonov njihovega najnove šega kova. Ministrstvo socijalne politike, kjer sedil vendarle sam Žerjav, ¿e izdalo naredbo, da se ima invalidom do ko-ne.čne rešitve tega vprašanja izplačevati že naprej pokojnina in dodatki, tudi če plačujejo letno 30 din. neposrednega davka. Za preveč izdane zneske se bi itak pozneje odtegnilo. Kako si 'pa gospodje demokrati v Lju bi.iani tolmačijo tovariševo naredbo, je i azvidno iz ukinjenja pokojnine in dodatkov invalidom 1. februarja t. 1. Pod demokratskim okriljem se o^tajo našim revežem še prav dohri časi.
Posnemale jih! Vlada čehoslovaš ke republike je izdala n/r^dbo, ki do-
loča, da dobe vsi tisti, ki so svoj čas oddali papirnate bankovce, na katerih so bili kolki, ozir. žigi ponarejeni odškodnino v znesku 50%, Kako je pa pri nas? Naš finančni minister molči kot grob o svojčas ljudstvu pri žigosanju odvzetih 20%, molči pa, tudi o bankovcih, kojih žigi so bili 'ponarejeni. On sploh obljublja ali pa — — molči.
O olajšavah pri davku in drugod za tiste, ki zidajo hiše, so razpravljali miiistri. Zadnjič smo to na kratko o-menili v našem listu in sedaj nam že prihajajo vprašanja, kako in kaj je s temi olajšavami, ta in oni bi na spo -mlad zidal in zato bi rad vedel, kdo mu bo olajšal neznosno davčno breme. — Ljudie božji, najprej ne smete prezrt ti, da o tem šele ministri razpravlja 'o, od ministrov do naroda je pa še zjli> daleč. Ministri so že marsika ■ lepega obetali in razpravi,ali, do naroda je prišlo pa vse kaj drugega. — Na primer: Ce bereš vse, kar so že invalidom obetali in odrejali, bi si lahko mislil, da so invalidi preskrbljeni in oodpirani, da jim bolje kar biti ne more če si pa najbližjega invalida o-gledaš, pa dobro vidiš razliko, med — ministrsko „uredbo" in resmoo.
Z IVranglovci v Jugoslaviji bi zamenjal rad marsikateri invalid, zato, ker za lenuhanje pač ni nihče tako dobro plačan, ko ti. Goljal;, da bi lahko zid lomili, se ti potepajo s cigareto v ustih celi dan po Ptuju in okolici. V Strnišču pa toliko zanemarjene zemlje, ne bi lahko tam zaposlili teh gospodov kjer bi imeli obilo posla s izkopavanjem štorov, ter bi si
kov, posebno pa sadnega drevja, ki je t.idi dober vir dohodkov za kmete valce, kateri so pečajo intenzivno s sadjarstvom, proglasi za splošnega škodljivca, katerega bi smel vsakdo i in ob vsakem času pokončati. S tem ; bi belo ustreženo nad vse upravičeni ! želji, ki je že splošna zahteva vseh j kmetovalcev-sadjarjev. Vlada naj se j zgane in ugodi tej uipravtčeni zahtevi stanu, ki je po vsem treznem prepričanju steber države.
Zeni odsekal roko, sam pa je šel v vodo. V Kočevju sta živela v vodnem prepiru med seboj zakonska Iv. ter Ivana König, Prepiri so se »poostrili, ker je začel mož laziti za 14 letno nezakonsko hčerko, katero je prinesla Ivana s seboj v zakon.. Radi ljubosumnosti je odpravila žena svojo hčer od niše v službo. Ta ženinin korak je silno razburil moža, ki je j. začel ženi groziti z maščevanjem, — i Dne (i. t. m. je res stopil zjutraj k postelj žene. Ko ga ta vpraša, kam se odpravka, je lopnil po njej s sekiro. Odsekal ji je levo roko, jo rsnii na glavi ter prsih, nato pa je šel sam v vodo. Zeno so prepeljali v bolnico, moža pa so potegnili mrtvega iz vode.
Tat Viktor Lokot je pofatil v Os->'eku 880 dolarjev in 4000 din.
Žepna tatvina se je v zadnjem času močno razpasla po Zagrebu. Najbolj kradejo žeparji na tramvaju in po železnicah. Zadnje dni pa so si izbrali zagrebški žepni tatovi za svo^a tatin -ska lovišča državne urade, Pred nekaj dnevi je davčni urad v Zagrebu prodajal posebne tiskovine za prizna-
na tok način najlepše ubijali dolgčas, ,nje davka na poslovni promet. Ob tej
o katerem tožijo, da jih tako muči. — Naše koroške begunce je vlada raz-gnala Ruse pa pomnožila z došlim kontignentom fpvarišev iz Egipta in Cipra. Ker so vsi zagrizeni caristi, imajo radi tega zelo dobro zavetišče pri nas. Saj se celo stric Pašič potegujejo za nje. Pa carja žalibog ni več, kaj zdaj; potrebno bi bilo, sedaj vprašati za svet boljševike, kaj se naj z Wranglovci zgodi, ko bodo naši državotvorci prišli do prepričanja* da ie misel na povratek carjev samo blodnja teh „nebodijihtreba".
Novice iz Selnice ob Dravi. Dne 0. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku blaga gospo mamico Jožeio Kuro Velikanska ude ežba 'pri pogrebu je znak njene vsestranske priljubljenosti. Sorodnikom naše iskreno sožalje! is jej pa večno plačilo onstran groba! Počivaj v miru, ljuba matil — V e-lektrarni na F ali se je ponesrečil in utonil delavec! Ivan MTheluzzi. Bil je zadnji internirani Italijan. Naj v miru počiva!
Jareninske novice. Slovesna so zapeli dne (3. t m. naši jareninski zvo novi", ter zadnji hišici naši župniji na^ z nanj ali, da se danes vrši v jareninski cerkvi izvanredna svečanost. O-prta na svoji zlati pal ci sta stopila v hram bož i velespoštovani posestnik Ivan Spari in njegova blaga žena Marija, da ponovita slovesno zakonsko obljubo, ki sta si jo dala pred 50 leti na ravno istem mestu. Zlatoporo-čonca so spremljali veseli otroci, vnu ki in vnukinje in oblo drugega občinstva, ki je pač s tem pokazalo, kako spoštuje ia ljubi zlatoporočeni par. Marsikatero oko se je zrosilo, ko je videlo, kako se ta starčka ginjena zar hvaljujeta Vsemogočnemu za vse prejele dobrote v dolgih 50 le^h zakona. Poročil ju je in bral sv. mašo stričnik zf itoporočencev. Dne 25. januarja se je tukaj poročil jareninski župan in cerkveni ključar Franc Spari z godč. Julko Lorber od Sv. Jakoba v Slov. gor. Neustrašenemu našemu bojevniku in zvestemu. našemu pristašu najsrčnejše častitamo. Na gostiji se je na bralo za jareni ske in šent.akobske zvonove 2000 K. Ob priliki godovnega dne Janeza Venger so njegovi pnijar telji in godovnjak sam darovali za jaieninske zvonove 11400 K. .
Za zajčjo smrt. Obč nski odbor na Dobrni pri Celju je v svoji seji dne 5. svečana t. 1. poslal na naš Jugoslovanski klub v Beogradu naslednjo resolucijo: 1'odpisani odbor prosi vso joslnneo našega kluba, ka or tuli vseh drugih strank, kateri čutijo, ali vsaj pravijo, da čuti'o za kmeta, da vpliva "o z vsemi močmi na to, da se lovski zakon spremeni za enkrat vsaj toi.ko, da se zajec, ki je golpvo n <1-j ve<yi «kudliiveo vsah poljskih, pridel-
priliki se je pred davčnim uradom kar trlo ljudi. Poiicija je urejevala množice po vrsti, žepni tatovi pa so kradli na vse pretege. Veliko oseb je bilo o-kradenih. Enemu trgovcu je potegnil žejjar listnico z 2000 K in v njej je bila tudi karta za kopališče, Tat je bil toliko, drzen, da se je šel takoj kopat, ko je pregledal ukradeno listnico. Kopel z ukradeno koiiališčno karto ga je izdala, da je prišel policiji v roke. V Zagrebu se že drži vsak za žep, ko stopa po ulici.
Tatvin državnega premoženja ima mo *e dolgo, skoraj nepregledno vrsto in tatovi se često znajdejo tudi v u -i adniških vrstah. Temu se pa ni ču -diti ker je nadzorstvo od strani viš.ih s*rajno pomanjkljivo in ker imajo po strankarskih spletkah med unadništvo pr.stoji tudi razni zelo nevarni pusto-lovc — Za primer, da se take celo podpira, naj služi ta-le slučaj: Pri pošti v Beogradu je nastavljen kot uradnik neki Avramovič. Ta ukrade nekega dne neki aparat ter ga proda, načelnik ga pa ovadi radi tatvine. Po-e..oa tega je, da se nepoštenega u-radnika požene iz službe, čenavno bi epadal po pravem pod ključ, in tudi drugi uradi so o tem obveščeni, da ne bi se k„e drugje vrinil. Mož pa ni v udrpgi, ima dobre prijatelje, ki so ni visokih mestih. — in čez teden dni že ima jovo službo —pri pošti v Skoplja. Tu so uradniki kar gledali, ko „e naenkrat prišel med nje. Vsi so poznal: n;egovo preteklost in tako se jim ie zdalf ta namestitev nemogoča. Pa kaj hočeš Beograd je spregovoril in pri tem je ostalo. Avramovičai pa tatin -ski ia nepošteni prsti tudi na novem mestu niso mirovali, začel „e ponarejati nrzo.avne denarne nakaznice. Te iia£""uice so se pošiljale v Kumano -■j >n lu je njegov pajdaš dvignil denar. j\azadnje so oba zalotili in obema so dali nalašč ali pa po naključju dovolj časa, da sta z denar.em vred mogla pobrisati na Bolgarsko. — Pa naj šc kdo reče, da ta vrsta tatov nima dobno!
Tatvina v osebnem vlaku. Trgovcu Jožetu Aligorji iz Sušaka je ukradel že^ni tat med vožn„o od Zagreba do Bakra listnico z G000 K ter dvema državnima srečkama,
Tolovaji so pa res že povsod. Beo gr.i,sko okrožno sodišče je obsodilo te dni tri, ki so bili v pogranični trupi, voj.ižki obrne.ni četi in sicer pot^oruč-ntka Tomo Ivrstiča, narednika Petr>-vi ia iu redova Jovanoviča — vsakega na JO let težke ječe. Pot. oručnik Krs-tič e bil poveljnik ali kakor se po vojaški pravi komandir nekega vo aške-ga oddelka, naredi ik Petrovič je nadzoroval stražo, Jovanovič pa stražil, ko so zaprli sina bogatega trgovca Krausa in njegovega spremljevalca ba-
"je radi sumljivih papirjev. Mlada človeka sta bila nekaj časa v zaporu in pot oručnik Krstič je vedel, da imata pri sebi veliko denarja, poklical je narednika Petroviča in redova Jovanoviča ki sta se mu zdela od" vseh menda najbolj sposobna, ter jima začel tol mačiti, kako sta arestanta velika sovražnika naše države, špijona, tu„a za-leznha in bogzna kaj še ^vse in kako ima on od samega ministra zaupljivo poveže, naj obadva zelo sumljiva in nevarna človeka na tihem spravi na oni svet. Potporučnik je vojakoma to tako dobro razložil ali pa sta bila oba dva za kaj takega prav bistre glave , da sta šla in — ubila zaprto dvojico, potporučnik je pa pobasal kol plen gotovino 400,000 K. Prvo beograjsko sodišče ie samo Krstiča obsodilo na 2Q let, vojaka pa oprostilo, češ, da sta ne doizna, ker sta spolnjevala zapoved višjega, drugo, viš^e sodišče je pa to razsodbo razveljavilo ter ofesodilo vse tri — vsakega na 20 let težke ječe.
Nevaren razbojnik, ki se je znal dotro zatajiti, se je našel pred kratkem med kaznjenci kaznilnice v Top -čideru pri Beogradu, Oblasti so namreč spoznale, da kaznjenec z imenom Periša Radojevič, ki je pred nekaj mesci prišel sedet radi konjske tatvine za dr.bo dveh let, ni'pravi, temveč, da je zelo nevaren ptiček, eden najhujših razoojnikov cele Srbije. Ko je zločinec videl, da je v tesnih zan„kah, je to tudi priznal. Njegova preteklost je res zelo zanimiva in osvetljuje tudi razmero, ki vladajo v južnih krajih. Njegovo pravo ime je Petar Blagojevič, tolovaj in razbo.nik že od leta 1916 „ j Prej je bil gojenec srbske podoiicirs -ke ode, doma je blizu Kragujevca. Ko so Srbi leta 1915 bežali iz Srbije, je zaostal, Avstrijci so ga u,eli, potem pa /opet izpustili in jant se je udal ropu in tatvini, Ropal je vsepovprek Avst^ance in brate Srbe, tudi človeško kri je prelival. Po preobratu pa ja svoj posel nadaljeval in da bi mu bile to iaž„e, se je oblekel v unnormo sn skega kapetana in kot tak se je spuščal' na rop tudi preuo Save. Enkrat so ga v Vojvodini ustavili, ko je „rekviriral" na svo.o roko, in med tem, ko so premišljevali, ali je pravi oficir ah ni, jo je popihal. Tudi v Sr-bij »o ga že enkrat držali, pa je ute-kel Na njegovo glavo so raz^jisaJi visoko nagrado, pa vse zastonj, ta ropar je bil tako drzen, da je hodil celo v mesta, kakor hitro so ga pa iz-slecnU, je izginil. Nazadnje ga je usoda zaaela blizu Sabca, ko je kradel — kome Ce bi zvedeli, kdo da je, bi ma slaba predla, zato se pa potuhne ter žan iar.,em in sodniji v Sabcu reče , da te Periša RadOjevič. Sodnija mu je verjela, ni menda prav nič povpraše* vala, če je to res in tako je prišel kot navaden kon.ski tat v zapor. Tu se je čuti» zelo varnega in tudi z dveletno kaznijo bi se bil sprijaznil že zaradi spremembe dolgoletnega hajdukovanja* Lsooa pa je hotela urugače m sedaj so ga razkrili.
Huda zima nas ne grize samo ^ Sloveniji, ampak hud mraz je tudi v .užmti »pokrajinah naše kraljevine. Po Donavi in Savi 'plava toliko ledenih plotčl cla parobrodi ne morejo voziti.
Odločen nastop Amerike za raz-orožanje evropskih držav se kaže zla sti sedaj, ko se Angleži na vse krip-Ijo trudijo, ka spravijo skupaj gospo-| darsko posvetovanje ali konlerenco vi Genovi;. Amenkanski predsednik 'pra^ vi, da gospodarska posvetovanja nimajo pravega haska, dokler nekatera države do vratu tičijo v orožju, imenuje Francijo in Po)j:-ko, Jugoslavija je pa prezrl ali pozabi. Pravi tudi, da za Ameriko nima smisla, sodelovati pri tej konferenci, dokler se razorožitev v Evropi ne izvede.
Javna zahvala. Udruženje vojnih invalidov pokrajinski odbor v Maribo ru se zahvaljuje podjetju Centra, iz-delovalnica kemičnih produktov vi Mariboru, za nakazam' znesek.
(sospodarsfvo,
Važnejši kmetski opravki v mesecu februarja.
Vinarstvo.
Rigolanje za nove nasade se a tem mescem navadno konča. V ugod -nem vremenu se začne rez, pripravljajo se koli, preskrbi se materijal zM i vez, pregleda se vse škropilnice ia
februarja 1922.
SLOVENSKI GOSPODAR.

5. stran«
gveplalnike, slabe in poškodovane se tia popraviti, preskrbimo se pravočas-
jbo z galico, žveplom, umetnim gnojem in žveplenoapneno brozgo. Popravi S3 vso staro in preskrbi novo orodje.
Kletarstvo.
S pretakanjem vina se moramo po ¿uriti. Pridno moramo zapolnjevati sode, ki se v tem času najbolj prazni "o vsled mrzlofe, katera povzroči zmani-žanje tekočine.
Poljedelstvo.
Pri ugodnem vremenu pripravlja mo konec mesca že polje za setev la-mu in ovsa, vozimo gnoj in orjemo. — Snažiti moramo odvodne jarke na poljih in travnikih ter vinogradih. Naprava komposta. Pregledamo in po pravimo vso gospodarsko orodje: pluge, brane, grablje, vile, kose itd.
Sadjarstvo.
Snaženje in redčenje sadnega "drevja, do konca mesca režemo še cepiče. PriUikovce pri zidu močno založimo snegom, da jim tako pripravimo vla-
Gnojenje pod drevesno krono z gno jem in gnojnico.
Vrtnarstvo.
Sejemo v tople grede solato, špi -»ačo in drugo. Naprava toplih gred Iti vrtnih potov.
, Hmeljarstvo.
Začne se koncem mesca obrezo -vali stare nasade in saditi nove. Gnojenje
Stroški za oral vinograda.
Ker se mi zdi račun obdelovalnih stroškov enega orala vtnograda kakor :piše g. Robert Košar v „Slov. Gospodarju" z dne 2. jan. 1922 nepopoln za farej hočem podpisani dodati še neka-ter a točnejša pojasnila, kajti davčne oblasti so natančiife, zatorej mora biti ftidi davkoplačevalec natančen.
Gospod Košar je navedel le stroš ke obdelovanjv enega orala vinograda.; ae pa tud dohodke, to je množi-5BO pridelanega vina. To pa ne zado «tuje davčni oblasti kakor tudi ne podvržencem dohodnine,
Nekateri poses^ « ki bodo prijavili aa ob oral vinograda 5 polovnjakov fvina; drugi pa delo 9 polovnjakov. — Kajti prijaviti mora vsak oelo pridela no množino vina sicer ima s.tnobe pri prodaji; kajti vsako prodano množino aiora prCjaviti IinanČni kontroli.
Kaj pa potem, ako prodana množina preseže preje prijavljeno?
Torej prijava mora biti točna 1 — Kaj pa zdaj? Eden je prijavil 5 polov ejakov n-a oral, drugi pa 9. — Kaj bo potem rekla davčna oblast k temu? — Koma bo verjela?
Da se pa ta reč pojasni da je v resnici tudi to res ni mogoče, da ima ta oba vinogradnika prav, hočem tukaj n a p'sat i nekako pojasnilo oziroma ttopolnilo k članku g. Košarja.
Da je en vinograd pridelal res le S polovnjakov na oral drugi pa 9, leže vzroki v tem le: Oni vinogradnik, ki je »pridelal 9 polovnjakov ima gosto nasajeni vinograd — ima močno trsje äako, da ima vsak trs še en ločen pparon).
Na ta način se je tudi število trsov pomnoži o za enkrat». Kaj 'pa sle-«di iz tega pri napovedi dohodkov in «troäwov? To, da so bili poiemtakem tudi stroški večji in ne samo pridelek. Na primer: potrebovalo se je enkrat koliko palice, enkrat toliko žvepla, en krat toliko snovi za vez, enkrat toliko (ieiavcev za p etev in vez, enkrat ioliko delavcev za prikrajšanje vrhov «nkrat toliko delavce za stavljenje kol
i a pri \iliarju in spomladi, enkrat to-iko bračev, brentarjev in prešarjev, ki vendar tudi niso zastonj. Imeti mora tudi več posode na razpolago. K lemu še pa pride tud'. enkratna množina kolja.
Ti.di v tem bi pripomnil, da je p. Kor'ar preračuni! pri enem oralu ve Ii ko premalo kolja za t. racijonelno obdelovani vinograd. Recimo, vinograd podpisanega ima n. pr. GOOO Jrsja len oral) tako treba GOOO kolja. En kol pa ne drži delj, ako ni impre-gniran (kar pa gospod Košar tudi ni navedel med stroške) k večjemu 5—6 let. loraj mora biti vsako leto najmanj 1000 novega kolja kot nadomestilo ako hoče d;i lepega dne ne stoji vinograd brez kolja.
Ti^ti vinogradnik, ki je napovedal Bn pridelal 9 pciovnjakov mora tudi
bolj gnojiti, sicer bi mu ne bilo mogoče tudi toliko pridelati', in posledica tega so tudi večji stroški.
Pripomnil bi tudi, da je za prvo kop 30 delavcev na en oral premalo računano, v vinogradu ormoške občine v Vinskem vrhu porabilo se je na šest oralov 215 delavcev; pri tem pa bodi omenieno, da so tam redi na 125 cm med tem, ko je v onem vinogradu, Id. donaša 9polovnjakov na 100 cm en red.
Bodimo natančni ker je tridi davčna oblast natančna! To naj, služi kot dodatek k članku g. Košar vsem onim, ki so podvrženi dohodninski na povedi; kakor tudi davčnim oblast-vom, ki preračunavajo dohodke.
Ivan Stajnko, Sv. Miklavž pri Ormožu.
* Opomba uredništva: Gornji članek je odgovor na članek g. Roberta Košarja, ki je bil nedavno objaquen v našem listu.
Modra gaiica.
Od raznih strani smo slišali, da primanjkuje baje Kmetijski družbi modra gaiica in da tudi tisti naroče-valci, ki so zamudili prvi kratek rok, do 10. decembra 1921, galice sploh več ne dobe ah pa samo po zelo visokih cenah. Ker je gaiica za naše vinogradnike živl^enska potreba in kier iz gospodarskega stališča ni vse eno, ali plačujejo naši vinogradniki gaLco po 22—-24 K aii po 32—34 K smo prisiljeni, da posvetimo temu važnemu gospodarskemu vprašanju vso pozornost. Gre za milijonske svote.
Naši kmetovalci so dosedaj naro-čevali skoraj vso galico pri Kmetijski družbi, ki jim ie vedno nudila zauost-ne množine po tržnih cenah. Organizacija naročil, dobava, in razdeljevan je do slehernega vinogradnika m zad njega kiiograma je funkcionirala po-voljno. Ako bi se pa sedaj dobava ga lice od Kmetijske družbe iz kakega vzroka koli ustavila, bi nastalo med narodom upravičeno ogorčenje, ki ne bi bilo v prid ugledu starodavne Kme tijske družbe ;n bi koristila samo žepom naših špekulantov in verižnitcov, ki bi, izrabljajoč ta 'položaj, potirali tržne cene galice na 40 K m še višje ker se jim ne bi bilo treba bati poštene in solidne konkurence od strani družbe. Največjo škouo »pa bi trpel zopet naši vinogradniki, kojih dobra četrtina še nima galice, ker so ali prezrli 'prvi rok, ali pa začetkom decembra še niso imeli denarja, vsled neprodanega vina in ker si nilji misli t(i n..'so mogli, da bi j^ii družba pustila na cedilu v fciko važnem gospodarskem vprašanju, posebno, ker je znano vsem, da je novi odbor Kmetijske družbe prevzel pred nekaterimi mesci od strarega odbora nad 50 vagonov galicte po nizki ceni 18—20 K, koja množina bi popolnoma zadostovala za letošnje potrebe.
Naše ljudstvo je zbegano: ne ve, ali bi še naročilo gaLco pri podružni ci aii ne, ali dobi, kaj, ali nič ali dobi po isti ceni kakor prvi naročntki ali dražje. Zatp smo primorani vprašati slavno Kmetijsko družbo za Slovenijo, sledeče:
1.	Ali še ima galico na razpolago ali ne.
2.	Po kateri ceni se razprodaja.
3.	Ali se bode družba ozirala tudi na poznejša naročila svodih udov, ki so zamudili prvi rok.
4.	Ali dobijo ti udje galico po i-sli ceni kakor drugi.
5.	Ce galice res ne bi bilo več na razpolago, kam se je prodala sta*-ra zaloga, kedaj, komu in po katOii ceni.
V interesu' dobre stvari prosimo, nujno jasnega odgovora! Naši olbor-nik, v Kmet.jski družbi, pa naj posvetijo modri ralici 'posebno paznost, da ne bodo sokrivi sedanjega — gospodarstva.
Pretakanje vina.
Kdor še svojega vina ni pretočil, naj *o nemudoma stori. Najbol.ši čas za prvo pretakan„e je od Božiča do Svečnice Močna vina pretakamo poz-ne'e, slaba pre e. Bistvo pretakan'a obsto i v Tem, da ločimo vino od drož. V drožali so ostanki od kvasnih glivio Znanstveno je na.bol.ši čas za preta-kanjo tedaj, ko so te glivice porabile
že eno tretino od svojega lastnega trupla. Glivice se vsede.o z droži vred po dokončanem vren.u na dno soda Ko jim začne primanjkovati sladkor -ja, katerega spreminjajo v alkohol in kateri je za njihovo življenje neobhodno" potreben, živiuo se one od lastne -ga života Ta obstoji v glavnem iz snovi zvane „glicogen." Tudi pri tem povživanju lastnega života odpade nekaj na vino in se torej vino še bogati na alkoholu in drugih sestavinah, Ce pa pustimo vino predolgo na drožah, tako da porabi.o glivice že več nego polovico lastnega trupla in takorekoč gladu pomrjejol začnejo gniti in nam vino stalijo. Pri prvem pretakanju gre nam v zgubo do 10% vina. Pri letoš-n'ih močnih vinih se s pretakanjem ni še nikam mudilo, a vendar ga mora -mo pretočiti, predno bo nastalo topleje vreme. Drugič pretakamo najmanj 6 tednov po prvem pretakanju in tretjič preu ali takoj po trgatvi. Mnogokje se pretaka samo po dvakrat, ravnamo se po prvim, čim bolj je ono čisto, tem mani ga je treba pretakati, Tudi trda, to je, na vinski kislini in čreslovini bogata vina (črnina^) ni treba toliko -krat pretakati.
Prijava vinskega pridelka in ku-
\ pj.enega vina. Poroča se nam, da je minisirfctvo za finance odredilo, da so proizvajalci vina v Sloveniji zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so iz -prešali vino, prijaviti pridobljeno količino vina finančni kontroli. Proizvajalci vina, ki opuste to prijavo, kakor tudi oni, ki ne prijavijo finančni kontroli pr,odane količine vina pred pro -dajO kupcu, se kaznujejo radi prestopka zoper red po čl. 85 troš. pravilnik (kazen 100 din. in ob vsaki ponovitvi 200 din.). Kupci vina pa, ki ne prijavijo kupljene količine vina pristojne -mu oblastvu, pri katerem Je plačati trošarino (oddelku finančne kontrole), se smatrajo za Tihotapce in so podvrženi kazni iz člena 77 troš. prav.. Ta kazen znaša, razen redne trošarine in zaplembe blaga 5—lOkratni znesek pri krajsane trošarine.
Kako zamašiš sod, ki moči? JVI-nogradnik nam piše: Iz osebnega iz kustva mi je znano še eno sredstvo, kako naglo in poceni zamašiti sod, ki toči. Vinski kamen se stolče v prah . temu se pcidene ravno foliko gašene -ga apnu. oboj« se dobro zmeš-i, ?od dc suhega obriše in s to zmesjo zaraa-že. To delo se pa mora naglo izvršiti, ker se ta zmes hitro strdi.
Vinski sodi, ki so bili dolgo prazni m večkrat žveplani, vsebuve_'o veliko množino žveplene kisline, "ki se e od žveuianja v lesu nabrala. Ako Sd vlije v tak sod vinski mošt, se žvep -lena k,; lina razkroji, vino dobi grd o-kus m vre jako po malem, Take sode je treba teden dni pred bcan;em s či -sfo v.-uo napolniti, da se žveplena kislina rdtoji in z vodo izlije. L.
Rezanje cepičev, Za rezanje ce-pičev je najpripravnejši čas januar in februar. Cepiče shranimo v kleti, pota knjene v vlažen pesek. Suho izgle-dajoče cepiče preiskusimo ako so še porabni na ta način, da jih prirežemo na novo, pritisnemo skorjo z noh om proti iesu in pogledamo, če se pojavi •pod pritiskom drevesni sok, kar poznamo, ako postane tam vlažno in za-doiii cepič pod pritisnjei.Vm mestom temnejšo barvo. Vodeni poganjki so za cepiče neporabni. Jemljimo cepiče vedno od že rodečih dreves.
Cepiini vosek.
Skoro vsak slovenski sadjar je izvežban v najenositavne.šem spomladanskem ceptei.Jh na raczkol, velika večina pa si je prisvojila tudi že vse i drug e načine. Pri spomladanskem cep Ijenju se morajo, kakor znano, vse j rano dobro zamazati. Oepljurji, ka- : teri uporabljan v U namen ilovi o, vejo, kako je ta nezanesljiva, ker razpoka i>i kako nerodno je opravilo ž njo. Zato so pa skoro vsi cap jnrji u-porabljali zadnja teta pred vojno e cepiini vosek. Tekom vojske in po vojni ko je vsega primanjkovalo, morali so. liočeš nočeš, zopet poseči po ilovici Zadnji čas se cepiini vosek zopet dobi, fc)da cena 200 K za kilogram, kar se zaMeva, je na vsak načtn pretirana. Podamo vam, sloven ski sadjarji tukaj navodi'0, po katerem si ia.norote z n alenkost imi stroš ki sami naprav iti cejilni vosek. Za to potrebujemo smolo, vosek in za mrzlo
tekoči vosek še špirit in če mogoča par žlic lanenega ali kakršnega olja, Smolo si lahko sami naberemo ali pa si jo za mal denar kupimo v trgovini« Razstopimo jo v kaki slabi posodi in precedimo, da odstranimo vse nesnatt-nosti. Tako osnaženo zopet raztopimo, ui dodamo osmi del voska: n. pr. če je smole 2 kg dodamo 54 kg voska. Tu lahko vzamemo ostanke od svež ali pa si očistimo čebelne voščine, ako nam ni mogoče dobiti čistega voska* Toplo tekofl: cepiini vosek je s tem gotov. Predno ga rabimo, moramo ga siegreti toliko, da se da mazati, nikakor pa ne sme biti tako vroč, da bi škodoval skoz to drevesci koži ali cepiču.
Veliko bolj enostavno delo imamo z mrzlotekočim voskom, ki si ga iz toplo tekočega napravimo na ta načtn, da dodamo razstopljent smuli in vosku ko se je že precej ohladil, šesti del Špirita ln sicer denaturiranega špirita, ki se rabi za kuho. Dokler je še zmes smole in voska vroča, Špirita ne smemo dodati, ker bi nam sicer vse šlo čez posodo in špirit izhlape». Dobro je, ako dodamo še par žlic lanenega ali kakega drugega olja, ket je tak cepiini vosek boij mazljllv. Ako bi bil mrzlo tekoči vosek še pretrd, ga vnovič malo pogrejemo in dodamo še nekaj špirita. Mrzlotekočl vosek lahko za cepljenje uporabljamo vsak čtia, brez da bi ga pogreli.
V gredah, sadovnjakih in drugod ! dela kitica škodo. Ce vprašaš, kako bi to £idobo odpravil, ti vsakdo kaj drugega svetuae. Poskusiš, ali kmalu se prepričaš, da si opravljal prazno delo. Edino sredstvo, se tega škodljivca zneoiti, je zastrupljena z mišnioo. ,V to irtrho prerežeš mrkevco po dolgem n potrosiš sečni ploskvi z na prah stolčeno mtišnico. Obe polovici mrkevc-e zvežeš in položiš v luknjo — kjer si krtico zapazil ter pokriješ z zemlio. Na ta način boš tudi odpravil miši in podgane, če vzameš namesti mrkevce testo ali meso. Kjer Da to radi domačih živali ne kaže, delaš tako:i Velik {isker napolniš na tri četrtine z vodo iu njo pokriješ z na kratko zre-zano siamo. Na slamo položiš košček dobelega papirja in na tega kruh, ali meso t-li kaj drugega, kar tem nadler žnim i|.iodavceni diši. Pisker postaviš na temen prostor in nasloniš na nje -•ra deskico. Miš ali podgana pride in, voli a xa dobrega, skoči v pisker in r svo! giob. Podgane in miši pokončati je tudi na ia način mogoče, da zme -šaš suh gl^s, ki je dobro zmlet, s sladkorjem. To zmes spraviš v malih kupcih na prostor, kjer si te živalice zapazil. V bližini postaviš posodo z vodo, iivali žre.o in pogine.o, ker ta zavžiti gips v želodcu vtrdne. L.
Snaženje redčenje sadnega drevja. Gas za to opravLo se približa je. KaKor hiijro bo izginil iz drevja sneg, bomo lahko šli na to važno dft» lo. Pripravimo si sedaj že škur^e, ¿¿u-gice, lesOve itd., da bomo lahko šli ob primernem času takoj na delo,
Heh po travnikih pokončaš, ako ga pot osiš v jeseni s pepelom iz drv ali z iivim apnom, ki je v prah razpadle. najbolje pa z zeleno galico. — Napraviš lUodstotno raztopino, to je, raztopiš v 1 litru vode 100 gramov zelene t:i.jice, in poškno^ iš močno s škro-piJnikoin trato. Ce pa je večja površina !ia\nika z mehom zaraščena, bi bila potrata časa, ko bi se zelena gaiica v cbliki raztopine porabila. V tem slučaju je bolj pripravno, zeleno galico /diobljeno na prah trositi ln sicer na 1 ž\ rjaški meter 10 do 15 gramov. Lčinek zelene galice so hitno pokaže. Meh postane črn in se posuši, trava pa Gitone nepoškodovana.	L.
Cene poljskim pridelkom. V Novem Sadu stane koruza baška nova 1183 K, banatska nova v Bečkereku 1105 K, banatska ki;cindsko okrož.e K 11 <0. fižol bel nov 11U0 K, moka štev. 0 z vrečami 2100 K, moka za kuho K 2000 K, krušna moka 1850 K4 krm lna. 1050 K. V Sremu stane moka nularca 2i00 K, moka za kuho 2000 K, krušna moka z vrečami v Os^ku 1600 K, pšenični otro i z vrečami 805 K. Promet vsled pomanjkanja železniških voz in premoga zelo oviran, za oves, ječmen in rž sploh ni bilo nastavljenih nobenih cen. Cene naraščajo, kajti no-praševanie postaja vsak dan bolj ži -vali no, zlasti i o,iraševan„e po masti « lu stane v Bački 7200 K» je jako ii-
t, atMB.
» v •■>*
SLOVENSKI GOSPODAR.
9. iebruM^i 1038. '
steJkiu. Vsa znamenja kažejo, cfa bodo ' «eoe Se naraščale.
Cene na beograjskem trgu. V so- j
boto, dne 28. januarja, sem si ogledal aiali beograjski trg za živila na voglu Studeničke ulice in Malog Piaoa. Za-Bimale so me cene različnim živilom Mesarji imajo Še dokaj snažne „Stan-l-8* Mesa je cele kupe. Govedina stane 8—10 dinarjev. Svinjsko meso 12— 15 K, Speh 40-44 D, Teletina 8 do 10 D. Jajo pripeljejo na trg cele vozove in zaboje. Cena jajc dne 28, januarja je bila 154 do 2 D. Krompirja je bilo zelo malo in je stal kg 2'/s do 3 din. Kislo zelje kg 4 D» kisla repa 3 din., «abolka 3-6 D, čebula 4—7 D. Orehi 7—10 D. Mleko liter 3—4 D. Smetana siter 12—14 D. Surovo maslo 32 do 40 D. Sira je cele košare na trgu in stane 1 kg 10—12 D« Perutnine vseh vrst je bilo silno veliko na trgu, žive ter mrtve. Debela piščeta par 30 do 40 D. Soči v'a pripeljejo okoliški seljaki-vrt-narji oele vozove in sicer: solate, ko-lenabe, pese, korenja, peteršilja, glav- j natega zelja itd. Glava zelja stane 8 do 12 D Fižol stane 1 kg 4 D, koru-za 3 D, koruzna moka 4 D, — Iz teh €®n je razvidno, da so cene v Belgra-du višje nego v Mariboru. Prihodnjič si bom ogledal glavno beograjsko tr -žišče na Kalimegdanu in bom poro -eal. Živinski sejem se vrši vsako sredo v bližini poljedelskega ministr -siva. Tudi tega si ogledam. — F. Z.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zat-«u je bilo v zadnjem času zopet nekoliko bolj živahno. Cene so se gibale med 3000 do 3500 K za 50 kg. ' Tudi aa deželi je bilo nekaj hmelja pokup-ijenega. Hmeljska kupčija se bo dvignila., kajti od dne 1, februarja nadalje »e uvoz hmelja iz Cehoslovaške v celo Nemčijo zopet popolnoma prost.
Lesni trg,
Pred dobrimi tjremi tedni je bilo videti, da se bo položaj na lesnem trgu v tojiko izboljšal, da bo mogooe " doseči cene, ki bi bile primerne današnjemu položaju, današnjim delav-" skim cenam in, današnjim stroškom. Cene so se dvignile v kratkem času za pri lično 40% pri vseh vrstah lesa, ia ker je bilo vsled lanske sušo in pomanjkanja lesa, povpraševanje po lesu večje kakor ponudbe, dalje, ker je bilo pričakovali, da se vsled ostre ln dolgotrajne zime zaloge še ne bodejo v tako kratkem času povečale, je bilo pričakovati, da se bodo cene lesu še bolj dvignile.
Toda zmotil se je, kdor je tako «•ačtonal, če že ne popolnoma, pa vsaj j deloma. Res ie, da se lahko dosežejo tene, kakor 850—900 K za tesan les, i io 1700—1800 K za rezan les, ali sa- j mo pod pogojem, če se prodajalcu posreči odpoŠLati les v razmeroma krat kem času, kar pa je vsled pomanjkanja vagonov v 90 slučajih nemogoče. — Nakladalec je primoran čakati v, mnogih slučajih na vagone po cel mesec ia Še več, predno se mu posreči dobiti enega. Med tem časom pa je mogoče kupec že razveljavil pogodbo, ali pa, kar je najlepše, žel. ravnateljstvo blagovoli svetovati lespijim trgovcem in produoentom, da nakladajo drva in drug les v poletnem času. Ta nasvet je poslalo zagrebško žel. ravnateljstvo trgovski zbornici meseca Jar auarja 1922, to Je v najhujši zimi. In pravijo, da so >pri zagrebškem ravnateljstvu najzmožnejšf- železničarji v «ali Jugoslaviji, Ne vem, ali je to pri pisovat neumnosti ali hudobiji, gotovo pa dotični gospod, ki je poslal ta aaavet trgovski zbornici, ni pomisMl, da 99 odstptkov prebivalcev v Jugoslaviji ni v tako prijetnem položaju, kakor on, da bi si nabavil pri današnjih cenah drva za celo leto naprej, še manje pa, da bi sedeli v tako za kurjenih sobah, da bi od vročine kar aijali, kakor storijo gospodje pri železniškem ravnateljstvu, o čemuE se vsakdo lahko prepriča, ki ima enkrat opraviti kaj pri ravnateljstvu.
Ako to pomslimj sem popolnoma upravičen mnenja, da so različne železniške konlerence za 'povzdigo prometa, o kojih srno čitali po časopisPi, aamo farbarija in v to svrho, da dobivajo različni ^veščakfj" mastne dnev Biče. Drugače si namreč ne morem razlagati dejstva, da stoje na različnih postajah na tisoče prazniB vagonov, ki čakajo, da pridejo na vrsto ©ri uakudanju premoga, Ti železniški
„veščaki" ne vejo, da trpii, izgubo železnica in država, ako tečejo vagoni na primer iz Dravograda v Trbovlje prazni, Med tem, ko bi lahkp tekli do Maribora polni drv. In kaj pa delajo gospodja v oddelku za razdeljevanje vagonov? Ali ¡ti gospodje nimajo toliko časa, da bi se informirali, koliko vagonov rabijo dnevno Trbovlje, da ne bi prazni vagoni čakali po nepotrebnem nakladanja s premogom 1
In kje pa so vagoni, ki jih je dobila Jugoslavija kot vojno odškodnino od Nemčije? Menda ti vagoni sto jijo kje na Hrvatskem ali pa še bolj južno in čakaio tistega Časa, ko bodejo popolnoma zarjaveli, kakor se to sedaj dogaja z onimi, ki že čakajo popravila skoro 4 leta. Kai ne gospodje, to je vzorna organizacija! In to spar da tudi k vzorni organizaciji, če morajo v delavnici južne železnice od-viti na stopnicah osebnega vagone* \ijak, da s tem vijakom spravijo v red stroj vsaj v toliko, da se lahko odpelje s prvim vlakom!
Potem pa $ gospodje govoričijo, da je treba naš izvoz zvišati, da se s tem popravi naša valuta. Gospodje pri železnici, ne govoričitje, kaj je treba trgovcem storiti, temvea dajte jim možnost, da bodejo zvišali izvoz, pri katerem zavzemal v Jugoslaviji brez dvoma najvažnejšo mesto les, in pomagano ne bo samo trgovcem, in v veliki meri državt, temveč tudi vam. Zato pa je treba malo več pameti aH pa vsaj vestnega opravljanja službe, treba je več misliti cn manje govoriti in konferirati in vleči mastne dijete.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 300, francoski frank stane 25.75 naših kron, Za 100 avstrijskih kron j 3 plačati 4-47», za 100 čehoslovaških K 570-577, za 100 nemških mark 152 in za 100 laških lir 1420-1435 jugoslov, kron. X Curihu znaša vrednost naše krone 1.65 centima. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja ostala nespremenjena.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži sve-tovnoz nana ekaportua ivrdka IL Sutt-ner, Ljubljana št. 992, od katere ur« uživajo svetovni glas, ker vsaka Sutt-nerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in dru.
Prireditve.
Maribor. V nedeljo, dne 12. t. m., priredi SKSZ s sodelovanjem di-jašfva točno ob '/a 15, uri v plavarski ulici št. 4 Medvedovo šaloigro „Na o-gledib " Med odmorom poje mešan zbor, Predprodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni. Pridite v obilnem številu, — Odbor.
Maribor. „Repoštev", čarobna bwvo v petih dejanjih, vprizori Mla-deniška Marijina družba pri frančiškanih v nedeljo, dne 12. februarja, ob pol 5 uri popoldne v Narodnem domu. V odmorih svira krčevinska godba na pihala Preplačila za nove zvonove se hvaležno sprejemajo.
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 19. fenruarja t, 1. priredi tukajšnje katoliško bralno društvo pri Acnušu ve-lezanimivo burko „ZaUilon." Po igri priredi gostilničarka veselico. Vsi prijatelji smeha in poštene zabave prav uljudno vabljeni, Začetek ob 3, ari popoldne.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedelo, dne 12. februarja, bo po rani službi božji občni zbor našega Katol. slovenskega izobraževalnega društva. Pridite vsi prijatelji in prijateljice o-mike in izobrazbe!
V S t J o š t u na Kozjaku se vrši v nedel jO, dne 19. svečana, ob eni uri nopoldne, v prostorih cerkvene go stilne dr. Krekova ljudska veseloigra „Pravica se je izkazala" s petjem in kratkun podukom o velikem pomenu Pudskih iger. Nasto >ajo naši vrli možje in fantje. Vsi, ki ljubite pošteno veselje, pridite, da se enkrat prav od srca nasmente, pri tem si pa marši -kak lep nauk za živl.enje pridobite Na veselo svidenje!
n—l,'■ —	— •—•-■—
Dopisi.
S*. Peter pri Marfihoru. Vsem *nr mostojnim kumom *n stricem od solnč-ne Vtrtojbe do fužrega St. Ilja, od Gruševskega vrba pa tj« dol do Beo-
grada naznanjamo pretresljivo vest, da je dne 25. Januarja t. 1. po kratkem življenju enega leta Ln še nekaj preminula naša preljuba, toliko obetajoča hčerkica Zlelenka pi. Samostojna. — To žalostno vest je potrdil njen ožji sorodnik trčovski Tunek dne 29. jan. v sobi izobraževalnega društva „Skar la". Njeni sorodniki in demokratski-do brotniki točijo solze grenke žalosti, ker je vkljub vsiem mastnim žavbam, vkljub bivšima socialdemokratoma, ki sta prisostvovala njeni smrti, niso. mogli pomagatj. Ni je .več. Znjo pa so tudi minuli vsi zlafi čast, ko so samostojni strici farbali ljudi s praznimi obljubami. Sedaj so jih Sentpe-terčani obsodili in pod to kruto obsodbo je mrknila „naša Samostojna stranka." Hudomušneži trdijo, da je bila zastrupljena z nemčursko krvjo, drugi zopet pravijo, da je bila preveč lažnjiva, tretji pa govorijo, da je vsik dar slabo znamenje. Če ima kak po-licajdemokrat prste poleg. Vsi ti trije vzroki so povzročili, da je Samostojna pogtnl!la. Upamo, da bo spala več' la večno spanje. Taiste želimo tudi „njenim zelenim sestricam" 'po drugih občinah. „Kmetijski list nas zmerja za hinavce, pa niti on sam ne varjame, da bi edino našo kionanje povzročilo likvidacijo Samostojne, ampak vzroki so drugi. Glavni vzrok je, da Samostojna nikoli ni bila in nikoli ne bo kmetijska stranka, temveč Je le stranka bivših nemčurjev, vojnih' dobičkarjev, In podobnih agrarcev. Njen varuh pa je polioajdemokratska tetka. Taka stranka pa je obsojena na smrt že pri svojem rojstvu. Težko je najti stranko, ki bi v tako kratkem času povzročila slovenskemu narodu toliko gorja in sramote, kakor jo to storila Samostojna. Janičar je hujši od Tur-čina — v teh besedah je obsodba Seu-mostojne. Toda, kakor ie morala prenehati pri nas Samostojna, ista usoda jo bo prej ali slej doletela tudi drugod. Samostojne kuge, lakote in vojske nas reši, o Gospod! — Sentpeter-ski kimoveo.
Jarenlna. Pri nas sta v nedeljo . dne 29. januarja t. 1, sklicala občni zbor samostojnežev znani Lipovšekov Tonček in Konrad Bruss, na katerem so tudi izvolili nov odbor, kajti razen • dveh ;e odstopil ves poprejšnji odbor in se pridružil naši krščanski Slovenski kmeiski zvezi. Tega sestanka se ni udeležil morda samostojni general Mrmolja, ka> še, mož si ne upa več v Jarenino, zato je pa poslal semkaj — svo'6 plačane agente reševat „zeleno drevo", s katerim.jo bo moral kmalu popihati nazaj doli v Vrtojbo, s seboj pa np' vzame svoje črešnje, peteršilj, kumarce in štore. Ta sestanek samo-btojne/.ev je bila verna slika te propa-
dle in propadajoče stranke, kajti udeležili so se ga I lisarov ZOmek, katerega -e postavii Lipovšekov Tonček
za predsednika, to je tisti bivSS „ober-sociiaMemokrat", nadalje znani Ferk J., trgovec na Pesniškem dvoru, Hazl iz Vukovskega, saj ga oesnate prav : dobro, Santel iz Vukovskega in še par ! drugih, torej razven enega sami taki, katerih še nikdo ni nikoli videl v kaki cerkvi, pač pa poprej na vsakem shodu Šta-erčijancev, sedaj j>a na vsakem shodu samosto.nežev, Živela Mr-moljeva pisana družba!
Sv. Jakob v Slov, gor. Tnžne smo žaloval 21. januarja, ko srno imeli pri naši iarni cerkvi! dve krsti vštric postavljeni. Spremili smo k večnemu počitku zraven gospe Jul je Lorber Iz Hlapca, tudi dokaj priljubljeno mater Alojzijo Sekoi iz Kušeni-ka, ki je umrla po mučnem trpljenju. Nobeno oko ni blo suho, ko sta se po mikale dve, z lepimi' venci okrašeni krsti na naš mirodvor. Ker droge ao-moči naša mati ne potrebuje več, zato hvaležen spomin v molitvi in veselo svdenje nad zvezdami.
Sv. Jurij v Slov. gor. Dne Ž4. Ja-nnar,a se je poročd naš vrE somišljenik Janez Rotman, župan v Spod Gasteraju, z Antonijo MarknSevo, Na svatbi so zbrali anovski in šentjurski gostja 480 K za naše bralno društvo* Mlademu paru vso srečo, darovalcem pa iskrena hvala!
Sr. Jurij v Slov. gor. Na gostiji Senekovič-Cep-Bauman v Partinju so zbrali veseli svat.e za naše bralno društvo 255 K, Tudi godci so se izkazali. Obema novoporočenima paroma obilo sreče, vsem gostom pa prisrčni:. Bog plati!
Marija Gradec pri Laškem. Resolucija, sklenjena pri seji občinskega odbora občine Marija Gradec pri Lafi kem v seji dne 5.. februarja 1922. 1. Občinski odbor občine Marija Gradec najodločnejše ugovarja proti sklepu višjega Šolskega sveta v Ljubija-| ni, v katerem se je sklenilo, da se odpravijo vse šolarske maše razven ob državnih praznikih in da otrokom ni treba obiskoval}', verskega poduka v šoli. Podpisani občinski odbor smatra dotični sklep višjega šolskega sva ta za naše ljudstvo žaljiv in zahteva, da se preklic, 2. Odtočno ugovarjamo proti vladnemu učnemu načrtu, ka terega smatramo za naše ljudstvo žal jivega. Zahtevamo, da mora vsa vago j a v šoli slooleti na verski podlag'.. Nadalje zahtevamo, da se mora poduk vršiti le v materinem jeziku, to Je pri nas, slovenskem jeziku. Zahtevamo z vso odločnostjo, da §e sklene le tak šolski zakon, po katerem bodo imeli glavno besedo pri vzgoji otrok, star-
m.
MALI OGLASI.
IIJX» i malin psititrom sli 111M» veliki« vrtom, pripravno sa obrt t bliiinl Celja, L<jab-Ijane ali Maribora, s« takoj kapi. Pitmtot poeulbe na Franj» Zorim, kljaiariifar, Ooidna ulica 6, Maribor.	74
Kiinim fMMtw 1«®
II.Up lili apodarikim poilop-jam, tadi kupim gostilno ali jo maia t oaj«m ia ni let. Na-(lav v oprati lista. 1-B 77
Pohištvo ^«i':"»
proda. Vpraia ta: f. Frokm, Maribor, Slomikov trg 11, II. mdatr. 1—2_Bi
TTČflllAi» 14 «N»« »ri g. ucenet A8t0Bn ^
usnjar. 31of. Bi-trica U!la ¿oba S lata, sa hraco ia oblako M skrbi.
1-9 _80
Proda se ItJJZT.
poaast»o ob okrajni oasti Celje—. Xedleg, tri i» trt ur« o i mesta. I >oB' buo tadi i* raatega obrtnika, a ari S orale, goai posebej 10 ora-li». Andrej Paro, MaKog it IS pri Celja.	1—3 84
jn n A *'*dko 1000 kg ae pra-™l,u da A oj iij nriak, Pr»-
(fe-s -o.	8'J
Sprejme a« a ju« t. «are» 'Hi
trgovski pomočnik
( •o«io'udja) kitrri pa mora imeti „oi eb ia s ri>»ala aa simsat«) Dej» tip«» ia »ei«l o, da nrtdij ■a d,t«li boto n-n |.ji|ao a meia uim M«gjm. R fljktaat je tad, lahko tratka Kailor po>» nprav-alitio dlofeaikga Quapodarja. 81
PARONILIM
v Kaniži prt Pesnici
prevzame na mletje in izmenjavo vsakovrstnega zrnja.
zS Kupi se zrnje po dnevni ceni. 8-3
CEMENTNE
krone epeke zidno kamenje
dela se najbolje t
„AMBI"	'„PAX"
•troj za tisfis siBts — stroj ia ziiis temajo
S temi stroji se dela v vseh državah celega sveta in prekaša vse slične stroje radi posebne konstrukcije.
Opeke so po dobroti enake vsaki glinasti robi, so cene in se morejo na vsakem ■tavbišču producirati in se s tem stroški
za voznino prihranijo.	»
f Oferte in obisk inženirja brezplačno!*! w
FERRUH d,d. Zagreb. °
Mažoraničev trg br. 5.
\M
t. febraarja 1922.
8yavaNsía orosfimsa
7. Str«*.
fit. Jani na Drar. polju. V nafii drž* t i imamo ministre, ki si ra*t. po-ja&^aje b neresnico, ako pridejo v kako sadrego. Delajo kakor šolarji, — C» »Sitelj šolarja jsalotli pri kaki pregrehi, se ta hitro izgovarja, dostikrat z lažjo in pravi: ta in ta je pa to «terl. Tako je storil tudi naš finančni Minister. Ker mu je poslanec SuS-nik povedmi, da slabo gospodari, kak-£na potratna se godi z davčnim denarjem, I« tnančni minisfter hitro začol: Dr, Korošec je oškodoval državo z naročenim ameriškim, blagom. Ker pa samostojni vlado pri vseh stvareh pod plrajo, morajo jo tudt pri lažeh. Zato je poslanec Dobnik na svojem shodu 2&. ianuarja tudi svojim zvestim predložil to laž, da je dr. Korošec oškodo ▼al državo. Gospod urednik, pošljite g. Dobniku „Slov. Gospodarja" z dne tr. febr, 4.L, kjer je razloženo, kako ie B tistim blagom, bo vedel, da so njegovi bratci liberalci kakor pri drugih račeh tudi tukaj oškodovali državo. Zastopniki trgovcev so blago 'pregledali in izjavili, da je dobro, poceni m potrebno, zato se je kupilo. Dr. Ko-rošeo je kmalu moral odstopiti kot minister, liberalci in socijalisti so prevzeli vlado, a so pustili blago, da ie konec vzelo. plačaL pa ga niso. Mi, Id smo obrekovanja g. Dobnika čez 'dr, Korošca že prej slišali, vam povemo k onim pojasnilom še samo to: dokler je imel dr. Korošec kako besedo pri vladi in vpliv, je bilo še desetkrat boljše, za državo in ljudstvo kot zdaj, ko komandfjrate liberalci in samostoj-nežll Leta 1919 še je bilo vse mnogo boli po oeni, ned boljši, naš denar več vreden, zadovoljni ost večja, edinost ifrdnejša. Zdaj <pa, ko vaši ljudje sedijo pri vladi, pa je vse narobe; drugod cene padajo, pri nas rastejo, drugod gre valuta kvišku, naša pa dol, dasi jo vzdigavljate, da boste menda kmalu vsi s finančnim ministrom vred kilo (bruh) dobili; drugod je uprava vedno boljša, pri nas vedno slabša, davki veliko večji* nezadovoljnost pa kar grozna. Zato ni treba dr. Korošca % besedami zagovarjati, njega zagovarjajo dejanja, kdor primerja takratne čase s sedanjimi, razmierami, bo lahko si sam pravo sodbo naredil. Zato ministrovim in samostojnim Dob-nikovim lažem ne» bomo več verjeli, ker so te laži samo izraz nevošljkvosti in nesposobnosti.. Nam se zdi, da bode imel prav tisti delavec iz mesta, ki je na neki gostij: v St. 'Janžu rekel nekaterim, ki so, kakor je bilo takrat splošno navada pri samostojnežih, ob rekovali dr, Korošca, ga vsega hudega dolžili: vi toliko obrekujete in lažete čez njega, toda videli boste, da pride čas, ko ga boste prosili, da vas na} on reši iz blata, iz hudih razmer,
v	katere vas bodo liberalca s pomočjo svojiih samostanih pomagale v zapeljali. Bodočnost bo pokazala, če je i-mel ta mož pravi
St. Janž pri Dravogradu. Na gostiji g, Petra Vrhovnik, župana iz Odškega vrha se je nabralo za Kmečko zvezo 294 K, Mlademu paru obilo blagoslova!
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na gostiji Pleteršek—Mlakar so darovali svatje potom licitacije 158 K za D jaš-ko kuhinjo. Naj Bog darovalcem stotero poplača in novoporočencema o-bdo blagoslova podeli
Cvetko vel. Od tukajšnjega občvi-»kega odbora je po posredovanju g. Korpar Tomaža nabral g. Megla Blaž 64 K za Dijaški kuhinji v Mariboru.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukaj je dne 24^ jan. 1922 po dolgi in mučni bolezni previden s sv, zakramenti u-mrl posestnik Anton Munda iz Brato-nečic. Rajni je bil 20 let cerkveni kiju čar, dolgo vrsto let žu'pan ter član okrajnega zaslopa. Bil je vzoren kr-fečansk mož in stalen naročnik „,Slov Gospodarja". Naj počiva v miru.
Polenšak pri Ptuju. Dne 31. januarja t. 1. smo pokopali enega iz vrst dobrin mož Antona Janžekovič p. d. Sovečovega, posestnika v Prerodu. — Bil je mož, ki se je vsčkdar zavzel za <obro katoliško stvar. Bil je dolgoleten naročnik „Slov. Gospodarja" in Član KZ. Kako je bil spoštovan med svojimi sofarani, je pokazala obilna udeležba, ko smo ga spremljali na njego'
vi	zadni poti. Drag| somišljenik, bodi ti žemljica lahka 1
Veržej. Dekliška zveza v Veržcju i«r*redi v prostorih Marijanišča dne
12. februarja sledeče predstave: ¿Prikazen lurske Matere božje", prizor v enem dejanju. Petdejansko igro: „Med trnjem in osatom" in veselo predpust-no enodejanko: „Bod: zadovoljen s svojim staliour. Vstopnina: sedežli '•! din. 2 din. in 1 din. Stojišča Yt din. — Predprodaja vstopnic v Veržeju v trgovini Mar. Korošca. V Starino vi vasi v gostilni Prelog.	i
ZiČe pri Konjicah, Umrl je tukajšnji posestnik, gostilničar in bivši mnogo letni župan Ivan Gosak, Njegovega pogreba se ie udeležila veljika množica ljudstva Cz vseh krajev Dravinjske koline. Skozi več kakor 25 let je kot župan, narodnjak in razumen gospodar na čelo val naši lepi občini. Narodno zavednemu in blagemu možu svetila večna luč!
Loka pri Zadanem mostu. Dne 29. ianuarja t. 1. je umrl Jožef Zupanič, posestnik na Bregu. Rajni je bil mirnega značaja« varčen in skrben gospodar ter priden delavec, ki je za zmerno ceno rad priskočil na pomoč. Ves čas življenja je bil pristaš SLS, liberalni duh slabostojne ga ni oma^ . mil. N. v m. p.!
Store pri Celju. Naši Mladeniška kakor tudi Dekliška zveza ste priredili v nedeljo, dne 291. januarja vpro štorih g. Krajnca veselico s sledečim vsporedom: Pozdravni govor ¡tovariša Cerneta, pevske točke moškega in mešanega zbora^ tamburanje obojih tamburašev, deklamacijo; na fp igri: „Ljubezen Marijinega otroka" in „Rdeči nosovi:" (burka). Po igri »prosta zabava z ribjim lovom in šaljivo pošto. Vse toči® so bile rešene na veliko zadovolljstjio občinstva. Posebno čudili smo se mladim igralcem in igralkam, da so kot prvič na odru rešili svoje vloge, kar je lep napredek tukajšnje miadine. Le tako naprej!
Griže pri Celju. Odkar je rudar g. Uranjek na sestanku naše stranke v Grižah slovesno izjavil, da se odpove mandatom, ki jih ie imel v soci-jalno demokratski stranki, mečejo grižki socijalpatrijoti v „Napreju" na eden ku»p to le: podrepnik, ki stoj: vedno pred spovednico, zvonovi, zvezan», klerlkaM hinavci, pri spovedi j prevelika pokora, očala, hudir, samo- j kres, čista vest, pijavka, izdajica itd. To so cvetke iz socijalpatrijotskega gnojišča. Pošteni rudarji;, ki ne marajo za ta smrad, se bodo pridružili g. j Uranjeku. Gospod Uranjek je spreten govornik, agitator, organizator,, neu- | strašen zagovornik krščanskih načel j in zato bo njegovo delo v grižki Jugo slov. strokovni zvezi plodonosno. Raz sodni grižki". rudarji uvidevajo, da ima prav socijalist Abditus, ki pravt: „So cijaJistični nauk ne zahteva in ne potrebuje boja zoper vero. Beda množice in boj'i za življenje niso nastali zaradi vere, cerkve ali Boga. Propagan da za brezverstvo nima z gospodarskim bojem delavskega stanu nič opra vit ." Te besede velikega socdjalistja si bota zapisala za ušesa — Tratar in Bratec.
Dobrna. V noči od sobote na nedeljo, 29. jan. 1922 se je pri nas pripetila neizrečeno žalostna nesreča. — Monter Franc Musil se je vrnil fcz šoštanjske tovarne kakor vsako soboto domu na Dobrno. Okoli 0. ure ponoči so ga baje slišali na pomoč klicati, a nobeden se ni zanjga zmenil. — Siromak je zmrznil in so ga ljudje na šli trdega v snegu ležati. Pa to je žalostno, da niso hTtro na pomoč mislili3 ampak so najprej k orožnikom leteli. Seie ob 10. uri so ga zanesli v Novi grad. Danes 30. jan. pričakujemo zdravnika, da konštatira smrt. Rajni je bil oče dveh otrok, ki jih je iskreno ljubil in za nje skrbel. Vsi smo potrti, kajti vsi smo ga spošfpvali kot poštenjaka,
Kokarje pri Rečici. Naša občina ima kol župana zavednega našega pri staša. Peščica politično nezrelih mož, ki se prištevajo med samostojneže je protestirala proti njegovi izvolitvi, a zamanj. Najhujši njegov sovražnik je kmet Miha Cajnar, -iz Pustega polja. Ta mož ima vse lastnos'i pristnega samoslojneža. Ker je med vojno tudi: obogatel, se rad vsiljuje med izobra-žonco iu se z njimi brati, zato je mislil, da jo že tudi sposoben za župana, pa stranka „malih" (Kmetska zveza) mu je sjKidnesla županski stolček. — Tako je prav! Človek, ki je imel že s Midnijo opraviti radt, prestppka pe-
te lK»žje zapovedi in mu tudi šesta božja zapoved ni sveta, ne bo nikdar župan v naši občini. To si naj zapomni kmeti M&ia Cajnar iz Pustega po.ja.
Braslovče. V odgovor dopisniku iz Braslovč v „Domovini" z dne 13,. januarja: Star slovenski pregovor pravt: Pametni, M molči, desetim ble-betačem odgovarja. Tega pregovora se držeč, nočem odgovarjati plitvoum-nemu dopisniku hujskaču, kajti on je tako slabega spomina, da se po dob rem pol letu spominja na občinske volitve, pač pa že prorokuje, kako slabo bodo prihodnje volitve izpadle za klerikalce. Dopisunče, brigaj se raje za na smrtni »postelji ležečo slabostojno stranko! Omenim še, da dopismiku „Domovine", ki se zaletava v našega obče priljubljenega dekana to ne bo nič koristilo, nas pa tudi ne boli, ker vemo, da muha ne bo nikdar solnca otemnela^ tako tudi dopisnik slabega spomina ne bo nič škodoval ugledu našeea priljubljenega dekana. Bil bi surovež, kdor bi se preipiral z umirajočim toraj tuki jaz nočem samostojni stranki» ki se nahaja v zadnjih vzdihljajih, greniti zadnih urio.
St. Jurij ob Taborn. Na okrajnem sestanku Kmetskle in Županske zveze za vranski okraj v St. Jurju ob Taboru so bile sprejete naslednje re' solucije: 1. Zahtevamo obrtne olajšave na deželi, posebno male obrti naj bodo prometnega in invalidnega davka »proste. 2. Davčni urad naj se premesti nazaj na Vransko; 3, Vojaška službena doba naj se skrajša; fantje-vojaki naj1 služijo v domačih krajih. 4. Protestiramo pro|' sklepu višjega šolskega sveta, da se opustijo šolske maše in se verouk proglasi za neob vezen »predmet. 5. Protestiramo proti temu, da nekateri učitelji v našem o-kraju nočejo oprostiti otrokom šolskih zamud, brez zdravniškega spričevala. Nekateri učitelji zahtevajo celo zdravniško spričevalo od špecijalnega zdrav nika, ne samo od navadnega. 6., Zahtevamo izenačenje davkov in zakonov. 7. Protestiramo proti davku na enovprežne vozove na peresa, katere rabimo kmetje le v nujnih slučajih, za zdravniško pomoč, duhovnika k umirajočemu itd. Nikakor pa ti vozovi ne služijo kmetu samo za iuksus.
Šmartno ob Paki. Dopisniku lista „Naprei" ozir. „Ljudskega glasa" z dne 12. t. m. sledeči odgovor nesntei na ljubo: Vašega „dobro obiskanega" shoda — na shodu je bilo menda 10 ali 12 oseb z domačimi vred — udeležil sem se podpisani le radi tega, ker se je razglasilo, da se bo govorilo tudi o občinski, politiki, katera me seveda, kot župana zanima. Govornik
Čebul ar se je tega vprašanja previdno izognil in je govoril govor, rsebu« joč stare, obrabljene fraze in. |>oUg teh še vse polno zabavljanj in psovk na klerikalce in voditelje Slovenska ljudske stranke. Na ta zabavljanj* &t veda nisem holpl molčati ter sem ga o-glasil k besedi, oziroma „klobasi*, kakor pravi dopisnik „Naprej*". Cm klobasa pa je vsebovala tako hud poper, da mi je predsednik enostavno vzel besedo na zahtevo govornika s<v druga Cebularja. Stranke pa rt'sem zatajil podpisani, temveč je to r polni meri storil bafi predsedujoči, vaé 1p-variš, sodrug oštir O mladič, kateri je ponovno zanikal skupnost JSDSas jev in Kmečko delavske zveze. O ti sveta nedolžnost ti! Čudno je le, d* si je kaj tacega upalv ko vendar teg* ne more nihče utajiti. Sodruga Omla-dič in Bizjak, ne bd nič! Ljudstvo spreglejuje in ve dobro, kako so g* speljali na led ravno voditelji in poslanci vaše socijalpatrijotične stranke! Ve dobro, da imajo ti ljudje baft veliko obljub in praznih fraz pripravljenih za ljudstvo, podpirajo pa sedanjo, našim gospodarskim razmeram škodlj vo delujočo kapitalistično vlado in komaj pričakuje, da bo dalo odgovor pri »prihodnjih volitvah. Zato nikar ne pričakovati smrti naše stranke, bati se je temveč za lastne, že razpadajoče vrste vaših sodrugov. Pa brez zffmere! Martin Steblovnik, tačas župan PaŠki,
Šmartno na Paki. Pred nedavno me je srečalo na oesti nekaj Šollskiih otrok, ki so me pozdravljali z nekim čudnim pozdravom „klanjam se". Nisem vedel, kaj naj ta pomeni, kajtji svojčas smo bili navajeni, da nas je šolska mladež pozdravljala z lepim krščanskim pozdravom „Hvaljen boxí, Jezus". Ne bodite smešni, učite raje Šolske otroke krščainsfldh pozdravov, I ako pa tega ne maratje, naj pa po-i zdravljajo z običajnimi pozdravi, ne učite pa otrok tistega „klanjam &e, klanjam se"!
Gornji Grad. Gornjegrajski okraj ni zastop se naj očist|i moža, k£ je o-krajni zastop ogoljulal za več sto K. Za danes ime zamolčimo, a ne bomo dolgo tihi. Mož je gostilničar, lesi,. trgovec in samostojni kmet.
St. Vid pri Planini. Na veseli svatbi Franca Koprive in Nežike Kovač, so zavedni svatj'e zbrali 220 K za tukajšnji orlovski odsek. Vrlima novoporočencema mnogo sreče, zavednim gostom iskrena hvala! Bog živil
Širite katoliške liste!
• >? m l p o Z O R ! |
Skladišče poljedelskih strojev prvovrstnih to varen kot Umrath & drug, Babna, Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle & Kowirik, Prostejov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY
MARIBOR, Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča:
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali Od-biralnike, slamoreznice za ročei terpogo« na vitel, s dne mline, grozdne mline, stiskalaice, reporezmee. drobilne mline za ižde-lotanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, setalke in pocin' kane cevi gnojnične črpalke, Sackove pluge, izbori o pocinkane brzoparili ike v velikostih 50 do 120 1, brzoparilne lonce, mlečne posnematnike. O.-kroim tudi prvovrttoe slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih -trojev se izvrši dobfo in ztnesljivo Postrežba točna in solidna. Številna pol valni prizntnja na razpolago ! Zastopniki »e sprejemajo.
ZAHtfALA.
Ob priliki bridke izgube našega blagega očeta, soproga, tasta i. t. d. gospoda
Ivana Gosafea
posestnika in gostilničarja ▼ Žicah
smo prejeli toliko izrazov sožalja in je bila udeležba pri pogrebu tolika, da se čutimo podpisanci dolžne tem potom izreči vsem iskreno zahvalo.
Marija Gosak-ova, soproga. Dr. Tone Gosak, sin. Emica dr. Gosa-kova, sinaha Franc Goričan, zet. Re-ika Goričan ova, hčerka Lojze Podkubovček. zet Mara Podkubovšek ova, hči. Rozi&a Gosak ova, hčeika. Rudi Dobovišek, zet, odv. kand L na Dobovišbk ova, hčerka.

1 8. stran.
.U it'* tCiiTI»

i. februarja 1»2'4„
LEPOT
kože, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo oarnc skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA" lilijno mlečno milo uajbolje blago, najfinejše «milo lepote>; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
JELŠA" obrazna pomada odstrani
vsako nečistost kože, solnčne pege, aaiedance, nabore i. t. d., naredi kožo mdhko rožnato-belo in čisto; 2 porce-anasta lončka z zamotom in poštnino K
^ELSA" T8nochina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-sivelost i. t. d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in pošta. K 52,
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi. , Lilijno mleko 15 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega KdZnO. puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 30 K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K.; puder za gospe v vrečicah 5 K.; zobni prašek v škatljah 7 K.: v vrečicah 5 K.; Sachet dišava za perilo 8 K.; Schampon za lase 5 K.; rumenilo 12 listkov 24 K.; najfinejši parfem po 40 in 50 K.; Močna voda za lase 58 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica danja, Elsa trg 34I
Hrovaško.	2—20 74ib
flKl -.•■'■' ' - ^H^-vv;: ^v;,:' i?
Zahvala.	___
PoTodom prebridke ifgabg osšsga nsd ne Ijcb-ijenrg« icois in očet» _	____ ____
Antona. Dlunda
posestnika v Bratonečičah _____jj
B9 iakr»ljajeao čistiti dohoišJini ta tolažila v ije-| ga»i bole sni, z» gaoljiri «rce pretresajoči go»or ob' krsti rsjrega v cerk.i ia aolitre aa njegci sadnji; pati. Zahvala tidi persietna sboru ia gaaijiro ialo-ctiako ob odprtem grobu ter »sem sorodnikom, ia»n c«m in prijateljev), ki so opremljali rajbega k Tečnemu počitka. Bog plačaj »seti. Btjaega g a priporočamo v molitev in blag sjoiiiin.
8?. Tema! pil Ormoiu, dn« 26. jsncarja 1923. jj Žalujoča žena in otroci.
DOBRO IN POCENI ZZ
kupite edino pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko ¡blago.
Najceneje!	Solidno!
Iz j siva.
Podpisana izjavljama, da o g. župniku Mateju Weiss pri Sv,Joštu na Kozjaku nisva ničesar obrekljivega govorila in zahtevava, da se raznašalce takih novic strogo kaznuje.	2—3 40
Lipje, dne 7. januarja 1922. Zabukovnk Franc, pd. Pajank. Lemež Jožef, pd. Petruh.
y	za lastno uporabo in DARILA,
SluSlI DUUCIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
kaj ¡Sitte
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike i. t d. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tvorniike tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana šl 992.
B
stoječi in ležeči kakor tudi
gozdove
kupuje po najvišjih cenah
MATIJA OBRAN
električna žaga
Maribor, Loška ulica 15--Skladišče
v Tattenb»(hovi ulici.	.
6—20
A 1 258/21
II
Prostovoljna javna dražba.
Dne 20. svečana 1922, dopotf.ie ob 9. url se vrši v župnišču v Celju prostovoljna javna dražba v zapuščino g. opata Franca Ogradija spadajočih stvari: vina, živine, pohištva in oprave.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I,, dne 30. januar. 1922.
m
Glavni zastop banke «Slavija» se nahaja od 1. februarja 1922 v Mariboru, v Slovenski ulici št. 36, čez dvorišče v I. nadstr. pri stranki Siranko. Podpisani se ceni. občinstvu priporoča, da zavarujejo proti po" žaru, vlomski tatvini, šipe in življenje pri zanesljivem slovanskem zavodu svoje imetje. Uradne ure v sredo in četrtek od 8. do 12. ure dop.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Veras.
Kristal
tovarna brušenega stekla in ogledal.
MARIBOR, Urbanova ulica ŠLI.
Brzojavi: Kristal Maribor.
Telefon št. 123.

Nova moderno urejena t ;ornica izdeluje zrcala raznih oblik in velikosti od najpriprostejših do najfinejših, ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih sa opremo pohištva, za napise tvrdk ia varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušen-ga stekla po razltčnih vzorcih v medenino (mes .ng) za vrata i.t d
Poškodovana zrcala se prevzamejo v popravo. Točna postrežba!	Zmerne cene I
Pozor mlinarji!
Prodi «e mlin ca Ščsraici 1 tremi kamni, tadi se delt olje is «Bike vrste semen, iosii se i strojem, ju k »j a »e pd oktsjai cesti, odda-ljet je od žeiesnice eno aro, sra-vea ja dta orala ojire Ve3 po»e: Poaestniea Ter-tenjak Marij», pri S». Julija ob Ščitnici pri Ljnto meta.	2—2 68
Sprejme se v asanfaktarni in ipe-cerijski »tioki dobro ¡strjen
trgovs. pomočnik ali prodajalka
ni p;d 24 let stara, zmožna »lo »easkega ia nsmikega josika sa takoj. Trrdka Frate Igiič, Ptuj. 2-2 68
Pozor mlinarji!
Prvovrstna švicarska svilena
mlinska sita
(pajteljni), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina
Avgust Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica št 35
nasproti tStare Tišlerjeve gostilne».	4— 4® 823
Cepljene ftvte
vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet pri Antonu Slodnjak, trtnar, p. juršinci pri Ptuju. 7—0 800
k
m
ppi „Belem volu".
Sprejema hranilne vloga in jih obrestuje po
4V1 oziroma 5°|0
AA
od dneva vloge do dreva dvija Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Gtvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.


POZOR!
Gotove obleke, površnike, zimsko perilo, posteljno perje, dežnike itd. se doni
najceneje pri e—26
podnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
0
s
o
»wraswäwwej
21
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
i. TRPIN
Maribor, Glavni trg 17.
Krojaški «1
sprejmeta pri g. Franc Sedi»y, krojaški mojster, Vojaiaiška uliaa 4, M.rbo?.	76
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na novo 2	popravljen, ter izdeluje tudi sdrob
Utipul© vse vrste zrnja po najvišji dnem ceni
RIHARD ORSSICH, PTUJ.
KKSSSKSSiKS

Zadružna gospodarska banka t d.
s=3 Podružnica v Mariboru. eeess
Začasno: Koroška cesta 1/L :r Telefon 31!. — Brzciavi: Gospobanka.
Centrale: Uubliaaa. Podružnica: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspoiftari 1 Bled.
Interesna »kupno« s Sveopčo Zanadijiko bank« 4 4 T Zagrebu M njeno podružnice V Karlovou ia Gospodarsko bank» 4. 4 t Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno i afžlildcilami čel K 50,000.000'—,
Daje «rgoveke kredite, eakomptira menice, lombardira vrednostne papirj®, kupuje m prodaja tuje valute in devize, »prejema vloge v tekočem računa k «a vloin« knjižice ter preskrbuj« vh bančne in bom« transakcij« pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. "

S* ali
lajali lz zaLi ¿Lat. ÜSJL ¿rustvo.
'i^iTCrai ars.Ui^.. uiaao iJufieaiak..
,'ok GiijiUV f ¿läittiü? Ji, iviuj iijki-