Kaznovana  bahavost.
Velike mačice snežene                           Velike mačice snežene
na gozdič temen padajo;                     na hrast mogočni padajo
z bremenom vedno težjim, večjim         in skoraj že z neznosno težo
drevo in grm obkladajo.                        ramena mu obkladajo.
Pri starem hrastu vitek gaber                Oj, to teži! Hrast stoka, poka  -
že skor do zemlje se šibi,                     in slednjič strašno zaječi.
a hrast ohol ga ogleduje,                       Bahavi hrast na snežni zemlji
se smeje mu in govori:                         podrt, uničen, strt leži . . .
,,Zdaj, šibki gaberček, boš videl,             Njegove veje pa zadele
kaj zima je, in kaj je mraz.                   na gaber so, otresle sneg,
Starosti nikdar ne učakaš                       da vitki gaberček spet vstane
tako častite kakor jaz.                             ravan in čvrst kot v vesne dneh.
Še letos te pobere zima,                        ,,Zdaj   imaš ti,  oj hrast oholi,
a jaz še stal bom nekaj let;                  kar meni prej obetal si,
ej, potlej pa na starost pozno                jaz rešen sem prezgodnje smrti -
rad šel bom v žarko peč se gret"        a hrast oholi, kje si ti?"
Mokriški