GOSPODAR
7. OKTOBRA
LETO 1942-XX
ŠT. 41
ЖШШ PRI ČEBELICAM
Meseca oktobra je še čas dodati čebelam manjkajočo zimsko zalogo. Letos so panji nabrali premalo primerne zimske zaloge. Kdor ni združeval, mora družine dokrmiti, sicer bo imel prihodno pomlad v čebelnjaku mrliče. Čebelarjem lahko povemo v tolažbo, da je od merodajnih činiteljev obljubljen denaturiran sladkor za krmljenje čebel. Kdor ima torej družine s kakšnimi 8—9 kg zaloge, jih bo z dodanim sladkorjem mirno lahko zazimil; čigar družine bi pa imele samo kakih 5—6 kg medene zaloge, dodatek sladkorja ne bo zadostoval in mora zaradi tega nekaj družin združiti.
Priporočamo, da krmite sladkor v bolj gosti raztopini, v razmerju dobrega pol litra vode na kilogram sladkorja; na ta način se olajša izhlapevanje odvečne vode iz inver-tirane hrane. Pitajte čimprej, da bodo po možnosti dodano hrano spreminjale še etare izletne četele, ki so itak še pred zimo zapisane smrti in jih torej za to delo ni škoda. Pitajte v čim toplejših dneh, in sicer podnevi; raztopino dodajajte toplo, da jo čebele rajši sprejmejo. Na ta način se čim manj dodane hrane izgubi.
Vse čebelarje ponovno opozarjamo, naj na vsak način družine dopitajo če le mogoče še 6edaj jeseni, ne pa se s sladkorjem zanašajo na pomlad. Sladkor je dober za pre-zimovanje čebel, mnogo slabši je pa za krmljenje zalege spomladi. Zato bi napak ravnal, kdor bi hranil sladkor na spomlad, ker bi mu družine čez zimo živele na medu, morda celo neprimernem za prezimovanje (gozdnem!). Za!?ga bi pa spomladi rastla na sladkorju. Prav je ravno obratnol Zato krmimo čebele sedaj, pa bo kljub poznemu dodajanju sladkorne raztopine še vseeno mnogo bolje kakor če bi jo dodajali spomladi.
Opozarjamo še na skrbno spravilo satja, ki je v čebelarstvu velikega pomena. Kdor nima omare, naj satnike obesi na vetroven in suh prostor, tako da ne bodo mogle do njih miši.
Z odevanjem panjev bomo še počakali, dokler ne nastopi hladnejše' vreme in toplomer ne pade pod ničlo. Prenaglo naložena in pretopla odeja škoduje, ker se družine dalj časa ne stisnejo v zimsko gručo.
V oktobru nadaljujemo s spravljanjem in obiranjem sadja ter zaključimo s sortami, ki se najbolj čvrsto držijo na drevju. Pri obiranju in sortiranju sadja se držimo pravil, ki jih najdemo v knjigi »Spravljanje in shranjevanje sadja«, katera dobimo pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani in pri njenih podružnicah. Prvovrstno in zdravo sadje shranjujemo v hladnih, temnih in čistih prostorih, vloženo najbolje v holandskib zabojih ter ga skušamo pozimi vnovčiti. Drugovrstno sadje uporabimo kot presno sadje za domače potrebe. Sadje z raznimi napakami, kot n. pr. škrlup, obtiski i. dr. se da 6 pridom uporabili za sušenje. Črvivo, drobno in poškodovano sadje pa pride v poštev za napravo sadjevca. Letos bomo posvečali
največjo pažnjo tudi 6 u sen ju sadja, kajti suho sadje je prvovrstna, zdrava, tečra in redilna hrana za 6taro in mlado, za bolnike m zdrave ljudi. Zato posušimo vse, kar je v ta namen količkaj uporabilo! Tudi s sladosokom, mezgo in marmelado se bomo preskrbeli vsaj za eno leto.
Ko je sadje spravljeno, poberemo po sadovnjakih V6e podpore in jih shranimo — zložimo v piramide — za prihodnje leto. Če so se jeseni razvili tu in tam po deblu vodeni poganjki, jih odstranimo. Mlado drevje zavarujmo pred zajci z drevesnimi košarami ali žičnatimi mrežami. Sredi oktobra opa-šimo debla z lepljivimi pasovi proti zimskemu pedicu. Lepljivi pasovi so proti tem-.» nevarnemu škodljivcu najcenejše pa tudi naj-
VINOGRAD ШР®
Zaradi posebnih razmer in vremenskih prilik je verjetno že vsa trgatev bila izvršena v mesecu septembru. Zaradi izredno lepega vremena in ugodnih razmer za vinsko trto in za dozorevanje grozdja je verjetno, da bo letošnje vino stanovitno in dobro. Zato mora biti vsa skrb vinogradnika, da bo vino v zdravih in čistih posodah.
Kakovost in stanovitnost vina je v veliki meri odvisna od pravilnega kipenja mošta. Pri napravi belega vina iz zdravega grozdja nalijemo mošt v sode le največ do devet desetin vsebine. Za kipenje je najbolje vzeti večje sode, ker je mošt v njih manj odvisen od zunanje toplote. Preden napolnimo mošt v sode, je dobro, da sod rahlo zažveplamo. To je potrebno zlasti v jeseni, ko je deževno vreme in je grozdje nagnito. Z zmernim žve-planjem mošta preprečimo razvoj gnilobnih in škodljivih glivic in omogočimo dobrim glivicam, da izvršijo kipenje mošta. Kadar mošt vlijemo v sod in ga napolnimo največ do •/10 vsebine, ga zapremo s kipelno veho, če pa te nimamo, pa vsaj s ploščato vrečico čietega peska. Ob kipenju mošta moramo klet zračiti, kar se mora izvršiti previdno, da se klet preveč ne ohladi. Če je vreme hladno, moramo po zračenju, če je treba, tudi zakuriti.
Če bi imelo kipenje prezgodaj prenehati, tedaj moramo mošt premešati v sodu in nekoliko segreti.
Pri pripravljanju črnega vina kipi najprej mošt pet do šest dni v kadi na tropinah, katere moramo poprej specljati. Po preteku določenega časa trop iztisnemo in mošt vlijemo v sode. Po končanem burnem kipenju. ki traja navadno en teden, začne mošt mirneje kipeti. V tem času napolnimo sode do vrha in jih zopet zapremo s kipelno veho
Cviček pripravljamo v glavnem iz žametne črnine in belega grozdja, vsakega približno polovico. Grozdje mora biti specljano in sme
zanesljivejše sredstvo. V sadovnjakih, kjer je pedic zelo razširjen, se priporoča naložiti na vsakem deblu po dva lepljiva pasova. Ti pasovi ostanejo čez zimo na deblih, nakar jih spomladi odvežemo in sežgemo. V oktobru tudi pregledamo in odstranimo goseničje pasti, ki smo jih naložili v juniju, da polo-vimo del jabolčnih zavijačev. Po sadovnjaku pograbimo vse odpadlo listje in gnile plodove in jih sežgemo. Na ta način bomo omejili v znatni meri monilijo (gnilobo) in škrlup za prihodnje leto.
Proti koncu meseca začnemo z rahljanjem kolobarjev in gnojenjem sadnega drevja, kar se mora izvršiti po določenem načrtu. Prav-tako že lahko začnemo s sajenjem drevja.
v kadi kipeti le dva do tri dni, nato ga iztisnemo in vlijemo v sod, kjer mošt kipi naprej.
V. Kuret:
Grozdje kot hrana
Prejšnja leta, posebno pa lani, je bilo uvoženega veiiko namiznega grozdja — znamenje, da pri nas ne cenijo grozdja samo slad-kosnedneži, ampak velja tudi splošno za zdravo hrano. Sveže použito grozdje je namreč zelo važno hranilo, ker vsebuje 15—19 % grozdnega in eadnega sladkorja, kisline, nekaj beljakovin, rudninskih snovi in dopolnilnih hranil, tako imenovanih vitaminov. V grozdju ee nahaja tudi za živce zdravilna enov »lecitin«, ki je spojina glicerina in fosfatov. V enem litru mošta je 0.3—0.4 g, v enem jajcu 0.5—0.6 g. v enem litru mleka 0.25—0.26 g lecitina. Lani smo uvozili velike količine grozdja iz krajev, ki niso v naši po-kraini. Mogli bi tudi mnogo grozdja prodati iz naših vinogradov, kar bi bilo v precejšno korist vinogradnikom. Za v predvojnih časih je prodaja svežega grozdja vinogradnikom mnogo več gmotno koristila kakor prodaja vina; če se je prodajalo grozdje po 3—4 din za kilogram, se je to ujemalo s ceno 6.50 do 9 din za liter vina, to je cena, ki je vinogradnik od leta 1929. ni več dobil za vino. Ravno tako bo tudi letos prodaja grozdja več do-našala kakor prodaja vina. Razmerje cen je isto: če se bo prodalo grozdje po 4—5 lir kilogram, bi to ustrezalo ceni 8—10 lir za liter vina.
Zavoljo tega bi priporočali našim vinogradnikom. da bi letos posvečali ^ečjo skrb temu vnovčevanju prvotnega pridelka trte, to je prodaji grozdja. Za prodajo bi prišle od belih sort. v poštev v prvi vrsti žlahtnina (šganjol) bela in rdeča, ker jo lahko najbolje prevažamo, nato rumeii in rdeči muškatelee ter silvanec. Rdeča kraljevina je bolj občutljiva za prevez in bi jo bilo treba odposlati takoj. Od rdečih sort bi prišle v poštev modra portugalka in kavščina, samo kavščina mora biti precej zrela. Grozdje eamorodnic naj bi se ne prodajalo.
Za prevoz se sme trgati ob suhem vremenu precej zrelo in popolnoma zdravo grozdje. Če je kaka gnila jagoda vmes, ee mora odstraniti, ravno tako ne sme biti počenih ali zmečkanih jagod, ker bi sicer začelo grozdje med prevozom gniti.
Akcija za prodajo domačega grozdja bi dobro uspela. Še bi jo organizirale kmetijske organizacije, kakor nabavljalne in prodajne zadruge, kmetijske zadruge ter vinarske zadruge.
Zelo važna hrana. în sicer presna hrana za zimo, bi bilo grozdje, če bi ga konzervirali
kolikor mogoče eveïega za zimo. Skoraj vsak vinogradnik dela to v mali omari, ko si shrani nekaj grozdja za svojo družino za zimo. Dobro bi bilo, Če bi to delal v bodoče v večji meri in konzervirano grozdje prodajal. Od raznih načinov konzerviranja bi prišla sledeča dva v poštev:
Navadni način je, da odrežeš šperon (ločen) z grozdi in da ga obesiš v ne pre6ub in ne pretopel prostor. Najboljša toplota je med 11—12° C in ob 67—72" vlage. Dalj časa oetane grozdje sveže, če se odrezani konec šperona vtakne v manjšo steklenico (pivske steklenice), v kateri je voda. Da voda ostane zdrava, denemo vanjo košček lesnega oglja Drugi način; pri katerem pa grozdje ne oetane toliko časa sveže, je sledeči: Nategne se močna železna žica, n. pr. med dvema stenama. Nanje se obesijo grozdi z vrvico, in
6icer tako, da se ne dotikajo. Če so vsi pogoji dani, bo stalo grozdje na ta način shranjeno, sveže in le malo ovenelo od začetka in tudi do polovice februarja. Da se grozdje ohrani eveže in zdravo, mora biti popolnoma zrelo, ob suhem vremenu trgano, zdravo, brez gnilih jagod. Od časa do časa se grozdje pregleda in se jagode, ki so začele gniti ali plesniti, odstranijo. Če je prostor prevlazen, naj se da v večjo posodo apna, ki bo upijalo odvečno vlago. Grozdje etarejših trt je bolj sposobno za konzerviranje kakor mladih. Tako v zimi ohranjeno grozdje bi ee gotovo z dobrim dobičkom prodalo. Za бћгапјепје grozdja eo najbolj sposobne eorte žlahtnina beli muškatelec, eilvanec in kavščina, v prvi vrsti grozdje, ki nima preveč gostih in skupaj stisnjenih jagod; od samorodnic pa edino izabela.
ŽIVINOREJA
Pred zimo je dobro, da očistimo in pre-belimo hleve z apnenim beležem, da uničimo ličinke muh in druge golazni v zidu. Če eo hlevi potrebni manjših popravil, jih popravimo pred zimo.
Govejo živino pasenio ali krmimo z zeleno krmo do pozne jeeeni. V oktobru bo že elana. Po mrzli travi ne pasemo in je ne krmimo za zeleno krme, dokler ee popolnoma ne odtaja. Zmrzla krma je zelo škodljiva, posebno breji živini je nevarna, ker povzroča zvrženje. Cimo okopavin (pese. repe, korenja) smemo le po malem krmiti, ker večja količina te krme povzroča drisko pri živini, dobro je to cimo okopavin mešati s senom ali elamo. Krompirjevke pa sploh ne ememo krmiti, ker je zelo škodljiva (strupena), am pak je najbolje, da jo damo v kompost. Če imamo eveže krme preveč, jo po možnosti posušimo, ker to navadno zaradi slabega vremena ni mogoče, jo damo kieati — ensilirati v eneilaine jame. Zelo priporočljivo je ensilirati zeleno krmo sedaj, ko je imamo preveč. Ensilaža ali kisla krma nam bo pomagala primerno prehraniti živino čez zimo. posebno še, če nam primanjkuje suhe krme (eena, otave).
Če še nismo odbrali svinj za pitanje, eto-rimo to takoj in jih začnimo pitati. Pitancev ne spuščamo na pašo in tekališče, pač pa jih zapremo v evinjak in dobro krmimo. Plemenske evinje pa spuščamo na pašo in tekališče tudi v hladnejšem vremenu, da ве popolnoma utrdijo
Potrebno število najlepših jarčk in pete-linčkov bomo odbrali za dom in pleme, ostale manjvredne pa bomo pred zimo izločili, da jih ne bo treba hraniti čez zimo. Enako izvršimo pregled starih kokoši in petelinov. Jarčke bodo začele nesti, zato jim pričvr-6timo številke.
Dne 31. oktobra konča staro kokošje leto. Kdor je vodil kontrolo nesnoeti, bo sestavil letni pregled in dobit bo točno sliko uspeha v reji. Na podlagi letnega pregleda bomo izločili iz reje tiste kokoši, ki nieo zneele dovolj jajc, in tiste, katerih jajca so težka pod 62 gramov. Od najboljših nesnic bomo spomladi jajca nasadili, da dobimo eamo dober naraščaj Selekcija je brez kontrole nesnoeti nemogoča. Priporočamo, da z novim kokošjim letom postavite kontrolna gnezda, kokoši pa obročkate z obročki, ki imajo veekano ali napisano številko. V oktobru najdejo kokoši na paši dovolj hrane in jih v tem mesecu krmimo kakor v ostalem poletnem času
Koze se prskajo
Gonjenje ali prskanje koz imenujemo pojav, ki nastopa navadno v zgodnji jeeeni. Koze »prveenice« ee ptekajo, ko eo stare 7—9 mesecev. Pojav je v zvezi z močnim navalom krvi, nabreklostjo epolovil ter izločanjem sluza in krvi. Prskajoča ee koza je 2—3dni zelo nemirna in razdražena, močno mekeče ter miga z repom, skače na druge živali in pogosto spušča vodo. Navedeni znaki pa ne nastopajo pri Vseh kozah enako. Pri nekaterih kozah preide prekanje brez meke-tanja in izločanja sluza in krvi iz rodil, medtem ko druge strahovito mekečejo in so eilno občutljive. Nekatere koze ee gonijo po dva do tri dni, spet druge ee prenehajo prekati že po enem dnevu. Zato naj kozjerejec svojo kozo skrbno nadzoruje in opazuje, zlasti od začetka oktobra do konca novembra. Posebno naj pazi, kdaj ee pojavijo zgornji znaki pr-skanja. V naslednjih letih ee nam#pč prskanje pojavlja skorajda v istom času. eeveda če ne nastopijo poleti posebne razmere, ka-
kor bolezen, pomanjkanje krme itd. Ako hočemo, da se bo koza ubrejila, jo moramo gnati h kozlu takrat, ko ee prska. Ako pa menimo, da je kožica še premlada in prešibka, storimo bolje, da je ne pripustimo. V takšnem primeru je pametneje voditi kozo h kozlu, ko je leto dni stara. Seveda moramo paziti, kdaj se koza zopet preka. Ako pa je žival krepko razvita, je še najbolje, da jo pripustimo, ko je osem mesecev stara, zlasti še, če je dobro rejena, eaj bi se nam v na-eprotnem primeru preveč odebelila in ee kdaj pozneje sploh več ne oplemenila. Ako ne vodimo koze v času prekanja h kozlu ali pa če ni bila oploditev uspešna, ee koza prska nato v presledkih 3—4 tednov. Vendar pa niso znaki pnskanja več tako močni kot prvič. Ponovno prskanje pogostokrat komaj opazimo. Koza ima včasih le nabrekla in rdečkasta spolovila ter srši dlako na hrbtu. Po skotitvi ee koza tudi prska, in eicer med 8. in 14. dnem (navadno 9. dan), vendar v manjši meri. Takraa pa ne pripustimo koze, ker bi ji dvakratna skotitev na leto občutno škodovala. Ker ee prskanje po skotitvi pojavlja navadno zelo šibko, mnogi kozjerejci tega pri živali niti ne opazijo.
Zdravo in krepko potomstvo zavisi v prvi vrsti od telesne konstitucije kozla in koze v času pripustitve. Prav zato tudi ne smemo pripuščati živali, ko še ni povsem godna in dozorela. Šest do eedem mesecev etara koza ni še godna za oploditev. Znano je, da pripuščajo Švicarji dostikrat koze šele v drugi jeseni. Ree pa je tudi, da ni niti potrebno čakati e kozo do njenega popolnega razvoja, ki ga žival prav za prav doseže šele v tretjem letu. Vendar ne pripuščaj mo koze, preden ni vsaj osem ali pa — kar je še bolje — devet mesecev stara, in to le, če je koza krepko razvita. Tudi ee ni treba pri tem ozirati toliko na njeno velikost, pač pa na njen močni telesni ustroj in krepke kosti. Ako žival dobro oskrbujemo in primerno hranimo, ee bo tudi majhna koza v času brejosti povoljno razvijala. Teleeno nerazvita oplemenjena koza pa se tudi pozneje ne bo mogla nikdar razviti v dobro kozo mlekarico. V takšnih pir merih 6torimo bolje, da počakamo s pleme-njenjem do prihodnje epomladi ali pa celo do jeseni. Seveda imamo izgubo, če jo moramo 23 in še več mesecev hraniti, preden nam daje mleko. Ce pa pripustimo nerazvito kožico v prvi jeseni,-tudi ne smemo od nje pričakovati dobička. Najpametneje storimo, da se take živali čimprej znebimo. Koze, ki je v jeseni nismo pripustili, ne smemo pozimi preobilno krmiti, ker ee rada odebeli in opita ter postane zaradi tega celo jalova.
Kdaj naj vodimo prskajočo se kozo h kozlu plemenjaku? Ali takoj prvi, drugi ali tretji dan? Kozjerejci eo si v tem kaj različnega .feaenja. Vobče ematrajo drugi dan za najp^mernejši. Nekateri celo trdijo, da se koze prvi dan le težko ubrejijo. kar pa eeveda ni dokazano Prej bi to trdil, če bi jo pripustil šele tretji dan.
Ker ne bo izbraljal pameten posestnik kozla plemenjaka, ga tudi ne bo po dvakrat pripuščal, kar je poveem odveč. Po spoju ne vodimo koze takoj domov, marveč ji nudimo odpočitek kje v hlevu ali pa na dvorišču. Ako ee koza čez tri tedne znova ne prska, je to dokaz, da je bila vprvič oplojena, posebno še, če opazimo tudi v njenem dotedanjem zadržanju spremembo. Včasih pa ee začne neoplojena koza prekati znova šele čez šest, odnosno devet tednov po prvem ekoku. Da je koza resnično breja, ugotovimo lahko šele v 10. do 12. tednu, ko že lahko plod od zunaj otipamo. Koza nosi 21—22 tednov. Potrebno je, da si zapišemo dan, ko je bila oplemenjena in si že vnaprej izračunamo čas, ko bo skotila. V času brejosti je treba kozo ekrbno nadzorovati, jo negovati in primerno hraniti.
Polje in travnik
Na polju spravljamo še vse ostale pridelke, kakor peso, repo. korenje. Odpadke od tega in koruzo za nesilažo spravljamo v eilo-se. Fižolovko kakor tudi koruznico pospravimo in jo bomo rabili za krmo pozimi.
Po krompirju, pesi in koruzi eejemo ozi-mine in je nujno potrebno, da 6etev ozimin končamo do 10. oktobra in to zaradi tega, da se do zime dobro vkoreninijo in obra-etejo. Seme za setev dobro pretrierirajmo in razkužimo. Ostale njive pognojimo e hlevskim gnojem in jih preorjemo, ker zimska praha je velikega pomena za fizikalno sestavo zemlje, za ohranitev vlage epomladi in za zatiranje plevela. Orjimo rajši nekoliko globlje kakor preplitvo. Spomladansko oranje ni na mestu, posebno ne na težkih zemljah. Ne pozabimo na gnojenje njiv, travnikov in detelj z umetnimi gnojili, posebno s foefor-nimi in kalijevimi, za zimo! Ajda bo letos slabo obrodila, kar je pa bo, jo skrbno po-epravimo.
Po trimeeečni euši je nekoliko namočilo (25 mm) in eo travniki zopet ozeleneli. Pašo izkoristimo do skrajnosti, ker nam manjka suhe krme za zimo. Ne pozabimo na gnojenje travnikov in pašnikov. Konec oktobra ali novembra, ko smo spravili jesenske pri- j delke, bo nastopu čas za gnojer.je in brana-nje travnikov. Gnojnične jame izpraznimo in razvozimo gnojnico po travnikih. Kompost je treba sedaj raztrositi, tudi umetna gnojila eo učinkovita, če z njimi sedaj gnojimo trav- -nike, v poštev prihaja žgano apno, koetna moka, Thomasova žlindra; vsa ta gnojila morajo biti še pred zimo raztroeena, da prihodnje leto učinkujejo. Kolikor nam dopušča čas, bomo v tej dobi začeli tudi čistiti travnike kamenja in grmovja in jih drugače izboljševali. Izkopiti je treba tudi odtočne jarke, da se bo zimska vlaga po njih laže odtekala. Sploh je jeseni posvečati travništvu č:m večjo pažnjo in izboljšati taka zemljišča, d* bomo prihodnje leto od njih lahko imeli уесјо korist,