JANUAR/FEBRUAR 19 8 6 THOUG H T S - LETO 35
Naslovna slika: Ko bo v deželo pod Triglavom prišla pomlad, se bo tudi pod Karavankami pričelo oranje. . .
KONČNO Vas le pozdravljam v novem letu in svežem letniku MISLI, ki nosi že številko 35. Prva, dvojna številka našega lista je zopet med vami. Z zamudo sicer, a na to ste se menda že navadili — v uvidevnem razumevanju do urednika, ki ima precej nujnih obveznosti poleg MISLI.
Naš mesečnik je v novi obleki, za kar gre zahvala arh. R. C. Mejaču. Vsebinsko pa ne bo dosti sprememb: MISLI se ne obračajo po vetru in bodo kazale v isto smer kot so vsa leta doslej. Vsaj dokler bo isti urednik, ne bodo zvodenele, kot žal vodeni toliko našega. N a ljubo oportunizmu pozabljamo, da smo člani svobodne Slovenije v svetu. Na to bodo naše MISLI spominjale in o-pominjale bralce tudi v bodoče.
Kot vidite, sem moral poskočiti za dva dolarja pri naročnini po svetu, za Avstralijo pa je to leto nisem podražil — ob topli zahvali za Vaše darove v Bernardov tiskovni sklad, do katerega ste tako darežljivi in brez katerega bi MISLI ne zmogle naraščajočih stroškov. Priporočam se vnaprej, kakor tudi prosim za sodelovanje pri nabiranju novih naročnikov. V lanskem letu sem brez kake nabiralne akcije sprejel 38 novih plačilnih naročnikov, kar je lepa pridobitev. S tem sproti mašimo vrzeli, ki nastajajo ob smrtih in raznih premikih, in tako podaljšujemo življenje glasilu avstralskih Slovencev.
— Urednik in upravnik
C
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America — Cena I. dela 8.— dol., II.dela pa 9.50 dol.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11,- dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6.- dolarjev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 8,— dolarjev.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izda na v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16,— dol., broširana 13,— dol.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. - Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. (Posamezne knjige: prva 7.— , druga 9.— in tretja 28,— dolarjev.)
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I. del. - Od lična študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. — Cena 13,— dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj je 12,— dolarjev.
VERIGE LAŽNE SVOBODE - Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. - Cena vezani knjigi je 13.-, broširani pa 10,- dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK - Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,- dol.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI - Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2.- dolarja.
PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolaijev.
NAŠ IN MOJ ČAS - Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina.-Cena vezani 13.-,broš.l0.-dol.
VOJNA IN REVOLUCIJA — Roman Franka Bttkviča na 708 straneh, izšel v Argentini. - Cena broširani knjigi 15,- dolaijev.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,—dol.
MATI, DOMOVINA, BOG - Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol.
micli
III I	(THOUGHTS)	—	Religious	and Cultural Monthly in Slovenian Language — Informativni
mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establlsh-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + U rej uje in upravlja (Edi tor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 — Tel.: (03) 861 7787 — Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, KEW, V|C. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) $ 6.— ; izven Avstralije (Overseas) $12.— ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printlng): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victoria 3101 — Tel.: (03) 380 61 10
boz
/»
f/
Je
fmisli
j J ’ a
človeške
-V.	...
VSEBINA:
LETNIK
35
ŠT. 1 in 2 JANUAR IN FEBR. 1986
Mir brez meja — Misli Janeza Pavla II. ob letu miru - stran 1 Velik je tisti človek... — stran 2 "Ne odtuji seI" - Iz knjige Andreja Kobala ",Svetovni popotnik pripoveduje" - stran 3
Prešeren in Slomšek — Mirko Mahnič v "Duh. življenju''
— stran 5
Pogovor o Avstraliji s škofom Kvasom - D. K. v "Družini" — Prvi del — stran 8
Živi naj slovenska beseda!
— Danica Petrič — stran 11
Iz središča sv. Cirila in Metoda, Melbourne - P. Bazilij
— stran 12
Izpod Triglava	- stran	14
Ob 50-letnici evharističnega kongresa — stran 16
Iz središča sv. Rafaela, Sydney - P. Valerijan - stran 18
Pesem dveh src - roman
- Florence L. Barklay
— stran 21
Naše nabirke	-	stran	21
Iz središča sv.Družine,Adelaide
— P. Janez — stran	24
Post našega časa	— stran	25
Z vseh vetrov	—	stran	26
Kotiček naših mladih
— stran 28
Križem avstralske Slovenije
— stran 29
Križanka
— Ivanka Žabkar — stran 32
Tudi s kislim obrazom
se da smejati... — stran 32
LETOŠNJO poslanico za dan miru je papež Janez Pavel II. pričel z besedami: “Mir je vrednota brez meja. Od Severa do Juga, od Vzhoda do Zahoda — en sam mir ...” Končuje pa jo takole: “Ob letu miru pozivam vse in vsakogar izmed vas, mlade in stare, izberite mir kot veliko vrednoto, ki združuje vaše življenje!” Tako papeževa misel in želja soupada z idejo Organizacije združenih narodov, ki je leto 1986 razglasila za posebno LETO MIRU.
In vendar — kako daleč je svet od resničnega miru, ki je po papeževih besedah čudovita dobrina, ki ustreza upanju in težnjam vseh narodov in slehernega človeka. Žal pa v glavnem zavisi od dobre volje državnih voditeljev.
Papež se v svoji poslanici dotika vseh glavnih žarišč vojne nevarnosti, ki danes ogrožajo svetovni mir. Vsi jih poznamo, ves svet trepeče ob njih in negotovost pred bodočnostjo leži kot teman oblak nad človeštvom. In ljudje se danes bolj kot kdajkoli poprej zavedajo skupne usode ter medsebojne odvisnosti. Sprava, mednarodna pravičnost in mirno sožitje med posamezniki in med narodi ne smejo biti le plemenita sanja nekaterih idealistov — postati morajo pogoj za preživetje svetovne nevarnosti.
Tri imena nosi pot, po kateri naj bi začelo hoditi Človeštvo: solidarnost, dialog in vesoljno bratstvo. Te vrednote posebej omenja papež. Dobijo naj tako razsežnost, da bodo končno prešle napetosti, značilne za razmerje med Vzhodom in Zahodom; da bodo zmanjšane razlike med Severom in Jugom ter nas bo vse prevzel duh delitve dobrin in medsebojnega zaupanja. Po papeževem prepričanju se bodo napetosti zmanjšale, kadar se bomo naučili človeški osebi dati prvenstvo, kadar bomo spoštovali človekovo dostojanstvo in njegove pravice. To velja za vse narode in režime, ne glede na ideologije in sisteme.
A pri vsem tem papež lepo poudari:	.	.Najgloblje	koreni-
ne nasprotij in napetosti, ki ogrožajo mir in zavirajo napredek, se skrivajo v človekovem srcu. Treba je spremeniti Človeka in njegovo ravnanje. To pa kliče k duhovni prenovi in spreobrnitvi.” Vzvišene nagibe, da z vsemi silami delamo za mir v sebi in za svetovni mir, najdemo kristjani v Kristusu. Kristus, dvignjen nad svetom, simbolično objema Sever in Jug, Vzhod in Zahod. Prav kristjani smo poklicani, da se na poseben način trudimo in presežemo pregrade ideologij ter
Trije temelji so, bratje, na katerih stoji vera, se dviga pobožnost in sloni krepost: molitev, post in usmiljenje. Kar molitev prosi, doseže post, prejme usmiljenje.
Kdor se posti, naj pomisli, kaj se pravi biti lačen. Sočuten naj bo do lačnega človeka, ki se vlakoti sklicuje na Boga. Tisti, ki pričakuje usmiljenja, naj se sam usmili; kdor prosi za milosrčnost, naj jo sam uresničuje; kdor hoče dobiti na posodo, naj sam posodi! Prosilec je po-pošten, ako zahteva sebi to, kar bližnjemu odreka.
Molitev torej, post in usmiljenje naj bodo naš zagovornik in obramba pri Bogu, enoten troglasni zagovori (Iz govora si/. Petra Krizologa]
sistemov, da začnemo pogovor z ljudmi dobre volje, da stkemo nove vezi in oblike solidarnosti.
Naj bi v tem LETU MIRU in ob toplih papeževih besedah vsi zares občutili, kako velika , neprecenljiva vrednota je mir. A ne le občutili, ampak si zanj tudi prizadevali, naj Ze bo doma ali v javnem Življenju. Molitev za svetovni mir pa naj v tem letu postane naša dnevna molitev!
Slovenci smo pa tudi v letu, ki smo mu dali ime E VHARI-STIČNO LETO — ob spominu na 50-letnico veličastnega evharističnega kongresa, ki je v letu 1935 razgibal Slovenijo. Tudi evharistična misel tako lepo soglaša z mislijo o miru, saj nam osebno prav Kristus v evharističnem Kruhu prinaša srčni mir, ki ga svet dati ne more. Lepa prilika, da ob spominih na kongresne dogodke, ob pisani in govorjeni besedi tistih kongresnih dni poglobimo svoje odnose do Boga, obenem pa poživimo v sebi zavest: Član sem vernega naroda — ostati hočem zvest njegovim izročilom!
VELIK JE TISTI ČLOVEK,
... ki ohrani svoje misli svobodne pred javnim mnenjem; ki ostane miren in potrpežljiv; ki ne vpije in ne obupuje.
Njegove misli so jasne, njegovo govorjenje pametno, sicer pa ostaja skromen.
Tak človek pripada prihodnosti, ne preteklosti!
Vedno ima čas za druge.
Ne zaničuje nobenega človeka.
Vzbuja vtis neizmerno tihih daljav v naravi: neba, oceana, puščave.
Ni nečimrn.
Ker ne išče hvale, ga ni mogoče užaliti.
Ima vedno veliko več, kot pa misli, da zasluži.
Vedno je pripravljen učiti se, tudi od otrok.
Dela, ker je delo častno, ne v pričakovanju materialnega plačila.
Doživlja gotovo duhovno osamljenost, do katere ne pride ne hvala ne graja Njegova osamljenost pa ni hladna, saj ljubi, trpi, misli, razume . ..
Kar kdo ima - denar, položaj, prednost... ima zanj malo pomena.
Visoko ceni le to, kar kdo je.
Z lahkoto spremeni svoje mnenje, ako v njem odkrije zmoto.
Ne umika se pred boječe oboževano vztrajnostjo malenkostnih ljudi.
Ukloni se samo resnici.
Ima glavo odraslega in srce otroka.
Sebe spoznava, kakršen je, obenem pa pozna Boga.
/Neznan avtor iz Dominikanske republike/
J
»Ne odtuji se!«
TO je bilo zadnje naročilo moje matere. Redko je pisala. Njene roke so bile spretne za kmečko in hišno delo, neuke za pero. Zato se je zatekala k sosedovi hčeri, da napiše pismo zame, sama je pridala le kakšno opazko v obliki blagoslova in dobre želje in podpisala. Velike, neravne pa čitljive črke naročila so se ni vtisnile v spomin za vse življenje. Mati ni izrazila zapovedi, le prisrčno željo, ki ni obvezna, dasi v svoji blagosti močnejša kot vsak ukaz. In one tri besedice, Pripisane na koncu pisma, so mi bile za to, da bi bil poslušen in veren, vodnik do današnjega dne. Mogoče materin nasvet glede odtujevanja od svojcev in rodne grude ni bil potreben. Saj sem po svetu srečaval rojake, ki so z večjim ponosom kot jaz naglašali svoj izvor, toda okorno napisane besede “Ne odtuji se!” So se mi čestokrat porajale pred očmi. In ponosen Sem bil, da jih je napisala mati.
Zame je materino naročilo pomenilo to, kar je Pred stoletjem naglašal slavni angleški pisatelj Jožef Conrad. Po rodu je bil Poljak. Tujih jezikov ni poznal. Kot mladenič se je priselil na Angleško. Njegovi preprosti starši v narodno zatirani poljski deželi so mu Pri slovesu rekli:“Nikdar ne pozabi, da si naš, poljskega rodu; ne zapostavljaj jezika in ne sramuj se povedati, da si Poljak!”
Tako je Jožef Conrad sam povedal na stara leta, ko je slovel kot velikan v angleškem književnem svetu. In ni se obotavljal izjaviti, daje pripisoval svoje velike dosežke svojemu narodnemu izvoru ter dejstvu, daje zavestno sledil navodilom staršev ter se ni nikdar odtujil svojemu narodu.
Človek se odtuji ali izneveri svojemu narodu na razne načine. Nekaterim ni treba iti po svetu, da se odtujijo. V prvi tridejanski drami “Naši domači tujci” sem pred več ko štiridesetimi leti predstavil razbere, ko se sinovi in hčere odtujijo staršem zaradi različnih socialnih nazorov. Živijo pod eno streho, Pa so vendar odtujeni. Tisti prizori so bili vzeti iz življenja naših ljudi v Ameriki. Nekaj podobnega, čeprav iz drugačnih razlogov, se dogaja po Evropi, a
v	mislih imam predvsem razmere v slovenskih krajih na Tržaškem, Goriškem in Koroškem. Tod je odtujevanje predvsem narodnostno, jezikovno, v površnem °ziru neredko iz materialnih ali namišljenih potreb. Mladina na primer misli, da ima več uspeha, če v javnosti ne občuje v jeziku roditeljev. To sem vedno Srnatral za pogrešno in škodljivo, v primerih odtujevanja otrok od staršev pa kar sramotno. Videl sem in slišal, da se to dogaja zlasti v večjih krajih.
Pri obisku Gorice leta 1969 sem doživel skoroda
smešen prizor. V kavami sem natakarju po slovensko naročil, naj mi prinese kavo z jutranjim prigrizkom. “Non capisco,” je na kratko odvrnil. Dopovedal sem mu po angleško, kaj želim. Dal sem mu veliko napitnino. Ko sem drugo jutro vstopil, je isti natakar prihitel, da mi določi lepo mizo ob oknu. Pozdravil ni, le vprašal je po slovensko (!):i“Ali želite mičkano ali veliko kavo? ” Napitnina tisti dan ni bila tako visoka.
V	trgovinah Gorice in Trsta sem dosledno nagovarjal trgovce po slovensko. Če ni bilo odziva, so poklicali uslužbenca, ki je razumel. Na podlagi izkušenj bi zaključil, da ima odjemalec navadno boljšo postrežbo, če trgovca Italijana nagovori po slovensko. Slednjemu je pač na tem, da proda in dobi odjemalce tudi med Slovenci.
Opuščati svoj jezik celo v krajih, kjer je javno občevanje v jeziku druge, večinske narodnosti, je pomota, na škodo le onemu, ki svoj jezik zataji.
Ni treba naglašati, da tujina odtuji, posebno priseljenca, ki je zapustil svojo domovino, da bi drugod poiskal boljši obstanek. Zanj je koristno, najbrž absolutno potrebno, da se nauči jezika nove domovine, in njegovi otroci morajo v šole s tujim učnim jezikom. To je prva, glavna stopnja odtujenja. Toda kako velika je razlika pri raznih narodnostih. Kitajec se v Ameriki ne odtuji. Njegovi predniki so mogoče prišli pred sto leti — z izseljenci za delo pri grajenju železnic preko kontinenta. Po štirih ali petih pokolenjih še vedno govori svoj materin jezik in se drži družine in njenih običajev. Ni izključeno, da so zato Kitajci v Ameriki na splošno premožni in se med njimi po vladni stati-tistiki najde najmanj zločincev. Njih neodtujeni svet slovi po pridnosti in poštenju.
Med Evropejci je odtujenje hitro, vendar se Italijani in Portugalci odlikujejo po skupnem družinskem življenju, kjer čestokrat obdržijo svoj jezik in šege skozi več pokolenj.
Slovenci, ki so se naselili v Ameriki pred letom 1921, ko še ni bilo zakonov o kvotah, ki so priseljevanje malone preprečile, so se v veliki meri odtujili. Redko se dobijo vnuki, ki še razumejo kakšno besedo. Cerkve in slovenska društva jih še držijo v nekaki skupnosti, a njih govorica je povečini angleška. Opazil sem nekaj zanimivega glede odtujenja v juniju lanskega leta. Krištofov in moj prijatelj dr. Brinker in njegova soproga sta naju vozila z avtom iz svojega doma v severnem delu države New York preko Pennsylvanije in Ohia. Na mojo željo smo se ustavili v nekaterih še obstoječih slovenskih naselbinah, to je v njih “narodnih domovih”. V clevelandskem Narodnem domu je
bila spodnja dvorana natlačeno polna. Mladi in srednje stari, rekel bi vsi v Ameriki rojeni, in vsi strežniki so govorili le angleško, toda petje vseh posameznih skupin, vmes šaljivke in dovtipi, je bilo slovensko. In hrana brez izjeme pripravljena po starem običaju, zlasti kranjske klobase. Mojim prijateljem je vse tako ugajalo, da smo po prošnji doktorja in njegove soproge dvakrat zavili s pota, da bi spet imeli priložnost obiskati slovenski dom v drugih naselbinah.
Kako da se po svetu nisem odtujil in kako sem obdržal materinščino po več kot pol stoletja večinoma brez stikov s slovenskimi naselbinami? Ta in podobna vprašanja so mi stavili dobri rojaki pri obiskih na Primorskem in Koroškem. Taka vprašanja so me presenečala. Ali ni samoumevno, da človek normalnega razuma ne pozabi materinega jezika? V jeziku iz detinstva in odraščajoče dobe se nauči misliti in spoznavati svet in prvotni jezik ostane podlaga pri učenju drugih jezikov, sploh razumska podlaga našega življenja.
Materin jezik je tako rekoč prirojen, torej osnovni del življenja. Če sem se ga v dolgih letih redko posluževal, mi je vendar bil koristen, ne glede na kontinent, na katerem sem prebival, ali na druge jezike, v katerih sem občeval. Ker se svojega izvora nisem nikjer sramoval, sem našel spoštovanje do slovenskega rodu. Če
bi se ga sramoval, bi to ne bilo v korist meni in gotovo bi bilo le na škodo slovenstvu doma in na tujem.
Od odtujenja me niso zadrževali samo taki praktični pomisleki o jeziku in spoštovanju do izvirne domovine. Normalnemu človeku materin jezik zveni najlepše. Zame je bil in je ostal najmilejši; obenem mi je služil kot bogata podlaga za učenje drugih jezikov.
V	zaključku govora za slovenski radijski program v Trstu me je izpraševalec leta 1973 vprašal, zakaj je vredno biti in ostati Slovenec. Med drugim sem dejal, da ljubezen do materinščine pride od srca. Dodati bi bil moral, da pride tudi od razuma. Ta naroča, da svoj rod in jezik čislamo. Če hočemo kot celota ali po-edinci, da nas bodo drugi spoštovali in cenili, moramo svoje spoštovati sami. Kdor se sramuje svojega izvora, sramoti samega sebe. Pri tujcih izgubi ugled, ne pridobi pa ničesar.’
Kjer koli rojeni Slovenci, ostanimo Slovenci! To ni nikaka napuhnjena narodnost, le praktično in pošteno stališče pred svetom. To je v zahvalo staršem in spoštovanje do njih, nam samim pa v korist in zadovoljstvo v življenju. Nikar ne zapostavljati materinega jezika!
Ne odtujimo se!
ANDREJ KOBAL (Iz knjige: Svetovni popotnik pripoveduje)
Maksim Gaspari: Pom ladni motiv
J
PREŠEREN
IN SLOMSEK
Ob slovenskem kulturnem prazniku objavljamo ta članek o podobnosti naših dveh velikanov. Izšel je v argentinskem "Duhovnem življenju".
MIRKO
MAHNIČ
PREŠEREN in SLOMŠEK. Isti je bil čas njunega bivanja: oba rojena 1800, le daje Slomšek živel trinajst let dlje (1849,1862). Poznala sta se in spoštovala drug drugega. Slomšku je Prešeren “genialen in blagoslovljen pesnik”. (Bila sta si sošolca v ljubljanskem liceju, se 1832 v Celovcu pogovarjala o slovstvu, ki je bilo obema bolj ali manj poglavitno opravilo, in se 1837 spet srečala na predstavi v ljubljanskem gledališču.) Ker sta bili samosvoji, enkratni osebnost«, sta svoj isti čas zagotovo vsak po svoje doživljala •n preživljala. A ker sta bila od rodu izbrana in zato zanj in nasploh nadvse občudjiva duhova, smemo sklepati, da sta si v marsičem podobna in blizu, kakor sta si na primer Prešeren in Cankar.
Oba sta bila svetla, v sebi uglašena, za svoj kulturni napredek in notranjo vrednost prizadevajoča si moža, odločno zavračajoča vse, kar ni od duha in kar bi kva-nlo snažnost njunega osebnega dostojanstva, oba da-leč od pehanja za pridobitništvom, zunanjo slavo in kurieraštvom. Zato pa tudi oba reveža. Prešeren:“On živi, umije brez d'naija..Slomšek:“Postal sem pra-
vi	revež.”
Zaradi do kraja predane in zagnano dejavne ljubezni do človeka in Duha, sta izžarevala nravno popolnost. Še več: v njiju je bila luč neposrednega, živega, delavnega in delavniškega svetništva.
Oba sta bila do kraja osveščena izobraženca, zavedajoča se svoje vrednosti, zato občutljiva za svojo osebno čast in častnost svojega rodu, ponosna in brez strahu pred močjo vihaijev, pred gromom valov in Pred smrtjo. Slomšek:“DeIajmo, kar je prav, pa se nikogar ne bojmo!” Oba sta občudovala naravo, čudeže dneva in noči, pomladi in zime, sonca in lune, cvetja in živali. Primeijaj Prešernov sonet v Vencu in Slomškove klice:“ves svet je božji vrt”, “živinca je božji “a1 , “vsako drevce je kakor dete”...
V	ospredju njunega poslanstva je nenehna dejav-
nost in delavnost. Prešeren: od zore do mraka; do poslednje srage; vendar peti on ne jenja, peti je njegov “poklic in samo opravilo”; “se pod stropom neba trudi let’ in dan nomad”, čeprav ne ve, “ak bo na koncu kaj prireje”. — Slomšek: sodobniki pripovedujejo o njegovi izredni marljivosti in da ga nikoli nihče ni videl brez dela. “Priden delavec ne jenja,” zapiše, “dokler mu sonce v božji milosti ne zajde.” Izpove: “Malo govoriti, veliko delati, vse trpeti!” in “Pridiguj, pomagaj, delaj dobro, moli!” V zadnjih letih je toliko delal (pisal), da si je obrabil oči. “Delaj veselo,” je klical, “delo je božji dar, ki nam zemljo polepša, živež poslajša, nam zdravje ohrani in nas greha obvaruje.”
Oba sta bila ljubitelja samote — lahko pa tudi prisiljena vanjo (“Zanj družba ne mara in on ne za njo”), obenem pa vsak hip bojevnika, ki ne poznata umika, oba zavedajoča se pionirstva svojega opravila in poslanstva, ki bo “prebudilo slovenščno celo” (Prešeren) in “ki bo prinašalo slovenščni žlahtni sad, ko bo naša trupla že dolgo črna zemlja krila in bomo že daleč v dolgo večnost stopili” (Slomšek).
Oba sta bila ljubitelja vseh umetnosti in knjige, za izgubljene so jima bile ure, ko jim nista mogla služiti. Oba se zavedata silnega pomena kulturnega izročila.
V	obeh je bila nepotešljiva želja po osebnem, vseslovenskem in vsečloveškem pravem veselju, svetlobi in sreči, (Prešeren:"veselo čem živeti”, “kjer se veselje po obrazu zlije”, “zvedrilo se mi bo spet mračno lice”, “milše zvezde”, ki nam bodo sijale v prihodnosti. — Slomšek: pesem Veselja dom. Post tenebras spero lucern.)
Oba sta veijela v zmagovito moč ljubezni, ki naj odreši človeka, mrzlo domačijo in vso človeško družbo. “Ljubezen dela velike reči,” je Slomšek ponovil za Gregoijem Velikim, “in če ne dela velikih reči, ni ljubezen.”
Oba sta premišljevala o edini zanesljivi resničnosti, zanju tudi odrešenici od vsega hudega — o smrti.
Najbolj pa sta si Prešeren in Slomšek podobna v vseh rečeh, ki so zadevale usodo slovenskega naroda in vsega človeštva.
Presenetljiva je njuna skrb za mladino, se pravi za slovensko prihodnost. “Bog živi vas, Slovenke, prelepe, žlahtne rožice”, zakliče Prešeren dekletom v svoji Zdravljici, fantom pa prav tam:“Mladenči ... vi naš up.” Fantje in dekleta, pravi Slomšek, so cvetoča drevesa v božjem vrtu; fantje naj'bodo korenjaki, nikar meglenjaki; “mladenči, ljubljenci moji,” jih kliče in muči ga skrb za tiste, “ki znajo prej plesati kakor orati, poprej zapravljati kakor pridelati, ki ne spoštujejo nikogar in živijo kakor konji in mezgi in so brez pameti,” in žal mu je za dekleta, ki so “blatu na cesti podobna in se vsemu smejejo, zanikrno žive in nič ne delajo”. Nadvse resno opominja starše in odrasle na-sploh:“Kdor večno in časno srečo ljubi, naj brani, kar more, da nam zapeljivost ne bo morila mladine,” kajti “če mladine pred potopom ne obvarujemo, bodo z njo tudi srečni časi potonili.”
Prešerna in Slomška vežejo tudi enaki pogledi na slovenski jezik, na usodo rodu, na prihodnost slovanstva in vsega človeštva.
Najprej materinščina: Oba sta ljubila “zaničevani jezik očetne dežele”, in veijela, da je v njem moč, ki bo vnemala za častdežele, potolažila razprtije in zedinila “rod slovenščne cele”. Tudi Slomšek pridno spoznava, daje slovenski jezik “zapuščen spal v prahu”, a zasluži, da ga negujemo, “ker je njegova sestava tako lepa in bogata, da se lahko meri z vsakim drugim jezikom”. Oba sta proti jezikovnemu goijanstvu — Prešeren v Novi pisariji, Slomšek pa nas opominja, da je “surovo in za omikanega človeka grdo, če jo zarobljeno zavija”. Oba silovito nasprotujeta nasilnemu ali prostovoljnemu potujčevanju. “Naš slovenski jezik,” je zapisal Slomšek, “je božji dar, nam Slovencem izročen ne zato, da bi ga zanemaijali, po nemar-ščini celo izgubili in sebe s svojim narodom ponemčili, Lahi ali Madžari postali.”
Oba sta ljubila domačo deželo — prvo Zdravljico Prešeren namenja nji, hvali njeno slavno preteklost in obtožuje rojake brezbrižnosti do nje. Skeli ga misel, da “Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče”, o-čita rojakom, da za “dežele čast so led” in jih vabi k zvestobi do nje: “Če nečast te naša gine, domu, Kranj’c moj, zvest postan’ ”. — Podobno je tudi Slomšek prebujal rojake:“Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo kakor naše svetlo oko,” je zapisal, “je naša slovenska domovina.” “Domovinska ljubezen ali domoljubje je dolžnost vsakogar.” “Ljubimo svojo domovino, pa ne le v besedi, temveč tudi v dejanju!” Reči smemo, da sta nas prebudila, kulturno in politično osvestila in nas s tem kot narod tudi rešila. Slomškova premaknitev škofije iz nemškega Št. An-
draža v Maribor pomeni prav fizično rešitev in ohranitev 200.000 Slovencev na levem bregu Drave pred germanizacijo, ki bi sledila, če bi ti Slovenci še naprej ostali pod graško nadškofijo.
Posebne važnosti pa je Prešernova in Slomškova globoka, recimo kar temeljna zavest o prednosti duhovnih izhodišč za smiselno obstajanje posameznika, še posebno pa naroda in človeške družbe sploh. Prešeren vroče želi, da bi kot Orfej s pesmijo, tj. z duhovno dobrino, otajal “Krajna našega sinove”, ki iščejo le dobiček in hočejo le “gotov denar”, tekajo od veselice do veselice in ljubijo “slepoto sveta”, pri tem pa prostaško zasmehujejo modrost in kažejo osle vsakršnim duhovnim prizadevanjem. Slomšek, ta “dušni zdravnik slovenskega naroda” (dr. F. Kovačič) pa skrbno išče “drobtinice duhovnega kruha, ki dušo živi za časno srečo in zveličanje večno”, hoče “v tvame reči utopljena srca dvigniti kvišku” in želi pot “k dušni obliki ljubljenih Slovencev”.
Ob tej silni ljubezni do svojega naroda pa sta oba proti prevladi enega naroda nad drugim. “Žive naj vsi narodi. . .”, nobenega prepira več . . . “da rojak (tj. član slehernega naroda) prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak”. Tako Prešeren. — Slomšek pa: “Vsak pretiran nacionalizem bo pripravil najstrašnejšo medsebojno uničevalno vojsko, ki bo vodila ljudi, da bodo podivjali drug proti drugemu, kakor da so ljudožrci.” Leta 1861 (v letu pred smrtjo) je dejal v dunajski gosposki zbornici:“Pustimo vsakemu narodu in jeziku enake pravice, kajti pretiran germanizem je nevarna pečina, na kateri se lahko vsak razbije. Bodimo Slovani ali Nemci — naš program bodi: vsakemu svoje, z združenimi močmi v krščanski ljubezni!”
Zato pa sta oba gorela za človeštvo. Prešeren:“Kak si za srečo človeštva bil vžgan . . .” in v nemškem nagrobnem napisu Korytku:“Človek mora umreti, človeštvo ostane; in z njim bo živelo poslej, kar si storil zanj.” V Krstu pa:“Da smo Očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit mormo se ...” — Slomšek:“Poslušajte, nebesa, kaj govorim, zemlja naj sliši besede mojih ust: Veliko in imenitno sorodstvo živi na svetu . . . Bratje in sestre enega Očeta smo, ki je naročil: Ljubite se med seboj! Otroci pa so pozabili lepo naročilo svojega Očeta, so dali pravici slovo in usmiljenja malo, malo poznajo.” Ko je bil malo pred smrtjo v Rimu, je prosil papeža, “naj blagoslovi vse narode, da ne bo narod tlačil naroda in brat delal bratu krivice”.
Oba sta želela svetu mir. Prešeren:“Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!” Slomšek:“Ljubega miru si želimo.” “Zlata in srebra nimam, da bi vam ga prinesel. Toda hočem vam biti glasnik miru. Zato sem prišel k vam, da oznanjam čast Bogu in mir ljudem.” In
nekemu kaplanu, ki je šel (1850) misijonarit v Pen-silvanijo:“Poljubljam noge, ki gredo oznanjat mir.” Pravičnost naj ne bo samica brez dote, naj človek ne velja le toliko kar plača, naj se ne čislata le goljufija in laž, naj zmaga medsebojna ljubezen in brato-ljubje in ne nasilje! Tem Prešernovim mislim o družbeni pravičnosti, ki jim pridružimo še revolucionarno hrepenenje ljudstev po bratstvu in enakosti, so zelo blizu Slomškove:“Vsak naj za dobro vsem skrbi, naj se nikomur krivica ne godi in vsakemu pomaga!” In: “Kristjani! Poskušajte (bojujte) se za svoje pravice, kakor je vaša dolžnost, ali krivice ne delati!” Ali pa njegova zelo ostra, stvarna izjava:“Naj se ne masti ti brada, kadar veš, da sosed strada!” Ali skoraj sodobno udarni stihi:“Eni se dvigajo ko velikani/ mislijo vekomaj biti gospod;/ naglo omahnejo sreče pijani,/ čas jih pomete in nese odtod.” Vedeti velja, da je prav Slomšek napisal našo prvo socialno pesem (Ubogi otrok v fabrikah). Tako kot Prešeren, ki mu je bila revolucija ljudska oblast, združena s častnostjo (“da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last”), torej tudi nravno, ne zgolj politično dejanje ljudi, “ki dobro v srcu mislijo”, je bil tudi Slomšek prepričan, da “divja prostost . . . prinaša le boje, vojske in morije” in da “kjer ni božjega duha, tam tudi prostosti ni” in da “človeške družbe ne bodo rešile te nove ustavne reforme, ne ekonomska in industrijska izboljšanja, kajti človek ni rafinirana žival, ki bi svoje želje mogel utešiti samo z zemeljskimi dobrina-
mi, saj od teh zunanjih sredstev ni upati dokončne rešitve”. Rešitev je v ljubezni in pravičnosti, kajti “le pravičnost narod povzdiguje, greh pa ljudstva nesrečna stori”.
Oba sta vroče želela, da bi njun trud rodil sadove. Prešeren:“Vender te bodo morebit ostale . ..” Slom-šek:“Mene pozabite, a mojih naukov ne pozabite!” Oba, Prešeren in Slomšek, sta zaorala poglavitne, trajne brazde v našo zavest in našo zgodovino. Kar zadeva Prešerna, dokazovanje ni potrebno, za Slomška pa naj govori Miklošič:“Vi, prečastiti knez ... ste se iz celega srca izobraženju ljudstva darovali in na tem polju več storili, kakor so pred stoletja zmogla.” In zaradi vsega tega sta bila oba tudi v napoto vsem, ki sovražijo človeka. Policija je prežala na vsak njun korak, lovila njune besede, ju označevala za državi nevarna, napadali so ju v časopisih, ovajali vladi. . . Bila sta črni ovci. Slomšek je bil edini med avstrijskimi škofi, ki ni imel niti enega državnega odlikovanja, ko so sicer vse škofe prebogato dekorirali. Dvakrat so oskrunili njegov grob — takoj po pogrebu leta 1862 ter med drugo vojno — in tako hoteli izbrisati njegov spomin ter omadeževati njegovo slavo.
Primerjanje je pokazalo veliko podobnost dveh naših velikanov, Prešerna in Slomška. Da, enaka sta si tudi v veličini in nesmrtnosti.
Enaka pa sta si, žal, tudi v tem, da premalo živimo od njunega izročila in spodbud.
V Prešernovi rojstni hiSi v Vrbi
O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, da b ’uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, golj’fiva kača!
Tu objavljamo (nekaj je malenkostnih popravkov z dovoljenjem g. škofa) prvi del zanimivega pogovora D. K. s škofom JOŽEFOM KVASOM. Pod naslovom "Dva meseca med rojaki v Avstraliji" ga je objavil verski tednik Družina v svoji drugi letošnji številki. — Ur.
Gospod škof, tik pred prazniki ste se vrnili s precej dolgega potovanja po Avstraliji, tej najbolj oddaljeni celini Zdaj bi vas prosili, da bi kaj povedali o tem. Kdo vas je povabil v Avstralijo in kakšni so bili poglavitni cilji tega napornega potovanja?
V	Avstralijo so me že pred letom dni povabili slovenski frančišlani, ki vodijo pastoracijo med našimi rojaki. V Melbournu (Kew) že 29 let deluje p. Bazilij Valentin, v Sydneyu (Merrylands) je že_23 let p. Vale-rijan Jenko, p. Janez Tretjak že štiri leta v Adelaidi (West Hingmarsh), pri p. Valerijanu pa je tri leta p. Ciril Božič. Po vsej Avstraliji je med Slovenci poznan koroški duhovnik dr. Janko Mikula, ki deluje kot potujoči misijonar. Slovenskim frančiškanom pomagajo slovenske redovnice frančiškanke Brezmadežne. V Melbournu jih je šest (štiri v sestrski hiši Slomškovem domu, dve v Baragovem domu), v Sydneyu pa ena.
Poglavitni namen in cilj mojega potovanja po Avstraliji je bil pastoralni obisk rojakov v imenu Cerkve na Slovenskem. Že od apostolskih časov je naloga škofov, da potijujejo brate v veri. Ob tej priložnosti sem 98 slovenskim otrokom podelil zakrament potrditve v veri — sveto birmo. Hkrati je bil povabljen tudi frančiškanski provincial iz Ljubljane, p. dr. Mihael Vovk. Skupaj sva obiskovala rojake. Program je obsegal tridnevne duhovne.obnove v več mestih, zlasti kot priprava na birmo. Drugod, koder je manj Slovencev, sva imela samo po en obisk z mašo in nagovorom. Tako sva obiskala osemnajst krajev, kjer se zbirajo Slovenci. Seveda je bila obisku rojakov nujno pridružena tudi spodbuda za ohranitev ljubezni do svojega naroda in materinega jezika. Rojaki so najin prihod spremljali kot obisk Cerkve iz domovine.
V	zadnjem času precej govorimo o posebnostih delnih Cerkva, ki sestavljajo vesoljno Cerkev. Avstralska Cerkev je pri nas med najmanj znanimi; ali bi lahko vsaj v glavnih črtah orisali njene posebnosti?
O	tem ne bi mogel dati neke celotne informacije. Obiskal sem avstralske škofe skoraj v vseh mestih, kjer sem javno nastopal in kjer živi kaj več Slovencev. Pogovarjal sem se tudi z nekaterimi avstralskimi župni-
ki, zlasti s frančiškani. Vendar smo govorili skoraj samo o Slovencih, ne pa o avstralskih vernikih. Naši ljudje so mi o avstralskih ljudeh pripovedovali, da je tam mnogo različnih ver in verskih skupnosti. Katoličani so bili pred 200 leti ob prvem priseljevanju zapostavljeni. Ko so si opomogli, je avstralski katoliški Cerkvi dala svoj izrazit pečat irska Cerkev. Z dotokom velikega števila priseljencev po drugi svetovni vojni je prišlo dosti katoličanov. S tem se je razmerje med katoličani in drugimi verskimi skupnostmi precej izenačilo. Cerkev v Avstraliji je že dolgo redno organizirana. Pred trinajstimi leti je bil v Melbournu mednarodni evharistični kongres. Letos pričakujejo papežev obisk. Cerkev v Avstraliji nima nekih svojih zahtev po “avstralizaciji”, kakor je to na primer v Afriki, saj so naseljenci večinoma prihajali iz Evrope. Pač pa Slovenci opažajo neko posebnost v izražanju njihove vernosti, zlasti pri predvojnih Avstralcih. Slovenci imamo radi lepe zunanje slovesnosti, dočim so avstralski prazniki bolj hladni. Birmo opravijo kar čez teden, brez vsake slovesnosti. Zvonjenja skoraj nimajo. Njihove starejše cerkve posnemajo gotiko, novejše pa so po večini preproste, hitro zgrajene in seveda tudi cenejše — torej drugačne, kakor smo mi navajeni. Opazil sem, da v njihovih cerkvah laiki precej sodelujejo na primer kot bralci, prinašalci in pobiralci darov ipd. Menda imajo v celi Avstraliji okrog 500 ako-litov, ki so v to službo posebej uvedeni. Škofje si zelo prizadevajo za pastoracijo. Videl sem, da imajo za pripravo na zakon podobne tečaje kakor pri nas. Kar pa zadeva splošno versko razgibanost, menda ni treba, da bi imeli Slovenci tam ali doma kakšen občutek manjvrednosti.
Kakšen je slovenski delež v tej Cerkvi?
V	treh večjih mestih (v Adelaidi, Melbournu in Sydneyu) imajo Slovenci svoje cerkve in svoja verska središča. Koder pa je manjše število Slovencev, prihaja slovenski duhovnik občasno: enkrat ali dvakrat na mesec, ponekod pa samo parkrat na leto. Še to je zaradi velikih razdalj in majhnega števila duhovnikov zelo naporno. Seveda so tudi kraji, kamor duhovnik ne more prihajati. Kjer ni slovenske maše, se Slovenci vključujejo v avstralske župnije. Seveda tudi
tam, kjer je slovensko središče, nekateri Slovenci zaradi velike oddaljenosti hodijo k maši v avstralsko cerkev, ki je v bližini. Čeprav živijo v mestu s slovenskim središčem, imajo nekateri po 30 ali 40 ali celo več kilometrov do slovenske Cerkve. — V mestu Perth, kjer ni slovenskega duhovnika in je od slovenskega središča oddaljeno več tisoč kilometrov (od Sydneya kar 4300 km), sem v avstralski župniji, kjer smo imeli slovensko mašo, opazil, da avstralski župnik dobro pozna več slovenskih družin in jih ima za dobre vernike. Po večini so tudi v drugih krajih župniki dajali o Slovencih lepe izjave. Le v enem kraju je avstralski župnik potožil, da malo prihajajo k maši. Pohvalil pa jih je, da nekateri radi pomagajo pri cerkvi. V istem kraju mi je sicer zelo prijazen rojak priznal, da ne hodijo “puno” k maši. Na področju glavnega mesta Canberre sem govoril s Slovencem, ki je akolit v avstralski župniji. — Gotovo je vsaj v začetku neznanje angleščine bilo vzrok za majhno vključevanje v avstralske župnije. Seveda o sedanjem vključevanju marsičesa ne vem. Povedal sem le to, kar sem videl in slišal.
Kot škof in tudi že prej ste obiskali nekatere naše rojake po evropskih deželah. Ali ste opazili pri naših rojakih v Avstraliji kakšne posebnosti, ki so se utegnile razviti zaradi velike oddaljenosti in ~ato tudi manjših možnosti obiskovanja stare domovine?
Moram priznati, da sem doslej obiskal samo rojake v Švici in Franciji, pa še to zelo na kratko. Rojaki v Avstraliji niso oddaljeni samo od domovine, temveč
tudi med seboj. Velike razdalje jih po eni strani ločujejo, po drugi strani pa povezujejo. Zelo so veseli, kadar pridejo skupaj. Tisti, ki se morejo udeležiti maše v slovenskem središču, pa tudi tisti, ki imajo vsaj občasno slovensko mašo v avstralski cerkvi, po maši nikakor ne hitijo domov, kakor smo tu v domovini navajeni. Pred cerkvijo ali pa v cerkveni ali klubski dvorani se po več ur pogovarjajo. Vsaj ob večjih praznikih in slovesnostih imajo tudi kulturno prireditev in pogostitev. Tisti, ki niso preveč oddaljeni, se tudi čez teden kdaj dobijo v klubu. Kljub veliki oddaljenosti imajo pevski zbori, cerkveni in svetni, svoje vaje. — Seveda pa je posledica velikih razdalj tudi to, da lahko kdo ostane popolnoma osamljen, zlasti če to hoče. Zato je tudi težko ugotoviti število Slovencev. Sami pravijo, da jih je 20 do 25 tisoč. — Velike razdalje in majhno število Slovencev je tudi vzrok, da mnogi slovenski otroci ne govorijo materinega jezika. Ne bi bilo prav, če bi starše zaradi tega kar na splošno obsojali. Je pa žalostno. Ko sem se v družinah o tem pogovarjal, so mi takole povedali: V začetku je bil boj za obstanek, za vsakdanji kruh. Če sta bila oče in mati zaposlena, so se otroci že v predšolski dobi gibali samo med avstralskimi otroki, saj slovenske družine le ma-lokje stanujejo skupaj. Tam pa, kjer je bila mati doma, so otroci do šolskih let vsaj doma govorili samo slovensko. Ko pa so prišli v šolo, so jih drugi otroci čudno gledali. Slovenski otrok je dobil občutek manjvrednosti. Tako se je često dogajalo, da potem, ko se je naučil angleščine, ni hotel več govoriti slovensko. Slovenskih šol s celotnim učnim programom zaradi majhnega števila otrok seveda nimajo. Tako je danes
Tudi manj Številne slovenske naselbine Po Avstraliji s° Pripravile našima gostoma prijetne domače sprejeme. Slika predstavlja lak sprejem v Morvvellu, Vic. (Foto: B. LenSčak, advokat v Morvvellu)
največ primerov, da otroci med seboj, tudi doma, govorijo angleško. Slovenščino razumejo, toda na slovensko besedo staršev po večini odgovarjajo angleško. Starši so mi pravili, da je včasih potrebna kar precejšnja družinska disciplina, če hočejo doseči, da se v družini govori samo slovensko.
Precej dobrega v tepi oziru napravijo slovenske dopolnilne šole, ki jih vodijo slovenska verska središča in slovenski klubi. Udeležba v teh šolah pa zaradi oddaljenosti zahteva velike žrtve. Povabljen sem bil na maturantsko slovesnost, ko je v Sydneyu enajst fantov in deklet ob veliki kulturni in zabavni prireditvi slavilo svojo maturo iz slovenščine.
Kako je organizirano pastoralno delo med našimi tamkajšnjimi rojaki? Kaj je storila Cerkev na Slovenskem, da se ne bi čutili oddaljene in pozabljene?
Že v začetku sem povedal, da med Slovenci delujejo štiije patri frančiškani in, kolikor zaradi visoke starosti (81 let) zmore, tudi dr. Mikula. V teh središčih imajo Slovenci novo cerkev, ki so jo sami zgradili. Tam je redno bogoslužje. V Wollongongu, kjer je občasno slovensko bogoslužje, je cerkev last slovenskega kluba, ki je cerkev in dvorano kupil od anglikancev. Drugod gostujejo v avstralskih cerkvah. Ob slovenskih cerkvah so tudi dvorane, kjer se zbirajo po maši in ob drugih priložnostih na kulturne in zabavne prireditve. Slovenska verska središča sicer nimajo statusa župnije, kakor je to na primer v Zdru-
ženih državah, vendar delujejo dosti samostojno. Iz teh središč ob nedeljah duhovniki odhajajo v oddaljene kraje, da imajo rojaki vsaj včasih slovensko mašo. — Slovenski duhovnik opravlja tudi socialno in kulturno delo. Pri tem jim pomagajo tudi nekateri laiki. Ko je pred 20 ali 30 leti prihajala večina naših rojakov, jim je slovenski duhovnik bil kakor oče in mati skupaj. Tako so mi sami povedali. Duhovnik jih je čakal v pristanišču, kadar je zvedel, da prihaja ladja s priseljenci. Obiskoval jih je v taborišču, kjer so čakali na zaposlitev. V Melbournu so frančiškani prevzeli škofijski dom, ki so ga preimenovali v Baragov dom. V ta dom so sprejemali rojake, ki niso imeli ne doma ne zaposlitve, dokler si niso opomogli. Karitativno delo pojmujejo kot nujen del cerkvene dejavnosti.
Kaj je za rojake v Avstraliji storila Cerkev na Slovenskem? — Pastoralno delo so prevzeli frančiškani, zato ima redne stike z njimi slovenska frančiškanska provinca. Tudi sedaj rešuje potrebe po novih sodelavcih slovenski provincial. — Slovenski škofje pa podpirajo rojake in njihove pastoralne delavce predvsem s svojimi pastoralnimi obiski. Pred sedemanjstimi leti jih je obiskal koprski škof Janez Jenko, pred trinajstimi leti ljubljanski pomožni škof Stanislav Lenič, pred tremi leti ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, sedaj pa še jaz. Videti je, da rojakom ti obiski veliko pomenijo, saj čutijo, da jih Cerkev v domovini ni pozabila.	_
/Drugi de!prih./
Nepozabna bodo ostala srečanja škofa Kvasa z rojaki širne Avstralije. S svojo prijazno besedo se je vsakemu približal kot oče. Srečal je tudi svoje bivše farane, ki jih je pred leti pripravljal na prvo sveto obhajilo. Na sliki se z njim smejejo iz Semiča doma Ivan Šuštarič, Alojz Jakša, Franc Plut in Matija Štukelj.
Živi naj slovenska
ALI VESTE, da se slovenski dijaki na liceju v Trstu m stari Gorici učijo kar osem ur slovenščine na teden, v domovini, v matični Sloveniji, pa le štiri ure na teden? Ali veste, kaj je ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE, kaj je njen naslov in kaj njen namen? Ali veste, kaj v domovini pomenijo skupna programska jedra?
Naj vam na kratko razložim. Pred približno dvema letoma so v Sloveniji predložili, naj bi se otroci v šolah namesto slovenščine učili “jugoslovanščino”, Ne bi več prebirali le Prešerna in Cankarja, pač pa v isti vrsti Njegoša ter druge srbske, hrvaške in makedonske literate. Ta novica je kot strela šinila na vse štiri strani sveta in je tako v zamejstvu kot tudi v domovini sami naletela na ostre proteste.
Avstralski Slovenci smo se takoj postavili za pravice svojega jezika. V Sydneyu je bila organizirana “Zveza slovenske akcije” z geslom “ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA!” in z namenom, da združi čim več imen slovenskih organizacij in zavednih Slovencev širom sveta, ki jim je ljuba naša slovenska beseda, ki hočejo v svojem potnem listu nositi označko za narodnost, da je slovenska in ne jugoslovanska. Za obstoj našega materinega jezika gre, kije žal v časopisju v domovini ze tako poln tujk in čudnih fraz, da marsičesa brez pomoči slovaija preprost človek ne razume več. Ali veste, da se potujčevanju v lastni domovini že otroci upirajo? Dvanajstletni otroci na neki osnovni šoli v Sloveniji so si na majice napisali listke: SLOVENIJA MOJA DEŽELA. S tem so bojkotirali dva sošolca Bosanca, ki se nista potrudila govoriti slovensko. In °troci na osnovni šoli v Idriji so iz čipk izdelali li-Pov list, ki je postal turistični simbol naše Slovenije, nam od Boga dane dežele.
V	začetku letošnjega leta bo v knjigarnah po domovini moč kupiti knjigo z naslovom “Bosanci”. Izšla bo pri ljubljanski “Knjižnici revolucionarne teorije . Urednik Mitja Maruška trdi, da bo knjiga zagotovo naletela na veliko pozornost naše širše javnosti.
knjigi so objavljeni intervjuji z našimi južnimi so-fedi, ki so na delu v Sloveniji. V njih trdijo, da jih imajo Slovenci za umazance, da dekleta nočejo ple-Sati z njimi, da so se bolje počutili v Nemčiji, kakor pa se v Sloveniji . . . Izdajatelji trdjjo, da podobne nJige na knjižnih policah v domovini še ' ni bilo mogoče najti.
Zdaj pa poglejmo na kratko, kaj poroča agencija anjug v Ljubljanskem dnevniku, z datumom 4. decembra 1985: SKUPNA JEDRA - Komisij a za re-°rmo izobraževanja je na svoji zadnji seji rezimirala
beseda!
Za Zvezo slov. akcije DANICA PETRIČ
večletno delo s pripravljanjem skupnih programskih jeder v jugoslovanskih šolah. Njeno mnenje je, da je na tem področju veliko storjenega in da se dogovarjanje še nadaljuje. To pomeni, da so skupna jedra vgradili v učne programe in načrte vsi republiški in pokrajinski zavodi za šolstvo, razen tistih, ki se s temi predlogi ne strinjajo. Ne strinjajo pa se na Kosovu, kjer ne sprejmejo skupnih jeder za materin jezik, književnost in glasbo. Podobne zadržke pa imajo tudi v Sloveniji. Delovna skupina, ki se ukvarja s temi jedri, je obvestila medrepubliško komisijo, da v zvezi s temi spornimi jedri še niso dosegli soglasij.
Predstavniki Kosova so zatijevali, da albanske književnosti ni mogoče obravnavati samo od leta 1945 naprej, podobno pa velja tudi za glasbeno izobraževanje. Predsednik slovenskega komiteja za vzgojo in izobraževanje dr. Tine Zorič je dejal, da tudi Slovenija ne more sprejeti teritorialnega izbiranja pisateljev, ker bi bila v tem primeru tretjina slovenskih ustvarjalcev izključena iz šolskih programov, saj je vse do leta 1918 slovenska književnost nastajala zunaj meja današnje Jugoslavije.
Kogar zanima usoda našega materinega jezika ter mu je mar zanj, naj se priključi “Zvezi slovenske akcije” ne glede na to, kakšno je njegovo osebno politično prepričanje. Nam gre za slovenski jezik!
Prijavnice za “Zvezo” lahko dobite pri g. Ivanu Kobalu na naslovu: Zveza slovenske akcije, P. O. Box 153, Rydalmere, N. S. W. 2116. K sodelovanju vabimo posameznike in vse slovenske klube oz. društva Avstralije in širom vsega sveta. Na razpolago je tudi lična knjižica z naslovom “ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA”. Vse Slovence v Sydneyu pa vabimo na naše sestanke, ki jih imamo v prostorih verskega središča v Merrylandsu. V februarju bo v torek 18. februarja, naslednji pa v torek 18. marca, vselej ob pol osmih zvečer.
Več o velikem zborovanju Društva slovenskih literatov v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki se gaje udeležila ogromna množica študiranega in preprostega ljudstva, pa boste — upam — lahko brali v sledeči številki “Misli”. Eden rednih članov naše “Akcije” pripravlja članek. Do takrat pa lep slovenski pozdrav!
ŽIVI NAJ SLOVENSKA BESEDA!
€4
M£too
Fr. Basi/ A. Valentine, O. F. M.,
SS. Cyri! & Methodius Slovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Ca mero n Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ Božično noč smo imeli lepo, zato je polnočnica na prostem privabila zelo veliko vernikov. Enako dopoldanska maša na sveti dan, manjša kot običajno pa je bila udeležba pri maši na prostem na novega leta dan. Zaspanci! In vendar je toliko vredno pričeti leto z božjim blagoslovom.
+ Naj bo — kot običajno v tem času — tu nekaj podatkov našega verskega središča za lansko leto. Krstov je bilo v preteklem letu v naši cerkvi 21, porok pa 19 (od teh 4 poveljavljenja civilnih porok). Prvoobhajan-ci so bili štirje, škof Kvas je podelil zakrament svete birme 28 otrokom, sam pa sem birmal v preteklem letu (s posebnim dovoljenjem) eno odraslo osebo. Obiskov bolnikov sem to leto zabeležil 63 (če prištejemo še obiske naših sester, je ta številka dosti višja), obhajil bolnikov je- bilo podeljenih 32, podelitev zakramenta maziljenja pa 13. Svetih obhajil je bilo v letu 1985 v naši cerkvi podeljenih nekaj nad 11,000. Slovenskih pogrebov smo imeli preteklo leto v Viktoriji 34.
Naj se ob tej priliki iskreno zahvalim vsem, ki ste mi kakor koli pomagali pri opravljanju dušnopastir-ske službe. Hvaležen sem Bogu, da sem toliko zmogel.
+ Božičnih darilnih kuvertic za vzdrževanje našega verskega središča se je to leto vrnilo 447 s skupno lepo vsoto 7,370.10 dolarjev. Bog naj stotero povrne vsem darovalcem!
+ P. provincial Mihael se je pred božičem vrnil iz Sydneya med nas in vse praznične dneve pomagal pri bogoslužju in zlasti s spovedovanjem. Za njegovo pomoč naj mu Bog povrne! Moral je še enkrat v Sydney na razgovor z avstralskim frančiškanskim predstojnikom, po vrnitvi pa smo imeli v Mt. Elizi srečanje s p. Mihom vsi štirje slovenski duhovniki. Od nas je nato dne 14. januarja odletel proti ZDA na vizitacijo tamkajšnje slovenske frančiškanske kustodije.
+ Naša počitniška kolonija (Grey Friars, Mt. Eliza) je letos na prvi teden privabila manj družin kot druga leta (le 18 oseb), pa je bilo vseeno lepo, četudi bolj mirno. Zato pa je drugi teden imel 39 deklet, tretji pa 38 fantov. Kljub malim neprilikam (eno dekle je zbolelo in moralo domov, eden od fantov pa sije pri igri nalomil nogo) so bile tudi letošnje počitnice za vse udeležence zelo prijetne in lep uspeh naše verske skupnosti. Bog povrni pridnim gospodinjam, ki so se v kuhinji žrtvovale za nas!
+ V januarju je bil med nami na obisku g. Jože Kovačič, bivši knežaški dušni pastir, zdaj pa župnik v Jelšanah. Žal sva se videla komaj trikrat po pet minut (parkrat je pri nas maševal), tako je bil odvisen od svojih gostiteljev, ki so mu pripravljali spored. — Prav zdaj pa je med nami g. Franc Hočevar, doma iz Šmartnega pri Tuhinju, župnikuje pa v Motniku. Je na enomesečnem obisku pri sestri (gospe Cevcevi), brata Miha pa ima v Canberri.
Oba gosta iz domovine sta bila pri nas zelo dobrodošla, saj obiskov duhovnih sobratov nimamo veliko.
+ Zadnja poroka preteklega leta je bila dne 28.decem-bra: Feliks Gerdak, rojen in krščen pri Sv. Vidu pri Ptuju, je obljubil zvestobo Angeli Bogič, vdovi Glavač, doma iz Bosne.
Vrsto porok v novem letu pa je 11. januarja pričel Aleksander Slavec, rojen v Melbournu v knežaški družini in eden mojih prvih krščencev v Avstraliji. Na Švedskem, kjer je bil nekaj časa službeno, sije izbral svojo življenjsko družico Ase Kristino Rutstrom.
Isti dan sta si pred oltarjem podala roke tudi Marino Ferligoj in Majda Gjerek. Marina sem kot majhnega fantička s starši pripeljal iz Bonegille (rojen in krščen je bil v Trstu), nevesta pa je iz prekmurske družine, rojena in krščena v Melbournu.
Tretja poroka tega leta pa je bila takoj naslednji dan: Poročal se je Čelhaijev Jožef iz znane melbournske naše družine. Njegova izbranka, ki jo je pričakal pred oltarjem naše cerkve, je Patricia Jessica Amarilli. Po materi je slovenskega rodu in prav tako rojena ter krščena v Melbournu.
Vsem štirim parom najboljše želje na novo pot!
+ Krste bom prihranil za prihodnjič. Postne večerne pobožnosti pa bomo ob nedeljah sproti objavljali za teden naprej. — Tu bi rad odgovoril tistim, ki sprašujejo o bodočem Domu počitka. Zastoj ni pri nas, ampak pri oblasteh. Nova vlada je spremenila vse pogoje in poleg deželne zdaj o teh zadevah odloča tudi federalna vlada. Ne dvomim, da bomo končno uspeli, a potrpežljivost je na preizkušnji. Obljubljeno mi je, da bo komisija na prvi letošnji seji obravnavala našo zadevo. Čas je že, a gospodom se kar nič ne mudi...
+ Posebna zadeva mi še leži na duši in bi jo rad rešil. Da moram po avtomobilski nesreči (leta 1967) spati domala sede, vsaj v Melbournu menda ni skrivnost. Je že nekaj časa tega, ko so dobri ljudje brali neko reklamo za posebno posteljo, ki se da sproti avtomatično pripraviti v zaželjeno lego in za dobro spanje. Bil sem prijetno presenečen, ko sem začel dobivati darove v ta namen, ob poizvedbah pa se ustrašil nepričakovano visoke cene. Tako draga postelja bi bila za frančiškana vsekakor luksus: težko bi na njej mirno spal, še manj pa menda mirno umrl. Oseba med darovalci, kije obljubila poizvedeti za kaj cenejšega, se tudi ni več oglasa. Zato naj bi šel nabrani denar (994.80 dol.) v klad Doma počitka, kdor pa želi, mu dar rade volje vrnem. Za dobro voljo pa vsem dobrotnikom moj Jskren: Bog povrni!
+ Dne 13. decembra je umrl MAKS LEGAT: našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju v Huntingdale. Pokojnik je bil rojen 20. januarja 1924 v Dovjem na Gorenjskem in krstil ga je župnik Aljaž. Kdaj je prišel v Avstralijo, mi ni znano. Pred leti sva se nekajkrat srečala v Richmondu, kjer je živel s svojo družino. S Slovenci se že ob družinskih problemih ni dosti družil, še manj po ločitvi. Pogrebne molitve sem opravil v ponedeljek 23. decembra v Pogrebnem zavodu John Allison, Springvale, pokopan pa je bil naslednji dan na pokopališču Cranbourne.
V	bolnišnici v Williamstownu je umrla 17. decembra AMALIJA MARTINI. Pokojnica je bila rojena 9- julija 1903 v Rajhenburgu (zdaj Brestanica). V Avstralijo je prišla leta 1961 k svoji hčerki Ani Ribič in ves čas živela pri njej v Altona Meadows. Na domu se Je zgrudila zadeta od kapi, prepeljana je bila takoj v bolnišnico, a za zdravniško pomoč je bilo prekasno. okopana je bila 20. decembra.
Pretresla nas je vest, ki je prišla tudi na TV-novice: upokojenec MIHA GORNIK je bil 22. decembra kasno zvečer v svojem stanovanju napaden in smrtno ranjen. Ko je na trkanje odprl vrata, ga je znanec iz lstega poslopja zabodel z nožem v trebuh. Ambulanca gaje našla že mrtvega, storilec pa seje šel sam prijavit na policijo. Ozadje umora še ni znano — razkrila ga šele sodna razprava, kadar bo prišla na vrsto. Pokojni Miha je bil rojen 23. septembra 1910 v Zgornjem Dupleku pri Mariboru. Leta 1940 seje poročil z Julijo Šabeder, zdaj že pokojno, hčerka Marija por. “ezjak pa živi v Sp. Dupleku. V Avstralijo je Miha ^migriral leta 1950, se je pa nekajkrat odpravil za vedno domov, pa se vselej spet vrnil med nas. Zdaj pa je ravno pred božičem tako žalostno končal. Njegovi zemski ostanki so bili v torek 7. januarja prepeljani v našo cerkev k maši zadušnici, nato pa po naročilu čerke upepeljeni. Pepel je bil poslan v domovino in
bil pokopan k njegovi ženi na domačem pokopališču.
Na božično vigilijo je na svojem domu v melbournskem okraju Thornbury nenadoma umrl ALOJZIJ KALIN. Pogrebno mašo smo imeli v naš: cerkvi v ponedeljek 30. decembra, grob pa je dobil na keilorskem pokopališču. Pokojnik je bil rojen 18. junija 1941 v Gorenji vasi, župnija Šmarjeta na Dolenjskem, in ima v domovini še dve sestri in dva brata. V Avstralijo je prišel v marcu leta 1966 iz Italije in se kmalu poročil z Eleno, ki je makedonskega rodu. Poleg nje zapušča še sina in hčerko.
V nedeljo 12. januarja je v bolnišnici v Prestonu zaključila svoje zemsko potovanje FRANČIŠKA MULEJ. Komaj nekaj dni prej je začutila bolečine v trebuhu, v bolnišnici so jo odprli, pa žal ni bilo več moč z operacijo rešiti življenja. V petek sem jo obiskal in je pri polni zavesti prejela svete zakramente. Tako je lepo pripravljena odšla v večnost. Pokojnica je bila rojena Šlibar dne 24. septembra 1911 v Dvorski vasi pri Begunjah na Gorenjskem. Z možem Stankom in tremi otroki je leta 1949 prišla v Avstralijo. Nastanili so se v melbournskem okraju Lalor. Tam je bila v cerkvi sv. Luka v petek 17. januarja pogrebna maša, kateri je sledil pogreb v krematorij favvknerskega pokopališča. Njen pepel je sprejel grob pokojnega moža Stanka na pokopališču Preston.
V soboto 1. februaija so v njegovem stanovanju našli mrtvega AVGUŠTINA ČEDERMACA. Kot samec je živel bolj samotarsko življenje v svoji hišici v Collingvvoodu in ni hodil dosti v skupnost. Sorodnikov nima ne tu in ne doma, še znancev kaj malo. Žal sem za njegovo smrt zvedel prekasno, ko so na uradu Public Trustee (umrl je brez testamenta) že vse uredili za pogreb. Pokopan je bil iz farne cerkve sv. Jožefa v Collingwoodu na pokopališče v Fawkner. Pokojnik je bil star 64 let in je bil rojen v Boijani pri Kobaridu. V Avstralijo je prišel na ladji “Gen. Blake” 13. aprila 1950.
Vsem pokojnim darujmo svoje molitve, da jih dobri Bog sprejme v svoj mir, sorodnikom pa naše sožalje!
RUNSVVICK 3056 SYDNEY ROAD,
Vsa
/ dela so pod garancijo!
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA
NOMINEES & SONS P/L.
ALDO and JOE
545 SYDNEY RD„ BRUNSVVICK Cnr. HOPE ST., &
Tel. 387 5131 Po urah:
470 4046
IZPOD TRIGLAVA
OSEMDESETLETNICO je dočakal akademik prof. dr. Anton Trstenjak, znanstvenik svetovnega formata, pa pri vsem tem preprost duhovnik, dasi doma ob bahanju z imenom “Trstenjak” ravno ta njegov poklic kar nekam neradi omenjajo. Eden osmih otrok revnega kočarja v Rodmošcih pri Gornji Radgoni, se je dvignil med največje naše psihologe in je dobro znan svetovni javnosti. V svojem življenju je napisal več sto člankov in razprav ter 35 knjižnih del. V njih posega na področja teoretične, uporabne, socialne, pastoralne, eksperimentalne psihologije, psihologije dela, umetniškega ustvaijanja in ekološke psihologije. Izjemen kulturni dogodek je bil njegov Oris sodobne psihologije v dveh knjigah. Dr. Trstenjak je postal izvedenec za funkcionalnost barv, moral je postati svetovalec pri notranji ureditvi številnih ustanov, šol, podjetij in tovarn po Sloveniji in drugod. Kot grafolog je zanesljiv svetovalec raznim domačim in tujim ustanovam. S področja ekperimentalne psihologije, psihofiziologije in klinične psihologije je po tujih strokovnih revijah objavil nad petdeset razprav.
Naš jubilant je odklanjal vse številne ponudbe evropskih in ameriških univerz, ki so mu ponujale predavateljsko stolico. Rad je sprejel povabilo in predaval kot gost, a držal se je raje doma kot redni profesor ljubljanske teološke fakultete vse do svoje upokojitve leta 1973. Mož ima cel kup častnih naslovov, od “papeškega hišnega prelata”, ki mu ga je
Urarsko in zlatarsko podjetje
Alexander
VVATCHMAKER and JEVVELLER 190 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W.
Telefon 633 1384
am nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na sa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno.
HANDMADE- JEWELLERY DESIGNED AND MADTE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se
E. & C. ROBNIK
podelil Pavel VI. leta 1974, pa do “zlatega doktorata” univerze v Innsbrucku, vse polno priznanj in odlikovanj, poleg rednega članstva Slovenske akademije znanosti in umetnosli je tudi redni in dopisni član pomembnih tujih akademij in strokovnih združenj. Za vsem tem pa se skriva preprosta duhovniška duša, polna čutenja in ljubezni do človeka. Saj je prav temu človeku posvetil vse svoje znanje. Slehernega poslušalca njegovih predavanj ali bralca njegovih del prevzame spoštovanje do svetosti življenja, ki ni brez smisla, ampak vodi k izpolnitvi v Stvarniku vsega.
Dr. Trstenjaku ob visokem jubileju želimo zdravja in še veliko let ustvaijanja. Saj je ob tej priliki sam povedal, da ima v načrtu še veliko del. ..
SILA SPOMINA je naslov nove knjige, s katero je založba “Mladinska knjiga” pred slovenskim kulturnim praznikom — Prešernovim dnevom — razveselila ljubitelje tega našega pesnika. Knjiga vsebuje pomembna pričevanja o Prešernovi osebnosti, življenju in času, kot so jih zapisali ali pripovedovali pesnikova hči Ernestina Jelovšek, sestra Lenka Prešeren, sorodnica Marija Grom, pisatelj Janez Trdina in še 28 drugih sodobnikov Prešerna. Poleg 42 besedil, ki osvetljujejo pesnikovo tragično usodo, je v knjigi tudi 62 ilustracij 34 umetnikov.
OD PREŠERNA DO CANKARJA je naslov razstavi, ki so jo v februarju odprli v Slovenski knjižnici v Ljubljani. Na njej so razstavljeni redki starejši tiski od leta 1850 do 1899. Stvari bodo na ogled dva meseca, predstavlja pa razstava nadaljevanje in dopolnitev enake prireditve, ki so jo pripravili pred dvema letoma in je pokazala starejši tisk do leta 1850.
SLOVENSKI RUDARJI so lani nakopali en milijon 740 tisoč ton rjavega premoga, kar je 40 tisoč ton več, kot pa so predvidevali načrti za leto 1985. Najbolj so se postavili pri tem zagorski rudaiji (skoraj za 15 odstotkov), trboveljski pa so bili boljši za desetino. Rudarji v Senovem so za načrti zaostali za 9900 ton, rudarji v Laškem pa za 14.500 ton. Skoraj za tretjino pa so za načrtovanjem zaostali na največjem slovenskem dnevnem kopu Lakonca v Trbovljah, er so lani odkopali 129 tisoč ton premoga.
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN L.UBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
Slovenski rudarji so se lani srečavali s številnimi težavami. Jame, kjer kopljejo ijavi premog, so zastarele, odpiranje novih rudnikov pa zelo kasni. Velik problem je tudi premajhno število rudarjev in zaradi izgub tudi prenizke plače. Zato je prve dni januaija v velenjskem rudniku prišlo do “prekinitve dela”, ki je trajala dva dni. Delavci so zahtevali višje decembrske plače, občinsko vodstvo pa jim je zagrozilo s prisilnim odstopom vodstva podjetja, centralnega delavskega sveta in z ukrepom družbenega varstva.
mariborsko staro središče Lent, do nedavnega domala razrušeni del mesta, spet dobiva podobo, kot jo je imel pred sto in več leti. Prenova teče po načrtih. Precej stavb je že obnovljenih, nekaj pa so jih po starih načrtih in slikah pozidali na novo. Doslej so prodali dvanajst poslovnih lokalov, devetnajst Pa jih še čaka kupcev. Vzrok zastoja je v tem, ker kupci želijo lokale le za gostilne in bifeje, tega pa načrtovalci obnove Lenta nočejo. Vsekakor ne želijo, da bi se obnovljeni Lent spremenil v mestno četrt pivnic — raje bi imeli raznovrstne trgovine, male obrti in lokale s kulturnimi uslugami.
letos se spominjamo 400-letnice smrti očeta slovenske knjige, Primoža Trubarja (umrl je 29. junija 1586). Poleg raznih slovesnosti v ta namen hočejo tudi prenoviti žago, mlin ter kozolec ob njegovi rojstni hiši v Račicah pri Turjaku na Dolenjskem. (Trubarjev oče je bil kmet, tesar in mlinar.) Urediti hočejo spominsko zbirko, ki bo obiskovalcem rojstne hiše prikazala Trubarjevo življenjsko pot. Na ogled bodo portreti vidnejših Trubarjevih sorodnikov, faksimili njegovih knjig, nekaterih pisem in drugih besedil.
ROGAŠKA SLATINA je dobila najvišjo oceno ob anketi, ki so jo lani izvedli med 72.000 tujimi gosti P° različnih turističnih krajih Jugoslavije. Tako sije to naše termalno središče pridobilo naslov šampiona jugoslovanskega turizma 1985. Klimatski pogoji, zna-
HEIDELBERG CABINETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakcii.
za izdelavo kuhinjskih omar ; in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
i	THOMASTOVVN 3074	TEL.: 465 0263
; (Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
na mineralna voda in usluge v hotelskih objektih z vrsto bazenov ter sodobnim medicinskim središčem so tem našim toplicam dali mesto v samem vrhu svetovnih zdravilišč, zlasti za bolezni prebavnega trakta in motenj v metabolizmu. Tudi dolgoletni obstoj tega zdravilišča priča zanj, saj ga obiskujejo gostje od vsepovsod že celih 300 let.
ZVEZA KOMUNISTOV Slovenije je imela svoj deseti kongres. Na njem je bilo med drugim tudi rečeno, da se bo Zveza morala umakniti s položaja partije, ki je na oblasti, in se boriti proti onim, ki skušajo ohraniti na vsak način svoje položaje, ne meneč se za druge. Hm!...
V	NABITO POLNI športni dvorani Poden v Škofji Loki so slovenski športniki in športnice polagali obračun športnih dosežkov leta 1985. Za športnika leta 1985 v Sloveniji sta bila razglašena alpska smučarja Rok Petrovič in Mateja Svete. Za najboljšo slovensko športno ekipo so bile izbrane odbojkarice Paloma Branika, najboljša tiskovna služba pa je bila na 8. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici. Posebno priznanje je dobil tudi kanuist, svetovni podprvak Srečko Masle.
Lepo uspelo prireditev je organiziralo Društvo športnih novinarjev Slovenije.
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862 3027
S QANTAS do Zagreba!
Dne 20. maja, 17. junija, 1. julija in 15. julija lahko letite s Qantas direktno do Zagreba, kar je ugodno zlasti za rojake, ki želijo obiskati svojce na Dolenjskem in Štajerskem. Nazaj se lahko vrnete tudi s Qantas in to po lastni želji: preko Rima, Frankfurta ali Beograda.
Ce me slučajno ni v agenciji, vprašajte za Gabrijelo ali Tino!
CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 — Tel. 329 - 6833 . — Consultant DR. J. KOCE
Bo&ia Useda
Jezus jim je rekel:"Resnično, resnično, poterf P ne boste jedli mesa Sinu Človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja. K< Je meso 'n pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. Zakaj mojJ resmčna jed in moja kri resnična pijača."
Jan 6, 53 — 56
OD
50-ICTMCI
in letošnjem "EVHARISTIČNEM LETU" bomo obnavljali spomine na junij 1935 v Ljubljani. Naj nam pomagajo utrditi našo vero in zvestobo Bogu!
EVHARISTIČNI KONGRES leta 1935 v Ljubljani je že dolge mesece prej zajel misli in snovanje številnih naših vodilnih mož. Ako bi hote/izbrati vse, kar se je o svetem Rešnjem Telesu in o kongresu tiste mesece pred kongresom napisalo in lepega govorilo ob tej ali drugi priliki, bi videli, da se z odličnejšim evharističnim nabožnim, znanstvenim in lepim slovstvom komaj more ponašati kateri narod, ki je tako maloštevilen kot naš slovenski. (Iz knjige Evharistični kongres)
Tu je nekaj predkongresnih izjav takratnih slovenskih škofov.
S tem kongresom bomo izkazali vsemogočnemu Bogu tisto čast, radi katere je ustvaril vesoljni svet. Tukaj ne bodo le posamezniki, ampak globoka in nepremagljiva utrjena vera in goreča ljubezen do Jezusa v Zakramentu bo tisoče vseh stanov iz Jugoslavije združila v Ljubljani v eno veliko, božjo družino, ki bo pred vsem svetom božjemu Sinu in po njem Bogu to nepojmljivo čast dajala. Skupnost nas bo ogrela, navdušila. Skupnost bo vnela svet ogenj, ki bo objel vse, tudi dosedaj mlačne kristjane.
(Dr. Anton B. JEGLIČ, bivši ljubljanski škof, naslovni nadškof garelski)
Letos hitijo vse naše misli in želje drugemu evharističnemu kongresu naproti, ki se ima vršiti v Ljubljani zadnje tri dni meseca junija. Kristusu v presv. Rešnjem Telesu želimo pripraviti slovesno zmagoslavje. Toda Kristus hoče zmagoslavje obhajati predvsem v
naših dušah. Svoje duše mu moramo izročiti, da v njih kakor v svojem kraljestvu gospoduje in zmaguje. Ko bodo naše duše brez pridržka njegove, potem šele bomo vredni in sposobni, da mu priredimo tudi zunanje slavje, ki bo odsev naše notranje vere in ljubezni. Zato se moramo na kongres resno in primerno pripraviti Letošnji postni čas uporabimo prav posebno v ta namen, da si poživimo in pomnožimo vero v skrivnost naj svetejšega Zakramenta.
(Iz pastirskega Usta ljubljanskega škofa dr. Gregorija ROŽMANA za leto 1935 z datumom 8. februarja.)
Veliki evharistični kongres bodi višek javnega če-ščenja, mogočen kres, ob katerem prižgete vsi zu-beljček vere in ljubezni v svojih dušah in ga potem skrbno in vztrajno čuvate, da ne ugasne, ampak vedno svetleje gori in krepkeje greje, dokler se ne bo raztrgala pred našimi očmi zavesa zemskega življenja in ne zagledamo Boga in Odrešenika svojega od obličja do obličja.
(Tako dr. Gregorij ROŽMAN zaključuje zgoraj omenjeno pastirsko pismo.)
Bog z nami in med nami v vidni, dasi skrivnostni podobi: velika tajna svete vere, pa resnica, sloneča na resničnosti božje besede, dejstvo, izpričano po zgodovini in bogoslužju Cerkve Kristusove. Brez Evharistije so molitve in pobožnosti, pridige in krščanski nauki, cerkve in oltarji, bogoslovna znanost in krščanska umetnost - brez pomena. Iz pričujočnosti božje v Evharistiji pa črpa po nesmrtnosti hrepeneči človek duhovno moč in božje življenje, vero in upanje v
nadnaravni svet, pogum za življenjske boje in boli, odločnost in poštenost, pravičnost, ljubezen . . . Ko bi svet spoznal dar božji in se oklenil svojega Boga, ki mu je tako blizu, kako hitro bi čutil olajšavo svojega bremena, kako gotovo dobil pomoč v svoji stiski, kako čudovito dosegel svojo srečo!
Naš verni rod še tesneje prikleniti na božjega Zveličarja, omahujoče utrditi v veri in verskem življenju, obupajoče dvigniti k zdravemu optimizmu, hladne ogreti za stvar božjo, ob strani stoječe privabiti v kraljestvo božje, kolikor mogoče vse približati in pritegniti k Srcu božjemu ter tako pospešiti izboljšanje medsebojnih odnošajev v človeški družbi: to je namen evharističnih kongresov.
(Dr. Ivan J. TOMAŽIČ, škof mariborski)
Tretjo adventno nedeljo nam sveta Cerkev v vstopni pesmi pri sveti maši kliče z besedami sv. Pavla: Veselite se vedno v Gospodu; zopet pravim: Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem; Gospod je namreč blizu. Nič ne bodite v skrbeh, ampak v vsaki molitvi naj se vaše prošnje razodevajo pri Bogu. ” In govori s psalmistom: “Blagoslovil si, Gospod, svojo deželo. ” Mislim, da že samo navedene besede zado-stuj e jo, ako želite, da se kratko izjavim o pomenu in nalogah II. jugoslovanskega evharističnega kongresa'. Ker pa sv. Pavel v listu do Filipljanov poleg molitve omenja še presrčne prošnje in zahvaljevanja in želi in uPa, da božji mir, ki vsak razum presega, varuje naša srca in naše misli v Kristusu Jezusu, pa tudi jaz to dodajam. Iz evangelija pa povzemam besede sv. Janeza Ustnika: “Sredi med vami pa stoji, katerega vi ne poznate. ” Zadnjih besed ne navajam kot očitek, marveč kot nalogo evharističnega kongresa, da širi in Poglablja spoznavanje Jezusa Kristusa in užiga ljubezen do njega, ki živi med nami v presveti Evharistiji.
Pomen tega kongresa je izražen v tem, da je to evharistični kongres, da je drugi evharistični kongres, a je jugoslovanski evharistični kongres, in da bo v jubljani. Ker so stvari jasne, jih ni treba objašnje-vah. Samo glede tega, da je to drugi, mislim, da bo Potrebno pogledati nazaj na prvi kongres. Resolucije ega kongresa se nanašajo večinoma m intelektualce. e‘im, da bi drugi kongres kar najširše objel moško
mladino, ki naj bi bila do kongresa že kolikor mogoče organizirana v bratovščini presv. Zakramenta. Upam, da bodo tudi fantje iz naših južnih krajev prišli na kongres. Hočemo se pripraviti z molitvijo, presveto daritvijo in posebnimi žrtvami na veliko slavje Kristusa Kralja, da mu na dan njegovega presvetega Srca izkažemo hvaležno ljubezen in mu vsaj nekoliko zadostimo za svojo dosedanjo nehvaležnost in da mu damo malo zadoščenje tudi za one, ki ga ne poznajo ali ga nočejo poznati
(Dr. Janez F. GNIDOVEC, škof v Skopju)
Ko so janičarske čete pred petsto leti začele tudi po slovenski zemlji širiti duhovno in materialno razdejanje, je slovenski človek pohitel v svoje cerkve ter jih spreminjal v tabore, narod pa je v njih iskal zavetja in združen z Bogom svojim v presv. Evharistiji odbijal janičarske navale in branil svoje svetinje: družino, de-co in vero svojo in svoj narodni obstanek. In ko so istočasno s češkega severa krivi nazori hoteli izpodriniti razodeto resnico v sveto evharistično skrivnost, se je slovenski človek širom po svoji domovini organiziral v bratovščine sv. Rešnjega Telesa, da svojo vero v Jezusovo navzočnost v presv. Evharistiji naglasi, poglobi in proslavi In ko so še drugi krivi nauki hoteli presv. Evharistijo sploh potlačiti in iz življenja izbrisati, tedaj se isti slovenski človek, kakor da ga žene elementarna sila svetega protesta, povzpne v višine in postavlja cerkvice in kapelice na vrhovih svojih gora nepretrgoma do danes, da kot glasne priče neprestano pred vsem svetom govore, kar mu je polnilo dušo in srce: Mi verujemo v Jezusa v presv. Evharistiji! Z njim hočemo živeti in umreti! Njemu čast in hvala!
(. . .) Kaj pa moramo prinesti na evharistični kongres in kaj pričakujemo od njega, da bo Kristusu res kraljevski nastop omogočen?
Globoko ponižno vero prinesimo na evharistični kongres in ni dvoma, da se bodo potem pričakovanja izpolnila, ki jih katoličanstvo v Jugoslaviji vanj polaga. Kongres bo veličastna javna manifestacija vere v skrivnost presv. Evharistije, vere v Kristusa Kralja in vere v pravice, ki njemu absolutno pripadajo v življenju poedincev, družine, mladine in vseh socialnih in javnih institucij v življenju narodov in držav in v njihovem sožitju na svetu.
(...) Namen je velik. Kruh življenja mu jamči uspeh in evharistična generacija uresničenje. Veselimo se iz vsega srca kongresa že sedaj; mnogo molimo in mnogo žrtvujmo, da bo Kristus tedaj res kraljevski proslavljen, a hrepenenje svetopisemskih množic naj razgiba tudi duše nas vseh: “Mi hočemo Jezusa videti”(Jan 12, 21 J.
(Dr. Josip SREBRNIČ, škof krški)
w,
wmkbti S« GAFA&L.
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. RaphaeTs Sl ovene Mission,
313 Merry!ands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. l/V., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent,
311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478
POSTNI ČAS smo pričeli pri Sv. Rafaelu na pepelnično sredo, 12. februarja, ob sedmih zvečer z mašo in spokornim obredom pepeljenja. Kot na pepelnico, je tudi na veliki petek strogi post: zdržek od mesa in le en poln obed. Za ostale petke v letu velja, da so še vedno dnevi pokore. Toda vsak si način pokore lahko sam izbere. Več o tem na drugem mestu.
Na POSTNE PETKE bomo imeli v Merrylandsu ob sedmih večerno mašo. Pol ure preje bo izpostavljeno Najsvetejše in molitev (zasebna ali skupna) za duhovne in krščanske poklice. Temu bomo pridružili tudi postno pobožnost. Prilika za postno in velikonočno spoved bo vselej pol ure pred službo božjo. Sploh naj bi med postom — zlasti letos, ko ob priliki 50-letnice evharističnega kongresa v Ljubljani obhajamo “evharistično leto” — čim pogostejše obhajali zakramente svete spovedi in svetega obhajila.
Nedeljske maše so v Merrylandsu vsako nedeljo ob pol desetih, vigilna maša, ki velja za nedeljsko, pa je vsako soboto ob sedmih zvečer.
Za velikonočno spoved, ki je nekaj samo po sebi umevnega za krščansko praznovanje velike noči, ne čakajte do zadnjega pred prazniki: opravite jo že med postnim časom, je več časa za pripravo!
WOLLONGONG - FIGTREE ima poleg redne maše na drugo in četrto nedeljo v mesecu sedaj v postnem času večerno mašo ob sedmih s postno pobožnostjo tudi na vse srede.
CANBERRA ima slovensko službo božjo na peto postno nedeljo (16. marca) ob 11.30 dopoldne. Pred mašo prilika za velikonočno spoved.
WAGGA-WAGGA ima slovensko mašo na peto postno nedeljo (16. marca) ob šestih zvečer v sestr-
ski kapeli na Mt. Erin. Pred mašo spovedovanje.
BRISBANE ima slovensko mašo v nedeljo 9. marca, St. Mary’s, South Brisbane, ob šestih zvečer. Pred mašo prilika za velikonočno spoved.
NEWCASTLE bo imel slovensko službo božjo na peto postno nedeljo, 16. marca, ob šestih zvečer. Prilika za spoved. — Po maši, kot navadno, čajanka v dvorani.
POSTNO ROMANJE v Campbelltovvn bomo imeli letos na nedeljo 2. marca. Sveti križev pot pri postajah na prostem bomo pričeli ob štirih, nato bo pri dvanajsti postaji sveta maša. Letos bomo ob tej priliki posebej molili za uspeh papeževega obiska v Avstraliji, ki bo v novembru. Povabite na to našo vsakoletno postno pobožnost tudi druge rojake, ki ne bodo brali tega obvestila! — Ne pozabite tudi, daje prav to nedeljo, 2. marca, konec poletnega časa: ure moramo premakniti za eno uro nazaj.
DUHODNA PRIPRAVA za papežev obisk v Avstraliji se bo po naročilu sydneyskega nadškofa Clancyja začela s postnim časom. Naš nadpastir pravi, da je papežev obisk velika milost za nas vse. Zato je prav, da se na ta izredni dogodek pripravimo z molitvijo. Prosimo Boga, da bi papežev obisk utrdil vero in vlil pogum za lepo krščansko življenje vsem avstralskim kristjanom in pomagal tudi drugim, ki ga bodo poslušali. V Merrylandsu se bomo tega namena pogosto spominjali pri svetih mašah in raznih pobožnostih. Pa tudi doma pri večernih molitvah se spomnite na to!
DUHOVNI ŠOPEK za uspeh papeževega obiska v Avstraliji je lepa zamisel, ki naj bi jo uresničili. V velikonočnem “Rafaelu” bo objavljen poseben obrazec, ki vam bo pomagal pri zbiranju duhovnih darov, ki naj bi jih poklonili papežu v novembru.
BOG PLAČAJ DOBROTNIKOM! Čeprav pozno, naj se na tem mestu s hvaležnostjo spomnim vseh rojakov, ki so skozi vse leto in posebej za božične praznike na številne načine pomagali pri dejavnostih našega verskega središča: pri službi božji, pri prireditvah v dvorani, pri čiščenju in pripravah za praznike, pri postavljanju jaslic, pri stojnici, pri pecivu in pijači, pri petju, orglanju, ministriranju, pobiranju darov . . . Naj posebej omenim, da moj S. O. S. klic na zadnji strani “Rafaela” ni bil zaman: darovi so bili v ta namen večji kot navadno. Tako nam bo vsaj nekoliko olajšano odplačevanje dolga. Posamezni darovi sem in tja še prihajajo. Priporočamo se za hiter postopek vsem, ki nameravajo še to storiti, saj od nas vseh zavi-si, kako bo naše versko središče uspevalo. Začetek leta je finančno najzahtevnejši, ko pridejo računi od vseh strani: od občine, zavarovalnice (avtomobila, poslopja), vodne uprave — poleg rednih izdatkov za
bencin, telefon, plin in elektriko, za tiskanje “Nedelje , “Rafaela” itd., da drugih izdatkov niti ne omenjam. (To pišem zato, ker mi včasih kdo pravi, da ni vedel, da imamo toliko izdatkov.)
dvanajsti VSEAVSTRALSKI MLADINSKI KONCERT 1986 v priredbi verskih središč bo letos v Canberri, 6. septembra, v dvorani kolegija marija-nistov (Pearce). Kot v preteklosti, so tudi tokrat za nastop vabljeni posamezni mladinci, kakor tudi mladinske pevske ter instrumentalne skupine. Več o koncertu kasneje, ko bomo objavili tudi določen čas za prijavo nastopajočih.
DOBITNIK televizije na “Štefanovanju” 26. decembra je bila Danica Prodan iz Fairfielda. Čestitamo! In hvala vsem, ki ste sodelovali in kupili srečke! Izkupiček je šel na odplačilo dolga.
POROKE
Ricki Ivo Mavrič, sin Ivana in Daniele r. Jakin (oba iz Kozane v Goriških Brdih), in Yvette Kurman, hči Mariana Kurman (poljskega rodu) in Victorie r.Stem-pinski (ruskih staršev). — St. Mary’s, North Sydney, !9. okt. 1985.
Susanna Padovan, Merrylands, hčerka Franka (iz Malega Lošinja) in Gabrijele r. Lipec (z Bača pri Pivki), ter VVilliam Clark, Cronulla, N. S. W., rojen v Avstraliji in krščen v anglikanski veri. — St. Margaret Mary, Merrylands, 16. novembra 1985.
Breda Marič, Northmead, N. S. W., rojena v Mariboru in krščena v tamkajšnji stolnici, hčerka Alojza in Rezike r. Kodrin, in Max Edvvard Lunniss, Bondi,
•	S. W., rojen v Avstraliji in krščen v anglikanski ve-ri- ~ Merrylands, med poročno mašo 17. nov. 1985.
Robert Lochner, Bondi Junction, N. S. W., sin Franka in Milene r. Medvedič, in Franka Ivanis, Bur-wood, N. S. W. — Waverley College Chapel, med poročno mašo 7. decembra 1985.
Maria Sonja Koren, Watson, A. C. T., rojena in krščena v Viktoriji kot hči Ludvika in Barbare r. Vegi, m Richard Justin Desmond, Turner, A. C. T. — Stolna sv. Krištofa, Forrest, A. C. T., 25. jan. 1986.
Eddy Joseph Prinčič, Smithfield, N. S. W., rojen v Sydneyu, krščen v Paddingtonu, sin Jožefa in Marije r' Butinar, in Tanja Vidic, rojena v Sydneyu in krščena prav tako v Paddingtonu, hčerka Franca in Štefanije r. Maljevec. — Merrylands, med poročno mašo 1. februarja 1986.
Ana Maria Lovkovič, Luddenham, N. S. W., rojena p Fairfieldu, krščena v Smithfieldu, N. S. W., hčerka ranja in Stanislave r. Martinjak, in Leslie Mitchel uller, sin Ellisa in Dorothy r. Bonaba. — Merrylands, L februarja 1986.
Barbara Oder, Mt. Ousley (VVollongong), hči Milana (po rodu iz Mute) in Ruže r. Skoberne (iz St. Petra pri Celju), in Mitchel Milner, rojen v Wollongongu (starši iz Anglije). — Figtree, 1. februarja 1986.
Vsem parom naše čestitke z iskreno željo, da bi jih vse življenje spremljal božji blagoslov!
Op. Kot vidite, radi objavimo tudi poroke (kakor tudi krste) po drugih katoliških cerkvah, če nam sporočite tozadevne podatke, potrebne za objavo.
DVE SREBRNI POROKI - Prav na zadnji dan leta, v torek 31. decembra, sta prišla k zahvalni večerni maši Ivo in Teja Bavčar (r. Brecelj), ki sta praznovala 25-letnico poroke. Skupaj z družinskimi člani in prijatelji sta se Bogu zahvalila za vse dobrote skupnega življenja. Obnovila sta zakonske obljube in prejela jubilejni blagoslov. — V sredo 22. januarja pa sta prišla z istim namenom v našo cerkev Rafael in Fanika Lavtar(r. Polončič). Tudi ta dva srebrnoporočenca sta se z mašo in prejemom zakramentov zahvalila Bogu.
Obema paroma želimo še veliko srečnih let v zakonskem življenju!
KRSTI
Lisa Marie Beaton, Unanderra, N. S. W. Oče Barry William, mati Višnja r. Živko. Botrovala sta Laci Živko in Rosemary Fuge. - Figtree, 8. decembra 1985.
Robert Tomaž Brglez, Kingsford, N. S. W. Oče Ignac, mati Milena r. Zidanšek. Botra sta bila Toni in Ivica Kustec. — Merrylands, 21. decembra 1985.
"Svetoletni zvon",ki ga ja za našo sydneysko cerkev 8. decembra 1985 blagoslovil škof Joief Kvas
Števen Šore, Leumeah, N. S. W. Oče Stjepan, mati Bernadette r. Božič. Botra sta bila Jaki Šore in Blaga Šore. — Merrylands, 29. decembra 1985.
Vesna Maria Divjak, Wanniassa, A. C. T. Oče Roman, mati Metka r. Bilkievič. Botrovala je Zinka Černe. — St. Bede, Red Hill, A. C. T., 1. januarja 1986.
Cassandra Carmen in Laura Miriam Vatovec, dvojčki, Corrimal, N. S. W. Oče Stan, matiFelicina r. Ge-nua. Cassandrina botra sta Giuseppe in Manuela Man-zini, Laurina pa William Vatovec in Rosalea Genua. — Figtree, 5. januarja 1986.
Stjepan in Ankica Šore, dvojčka, Minto, N. S. W. Oče Stjepan, mati Tihana r. Juričič. Stjepanova botra sta bila Jadran in Gita Kirigin, Anki pa sta botrovala Josip in Ana Šore. - Merrylands, 5. januarja 1986.
Michelle Lee Kukovec, Smithfield, N. S. W. Oče Boris, mati Kim r. Frnoch. Botra sta bila Tanja Kukovec in Robyn Bruce Everett. — Merrylands, ^.januarja 1986.
Amanda Julia Skerbic, St. Clair, N. S. W. Oče Mirko Skerbic, mati Margaret r. Lopez. Botra sta bila Josč Legaz in Maria Legaz. — Merrylands, 26. januarja 1986.
Malčkom, staršem in botrom iskrene čestitke. Bog daj, da bi novokrščenci rastli v milosti pri Bogu in pri ljudeh!
POKOJNI
V	soboto 14. decembra 1985 je v bližini Goulburna umrl v prometni nesreči RAJKO JAVŠNIK. Iz Sydne-ja je potoval proti Canberri, kjer je hotel obiskati svoje sorodnike. Njegov avto je imel mehanični problem. Ko je Rajko potiskal avto, da bi ga spravil v pogon, je pridrvel za njim drugi, ga zadel in na mestu ubil. Pokojnik je bil rojen 17. julija 1938 v Jarenini pri Mariboru v družini Alojza in Marije r. Slaternik, v vasi Vukovski dol. Izučil se je za trgovca. V Avstralijo je prišel leta 1957, živel v raznih krajih (Melbourne, Canberra, Sydney) in se končno ustalil v Sydneyu, kjer je bil zaposlen kot nadzornik pri družbi Shindler za izdelovanje dvigal. Živel je v mestnem okraju Bard-
well Park. Pogrebna maša je bila v stolnici sv. Krištofa v Canberri v sredo 18. decembra, pokopan pa je na tamkajšnjem pokopališču “Gungahlin”. Rajko zapušča v Canberri ženo Sheryl, sina Mihaela (13 let), hčerko Heleno (9 let), brata Slavka, sestro Jožico por. Penca, v Mariboru pa še sestro Majdo por. Ško-porc.
Dne 24. decembra 1985 je v Maitlandu, N. S. W„ umrl KAREL OSZKO v starosti 73 let. Pred dvema letoma mu je v Sydneyu umrl brat Andrej Zrim. Zapušča ženo Greti, po rodu Avstrijka, dva sinova in eno hčerko. Drugih podatkov pa žal nimam na razpolago.
Dne 27. decembra 1985 je v Hamiltonu (New-castle) umrl ANDREJ PODGORELEC. Rojen je bil 9. februarja 1923 v Središču ob Dravi. Leta 1944 seje v Avstriji poročil z Ljubico Gašparec. V Avstralijo sta prišla na ladji “Fairsea” 19. avgusta 1949. Pokojnik je bil aktivni član župnije Srca Jezusovega v Hamiltonu, kjer se zbiramo k slovenski maši, katero je s svojo ženo redno obiskoval. Tudi je bil vedno pripravljen nuditi prevoz dr. Mikuli, kadar je on prišel v Newcastle. Poleg žene zapušča tudi sina Antona, hčerko Ano por. Strassberger in hčerko Mary por. McGinus. Pogrebna maša je bila v ponedeljek 30. decembra. Pri njej so lepo sodelovali vnuki pokojnika z branjem beril, napovedovanjem prošenj in prinašanjem darov. Pogreb je šel na pokopališče Sandgate.
Dne 10. januarja 1986 je v Wollongongu umrl KAREL KOCBEK. Rojen je bil 7. oktobra 1921 v Cerkvenjaku v Slov. Goricah v družini Franca in Klare r. Kek. Leta 1952 se je v Splitu poročil s Tonko Crljen. V Avstralijo sta prišla leta 1958. Družina je živela v wollongongškem okraju Tarravvanna, zaposlen pa je bil pokojnik v železolivarni. Poleg žene zapušča sina Romana in Johna ter hčerko Ireno. Po svoji lastni želji je imel le civilni pogreb, kateremu je sledila upepelitev.
Vsem sorodnikom pokojnih naše iskreno sožalje. Priporočam jih v molitev! R. I. P.
P. VALERIJ AN
IJUBIJANA
Florence L. Barclay:
Unesem
bveb ere
roman
(Trideseto poglavje: NEKAJ SE BO ZGODILO)
Ko je po zajtrku prispela pošta, Garth sploh ni dal odgovora na njeno vprašanje, če bosta pregledala pisma, ampak je preprosto sedel za klavir ter začel prepevati Pesmice, ki so donele kot srebrni zvončki.
Tedaj so se odprla vrata in v sobo je stopila stara Margery praznično oblečena. Stopila je naravnost h kla-VlrJ'u in nežno položila roko na Garthovo ramo.
»Master Garthie,« ga je nagovorila, »boste v tem svetem majskem jutru popeljali svojo staro Margery v gozd?«
Garthove roke so takoj pustile tipke.
»Seveda vas bom, toda vedite, Margery, da se bo danes nekaj zgodilo!«
»Vem, dragi moj fant, vem!« je odvrnila stara žena nežno.
Toplina, s katero so se njene oči obrnile proti lepemu lepemu obličju, je priklicala solze v Janine oči.
»Tudi jaz sem se zbudila s tem občutkom, master garthie... Pojdiva zdaj v gozd poslušat glas zemlje, drevja in cvetja in zvedela bova, aili naiju čaka sreča ali nesreča. Pridite, dragi moj fant!«
Garth je vstal kakor v sanjah.
Tako lep in mlad je bil videti, da je Janino srce od občudovanja skoraj prenehalo biti.
'Ko je po kratkem sprehodu, ki ga je bila opravila sama, stopila dol h kosilu, se je začudila, ko je našla Gartha že za mizo.
»Miss Gray,« je spregovoril resno, ko je zaslišal, da je vstopila, »moram se vam opravičiti zaradi mojega daviš-njega obnašanja. Verujem v slutnjo. Kadar čutim, da se 0 nekaj zgodilo, kar ponorim ... Margery me razume, ddar me prime tako razpoloženje. Med sprehodom skozi gozd sem poslušal našo dobro mater zemljo, legel sem Pod borovce in nekoliko zadremal; prebudil sem se ves spočit in pripravljen na tisto, kar mi ima prinesti današnji an. Zakaj nekaj mi bo prinesel prav zagotovo! To ni Prevara! Današnji dan je zelo važen. Tudi Margery čuti to.«
»Morda bodo kakšne zanimive novice v vaših pismih,« Je Pripomnila sestra Rosemary.
Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$100.— Peter Bižal, Ivan Valenčič; $50.— Franc Čulek, Milan Beribak; $44.— L.& M. Martin; $38.— Ivan Da-miŽ; $34.— Štefan Čulek; $32.— Julka Paulič, Silvo TomSič; $26.— Ignac Ahlin; $24,— Franc Danev, Marija Pongračič, Ivan Barič, Jean Pevc; $21.— Alojz Golja, Louis Husarek; $20.— Maks Hartman, Vinko Čoper (St.), Arh.Robert F. Mejač, Anton Kristan, Frank Frigula; $19,—Bogomir Kr-Sevan, Franc Plesničar (Jr.); $18.—Štefan Žalik; $14.— Štefan Boelckey, Janez Rotar, Bernard Brenčič, Srečko Brožič, Maks Korfe, Anica Smrdel, Evgen Bene, Ivan Jenko, Marija Lavrenčič, Ivanka Ban, Eligij Serek, Mario Saksida, Dragica Gelt, Julka Mrčun Justina Stakič, Marija Volčič, Vincenc Rep, Jožfe Grilj, Ivan Novosel, Anton Jesenko, Kristina Lakner, Irena Grass-mayr, Anton Gržina, Berta Bremez, Stane Stoklas, Ludvik Kovačič, Barbara Marinčič, Mira Berenyi, Dr. Mark Coby, Stanko Roy, Štefan Kočar, I-van Kaučič, Franc Erpič, Antonij a Vučko, Rafael Žičkar, Vili Mrdjen, Paul Zavrl, Janez Virant, Florjan Škraba, Bojan Penko, Ivan Šuštarič; $13.—Peter Lenarčič; $12.— Darinka Vivoda, Maria Gantar, Marija Bosnič; $11.— Ferruccio Bizjak; $10,— Milan Vran, Franc Petek, Andrej Grlj, Danilo Su-8elj, Minca Eberle-Zupan. Martina Urh, Friderik Nemec, Stanislav Grlj, Vinko TomaSin, Fred Drganc, Marija Bizjak; $9,— Emil Sosič, Ivo Leber, Kati Do-dig, Anton Vidmajer, Marija Paunič, Marija Bertoncelj, Ivan Stanjko, Eva Wajon, Jožef šterbenc, Viktorija Kofol, Ana Horvat, Pavel Trček; $8.— Ludvik Telban, Julijana Razboršek, Stanko Kolarič, Janez Šivec, Marija Butkeraitis, Emil Zajc, Bruno Sdrau-lig, Leopolda Križman, Alojz Kastelic, Štefka Fretze, Danica Petrič; $7,— Aleks Kodila, Olga Saulig, Roman Zrim; $6,— Slavka Kruh, Filo-mena Horvat, Anton Novak, Marija BlaževiČ, Zora Gec, JoŽe Senčar, Max Pižotek, Alojz Bohte, Anna Dranginis, Jana Čeh, Mara Catana, John Stajnko, Ana Marija Colja, Fanica Lasič, Viktorija Gajšek; $5.— Milka Mikac, Eligij
Šerek; $4.— Angela Dodič, Tomaž Možina, Justi Mrak, Jože Krusec, Irena Renko, Karel Zupančič, Apolonija TanSek, Ivan Mohar, Anton Suža, Marija JudniČ, Majda Skubla, Franc Ro-lih, Drago Koncčnik, Ivan Lapuh, Ivan Stante, Marko Pintar, Marija Haben-schuss, Jože Juraja, Ivan Mohorko, Tereza Butkovič, Alojz Hrast, Marija Božič, Helena Van de Laak, Stan Žnidarič, Italo Bacchetti, Mirko Hartner,Kati Hartner, Marjan Vihtelič, Branka Iskra, Marija Medved, Amalija Maljevac, Ana Marija Zver, Marica štavar, Zdravko Repič, Regina Repolusk, JoŽefina Šabec, Marija Lotrič, Jože Kastelic, Jože Oblak, Janez Sok, Blaž Pribaz, Anton Tomšič, Marjan Maglica, Loti Rafolt, Toni Lovrec, Štefi Valentan, Terezija Simunkovič, Ivanka Jerič, E-ma Žele, Matilda Frankovič,Pavel Tonkli, Hinko Hafner, Rudolf Jamšek, Luka Kor če, Marta VeljkoviČ, Vladimir Tramkuž, N. N., Libero Babič, Justina Hinrichsen, Franc Vravnik, Lydia Bratina, Ivanka Batagelj, Kristina Skočir, Nikolaj Bric, Ludvik Lumbar, Jože Podboj, Karel Može, Slavko Koprivnik, Anton Šajn, Leopold Miller, Kristina Jug, Milan Kavič, Franc Valher, JoŽe Gojak, Emilia Walls, Alojz Kautič,Vinko Prinčič, Pavlina Pahor, Milena Birsa, Mariana Šmit, Anton Požar, Marta O-strožnik, Terezija JoSar, Franc Žužek, Julijana Mikac, Marcela Bole, Ana ša-ban, Janez Žnidaršič, Rudolf Simone-tiČ, Marija Katič, Ivana Krnel, Darko Butinar, Andrej FistriČ, Mario Zadnik, Albin Kurinčič, Edvard Peršič, Zvonko Gornik, Frank VVertovschek, Cecilija Frigula, Anica šivec, Ivan Boltar, Ivanka Gosar, Franz Plohl, Franc Murko, Elvira Čuk, Gizela Kassarjian, Stanko Čebokli, Ivan Strucelj, Miroslav Colja, Jože Brožič, Drago Slavec,AlojzRezelj. $3.95 Max Roth; $3,— Franc Baša, Bela EmberŠič, Jože Grabnar, Stanko Pavletič; $2.— Jolanda Frank, Evgen Bizjak, Nada Lauko, Anton Gjerek, I-van Cah, Franc Verko, Elizabeth Pukl, Stanislav Bec, Maria Milich, Alois Kovačič, Andrej Lenarčič, Štefan Kovač, Peter Berginc, Franc Mramor, Janez Rogi, Zdravko Žele; $1.— Anton Ver-derber, Adolf Samsa, Jure Moravec, Mary Kavčič, Sonja Majcen, Edi Kumar, Martin Pečak, Janez Drofenik, E-ric Kogoy, Albina Šinigoj, Mati Tkalče-vič, Ivanka Tomšič.
»Pa res!« se je spomnil Garth. »Popolnoma sem pozabil, da davi sploh nisva pregledala pošte. To bova storila takoj po kosilu. Je pisem veliko?«
»Cel kup!«
»Prav! Po kosilu bova vse natančno pregledala.«
Pol ure kasneje je Garth že sedel na svojem običajnem mestu, obraz pa je z vso pozornostjo obrnil proti "svoji tajnici.
Najprej je vsa pisma otipal.
Med njimi je bilo eno zapečateno, na pečatu je bil šlem s spuščenim vizirjem.
Nič ni pripomnil, ampak je pismo brez besed položil pod vsa druga pisma.
Ko je sestra Rosemary končala z branjem pošte, je vzela v roke še to pismo. Vse naokoli je vladala tišina, le iz drevoreda je v sobo prihajal vonj cvetja in brenčanje čebel.
Nihče ni motil njune samote.
Sestra je pobrala debelo pismo: »Gospod Dalmain, tu je še pismo z voščenim pečatom. Na pečatu je šlem z...«
»Vem, vem,« jo je prekinil Garth, »nikar se ne trudite, da bi mi ga opisovali. Odprite pismo, prosim vas!«
Sestra Rosemary je odprla ovojnico.
»Pismo je izredno dolgo, gospod Dalmain,« je napovedala.
»Res? Prosim, bodite tako dobri, preberite mi ga.«
Kratek molk.
Sestra Rosemary je držala pismo pred seboj, toda glas ji ni in ni hotel iz grla. Garth je molče čakal. Nazadnje je sestra Rosemary z muko spravila iz sebe: »To pismo, gospod, se mi zdi pravzaprav zelo zaupno. Težko mi je, da bi vam ga brala prav jaz.«
Garth je opazil razburjenje v njenem glasu, zato ji je prijazno rekel: »Nikar se ne vznemirjajte, dragi otrok, saj se ta stvar vas prav nič ne tiče. Vem, da je pismo zaupno. Toda brez vašega posredovanja nimam možnosti, da bi zvedel njegovo vsebino ... Mislim pa, da mi dama, ki ima na pečatu šlem s perjanico, pravzaprav nima povedati nič posebej zaupnega.«
»Nasprotno!« je ugovarjala sestra Rosemary.
Garth je nekaj časa premišljal, potem pa rekel: »Obrnite list in poglejte podpis.«
»Pismo ima več listov.«
»Obrnite potem zadnji list!« je že kar nepotrpežljivo ukazal Garth. »Ne pustite me čakati! Kako je podpisano?«
»Vaša žena,« je v eni sapi izdahnila sestra Rosemary.
Zdelo se je, da je Garth naenkrat okamenel. Po dolgem molku je stegnil roko: »Miss Gray, prosim vas, dajte mi pismo. Hvala... Pustite me četrt ure samega. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi ostali kar tu zraven v obednici. Nikogar ne puščajte noter. Nočem, da bi me kdo motil. Bodite tako ljubeznivi in se čez četrt ure vrnite.«
To je rekel tako hladno, da je Jane kar fizično obču
t^a/. J° zapušča zavest. Ce bi videla, da se je razburil, bi ji to vlivalo upanje, zdaj pa je imela pred sabo moža, ki je tako odločno šel dz vaške cerkvice in odpotoval proč...
To je bil človek, ki je zbral v sebi toliko poguma, da je smatral dogodek, ki se je bil odigral med njima, za dokončno opravljeno zadevo, človek, ki ni izrekel nobene Prošnje, ni obudil niti enega samega spomina, človek, ki se nikoli ni potožil...
In temu človeku je pismo podpisala z »vaša žena«!
Jane, ki vse življenje ni poznala strahu, se je zdaj Prvič resno bala.
Neslišno je zapustila sobo.	/Nadaljevanje	sledi/
Ker je ta prva izdaja novega letnika MISLI dvojna številka in je za začetek leta vedno več pridnih naročnikov, ki želijo poravnati svoj dolg listu, je tudi vrsta darovalcev v Bernardov tiskovni sklad dolga. Zato tokrat nisem mogel objaviti vseh imen darovalcev v Sklad, pa tudi darovalci v druge dobre namene bodo prišli na vrsto v naslednji številki. - Vsem dobrotnikom Usta moja prisrčna zahvala! Brez teh darov bi MISLI že prenehale, ali pa bi se naročnina tako dvignila, da bi jo mnogi ne zmogli več. Zato še enkrat:Bog povrni!
NE IMEJ preveč potreb, pa boš imel čas za življenje!
Ljudje zabijejo polovico svojega življenja za to, da v sebi vzbujajo želje, ki kmalu prerastejo v potrebe, preostanek svojega življenja pa se ubadajo s tem, kako bi tem potrebam zadostili.
Reklama hoče vzbuditi naše želje. “Poslovni ljudje” so dobro uganili, na katero struno morajo zaigrati, da bodo ljudje prisluhnili. Tudi in zlasti mladi, kajti če osvojiš mladega, ga boš imel “na vrvici” vse življenje. Vsa njihova umetnost je v tem, da znajo v mladih vzbujati želje in potem iz želj narediti potrebe: gramofonske plošče, kitare, obleke, vse mogoče obeske in okraske. Zadostuje bežen pogled na reklamo v raznih časopisih, da se o tem prepričaš.
Ali nisem morda tudi jaz že postal suženj reklame? Res: tako rad govorim o svobodi, pa se tako zlahka pustim ukleniti ...
VAS HOTEL! DOBRODOŠLI!
34170 GORIZIA GORICA, Corso Italia 63 (ITALY) 82166/Telex 461154 PAL GO I
DRAGI ROJAKI, POTUJETE
V EVROPO?
Na pragu domovine,sredi stare Gorice, ob drevoredu Corso Italia,Vas Pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu:
75 sob s kopalnico, telefonom .radijskim sprejemnikom, barvnim TV, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejše u-dobje po zelo ugodnih cenah: samska soba 43 avstr. dol., dvoposteljna 56 avstr. dol. Gostom na razpolago hale, onferenčna dvorana. Parkirni prostor in hotelska restavracija.
V PALAČE HOTELU “P Poskrbljeno za Vaše cimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa Vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK
Tel. (0481)
SV&TA D&UŽfNA
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family S/ovene Mission,
51 Young Ave., /V. Hindmarsh, S.A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674
“SLAVA BOGU na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje” (Lk 2,14). S temi svetopisemskimi besedami se letos prvič oglašam v “Mislih” iz Adelaide. Božični angelski spev nas je spremljal skozi božični čas — naj nas spremlja skozi vse leto 1986, saj je to leto posebej posvečeno miru.
Božični prazniki so minili in prepričan sem, da so nam vsem v lep spomin in veliko duhovne koristi za naše življenje. Da je doživetje prijetno, je potrebno kaj žrtvovati in se dobro pripraviti. Tako je naša mladina - Ahlinovi Ančka in Rozi, Poklaijevi RoseMarie in'Silvana, Ivančičevi Marica in Olga, Sužnikova Beti in naš požrtvovalni ministrant Pavel Čeligoj - z gospo Dano Bric na nedeljo pred božičem obiskala ostarele in bolne rojake po domovih. Naš namen je bil, da prinesemo za praznike k njim vsaj malo veselja, da vedo, da niso pozabljeni. Daje bil ta obisk prijeten, bi lahko povedali ostareli in mladina. Ko smo se pozno zvečer razhajali, smo bili kljub utrujenosti vsi zadovoljni. Rad bi se tem mladim zahvalil za odziv in jih obenem spodbudil, da gremo za veliko noč zopet na pot med naše bolne in ostarele prijatelje.
Tudi letošnje naše polnočnice se je udeležila žu-
panja naše občine Hindmarsh. Pravi, da je za njo pravo doživetje, kadar je med slovenskimi rojaki v našem verskem središču sv. Družine.
Te dneve se odpirajo šolska vrata. Tudi naša mladina stopa v novo šolsko leto, da si nabere novega znanja in bogastva modrosti. Pri tem radi pozabljamo, da je poleg tega potrebno tudi duhovno znanje, ki si ga pridobimo pri verouku. Tudi to leto bo lepa prilika, da se skupaj poglabljamo v božje nauke in se naučimo ceniti verske vrednote v svojem življenju. Verouk bo, kakor prejšnja leta, tudi letos v dveh skupinah. Prva skupina so naši lanski birmanci. Srečali se bomo vsako drugo nedeljo v mesecu zvečer ob šestih. Druga skupina — od 12 leta naprej — pa ima srečanje vsako četrto nedeljo v mesecu, prav tako ob šestih. Vsi ste lepo vabljeni. Veliko je odvisno od vas, dragi starši. Če boste vi dajali otroku svojo oporo, bo rad prihajal. Če pa seveda starši ne vidijo smisla za ta pouk, potem je težko verjetno, da se bo otrok sam zanj odločil.
V	postnem času bo vsak petek pol ure pred Najsvetejšim molitvena ura za mir in za duhovniške ter redovniške poklice. Po sveti maši bomo zmolili tudi križev pot. Vse lepo vabim k tej postni pobožnosti. Vsaj en petek v postu žrtvujmo za Boga in za svojo družino!
Rojake v Berriju bom obiskal na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca. Upam, da bo do takrat trgatev že pri kraju in boste lahko prišli k slovenski maši, ki bo ob šestih zvečer. Vsi lepo vabljeni! Kdor bo želel, bo pred mašo tudi lahko opravil velikonočno spoved.
Slovenska radijska ura v priredbi verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu. Zvečer ob osmih, na valovih etnične radijske postaje 5 EBIFM. Poslušajte jo, saj je vam namenjena!
Pri adelaidski SVETI DRUŽINI je vedno kaj dela.
In vedno se najdejo pridni rojaki, ki radi priskočijo na pomoč . . .
Na praznik svetega Štefana, 26. decembra 1985, je v omu za ostarele (Philip Kennedy Nursing Home) v Largs Bay, umrla rojakinja Ana Reszczynski. Kljub emu, da smo jo redno obiskovali, smo za njeno smrt zvedeli šele mesec dni po pogrebu. Žal ne vem njenih podatkov oz. kaj več o njeni zadnji uri in pogrebu. V molitvi se je spominjajmo, da bo počivala v miru božjem!
Slovenske sestre iz Viktorije in N. S. W. se vsem rojakom v Adelaidi toplo zahvaljujejo za gostoljubje,
ki so ga bile deležne v naši sredi. V našem verskem središču so opravljale letošnje duhovne vaje in v nedeljo po njih med mašo obnovile svoje obljube. To je bilo lepo slavje, ki so ga mnogi prvikrat doživeli.
Na drugo nedeljo po veliki noči (13. aprila) bom obiskal rojake v Perthu, W. A. da se zopet srečajo pri slovenskem bogoslužju. Mašo bomo imeli ob pol dvanajstih (11.30) v St. Kieran’s Church, Osborne Park. Bralci “Misli” v Perthu, obvestite še druge, ki ne bodo brali tega oznanila!
P. JANEZ
POST NAŠEGA ČASA
"Lani," je dejal neki petdesetletnik, "sem se v postnem času, kadar ni ravno lilo kakor iz škafa, vozil na delo s kolesom namesto z avtom. Tako sem prihranil nekaj denarja, ki sem ga potem lahko prispeva! kot svoj dodatni dar za delovanje naše župnije.”
"Sklenila sem,” je rekla enajstletna svetlolaska modrih oči, “da bom v postu posebno ljubezniva do Sandre. Sanda je med najbolj neumnimi v našem razredu in večina se je na daleč izogiba. Poskušala io bom kar najbolj pogosto pritegniti k našim igram."
"Kdor se danes posti v jedi in pijači," je menila neka samostojna žena, "počenja to večinoma zaradi linije in zdravja, brez verskega nagiba. Če pa se v postnem času zavestno odrečem marsičemu, kar si od kulinaričnih užitkov med letom lahko pogosto privoščim, delam to zaradi prostovoljne odpovedi, kot pokoro in zadoščenje, kot svoj docela osebni prispevek k božjemu odrešitvenemu načrtu. Res nič kaj posebnega in velikega, pa vendar z moje strani dobrovoljno sprejeta žrtev.”
"Vsak dan se moram telesno precej naprezati,” je pravil družinski oče s tremi otroki, "in zato sem zvečer vselej vesel, kadar se lahko sprostim pred televizorjem. Ampak v postnem času — in to delam zdaj že tri leta — ostaja aparat vsaj ob zgodnjih večerih lepo zaprt. Takrat se povsem posvetim otrokom in ženi, veliko se menimo, pogovarjamo se o raznih skupnih ali samo njihovih problemih, se igramo itd. Seveda bi želel, da bi se ta čas zaprtega televizorja in vsega, kar izhaja iz tega, raztegnil tudi še na daljšo dobo, na celo leto, pa se mi — žal — ne posreči. Ampak v času posta — takrat pa le zdržim brezpardona, takrat ne poznam nobenega zapravljanja časa."
'Zelo rada govorim,” je pripovedovala mlada gospa, "pravzaprav z vsemi. In velikokrat povem Pri tem tudi marsikaj o drugih. Pa ne zmeraj samo ugodno. Moj sklep — upam, da ne samo za postni čas — je, da bom imela svoje misli odslej bolj v oblasti in da bom negativnosti, kolikor se bo dalo,
obdržala zase.”
Možnosti za tako ali drugačno postno žrtev je tudi danes v našem modernem času mnogo. Seveda Pa ne smemo pri tem pozabiti na voljo, vztrajnost, ponižnost in zaupanje v Boga.
Res, ukazovati sebi je najtežje. Prinaša pa vsekakor največje zadoščenje. Pričnimo torej!
Z VSEH l/£r#OV
JOVANKA BROZ je pri beograjskem sodišču vložila zahtevo po zapuščini, ki naj ji pripada kot vdovi po pokojnem Titu. Njen zapuščinski zahtevek obsega dolgo vrsto posesti in ostalih dobrin, ki po njenem mnenju veljajo za Titovo osebno lastnino.
Med zasedanjem beograjske skupščine je pravosodni minister Borislav Krajina presenetil člane vlade z naznanilom, da Jovanka zahteva hišo;vinograd in sadovnjak na otoku Vanga, ki je del Brionov. Pravtako zahteva avtomobile, čolne, kočije in konje, medalje in okrasje, slike in ostale predmete neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti, ki si jih je Tito v teku let nabral. Jovankin zahtevek se nanaša na vse Titove rezidence po Jugoslaviji in jadranskih otokih. Minister Krajina je povedal, da vdova zahteva tudi vse v beograjski rezidenci, ki je sedaj spremenjena v muzej. Dodal je, da sta del njene zahteve podprla tudi Titova sinova iz prvega zakona, Žarko in Miša.
Tiskovna agencija Reuter je temu svojemu poročilu dodala v ilustracijo še nekaj dejstev: Tito je bil po svetu znan po svoji nagnjenosti do razkošja. V času svoje 35-letne oblasti je razpolagal z dolgo vrsto rezidenc po vsej državi, imel je zbirko dragih uvoženih avtomobilov, jaht in hitrih čolnov. Veliko tega si je nabral kot dar raznih državnih voditeljev, ki jih je gostil. Različna darila, lovske trofeje, razni arhivski predmeti, umetniške zbirke in ostalo predstavljajo ogromno vrednost. Zato ni čudno, da zahodni opazovalci menijo, da je Jovankina zahteva po zapuščini izražena v milijonih dolarjev...
Ji bo uspelo? Prva reakcija na Jovankin zapuščinski zahtevek je zakon beograjske skupščine, ki razglaša, da se vse, kar je Tito uporabljal v času vladanja Jugoslavije ali pa 'prejel kot znak spoštovanja, smatra za ljudsko last. Minister za pravosodje je na
tiskovni konferenci povedal, da je predsedstvo Jugoslavije imenovalo posebno komisijo, ki je dobila nalogo ugotoviti, kaj predstavlja Titovo osebno imovi-no. Po merilih te komisije je to gotovina na njegovo ime, avtorske pravice od vsega, kar je napisal ter tudi večje število premičnin osebnega značaja. Minister je ob tej priliki tudi seznanil novinaije, da se zapuščinski postopek na sodišču nadaljuje. Jovanka in oba sinova nastopajo kot edini dediči.
ZANIMIVO je dejstvo, da se najdražji in najrazkošnejši izdelki najbolje prodajajo med krizami. Koliko je po Avstraliji danes jadikovanja nad stalno porastjo cen in prenizkimi plačami. Vendar je ob zadnjih božičnih praznikih predbožična prodaja presegla vse prodaje prejšnjih let. Milijoni in milijoni so šli za nakup dragih igrač ter raznih daril za odrasle, katerih cena je nosila več kot tri številke ...
Res uganka je, kjer najti za ta pojav pametno razlago. Bral sem tudi, da je britansko podjetje znanih in vrtoglavo dragih avtomobilov Jaguar lani izdelalo nič manj kot 38.500 jaguarjev, kar je za 15 % več kot pa prejšnje leto, ko je bila proizvodnja prav tako izjemna. “Tako ni bilo še nikoli,” so z zadovoljstvom ocenili letošnji proizvodni učinek. Kljub krizi, brezposelnosti in stavkam .. .
TUDI ZAHODNA NEMČIJA se pohvali z rekordno proizvodnjo avtomobilov. Lani so nemške tovarne izdelale 4,445.000 avtomobilov, kombijev in tovornjakov, kar je za 10% več kot leta 1984 in za 6% več kot v rekordnem letu 1976. Avtomobilov in kombijev so izvolili za 15 % več kot leta 1984 (2,570.000), tovornjakov pa kar za 29% več (114.800).
IZ ČLANKA v tretji letošnji številki “Družine” povzemam tole pripovedovanje rojaka v Nemčiji:1*... Ko je maše (v Stutgartu - op.) konec, smo še dolgo skupaj, kaj pokramljamo, izmenjamo izkušnje, spoznanja. Ta povezanost je izrednega pomena za človeka v tujini. Zal moti razcepljenost naših ljudi, dejal bi, na dva tabora. Ne razumem, zakaj bi morali hibe, značilne za ljudi v domovini, prenašati še sem, kjer je tako pomembno, da smo vsi kot eno povezani med seboj.
SLOVENI AN FUNERAL SER VICE
724 5408
A.F.D.A.	&
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
do so pravzaprav ljudje, ki ustvarjajo napetosti med onimi, ki se zbirajo pri društvu Triglav, in tistimi iz s ovenske župnijske skupnosti? Že zdavnaj je, denimo, slovenski župnik oznanil dan prireditve v slovenskem domu, konzularna šola ali društvo Triglav pa pozneje postavi ob istem času svojo prireditev. Teh sovpadanj je dosti in ustvarjajo neprijetna trenja. Le cemu so morali naenkrat Dedka Mraza prenesti na an, ko cerkev prireja Miklavža? Čemu je bilo potrebno, da je kakšna učiteljica zapostavljala slovenščino, češ saj so Slovenci v Jugoslaviji v manjšini, naj bi Se oprijeli srbohrvatskega jezika. To je neodpustljiv prekršek postave! Takih in podobnih stvari ne bi smelo biti, preveč drugih težav ima zdomska družina, da bi jim še umetno pritikali nove.”
Tako po Nemčiji in žal ker povsod po svetu, kjer živimo Slovenci. Pa se bo ista zgodba ponavljala še jn še, v Nemčiji in povsod, piscu gornjih vrstic pa °do očitali nestrpnost če ne še kaj hujšega.
PRETRESLJIVA je številka, ki pove, da gre na svetu sleherno uro za orožje visoka vsota 100 milijonov dolarjev. S to vsoto bi v pol leta-financirali zdrav-s vene programe vseh držav v razvoju za celih dvajset e • To so podatki, ki so jih objavili na mednarodni onferenci o miru in izobraževanju, ki je bila v Ate-a • Na konferenci so sodelovali ugledni svetovni znanstveniki iz osemnajstih držav.
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
PREVIDNA znamenja malo večje verske svobode je zaznati zadnji čas v različnih kitajskih mestih, ugotavlja celo kitajsko komunistično glasilo “Ljudski list”. V južnokitajskem mestu Šanghaju so novembra vrnili bogoslužju kar 51 cerkva. Žal pa isto poročilo ne pove, katerim verskim skupnostim pripadajo odprte cerkve. Oblasti so oprostile tudi večje število duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so bili za časa kulturne revolucije po krivici kaznovani. In po poročilih je lani 2000 Kitajcev dobilo dovoljenje za tradicionalno romanje v muslimansko Meko.
Se res počasi jasni nad Kitajsko? Če ni vse skupaj le nova zanka vernikom, da se pokažejo.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POSEBNI POLET ZA VAS: 22 JUNIJA 1986 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije.
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila! Tudi zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporo farno: obrnite se na nas čim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
D0NVAL WRAVEL
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki *e odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Rvad, KAST DONCASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
KOTIČEK NAŠIH MLADIH
PRELJUBO VESELJE
PRELJUBO VESELJE, OJ KJE Sl DOMA? POVEJ, KJE STANUJEŠ, MOJ LJUBČEK
SRCA!
PO HRIBIH, DOLINAH ZA TABO HITIM,
TE VIDETI HOČEM, OBJETI ŽELIM.
TE IŠČEM PO POLJU, KJER ROŽ'CE
CVETO,
PO LOGU ZELENEM, KJER PTICE POJO. PA PTICE VESELE IN ROŽICE VSE LE IMAJO VESELJE ZA MLADO SRCE.
DRAGI STRIČEK! Voščim Ti srečno novo leto 1986! Da bi Te Bog obvaroval vsega hudega! Želim Ti posebno zdravja, da bi še veliko veliko let za nas pripravljal tale Kotiček!
Veš, striček, meni se zdi, da Te ima Bog posebno rad, ko nam za praznike pripraviš slikanico, ki mene vedno razveseli. Jaz imam lepe šolske počitnice, pa vseeno težko čakam, kdaj bo pričel pouk. Letos bom šla tudi v slovensko šolo, da Ti bom lahko sama pisala. Zdaj pišem še s pomočjo mame, saj drugače bi najbrž mojega pisma ne znal prebrati.
Tu prilagam božično slikanico. — 25. januarja bom stara 12 let. Lep pozdrav! — Vida Istenič, Petersham (Sydney), N. S. W.
Vidi hvala za pismo. In povedati moram, daje bila ravno njena pobarvana božična slikanica izbrana kot najlepša. Čestitamo ji in dobila bo nagrado. Vsem o-stalim umetnikom hvala za sodelovanje! Morda ibo drugič več sreče. — Striček.
DRAGI OTROCI!
Ne bi mogli lepše pričeti novega leta naše GALERIJE MLADIH, kakor s sliko petih slovenskih deklet v narodnih nošah. Le oglejte si jih, kako so brhke, četudi malo sramežljive pred fotografskim aparatom.
POSLEDNJIČ VESELJE ŠELE ZASLEDIM, NA VAŠKO LEDINO PRIDIRJAM ZA NJIM. GLEJ, TAMKAJ Z OTROKI PRIJAZNO
IGRA,
JIM KRATEK ČAS DELA, PRI NJIH JE
DOMA.
Anton Martin Slomšek
To so dekleta slovenske gippslandske skupnosti v Viktoriji, razen prve, ki je iz Traralgona, so vse doma v Morvvellu. Njih imena so: Diana Zidar, Rosemary Lapuh, Lenčka Krušeč, Sonja Lapuh in Anica Len-ščak. V narodne noše pa so se oblekle za priliko sprejema naših gostov, škofa Jožefa Kvasa in p. pro-
vinciala Mihaela Vovka.
Še morvvellski župnik irskega rodu, Fr. McCartan, jih je s ponosom gledal, kaj šele mi. Vse so že tukaj v Avstraliji rojene. Samo Bog daj, da bi ohranile to svoje zanimanje za dediščino družin, v katerih dorašča-jo in da bi vse življenje znale ceniti to naj lepšo doto, ki jo prejemajo od slovenskih staršev in jo lahko ponesejo izpod domačega krova. Vsi jim prav iz srca želimo, da bi ostala zaved-dna slovenska dekleta, v veselje svojim staršem in naši skupnosti.
(Fotografiral jih je Branko Lenščak, advokat v Morvvellu, ki je sam prišel k slovesnosti v pristni slovenski narodni noši.)
V	AMERIŠKI DOMOVINI”, ki izhaja v Clevelan-u v ZDA, sem v številki 91 lanskega leta (29. nov.) zasledil tole poročilo iz Lemonta, ameriških Brezij.
•	Fortunat piše med drugim: “. . . Ko smo se v Lemontu pripravljali na spomin naših umrlih, meje presenetil telefonski klic: Ali bi lahko imeli v Lemontu Pogrebno mašo za Ann Klobučar? — Ime je znano, a nisem jo poznal. Umrla je nepričakovano v Avstra-JJ*’ kamor je šla obiskat svoje sorodnike, ki jih še ni-°li ni videla. Stara je bila 65 let. In tam je umrla.
0 m' je pripovedovala njena hčerka, kije učiteljica v Chicagu. In tako smo imeli v naši cerkvici Marije °magaj pogrebno mašo v četrtek, 31. oktobra. Pred smrtjo je naročila, naj bo pogrebna maša v naši cerkvi v emontu. — Pokojnica je v Lemont zahajala naj-PreJ s svojimi starši, nato pa sama, oziroma s svojo cerko, zakaj vdova je postala že pred davnimi leti. Pomin na Lemont ji je bil drag. Tu je niti poznali nismo. Imel sem pogrebno mašo, hčerka mi je prine-
«' 'n'
popisane strani o svoji mami, da sem vedel kdo
ln kakšna oseba je bila Ann Klobučar.
n ^or°čilo je zanimivo, saj zgovorno prikaže navezali St t*rufle in celo tretje generacije slovenskih prisoja nc®v v ZDA na versko središče v Lemontu. Upaj-P°'. a tuc*i naša verska središča po Avstraliji ne bodo ie ^	končala. Presenetilo je pa tudi dejstvo, da
Ve(j	KLOBUČAR umrla v Avstraliji. Bi kdo kaj
io vl,° t*m mort*a Pozr|al njene sorodnike? Rad bi tud' 1UCil V imena	mrtvih - morda bo le kdo
1 zanjo zmolil slovenski očenaš. — Urednik
WHYALLA, S. A. — Spodobi se, da se spet oglasijo iz naše puščave, saj bolj poredko kaj slišite od nas. er Pa Je odšel mimo tako lep dogodek — visoki obisk ~ je vredno prijeti za pero.
sj a sta g. škof Kvas in p. provincial obiskala velika ovenska središča, je čisto razumljivo, da pa bosta sk'S+ i tUC*' na maJ^ne naselbine, kot je naša sloven-jl a bi skoraj ne mogli verjeti, ln vendar sta pri-a rako daleč med nas, ki smo “Bogu za hrbtom”,
E Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V zalogi imamo slovenske črke ČŽS, ki jih Vaš pisalni stroj morda še-nima.
£MIL ZAJC
•	VarraCourt, N. DANDENONG, Vic. 3175  	Telefon:	795	6937
■	i>...	________________________
kot smo doma rekli - to si lahko štejemo v čast. Zahvala gre p. Janezu, kije mislil tudi na nas, osamljene ovce.
Tako je izgledalo, da so se gostje med nami dobro počutili. Kako domača sta bila obadva, čeprav smo se bali, da se okrog njiju ne bomo znali prav obrniti. Pa je bil strah zastonj. “Bom kar raj zevnato suvato,”je bil škofov odgovor, ko sem mu ponujala meso. Prav prijetno je bilo poslušati njegovo gorenjščino, s katero se je izdajal, da mora biti doma izpod planin. Zares, kako drugače lahko nekdo priklene nase človeška srca, če je preprost kljub visoki izobrazbi in službi! Na žalost nas je bila le peščica zbranih tu pri nas. Vabila sem tudi rojake iz okoliških krajev (seveda so pri nas tudi za “okoliške kraje” kar precejšnje razdalje), da bi se nam pridružili, pa se zaradi zaposlenosti ali kakega drugega vzroka niso odzvali. A srečanje je bilo lepo in samo škoda, da so morali gostje tako hitro nazaj proti Adelaidi. Hvala tudi sestri Petri, da nas je obiskala!
Za konec pa želimo vsem poznanim in nepozna-
SLOVEIMSKO DRUŠTVO SYDNEY 45 Ferrers Rd., Horsley Park,
N. S. W., 2164
Tel.: 620 1265 NAŠ SLOVENSKI HRIBČEK VABI. ..
. . . člane društva ter vse rojake in njihove prijatelje vsako soboto in nedeljo. Postreženi boste z raznimi pijačami in okusno hrano.
Klub našega slovenskega društva je odprt: vsako soboto od dveh pop. do polnoči ter vsako nedeljo od poldne do osmih zvečer. Vsako drugo soboto prirejamo ples do polnoči ob zvokih dobre domače glasbe.
Poleg tega imamo ob sobotah, nedeljah ter ob sredah zvečer tudi kulturne in športne dejavnosti, na katere so vabljeni vsi rojaki. Pustna zabava je za nami, vabljeni pa ste na LOVSKO VESELICO (8. marca) in pa na JOŽEFOVANJE (22.marca), ko igrajo “Alpski odmevi".
Za informacije: Štefan Šernek, tel. 528 3423
nim rojakom srečo in blagoslova v novem letu, zlasti pa miru, ki smo ga po letu strašnih tragedij vsi tako zelo potrebni! Prisrčen pozdrav vsem bralcem naših dragih Misli! — Marta Zrim z družino.
PERTH, W. A. — Tukajšnji Slovenci še vedno obujamo spomine na obisk škofa Jožefa Kvasa in p. pro-vinciala dr. Mihaela Vovka. Njun obisk nam je prinesel košček domovine in utrdil povezavo med Cerkvijo v Sloveniji in slovenskimi katoličani v Zahodni Avstraliji. Veseli smo bili obiska in hvaležni smo jima, da sta prišla “potrdit svoje brate”.
Škof Kvas je na srečanju v nedeljo 20. oktobra o-menil, naj bi klub ne bil le klub, ampak pravi dom vseh Slovencev. Te besede so vredne, da se nad njimi zamislimo. V mnogih avstralskih društvih je vse preveč strankarstva, celo majhnih, grdih intrig, v pravem domu pa mora vladati duh zaupanja, povezanosti in volja sproti v odkritem pogovoru odpravljati razlike v stališčih ter strpno iskati rešitve skupnih problemov. Zato mora vsak klub postati dom, vsak slovenski dom pa vzor domovini, kako je treba združeno delovati in živeti v slogi. Le tako ne bomo zapadli egoistični, materialistični( potrošniški miselnosti, le tako bo naš narod premagal današnjo krizo in živel dalje.
P. provincial je pokazal izreden dar za odnos s publiko. Osvojil nas je s svojim neposrednim, živahnim nagovorom, s petjem in humoijem ter z never-
|	Melbournskim	Slovencem se priporota	[
<	KAMNOSEŠKO PODJETJE	;
:	VIZZ1NI	MEMORIALS	I
‘	Proprietor:	Giovanni	Verga	>
'	9 TRAWALLA AVE., THOMASTOWN,VIC. >
J	Telefon:	359 5509	|
;	doma:	478	5375 in 4657060
<	Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru.	>
,	Garancija	za vsako naše delo!	t
*■■■■ wmvwww*w*'*wmvvmv*vwvwvwwvw +
jetno sposobnostjo zadeti strune duševnosti preprostega slovenskega človeka. Pretvoril nas je v razgibano, celo malce razposajeno skupnost veselih ljudi, ki se imajo radi. Znal je stopiti s piedestala vzvišenosti svojega poklica, kar je nekatere presenetilo.
Marsikateri, posebno starejši, so bili navajeni z janzenistično, puritansko hladnostjo obdajati vsako odgovorno službo, pa naj bo laična, še bolj pa cerkvena, z bizantinskim nimbom vzvišenosti. Zato niso mogli takoj razumeti dalekosežnosti neposredne ljudskosti p. provinciala. Vendar le tako bodo prisiljeni priti iz svojih skrbno izoliranih slonokoščenih stolpov tudi drugi “visoki” funkcionaiji sveta, ob vsej svoji vzvišenosti z redkimi izjemami v bistvu le klavrne figure, zavite v plašč bogastva, ali pa anonimnosti in nerazumljivega političnega žargona.
Ko bo preprosti človek ugotovil in se na to navadil,
NEGOTIABLE TERM FROM 4 MONTHS
CPOSVt
Phone (02) 51 0466 ext. 592 aks for
TONY TOMAZIN, Branch Manager,
Da, o denarnih zadevah
se bomo pomenili v slovenskem jeziku
or contact
PREMIER CREDIT UNION LTD.
Head Office: 131 Clarence Street, SYDNEY, N.S.VV. 2000
(02) 297 965, 293 675 Melbourne Office: 3rd Floor, 444 St. Kilda Road
MELBOURNE, Vic. 3000	(03)268	6178, 268 6532
VIKTORIJSKIM SLOVENCEM		North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
1 1—	TOBIN BROTHERS funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
|Ub		Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Franksfon 232 Cranbourne Road, 781 2115
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA		Mentone 93 2460
da odgovorna služba nič ne trpi, če njen nosilec, viso-0 inteligenten človek, zna postati ljudski in jo bo pray zaradi tega — ne pa zaradi praznega nimba — spoštoval, šele takrat bo njen nosilec mogel od preprostega človeka pričakovati več posluha za stvari, ki jih ne da otipati,ter zahtevati več študija in poglab-janja vanje. Preprosti človek pa bo duhovne in duševne stvari više cenil, ker bo dojel, da je trd tudi kruh tistih, ki se trudijo za nevidne, nadnaravne ter kulturne in civilizatorične vrednote.
V	tem je še prav posebna vrednost njunega obiska.
—	Slovensku klub in SALUK, Perth
REŠITEV decembrske križanke:
Vodoravno: 1. dol; 4. sprh; 8. krom; 12. Ana; 13. n?” 14. roba; 15.razodeva; 17. etos; 18. pat; 19. po-* a (se); 21. srka; 24. otira; 26. povleči; 28. gliva; 2. Iza(bela); 33. misel; 35. zad; 36. Marta; 38. kresi-48 v'*caj’ 42. vdam (se); 43. krdelo; 46. ave! ears; 49. levitski; 54. mlet; 55. Amen! 56. lom; '• poni; 58. raca; 59. ata. — Navpično: 1. dar; 2. o-”a’ 3- laz; 4. soda; 5.pretoči; 6. Rev(erend); 7. hlapi;
•	kretal; 9. roti; 10. obok; 11. masa; 16. opal; 20. or-?!' sP*mi 22. roza; 23. kvar; 25. tiska; 27. email; , ^id; 30. vaja; 31. Adam; 34. Eijavec; 37. tvesti;
39.
dren;
svet; 41. kolar; 43. Kemp; 44. ralo; 45.
•	vina; 50. Ema; 51. sla; 52. kot; 53. ima.
Rešitev so poslali: Lidija Čušin, sestre v Slomškovem domu, Ivan Podlesnik, Jože Grilj, Peter Sušnik Anžin in Marija Špilar,Vin
Sc idile naufiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO SOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D VVEST. N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
ko Jager, Danica Petrič, Maijan Jonke, Slavko Koprivnik, Irma in Slavko Ipavec, Anica Buchgraber.
—	Žreb je izbral za nagrado Ivana Podlesnika.
Rad bi dodal, da sem prejel v decembru še dve rešitvi novembrske ČRKOVNICE, a žal šele po datumu, ko sem žrebal nagrajenca. Tako ni med imeni v decembrski izdaji Tomaža Sušnika in pa družine Dra-šček. Obe pismi sta očitno obtičali med božično pošto. — Urednik
£V-
Fant prinese babici za god velik šopek rož.
"Le zakaj si si naredil tak izdatek, saj imam v vrtu prav take rože!" — "Si jih imela," jo prekine vnuk.
Gospodična pri frizerju: "Ostrižite me, prosim, na kratko! Ne bi rada izgledala kakor moški..."
SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi
BOLOGNA SM ALLGOODS
Telefon 728 1717
7 OUEST AVE. CARRAMAR. 2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička.
Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja
J. K- A. ŠKRABAN
Križanka (Ivanka Žabkar)
Vodoravno: 1. časovna mera; 6. del telesa; 8.neurje, slabo vreme; 9. lovska priprava; 10.duhovna dobrina; 11. odlaga; 15. brezskrbno; 17. več kot le podobni; 20. porivati; 21. vrsta štruklja; 24. poste-klina, lošč; 27. z nikomer v bližini, osamljeno;
30. gradivo, tvarina, tudi vsebina; 31. težinska mera; 32. poskus najti izgubljeno; 33. vrsta kisline;
34. vodna žival.
Navpično: 2. morsko obrežje; 3. januarski svetnik; 4. prijeten glas; 5. krčevita jeza; 6. ne dol ne breg; 7. s hojo je v zvezi; 12. izročitev; 13. splošen pojm za gotovo panogo športa; 14. marljiv, priden pri delu; 15. eden povzročiteljev nalezljivih bolezni; 16. napadalen tat; 18. znano žensko ime (pomanjševalnica); 19. zruval; 22. okrajšano moško ime; 23. svitanje, jutranja zaija; 25. pameten, preudaren; 26. eden apostolov; 28. mletje nam jo pripravi; 29. okrajšano ime za znanega februarskega svetnika.
REŠITEV pošljite do
10. marca na uredništvo!
TUDI S KISLIM OBRAZOM SE DA SMEJATI ...	/
/Uvoženo iz domovine/
+ Kožo, ki so nam jo odrli, bomo dobili nazaj v obliki pasov za zategovanje pasu.
+ Tudi kratka pamet lahko vodi državo zelo dolgo.
+ Ljudstvo pove največ, kadar mrmra.
+ Nekateri so padli v lepšo bodočnost skozi luknjo v zakonu.
+ Imamo najcenejšo delovno silo v Evropi — ko smo dali delu čast in oblast, smo se očitno pozabili zmeniti tudi za ceno.
+ Pa je le v redu, da smo v tej vojni zmagali. Če bi jo izgubili, bi zdaj Ml dopustovali na NJIHOVEM morju. + Mene pa nič ne skrbi, kako bo, saj je bilo še vedno drugače, kot smo mislili, da bo.
+ Dajte mi jahto, pa bom obračal jadra po vseh vetrovih!
+ Čarovnico spoznaš po uvoženi metli.
+ Devalvacija, Stabilizacija, Podražitev, Korupcija, Inflacija . .. — pa pravijo, da pri nas na vodilnih položajih ni skoraj nobene ženske!
+ Velika živina ima navadno tudi velik hlev.
+ Socializem je raj — za kapitalistične turiste.
+ Kako čudno: pri nas imajo za zdrav vedno tisti denar, ki prihaja iz bolnih držav.
+ Ljudje so danes neverjetno pokvarjeni: vse težje in težje jih je prevariti.
+ Lahko je govoriti o odgovornosti, če imaš slab spomin.
+ Nekoč smo bili siromašni, danes smo bogatejši za spoznanje, zakaj smo še naprej siromašni.
+ Opažam močno upadanje pri vodstvenih strukturah — vse manj nam obljubljajo.
--
KDO BI VEDEL POVEDATI . ..
... kje je JOŽEF/JOE CIZERL, rojen 6. marca 1945 v Zgornji Kungoti pri Mariboru. Zadnjikrat se je oglasil domov leta 1970. Takrat je menda živel v Sydneyu in posedoval neko delavnico.
Pogrešanca iščejo sorodniki v domovini preko mednarodnega odbora Rdečega križa, kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči uredništvu. Sleherna novica bo hvaležno sprejeta.
Rad bi se iz srca zahvalil arh.Robertu Mejaču, Qld. ki nam je z novimi glavami in naslovno stranjo pomladil MISLI novega letnika. Sicer pravi, da ima že trde roke in gaje sram pred kolegom arh. Juretom Vom-bergerjem, ki v Argentini prebira MISLI (. . . spomnil sem se na kolega, bivšega Kamničana, kako se bo smejal mojim revnim črtam — na gre več, kolega, staramo se .. .). Mi pa smo kar zadovoljni. Hvala, Cveto! - Ur.
KRAŠKI IZLIVI Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol.
ISKANJE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3,— dol.
CVET LJUBEZNI — Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4. — dol.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba-mi in kratko razlago težko razumljivih mest. Cena 6.— dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,—dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-na je 5.— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dol.
Hoja ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5.— dolarjev.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS - Angleški življenjepis misijonarja Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol.
DREAM VISIONS - Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center , USA. Cena 11.—dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8,— dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6.— dol.
THE SLOVENI ANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini Je napisala slovensko zgodovino Dragica Gelt. S številnimi slikami o-Premljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 20.— dolarjev.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
0
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 barvnimi posnetki. Avtor slik je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Cena 49,— dol.
CELOVŠKE MOHORJEVKE za 1986 so že dospele. Štiri knjige za 20,— dolarjev. GORIŠKE MOHORJEVKE za letos pa so še na poti do nas.
SLOVENIAN HERITAGE (I) je že pošla in čakamo novo pošiljko, če je še na razpolago v ZDA.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na lrvving Street, PHILL1P (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
A US IR ALI/VM
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. Ali pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše!
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPUR, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
Edini letni skupinski polet SYDNEY - MELBOURNE - LJUBLJANA 22. junija 1986 bo zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!