Štev. 2289.	1936.
IX.
OGIASfflK LAVANTINSKE ŠKOflJE
Vsebina: 67. Molitve za preganjane katoličane v Španiji in za svetovni mir. — 68. Sacra Congregatio Rituum: extenditur facultas celebrandi Missam votivam D, N. lesu Christi, Summi et Aeterni Sacerdotis. — 69. Pontificia commissio ad codicis canones authentice interpretandos: responsa ad proposita dubia. — 70. Misijonska nedelja. — 71. Osebna naznanila.
67.
Molitve za preganjane katoličane v Španiji in za svetovni mir.
Že več mesecev divja v Španiji strahovita državljanska vojska. Podivjani brezbožniki porabljajo to priložnost, da razlivajo svoj srd na katoliško Cerkev, njene ustanove in njene služabnike. Španski katoliki morajo trpeti strašno preganjanje, ki je eno najhujših, kar jih je Cerkev kedaj doživela. Na stotine cerkva, samostanov in cerkvenih ustanov je požganih in porušenih. Uničene so starodavne stavbe in umetnine, ki jih je občudoval ves kulturni svet. Pomorjenih je bilo do sedaj več škofov in na tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic, od katerih so nekatere pred smrtjo grozovito mučili. Padlo je nebroj nedolžnih žrtev, celò otrok in žena, ki so se zdeli brezbožnikom radi katoliške vere sumljivi. Kar verno srce najhuje boli, je to, da se sovražniki božji	s	svojimi	strašnimi	bogo-
skrunstvi ne ustavijo niti pred Najsvetejšim.
S krvavečim srcem čita katoliški kristjan poročila o grozodejstvih, ki izzivajo božjo Previdnost, razširjajo neizmerno bol in nesrečo ter se bližajo, kakor se zdi, tudi drugim deželam.
Naša dolžnost je pred vsem, da damo božjemu	Srcu,	ki	nam	vprav
v presvetem Rešnjem Telesu daje dokaz največje ljubezni, zadoščenje za nezaslišane žalitve, ki se mu godijo. — Dalje nam verno srce veleva, da po svojih močeh pomagamo trpečim bratom v Španiji ter molimo za nje, naj jim dobri Bog okrajša dneve preizkušnje, ustavi bratomorno državljansko vojsko ter vrne vernemu ljudstvu mir in versko svobodo. — Končno bo nam samim v korist, ako se združimo v pobožnih molitvah, naj božje Srce v svojem neskončnem usmiljenju zadrži srd Bogu odtujenih src, da enaka preganjanja in bogoskrunstva ne bodo prišla tudi nad naš narod, in da se ohrani mir, ki po njem hrepeni ves svet.
Zato naj se 1. prihodnjo roženvensko nedeljo, dne 4. oktobra t. L, v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah pri pred- ali popoldanski službi božji priredi pred izpostavljenim Najsvetejšim molitvena ura, če ni bila ta dan že doslej v navadi, tokrat še posebej v spravo in zadoščenje božjemu Srcu, v tolažbo in pomoč v Španiji in drugod preganjanim katoličanom, za odvrnitev verskih preganjanj in ohranitev miru na svetu.
2.	Čč. gg. dušni pastirji naj to spravno, zadostivno in prosivno pobožnost vernikom pravočasno oznanijo ter jih povabijo, da se je, kolikor mogoče, polnoštevilno udeležijo in da ta dan, pa tudi v prihodnje darujejo
svoje molitve, svoja sveta obhajila in dobra dela, svoje bridkosti in težave v zgoraj označeni namen.
3.	Duhovniki in v to poklicani laiki bodo storili socijalno-dobro delo, ako bodo na primeren način poučili ljudstvo o veliki zmoti in nevarnosti komunizma ter sorodnih stremljenj, ki hočejo z nasiljem izpre-meniti dosedanji družabni red. Proti takšnim zločinskim poizkusom naj se pri vsaki priložnosti, javno in zasebno poudarja, da je rešitve človeške družbe iz sedanje bede in izboljšanja razmer pričakovati samo le od doslednega izvajanja krščanske pravičnosti in ljubezni, kakor jo uči Cerkev Kristusova. In ne le z besedo, ampak v dejanju moramo vsi pokazati svojo željo in voljo, da hočemo na podlagi krščanskih načel, mirnim potom, pripomoči ubogim, zatiranim, delavskim slojem do izpolnitve njihovih upravičenih zahtev.
Gospod, ponižaj sovražnike svete Cerkve, daj krščanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo soglasje, daj vsemu krščanskemu ljudstvu mir-in edinost: prosimo te, sliši nas !
Kraljica miru, prosi za nas!
V Mariboru, na god sedmerih bolečin preblažene Device Marije, dne 15. septembra 1936.
f Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
68.
Sacra Congregatio Rituum
Extenditur facultas celebrandi Missam votivam D. N. Iesu Christi, Summi
et Aeterni Sacerdotis.1
Duobus abhinc annis Societas Divini Salvatoris, approbante Revmo Ordinario Berolinensi, Pium Exercitium orandi pro sanctificatione Cleri orbis universi, promovere coepit, idque maxime Sabbato post primam feriam VI cuiusque mensis. Mox plurimi Episcopi hoc Pium Exercitium perlibenter approbarunt et magnus numerus fidelium eidem adhaerere coepit, ita ut, vix elapsis duobus annis ex quo initium sumpsit, quasi quadragies centena millia attingat.
Nuper vero, edita gravissima Encyclica a Sanctissimo Domino nostro Pio Papa XI »De Sacerdotio Catholico«, visum est multis etiam praefatum Pium Exercitium concurrere enixius debere ut Deus sacerdotes et ad-spirantes ad sacerdotium orbis universi sanctificet. Hisce rationibus permotus et vota multorum promens, Generalis Moderator eiusdem Societatis Sanctissimum Dominum Nostrum enixe humiliterque supplicavit, ut qualibet prima feria V mensis in omnibus ecclesiis et oratoriis, in quibus, approbante loci Ordinario, preces pro sanctificatione sacerdotum orbis universi fiunt, unica Missa votiva de Summo et Aeterno Sacerdote Iesu Christo litari valeat.
Sanctitas porro Sua, referente infrascripto Cardinali Sacrorum Rituum Congregationi Praefecto, in Audientia diei 11 Martii 1936 has preces peramanter excipiens, benigne indulgere dignata est ut primis feriis V cuiusque mensis in ecclesiis vel oratoriis, ubi de consensu respectivi Ordinarii peculiaria exercitia pietatis pro Cleri sanctificatione mane peragun-
1 AAS, an. et vol. XXVIII, pag. 240.
tur, una Missa votiva de Iesu Christo Summo et Aeterno Sacerdote litari possit, dummodo non occurrat festum duplex primae vel secundae classis, quodlibet festum, vigilia aut octava Domini, Commemoratio Omnium Fidelium Defunctorum; prohibetur etiam diebus 2, 3 et 4 Ianuarii, in quibus legatur Missa »Puer natus« infra Octavam Nativitatis: salva tamen semper Missa conventuali aut paroeciali. Annuit insuper eadem Sanctitas Sua, ut loco feriae V etiam primo Sabbato mensis de consensu Episcopi cum praefatis privilegiis dictum Pium Exercitium peragi valeat, servatis tarnen praescriptis injunctionibus. Contrariis non obstantibus quibuscumque.
Datum Romae, die 11 Martii 1936.
C. Card. Laurenti, Praefectus.
L. * S.	A.	Carinci,	Secretarius.
69.
Pontificia commissio ad codicis canones authe-tice interpretandos.
Responsa ad proposita dubia.1
Emmi Patres Pontificiae Commissionis ad Codicis canones authentice interpretandos, propositis in plenario coetu quae sequuntur dubiis, responderi mandarunt ut infra ad singula:
I. De cessione bonorum a religioso mutanda
D. An requiratur venia S. Sedis ut professus, ad normam canonis 580 § 2, cessionem vel dispositionem saltem de notabili bonorum parte in favorem religionis mutare possit.
R. Affirmative.
II. De tempore Sacrae Ordinationis
D. An sub verbis festo de praecepto, de quibus in canone 1006 § 3, veniant etiam festa per Codicem in universa Ecclesia suppressa.
R. Negative.
Datum Romae, e Civitate Vaticana, die 15 mensis Maii anno 1936.
I. Card. Serafini, Praeses,
L. * S.	I. Bruno, Secretarius.
70.
Misijonska nedelja.
Predzadnja nedelja v oktobru, letos 18. oktobra — 20. nedelja po Binkoštih — je misijonska nedelja. Dušni pastirji naj ljudstvo 19. nedeljo po Binkoštih posebej opozorijo na ta misijonski praznik in naj skrbijo, da se v polni meri doseže namen tega dneva: vzbuditi zanimanje vernikov za misijonsko idejo, podpirati misijone z molitvijo in gmotnimi prispevki. Podroben načrt za praznovanje misijonske nedelje je bil objavljen v Oglasniku leta 1932, IX., str, 63 sl.
Potrebno je, da se poleg govorjene besede, pridige in predavanja, širi misijonska misel tudi s tiskano besedo. Zato bo misijonska pisarna v Ljubljani, kakor že več let, poslala vsem župnijskim uradom ljubljanske in lavantinske škofije misijonske tiskovine in knjižice ter okrožnico, ki po-
1 AAS an. et vol. XXVIII, pag. 210.
jasnjuje namen pošiljatve. Dušni pastirji naj pošiljko dobrovoljno sprejmejo. Naj se ne strašijo truda pri razdeljevanju misijonskega čtiva in zbiranju denarnih prispevkov, saj je to delo izvrševanje Kristusovega poslanstva: rešitev neumrjočih duš. — Zbirka za DŠV (misijonska nedelja in udnina članov) je znašala v lavantinski škofiji leta 1935: Din 65.033 25. To je sicer lepa vsota, a malenkostna v primeri z milijonskimi izdatki, ki se potrošijo vsako leto za alkoholne pijače, zabave.
Na občnem zboru Unionis Cleri Missionariae (UCM) za Jugoslavijo, ki se je vršil 9. julija t. 1. v Zagrebu, je predsednik škof dr. Gregorij Rožman izrazil željo, naj bi v letu 1936 obe slovenski škofiji, lavantinska in ljubljanska, za DŠV zbrali četrt milijona dinarjev. Če bi vsak vernik povprečno dal 25 par na leto v ta namen, je gornja vsota presežena. Naš cilj naj bo; vsaj pol dinarja letno od vsakega vernika za misijone!
DŠV naj bo uvedeno v vsaki župniji. Naj ne bo nobene župnije v škofiji, ki ne bi imela vsaj nekaj rednih članov DŠV. Nabiralne pole in brošure, v katerih se pojasnjuje namen in delovanje DŠV, se na željo dopoš-ljejo. Gg. dušni pastirji, oziroma od njih določeni poverjeniki, naj članarino redno pobirajo in odpošiljajo. — Zbirka misijonske nedelje in izkupiček za misijonske tiskovine naj se po položnici, ki je priložena misijonski po-šiljatvi, čimprej vpošlje Misijonski zvezi lavantinske duhovščine v Mariboru. Na položnici naj bo točno označeno, koliko znaša zbirka, koliko je za tiskovine. Nerazprodane tiskovine naj se vrnejo naslovu, ki jih je poslal.
Tej številki Oglasnika so priložene položnice Misijonske zveze lavantinske duhovščine v Mariboru. Čč. gg. duhovniki naj jih uporabijo pri pošiljanju misijonskega denarja za: DŠV (članarina in drugi prispevki), afriški misijoni, Dejanje sv. Detinstva (DD), Božji grob, oz. gostišče v Jeruzalemu, članarina UCM, misijoni sploh. Vsakokrat naj bo na položnici zadaj natančno napisano, v kateri namen se denar pošilja. Poslati se more po eni položnici v različne misijonske namene, le označba naj bo točna. Gg. dekani naj misijonske zbirke, ki jih župnijski uradi pošljejo kn. šk. ordinariatu po dekanijskih uradih, brez odlašanja semkaj nakažejo.
71.
Osebna naznanila.
Imenovani so: a) V kn. šk. duhovniškem semenišču v Mariboru: za ravnatelja p. n. g. dr. Alojzij Ostre, stolni kanonik in ravnatelj kn. šk. dijaškega semenišča; za študijskega prefekta ozir. podravnatelja (za dobo odsotnosti g. dr. Jakoba Aleksiča) g. dr. Janez Janžekovič, bogoslovni docent in prefekt v dijaškem semenišču. b) V kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru: za ravnatelja g. Jakob Richter, prefekt v istem zavodu in veroučitelj-suplent na drž. klasični gimnaziji v Mariboru; za prefekte gg.: Gregor Zafošnik, kaplan v Gornji Radgoni; dr. Maks Držečnik, kaplan v Svetinjah z delokrogom v Mariboru in Mihael Jerič, seme-niški duhovnik in slušatelj V. letnika bogoslovnega učilišča v Mariboru (vsi s 15. septembrom 1936).
Nastavljena sta bila za kaplana gg.: novomašnik Anton Holz e dl v Turnišču (1. avg. 1936) in minoritski duhovnik P. Karl Jelušič pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju (1. sept 1936).
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 22. septembra 1936.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.