Dne 12. avgusta je imelo naše občinstvo izredno priložnost, da je lahko domačem kraju prisostvovalo nastopu odličnih ukrajinskih umetnikov, članov kijevskega opernega in baletnega gledališča. Nastop je organizirala medrepubliška kulturno-prosvetna skupnost, katere Član je tudi naša občinska zveza Svol in prosvetnih društev. Program je bil popularen, toda vsekozi na umetniški višini, pester in nadvse zanimiv. Nastopali so operni solisti, ki so zapeli nekaj arij iz popularnih oper ter nekaj ukrajinskih narodnih pesmi, baletni pari pa so izvajali odlomke iz klasičnih baletov in nekaj ljudskih plesov. Višek umetniškega užitka nam je posredoval odlični baritonist Andrej Kikot, dvakratni odlikovanec z Leninovim redom. Poslušalci so z največjo pozornostjo sledili programu, navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke, tako da so morali izvajalci še in še prihajati na oder. * NEKAJ MISLI O NA¬ ŠEM TURIZMU Stran 6 Z AVTOSTOPOM PO EVROPI Stran 10 In 11 ^ PIONIRSKI KOTIČEK Stran 8 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO III. * ŠTEVILKA 9 SEPTEMBER 1964 CENA 20 DIN Poštnina plačana v gotovini Uit mlini immi milili iniiiii minil umili minil m mt umili IM« imun immi iiinm mirni imim umili immi mini immi immi immi immi im 2e več časa, predvsem pa v sedanjem obdobju predkongresne aktivnosti, prihajajo vse bolj in bolj do izraza težnje naših NOB bi čim zavestneje družbeno političnih organizacij, da bi v naši občini čimveč proslavili »Dan borca« dne 4. julija 1965. Na razširjenih sejah političnih organizacij in IO občinskega odbora SZDL Ilirska Bistrica smo pretresli možnosti in pogoje glede izvedbe omenjene zamisli in smo na seji dne 6. avgusta 1964 sprejeli naslednjo »iDaiMiiiimii mmn mmn mmn •mini niiiin •mini milili minil •••••m inmiiMim mmn • mm« nitim nnmi Mimn nnmi •m RESOLUCIJO 4. julij 1965 bomo praznovali i znamenju proslavljanja 20. oblet niee dokončne os v o •mt zmage narodno- _ ke nad fašizmom, posebno pa zmage prekmorskih brigad, ki so končale svojo slavno in zmagov'to pot v Ilirski Bistrici ob kapitulaciji 97. nemškega kor¬ pusa. Ko so aprila 1941 vkorakale na jugoslovansko ozemlje nemške in italijanske fašist ; čne tolpe, so ta¬ koj začele z uničevanjem in pre¬ ganjanjem našega prebivalstva. Teror, ki je vladal na okupira¬ nem italijanskem ozemlju Sloven¬ skega Primorja, hrvatske Istre in Dalmacije 20 let, se je razširil še v hujši obliki na tedaj okupirano ozemlje. Okupator je prirejal ka¬ zenske pohode, ropal in požigal domačije, poš*ljal v internacijo in taborišča može in dekleta, starč¬ ke in otroke. Okupatorska oblast je zaslutila veliko nevarnost ob pozivu KP in OF, ki sta pozvali ljudstvo k oboroženem uporu in združili v svojih vrstah vse zdra¬ ve sile, pripravljene za borbo proti okupatorju in njegovim po¬ magačem in je pričela z mobiliza¬ cijo vseh moških, da bi jim one¬ mogočila sodelovanje in vstop v partizanske vrste. Tako mobilizirani moški so bili odgnani v notranjost Italije. Ne¬ katere so vtaknili v vojaško sku¬ pino; drugim niso zaupali orožja in so jih razporedili v tako ime¬ novane »specialne delavske bata¬ ljone^. Tako so bili naši rojaki razsejani po južni Italiji, Siciliji, Sardiniji in Afriki od Egipta do Abesinije. Toda kljub strogemu nadzoru in cenzuri je prodirala v najbolj oddaljene kraje vest o narodno¬ osvobodilnem gibanju in velika večina naših ljudi je pričakovala poraz svojih tlačiteljev in zlom fašističnega režima. Zato je bil dan kapitulacije Italije za vse slo¬ venske in hrvaške može, ki so bili v italijanski vojski in za vse pri¬ padnike specialnih delavskih ba¬ taljonov, zgodovinski dan. Sprostil se je obenem revolucionarni val zaprtih in konfiniranih množic na italijanskem ozemlju vseh narod¬ nosti. Te množice so se začele ta¬ koj samostojno in pozneje organi¬ zirano zbirati v Carbonari, v Ba¬ riju in Gravini. Vendar se s porazom italijan¬ skega fašizma še ni končala bor¬ bena pot naših množic; italijan¬ ska vojaška oblast in reakcionar¬ na predaprilska kraljeva vlada v tujini sta onemogočili dezertacijo, stražili sta taborišča, propagirali vstop v kraljevo vojsko itd. Vsi poizkusi in njih trud pa so bili zaman. Preizkušeni predvojni re¬ volucionarji, posebno partijski ko¬ mite pod vodstvom tov. Vide Tomšič, so združili vsa hotenja v homogeno politično akcijo ter do¬ segli priznanje pripadnikov NOB v Italiji, s čimer je bilo gibanje združenja in pripadnosti novi Ti¬ tovi Jugoslaviji priznano po za¬ veznikih. Formirana in oborožena je bila tako I. prekmorska brigada, ki je stopila v bojni pohod jeseni 1943 in doživela ognjeni krst na Kor¬ čuli. V celotnem političnem in vo¬ jaškem boju narodov Jugoslavije je pomenila I. prekmorska briga¬ da novo kvaliteto, nov uspeh NOB. Od Italije do Afrike se je nadaljevalo zbiranje Jugoslova¬ nov in drugih narodov za NOV, plebiscit in štetja so dokazovala, koliko jih je za NOB in koliko za jugoslovansko legijo. Vrste bor¬ cev so se tako množile, da je bilo formiranih pet prekmorskih bri¬ gad daleč od svoje domovine. Te brigade so prispevale na jugoslo¬ vanskem ozemlju s svojo borbe¬ nostjo, požrtvovalnostjo in politič¬ no zrelostjo svoj častni delež pri dokončni zmagi nad fašizmom. V sklopu VII. korpusa, pozneje IV. armade in v sklopu 26. divi¬ zije VIII. korpusa so se udeležile nekatere prekmurske brigade in enote vseh bojev od Bosne, Herce¬ govine, Like do Ilirske Bistrice, drugih bojev v Cmi gori, Koro¬ ški do Trsta, I. in II. prekmorska brigada pa sta se bojevali v sklo¬ pu I. proletarske divizije po Bosni in delno na bojiščih Srema, kjer je v bojih večje število borcev padlo. Tako so se udeležili borci prek¬ morskih brigad in enot dolgotraj¬ nih in napornih pohodov, ki so (Nadaljevanje na 2. strani) SEPTEMBER 4 ŠT. 9 (Nadaljevanje s 1. strani) terjali številne žrtve, številne na¬ pore in premagovanja. Padale so žrtve širom po naši domovini vse do predaje 97. nemškega korpusa v Ilirski Bistrici Zato predlagamo v priznanje borcev petih prekmorskih brigad praznovanje Dneva prekmorskih brigad v Ilirski Bistrici, dne 4. ju¬ lija 1965, in sicer zato, ker so partijsko politično vodstvo v tujini in prekmurski borci prispevali svoj velik delež pri priznanju narodnoosvobodilne vojske po zaveznikih, s tem pa priznanje gibanja po svetu; ker so pod vodstvom partije v svojem sestavu začeli graditi in razvijati jugoslovanski patrioti¬ zem in internacionalizem; ker so se s formiranjem prekmorskih brigad rekrutirali v NOV tako potrebni vojaški in po¬ litični kadri; ker se je končala slavna ep o-, peja 3. prekmorske brigade in drugih prekmorskih brigad prav v Ilirski Bistrici s predajo 97. nemškega korpusa in ker na iiiri ilagi poslanice Aleksandra Rankoviča z dne 4. julija 1964 želimo podati občani Ilirsko-bistriške občine svoj pri¬ spevek k razvijanju revolucio¬ narnih tradicij NOB in tako pri¬ spevati k vzgoji mladih v duhu jugoslovanskega socialističnega patriotizma in intemacionalizma. stu Ilirska Bistrica, kjer ležijo trupla 230 padlih znanih in nezna¬ nih junakov iz raznih krajev naše domovine. Za izvedbo nakazanih nalog se imenuje in konstituira »odbor za proslavo prekmorskih brigad« s naslednjimi •rin odbori •riri podoodbor za komunalne za¬ deve ; odbor za finančna vpra¬ šanja; — pododbor za gostinstvo, trgo¬ vino in turizem; pododbor za promet in zveze; •riri javnost; loodbor za spomeniško de- •rin lodbor za razstavo NOB in gospodarskega razvoja občine; pododbor za propagando in tehniko; pododbor za proslavo in pro¬ gram. Vsa prizadevanja za čim uspeš¬ nejšo izvedbo nalog morajo biti usmerjena najprej k mobilizaciji lastnih možnosti in sredstev v ko¬ muni ob sodelovanju s širšimi družb eno-političnimi skupnostmi in organizacijami. Vse akcije in kontinuirano de¬ lovanje družbeno-političnega in ekonomskega značaja pa naj pre¬ veva duh pripravljenosti in sode¬ lovanja ne le v pripravah na pro¬ slavo, temveč predvsem v inten¬ zivnejšem delovanju vseh orga¬ nov družbenega upravljanja in organizacij pri razvijanju produk¬ tivnosti in vseh drugih elemen¬ tov, ki učinkujejo na dvig stan¬ darda in osebno srečo občanov. Le tako bodo dali naši napori praznovanju »Prekmorskih bri¬ gad« prvo mesto v duhu pridobi¬ tev NOB in graditve socialistič¬ nih odnosov. Predlagamo, da postane ta re¬ solucija akcijsko napotilo za vse politične organizacije, organe družbenega upravljanja in oblasti, skratka, za občane Ilirske Bistrice. Zbor družbeno-političnih in gospodarskih organizacij v občini Ilirska Bistrica IIL Zato sprejema današnji družbe¬ no-politični zbor naslednje obvez¬ nosti: 1. proslava prekmorskih brigad mora dobiti veličastno in dostojno mesto. Zato je potrebno takoj pri¬ stopiti k mobilizaciji vseh fizič¬ nih in materialnih sil v občini ter izvajati koordinirano in kontinu¬ irano dejavnost na vseh področjih našega družbenega in gospodar¬ skega življenja do julija 1965. leta; sestanki skličejo se in na J razgovori vseh političnih organi¬ zacij, društev, oblasti, zborov vo¬ livcev in zbori delovnih organi¬ zacij, ki naj sprejemajo obvezno¬ sti moralno političnega značaja, delovne obveznosti ter sklepajo o možnostih glede prispevka mate¬ rialnega in finančnega značaja. K akciji naj pristopijo tudi strokov¬ ni kadri, ki naj izdelajo progra¬ me dela iz raznih področij dejav¬ nosti; 3. vsa prizadevanja družbeno gos tem • Lili Larskega značaja naj bodo času usmerjena skupni akciji glede rešitve biemov borcev. nadaljnji pro- predvsem stano¬ vanjskega značaja, istočasno pa k urejevanju ključnih problemov širšega značaja s področja zdrav¬ stva, turizma in komunikacij; 4. istočasno priporočamo, da se začne izvajati načrtno in smotrno odlok o izgledu mesta ter se naj v ta namen začnejo formirati pro¬ stovoljne delovne skupine, briga¬ de mladine in študentov za delo pri čiščenju, popravilu, adaptaciji in novih gradnjah komunalnega značaja; 5. v sklopu predpriprav na pra¬ znovanje naj sodelujejo vsi ude¬ leženci prekmorskih brigad pri zbiranju zgodovinskega materiala in dokumentacije; borci NOB pa naj prispevajo svoj delež pri ure¬ ditvi grobnice in spomenika v me- Mezzosopranistka Nina Mišina, članica kijevske opere pri nastopu v Ilirski Bistrici ##•••••• • • •. • • « «r» • • • • • • • • • • • • » • • •••«•.* 'V/. . t • • • ♦ • • • • • • ♦ • • • •• . « • • >• > • • • • • • m a ••■••••• <1 * cSmSkcS:*:*;-: . .v.v.v/ V mesecu avgustu je bil sklican posvet političnih upravnih in sa¬ moupravnih vodstev občine. Pred¬ sednik občinske skupščine ing. Kukovec, je lal obsežno poro¬ čilo o ekonomskem položaju ob¬ čine s posebno oceno gosi arje- nja in delitve dohodkov v posa¬ meznih proizvodnih skupnostih. Vsa priporočila so bila usmerje¬ na k uresničevanju zadnjih gospo¬ darskih ukrepov ZIS v zvezi z re¬ solucijo nadaljnjega gospodarske¬ ga razvoja na Iročju tržišča, delitve dohodka in nadaljnjega razvoja kmetijstva. Vzporedni ukrepi so naleteli na ugoden odmev v organih delav¬ skega samoupravljanja in so bist¬ veno ugodno vplivali na položaj delovnega človeka. Skupna vsota olajšav znaša v gospodarstvu ob¬ čine preko 280 milijonov dinar¬ jev; osebni dohodki so se znatno , Bruto realizacija dose¬ ga planska predvidevanja; znatno pa je v upadanju narodni doho¬ dek z ozirom na močan porast materialnih izdatkov. V procesu krepitve materialne osnove delovnih kolektivov se srečujemo z določenimi problemi, ki spremljajo uvedene in predvi¬ dene ukrepe.- Gre predvsem za probleme: — kako nadalje usklajevati osebne dohodke in sklade v zvezi s produktivnostjo dela in pora¬ stom cen; — kako izpopolnjevati notranji sistem delitve osebnega dohodka med določenimi službami in eko¬ nomskimi enotami v gospodarstvu ter v negospodarski dejavnosti; — kako delovati, da nam bo omogočen še ugodnejši gospodar¬ ski razvoj v drugem polletju tega leta; — kako razvijati kmetijsko pro¬ izvodnjo ob novih ugodnejših po¬ gojih, posebno v kooperacijski proizvodnji, ki je »bila doslej v stagnaciji; — kako uskladiti našo investi¬ cijsko politiko z našimi možnostmi v novih pogojih. V skupnih prizadevanjih delov¬ nih kolektivov se moramo pred¬ vsem izogibati administrativnim posegom. Posvečati je treba na¬ daljnjo skrb čim akumulativne j - sim oblikam plačila po delu pred¬ vsem nižjim kval iti kači jam in se izogibati linearnem povečanju osebnih dohodkov. Posebno pa je treba preprečiti vsako izkorišča¬ nje trenutnega stanja za zviševa¬ nje cen življenjskim artiklom v maloprodaji. Podano je bilo priporočilo, da vsaka delovna skupnost prouči svoje zmogljivosti in stanje ter ukrepa skladno z ukrepi ZIS. OBVESTILO Obveščamo starše in učence, da se pouk na osnovni šoli »Dragoti¬ na Ketteja« v Ilirski Bistrici in njenih podružničnih šolah začne 5. septembra 1964 za vse razrede ob 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo Kijevski umetniki ob zaključku nastopa 12 SEPTEMBER ♦ ST. 9 Kuker se vsaka obecjeda začne z A, toku se vsaka kritika zočne sez turizmam in gost ins tv am. Ze kritezirat druge štvari 'imamo po večini premalu podatku al pa so teku zakamuflirani, de j eh neva- den občan li stješka opazi, grejhi turistneku in gostincu so pa zmje- rej pr ruoki in jaku očitni, toku rekoč me mizi. Un dan sem se pjelou sez Izole u Bisterco. Bla je gliih sebuota, ku se občani lohku posvjetjo rekre¬ acija, kuker se muore zde j rječt firkeloi vina (ze testarejše občane) ali pa pljesi (ze te-miaijše). An ga in druzga je blu po vseh mejsteh, trgeh in vas j eh ob cejsti. Vidu si same ndječe obraze in ves jele oči. Staru in miadiu se je vesele j lu nod dosjezenmd uspejhi. Muoja žjena me je skuzi in skuzi nagovarjala, de ne j se us:avmo in prdužmo re¬ kreativcem, jest pa srn. rjeku, de buomo tu sirila u Bistrci in toku rajši podprla domače gostinstvu. Tudi muoja hči je prpomenla, de rajši plješe ne domačem puodi in toku smo zevih ne vrt h ^Zmagi«. Ma kaku rezočaranje! Najprej sm mislu, de je u Bistrci rozgi osen u spluošnu obžalevanje. Vrt skuo- rej prazen, muske nek j er, zvo- čenke so zeprjeli pajki, stuolii pa so bli prsluonjeni h mizam, de ja nje bi kdu sjeu nanje. No vsearnu smo sjelli in zehtevali jedilni list, pa ga nejso imejli in so nom rjek¬ li, de je vse nepisanu ne tabli pred hotelam, samu cejne buodo uoni povejdali. Muoj prjatu, ki se spozna ne ekonomijo, mi je rez- jasnu, de se temi rječe racionale- zacija proizvodnega procesa, in jest sm biu nezadnje s je ponuo- sen, de grjemo prnos toku hitru u korak sez razvoj am. U im j eni mladine pa bi useglih pruosu, de bi ji prvuoščli an malu veselja in zebave, sej je mende an kluo- šter ze Bistrico zeduosti. Naše vasi u spluošnem nepre- dejvajo. Ne primer u Zabičah imajo tjelevizor, ki ga je vašča- nam nebaulu Guozdnu gospodar¬ stvu. Prou je toku, ne j se narod zebava in izobrazeva. Tok Zabi¬ čani imajo tjelevizor, ma gljedajo ga nje. Nob j eden n ječe nomreč zajn prevzjet skrbi in toku zglje- da, de buodo ta tjelevizor ohranil nedotaknjen za boduoče rodove. Bezačov Frane? Uuoj prjatu Tuone, ki se je rod sprehajou po Bistrci sez njego¬ vem ljepem posarn, je biu an vje- lek humorist, ma zde j ga je mini- lu ali pasalu, kukr rječamo Bistri¬ čani. Pasalu tišči dan, ku si je ze- žjelu, de bi puoju ano klobaso. Nej mi povejdou, kij jo je duobu, ki se grej h povej, grejšneka pa nje. Tudi nje, kulku je plačou za¬ njo. Rjeku mi je samu, de jo je režkrinkou in konštetirou, de je u nji punu svenjarije, pa neč svinskega. Tudi m:i ne j teu po¬ vej t, kaj je blu sez njegovem po¬ sam, ku mu je to klooaso zelueou kje med nuoge. Ma blu, kukr blu, zdaj ga sp jat učaseh sreče j vam Tuoneta, nje pasa — koku huodi po cejsu nejkaim rezmišijen in žaioScen. An dan pa mi je rjeku, de koder vidi ne cjesti šje kocga pasa, se mi strd miiu pr srci. Pa šje anga prjatla imam, Na¬ ceta, ki ga žje lejp čos nejsm vi¬ du. Zadneč sm ga srječou in upra- šou, koku kej že vi, pa mi je djau, de nejkoku u duihi zvišanga stan- derda. »1, kaj buoš ti, plačo imaš pa šje koko naduro,« sm mi djau. Skrjemzu je uobroz in mi povej¬ dou tu lelje: »U prej snem mejsci sm jemu desjet nedur. De pa bi mi j eh splačali, sm mogu nerje- det viogo, jo predluožet sekre.ar- ji, ki jo je predluožu kolegiji, ta pa upravnemi odbuori, ki jo je odlstuopu djelovskemi s vej ti u kuončno rešitu. Kolegij je raz- praulou o nji ano uro, upravni odbuor dvey ure in djelovski svejt ano uro in pu. Administra¬ torka mi je -u p-u uri napisala od- luočbo in blagajnik se je zemedu z izplačevanjam .in obračunava¬ nj am ipu ure. Teku je pjetindvaj- sa ledi obravnavalu zedejvo sku- pej 87 ur. Stvar se je srječnu kon¬ čala in puotlej sm povabu us e ti¬ ste, ki so zestauli zame koko duo- bro besejdo, ne kozarc pijače. Ra¬ čun je znjesu okuli dva taužent dinarju, in jest sm ne kuonoi vos vesjeu spravu v varžet 400 dinar¬ ju, ki so ostali od usega honorar¬ ja.« Med tem rezgovoram se nom je prdružu Rude, ki dej la pr ti¬ stem podjetji, u pruostem časi pa nudi občanam obrtneške usluge, kukr je trejba zde j rejčt. »Rejs je križ s temi honorarji,« pravi. »Pogljedte, uni rnejsec sm njesu EKIPA JELŠAN — 4. MESTO NA OKRAJNEM POKALNEM PRVENSTVU V ODBOJKI V nedeljo, 23. avgusta t. L, je bilo v Izoli okrajno pokalno prvenstvo v odbojki ob sodelovanju desetih ekip koprskega okraja iz ekipe »Bor« iz Trsta. Prvenstva se je udeležila tudi ekipa iz Jelšan. Tekmovanje je potekalo v dveh spopadih. Ekipa Jelšan je v svoji skupini zasedla drugo mesto. Iz¬ gubila je srečanje s slovenskim prvakom, ekipo iz Kanala, prema¬ gala pa je nasprotnike Slavnika, Prvačino in Hrpelje. Z drugim mestom v skupini si je priborila nasiop v finalu za tretje aii četr¬ to mesto. Finalna srečanje so igralci Jelšan izgubili v igri z od¬ lično ekipo tržaškega Bora z 2:3 ter so tako zasedli četrto mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Okraj¬ ni prvak je postaia ekipa iz Izole, ki je v linaiu po dvourni razbur¬ ljivi igri premagala Kanal s 3:2. Turnir, ki je bil izredno utrud¬ ljiv, je pokazali, da postaja odboj¬ ka zopet popularna igra, hkrati pa je tudi pokazal v kakšni formi se nahajajo slovenski ligaši Ka¬ nal in jeišane. Za naše tante iz Jelšan je bilo tekmovanje dobro¬ došlo, saj se nahajo tak pred pri¬ četkom nadaljevanja tekmovanja v drugi slovenski lugi. Pokazale so se nekatere po¬ manjkljivosti kot nevigranost, kar bodo morali odpravita, če se bodo hoteli obdržati v republiški ligi še prihodnjo sezono. ROJSTVA — POROKE — SMRTI - ROJSTVA — POROKE — SMRTI o ROJSTVA: Ujčič Nataša, II. Bistrica, Levstikova 25; Gabrijel¬ čič Orhideja, II. Bistrica, šercer- jeva; Siene Mojca, II. Bistrica, viinarjeva 7, Roiih Katja, II. Bi¬ strica, Gubččeva 2; Po valeč Ro¬ bert, II. Bistrica, Bazoviška 25; rreiog Dolores, Vrbovo 44; Primc Manja, Podgraje 61; Vičič Tonč¬ ka, Soze 1; Samokec Vesna, Dol. Zemon 77; šloser Karmen, To¬ pole 70; Brožič Teodor, Jasen 44; Frank Marijan, Prem 27; Sed¬ mak Morena, Knežak 158; Lud¬ vik Zvonko, Bač 111. O POROKE: Šircelj Anton, kmet. tehnik iz Prema 72 in Ba¬ tista Angela, delavka iz Kosez 60; Bergoč Ivan, poštni uslužbenec iz Škocjana pri Kopru 14 in Zev¬ nik Vincenca, predmetna učite¬ ljica; Maljevac Alojz, kmet iz Ve¬ likega brda 6 in Despot Ljubica, gospodinja iz Benkovca, Split; štopar Viljem, delavec, iz Veli¬ kega brda 52 in Djakovič Ma¬ nja, gospodinja iz Benko vca, SiJlit; Stopar Slavko, pomorščak KINO PROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER 1964 7.-8. sept. ameriški barvni V V kavbojski film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA; 9.—10. sept. švedski film ZENSKE ČAKAJO (za mla¬ dino neprimeren); 12.—13. sept. SxOvenski film SAMORASTNIKI; 14.—15. sept. ameriški kriminalni finim NEZNANEC IZ NORD EKS¬ PRESA; 16.—17. sept. francosko- i.alijanski zabavni film: DEKLE¬ TA IN POLETJE; 19.—20. sept. zahodno nemški kriminalni film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO; 21.—22. sept. ameriški barvni CS film PUSTOLOVŠČINE MLADE¬ GA ČLOVEKA; 23.-24. sept. ju¬ goslovanski zabavni VV film RO¬ JAKI; 26.-27. sept. ameriški za¬ bavni VV film APARTMAN; od 30. sept. do 1. okt. angelska na¬ peta in pretresljiva drama C AS BREZ USMILJENJA. ne banko 180 tisočaku, ta rnejsec pa ne vejiri, če j eh buom spravu skupej 120.« U sreje se nom je zesmilu ta rejvež in smo ga po- vabla ne kozarc pijače, de bi usi tri skep poklaikneli skrbi ze vsak¬ danja kreh. iz Šmarja pri Ajdovščini 17 in iskra rum, učiteljica iz H. Bistri¬ ce, vodnikova ulica 26. O SMRTI: Baša Marija, gospo¬ dinja iz Vrbova 17, stara 70 let; Kreševič Marija, gospodinja iz Staroda 9, stara 81 let; Hrvatin Manja, gospodinja iz Kuteževega 53, stara 81 let; Primc Jože, kmet iz Velike Bukovice 33, star 72 let; Grl j Rafael, inv. upokojenec, iz Harij 10, star 54 let; Pavlovec An¬ ton, kmet iz Kilovč 22; Keš An¬ tonija, gospodinja iz Knežaka 56, stara 56 let; Delost Marija, go¬ spodinja iz Koritnic 22, stara 51 let; Tomšič Marjeta, gospo¬ dinja iz Bača 69, stara 74 let; Zadnik Jože, kmet iz Pregarij 99, star 63 let; Piacun Rudolf, oficir JLA, iz II. Bistrice, star 21 let. ZAHVALA Vsem učencem in učiteljem osnovne šole Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, vaškemu aktivu Zveze miadine v Zareč ju in vsem, ki so na zadnji poti pospremili našo ljubo hčerko in sestro ROLIH MAJDO, se iskreno zahvaljujemo. Naj lep¬ ša nvala tudi vsem, ki so z ven¬ ci počastili spomin drage sestre, hčerke in nečakinje. žalujoči mama, oče, brat Vik¬ tor in Marijan, sestra Marija ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Podpisani Anton Hribar iz Trp- čan Id preklicujem žaljive be¬ sede, ki sem j in izrekel Heleni Hrvatin iz irpcan m se ji zahva¬ ljujem, da je odstopila od tožbe. # ★ Zahvaljujem se želetu Francu, Tonetu Smoletu in Tonetu Vičiču za prijetno darilo. Tep pozdrav vsem Tone iz Bosne ★ Odlična klavirska harmonika naprodaj. Naslov pri uredništvu Snežnika.