EMILIJAN CEVC GOTSKI SVEČNIK Z ZGORNJEGA STOLPA Leta 1955 so izkopali na škofjeloškem Kranclju poleg drugih drobnih kulturnozgodovinskih predmetov tudi torzo medeninastega kipca, ki je bil nekoč sestavni del s\ečnika, njegov trup. S to najdbo je škofjeloški pokrajinski muzej pridoljii lep razstavni kos, ki je še Juikavnejši, ker so naše muzejske zbirke s srcdnje\ eškimi predmeti vsakdanje rabe kaj slabo založene.^ Zato bo kar prav, če kipec Tiekoliko podrobneje opišono in mu I)oiščemo sorodnike drugod po Evropi. SI. 1. Škofjeloški gotski svečnik, sprednja stran SI. 2. Škofjeloški gotski svečnik, hrbtna stran Figura je vlita iz medi in je danes pred nami le kot torzo. čigar \išina znaša 148 mm. Stopali sta od gležnjcv dalje s podstavkom vred odlomljeni, leva roka manjka od komolca dalje in izginili sta tudi obe puši za sveče. Kipec prekriva zelena patina, ki na nekaterih mestih, posebno na levi strani obraza, zabrisuje modelacijske podrobnosti. Na desnem rokavu, 53 kjer so nekoč z železno zakovico seknndarno pritrdili (odlomljeno ali novo) roko, se je okoli luknjice razrasla železna rja (si. 1 in 2). Motivno gre za moško figuuo, za paža, ki je nekoč lahno razkoračen stal na podsta-^kn. ^-stran iztegnjeni roki se mu v komolcih nalahno zalamljata navzgor, na dlaneh, ki sta spremenjeni pravzaprav v dve preluknjani ploščici, pa sta bila svoje dni pritrjena nastavka, ki sta služila kot puši za sveče. Malo na\zgor dvignjena glava je zasukana nekoliko v desno stran. Na obrazu so močno poudarjene oči, nos j e nekoliko potlačen, kosmi razcepljene, koničaste brade pa se kodrajo v dve strani. Usta obrobljajo močni brki, ki potekajo še vzdolž brade, izpod pokrivala pa segajo ob sencih in čez tilnik sumarično modelirani in na kratko pristriženi lasje. — Oblečen je paž v jopič, ki se čez prša tesno prilega k telesu in sega spodaj do srede beder, kjer ga obroblja značilni spuščeni pas. Rokava jopiča segata do komolcev, kjer se močno razširita, tako da nastane na \ saki strani telesa po en skoraj trikoten lik. V pasu je jopič močno stisnjen, prsni del se mu volumiozno boči. Hrbtna stran učinkuje v primerjavi s sprednjo nekoliko sploSčeno, čeprav je celota preračunana tudi na pogled od te strani. Noge tiče pažu v tesno se prilegajočih hlačah, na glavi pa ima čepico, ki se ji iznad širokega spodnjega roba dvigajo trije roglji, od katerih je srednji višji in nazaj zavihnjen. Podrobnosti — n. pr. rob rokavov, ovratnik in podobno — niso nakazane. Gre za serijski, v kalupu vliti izdelek. Že C. A v g u š t i n je pravilno domneval, da najdeni kos »presega okvir prizadevanj umetne obrti srednjeveške Gorenjske in kaže na tivoz iz Bavarske«. V freisinški Skofji Loki je možnost takega importa še posebno razumljiva, saj se nam zdi, da je svečnik pripadal najbrž osebnemu inventarju škofa ali njegovega spremstva. Ne dvomim, da bomo loškemu svečniku našli se mnogo dvojnikov, ob katerih bi kulturni zgodovinar lahko mikavno zasledoval transportiranje izdelkov ene in iste delavnice iz matičnega mesta na vse strani Evrope. Trenutno poznam še dva primerka enakega svečnika. Prvi, ki je v celoti ohranjen, je v peissauski stolnici^ (si. 3), drugi, nekoliko poškodovan, pa bogati Grajski muzej (Varmuzeum) v Budimpešti in izvira iz Szendrovara' (si. 4). Za nas j e posebno vabljiv passauski primerek, ker omogoča rekonstrukcijo našega svečnika, slabše ohranjeni ogrski kos pa le-to še potrdi. Passauski svečnik meri s podstavkom vred 220 mm, pri čemer znaša višina pri nas manjkajočega spodnjega dela slabo tretjino celotne višine. Torej je nemški primerek po dimenzijah enak našemu. Po passauskem pa lahko naš svečnik takole dopolnimo: Paževa nekoliko prisiljena stopala so pritrjena na trinožni podstavek, čigar plošča ima podobo šesterokota, ki se mu stranice ločno usločajo, tako da se približujejo kar zvezdnati obliki. Noge podstavka prehajajo spodaj v dvoločno profilacijo, ki zdaleč spomni kar na stopalo. V vsaki roki drži paž okrogel pladenj, ki ga spodaj obkroža ločno nazobčana in z vrsto okroglih lukenj predrta bordura, ki zakriva stik med nastavkom in »dlanjo«. Na vsak pladenj je posebno pritrjena puša za svečo, ki ima spodaj velik okrogel ločen j ; puša sama je podobna navzgor se nalahno razširjajočemu valju in se zaključuje na vrhu z žlebasto profiliranim robom. 54 SI. 3. Passauaki gotski svečnik SI. 4. Budimpeštanski gotski svečnik Budimpeštaiiski s^ ečnik po figuri iii podstavku popolnoma sogla.ša s passauskim in loškim; podstavek mu je nekoliko zverižen, paževa leva noga je nalomljena in oba nastavka za sveče manjkata, kajti ta, ki ga danes drži v levici, je že kasnejšega datvima. Mere tega svečnika mi niso znane in jih zato ne moremo primerjati z našimi. Seveda ni nujno, da bi bili vsi ti svečniki popolnoma istega liva, saj opazimo med njimi tudi nekaj manjših razločkov. Ce primerjamo n. pr. samo passausko in loško figuro, vidimo, da so pri prvi nakazani z nekaj črtami tudi kodri las, ki jih v Loki ni opaziti, pač pa so pri loškem pažii skrbneje zarisani kosmi brade. Srednji rogelj na pokrivalu passauskega paža se mi zdi nekoliko krajši in podlaht je v komolcu nekoliko tanjša od debeline rokavov na jopiču. Vendar vsi ti razločki niso tolikanj pomembni, da bi zanikali nastanek vseh teh svečnikov v isti delavnici in ob I)ribližno istem času.* Časovna opredelitev nam Jie dela velikih težav, čeprav gre za serijski izdelek, pri katerem so lahko isti vzori in kalupi služili tudi daljšo dobo. Stilno smo v času zorečega »mehkega sloga« z njegovimi voluminoznimi poudarki in z melodiozno razgibano držo figur. Tudi paževa noša je časovno lahko opredeljiva. Tesno se prilegajoči jopič z rokavi, razširjenimi v komolcu, ki jim je rob bodisi raven — kakor v našem primeru — liodisi narezljan ali nazobčan, je prevladoval v času okoli leta 1400, čeprav 55 ga srečujemo še tja do srede 15. stoleija. Jsto velja tudi za globoko na boke spuščeni pas in časovno zgovorna je tudi dvojno nakodrana ivenclovska « bradica. Od številnih sorodnih spomenikov naj pokažem le na enega: na leseni kup sv. viteza v milnchcnskeni Bavarskem nacionalnem muzeju iz dvajsetih let 15. stoletja,' čeprav se mi zdi. da j e nastal prototip našega svečnika že nekoliko prej, najverjetneje ob koncu 14. stoletja. Tudi po tipu bi smeli pomakniti naše svečnike že v pozno 14. stoletje, saj so se svečniki, ki j im nadomešča trup človeška figura, držeča v vsaki roki po en nastavek za svečo, pojavili že v pozni gotiki, najbolj pa so se priljubili v humanističnem razdobju renesanse v 16. stoletju." Passauskemu svečniku domneva G. B a r t e l flamsko poreklo, ki bi bilo ob trgovskem razcvetu flamskih mest v poznem srednjem veku tudi kulturnozgodovinsko razumljivo. \ sekakor bi utegnile nadaljnje najdbe tipa ssvečnika s pažem« tudi to vprašanje mika\ no osvetliti, saj že doslej znani primerki povezujejo Srednjo (Passau), Južno (Škofja Loka) in Vzhodno (Budimpešta) Evropo \ radij nekega (zahodnega?) kulturnega importa. Opombe I. Prvi ji- najdlM) opisal Cene Avguštin: ZakljiKTk izkojjavanj na Krajulju. Loški rtizgledi 11, 1955, str. 101. — 2. Gnstav Bartel v Realle^ikon ztir Deutschen Kiinistgoschi'clil<' [.. pod geslom ArniUucIiiei-. str. 1105 sq. — 5. A Mugvarorszagi miiveszet a lianfoglalastol a XJX. szuzadig (rcdaktor Dercseiiyi Dezso), Budapest 1956, str. 210. si. 147. — 4. Pri ivm se moramo seveda vprašati, kam naj pritaknemo dvoramni nastavek /a sveče, ki so ga našli na Kranclju v bližini ipaževe figUTice. V Loških raz.irlcdili (o. c.) sta bila oiba k^na repnrflncirana skupaj, kakor bi priipadala istemu oibjektu. Časovno pripada tudi ta na.st;ivek pozjii gotiki, nikakuT pa ga ne moremo povezati z našim paženi. To nam dcikaziije že passnuski svečnik, pa tudi veliikost obeh k)c«sov. Uvoramni nastavek je za ipaževo figuirico odločno prevelik. Prav tako je preveliko plaščato ko^leno nastavka, čif;ar '/ vijačnico opremljena luknja ima kar za 5 nvm širši premer (Umim) kot 'pa luknja v paiževj »dlaini« (6 mm). Tu
  • (x> en tak dvoramni nasta>ek. ikakršen je loiški. bi se srednji dve rajueni nicHl^ebujno približali na skoraj d\oce-utimetnski razmak, tako da bi sveči druga dru','o talili. Seveda bi bilo nvožjio. da so svečnik v zadnjih letih poiabe. ko ga je gosix>sika miza že zavrgla. duiKtlnili s ikosom. ki je poiprej spadal v sestav drugega svečnika in da je nat«) v taki heterogeni oiiliki dočakal svoj »muzejski čas«. — ,\a splo>šiH> bi za dvoranuii fragment smeli (kMivnevati. da je pripadali svečniku, ki ie bil podoben tistt^mn. kot ga navaia citirani Reallexikon passiini. v sliki 15. — 5. Prijn. reprodukcijo v moji razpravi Ob |)ru'blemu Hansa iz Judenburga. Razprave II. Razreda xa zgodovinske in družbene vinle SA/L'. 1<>55. str. 2<>2. — 6. Realle.Nikon, o. c. str. 1105. — Za originalno fotografijo passauiskega svečnika se moram po ljubeznivem posredovanju g. dr. Tamasa Bogvava (.Vliinchen) zahvaliti Bavarskemu spomeniškemu uradu (Baveri^schcs Landesanit fiir Denkmalpflege) v MUnchenu. P r i p i s : Passauski svečnik je zdaj razsia\lien v munelienskem Bavarskem naiionalnem muzeju. — Ob iz.k-opavanjih v budiinskem gradu so naišli še nekaj fragmentov enakih svečnikov. \w\ med novimi j)ri