Kronanje oguskega kralja in kraljice. _^__  Kronanie ogrskega kralja in lčraUice se' lx» vrftilo r Budimpešti v soboto, dne 30. decembra 1016^ KrUnje in sveftanosti, ki so 1 aiim v zv-ezd. se bo- do S ^ da » ie V8led V0lU6 m° ° ^ opastiti, vrgile z izrednim sijaiem. Udeležba omeiena. Zastopnlil liudstva navzoči. bol ob Sicah, kjer se bo pomikal dovesnisprevi«, postavili v vrsto zastopnike posamezmh okr.aJ^ in mest TJpravni okraji in manjša mesta pošljejo po 2, večia mesta pa po 4 zastoimike. Poskrbljeno ]e udl, SfM zitoJaSa razna družtva, družbe, ]avm za,1OPT, delavstvo, Solska mlajaina. itd. Seveda bo*, zastopam pr'merno tudi vojaki, ki ae bonjo na, bojiS jBih. Kralj in kraljica liosta tako kronana po atari uavadi ob udeležbi vsega ljudstva. SkapnA slore&iut s«ia iržarnega, zbora. Obr«dl kronanja bodo sledeči: Na dau kronanjtk bosta Imeli ob» državni zbornici (poslanska in gosposka) skupno sejo. S«ja se bo pri&ela ie ob 6. uri zjutraj v kupolski dvorani državne zbornice, odkoder bodo gU člani zbornio po konftani seji v cerlcev v trdniavskem delu mesta, ki ^ dolofiena za kronanje. Sedoil In prlprar« t cerkvl. Kakor za člaue državnih zbornlOj se bodo v cerkri dolofiili posebni sedeži tudi za 6lane cfisarska hiše, papeževega nunoija, gkofe in diihavšftino, zastopnlke dru^gih držav, dostojansfvi&nikie, zastopoite Ijudstva itd Sedeži bodo že vmaprej za vsakega posameznika natanko določeni. Prevlečeni bodo z rdaCim baržunom, Za obrede ob kronanju bi za prostor, kjer bo kralj prisegel, se bodo napravili posebni odri. Stene v oerkvi, kjer se bo vrSilo kronanje, se bodo prevlekle z rdečim suknom, na katerem bo všit bel ogrskl dvojni križ. Vse to bi naj spominjalo na stare 6ase ogrske preteklo^i. Dvomi služabniki bodo skrbeli za red v oerkvi. Krali In kt*al|ica prlhajata. Db tričetrt na d«veto uro se bosta podala kralj in kraljica s svojim spremstvom iz kraljevega gra<!u proti cerkvL Kraljevska dvojica se bo vozila v osemvprežnem gala-vozu, v katerega bodo vprj'.ei i sarni konji-belci. Na obeh straneh voza bodo korakali dvorui lakaji (služabniki) in člani kraljeve ogrskd garde na konjih. Udeleženci svečanosti se bodo istotakto voziU v vozovih. lljgfgj  Sprevod v cerkeT. Slovesni sprevod se bo vil 6ez Jurjev trg, Jurjevo ulico, Disov trg in Tarnok-ulico. Ko dospe slovesni sprevod na Szentharomsag-trg, izkaže tam stoječa stotnija ogrskih domobrancev kraljevski dvojioi dolžno Cast, uakar se zauje sprevo/d, pred cerkev sv. Matija, ki je določena za kronanje. V sprevodu bodo plemiči-zastavonoše nosili deželne prapore. Pri tem se bo po možnosti oziralo pred vsem na one plemiče, kojih predniki so pri poprejšnjlb kronanjih nosili prapore. Nastalo je vprašaiije, ali bi se naj tudi tokrat nosilo v sprevOdu prapor Bolgarije, Vprašanje se je ugodno rešilo, ker ]e že stara zgodovinska navada, Sa se bolgarski lDrapor nosi pri slovesnem sprevodu kronanja. Sprejem v cerkvl. Ob cerkvenih \Tatih 6o knezonadškol-primas na 6elu višje duhovšeine sprejel kralja in kraljico. Knez-primas bo izročil kraljevi dvojici razpelo, katero poljubita in ju poškropil z blagoslovljeno vodo. KrtJj in kraljica se nato s SAOJim ožjim spremstvom podasta v takozvano Loreto-kapelo na desni strani Matijeve oerlnre. V kapelo se ]q že prejšnjl dan prenesla krona sv, Stelana in jdruga znamenja (insigmje) za kronanje. Med tem je višja duhovščina Sla pred oltar, da opravi svoje molitve, Ko se je v cerkvi vse uredilo in so že vsi udeleženci na svojih prostorih, prideta kralj in kraljica po sredini cerkve h glavnemu oltarju, se globoko priklonUa pred nadSkofom in zavzameta prostor na kraljevskem prestolu, kl je postavljen pred Najs?v«tejšim, Kalošld nadfikol stavi nato zahtevo na kneza-primasa, ki sedi levo od glaviiegu oltarja, da začne izyr§evat! obredeNa obeb straneh prestola stojijo plemiči, ki so nosill znamenja za kronanje i.n 11 plemičev-zastavonoš. Nato se j)riftne slovesna sv. maSa, med katero se izvrSi kronanje. Knez-primas in namestnik palatina ix>stavita kralju, ki kleči na stopnici pred glavnim oltarjem, krono na glavo. Knez-prlmas poda nato kralju v roke kraljevsko žezlo in ga vodi k prestolu. Kraljici se krona sv. Stefana iie den« na gla>vo, temveč se ž njo knez-primas in namestnik palatina dotakjnetta samo obeh kraljiftfnih rajm. Predno se dotakneta s krono kraljiCinih ram, molijo škoije litanije ^^seb svetnikov, jo mazilita ter ji podata žezlo. Po kronanju jo vodita k prestolu poleg kralja. Po gla\Tiih obredib poklekne fcrali na kleftalnik in priseže pred Najsvetejšim, da hofte varovati mix in čuvati pravioo. Po tej prisegi poda knez-primas kralju sv, razpelo, da jo poljubi. Ko je knezprimas s škofi zmolil litanije Vseh svetnikov, mazili kralja. Med sv. rnašo je ktalj v oerkvi prepasan z nie5em sv. Štefana, Pri darovanju po;da knez-primas klečeči kraljevski dvojici pateno ^g^^rivalo keliha), da jo poljubi. Po končanem kfonanju zamahne kralj tudi v cerkvi. z mečem na vse štiri strani. Streljanje s puSkaml ln topovi. Pri važjiejših obredib ho stotnija domobrancev na trgu Kzentharomsag oddala skupne strele (častne salve). Na mestnem hribu Gellert pa se bo s topovi oddal 101 strel. Zvonilo se bo z vsemi zvono\i po vseh mestnib cerkv^ah. Med oerkvenimi sv»6»noptmi se bo proizvajala v oerkyi slovita mašna pesem Franca Liszt. BoralilcK zapnstl e»rlt«T. Po slovVsni 3v. maSi zapusti kraljica * fM#ak ožjiro spremstvom, službujodimi dvorjanioMii, aertcflp in se odpelje v osemvprežnem gala-vozu *x kraljopeki dvor, Jezd«fia telesna straža in huBarji }o spr*mljajo. Na Ogrskem je namre<5 stara navacU, da merajo žene poprej zapustiti družbo in m podati pr^J možem idomov, da mu pripravi kosilo^ Krtljica sicer n« gr«d v grad pripravljat kosila, a z odhodom tot*Ijice bi se naj pokazalo3 da se Guvajo 9t«r» nasv«Łfc in običaji ogrskega naroda, Imenovanje novlh vH«k«t. Stara navada ogrskega kraljevsksjja, kronaci» je, da kralj ta dan imenuje več — navadno 12 — v»~ vin vitezov. Ko se je kraljica odstranila, se priCue v cerkvi slavnost imenovanja \1tezov. Za viteae zlftte ostroge se predlagajo taii, ki so se n» bojiS6u a svojo hrabrostjo posebno izkazali, ia 80 bili odlik®vanl z višjimi odlikovanii. Imenovanie ^itezov ae wši na sledeči riaiin: Njegovo Veličanstvo sedi na svojem prestolu in sa z me6em sv. Stefana dotakuft ramen novoimenovanih vltezov. Namestnik riSjega sodnika najvišjega sodnega dvora in minister najviSjega kraljevskega dvora jih kllčeta zaporedoma pred kraljevski prestol, kjer pokleknejo na sred»|c sfopnjico. Krali prlseže na ustav«. Po imenovauju novili vitezov gredo udeleženoi iz cerkve, Najp.rvo gredo odposlanci županlj, člafli državnega zbora, ministri, nato kralj y spremstvtt plwni6ev-zaslavonoš, plemi6ov-praporščakovll names*nika palatina in nadvojvod, kakor tudi viSje duhof^ščine na cesto, kd vodi k sohi sv.Trojice, pri kateči je napravljen oder,. na katerem kralj slovcsno pris©že na ustavo. Kralj, katererau sledijo namestnik v$~ šjega dvornega konjarja, ki nosi potegnjen državni meč in škof z apostolskAm križcenij, nadalje knez-primas in kaloški nadškof, namestnik palatina in pre<Jsedstvo obeh zbornic državnega zbora, stopi na slavnostni oder. V leyi roki drži križ, tri prste desne roke pa drži kvišku, pripravljen priseči, obraz Imfe. obrnjen proti vzbodu. Ob navzočinosti 61anov držaynega zbora, županij in ljudstva stori kralj prisego na ogrsko ustavo. Ogrsko državno pravo daje ogrskemu prlmas«3. ostrogonskemu- nadškofu, ptravico do odli6ne uloge pri slavnostih kralievega kronanja. Od kronanja 1. 1867 je nadžkof član komisije, ki sestavlia besedifc kraljeve prisege, in član odposlanstva, katero izroGI besedilo kralju. Nadškof besedilo priseg«, Jd mu fe izroči namestnik palatina, glasno kralju prefittai Helb kronaaja. V;ellki žup_aiii cele Ogrske že sedaj pošiljajois vseh okrajftv v Budimpešto prst, iz kater« bode »> grajen hrib kronanja. Izbrtoa so posebna zgodovlnska mesta, od katerih se vzame gornja piast prstii Na tem hribčku bo kralj z mečem na dan kronan]a napravil 4 zgodovinske zamane na vse štiri strani. Komitat Segedin bo poslal prst s takozvanega Kiraly-Halom prostora, na katerem je leta 1888 stal o&sar Frano Jožef L Stolni beli grad bo pa poslal vagon prsti z zgodovlnske gore Arpad in z Andr«jev& trate, t. j. z mesta, kjer je kralj AnčLrej II. dal ra> glasiti zlato bulo. Barony§ki okraj pošlje prst i» Mohača, Cikloša in Pečuha, V Pečuhu se bo vzelc. prst za kraljevi hribfiek s tlstega mesta, kjer Je st* la prva madžarska univerza, ki k) je ustanovil krali ludovik V«liki. Posamezne občine se obrai&ajo zadnje dni bstv zojavno do komisije, ki mora zgraditi hribCek, da ii aj sprejme tudi prst iz teb občin. Dati za dnevom dohajajo zaboji s prstjo od vseh strani OgrskdvBodimpeSto. Krali gre zopet v cerker. Po storjem obljubi gre krali s svojim sprema*vom zopet v cerkev, kjer kleče opravi pred Najsv«tejšim zahvalno molitev, Med tem, ko kralj v cerkvt moli. se uredi zopet sprevod v red. SpreTod t krallevski grad. Slov-esni sprevod otvorijo huzarjl. Sprevoda s» udeležijo: odposlanci velikib županij, Clani državnii zbornic pod vodstvom predsedstev, ogrski in skupni ministri, ki gredo peS. Na konjih. se udelezlje sprevoda: kraljevi ogrski klioar, 11 zastavonoš ia kraljev ogrski najvišji dvorni vratar, plemiči-praporščaki, kd iiosijo znamenja kronanja, namestnik palatina, nadvojvod©, Njegovo Veličanstvo kralj; nekoliko na desno škof z apostolskim križem, na levo na* mestnik kraljeviega ogrskega najvl^jega konjaria a potegnienim dxžavnim mečem, za njim kraljev ogrski višji dvorni mojster, kraljev ogrski rišji dvorni komornik, kapitan ogrske telesne straže in generalni pribočnik, na obeh straneh ogrska garda, nato pa oddelek ogrske telesne straže. Za njimi se peljeta v vozu oba kraljeva komisarja in oba varuha krone h» za njimi istotako v vozu- višja dubovščina. SprevoBl zaJcljuči eškadron huEarjev. Na lirihček kronanja. Sprevod v kral.evi gi-ad se bo i omikal p<> Tariiok-ulici čez Disov trg, jo Jurjevski uiici na lry Sv. Jurija, Predno pa odkle^o udeleženci sprevoJa -> grad, se ustavijo šc pri lir.bčku kronanja, ki so nahaja na trgu Sv. Jnrija. N.egovo Veličanstvo nprski kralj se poda na konji na hribfifik. Na hribfv ku bo napravil z lneeom sv. štefaua Stir zamah« na vs« šttr-i strr.-il svetn. Knezo.:adško;-;>rmuis bo nato ¦ čital kraljevo i risego na ust >vo. Krvlj glasno ponuvlja beaede prisege.- Po prisegi bo kralj na koniu zapustil hribček in se bo vrnil obdan od sj)rerastva n;i konjib, v kraljevi dvorec. Palfillu. Palatin ie kraljev namestnik, ki je v preišnjih časih stalno irobival v liudinit ešti. Ker sedaj Ogr ska nira.i no oncga. pul.-.rna, bo ngrs;:i državni zbor izvoM namestnika j.alati a, ki l:o obfliiem z ostregor.skim knezoiiadžkofom-primasoni kronal krnlja Kaivia in kraJjico Cito. Pojedlna po kronanju. Zadnji obred kronanja je pojedina. Člacii tlrž. zbornice in velikaži, ki so bili pri kroiiaiiju v oerkvi, se podajo v nalašft za to pripra.vljeno <l\-onuio kraljevega gračlu, kamor se |.O!dajo tudi kralj in kraljica z ožjim spremstvom, Kralj in kraljic.ii se vsedeta na nekoliko višji sedež ob pogrnjeni mizi. Pojedine se vdeležijo razven kralja in kraljioe še iudi primas-najiškof ostrogonski, papežev nuncij, nadSkof iz Kaloše in namestnik palafma,' Kralju in kraljici strežejo pod vodstvom najvišjega dvornega točaja državni ix»slanci, katere je državna zbornica nalašč v ta munen izvolila. Fn ;ojedini ima knoz-prim;\s slovcsno iiapitnico na krvjja in kraljico. Po končani pojedini zapu-sti dvorauo kraljeva dvojica in višje spremstvo. Clani obeh zbornic se nato zberejo k seji v državni zbornici, sestavijo in podpišeo zapisnik kronanja. Obred kronanja je s tem konfian. Popoldne istega dne se bodo kraljici poklonile dvorr*e gospe in gosjio za to določenih drugib dostojanstvenifcov. Postranski obredl kroiianla. V zvezi s kronanjem je še tufli vee cJrugih obredov. Krona sv. Stefana in druga kraljeva zruv menja za kronanje se prenesejo iz lcraja, kjer so bila shranjena, v kraljevo stanovanje, od tam v cerkev, kjer se vrši kronanie, po dovršenem kronairju se pa za nekaj ur izfjostavijo v cerkvi, nakar se zopet shranijo v ctoločene prostore. Krona sv. Stelana in druga znamenja za kronanje se prenesejo 2 dni pred kronanjem v notranje prostore kraljevega gra- du z nainenom, da se za kronanje primerno pripravijo, zlasti plašČ sv. Štefana sme samo kraljica z lastno roko primerno priptravjti. Dan pred kronanjem se j>renese krona sv. Stefana in druga kralj€vska znamenja za kronanje v slovesnem sprevodu iz kraljevega gradu v cerkev, kjer se vrgj kronauj« in še poioži]G v stransko kapelleč oerkve, v takozvano loretsko kapelico. Pq dovrSsnein kronanju pretnesejo istotako krono Sv. Štefana in druga kraljovska znamepja v vSlovesnem sprevojdu v cerkev, kjer se Javno izpostavijo skozi tri dni. Trefega dne se prenesejo nazaj v kraljevi grad, kjer se shranijo na doloftenem prostoru. Te obrede izvršu-'e]o rtva od kralja imcmcAana komisar.?a, oba stražarja krone sv. Stefana, namestnik najviSjega sodneiga dvora ter odnoslanstvo obeh /bornio. Prlprave za kronanie. V velikanski dvorani kraljevega gradu, kjer je shranjena krona sv. gtefana, se je vrgil dne 15. decembra opoldne 'komisijonalni oglcd na lifui mesta. Udeležili so se ga slražar krone gro : ;m-;. Szeolienyi, dvorni maršal ogrsld grof Nikolaj 'Szecsen, ravnatelj za dvorne obrede dvorni svetnik N«palek, vouja dvornega maršalskega nrada dVorni svetnik Aladar Szegedy-Massak, ministrski svetnik v pravosodnem ministrstvu Julij Toraczanyi, poveljnik kronske straže major .Tnlij Halas i:i t^.jniic miiiistrskega predsedstva bju-oii Karel Kaay. Komisiia se ]e preprifiala, da je /viozna omara, v kateri je sbran.jena krona sv. Stefana, nepoškodovajna, da je kraljevi pefcat nepoškodovan ter da je tudi plašC sv. Štefana, ^cl je razgrnjen na železno plošfio, popolnoma rujdotakn;en. Skrinje pri tej priliki niso odi»rli, kei- je potreba posebnega kraljcvega dovoljenja, da smRjo ta kraljevi pefiat odstraniti. Dan pred kronanjeni bodo položili krono s.v. Stetana na nalašč za to z.Kralen krasen voz in "o prepelj-ali do cerkve za kronanje. Za vozom bodo kornkali čuvaji krone, na ftelu jim j.oveljnik, stražarji kroiic s lielebardatni. Po končani komisiii so zaklenili dvorano s ključem obeh fiuva•.ev kronfl in s kljneem rniivstrskeiza riredsednika. — Novi ftnva' krone' grol Julij Ambroczy bo storil prisepo pred kronanjem, oh jiriliki, ko se ho odstranil pefint od želozne skrmje, v kateri ie sliraniona krnna .sv. fttRfana. Ljudsko prerokovanje. 0 kro.ianiu kralja in kraljice ]e med narodi na Oursk-em razširjenih cela \Tsta prerokovanj in i>ra\ljic. Med Slovaki je razširjeno slcdeče ; rerokovuiije: Ako na dan kronanja deži ali sneži, bo \lada; kralj v bogatili letib. Pšenica in rž bo rodila stoter sad, žitne shraml.e bodo polne n;!,]žlahts.e;šega žla. in vsako drugo leto bo toliko vina, da bo priman.;kovalo ]:osode. ln ,,ntijviš.;a gospodinja" (kraljica) Dodc imela srečo pri živinoreji in gospodinjstvu sploh. Masti in mesa ter joaač bo toliko, da bodo popotniki pri vsaki liiši dodobra postreženi. Ako se na dan. kronanja hied dežjem ali sne^om za nekaj «;a«a jiOkaže tudi zlato solnce, bo imel kralj tako napolnjene svoje blagajne, da mu ne bo treba naložiti dežoli novili davkov. Ce je ta dan mirno vrerae, b"ez velra, bo za fiasa vladanja novega kralja vladal mir in red. Kralj bo živel v miru s svo.iirrn sosedi in ne bo prelival krvi. Ako se kral^u pri kronanju in prtsegi nO!>eiia beseda ne spodrefie, bo imel srečo v družini, ako pa mu kaka beseda spodleti, pa se že na dan kronanja zbirajo firni oblaki uad njim in njegovo hišo. • ' ! i ¦ ^ Ako celi dan sije solnce. bo na OgrsTcem zaporedoma več lot tako slaba letina, da bo primanjkovaln kruha tudi v kraljevi flružini. Ako ]e čez opolclaii .uosta megla, kraljica ne bo imela sre6e pri svo ¦(•nj yospodin"stvu, ne pri živir.oreji. Vihf.r i.n vetrovi na dnn kronanja pome ijo, da bodo za fasa kraljevanja novega kralja nastali domafti in zvinan.ji prejiiri tor krvavc vo^ske.