Tečaj YD. Y Ljubljani, za mesec avgust 1879.
lilst 8.
Leina plača 2 gold. Družtveuiki dobivajo list brezplačno.
^ nabiraj, po^^
Učitelji, dijaki in nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
raso
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Nekaj prašanj, ki jih bode obravnoval 24. občni zbor čebelarjev v Pragi : — Dopis. — Naznanila. — Listnica opravništva.
Nekaj prašanj, ki jih bode obravnoval 24. občni zbor čebelarjev v Pragi:
Butlerow. Kieri so glavni vzroki, da čebelarstvo dandanes povsod peša, ker se umno s premakljivim satovjom ne čebelari in zakaj se je nekdaj staro čebelarstvo z nepremakljivim satovjem tako dobro ponašalo ?
Datlie. I'o kakih načelih naj se ravni pri pomnoženji panjev ?
Deicliert. O čebelni paši a) sploh, l) kaj bi se zainoglo storiti za zboljšanje paše, da čebeloreja ne obnemaga?
Dr. Dzierzon. Kako zamore čebelar prijetnost čebelarstva si zvikšati ?
Smemo s prirejo veče in močnejše čebele kaj dejanskega dobička pričakovati ?
Frey. O novem, vsem pametnim tirjatvam vstrezajočem panju ?
Kakošnja naj bo izreja matic ?
Gatter. Kdaj je dobro, da, tudi potrebno čebelam vode dajati?
GeraS. Kaj je krivo, da mora mnogo začetnikov čebelarstva svoje skušnje veči del drago plačevati?
V kterih okoljšinah in pogojah ima cvetje rastlin za čebelarja kaj dobička ?
Gilliler. Kako zamoremo več medü pridelovati in kako ga boljše spečati ?
Günther. Kaj je poglavitna reč za dobro prezimovanje in napredovanje čebel?
Hilbert. Je li kaj novega opazovanja o gnjili zalegi in Hilbertovem ozdravljevanji ?
Zamore li čebelar sam kaj vplivati na ceno medü, ali potrebujemo državnega varstva za domače čebelne pridelke ?
Huber. Je li svetovati čebeln panj brez medü na jesen pitati ter ga čez zimo pustiti, in kako naj bi se to naj boljše storilo ?
Kanitz. Kaj naj čebelarska društva storijo, da kmetovalca za čebelarstvo pridobijo in da se poprime umnega novejšega čebelarstva ?
Klinike. Kteri kraj čebelam bolj ugaja, visoko ali nizko ležeči?
KoviatkowsJci. 0 pomenu na pravem mestu narejenega žrelica za dobro prezimovanje (ali je li vse eno za prezimovanje. kje ima panj žrelice)?
Lehzen. Kaj je treba storiti o potovalnem čebelarstvu poletni čas?
Pollmann. Kako ceno ali vrednost za čebelarstvo imajo razna čebelna plemena.
Müller. Kaka pota naj nastopimo in kakih pomočkov se poslužimo, da bodo prašanje o čebelnem prezimovanji dobro rešeno ?
Pfeil. Kaj naj bi se zgodilo, da bi vendar enkrat dobili toliko potrebno postavo za čebelarstvo ?
Rabbow. Kako bi se dala avstrijska glasilka: „Viribus unitis" („z zedinenimi močmi") v prid čebelarstva obrniti?
Ali naj se zoper žvepljauje čebel dalje vojskujemo ter upamo zmage, ali naj vse opustimo, ker je zastonj ?
Iieinert. Kaj je vzrok, da kužna bolezin gnjile zalege marsikje nenadoma nastopi, kjer pred nikoli ni bila znana? Kako tej nesreči zabrauiti?
Sahinger. Nekaj poročil o novem čebelnem sovražniku „mutilla europeus" po Spodnjem Avstrijanskem. *)
Stahala. Kaj je naj boljši pripomoček, da panj pridejanih čebel, ali dodane nove matice ne mori?
Viebeg. Kako naj se prostor za zalego in med loči, da se zamore polno satovje brez nadlegovanja čebel vun jemati in matici pot do prostora za mčd zabraniti ?
Vogel. Poročilo o normalni (splohni) meri za satnike in panje?
Vogel, Günther in Dr. Butlerow. Poročila o Kavkaziški čebeli in njeni reji na Nemškem.
Wächter. Po kterem času zalega neoplodena matica le trotovno zalego ? Zamore li biti taka matica pozneje oplodena ?
Predlog o napravi izglednega čebelnjaka za Nemčijo.
Predlog matice od leta 1880 naprej po Freywirth-overa navoda zaznamovati, da se njih rojstno leto lahko spoznl
Weygandt. O matičnem izrejevanji. Nekaj o Gravnnhorstovem panji.
Dostävek vredništva. Toliko prašanj in obravnav je do zdaj od slovečih čebelarjev naznanjenih. Obravnovalo se bode pa še marsikaj druzega. kar do zdaj še ni naznanjenega. N. pr., če bo le mogoče: Je li čebela škodljiva sadju in grojzdju ? Imajo posestniki in kmetovalci kaj škode od potovalnega čebelarstva ? itd.
Zraven tega obeta razstava biti posebno velikanska, kar je za čebelarje euako, če ne še bolj, podučljivo. kakor ustmene obravnave. Kdor tedaj se za napredek čebelarstva zanima, naj ne zamudi o tej priliki zlate Prage obiskati.
*) Glej 9. list 1, 1878 str. 68.
Dopis.
Z Besnice o sv. Jakobu. Ne spominjem se, da bi bil od tod kako čebelarsko poročilo v „Čebeli" bral, tedaj dovolite mi malo prostorčeka v Vašem listu, ker imam ravno čas.
Besnica, kako čudno ime! Mora biti pač kje v deveti deželi! Čudno ime — zakaj ? Ime je imena vredno. Od kod in zakaj tako imč, nevem, ker sem priprosti kmetovalec, le rekel bi, da pomena ni treba od prvega zloga izpeljevati, da se kdo ne prestraši. Je pa Besnica. mirna dolinica ali bolj prav soteska, ki se kmalo od Sostrega začnč ter se vije do Trebelevskega pogorja. *) Po strugi pelja kantonska cesta iz Ljubljane do Trebelevega in od tod v Šmartno poleg Litije. Po tej cesti se dopeljava naj več sadja v Ljubljano; saj češenj menda od ni-kodar toliko, kakor s Prežganjske in Štangarske fare. V dobri letini si marsikteri stotine zaslužijo. V to sotesko pripeljä vsako leto mnogo čebelarjev svojo družinico v kostanj tako, da vsa dolinca mrgoli čebel ter je na stotine in stotine panjev. Če je vreme ugodno, si čebele dobro pomagajo, ker po kostanju imajo čebele pašo na divjem žajbeljnu in drugih gojzdnih cvetlicah. Kakor vsako leto smo jih pripeljali tudi letos, znabiti še več, kakor druga leta, ker je bila spondad tako neugodna za čebelarstvo. Ali zlati gradovi, ki smo jih na kostanj zidali, so šli po vodi. Da, res po vodi! Dvakrat, trikrat je huda ploha kostanj oprala in cvet je rujav postal, čebele pa za lakot cepale. Nazaj smo navaduo zarad rojev več panjev peljali, kakor v pašo; letos bo pa ravno narobe: mnogo lačnih panjev smo pripeljali, mnogo manj enako lačnih panjev bomo odpeljali. Mogoče, da čebele, v ugodnem vremenu na pogojzdnih rastlinah še kaj dobijo, pa ravno velikega upanja si ne smemo delati.
Naj bode še ajda slaba, potem bo treba jako zbirati; kaj bomo čez zimo pustili. Pa — upajmo dobro, dokler se dd, slabo pride tako vselej prezgodaj. Z Bogom.
Naznanila.
Naj čitatelji ue zamerijo, da uisiuo lista koncem julija poslali, čakali smo, da bi bilo došlo naznanilo o znižani voznini po železnicah. To naznanilo se je po časopisih objavljalo navadno saj mesec dni popred, letos pa smo čakali do srede avgusta — zastonj. Tedaj druzega ni kazalo, kakor še tretji list za mesec avgust izdati namest „Navoda", kterega bomo z listom vred prihodnji mesec poslali. Zdaj ga že zarad poštnine ne moremo poslati.
Kdor se hoče z znižano ceno voziti, mora imeti zborovalno izkaznico, (Legitimationskarte). Dobivajo se izkaznice pri g. prof. Karolu Kheil-ti v Pragi, Višehrad St. 1, če se mu vdeleževanje občnega zbora naznani ter priloži 1 gld. 75 kr.
JQgJ*- Oe bi kdo želil, izkaznico pri nas dobiti, naj nam v kratkem znesek pošlje in bomo mu radi vše preskrbeli.
Železnice, ki so do zdaj znižano voznino dovolile so:
1.	Ces. Franc- Jožefova, za čas od 1. do 15. septembra t. 1.
2.	Avstrijska severno-nemška zvezua žel. (österr. "Verbindungsbahn), za čas od 1. do 16. septembra.
3.	Češk a zahodna železn. (Böhmische Westbahn).
4.	Rakonic-Protivin. državna železnica, obe za čas od 5. do 14. septembra.
Vse štiri železnice dovoljujejo po pokazani izkaznici proti plači tretjega razreda vožnjo v drugem razredu, ali pa proti polplači druzega razreda vožnjo v tretjem razredu na vsili navadnih vlakih, t. j. mešanih, poštnih in nagličev.
Cena voznine za razstavne reči je tako znižana, da tje se plača redno, nazaj pa grč vse brezplačno. Reči, poslane kot „Eilgut", ne vživajo dobrote znižane cene.
Voznemu listu v razstavo poslanih reči se mora pridejati razstavna izkaznica. Napis naj se glasi: Na razstavni odbor (Ausstellungs-Comitč) v Pragi, Wenzelsplatz. Nr. 799 II.
Dostavljamo, da vodstva južne, Rudolfove, tudi nekaj družili železnic so druga leta navadno dovoljevale znižano voznino za 33^ navadne plače. Naj berž bo letos tudi tako.
Oe bomo kaj natanjčnišega izvedili, bomo po „Slovencu ali „Novicah" o pravem času naznanili.
Kdor bi pa želil o priliki tega potovanja razun Prage še kaj drugih mest in dežel viditi, stori naj boljše, če vzame tako zvani „Rundreise-Billet". Vožnja stane tako naj cenejše, potnik izstopi kjer in kadar hoče ter je brez vsega daljnega nadleževanja.
jpgg"" Za vdeleževanje 24. občnega zbora v Pragi je c. kr. ministerstvo kmetijstva čeb. društvu dovolilo 50 gld. Ilvala!
Listnica vredništvu.
Gg. J. L. in A. D. iu še drugim: Ne zamerite, če Vaše dopise malo okrajšamo, ali skupno v „Dostavku" vredn. naznanimo. Storimo to zlasti letos, ker nam prostora pomanjkuje. in takrat, kadar so si listi podobni ter nimajo kaj posebnega. Po izdanem „Navodu" bo list spet staro obliko dobil in bomo dopise laglje cele prinašali.
Blag. g. A. H., prof. v O. Pošljemo Vam liste v drugič, ker, kakor kaže dopis, se je prva pošiljatev zgubila.