St. 25.
V Gorici, dne 17. junija 1892.
Tečaj IV.
© V JL
T
„Nova Soča**
izhaja vsak petek o poldne in' veljš. s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gl d. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri npravnistvu.
..Gospodarski List“ izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo iu upravniitvo je v Mar* zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
"S
J
k
(Izdaja za Gorico.)
r
Oznanila
in „poslanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiskajo lkrat,
T n n n n ^ n
^ n n n h ^
Večkrat — po pogodbi, črke po prostoru.
Posamične številke dobivaj« dajalnici Gx. Likarja in v tobi Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se ur*,umaivu, naročnina in reklamacije pa npravništvu „Nove Soče“.— Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Kokopisi se ne vračajo.
.J
m oa
Kdor čita naš list, spominja se gotovo, kolikokrat smo morali zavračati drzovite in smešne izjave goriškega židovskega glasila „Corriere di Gorizia11, da mi Slovenci ne plačujemo niti tretjine vseh izravnih davkov, torej tudi ne tretjine deželnih doklad. In na podlagi lakih nespametnostij prišel je vselej do zaključka, da Slovenci preveč zahtevamo od dežele, da deželni zbor preveč podpor dovoljuje slovenski strani naše po-knežene grofine, skratka, da Italijani morajo plačevati še za nas Slovence, ki smo po „Uorrierovih“ opisovanjih pravi pravcati berači, Italijani pa naši dobrotniki, katerim za vse dobrote pa niti hvale ne vemo.
Taka „Corrierova“ besedovanja so I-talijani radi poslušali; da bi se ta modrost goriške Židinje in njenih pomagačev (katerih večina nima italijanskega imena!) razširila še dalje po svetu, skrbeli so razni italijanski listi, ki so pridno trobili v rog goriške sinagoge. Ali so pa trobili resnico ali laž, za to se niso brigali, ker resnicoljubje navadno ni pri njih doma. Zaradi tega je večina italijanskega ljudstva res prišla do prepričanja, da plačuje deželne doklade še za nas Slovence in da sme vsled tega od dežele mnogo več zahtevati nego mi. Pa ne le Italijani in Furlani, še celo med Slovenci se dobe krotke dušice, ki verujejo takim in enakim govoricam, dasi bi se prav lahko same prepričale o ničevosti „Corrie-rovih“ besedovanj. Da bo vendar že konec s takim sleparstvom javnega mnenja, izpre-govoriti moramo resno besedo o tej reči. Toda mi ne bomo le besedovali in trdili tega ali onega, marveč v svoj namen se poslužimo uradnih številk, ki same najhuje lopnejo po zobeh „Corrierove“ kričače.
Ko je „Corriere“ zadnjič besedičil v gori omenjenem zmislu — trdil je celo, da Slovenci plačujemo prav za prav le dve sedmini vseh davkov! — znani so bili uradni podatki le za 1. 1890. Zdaj, ko to pišemo, znani so nam tudi že za 1. 1891., ki so za slovensko stran dežele ugodnejši, ker kažejo, da smo Slovenci plačali v 1. 1891. več, I-talijani pa manj nego 1. 1890. Vendar si za svoje dokazovanje izvolimo uradne podatke iz 1. 1890., ker na njih podlagi je „Corrie-re“ skrpal svoje nespametnosti. K stvari torej!
Poknežena grofovinaj goriško-gradi-ščanska im& štiri politične okraje in sicer goriški, tolminski, sežanski in gradiščanski; glavno mesto Gorica im& samostalen statut. Prvi trije okraji so čisto slovenski, izvzein-ši pofuilanjeno vasico (ne županijo) Ločnik. Italijani pa nimajo niti enega popolnoma svojega političnega okraja, ker v gradiščanskem je več županij čisto slovenskih, v narodnem oziru popolnoma zavednih. Ko delimo deželo v slovenski in italijanski del, mislimo si razdeljeno tak6-le:
а. Slovenski del: politični okraji goriška okolica, tolminski in sežanski; k temu pa pridejo iz gradiščanskega okraja še občine: Biljana, Kožbana, Mirnik, Medana, Št. Lovrenc, Doberdob, Devin, Jamlje, Medjavas in Boškini.
б. Italijanski del je politični okraj gradiščanski brez gori imenovanih občin; iz okraja goriške okolice mogli bi mu prišteti edino le pofurlanjeno vas Ločnik, ki je bila še pred 80 leti čisto slovenska. Ali ta kratka doba že opravičuje, da bi smeli šteti Ločnik k furlanskemu ozemlju, tega ne bomo razpravljali na tem mestu.
c. Obema deloma glavno mesto je Gorica s pomešanim prebivalstvom. Z ozirom na sedanjo narodnost prebivalstva Gorice ne moremo je prištevati ne slovenskemu ne italijanskemu delu. Toda z ozirom na njeuo zgodovino, na njeno zemljepisno lego in z ozirom na njeno gmotno stanje moramo jo prištevati k slovenskemu deželnemu delu. Več o tem nekoliko niže.
Kedar pa „Corriere“ deli deželo v slovenski iu italijanski del, tedaj si misli delitev tak6 le: italijanski del je ves politični okraj gradiščanski z Gorico vred, ostali kos dežele je pa slovenski del. Tako deli
tudi duvke in takim načinom prihaja k svojim nespametnim trditvam. Popravimo jih z neoporečnimi uradnimi številkami!
a.	^Italijanski** deželni del (politični okraj gradiščanski) je plačal 1. 1890. izravnih davkov:
1. davkarski okr. červinjanski gl.	106.9-44:65
2.	„	korminski	„	52.652:16
3.	„	gradiščanski	„	40.365:03
4.	„	tržiški	„	53.423:82
skupaj gl. 253.385:66 Pri primerjanjih in preračunavanjih bomo računili le s tisoči. Od te skupne svote izravnega davka pa moramo odšteti 19.000 gld., katere so plačale gori imenovane slovenske občine, prišteti pa okroglih 4000 gld , katere plačuje vas Ločnik v goriškem okraju. Po-tem-takem plačuje furlanski ali italijanski del dežele
238 tisoč gld.
(leta 1891. pa še za 2018:82 man].)
b.	Slovenski d el: politični I davkarski I izravni okraj:	j okraj:	| davek:
( goriške okol. . . 94.652:73 goriški: < kanalski . . 25.371:99 ( ajdovski . . 32.895:22
skupaj gld. 152.919:94
[	bolški	.	.	9.690:67
tolminski: <	tolminski	.	.	39.733:62
l	cerkljanski	.	.	10.971:93
skupaj gld 60.396:22
( komenski	. . 24.417:61
sežanski: ( sežanski	. . 26.703:77
skupaj gld. 51.121:38 Vsi trije pol okraji pa so plačali	gld.	264.437:54
Ako izločimo iz goriškega okraja Loč-nik (naj ga imajo za zdaj!) in privzamemo iz gradiščanskega okraja gori imenovane občine, pokaže se, da slovenski del dežele je plačal v 1. 1890.
279 tisoč gld.
(leta 1891. pa gld. 668:34 več) Slovenski del je plačal torej celih 41 tisočakov več nego italijanski!
c.	Goriško mesto je plačalo 1. 1890. skoro tretjino vseh izravnih davkov, namreč 241.678 gld. 05 kr. Tako razmerje v davku med deželo in mesti nahaja se povsod, ker po mestih je mnogo in velikih hiš, mnogo obrtnije in kupčije, mnogo bogastva, ki se kupiči v njih z dežele.
Ko je „Corriere“ delal svoje račune, pritisnil je Gorico k italijanskemu deželnemu delu ter računil: gradiščanski okr.
je plačal.....................gld.	253.000
Gorica je plačala . . gld. 241.000 skupaj torej gld. 419.000
slovenski del je plačal pa le gld 264.000 Uprašamo pa, s k&ko pravico prišteva „Corriere“ Gorico k italijanskemu deželnemu delu? Vsi mogoči oziri govorč odločno proti „Corrierovim“ nakanam!
Po svoji zgodovini je Gorica slovenskega izvira. Naši očetje gradili so na naši zemlji pod gradom prve koče ter dali onemu selu slovensko ime; selo Gorica postalo je pozneje vas in celo mesto. Kdaj so ustanovitelji izgubili svoje naravne pravice do Gorice? Njihovi potomci bodo že skrbeli, da se te pravice ne izgubž in da vrhu tega še popravijo dosedanje pogreške!
Po svoji zemljepisni legi spada Gorica, kakor po zgodovini, k slovenskemu deželnemu delu; ona stoji na slovenskih tleh, obdana je s čistim slovenskim ozemljem, od furlanskega deželnega dela je pa popolnoma ločena.
Ta dejstva so znana prav dobro tudi našim nasprotnikom, toda v javnosti previdno molčč o njih. Namesto tega pa poudarjajo pri vsaki priliki „italijanstvo goriškega mesta** s toliko doslednostjo, da bodo morebiti kmalu oni sami verjeli svojim besedam. Kdor pa živi le par dnij v Gorici, prepriča se, na kako gnilih stebrih sloni tisto „italijanstvo“ goriškega mesta, ki se na prvi hip kaže človeškim očem po napisih na hišah, prodajalnicah, delavnicah itd. Napisi so za zdaj še večinoma laški, a 90% govori se slovenski. Brez slovenščine le redko more izhajati v Gorici, brez italijanščine pa lahko izhaja 99% prebivalcev.
To resnico mora potrditi tudi vsak Italijan! — V Gorici živi dalje prav gotovo 7000 Slovencev, dasi so jih magistra-tovi plačanci našteli le nekaj nad 3200. In ker je okoli 3000 prebivalcev raznih na-rodnostij, ki večinoma le začasno žive tukaj, ostane le bornih 10.000 takih, ki se dandanes prištevajo k Dantejevemu jeziku, če tudi jih ni niti 10% v resnici tudi italijanske ali vsaj romanske krvi. Koliko poznamo le mi vročekrvnih „Italijanov“ s slovenskimi rodbinskimi imeni, katerih očetje so v raznih dobah prihajali v Gorico iz bližnjih gor, z Vipavskega, s Krasa, iz Brd in iz drugih slovenskih krajev! Razun jezika in vzgoje ni prav nič italijanskega na njih, kar se jim že na obrazu pozna. — Ako je torej Gorica danes slučajno do polovice laška ali polaščena, nima nihče te pravice, da bo kar celo mesto proglašal za italijansko oazo v slovenskem ozemlju ter po zrakn vezal jo s furlanskim deželnim delom. Vidi se prav očitno, kako slaba je ta zračna zveza! No, po zraku le vežite jo s Furlanijo, saj tako bujne domišljije vam nihče ne more zabranjevati, toda v resnici je in ostane uklenjena med čisto slovensko ozemlje, na katero je tako trdno priklenjena, da je le od njega zavisna njena prihodnost in njen obstanek. Gorica brez slovenskega ozemlja je to, kar riba brez vode; uzemite ribi vodo, pa mora poginiti!
Iz vsega tega, kar smo povedali do tu, je pač očividno, kak6 drzen je „Corrie-rov“ račun, ko izravni davek goriškega mesta v znesku gld. 253.000 po zraku prenese v Furlanijo. Furlanom samim bi moralo biti neumljivo, kako naj pridejo do goriških tisočakov, s katerimi imajo tak6 šibke zveze, da ni vredno o njih govoriti!
Kdo plačuje davke v Gorici? Prav lahko trdimo, da vsi Slovenci plačujemo dobro tretjino vseh davkov; toliko plačujemo naravnost ali neposredno s svojimi slovenskimi rokami! Drugo dobro tretjino plačujemo pa posredno po neslovenskih rokah, a najmanjši del davkov plačujejo priseljeni Nemci in drugi. Kakč naj pri Je davek neposredno iz slovenskih in nemških ali vsaj neitalijanskih rok do tega, da se ga prišteva k italijanskemu deželnemu delu, ko niti po zgodovini in zemljepisni legi kraja, kjer se plačuje, niti po svojem viru, radi katerega se plačuje, ne spada k Furlaniji? Ne, ta davek se mora kar naravnost prištevati k slovenskemu deželnemu delu, v katerem se pridobiva in plačuje!
Pa tudi oni davek, kateri plačujemo posredno po italijanskih rokah, ali z drugimi besedami, oni davek, kateri plačujejo Goričani italijanskega jezika in mišljenja, ne more in ne smž se prištevati k ital. deželnemu delu! Zakaj ne, to je preočividno!
Kako pride ogromna večina „italijan-skih“ obrtnikov, trgovcev, hišnih posestnikov, odvetnikov, zemljemercev, notaijev, zdravnikov itd. do takč ugodnega položaja, da more davke plačevati? Oni plačujejo davke po ogromni večini od tistih dohodkov in dobičkov, ki prihajajo iz slovenskih i'ok. Tega tajiti se ne bo nihče upal! Naj se oglasi kak trgovec, obrtnik itd., ki more reči, da lahko izhaja brez Slovencev! Menimo, da kaj takega bi se nihče ne drznil izustiti! I)a morejo torej plačevati davke, da morejo živeti, dobivati morajo denar po ogromni večini naravnost iz slovenskih rok! Taki ljudje, plačujejo dalje najemščine za prostore iu svoja stanovanja, a s tem pomagajo živeti in plačevati davke hišnim posestnikom. Tudi ti davki so prišli torej zopet le iz slovenskih rok, dasi po posrednem ovinku.
Ako preiskujemo take odnošaje tako, kakor je brez dvoma edino pravilno in pravično, pridemo vedno po ogromni večini na slovenski vir, bodisi naravnost ali pa po ovinku. Tako n. pr. zdravniki, odvetniki, zemljemerci, notarji, itd., imajo premnogo posla naravnost s slovenskimi strankami, ! od katerih dobivajo dohodke neposredno, drugi del svojih dohodkov pa dobivajo od takih Neslovencev, kateri večinoma le od dobičkov iz slovenskih rok morejo dajati zopet drugim zaslužek in dobiček. Odvetniki dobivajo n. pr. mnogo pravd iz italijanskih rok, pa proti slovenskim strankam. Kdo plača? Zemljemerci merijo, notarji delajo pogodbe, a kdo yečinoma plačuje vse
take stroške? Zdravniki zdravijo tudi onih 10.000 Neslovencev, a odkod dobivajo ti denar, da morejo zdravnike plačevati?!!
Ako gremo še dalje v podrobnosti, pridemo vedno in vedno nazaj na početku tega odstavka postavljeno trditev, da mesto se ima zahvaliti za svoj obstanek le ozemlju, v katerem se nahaja. Gorica se im& zahvaliti torej skoro za vse, kar ima, onemu zemlju, s katerim je v vsakdanji vsestranski zvezi — a to Je slovenski del poknežene naše grofovine, saj z italijanskim nima skoro nikake take zveze, katera bi dajala mestu vsaj jeden del živ-ljenskih pogojev.
Davek, kateri plačuje torej goriško mesto, ne sme se na uikak način prištevati Furlaniji, marveč onemu delu, na katerega tleh Gorica stoji in od katerega dobiva glavni vir svojemu življenju, prištevati se mora davku slovenskega deželnega dela. Ta bi pač bila lepa, ako bi Slovenci nosili semkaj svoj denar za razno blagč, da bi nosili svoje pridelke, s katerimi meščani dalje kupčujejo, dobiček pa, kateri imajo meščani od tega, da bi se štel v korist dežele in ljudij, s katerimi nimajo skoro nikake zveze! Edino malo turšice in riža dobiva Gorica iz Furlanije, pa še to le za — Slovence! Tudi tu so torej zopet le Slovenci!
Pa tudi v dejanju se kaže dan za dnevom, da koristi Goiice so ene in iste s slovenskim deželnim delom, a naravnost nasprotne s koristimi Furlanije. Ko so se delile podpore za ceste v slovenskem delu, bilo je to v korist tudi Gorici, ker je takd prišla v boljšo in neposredno zvezo z raznimi slovenskimi kraji; ko so se delile podpore za ceste v Furlaniji, ni bilo to za Gorico bodisi nikakoršnega pomena, ali pa v očitno škodo. Ako si slovenski del gmotno opomore, da zavlada tamkaj blagostanje, pride to v velikem delu tudi Gorici v korist, kajti skušnja uči, da naše mesto deli dobre in hude čase s slovenskim deželnim delom. Ako so med Slovenci dobre letine, poznA se to tudi Gorici, kamor pride za potrebne in nepotrebne reči mnogo denarja; ako pa med Slovenci vsled slabih letin ni denarja, občuti tudi Gorica prav hudo take udarce. Nasproti temu je pa Gorici jako malo v korist ali škodo, ako so v Furlaniji dobre ali slabe letine, kajti ta im& druga trgovska in obrtna središča, im& dobre zveze po suhem in po vodi s Trstom, za Gorico se pa ne zmeni. Kak6 hočete torej Gorico siliti v nenaravno zvezo s Furlanijo ?! Delajte to na papirju, v svoji razgreti domišliji, vezajte jo ž njo po zraku, v resnici pa se to ne zgodi nikdar!!
Kak6 je Gorica navezana na slovenski del, pokazalo se je tudi zadnji čas z ozirom na železniške zveze: Furlanija hoče imeti „dii etissimo“ od Tržiča ali Ronk vČervinjan, kar bo Gorici v neprecenljivo škodo, — Slovenci pa hočemo predelsko in vipavsko železnico, po katerih hrepeni tudi Gorica. Torej: slovenski deželni del in Gorica sta nerazdružljiva celota po zgodovini in vsled zemljepisne lege tudi po gmotnih koristih. Naj bi si naši Lahi vendar že zapomnili to resnico, ako hočejo dobro sebi. Za Gorico samo to nima pomena, naj goriški Lahi iu Židje mislijo, kar hočejo, kajti Gorica bo imela tisto prihodnost, katera ji je že sojena po naravnem procesu, tudi brez njili. Za to bo že skrbelo ono ozemlje, v katerega osrčju se mesto nahaja.
Očividno je torej, da — ako že hožemo Gorico prištevati enemu ali drugemu delu — jo moramo prištevati k slovenskemu delu, ker za to govori vsi mogoči razlogi. Ako so pa danes slučajno, vsled zgodovinsko utemeljene naše nesreče, Italijani in poitalijančeni Slovenci v večini, da imajo v pesteh mestne vajeti ter glavni del trgovine, to ne spreminja čisto nič dejanskih odnošajev, V katerih se Gorica nahaja. Taki odnošaji vladajo še danes, a za 50 let, kdo v6, kako bo?!
Davek, kateri plačuje Gorica, prištevati se mora torej slovenskemu delu, ki plačuje po - tem - takem
520 tisoč gld.,
dočim plačuje Furlanija le 238.000 gld. — Zdaj je torej ost po vsej pravici obrnjena: Furlanija plačuje ravno dve sedmini vseh
davkov, slovenski del z Gorico pa ostalih pet sedmin. Branite se proti tej pušici, katero smo obrnili proti vam, ako morete, pa ne s praznimi marnji, z zabavljicami in frazami, marveč z razlogi in dokazi, kakor delamo mi! Na dan z modrostjo, ne skrivajte je pod polovnikom!
Članek nam je silno narastel pod peresom, a še mnogo bi radi povedali. O priliki!
„IL MATTIHO “
je med tržaškimi listi najbolj strupen sovražnik vsega, kar je slovensko ali slovansko v obče. „Indipendente“, »Piccolo" in »Cittadino" so v tem oziru pravi pritlikov-ci proti njemu. Ti listiimajo devet desetin mi-slij in pozornosti ter celo srce doli v blaženi deželi pelagre in polente, zatč se ne morejo obširneje baviti s Slovani, ki prebivamo v preziranih mejah avstrijskih. Kar pa oni nekoliko »zanemarjajo", nadomesti v bogati meri »Mattino", ki ne zamudi nikake priložnosti, da bi ne izlival svoje slovanožrske srditosti proti nam Slovanom. — „Ma Mino" je nami eč vladno glasilo; in ker kot tako vsaj svojih mislij in svoje pozornosti ne sme preveč posvečevati našej zapadni sosedi, mora imeti pa drugod primerno nadomestilo, da daje lahko odduška svojemu plemenitemu srcu v čast in slavo ljubljene matere Italije. In tako nadomestilo smo mi Slovani, nad katerimi pase dan na dan svojo žolč ter s tem prijetno zabava in zadovoljuje svoje čitatelje. List imA na Goriškem, v Istri, v Dalmaciji, na Dunaju, v Parizu, v Rimu in drugod svoje stalne dopisnike, kakor noben drug tržaški list. »Mattino" si lahko dovoljuje take ugodnosti, ker im A, mogočne pokrovitelje, ki odobrujejo in pospešujejo vse njegove srboritosti proti ogromni večini avstrijskih državljanov (slovanskih), da le ne zine besedice naravnost proti državi kot takej in da ne graja, marveč po možnosti hvalisa sedanjo politično položenje na Primorskem in v Avstriji v obče. Da list le ne kaže očitno irredentov-skega stremljenja, pa so merodajni krogi zadovoljni ž njim, drugače pa naj slovansko večino v državi psuje, obrekuje, zasmehuje, natolcuje, zasramuje in napada kolikor in kakor mu je ljubo in drago. In taka pokveka na časnikarskem polju veljA pri nas cel6 — čujte in strmite! •- kot
vladino glasilo!
To trditev bi utegnil zanikati list sam ali pa kdo drugi zanj, toda mi mu ne bomo verjeli, kar svetujemo tudi svojim čitate-Ijem, ker ta prežalostna resnica, ki najbrid-keje označuje in osvitljuje sedanjo politično »kolobocijo" na Primorskem, je že davno znana in pripoznana.
To vladino glasilo stoji torej nekako na čelu nekej lahonski svojati, katere glavna ost je naperjena proti avstrijskim Slovanom. Irredentovci in drugi sovražniki Avstrije vriskaje pobirajo stopinje za tržaškim vladnim glasilom ter pridno pouatiskujejo v svojih listih njegova srdita ko varstva in spletkarstva proti Slovanom, ker dobro vedo, da mi smo glavni steber te države in da, ako mi pademo v valove tujega poplavja, tudi sovražena Avstrije izgine za vselej z z emelj sk ega površja. In tako se smrtni sovražniki te staroslavne države ginljivo blatijo s sovražniki slovanske državne večine pri vladinih jaslih. Sovraštvo združuje oboje v prijateljsko zvezo; razloček med obojimi je le ta, da prvi očitno sovražijo celo Avstrijo, drugi pa to splošno čustvo po možnosti zatirajo v sebi ter kažejo svoje sovraštvo le do večine avstrijskega prebivalstva. Toda od večine do celote je le majhen korak! Kdor očitno sovraži večino, je očiten sovražnik tudi celoti, če tudi skuša to prikrivati. Vzemite to na znanje, gospoda, pri vladnem koritu tržaškem, in sicer: tisti, ki zobljete in tisti, ki korito pridno polnite!
Ker ta list nadkriljuje vse druge v svoji slovanožrski srboritosti in ker veljA ob enem kot vladino glasilo, združeni so v njem vsi pogoji za uspešno razširjevanje v vse kroge, ki italijanski umejo in čitajo. Ta list dobimo celč v vseh takih c. kr. u-radih, kjer se n. pr. »Indipendente" ne sme videti; c. kr. uradniki, ki irredentovske časopise skrivši čitajo, smatrajo si kot svojo dolžnost, da so na »Mattino" naročeni. Pa tudi mnogo dopisnikov im A list med c. kr. uradniki, ki se vsega tega niti ne bojč očitno priznavati; narobe, še pohvale in prijaznega očesa »doli z višave" pričakujejo za tA-ke očitne zveze z — vladnim glasilom. In vendar zasluži prav ta list, da bi ga v prvi vrsti pometli in z vilami zmetali na smetišče iz vseh c. kr. uradov in stanovanj, kjer stanujejo pošteni c. kr. uradniki in zvesti Avstrijci. Takčje storila neka slovenska Čitalnica, ki se načelno naroča tudi na eden italijanski list v Trstu: do konca 1. 1891. je imela »Mattino", a letos mu je pokazala vrata ter naročila si »Indipendente*. Zadnji list nam vsaj v čistem zrcalu in z občudovanja vredno vstrajnostjo in požrtovalnostjo predočuje dan na dan pravo mišljenje in čustvovanje italijanskega razumništva. Skoro vsak dan je zaplenjen, po enkrat in po dvakrat, hišue preiskave v I
njegovem uredništvu ter kazensko postopanje proti njemu so že nekaj navadnega, a vse to ga ne plaši: on je dosleden v svoji politiki. Vladni »Mattino" je pa najdrzovitejši »flkfakovec" in vetrenjalc v politiki, edino dosleden pa v nestrpnosti in sovraštvu do Slovanov!
*
* *
Menimo, da smo z gornjimi besedami dovolj jasno naslikali tržaško vladno glasilo od vseh stranij, kako se dušno in telesno redi in pase. Predno smo napravili gornje tri zvezdice pred tem odstavkom, prečitali smo prav pozorno napisani prvi del; prepričali smo se, da nismo govorili v rokavicah ter z izbranimi in lepodonečimi besedami — a govorili smo tako, kakor zasluži dosedanje kruhoborsko spletkarstvo in kovarstvo proti Slovanstvu v vladini službi stoječega tržaškega»Mattina"(»Jutro")
S tem listom smo se po malem že večkrat pečali. Današnjemu obširnejšemu članku pa je dal povod uvodni članek V »Mattinu" od 8. t. m. pod naslovom „Go-rizia e le scuole popolari slovene (Gorica in slovenske ljudske šole)." Glavne misli onega članka so naslednje:
Slovenci preveč zahtevamo; mi hočemo. da bi vse šlo po naši volji, pa se zelo motimo, ker n ičesa ne dosežemo (Krasno zagotovilo vladnega glasila!*). Ako pričakujemo slovenskih šol v Gorici, motimo se, ker čakali jih bomo lahko do sv. Nikoli (Tako upanje daje tržaško vladno glasilo 7000 goriških Slovencev!). Slovenski prebivalci goriškega mesta se prav za prav ne brigajo za slovenske šole, marveč j oni so le nem stroj v rokah nekaterih slo- ! venskih hujskačev, kateri napovedujejo boj italijanstvu na življenje in smrt. Prošnjo za , slovensko šolo so podpisali sami proletarci, j samo najrevniše ljudstvo, ki se slepo udaja ; štirim hujskačem in tiranom, kateri bi radi | v motni vodi lovili ribe (Kake? tega »Mattino" ni povedal.) Slovenska prošnja se ne more jemati v poštev, ker je le delo fanatizma nekaterih hujskačev, ne pa slovenskih roditeljev, katerim je pri srcu vzgoja svojih otrok Zakaj naj bi se v Gorici u-stanavljale slovenske šole, ko so državne slovenske ljudske šole) — katerih v Gorici ni! —) pičlo obiskovane. ?) —C. kr. vadnica je učilnica nemškega jezika,
I a ne ljudska šola; vendar je v njej to dobro, da slov. otrok ne potujčuje. Ta šola je silno napolnjena, veliko čez število! Potem pa se drzne »Mattino" tako nesramno lagati! V tržaški rumeni hiši ima svoj urad tudi c. kr. deželni šolski svet: zakaj »Mattino" ni poprašal po telefonu, po katerem je zvezano uredništvo z imenovano palačo i ob ključu sv. Karla pri morju?! Ima zvezo ! za druge reči, zakaj ne popraša tudi takih podatkov, katere tamkaj vejo prav natančno?!) Vrhu tega obiskujejo slovenski otroci, zlas- j ti iz boljših krogov, italijanske šole, ker j vedč, da so boljše nego slovenske. (Zakaj pa prosijo za slovenske šole? To je dokaz, da se jim italijanske ne zde boljše od slo-veuskih!)
Naposled upraša one, ki so vodili podpisovanje: Kdo vam je dal pravico (Smešno!) usiljevati drugim svoje prepričanje ter dušiti ono čustvo pobratimstva (fratellanza), ki je še pred malo leti vladalo med Slovenci in Italijani? (DA, onih »zlatih časov" našega narodnega spanja si želite! To je bil res mir v deželi po vaši volji! Toda zastonj se vam sline cedč po njem, nikdar ga ne bo več nazaj!) Kdo drugi je vzgojil sovraštvo med deželani in goriškimi meščani (!!), ki so bili nekdaj v naj večji prijaznosti, nego one štiri panslavistične ose? (Bravo!) Ako mnogi Slovenci pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, kakč se predrznejo štirje hujskači poučevati jih o tem, kaj jim je treba delati, ko oni sami najbolje ved6, da so njih otroci najbolje oskrbljeni za prihodnost, ako se nauče italijanski in nemški ne pa slovenski, ki nima nikake veljave in prihodnosti?! Kaj bo iz takih otrok, ako se učč otročji jezik slovenski? Kaj dosežejo torej panslavisti (Vladnemu glasilu hvala za take prijaznosti!), ki delajo vihar in vojsko proti drugim svetovnim jezikom, ako ne svojega pogina? Naposled sklene člankar svoje modrosti s skrbnim opominom na naše mestne očete, naj z dostojanstvom (dignitosa-mente) zavrnejo enake slovenske zahteve, katere narekuje strankarsko sovraštvo
Ta članek so drugi italijanski listi hitro ponatisnili, med njimi, seveda, v prvi vrsti naš »Corriere". Ako bi ga bili priobčil' znani irrredent.ovski listi, ne bilo bi toliko zamere, toda da ga priobči vladno glasilo,
(o je škandal, kakoršnega nismo še doživeli v dolgoletnem pravičnem boju za svoje naravne in ustavne pravice. I)A, škandal je to — edino prava beseda, ki vsaj približno v pravi luči osvit-ljuje počenjanje vladnega glasila.
Čuj, Slovenec! 7000 Tvojih rodnih bratov v Gorici prosi za tAko šolo, v kateri bi se otroci ne odtujevali svojemu rojstvu, da bi bilo tak6 vendar že enkrat konec onim žalostnim prizorom, katere videvamo v Gorici vsak dan, da otroci svoje rodne stariše zrairjajo in zaničujejo s »ščavi". Hodili so v laške šole ter najedli se z veliko žlico laške kulture, ki dobiva svoj sebe vreden izraz v zasramovanju svojega
:
!
*) Kar je r oklepih, so naši dodatki in odgovori.
rojstva in svoje roditeljice!! — Ker imamo v Avstriji vendar še vedno ustavo, ki je v načelih pravična vsem državljanom, upajo, da njih pravična prošnja bo ulišana. A kaj odgovori na tako prošnjo tržaško vladno glasilo? Videli smo zgoraj! V najnesram-nejši obliki, katere nismo mogli podati do-slovno v slovenskem prevodu, ker nimamo prostora za tako ostudno blago, deva v nič slovenske zahteve ter načelnike temu pravičnemu gibanju obmetava s kričači, hujskači, panslavisti in drugimi podobnimi cvetkami — irredentovske (takč: klin s klinom!) zlobnosti. Vrhu tega nam hoče vzeti poslednjo nado, da se kdaj izpolnijo naše zahteve, češ, da slovenske šole dobimo o sv. Nikoli. In da bi se res tako krivično ! postopalo s Slovenci, hujska goriške mestne očete, ki so itak že sami dosti goreči bo-ritelji v vrstah naših nasprotnikov, naj »dignitosamente" zavrnejo slovensko prošnjo. Tako govori vladno glasilo, ki bi moralo zagovarjati, ako že ne pravico, pa vsaj to, kar je zakonito. Taka ledena sapa brije iz Trsta!
Upamo pa, da nad goriškimi mestnimi očeti in njih pokrovitelji v Trstu je še kdo I drugi, kateremu ne bo moglo biti ravnodušno, ali se zakoni vršijo ali se proti njim očitno in hote greši. Zatč smo prepričani, da go-: riški Slovenci dosežemo vse svoje narodne pravice vkljub sovražnim nakanom v Gorici in v Trstu, kajti mi ne odjenjamo in bomo uporabljali vsa možna sredstva, dokler ne dosežemo svojih pravičnih namenov. To si j zapomnite enkrat za vselej! — Več v „Rin_ no vam e n tu".
Iz beneške Slovenije, 8. junija. — Dne 26. maja praznovali smo v Št. Petru Slovanskem posebno svečanost: Onega dne od-i povedala se je gospa Selma Jenny S chrei-! ter, rojena v Schmidbergu na Saksonskem, protestanski in spoznala našo katoliško vero kot edino pravo.
Imenovana gospa je stopila v zakon z nekim železniškim podvzetnikom, beneškim Slovencem iz Marsiua, kateri jo je pripeljal na svoj dom. Ali takoj je gospa čutila dušno potrebo, da bi dala slovo protestantski veri ter sprejela edino pravo vero I katoliško. In ni mirovala, dokler ni dosegla i uzvišenega svojega namena.
Toda spreobrnitev ni bila tako lahka. Ona je govorila samo nemški, tukajšnji duhovniki pa znajo le slovenski in laški. Iz te zadrege ji je pomagal č. g. Anton M a lizini, kapelan v Staremselu pri Kobaridu, kateri jo je priporočil velečastitemu gospodu vitežkemu dekanu Andreju Jekšetu v Kobaridu. Po prvem izpraševanju spoznal je gospod vitez-dekan, da bo treba še le I ledino orati. Pa to ga ni oplašilo, kajti
< gospA je mlada (še na 19-letna), ukaželjna tudi in izšolana. Gospod dekan ji je dal potrebne knjige, večkrat modre svete, in v kratkem času pokazalo se je pri gospej poleg trdnega prepričanja v katoliško vero tudi zadostno znanje verskih resnic.
Dolgo časa se je čakalo iz Rima dovoljenje za slovesno sprejetje te gospe v katoliško cerkev; naposled je došlo določilo, naj to stori v župni cerkvi šempeterski na praznik Vnebohoda. — K tej slovesnosti je došel zopet gospod vitez Jekše iz Kobarida, ker gospa je mogla le v nemškem jeziku opraviti sv. spoved ter podati odpoved (abjuro). Cerkev je bila natlačena, da redko takč. Navzočih je bilo tudi mnogo takih, ki navadno ne zahajajo radi v cerkev. Občinstvo je pazno poslušalo odpoved, prestavljeno na slovenski jezik, katero je pre-čital č. g. A. Manzini v navzočnosti kakih 16 duhovnikov. — Marsikako okč je bilo solzno, ko je gospa Jenny kot katoličanka prvič pristopila z veliko pobožnostjo k mizi Gospodovi. — Po končanem sv. opravilu bila je gospA povabljena k obedu pri prečastitem našem gospodu župniku Antonu Gu jonu. Vsi smo občudovali njeno veliko veselje in zadovoljnost v novem dušnem življenju. Vršile so se tudi napitnice, med temi v prvi vrsti na gospo Jenny in veleč g. viteza Jekšeta.
Iž Brd, 13. junija. — Veliko škode je naredila toča po nekaterih krajih, zlasti v
< bližini Kojskega, Št. Ferjana in Cerovega. Strah so delalioblaki z grozivnim obrazom na vse strani Tolkla je točaisti dan (binkoštni ponedeljek) tudi okoli Korminuin Brača na. Zahodnim Brdom je do zdaj prizanesla ta »šiba božja"; hvala bodi Bogu sv. Duhu!
Učeraj (12) je imel »Slovenski Jez" redni občni zbor. Udeležba sicei zadostna — bila bi lahko obilnejša, ker je bil lep dan in praznik. Izmed raznih predlogov so bili nekateri sprejeti, ter novemu odboru priporočeni, da jih izvrši. — Ko se je Špinčič-eva zahvala prečitala, občutil je zbor električni tok. —
Konečno je bila volitev novega odbora. Potem se je zapela cesarska pesem, ki našim ljudem toliko ugaja. Kdo ve, če nam ne prepovedi) te pesmi zarad »ljubega miru"? Vse mogoče pri današnjih razmerah.
Iz Biljane, 14- jun. — Dopis od beneške meje v zadnji številki je gledč na zasluge g. E. Terčiča povsem resničen. Gosp. Terčič je služboval v Biljani le 4 mesece, pa pridobil
si je spoštovanje vseh Občinarjev in ljubezen šolske mladine. V enakem zmislu deluje tudi zdaj v Mirniku, kakor spričuje tudi zadnji dopis, kjer je v obče čislan in spoštovan. Ni pa resnično, da bi Biljanci preganjali svojega sedanjega gosp. učitelja Semoliča. Gosp. dopisnik je bil slabo poučen, ker Biljanci spoštujemo gospode du-hovskega kakor učiteljskega stanu, ako spol n ujejo svoje dolžnosti, ne preganjajo pa nikogar. Tisti, ki pa svojih dolžnostij ne spolnujejo, preganjajo se sami.
Jože Kožlin, župan.
Politični razgled
Češki Sokoli vrnili so se zadovoljnim srcem v domovino ; dnevi, katere so preživeli v Franciji, ostanejo jim nepozabni. Poleg blišče-čih in šumnik dnij spominjala jih bodo na letošnje binkoštne praznike tudi odlikovanja, katera so dosegli pri mejnarodni telovadbi: dobili so namreč prve tri redove. To je za Cehe velika čast, da imajo take telovadce v v svoji sredi\
Nemški in drugi sovražni nam listi še vedno polnijo svoje predale z zlobnimi napadi, natolcevanji in obrekovanji na češko poslanstvo v Nancg ju. Cehi so pravi pravcati veleizdajalci ! Zakaj ? Ker so bili viharno sprejeti, povsod odlikovani, in ker so na to pokazali, da znajo ceniti vrednosti francoskih simpatij do češkega naroda. Nespametni bi bili, ako bi drugače ravnali! Ako bi jih Nemci hvalili, bilo bi to jako slabo znamenje\ — Naš „Corriereu je v torek posvetil celo uvoden članek češkim Sokolom z jako očividnim namenom: po eni strani je s hinavsko pobožnostjo slikal češki „irred(ntiiem“, po drugi strani po je hotel dokazovati, kaj vse je Čehom dovoljeno, Italijanom pa ne. Opazujemo že nekaj časa sem, da »Cor-riere" pripravlja pot na naših tleh nekakemu shodu raznih , Ginnastich" s te in one strani avstrijske meje. 'Toda izlet čeških Sokolov v Nancy bo slabo služil takim namenom, ker njih udeležba ni bila korporativna, a zasebniki kot taki gredo lahko, kamov se jim ljubi, ako imajo dosti trd mošnjiček in kar še k temu treba. Sij tudi „Corrieroviu znanci hodijo kaj radi tje čez mejo v Videm in drugam, ko se vrše' tamkaj kake „patrijotične“ slavnosti. Ali n. pr. „Corr.u prav nič ne ve, kateri njegovi ljubljenci so se udeležili Garibaldinskih veteranskih slavnostij (Mille di Marsalla) zdaj leto v Vidmu in kake „patrijotične“ govore so tamkaj spuščali na dan? Le jezik za zobmi, sicer začnemo govoriti mi, da bo lahko marsikomu šumelo po ušesih! — 6ehi v Nancij-ju so se obnašali tako, kakor po njih mislih zahtevajo koristi države češke in celokupne avstrijske!
Hrvušho. — Novi sabor je sklican za 12. dan avgusta. To bo res dični „zastop hrvaškega naroda", izbran po nasilni volji ma-djaronstval Pričakujmo že naprej, dane bo znal in mogel ter tudi ne hotel braniti koristij kraljevine hrvaške, marveč da bo plesal takč, kakor bodo godli v Pešti.
L. 1890. je bilo na Hrvaškem 1189 hrvaških šol, 51 nemških ,15 madjarskih. Učiteljev je bilo 1924, dasi bi jih moralo biti najmanj 2787. Od 223.000 pod šolsko dolžnost spadajočih otrok jih je hodilo v šolo le 133.263 kar je le 67°/0, doČim jih je eno leto poprej hodilo 69°/0. Šolski pouk na Hrvaškem gre torej rakovo pot. Tudi to je zasluga madjaron-skega sistema!
— „Obzoru poroča, da vlada namerava razpustiti zagrebški mestni zastop. Najbržč upa, da po novih skušnjah pri saborskih volitvah dobi večino tudi v mestnem zastopu glavnega mesta. Tužna Hrvatska!
— „Hrvatslcau priobčila je v ponedeljek 13. t. m. slavnosten uvodon članek v proslavo imendana voditelja stranke prava dr. Antona Starčeviča. Članek konča z besedami: „Hrvati, ne zaboravimo niIcad. njegove svete rieči: slobodna, nezavisna i cjdokupna mora biti Hrvatska! Vojujmo pod tim jedino spaso-nosnim znamenjem! Korakajmo potem krieposti, leoji nam razsvvietljuje čisti značaj nesebičnoga vodje stranke prava. Sdružimo danas složne glasove svoje te kliknimo iz dna duše: Živio Antun Starčevič! Živila Hrvatska P
Ogeruko. — Presv. cesar vrnil se je 10. t. m. iz Pešte; pri odhodu je bil viharno pozdravljan. — Budimpešta se bo imenovala odslej po cesarjevi navedbi ^glavno in stolno mesto." Zdaj imamo torej dve popolni in samostojni državi z dvemi glavnimi mesti. Edino, kar nas še veže, je skupna vojska in skupen vrhovni gospodar. — Toda Madjarji hočejo iti še dalje ter zrušiti poslednje znamenje, katero bi spominjalopia nekdanjo skupnost z našo državno polovico. Kakor jim gre vse po sreči,	verjetno	bi	bilo, ako bi dosegli	tudi
te svoje	namene,	saj njih volja se	posluša o
vseh merodajnih krogih! Dosegli so samostal-nost, pa takč, da plačujejo k skupnim stroškom le eno tretjino, gospodujejo pa na zunaj in na znotraj', v domači in zunanji politiki veljd večinoma le njih beseda. Odpravili so celč cesarsko himno, a zdaj so skoro odpravili tudi že. cesarsko črno-rmeno zastavo. To se jim tudi utegne posrečiti! Tudi presv. cesar je dal na svojem dvoru razobesiti le madjarsko zastavo, da je s tem omogočil pristop k njemu tudi sedanji madjarski opoziciji, ko je	državni	zbor prišel na	dvor	poklanjat	se svojemu	kralju. Ako	bi bil	cesar
dal razobesiti tudi črno-rmeno zastavo, opozicija (najradikalnejši Madjarji, pristaši Kušu-tovih idej) ne bi bila prišla poklonit se svojemu kralju ob tako pomembni priliki. Tako dosledno gredo Madjarji po svoji poti vedno dalje in dalje k postavljenemu smotru—personalne unije.
Kalco daleč je že dospel boj proti črno -rmeni zastavi, kažeta ta dva slučaja: Vojni poveljnik i> Budimpešti je izdal povelje, naj se vojašnice okrase z zastavami, med katerimi pa mora biti vsaj polovico črno-romenih. Kaj je bolj naravno nego to? Čudno, da je bil tak ukaz potreben ! Toda »ladjarski listi so zagnali vsled tega velik hrup ter kalili s tem lepe slavnostne dneve vsakemu, kdor ima le količkaj obzirnosti na čustva vladarjeva. Tucli v zbornici bodo baje Košutovci rogovilili proti rečenemu vojnemu poveljniku! — Veliki župan vesprimslcega komitata grof Moric Eszterhazg razobesil je na svojem gradu veliko črno-rmeno zastavo. Po noči privrelo je pred grad okoli 400 ljudij, ki so hoteli zastavo odstraniti; znosili so mnogo lestvic skupaj, da bi prišli do zasta ve. Ko se jim to vendarle ni posrečilo, obmetavali so jo z blatom ter upili: „ Abcug (proč) črno-rmeno\ Abcug Eszterhazg/“ -— Tako delajo Madjarjil Oni vse smejo! 'lodu oni so dobri patrijoti, mi pa panslavisti !
Domače in razne novice
Osebne vesti. — Njegovo Veličastvo imenovalo je dvornega svetnika pri najvišjem sodišču, gosp. Filipa Abrama, mi-nisterjalnim svetnikom pri pravosodnem mi-nisterstvu. S tem imenovanjem je v zvezi važna služba osebnega poročevalca v področju vižjih deželnih sodišč v Gradcu, Ino-mostu, Trstu in Zadru. — Gospod svetovalec je slovenskega rodu ter znan kot vesten in nepristransk pravosodni uradnik, zato se smemo veseliti temu imenovanju. Našim nasprotnikom pa, katerim nepristranski u-raduiki niso po volji, ker hotč na vsa važnejša mest posaditi ljudi svoje barve, ne ugaja to imenovanje.
— Gosp. Anton Č r n i v e c, začasni glavni učitelj ali profesor v Kopru, postal je stalen.
— U Rojanu pri Trstu je umrla vrla rodoljubka gospa Marija Fe r luga, rojena Pertotova. Bila je posebna pospešiteljica Družbe sv. C. in M. ter sploh vseh narodnih društev in podjetij v Trstu in okolici. Blag ji spomin! Njej pa večni mir!
— V Cerknem je umrla v pozni starosti mati dveh naših uzornih duhovnikov in rodoljubov čč. gg. Ivana Sedeja v Bor-jani in dr. Fr. Sedeja, voditelja Avgustineja na Dunaju. Na brzojavno naznanilo došla sta oba v Cerkno, a žive je nista našla več. Pogreb je bil veličasten, vreden matere, ki je uzgojila dva taka sinova. Mir njeni duši!
Proeesija Sv. Rešnjega Talesa v Golici se je ponesrečila. Ko je zjutraj ob 7. uri že šla iz cerkve, začelo je rositi; okoli 9. ure je pa bilo zopet dobro, takč da v okolici so se procesije vršile v najlepšem hladu. — Popoldne je privrelo na Kostanjevico prepolno ljudstva, da bi se udeležilo vsaj tamkajšnje svečanosti. Toda ko je procecija že šla iz cerkve in ko se je odpel prvi e-vangelij, začelo je rositi, in procesija se je vrnila v cerkev, kjer se je dokončalo sv. opravilo pri treh oltarjih. — V Solkanu in Ločniku je bila procesija prav lepa. Solkan je pri takih prilikah ves v zastavah, slovenskih in cesarskih. Mnogo hiš nima slovenskih zastav, zato jih pri takih prilikah ne razobešajo. To pa ni prav! Ako so gospodarji naredili druge zastave, ne smeli bi pozabiti tudi na slovenske!
Zrelostni izpiti na goriškem ženskem učiteljišču vrše se iz pedagogike, zgodovine iu zemljepisa v nemškem jeziku. Letos so se oglasile za ta izpit štiri Italijanke iz Trsta (med njimi tri Židinje), katerim seje pa dovolilo, da morejo narediti izpit iz vseh predmetov le v italijanskem jeziku. — Uprašamo: Zakaj taka razlika ? Ne zavidamo Tržačankam te dobrote, toda zakaj tudi ostale kandidatinje ne delajo izpita vseskozi v materinščini? Zakaj dvojna mera?!
Goriški kolesarji. —- Govorili smo o njih nekoliko že zadnjič. Evo nekoliko več o tem.
V graški »Tagesposti" 4. t. m. čitali smo dopis iz Gorice pod naslovom „Ein brutaler Uberfall", v katerem se je slikal napad na goriške kolesarje pri Mirnu, ko so se po noči vračali in Trsta Kot uzrok napadu navajalo se je sovraštvo s 1 o-venskega prebivalstva do N e inčev in Italijanov. — „Corr.“ je takoj objavil oni dopis v doslovnem prevodu ter dodal za nameček še nekaj ocvirkov, izzi-vaje tudi naš list. — Toda dopis v »Tagesposti" je bil v pripovedanju pretiran, v insinuaciji proti Slovencem pa do cela zloben iu neresničen. Zaradi tega čutil je „Cy-klist’s Club“ nekako dolžnost, da je v »Tagesposti" od 10. t. m. priobčil obširnejši popravek, s katerim konečno izrečejo svoje prepričanje, da v onem slučaju nikakor ni mogoče govoriti o kakem narodnem fanatizmu slovenskega prebivalstva proti Nemcem iu Italijanom. — „Corr.“ tega popravka ni priobčil, ker njemu je edino za laž,
resnice ne poznanjo v sinagogi v nadškofov-ski ulici št. 1. prvo nadstropje!
Našim irredentovcem gre povsod na roko v prvi vrsti graška »Tagespost", ki prinaša strupene dopise proti Slovencem, katere lahonski listi pridno prevajajo iu priobčujejo. Goriški dopisnik »Tagesposte" je neki Franc B abs c h, c. kr. profesor na realki. To je mož, kateremu v Gorici nihče več niti besedice ne veruje, a v uredništvu »Tagesposte" ima vso vero; ni ga v Gorici človeka, ki bi imel le količkaj spoštovanja do tega c. kr. profesorja, ker znano je o njem toliko prezanimivih, a maločastnih prizorov, ki bi bili pokopali že najmanj deset slovenskih profesorjev. Mnogi prizori so znani tudi višjim šolskim oblastnijam, a možu se nič ne zgodi: ako bi odšel on iz Gorice, izgubil bi Nulferaju svojega kolovodjo, a tega nekje ne marajo. Tudi omenjeni dopis v„ Ta-geposti“ prišel je iž njegovega peresa, kakor zatrjujejo njegovi tovariši (udje kolesarskega društva), ki so ga prosili, naj previdno poroča svojemu pangermanskemu listu. A mož jih ni ubogal, ker tega mu ni pustilo zagrizeno germansko srce. O tem gospodu utegnemo še govoriti.
V Ločniku propovedovalo in pelo se je v cerkvi še pred 80 leti le v s 1 o v e u-skem jeziku. Dandanes je vse laško, dasi je Gradiščuta cela slovenska, dasi je v Ločniku tudi slovenska šola. To krivico bridko čutijo tamošnji Slovenci! — Ena sama slovenska propuved je ostala v navadi: na Sv. Rešnje Telo. Pa glejte jih, pravične naše sosede, tudi to propoved hote odpraviti. Pretekli teden je prišla k preuzv. knezo-nadškofu iz Ločnika deputacija, na čelu njej župan, katera je izročila prošnjo, naj se odpravi slovenska propoved na dan Sv. R. T. — Umevno je, da ni nič opravila. »Corr.“ se je jezil in svetoval Ločničanom, naj ne poslušajo slovenske propcvedi. Toda za „Corr.“ se Ločničani ubogo malo brigajo! Propovedoval je č. g. podgorski vikarij Golob, a poslušali so ga vsi; župan sam je pobožno sedel in pazljivo poslušal v prvi klopi. Sicer pa naj „Corr.“ ve, da Ločničani še vedno bolje uinejo slovenščino nego njegovo toskanščino! — Slovenske propo-vedi v L. so potrebne! To vedo najbolje s p o v e d n i k i, ki so najboljše priče, koliko ljudij se poslužuje slovenskega jezika, v katerem edino morejo dobro izraziti svoje misli.
Cujte in siuejajfe se! — »Corr.“ poroča, da v cerkev gorske slovenske vasice Banjšice sv. Duha so prinesli iz sosednjih Madonov otroka h krstu; ime so hoteli dati Viktor Humbert, a duhovnik se je branil. Oče pa seje začel hudovati, pripovedovaje, da njegova žena je bila v Vidmu, kjer se je naudušila za laška kralja tako, da je sklenila dati svojemu prvemu sinu njiju ime. Duhovnik se je udal in krstil. — Koliko je na vsem tem resnice, ne vemo, smešno pa je nad vse mere. Pri Madonih da bi se nahajali tako goreči častitelji laških kraljev?
Ljudska šola v Biijah bo imela v nedeljo 19. t. m. ob 5. pop. šolsko veselico v čast sv. Alojziju po naslednjem sporedu: 1.) Sv. Alojzij — pesen. 2.) Sv. Alojziju, deklamacija. 3.) Kedor ne uboga, ga tepe nadloga — igra. Osebe: Ernest in Tonček, brata; Amalija, sestra; Ivan, sosedov sin; Oče prvih — 4.) Prepelica — pesen. 5.) Košnja — kratek prizor. 6.) Kmet — pesen v prizorih, 7.) Boječi Tonček — šaloigra. Osebe: Tonček in Ivana, njega sestra; Izidor, Rok, Franc, otroci iz vasi. 8.) Otrokovo domoljubje — pesen. Ustop prost. Sprejmejo se radodarni doneski v obdarovanje sodelujočih otrok.
Trg. sv. Aniona v Kobaridu je bil jako ugoden v vsakem oziru; trgovci so prav zadovoljni z denarnim uspehom. Nezadovoljnost se je opazovala edino v tem, da so bile češnje drage, po 16 kr. kilo. Znano je, da v Kobarid pride oni dan na tisoče ljudij od blizu in daleč, tudi z Beneškega, a vsakdo mora prinesti češenj domov.
Pri Sv. Luciji vrše se občinske volitve danes. Zmešnjave v tej županiji morajo biti velike. Ker naši časopisi niso hoteli polniti svojih predalov z berilom krajevnega pome-mena, začeli so se tamošnji Občinarji posluževati poslanic, katerih se časopisi ne branijo, ker poslaničarji prevzamejo vso odgo-st in plačajo upravništvu za vsako vrsto. — Na poslanico v zadnji štev. „N. S." oglasila se je druga stranka v učerajšnji »Edinosti" z naslednjo izjavo: »Podpisani volilci županije svetoiucijsko protestujemo mo z vso odločnostjo proti poslanici iz županije svetolucijske od dne 7. junija 1892., objavljeni v »Novi Soči" od dne 10 junija 1892. št. 24 ter se popolnoma ujemamo z dosedanjim postopanjem našega dosedanjega starašinstva.“ — Sledi 251 podpisov.
Mi bi srčno želeli, ko bi z današnjimi volitvami nehali dosedanji prepiri in da bi si vsi prebivalci imenovane županije podali roke v mirno, prijazno iu složno delovanje za skupni blagor.
Učiteljske vesti. — Pomočni učitelj na državni šoli v Trentu (Trento, Trident) na Tirolskem, g. Ivan Hajek, pride kot voditelj italijanske šole v L o č u i k. Učitelji v Grgarju, v Pevmi in Šmarijah, gg. Jos. Buda 1, Ed. Prinčič in Ivan Kavs postali so nadučitelji na dosedanjih mestih. Začasni učitelj v Št. Martinu g. Avg. Poberaj je stalno nameščen. Začasni učiteljici
g.čni Olga Vodopivec v Št. Andrežu in Gabrijela Komel v Rihembergu sta stalno nameščeni. Učiteljica g.čna Karol. Kocijančičeva pride v Šempas, gospa Josipina pl. Bosizio pa iz Šempasa v Pevmo.
Učiteljsko društvo za goriški okraj imenovaio je v zadnjem zborovanju častnim članom gg. Antona viteza Klodiča in cesarskega svetnika Franca Vodopivca. — Namesto skupne, okrajne konference bodo v goriškem okraju krajne konference v raznih krajih iu sicer: 27 jun. v Ojatjem-selu, 30. jun. v Dornbergu, 4. jul. v Gore-njempolju, 18. jul. v Ajdovščini, 21. jul. v Čepovanu in 25. jul. v Pevmi po naslednjem redu: 1. Učenje 1V2 do 2 uri. 2. Razgovor o prejšnem učenju. 3. Kako naj učitelj postopa, da se nadaljni tečaji prikupijo ljudstvu in mladini, pa da se doseže zaželjeni smoter. 4. Samostalni predlogi.
Katoliška shoda. — Od 8. do 11. avgusta t. 1. vršil se bo v Linču (Gornja Avstrija) tretji splošni katoliški shod. Mej poročevalci bo tudi Slovenec gosp. Fran P o v š e, državni in deželni poslanec na Kranjskem, pri nas še vedno dobro znani bivši vodja slovenske kmetijske šole v Gorici, zdaj v pokoju v Ljubljani. Kakor smo že poročali, v avgusta bo tudi prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani po sporedu, kateri priobčimo o svojem času.
»Zaveza slovenskih učiteljskih društev" imela je svojo četrto glavno skupščino o binkoštnih praznikih v Kranju. Kranj kazal je prazniško lice; učitelji iu učiteljice iz iz cele Slovenije bili so pri dohodu prav lepo sprejeti. Binkoštno soboto zvečer vršila se je v čitalniških prostorih slavnostna „be-seda“ v proslavo 300-letnice Komenskega. G.čna Ana O san a iz Podgore, znana naša deklamovalka in igralka, deklamovala je Gregorčičevo »Vrlemu možu". Izmed točk dnevnega reda pri glavnem zborovanju o-menimo naj le govor gosp. Ivana Lapanja »o nadzorništvu slovenskih obrtnih in nadaljevalnih šol"; na njegov predlog je zbor sklenil naprositi merodajne kroge, naj to nadzorništvo izroče slovenščine zmožnim možem. — Novi predsednik »Zaveze" je gosp. V. Ribnikar, nadučitelj v Logatcu. — Vsak Slovenec mora res z veseljem opazovati rodoljubno in požrtovalno delovanje slovenskega učiteljstva, ki si je v svoji sredi ustvarilo idejalo »združeno Slovenijo", svojo velevažno »Zavezo". Narod, ki ima tako učiteljstvo, nima uzroka obupovati nad svojo prihodnostjo. Žal, da dela v tem oziru vojvodina Koroška še vedno izjemo, ker od tamkaj tudi letos ni bilo učiteljskih zastopnikov pri »Zavezinem" zborovanju ; zato pa je tamkaj boj za slovenske šole tako trd ! Bog daj bolje!
C. kr. kmciijskn družba na Kranjskem imela je 9. t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo 130 članov. Družba ima koncem pret. leta 15 častnih, 9 dopisujočih in 2086 pravih udov; podružnic ima 45. To so števila, ki že nekaj veljajo! A ne le po svoji razširjenosti, tudi po vsestranskem svojem delovanju spada ta družba med prve v Avstriji. — Vkljub temu je neka stranka na Kranjskem hotela odstraniti sedanjega požrtovalnega predsednika. Obžalujemo in pomilujemo, da tudi v take zavode se usi-ljuje strankarska strast. Toda vkljub agitaciji bil je od 120 glasov s 109 zopet izvoljen cesarski svetovalec g. Ivan M u r n i k. — Družba vedno veseleje napreduje. Koncem maja je imela že 2400 članov (pred 10 leti pa le 470. Kolik napredek!) V 10 letih je imela 108, 367 gld. prometa. Koncem 1, 1891, imela je 37.942 gld. imetja. V 1. 1891. pa je bilo 54.183 gld. dohodkov in 52.214 gld. stroškov! V tem oziru so naši sosedje Kranjci vredni vse pohvale! Čast možem, ki stoje tej družbi na čelu! Upamo, da strankarstvo ne uniči še tega podjetja!
»Muzejsko društvo za Kranjsko" začelo je lani izdajati svoja »Izvestja" tudi v slovenskem jeziku. Te dni dobili smo drugi (letošnji) letnik, ki prinaša na 160 straneh jako zanimivo usebino in to v naslednjem redu: Stran 1. do 2g. »Zgodovinski pobirki iz loškega okraja"; spisal profesor na goriškem ženskem učiteljišču dr. Fr. Kos. — Str. 31. do 92. »Drobtinice iz furlanskih arhivov", nabral Ant. Koblar. — Str. 93. do 109. »Kopitar in Ranke", sp. Ant. Kaspret. — Str. 110. do 125. »Pasijonske igre na Kranjskem", sp. Ant. Koblar. — Str. 126, do 150. »Sv. Križ vipavski", sp. prof. S. Rutar. — Str. 151. do 187 pa spisi: »Od kod pride ime Voklo (Hiilben?", spisal A. Koblar, „0 zidanju cerngrobske cerkve", sp. A. Koblar, »Kraški podložniki rožanskega samostana 1. 1060“ sp. M. Sila, in »Donesek slovenski slovstveni zgodovini 18. veka", sp. J. V.
Knjiga je v vseh svojih delih jako zauimiva za vsakega Slovenca, ki se zanima za preteklost svoje domovine. Za nas Goričane je še posebno zanimiv Rutarjev spis o Sv. Križu Vipavskem, o njegovi naj-starši preteklosti do današnjih dnij; omenjajo se pa tudi drugi krajina Vipavskem. Knjiga zasluži, da bi jo s skrbnostjo prebiral vsak Slovenec, saj itak nimamo velike zgodovine, da bi se je učili; spoznavajmo vsaj drobtinice, o svoji preteklosti, katere nam podajajo od ča&a do časa marljivi pisatelji naši. Ali je knjiga na prodaj in po kaki ceni, tega ne vemo povedati.
Štajersko. — Posojilnica v Ptuju bo zidala novo hišo za 28.000 gld. Tako napredujejo Slovenci na Štajerskem! — V Ma-
riboru je umrl bivši državni poslanec za mariborsko okolico Godel-Lauoy. Posredoval je med vlado in Slovenci. — V Brežicah priredila je Čitalnica 22. maja lepo veselico. Predstavljale sta se igri »Popolna žena" in »Štempihar mlajši". — Na Vidmu snujejo novo vinorejsko društvo. V B r e-žicah bota odslej dve šoli: ena popolnoma nemška, druga pa »slovenska" V prvi se ne bo slišala slov. beseda, v drugi se bo pa nemškutarilo po stari navadi! — Ormožki okrajni zastop izvolil si je za načelnika vrlega rodoljuba dr. Ivana Omulca. Živio!— Štajerska hranilnica darovala je nemški šoli v slovenskem Lju-tomerju 3000 gld. Tako delajo Nemci s svojim kapitalom proti nam Slovencem!
Posnemajmo jih! — Okrajno glavarstvo v Celju pošiljalo je slovenskim občinam le nemške dopise. Slovenska občina »okolica Celje" se je zaradi tega pritožila na mini-sterstvo, ki je glavarstvu ukazalo, da mora s slovenskimi občinami dopisovati v slovenskem jeziku.
Tudi pri nas na Primorskem dopisujejo okrajna glavarstva slovanskim občinam večinoma v nemškem jeziku. Čas bi že bil, da se premeni tako ravnanje c. kr. oblastnij! Toda če se nihče ne pritoži, pojde še dalje le po starem. Naj bi se torej naša županstva uprla nemškemu dopisovanju, saj zmaga je gotova. V Istri so to že dosegli, na Štajerskem tudi — posuemejmo te izglede tudi mi Goričani!
Raznoterosti
Slovanske drobtine. — V Gradcu so se vršile v Binkoštih velike kolesarske dirke; odlikovana sta bila tudi dva Hrvata in jeden Ček. — Nemih listi zunaj Avstrije očitajo Dunajčanom, da so bili preprijazni češkemu narodnemu gledišču. »Volks Žtg“ jili je zavrnila, da Dunaj kot svetovno mesto ne more vsled političnih ozirov grajati, kar je umetniški dobro. — Črnogorski naslednik Danilo bil je pretekli teden na Dunaju; posetil je tudi ministra zunanjih poslov grofa Kalnoky-ja. — V Beljak na Koroškem došel je za okrajnega sodnika Slovan dr. Karol Pražak, po rodu Čeh. Nemški njegov prednik je hil preložen v Judenburg. Nemci se silno jezč radi te premembe. Dobro znamenje!
Drobiž. — Pretekli teden imeli so v obeh Avstrijah in na Moravskem grozne povodnji. Škode silno veliko. — Strašen požar divjal je v mestu Kovnu na Ruskem. Okoli 300 hiš pogorelo je do tal; okoli 2000 ljudij je bez strehe. — V Napolju stopil je eleganten par v neki zaprt voz. Pozneje je mož izstopil z izgovorom, da gre menjat večji 'bankovec. Toda nazaj ga ni bilo. Voznik je pogledal v voz ter videl gospo umorjeno. Nesrečnica je bila grofica Marija de Champs. Zločinec je zginil brez sledu. — V Bolonji so neznani ljudje pomazali obraz Cavour-jevega kipa ter spomenika Viktorja Emanuela. — Kolera v Meškedu je huda. Kak dan umre do 250 ljudij. Rusija varuje svoje meje ob Kaspiškein morju.
Strašna nesreča. — V rndokopn pri Prihranili m Brezovih Gorah na Češkem našlo je v vsem skupaj 319 oseb prežalostno in grozno smrt v zemeljskih globčinah. Zadnji teden niso več naleteli na uikako truplo, le človeške dele in kose vlačili so še na dan. — Za udove in sirote nesrečnih rudarjev došlo je že nad 50.000 gld. darov; tudi mestni zastop tržaški daroval je 500 gld. — Rudo-kop je silno pokvarjen; vse rove, v katerih je divjal ogenj, bo treba na novo podpreti s tramovi. To delo bo stalo silno mnogo denarja in trpelo veliko časa, predno bo mogel ta rudnik, ki je najbogatejši v Evropi, nadaljevati svoje delo. — Dne 10 t. m. spustila se je v rove sodnijska komisija z mnogimi izvedenci, da bi dognala, ali je ogenj nastal po nesreči ali pa je bil podtaknjen od zlobne roke. Sod-nijsko mnenje nam še ni znano; drugače so pa jako različna mnenja. Čudno pa je vsekakor to, iia je ogenj nastal v onem rovu, kjer se niti delalo ni in kjer je bilo skladišče lesu. — Za udove in sirote ponesrečenih rudarjev skrbela bo posebna blagajnica, v kateri se združijo preostanki došlih darov, vladini, deželni in rudnikovi doneski.
Ko je bila ta novica do tu že stavljena, doz-nali smo uzrok tej strašni nesreči. Izdal ga je rudar Havelka, kateri je vso reč razkril pri spovedi. Spovednik mu je baje svetoval, naj uzrok prijavi oblastnijam, kar je tudi storil. Reč je taka-le: Ko je Havelka z nekaterimi možmi stopal na pod, kateri jih je imel vzdigniti na svetlo, ugasnil je nekdo svetilko ter stenj vrgel v prepad.
To jih je sicer skrbelo, toda z uado, da se nič ne zgodi, šli so navzgor. Stenj je gorel, užgal je nekaj lesu, in takč je nastala ona strašna nesreča. Koliko solza, koliko nesreče zaradi te neprevidnosti! Pozor z ognjem!
Papeževa slaynost. — Papež Leon XIII. praznoval bo prihodnje leto dve slavnosti, namreč 'inč 19. februarja petdesetletnico, odkar je bil posvečen za škofa, dnč 13. decembra pa štiridesetletnico, odkar je kardinal.
Malovreden sin. — V Srednjih Bitnjah pri Kranju napadel je dnč 22. maja kajžarski sin Jakob Šilar svojega očeta s sekiro in ga ranil na desni roki, potem pa pobegnil, tako da ga žandarji še niso mogli dobiti.
Pravi Metuzalem živi v Meksiki. Možje zdrav in vedno dobre volje, tudi pije ga časih rad in nihče bi ne mislil, da je starejši kakor 90 let, v resnici pa je rojen 1. 1738 in je star 154 let. Ta Metuzalem naše dobe se kliče za Kampreha, ime mu je pa Janez.	gg
Javna zahvala.
Za vse mnogobrojne izraze odkritosrčnega sočutja o bolezni in o smrti mojega predragega soproga oziroma brata, prijateljem in vsem znancem, kateri so predragega rajnkega soproga oziroma brata
Petra Potočnik-a
orglarskega mojstra in ubiratelja glasovirjev,
sprejmili k večnemu počitku, izrekava v svojem in sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo
žalujoča
Feliks Potočnik Eli/a Potočnik
brat	soproga
Carjev rešitelj. — Sredi preteklega meseca umrl je v Piti ta vi na Ruskem upokojeni huzarski častnik Josip Ivanovič Komisarov, ki je dne 4 aprila 1. 1866 earja Aleksandra II. rešil gotove smrti. Ta dan je namreč neki Kazakov hotel carja ustreliti, ko je stopil iz svojega letovišč*. Komisarov je bil takrat navaden klobučarski pomočnik. Ko je videl, da namerja Kazakov ustreliti na carja, priskočil je hitro in izbil zločincu še o pravem času samokres iz rok. Za to je dobil klobučarski pomočnik velika darila, podelilo se mu je plemstvo in postal je huzarski častnik. Umrl je v 53 lelu svoje starosti.
Bogat tat. — V Milanu zasačili so nekega ruskega milijonarja, ki je po gostilnah kradel navadne vilice, nože in žlice. Našli so v njegovem stanovanju več tisoč Komadov tega orodja. Mož je namreč bolan na možganih, njegovi sorodniki plačujejo vse, kar odnese.
Bogata beračica. — V Trstu zaprli so neko s Turškega došlo beračico in našli pri njej 1600 gld. gotovine. Ženska pravi, da si je ta denar priberačila.
2urUckgesetzte Seidenstotfe mit 25% —
33'/s% und 50% Rabatt auf die Originalprei-se vers. meter- und robenvveise porto und zoll-frei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K.
n. K. Hoflief.), ZUrich. Muster umgehend. Brie-fe kosten 10 kr. Porto,
Vrlini zastopnik banke
v Gorici, Marzinijeva hiša 12, II. naznanja vsem zavarovancem tega poverjeniškega okraja, da se je že 1. aprila t. 1. (vsled pogoja trimesečne odpovedi) zastopništvu odpovedal in da vsled tega od
1. julija t. 1.
v zavarovanjskih rečeh ni treba več k njemu hoditi. Ime novega zastopnika in kraj, kjer bo njegov urad, naznani se še o pravem času.
V Gorici, 16. junija 1892.
F ŠTABA
I f09"k”
M
H
j
•M
l
živinski kugi, perečemu ognju priprešicih, muham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenenju lesu, hišnim in zidnim gobam, x vlažnim zidovom, itd. itd.
daje jedino le priznani najboljši Barthel-ov izvirni
carbolineum
ob enem najbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim d& 34 krat večjo terpežnost.
5 ki- po pošti til ISO 100 li iili 16’-
na Dunaju.
Strošek majhen — korist lOOOkrnlna. MIHAEL BABTHEL & Co.
Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Mazzoli-ju Raijrled, ki ne utuineje pire, braplifni.
počaščujejo se naznaniti slavnemu občinstvu, da kakor doslej tako tudi zanaprej bodo vršila svojo stužbo po tako zmernih cenah, da se ne boje nikakega tekmovanja. Zdi se jim zategadel primerno naznanjati, da imajo svoja bivališča, kjer se iz v 4 vse, kar treba, na naslednjih krajih:
Stari trg št. O, Gosposka ulica št. 7, Stolni trg - to rt e Cara-veggia št. 4,
Za veliko vojašnico Sl. 13.
Povsod se dobi na izbiro blagd za mrtvaške prilike. Imajo tudi vedno v zalogi veliko rakev iz kovine in iz lesti, orehovega in jelovega, po nizkih cenah.
proti
Franc Bensa,
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČEVLJARJE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
Dober zaslužek.
Solidne in spretne zastopnike sprejema po vseh krajih neka banka za razprodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk pod jako ugodnimi pogoji. Le pri majhnem trudu more. ge zaslužiti ISO — 200 gld. Ponudbe pod znamko! „G. 12“ sprejema razpošiljalniea oglasov Danne-|| berfl, W»en, Stadt, Kumpfgasse 7.
Živinski sej m
bo v ponedeljek 20 1. m.
v
Št. Petru na Notranjskem.
Toliko v naznanilo prodajalcem in ku-povalcem.
Hiša
gospe Marije Braunitzer v Solkanu pri cesti se proda ali odda v najem. Hiša je pripravna za krčmo. Več pove podpisani
Štefan Makuc v Pevmi.
Anion Bortololti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Re) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
Restaurant Dreher
v Vrtni ulici (Via Giardino).
Podpisanec naznanjam slavnemu slovenskemu občinstvu, da sem otvoril gori imenovano in dobro znano gostilno v najlepšem delu našega mesta. Poleg navadnih prostorov imam tudi velik salon in obširen vrt. Zagotovljaje dobro pijačo, dobro kuhinjo in točno postrežbo, nadejam se, da me slavno občinstvo počasti z obilim obiskovanjem.
Spoštovanjem Janez Pavletič.
Peter Birsa,
krčmar
v hiši g. Furlanija na Stolnem trgu, priporoča se prijateljem, in znancem in drugemu občinstvu za obilen obisk. Skrbel bo za točno postrežbo z d o m a č i m i vini. — Dobra kuhi n j a in hlev za živino.
Sargovo zdravniški preiskano
od
Na prodaj pri lekarjih i dišaviličarjih ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Bromer Elmerhausen & Reich
Dunaj (Wien), Vtfallfischgasse 3.
Podružnica: Palazzo Modello — Trst
Svoja
kolesarska
Svoja
kolesarska
šola.
Ceniki brezplačno
Vse poprave biciklov po jako nizki ceni.
Minite kapljice
8v. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da. se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiš} želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseli glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe iu pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- Hov is, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkiczy O. Piccoli, m Ljnd, Grečelna „pri Mariji pomagaj11; d Postojni v lekarni Baccarcich, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Ouglielmi, v Beljaku .dr. Kumpf.
S0tF~ I steklenica velja 30 kr.
MB. Va, •ovali seje treba marsitcakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
v Avčah pri Kanalu premoženje, obstoječe iz hiše z 11 prostori; iz hleva, dveh vrtov (eden pri hiši) ter z njivami in travniki v obsegu 2863 sežnjev; vse poljč drži se skupaj.
Janez Škodnik v Avčahšt. 16
00000€>00
Že vec let pripozuano zdraviio za pomirjenje bolezni
Pazite na
Ivvvizdov
Steklenica stane 1 gld.
Dobi se pravi v vseh lekarnah
(3)
Pazite na
X
S
n'
a
o
<
n
o'
3*
3
e
SL
B
er
Fnrns M. Kwiss<ia
N
to-
ri
^ k. u. k. iisterr. u. kiin. ruman. Hoflieferant. q cs Kreisapotheker, Korneuburg C. Wien. >
Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano.
Snovi za obleke
Preruvien in dosking za višjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv,
za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče knpiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste volne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh stranij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do
Job. Stitarmij v Bran ®M
Stalno zaloga sukna čez '/» mil. gld.
Največja razpošiljalnica v teh krajih.
Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3'10v m za salonske obleke.
Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od z a s t a r e 1 i h in pokvarjenih kosov.
Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo iz 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno.
Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco.	j
Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem,’ poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. 1
i
Uzorci na vse kraje poštnine prosto Priznana najboljša moderna
SUKNA,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zasebnikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic sukna in volnenega blaga
Moriz Scliwarz
Zwittau (Mahren).
Vsa sukna za uniforme, vojaška sukna in ob si tki, lodni proti dežju in lovska sulcna. Črni perviens In doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livreje in biljarde. Ostanki prodajajo se pe ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo.
Gospodom krojačem pošiljam nefrank. na posodo prav lepe knjige z uzorci.
*
i
Fon ci ere “
Zavarovalnica v Fešti
% glavnico in zalogom
za varščino v znesku lO milijonov gld
Zavaruje po zmernih premijah in prostih pogojih: proti škodam popoSarju, streli in eksplozijam;
proti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem ;
proti slučajnim nezgodam in na človeško življenje v vseh možnih kombinacijah.
Okrajni zastop
v Gorioi — Gosposka vlica št. 16.
Zastopnik:
Ernest Stecker.
Proč z navadno kavo, kupujte
Ilneippovo sladno kavo,
ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna
bratov Olz v Bregencu
ob Bodenskem jezeru.
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v proda-	t.
jalnicah ku- oAjA	l/j),
pujemo in n-živamo. Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca.Knei{> pova kava pa ima veliko
redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
Olzove kave,
iu ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Olz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo.
V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Giitt-inann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun
Bratje OJ s,
tovarna /a Kneippovo sladno kavo v Bregencn.
l*K
(tura za mm,
katero prireja GARRIJEL PICCOLI, lekarna »pri angeljuv Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča želod ter pospešuje telesno odprtje. Razpošilja jo iz-' delovatelj v zabojčkih po 12 invečsteklenic.Zabojčekz 12 steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gl. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne.
m
H
N
N
K
N
N
N
H
H
N
H
N
M
H
■
na dan gotovega zaslu žka brez glavnice in rizike ponujam o vsakemu, kdor se hoče pačati s postavno dovoljen imi srečkami iu državnimi papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je pošiljati: Annoncen -Expedition J. Danneberg Wien, I., Kumpfgasse.
Goldinarjev 5-10
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moStarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, i*b iralnice, rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i 1 n i c e za sadje, tlacilnice za grozdje in vino,
kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo ‘in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
mi>
»
2/2 PItATEBSTRASSE 78.	_	....
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem [in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni,
   mr Cene so se znova znižaleH
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.