Poštnina plačana v gotovim.
# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letni k
V Ljubljani dne 19. julija 1947
Številka 29.
VSEBINA
168. Odredba o obveznem zaščitnem (-.eptjenju kokoši proti kokošji kugi v krajih, kjer bo la bolezen ugotovljena.
16!J. Odločba 'c planskem znižanju proizvajalnih stroškov za drugo polletje 1947 -v rudarskih in industrijskih podjetjih republiškega pomena.	/
170. Odredba o izdajanju dovoljenj za delo inozemskim delavcem in nameščencem.
171. Tarife mestnih trošarin mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana.
—	Zapisnik 1. seje 1. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 7. julija 1947 v Ljubljani.
—	Zapisnik 5. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 8. julija 1947 v Ljubljani.
UEEORE. tSOREORE. MW®DILAiti ODLftCBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
168.
Na podlagi 19. točke 44. člena ustave LRS in zakona o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov za določanje kazni za upravne prekrške z dne 22. i. 1947 (Ur. list LRS z dne 25. I. 1947, št. 23/5) izdaja vlada LRS na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo
odredbo
9 obveznem zaščitnem cepljenju kokoši proti kokošji
kugi v krajih, kjer bo ta .bolezen ugotovljena
1.	člen
Zaradi zatiranja kokošje kuge morajo okrajni ljudski odbori v vseh krajih, kjer bo ta kuga ugotovljena, odiediti nemudoma obvezno zaščitno cepljenje kokoši proti kokošji kugi.
2.	člen
Obvezno zaščitno cepljenje odredijo okrajni ljudski odbori v vsem okraju ali pa samo v posameznih krajih ter v krajih, ki mejijo z okuženim krajem. V določenem okolišu se morajo zaščitno cepiti vse kokoši.
Obvezno zaščitno cepljenje bo opravljeno brezplačno. Stroški cepljenja se krijejo iz proračunskih sredstev ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
3.	člen
V vseh krajih, kjer bo odrejeno zaščitno cepljenje kokoši proti kokošji kugi, morajo krajevni ljudski odbori pred cepljenjem, takoj ko se bolezen ugotovi, napraviti številčni popis kokoši.
•	4. člen
.Vse necepljene kokoši morajo lastniki poklati.
5.	člen
Vsa dvorišča, kjer bo opravljeno brezplačno' cepljenje, morajo lastniki temeljito razkužiti.
6.	člen
Prekršitelje te odredbe bodo kaznovali okrajni izvršilni odbori po 2. členu zakona o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov za določanje kagni za upravne prekrške z
dne 23. L 1947 v denarju do 500 din ali s pri Op lom brez odvzema prostosti do 10 dni.
7.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 12. julija 1947.“
S-zak. 370.
Predsednik vlade LRS: Minister	31iha. Marinko 1. r.
za kmetijstvo in gozdarstvo LRS:
Ing. Jože Levstik 1. r.
169.
Na podlagi 7. člena odločbe Gospodarskega sveta vlade FLRJ z dne 25. junija 1947 izdaja vlada LRS
odločbo
o planskem znižanju proizvajalnih stroškov za drugo polletje 1947 v rudarskih in industrijskih podjetjih republiškega pomena
1.	člen
Na podlagi doseženih rezultalov, ugotovljen.b po prvih obračunskih kalkulacijah za leto 1947, in na podlagi podatkov iz internih planskih kalkulacij za drugo polletje 1947 se odredi za republiška rudarska in industrijska podjetja LRS v drugem polletju 1947 znižanje proizvajalnih stroškov, ki so bili planirani za prvo polletje 1947.
2.	člen
Plansko znižanje proizvajalnih stroškov za drugo polletje 1947 se izvrši v ustreznih odstotkih nasproti planskim proizvajalnim stroškom za prvo polletje 1947.
Minister za industrijo in rudarstvo LRS določi v sporazumu s predsednikom planske komisije LRS za vsako glavno direkcijo niinistrstva za industrijo in rudarstvo LRS odstotek planskega znižanja proizvajalnih stroškov po prvem odstavku.
Na podlagi tako določenega odstotka znižanja bo vsaka glavna direkcija za vsako podjetje, ki je pod njenim operativnim upravnim vodstvom, izračunala individualni odstotek znižanja proizvajalnih stroškov na tak način, da bo skupni učinek znižanja proizvajalnih stro-
tikov ¥Mto ujaoih podjetij ustreaal ućinku mizanja, ki izhaja is odstotka znižanja določenega po prejšnjem odstavku. JPri tem morajo direkcije upoštevati rezultate, dosežene v obračunskih kalkulacijah posameznih podjetij.
3.	člen
Na podlagi navodil ministra za finance LRS o se***vi finančnih planov za III. četrtletje 1947 se morajo podjetja takoj lotiti izdelave finančnih planov za III. četrtletje 1947 na podlagi proizvajalnih stroškov, ki so planirani za I. polletje 1947.
4.	člen
Znižanje proizvajalnih stroškov, ki ga morajo uresničiti podjetja po 2. členu te odločbe v drugem polletju 1947, se šteje za posebno kategorijo rednega planskega dobička.
Podjetja razdelijo in knjižijo tako doseženi planski dobiček po predpisih uredbe o določanju dobička v rudarskih in industrijskih podjetjih. Prispevek za sklad vodstva iz tega dobička se obračuna na podlagi individualnega odstotka prispevka iz planskega dobička za sklad vodstva, ki je odrejen podjetju za prvo polletje 1947.
5.	člen
Znižanje planskih polnih lastnih cen za prvo polletje 1947, ki se doseže v prvem polletju 1947, knjižijo podjetja kot nadplanski dobiček.
Znižanje planskih proizvajalnih stroškov za prvo polletje 1947, ki se doseže v drugem polletju 1947 iznad ’ odstotka, ki je določen za ustrezno podjetje po tretjem odstavku drugega člena te odločbe, knjižijo podjetja prav tako kot nadplanski dobiček.
6.	člen
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS«.
Ljubljana dne 15. julija 1947.
S-zak. 363.
Predsednik
planske komisije LRS:	Predsednik vlade LRS:
Kraigher Sergej 1. r.	Miha Marinko 1. r.
PRAVILNIK1,0DREDBE.MV0DILA,0DL0ČBE
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
170.
Da se zagotovi razvid nad inozemskimi delavci in nameščenci, zaposlenimi na ozemlju LRS, izdajam po 19. točki 44. člena ustave LRS
odredbo
o izdajanju dovoljenj za delo inozemskim delavcem in nameščencem
1.	člen
Vsak inozemski delavec ali nameščenec, ki stopi v delovno razmerje na ozemlju Ljudske republike Slovenije mora imeti posebno izkaznico: Dovoljenje za delo.
Dovoljenje za delo je javna listina, ki nadomešča delovno knjižico.
2.	člen
Dovoljenje za delo ae sme izdati samo tistemu delavcu oziroma nameščencu, ki ima od pristojnega oblastva izdano dovolilnico za bivanje. Dovoljenje za delo se izdaja za določen čas, vendar največ za 6 mesecev. Po izteku tega roka se dovoljenje po potrebi lahko podaljša.
3.	člen
Dovoljenje za delo izdajajo izvršilni odbori okrajnih (mestnih) ljudskih odborov po svojih odsekih za delo. Odseki za delo poročajo o izdanih dovoljenjih notranjim odsekom pri svojih izvršilnih odborih,
4.	člen
Obrazec dovoljenja za delo ima tele podatke: tekočo številko, kraj in čas izdaje, osebne podatke delavca oziroma nameščenca (priimek, ime in očetovo ime, kraj in dan rojstva, stalno bivališče, narodnost in državljanstvo, družinski stan, poklic in sedanje bivališče); številko in datum osebne izkaznice in navedbo organa, ki jo je izdal, trajanje zaposlitve in naslov podjetja, kjer je zaposlen.
Dovoljenje za delo mora biti izdano na tiskanih obrazcih, ki jih založi ministrstvo za delo LRS.
5.	člen
Izvršilni okrajni (mestni) ljudski odbori in ministrstvo za delo LRS vodijo o izdanih dovoljenjih poseben razvid.
6.	člen
Delodajalec je o prenehanju delovnega razmerja inozemskega delavca oziroma nameščenca dolžan poročati okrajnemu (mestnemu) izvršilnemu ljudskemu odboru — odseku za delo, ki je izdal dovoljenje za delo.
7.	člen
Delavec oziroma nameščenec, ki namerava zapustiti ozemlje LRS, mora dovoljenje za delo izročiti delodajalcu, pri katerem je bil nazadnje zaposlen. Ta mora poslati vrnjeno dovoljenje okrajnemu izvršilnemu odboru — odseku za delo, ki je izdal dovoljenje.
Če se dovoljenje za delo izgubi ali uniči, mora delavec oziroma nameščenec to objaviti v »Uradnem listu LRS« s pristavkom, da ga razglaša za neveljavno. Na podlagi take izjave izstavi okrajni (mestni) izvršilni odbor novo dovoljenje za delo.
9.	člen
Delodajalec, ki sprejme v službeno razmerje delavca oziroma nameščenca brez dovoljenja za delo ali ki opusti sporočilo po 6. členu te odredbe, se kaznuje z denarno kaznijo od 50—3000 din.
Za postopek in izrek kazni je pristojen okrajni (mestni) izvršilni odbor. Zoper njegovo odločbo je dopustna v 8 dneh po prejemu pritožba na ministrstvo za delo LRS.
10.	člen
Zloraba in ponaredba dovoljenja za delo se kaznuje po predpisih kazenskega zakona.
11.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 11. julija 1947.
Štev. III—34/9.
Minister za .	. ..RS:
Tom« Umu L r.
ODLOKI LJUDSKIH ODBOROV
171.
Tarife
mestnih trošarin mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana
Mestni	ljudski odbor za glavno mesto Ljubljano je na	svojem 4. zasedanju dne 30.	junija 1947	za dosego
na	svojem 4.	zasedanju dne 30. junija 1947 za	dosego dohodkov, določenih po proračunu	za leto 1947 sprejel
odlok
o pobiranju mestnih trošarin
po	naslednjih	tarifah. Tarife mestne trošarine	je po 6. členu	uredbe o trošarini (Uradni	list LRS št.	21 z dne
24.	V. 1947)	potrdilo finančno ministrstvo LRS	z odločbo št.	13154/7-1947 z dne 20. junija	1947.
A. Tarifa za mestno trošarino
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
1.	Rum, arak, esence in arome brez alkohola ali z alkoholom, vinjak, vinski destilat, likerji in vse oslajene hl°
opojne pijače......................oz. kg 35.—
Pripomba: Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse podobne užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej, če jakost ni uradno ugotovljena.
2.	Špirit in žganje:
a)	špirit..................... « .
b)	žganje vseh vrst ......
5 Brezalkoholne pijače:
a)	sadni mošt..................liter
b)	vino iz jagod, malinovec in drugi
sadni sold...................kg
c)	limonova, vinska in mlečna kisli-
na, kakor tudi vse sadne 'e in sirupi brez alkohola, ogljikova kislina................. • . kg
č) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, kakor pokalice, Chabeso in podobno . . liter
6. Penina:
hl°	35.-
hl°	20 —
3 a) Denaturirani špirit . • liter 3.—
b)	Vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etersko špirituoz-nih kemičnih sestavin v suhem ali mokrem stanju, aceton in kg eter, lak barve za tisk .... oz. liter	2.—
4.	Vino:
a)	navadno vino v sodih in steklenicah ...........................liter 4.—
Pripomba: Sem spadajo vinski mošt,
vinska drozga in medica.
b)	fina vina v sodih in steklenicah.
Za določitev takšne vrste vina je treba uporabljati določbe o davku od prometa proizvodov . . . liter 15.—
šampanjec in vsa druga vina, ki so
penijo ali kipe, tudi domača .	•	liter
7. Pivo .........		liter
8. Kis:		
a) navadni it vinski ....	• ♦	liter
b) kisova kislina in kis z nad	12%	hg
9. Goveja Živina in konji za	rejo	glava
10. P r a š i č i za rejo . . . , .		glava
11. Drobnica za rejo . . . .	• •	glava
Pripomba k tar. št. 9., 10. in 11.: Na klavno živino iz tar. št. 9., 10. in 11., klano na mestni klavnici ali njej podobnem podjetju, se pobira mestna
Odmera
din
1.—
1,—
1.-
0.50
45.—
3.-
1.-
8.—
10.—
5.—

Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
trošarina po tar. številki 12., t. j. po dejansko ugotovljeni teži mesa, slanine, drobovja in pod., kakor je to
določeno v tar. številki 12/a, c in č.
12. Meso, masti:
mesni izdelki in razne
a)	razno sveže meso
b)	suho meso, klobase in salame, razsekana divjačina in divjačina y kosih, domači zajec, prekajena in papricirana slanina, kon-
c)	užitna mast vseh vrst, tudi rastlinska in umetna (ceres, kunerol itd.), sveža in soljena slanina . . 6) krvavice, užitni loj, vampi, ocvirki, pljuča, vimena, goltanci, glave, parklji (tudi suhi) in kosti za pri-klado . . . 4 ...............
18. Perutnina:
b)	mala perutnina: kokoši, piščeta, par golobčkov ali grlic ....
Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju je zavezana mestni
trošarini po tar. številki 12/b.
c)	jajca . , ......................
14.	R i b e:
a)	ribe sveže, suhe, nasoljene, prekajene in marinirane vseh vrst .
b)	raki, školjke, polži, žabe in vse
vrste užitnih morskih živali, razen rib	.
c)	ribje konserve..................kg
15.	Sadje:
a)	sveže domače sadje in vse vrste gozdnih užitnih sadežev ....
b)	suho domače, orehi, lešniki in mandeljni v lupinah, limone, ro žiči, rožičeva moka, mak in češplje-
c) sadne marmelade, paradižnikova mezga in kompoti vseh vrst, pomaranče, arašidi in domače južno
sadje ter gorčica •••«*«
■ kg	0.50
• kg	1.-
kg	1.-
kg	0.50
glava	6.-
glava oz. par	3,-
komad	0.05
vrednost	0.5°/o
kg	2.-
kg	2,-
•	
kg	0.10
kg	0.50
kg	1.50
Tar-	r, štev.	Predmet	Merilo	Odmera din
č) tuje južno sadje (ananas, kokosov oreh itd.), suhe smokve, odmijene za prodajo na drobno .	kg	3.-4
d) rozine, suhe smokve v vencih, ore. hova, lešnikova in mandelj nova jedrca	* . .	kg	S.—
e) vsi drugi neužitni gozdni sad 'ži (divji kostanj, žir, želod itd.) . .	kg	0.03
16. Med brez razlike, tudi v satovju in umetni		kg	L—
17. R i ž in r i ž e v a m o k a . . . . .	kg	0.20
18. Jedilna olja, vosek in sveče:		
a) jedilno olje vseh vrst		kg	1.—
b) vosek in voščene sveče, steari-nove, paraMnove in lojeve sveče, voščeni zdelki in glicerin . . .	kg	1.—
c) stearin, parafin, vse voščine in odpadki od sveč, satovje . , .	kg	0.50
19. Pralna sredstva:		
a) pralni praški, masti in tekočine za pranje, soda		kg	0.50
b) toaletno milo, neparfumirano in parfumirano		 . .	kg	2.—!
20. Čokolada, kakao in kandit-no blago:		
a) čokolada, kakao in nadomestki, izdelki iz njih, vse kandirano blago, vse vrste slaščic, kolikor ne spadajo v točko b). kandirano sadje in pod		kg	8.—'
pecivo, zamočeno delno ali v celoti s čokolado, napolitanke, adria in podobne rezine, ne glede s čim so polnjene, vse vrste čajnega peciva in keksu, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse podobno pecivo in medičarski izdelki, ki po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki ne izgube povsem narave močnatega izdelka . . ,
c)	sladkor za prehrano
kg
kg
4.—
o.ia
Tar.
štev.
Predmet
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
Merilo
O d m e n din
21 Kava in čaj:
a) surova kava in razni čaji, prepro-sto zaviti		kg	20.—
b) kava pražena, tudi zmleta in vse vrste etiketiranega čaja . » . ■	kg	30.-
c) kavini izvlečki, kavine mešanice in konserve v vsaki obliki . . .	kg	5.-
č) žitna kava vseh vrst in kavini dodatki (cikorija) ......	kg .	2.-
22 Mlečni izdelki: a) mlečni praški, konserve in nadomestki, navadni sir v hlebčkih, etiketiran sir, čajno maslo, maslo, kakavovo maslo in smetana . .	kg	2.-
b) fini siri kakor: grana, strachino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, parmezan, chalet itd.	kg	4-
23. Dišave:		
a) van.lija, tudi umetna, žafran, muškatni oreh in cvet kapre . . .	kg	10,-
b) druge dišave: poper, cimet, ko-reander, paprika, nageljnove žbice in podobno, predelane domače začimbe in njih nadomestki Juhan, Maggi in pod. .....	kg	5.-
24. Mineralne vode: razne mineralne vode in sifon . .	kg	1-
25. Cvetje:
a)	cvetje v lončkih in dekorativno
grmičevje bruto za neto ter božična drevesca...............kg 0.10
b)	sveže, vrtno, domače brez razlike, odrezano, preproste cvetlične sadike, lovorjevo listje in zrna, nepredelane domače začimbe ka-
kor meta, majaron in pod. . . .	kg	0.50
c) suho cvetje, tudi listi, naravno in preparirano		kg	3.-
č) sveže tuje cvetje brez razlike in razno odrezano cvetje od 1. XI. do 30. IV. v letu		kg	15.-
Pripomba: Umetno cvetje je treba tarifirati po tar. številki 65.		
Kuriva:		
a) drva, mehka in trda, butare, t. ,ke	m’	1.-
b)	oglje in koks	tona	40.—
c)	premog..........................tona	10.—
27. Železo:
a)	železna žica in pločevina, pocin-
kana pločevina, konjske podkve kg	0.10
b)	izdelki iz železa kakor: ključav-
ničarski izdelki, železno okovje, navadne železne peči, železne cevi in njih deli, žeblji in železni vijaki, radiatorji in vzmeti za postelje ........................... kg	0.20
c)	železne blagajne, kasete, peči, kopalne peči, kopalne kadi, decimalne tehtnice, železno pohištvo, tudi emajlirano, lijaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in sočivja), emajlirana jeklena in pocinkana kuhinjska posoda, emajlirane in barvane napisne
table, hladilne omare in pod. . kg	0.30
č) izdelki iz železa v točkah b) in c) ponikljani, pocinkani, pokromani, medeno plati rani, ako ne spadajo pod višjo tarifno številko ... kg	0.50
28. Baker, cink, med, aluminij, cin, svinec, bron in razne zlitine:
a)	v surovem stanju in v blokih,
pločevina, cevi in žica iz navedenih kovin.........................kg	0.20
b)	izdelki iz kovin v točki a), iz-vzemši aluminija, kakor; namizno kuhinjsko orodje, armature m
podobno ter polizdelki iz aluminija, žične krtače in gobe, jeklene stružnice......................... kg	1.—
c)	razni izdelki iz aluminija, niklja,
alpaka in rje prostega jekla, žepni noži, britve, škarje do 200 gramov teže, aparati za striženje lin drsalke................. . . • . kg	4.—»
č) kompletni brivski	aparati ...	kg	5.—
d)	britvice (gilete)	komad	0.10
Pripomba: Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin: iz srebra, zlata, kitajskega srebra in pod. je treba tarifirati po tar. št. 05.
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
29. Za rnice in radijskiaparati:
a) radijski aparati in njih sestavni
deli........................vrednost 2°/o
b)	žarnice do vštetih 26 W . . . . komad	1.—
Pripomba: Žarnice za žepne električne svetilke je treba tarifirati po tarifni številki 63. a).
c)	žarnice nad 25 W do vštetih 75	W	komad	2,—
5) žarnice nad 75 W do 300 W .	.	komad	4.—
d)	druge žarnice nad 300 W . .	.	komad	6.—
e)	žepne baterije, žepne svetilke	.	kg	3.—
30.	G1 a s b i 1 a in drugi aparati precizne mehanike:
a)	klavirji, pianini, orgle, harmoniji, orkestroni in druga podobna glasbila in njih sestavni deli,
tudi stari............................kg	2.—
b)	gramofoni in njih sestavni deli, gramofonske plošče, predmeti precizne mehanike, kakor: sešte-valni stroji, pisalni stroji in njih sestavni deli, razni razmnoževalni in kopirni stroji in aparati, tudi leseni, avtomatične tehtnice, godalni, pihalni in tem enaki inštrumenti, kovinasti kakor leseni, harmonike, puške in samokresi, sestavni deli navedenih predmetov, kakor tudi strune iz črev, žice in pod., etuiji za godala, registrirne blagajne in analitične tehtnice, fotografski in v fotografsko stroko spadajoči aparati in sestavni deli, tudj stativi, filmske
aparature......................  •	vrednost	3%
c)	razni šivalni stroji in stroji za
pletenje ter njih sestavni deli .	kg	1.—
č) razni traki za pisalne in podobne
stroje, tudi kemični .....	kg	20.—
31.	V ozi la :
a) osebni avtomobili, motorna kolesa, tudi s prikolico, motorji za vozila, motorni priklopni sedeži, razna kolesa in posamezni deli za sestavo in popravila koles, motorjev in avtomobilov, kakor tudi
štev’.	Predmet	Merilo	Odmera din
vsi drugi deli za mehanična vozila ter sesaike za kolesa, otroški vozički brez razlike		kg	1.—
b) kočije in zapravljivčki . . . .	kg	0.50
32. Gumi, mehki in trdi kavčuk ter izdelki:
a)	za avtomobile, motorje, kolesa, otroške vozičke, gumijaste cevi za škropljenje in podobne potrebe, arabski gumi, vse gumijaste raztopine, kadilo, gumijasti izdelki, tkanine prepojene s knv ' kom, nadalje surovi gumi, mehki in trdi kavčuk, plošče in palice ter drugi izdelki iz galalita in bakelita ter podobnih umetnih smol, gumijaste pete, gumijasti podplati . . vrednost 3%,
b)	vsi drugi boljši gumijasti izdelki, kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijski predmeti in drugo blago iz gumija in kavčuka ter iz tkanin, prepojenih z gumijem ali kavčukom, oblačilni izdelki, sestavljeni v glavnem iz gumija iu vse celuloidne in druge gumija-
ste igračke		vrednost	5%
c) razna obrtniška lepila ne glede na tvarino, tudi škrob, želatina	kg	0.50
č) gumijasta pnevmatika za popravila in odpadki od gumija .	kg	0.10
53. Olja: a) pokosti (firneži), rastlinska olja, antracensko, kaferno, anilinsko in podobno olje		kg	1.-
b) fina eterska rožna in dišeča olja. vsa druga podobna olja ter dišeče vode brez alkohola za predelavo	I-	20.—
34. Čreva in čistila: a) sveža in soljena čreva ....	kg	0.50
b) suha, umetna čreva in drugi izdelki iz črev 			kg	5.—t
c) vse vrste voščil in čistil za usnje, les in kovine ter podobno . . .	kg	2.—i
35. Barve : a) razne barve v suhem stanju . ,	kg	0.50
Predmet
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Tar.
štev.
Merilo
Odmera
din =>icv.
b)	barve, mešane z oljem, gliceri-
nom, pokostom (firnežem) ali z drugimi prirodnimj snovmi, vse barve grafične stroke, anilinske, bronzme barve, sikativi, kiti, razredčeni, brunolin in razne apre-ture ..............................kg
c)	kreda, trda in zmleta, kiti, loje-vec, grafit in drugi rudninski proizvod;, zmleti ali v trdem sta-
nju, saje.................... kg
č) akvarelne in oljnate umetne barve (tudi v tubah) . . ^ . . . . kg
36. Mavec:
zmlet in v kosih........... kg
37. Cementni izdelki:
a) okviri, robniki in podstavki za grobove, navadni nagrobni spomeniki iz raznih cementnih me-
šanic .......................... kg
b) cementni izdelki v okrasne namene .................... .... kg
38.	Marmor:
a)	neobdelan grški, italijanski in
koroški marmor, alabaster, neobdelani drugi marmorji, serpentin, granit in porfir.........kg
b)	obdelani marmorji in alabaster iz točke a), razni izdelki iz njih. izvzernši luksuzne, obdelani drugi marmorji in kiparski izdelki
iz njih.......................kg
c)	dalmatinski marmor v blokih in temu podobne kvalitete .... kg
39.	Izdelki iz keramične ga
materiala:
a)	glinasta posoda, surovo izdelana
in preprosto glazirana .... kg
b)	glinasta posoda, fino glazirana in keramični izdelki, izvzernši galanterijske in luksuzne, kuhinjska posoda in posoda za gospodarske in obrtne namene, smirkov prah, karborundum izdelki in glazure kg
40.	Steklo in stekleni izdelki:
a/ stekleni izdelki kakor: votlo steklo, stiskano, polirano, motno, bru-
šeno, mlečno, barvano, ogledala, fotografske plošče, galanterijski izdelki in podobno..................vredm
1-
0.30
4-
0.10
b) barometri, termometri in optični izdelki v zvezi z drugim materialom, razni naočniki z opremo ali brez nje, naočniki za sončenje in motorna vozila, optično steklo, nemontirano.......................... kg
41. Papir, karton in izdelki;
a) časopisni in tiskarski papir, navadni pisalni in risalni papir, za-vojnj papir, izdelane navadne vrečice za špecerijo in pod., grob karton, navadna lepenka, barvana in glajena........................ kg
b) natiskan papir, natiskan zavojih papir, in natiskane vrečice, preparirana stiskana lepenka, smirkov papir in platno, rebrast, karton (zlepljen papir za paketiranje), povoščena in druga podobna platna za knjigoveško stroko . . kg
0.2«
1.—
0.05
0.20
1,-
c) konfekcioniran pisarniški papir vseh vrst, pivniški papir, pisemski papir v mapah in vse vrste kuvert, barvan kopirni papir, napojen s parafinom ali kemikalijami vseh vrst, karton, razni kar-tonažni izdelki, boljše papirnate vrečice, krep papir, svileni in staniolni papir, razni tapetniški in pergamentni papir, celofan papir, šablone za slikarije, geografske in druge karte, papirne imitacije usnja in podobno ža ta-peciranje pohištva, prevleke raznih predmetov, ves drug papir, prepariran z voskom ali firnežem, katranom ali smolo, papirnate tapete in preproge in pod., šolski zvezki brez razlike, žepni, stenski in namizni koledarji, pisemski bloki in konfekcionirano papirnato blago v škatlah .... kg
č) vse vrste beležnic, podobice, razglednice, fotografije, poslovne knjige, razne vrste reklamnega
xar štev.	Predmet	Merilo	Odmera din
papirnega blaga, navadne slike, lepaki in letaki, tudi s slikami, tiskani im vezani bloki ....	^8	5.-
d) fotografski filmi in fotografski papir	 Pripomba: Časopisi in periodične revije, učne, znanstvene in leposlovne knjige, tiskovine vseh vrst so prosti mestne trošarine.	vrednost	3%
12. P 1 u t o v i n a :		
a) navadna plutovina, surova in izolacijske plošče iz pintov ine . .	%	0.30
b) izdelki iz plutovine za predelavo in plošče iz plutovine za polaganje tal 		kg	1.-
c) gotovi izdelki iz plutovine , . .	kg	2.50
č) suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in predelane .....	kg	10.-
d) suhe morske gobe za predelavo	kg	5.-
t3. Bombaž, juta, lan, konoplja, volna in polvolna, umetna vlakna ter izdelki, kakor r preja za prodajo na drobno, tkanine, pletenine, perilo, oblačilni izdelki, odeje in podobno..........................vrednost 2%
44.	Svila, naravna in umetna in izdelki iz nje kakor: preja za prodajo na drobno, tkanine, pletenine, perilo, oblačilni izdelki, odeje, zlate in srebrne niti, pletene ali sukane za
vezenje in podobno	... vrednost 5%>
Pripomba: Za svileno blago velja blago, kli vsebuje nad 25% svile.
Vzorci pletenin in tkanin so prosti.
45.	Dekorativne preproge:
a)	preproge iz jute, bombaža, volne,
izvzemši tekače ....... kg 10.—
b)	svilene in polsvilene, perzijske
in druge orientalske preproge . kg 30.—
46.	Klobučevina, klobuki, kape in čepice:
a) klobučevina in polst iz volne ali živalskih dlak ter izdelki iz nje, izvzemši klobuke in kape, kape iz sukna ali platna ter neizgotovlje-
Tar.
štev.
Predmet	Merilo
ne oblike (tulci) in čepice, kolikor ne spadajo v tar. številke 43. ^ oz in |4., otroški klobuki ali slam- komad niki, modne gamaše.....................oz. par
b)	moškj in ženski klobuk1! in slam-
niiki................... komad
47.	U s n j e in perje:
a)	navadno usnje za vrhnje dele
čevljev in za drugo obrtno uporabo ter podplati ......	kg
b)	kozličje usnje, ševro, lakasto vseh vrst, želvino, antilopno, brokatno, zlate in srebrne kombinacije
in podobno finejše usnje	v	kosih	kg
c)	puh in perje za okras......kg
č)	očiščeno perje.............kg
d)	neočiščeno perje...........kg
48.	Izdelki iz u s n j a :
a)	galanterijski izdelki iz usnja kakor: ročne torbice, kouegi (tudi iz prepojenih tkanin in vulkan-fibra), obleke, pasji (jvratn ki, pasovi, gamaše in aktovke, vsa
oprema in drugo boljše blago . . kg
b)	usnjene rokavice................ kg
c)	šolske torbice iz usnja .... kg
č) jermeni, konjska oprema, spojke iz živalskih kit in usnja, vsi polizdelki iz usnja ter drugi izdelki za obrt in gospodinjstvo .... kg
d)	obutev: kakor moški, ženski in
otroški čevlji, polčevlji, modni čevlji iz usnja, tkanine, gumija in usnjenih imitacij, sandale, copate in podobno...............vrednost
e)	bakanče ......... vrednost
Pripomba: Svilene ali deloma svilene čevlje, atlasne, brokatne čevlje iz bronziranega, pozlačenega ali posrebrenega usnja in čevlje, ki se uvažajo preko carinarnice, je treba tarifirati po tar. številki 65.
49 Pisarniške potrebščine:
a)	vse šolske potrebščine, svinčniki • v lesu vseh vrst, radirke, žebljički, sponke in podobni predmeti.
M me ra
din
2.—
5.—^
0.50
5,	— 20.—
6.	-2.—
6.—
20.—
1.—
1.50
S0/«
l?/o
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
Tar.
štev.
Predmet
Merilo
Odmera
din
peresniku in takšno blago, nastavki za črnilo iz lesa in kovin, pivniki in druga podobna oprema v lesni in kovinski izdelavi, temu podobne garniture, risalno orodje ,navadno ali v garniturah, pečatni vosek, tuši in razna črnila, rdečila, ravnila in krivuljniki, risalne deske in podobni predmet; ................................vrednost l°/o
b) svinčniki in držala iz galalita, ce-
luioida in kovinasti		vrednost	5°/o
Pripomba: Polnilna peresa iz trdega	!	
kavčuka ali celuloida je treba tarifirati po tar. številki 32. b), polnilna peresa, zlata ali z zlatom okovana,		•
pa po tar. številki 65. Gumbi:	%»	
vseh vrst ne glede na material . .	vrednost	3°/o
S č-e t a r s k o blago: a) krtače, čopiči, omela in izdelki iz živalske dlake in žime . . .	kg	2.-
b) isto iz rastlinskih snovi, nadalje fibris, ščetine, žima in živalska dlaka		kg	1-
c) slamnati podno/.niki, metle, sirkove metle in krtače		kg	0.30
č) sirkova slama in brezove metle	kg	0.05
K r z no: a) kožuhovina domačih živali, strojena in nestrojena, polhove in jazbečeve kože 		kg	5.—
b) kožuhovina divjačine, strojena ali nestrojena, delno prikrojena, barvana ali imitirana, kožuhovina domačih živali . 			kg	10.-
c) kožuhovina divjačine, delno prikrojena, barvana ali imitirana .	kg	15-
č) krznarsko blago domačih živali, polhov in jazbecev	kg	20 —
d) krznarsko blago divjačine . . .	kg	35-
e) nagačene živali		 .	kg	15.-
f) živali za nagačenje .....	kg	1.-
Pripomba: Drago, krzno v ka-^ kršni koli obliki je treba tarifirati po
tar. številki 65. Sem spadajo: srebrna lisica, sobol, nerc, hermelin, plava lisica, kuna zlatica, astrahan, perzi-janec.
*
)3. Kozmetika:
parlgmi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila in kreme za lepotičenje, fina dišeča olja, puder, kozmetične vode, brilantin, pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in podobno................vrednost 20%
)4. Antiseptična sredstva:
vata v zavojih, bombažna in papirnata, obveze, ovojne tančice, vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (caherlin in flit), bencinski eter in pod., bruto za neto .... kg	L—
55.	U m e t n o zobovje:
zobotelmični instrumenti in ves tehnični material kakor: živo srebro, amalgami, gumi in gutaperča, razni vložki in mavci, mostički, zobne krone, vrtalni stroji, , sonde, svedri, umetno zobovje kakor tudi zlato za ta namen................ vrednost	3%
56.	Kemikalije:
vse kemikalije, jedke in kisle tekočine, vinski kamen, vse vrste soli in pod., tudi smole, izolacije, lesni
cement 			kg	0.50
57. Kvas:		
a) kvas 			kg	0.5(1
b) droži, kakor tudi razni pecilni praški, sladni izvlečki, kakor dio-slad, diamald itd. ......	kg	3.—
58. Semena in suhe gobe: a) vse vrste cvetličnih semen, gomolji in čebulice za cvetje . . .	kg	5.‘—
b) suhe gobe, kumna in janež . . .	kg	1.—J
59. Suha r o b a in s i t a r s k o blago:
a)	sitarsko blago za gospodarsko rabo, pleteno blago, in boljše ple-
tarskb blago	kg	1.—
štev.
Tar.
Predmet
Menilo
Odmera
din
Tar.
štev.
Predmet
Odmera Merilo din
b) preprosti lesni izdelki domače obrti v gospodinjske namene, suha roba kakor: lesene žlice, kuhalnice, obešalniki jtd., pletene košarice iz protja in lesa (kot embalaža) .........
60. Izdelki iz lesa:
a)	zeljarski sodi iz mehkega lesa, kocke za tlakovanje, šibje, beljeno ali barvano, ročaji za metle in groba stojala za stole, lesna
volna in moka . « . ■ • . •
b)	tesarski, kolarski in sodarski izdelki iz mehkega in trHega lesa,
nadalje grobo izdelani stavbeno-mizarski izdelki 'iz trdega iih mehkega lesa kakor: podboji in oboji za vrata in okna, pragi, vzidane omare, nepleskano pohištvo iz mehkega lesa....................
c)	mizarski in rezbarski izdelki, okna in vrata iz mehkega lesa, pleskani, p furnirji do 3 mm debeline ....... t «• .
5) mizarski in rezbarski izdelki iz trdega lesa ali furnirani, okna in vrata, kopita in pete..............
d)	vezane ploščice in parketne de-
ščice, eksotična les ne glede na predelavo, tudi trstje, surovo ali cepljeno (bambus, španski trsto-vec (liignum sanctum), furnirji nad 3 mm debeline .....	kg	0.20
e)	sanke in smuči, tapetniški izdelki	kg	1.—
61. Pečarski Izdelki:
Galanterijski izdelki: a) toaletne in zobne ortačke, paste in praški za zobe, izdelki iz lesa, celuloida in gumija, iz kovin, iz kosti in umetnih smol, iz blaga, porcelana in podobnih sestavin, x iz mavca, stekla in pod., kipi, plakete, vaze in podobno iz mavca in keramičnega materiala, ga-lanterijskli izdelki jz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, športni predmeti iz lesa, tudi razni nahrbtniki, kovinasta ogledala, glavniki za česanje iz rože-vine (domači izdelek), če za te izdelke ni večja odmera po tar. številkah glede na material, naprsne igle in zaponke z okraski, kamni, kameni in podobni izdelki, kakor stekleni biser j za okras oblek, svetilk ter navadna bižute-r~a, izdelki iz kosti in umetnih kosti, termos steklenice in njih
deli		vrednost	6°/o
b) razne sprehajalne palice , . >	kg	5.-
c) igralne karte, domino in podobno	igra	10.—
č) svileni in polsvileni dežniki in sončniki 		komad	15.—
d) drugi dežniki in sončniki . . .	komad	7.—
e) vsa razstreliva in prazni naboji	kg	1.50
f) polni naboji in pirotehnični pred-	kg	3.-
14. Ure:
vseh vrst, kakor tudi vsi deli in mehanizmi, ki spadajo v urarsko in zlatarsko stroko ne glede na material . vrednost 50/o
kg	0.20
kg	0.10
kg	0.30
kg	0.50
kg	0.60
a)	vsi pečarski izdelki, postekleni
ali emajlirani (dlaške) ....	kg
b)	porcelanske plošče za peči, štedilnike in razne obloge ....	kg
62. V r v a r s k i izdelki:
a)	vse vrvarske surovine in polizdelki, rafija, sisal in dreta . , . . kg
b)	vsi vrvarski izdelki .....	kg
c)	airik	kg
0.50
1.-
1.-
2,-
0.20
65. L u k s u z n o blago:
Sem spadajo vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, izdelki iz slonove kosti in imitacij, izdelki iz jantarja, ahata in morske pene, luksuzni izdelki iz bi-serovine, celuloida, ribje kosti, umetno cvetje vseh vrst in izdelki iz njega, luksuzni izdelki iz stekla in porcelana brez zveze ali v zvezj z drugim materialom, kakor: servisi in
!»
Tar. , štev
Predmet
Merilo
Odmera
din
njili posamezni deli in pod., izdelki iz steklenih biserov, koral in pod., luksuzni izdelki iz papirja in kartona, kakor: lampijončki, konfeti, korian-doli, albumi, krinke in pod., luksuzni izdelki iz usnja, krzna ter izdelki iz navadnih kovin, pozlačeni in posrebreni, boljša bižuterija, tkanine, prepletene ali okrašene s kovinasti-mi nitmi ali vložki in pod., luksuzni izdelki iz živalskih tvarin za rezbarstvo in drugi posebej neimenovani izdelki, dalje vsi posebej neimenovani dekorativni predmeti, kakor: gobelini, vsi predmeti okovanj z zlatom ali srebrom ali okrašeni na podoben način, antikvitete n podobno vrednost 20°/o
Pripombe
k tarifi za mestno trošarino
1.	a) Za vse predmete, ki se uvažajo v prosta skladišča s stalnim trošarinskim uslužbencem in se pozneje izvažajo, razen za blago, prijavljeno tin obdavčeno za potrošnjo v mestu ter za blago, prepeljano iz enega v drugo prosto skladišče, se pobira kontrolna pristojbina od 100 kg oziroma litrov . din 1.— Ta pristojbina pa se pobira le v znesku, ki presega določeni ekvivalent za trošarin-skega uslužbenca.
b)	Za /.redno časovno podaljšanje tranzitnih bolet nad rokom, določenim v pravilniku, se plača od ustrezajoče trošarine po ustrezni
tarifni številki:
1.	za nadaljnjih 24 ur.........................10%
2.	nad 48 ur...................................25%
Vendar pa se bolete za trošarinsko blago ne morejo podaljšati nad 15 dni od dneva uvoza, kolikor v posamez-
nih primerih ne sklene izvršilni odbor mestnega ljudskega odbora drugačne olajšave.
2.	Ob uvozu vinskega mošta se priznava 5% vsušek, ki se obračunava takoj na trošarinski postaji. Ta vsušek se priznava za vinski mošt, ki ga uvažajo točilei na drobno, bi nimajo založnih kleti za vino, in sicer od vsake količine v sodih, ne pa od mošta v steklenicah Od 20. novembra vsakega leta dalje se ta vsušek ne priznava več. Vsušek za vinski mošt, ki ga uvažajo lasni,ki založnih kleti za vino, se priznava po pravilniku o mestni trošarini.
3.	Lastnikom založnih kleti za vino se priznava vsušek v višini 'A % mesečne knjižne zaloge in 'A % \z založne kleti izkletene količine. To pa velja le za vino v sodih, ne pa v steklenicah. Sicer pa veljajo predpisi, določeni za davek od prometa proizvodov.
Za predmete iz tar. številk 1., 2 a) in 2 b) se lastnikom založnih kleti priznava vsušek po 3% od knjižne zaloge in od iznosa. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudj za te predmete.
4.	Vinogradniki smejo uvoziti iz lastnega vinograda brez plačila mestne trošarine na leto za lastno porabo tiste količine vina in žganja, od katerih niso dolžni plačati davka od prometa proizvodov. Za oprostitev trošarine je treba vložiti pri trošarinskem odseku prošnjo v roku od 1 X. do 31. XII. vsakega leta in ji priložiti potrdilo pristojnega krajevnega ljudskfega odbora na kraju zemljišča o površini zemljišča in o količini lastnega pridelka. Prepozno vložene prošnje se ne upoštevajo.
5.	Točilcem na drobno, ki nimajo založnih kleti, se dovoljuje ob uvozu vina nad 100 litrov v lesenih posodah 1% odpis na mestni trošarini, to pa ne velja za nabave v mestu pri založnih kleteh ali prostih skladiščih.
6.	Kot osnovo za odmero mestne trošarine pri troša-rinskih predmetih, za katere je označena v trošarinski tarifi vrednost trosarTiskega predmeta, je vzeti:
a)	pri predmetih, za katere je odrejena enotna prodajna cena na drobno, cena za prodajo na drobno,
b)	za predmete, za katere niso odrejene enotne prodajne cene, pa dejanska fakturna vrednost.
7.	Po., ran je r.i > i.-šar.ne po tej tarifi velja od 1. julija 1947
B. Razne trošarine
1. Mestna tržnina se pobira po naslednji odmeri;
din
a)	za zavzemanje prostora s stojnicami za 1 m3 0.50
b)	za zavzemanje prostora na trgu, izven lokalov, barak in lop, od 1 m3 dnevno . .	4.—
c)	od voza z 1 konjem..................... 8.—
6) od voza z 2 konjema ali poltovornega avtomobila	12.,—
din
d)	od tovornega avtomobila.....................20.—
e)	od vozička  ................................ 4.—
f)	za vole, krave, bivole, teleta, konje, drugo
večjo žival in za pitane svinje, od glave . .	10.—
g)	za jagnjeta, kozličke in prašičke, od glave .	5.—
h)	za malo perutnino, od komada................1.—
i)	za veliko perutnino, od komada . . • .	2.—
2. Sejmarina se pobira aa uporabo zemljišča ob semanjih dneh:
a)	za vole, konje, od glave , .
b)	za krave, telice, od glave . ,
c)	za svinje, prašiče, od glave . č) za žrebeta in teleta, od glave
d)	za drobnico, od glave • , .
din
10,-
8.-
5,-
5-
2.-
100.-
8.	Trošarina za uporabo ulic in pločnikov.
Za zavzemanje ulice in pločnika z mizami in stoli se plača za vsako mizo na leto . . . .
4.	Mestna tehtnina.
Za tehtanje vseh vrst blaga na javnih tehtnicah mestnega ljudskega odbora se pobira:
a)	za neto težo do 500 kg ........	5.—
b)	za vsakih nadaljnjih začetih 100 kg neto
teže pa še .... ...................... 0.50
c)	za konje, govedo, drobnico, od glave . . .	5.—
Pripomba: Pristojbina za eno tehtanje ne more biti večja od 50.— din.
5.	Klavnična trošarina
Za uporabo klavničnih naprav ob klanju živine se pobira:
a)	od goveda nad 450 kg žive teže .... 150.—
b)	od goveda do 450 kg žive teže ..... 100.—
c)	od prašičev....................* . . 100.—
č) od	odojkov .............................10.—
d)	od	telet ...............................45.—
e)	od	velike drobnice....................  25.—
f)	od	male drobnice .........	6.—
g)	od	konjev..............................100.—
h)	od	žrebet ..............................50.—
6.	Prevozi z rešilnimi avtomobili.
Za prevoz bolnikov z vozili rešilne postaje se pobira za vožnjo do 8 km ........ 80.—
Za vsak nadaljnji km še ....... .	10.—
7.	Veterinarski pregledi.
a)	za veterinarski pregled uvoženega mesa se
pobira od kg....................... 2.—
b)	za ribe, mast od kg  ................. .	1.—
Za zavarovanje veterinarskega pregleda se ob uvozu v mesto pobira kavcija, ki se po pregledu vrne.
8.	Pokop mrhovine:	din
a)	za pokop ali raztelesenje večjih živali se
pobira ..«<<».•.•»»•	35.—<
b)	za teličke, ovce itd se pobira polovica zneska, določenega v točki a)
c)	za prevoz za pol dneva .......	75.—’
č) za prevoz za ves dan ..«.••. * 100.—«
d)	za pokončanje psa . . ...••••	20.—-
9.	Trošarina na napisne table:
Ne glede na čas in dobo obratovanja zavezanca velja naslednja kategorizacija in odmera:
a)	delniške družbe, komanditne družbe družbe z o. z., zadruge, rudniške družbe, zavarovalne družbe in hranilnice, pridobitna podjetja pod .upravo ministrstva in ljudskih odborov, trgovska in industrijska podjetja,
letno............................ • j 1.000.—*
b)	obrtna podjetja (obrti), ki prodajajo tudi
le deloma nabavljeno izdelano blago, letno . . 500.—'
c)	lekarne, sanatoriji in vsa podjetja te stroke, letno................................ 500.-
č) hoteli, penziona!!, kavarne, kinematografi,
varieteji, bari in podobna podjetja, letno 1.000.—’ gostilne, bifeji I. kategorije, letno . . .	1.000.—
gostilne, bifeji 11. kategorije, letno . . . 600.— gostilne, bifeji lil. kategor je, letno . . . 400.— gostilne in krčme IV. kategorije, letno .	200.—>
d)	prevozniška, špediterska, železniška, tram-
vajska in druga prometna in prevozna podjetja, letno............................. 1.000.—
e)	prevozniki s konjsko vprego (z več vozovi),
letno ,..........................  •	500.—
f)	agenture, komisijski obrati, posredovalnice,
letno ,..........................  •	1000.—
g)	eksploatacija zemljišč, kamnolomi, apnenice, kopanje peska, kuhanje lesnega oglja
itd., letno . , . . ....................... 500.—
h)	druga podjetja, obrati in poslovalnice za
doseganje dobička, letno	200.—
i)	svobodni poklici:
1.	advokati, pravni zastopniki, zdravniki,
arhitekti in inženirji, geodeti, veterin narji, agenti, trgovski potniki, letno	.	500.—'
2.	književniki, zasebni učitelji, novinarji in
glasbeniki, letno ,•*••••••	100.—«
Stran 19;
din
3. čarodeji, babice, godci itd., letno . . . 100.-0 obrtna podjetja:
1.	vsa obrtna podjetja, ki delajo s stroji na
pogon, ali delajo z več kot dvema pomočnikoma, letno . ...................... 500.—
2.	druga obrtna podjetja, kjer dela lastnik sam ali do dveh pomočnikov, letno . . 200.
k) drugi poklici: avtotaksiji, vozniki, kočijaži, če opravljajo posel sanij in nimajo več □ego en voz, čistilci, krošnjarji, nosači, kol-
porterji časopisov itd., letno.............100 —
10. Trošarina na posest psov se pobira nrf leto od komada:
a)	od psa, letno.............................. 300,—
b)	od psa čuvaja, letno.......................30 —
c)	odškodnina za znamko.......................10.—
11 Trošarina na reklame, objave in oglase:
a)	za vse začasne objave, lepake, oglase in podobno, ki se prilepljajo alj razdeljujejo zaradi materialnih koristi, se pobira za
vsak izvod................................. 2»—
Ce se take objave, plakati, oglasi in temu podobno nosijo po mestu ali se obešajo čez ulico med zgradbami, se plača za vsak izvod, ne glede na tvarmo, na kateri je besedilo napisano, dnevno................................30.—
b)	za vse napisane ali naslikane objave, ki se
obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ograjah, strehah, trgovinah in na drugih krajih ali objektih, kakor tudi za vse svetlobne reklame (neon) ne glede na površino, letno ........................ . 500.—
Za vse svetlobne reklame v kinematografih, letno...........................100.—
c)	za vse oglase v časopisih, koledarjih, revijah (periodični listi), knjigah in temu podobno, od vsakega oglasa:
1.	za	male oglase do	20 cm-’ površine	.	,	2.—
2.	za	oglase od 20 do	50 cms površine	.	.	5.—
3.	za	oglase'od 50 do	100 cms površine	.	,	20.—
4.	za	oglase od 100 do 400 cm2 površine	.	50.—
5.	za	oglase nad 400	cm2 površine .	.	.	100.—
To trošarino plačujejo lastniki oziroma izdajatelji časopisov, knjig itd.
Pripomba: Za objave in plakate kulturnih prireditev (koncertov, poučnih predavanj itd.), če se vrše brez zabave kakor tudi za male table zavarovalnic na zavaro-
valnih objektih, za table in oglase na trgovskih lokalih o predmetih, ki se prodajajo v gotovini ali so se po naravi obrata prodajali prej, se ne pobira trošarina iz te tarifne številke.
12.	Trošarina na javne stave in tombole:
Na javne stave in tombole se pobira trošarina od vsote stav in prodanih tombolskih kart . .	l°/»
13.	Za godbo v javnih lokalih in društvenih do-
movih se pobira za vsak dan  .................50.—
Za prireditev z godbo, združeno s plesom . . 100.—
14.	Za dovoljenje podaljšanja policijske ure v go stinskih obratih in pri zabavnih prireditvah
se pobira................................... 200,—
15.	Za uporabo pravice za točenje alkoholnih pijač
se plačuje na leto največ do............... 4.500.—
16.	Za posest biljarda se plačuje letno od komada 200.—
17.	Trošarina na prenočišča se plačuje:
a)	v vseh državnih hotelih 1. kategorije po
osebi za vsak dan prenočevanja ... . . .	10.—
b)	v vseh državnih hotelih, penzionih in pre-nočiščnih obratih II kategorije 1. skupine,
po osebi &a vsak dan prenočevanja . . .	8.—
c)	v vseh obratih navedenih v točki b) II kategorije 2. skupine ter v zadružnih in zasebnih gostiščih iste vrste 11. kategorij«
1. skupine, po osebi za vsak dan prenoče-
vanja .......................... . .	6.—
č) v zadružnih in zasebnih gostiščih 11. kategorije 2. skupine, po osebi za vsak dan prenočevanja ..................... ....	4.—
d)	v vseh vilah, hišah in drugih stanovališčih, ako oddajajo tujske sobe proti plačilu, po osebi za vsak dan prenočevanja................. 2.—
Plačevanja trošarine od bivanja tujcev so oproščeni Člani sindikatov (vpokojenci) in’ njihove družine, nadalje vse vojaške osebe in njihove družine, invalidi ter imetniki spominskega znaka iz leta 1941, vsi s pogojem, da bivajo v nekem kraju več kot dva dni skupaj. Samo za en ali dva dni bivanja ni nihče oproščen te trošarine, razen vojnih invalidov in uslužbencev državnih oblastev, ustanov in podjetij, ki se mude po službenih opravkih. Vse oprostitve se morajo dokazati z verodostojnimi listinami.
Pobiranje raznih trošarin iz oddelka B velja za proračunsko leto 1947. Trošarine iz tega oddelka, ki niso vezane na proračunsko leto, pa se pobirajo od dneva objave.
Glavno mesto Ljubljana dne 1. julija 1947,
Tajnik 10 MLO:	Predsednik 10 MLO:
Srečko Pleiko 1. r.	Fran Albreht 1. r.
ZAPISNIK
4. seje 1. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 7. julija 1947 y, Ljubljani
Predsedoval: predsednik dr. Ferdo Kozak, tajnik: Mira Tomšičeva.
Predsednik odpre 4. sejo I. rednega zasedanja ob
18.	uri 30 minut in določi tajnika Miro Tomšičevo.
Zapisnik 3. seje prebere Jože Jurač, katerega skupščina soglasno odobri, nakar se zapisnik podpiše.
Med sporočili predlaga predsednik skupščine, da se dovoli dvodnevni dopust ljudskim poslancem: Roziki Bohinc, Milici Gabrovec, Francu Popitu, Janku Rudolfu, ki so službeno zadržani, Mari Bešter in Andreju Verbiču, ki sta bolna, dr. Božidarju Lavriču, Petru Stantetu, Dušanu Kvedru in Bogdanu Osolniku, ki so v inozemstvu. Nadalje sporoči predsednik, da so se skupščinski odbori, izvoljeni na 3. seji I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 16. aprila 1947, konstituirali takole:
1.	zakonodajni odbor:
predsednik Viktor Avbelj, podpredsednik Jože Petejan, tajnik dr. Stanko Štor;
2.	odbor za gospodarski načrt in finance:
predsednik Janez Hribar, podpredsednik Franc Furlan, tajnik dr. Miha Kambič;
3.	mandatno-imunitetni odbor:
predsednik dr. Jože Potrč, podpredsednik Ivo Svetina, tajnik Belopavlovič Niko;
4.	administrativni odbor;
predsednik Franc Černe, podpredsednik Andrej Verbič, tajnik Vinko Knol;
5.	odbor za prošnje in pritožbe:
predsednik Leopold Maček, podpredsednik Nace Majcen, tajnik Ivan Bratko.
Nato prebere predsednik poročilo administrativnega odbora, ki je na 6. redni seji dne 30. junija 1947 pregledal celotno poslovanje računovodstva in blagajne, blagajniško knjigo, kontrolnik in glavni dnevnik ter ugotovil pravilno poslovanje.
Nadalje prebere predsednik spremljevalno pismo Prezidija Ljudske skupščine LRS o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve LRS in spremljevalno pismo predsednika vlade LRS, s katerim vlada LRS dostavlja Ljudski skupščini LRS v razpravo in sklepanje predlog zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947—1951.
Predsednik objavi skupščini, da je ta predlog poslal odboru za gospodarski načrt in finance, ki je o njem
sklepal, ga soglasno odobril in izdelal poročilo, ki je bilo razmnoženo in razdeljeno ljudskim poslancem.
Nato preide predsednik k določitvi dnevnega reda.
Glede na to, ker je Prezidij Ljudske skupščine LRS poslal Ljudski skupščini LRS v potrditev ukaz o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve LRS in ker je vlada LRS predložila predlog zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947—1951, predlaga predsednik Ljudski skupščini naslednji dnevni red:
1.	potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve LRS;
2.	razprava in sklepanje o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947—1951.
Skupščina predlog predsednika soglasno odobri, nakar preide predsednik k prvi točki dnevnega reda, k potrditvi ukaza o imenovanju Ivana Regenta za ministra za komunalne zadeve LRS. Skupščina soglasno in s ploskanjem potrdi ta ukaz.
Predsednik preide nato k drugi točki dnevnega reda, k razpravi in sklepanju o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva LRS v letih 1947—1951. Objavi, da bo razprava in sklepanje po 32. členu poslovnika, odpre razpravo ter pozove poročevalca odbora za gospodarski načrt in finance, da poda poročilo.
Poročevalec odbora za gospodarski načrt in finance dr. Miha Potočnik poda poročilo.
Po poročilu poročevalca poda predsednik besedo predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. Sledi ekspoze predsednika načrtne komisije pri predsedstvu vlade LRS Sergija Kraigherja. Oba govornika izjavita, da bosta glasovala za predlog zakona o petletnem planu.
Predsednik odredi ob 19. uri 15 minut odmor do 21. ure. Ob 21. uri 30 minut se seja nadaljuje. Svoje ekspozeje podajo še: minister za industrijo in rudarstvo LRS France Leskošek, minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ing. Jože Levstik, minister za prosveto LRS Lidija Šentjurc in podpredsednik vlade LRS dr. Marijan Brecelj, vsi z izjavo, da bodo glasovali »za«.
Predsednik predlaga nato skupščini, da se današnja seja zaključi in da se skliče prihodnja seja za jutri, dne 8. julija 1947 ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom:
Nadaljevanje razprave in sklepanje o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947—1951.
Skuj , ina odobri predlog predsednika. Predsednik prosi ljudske poslance, ki žele sodelovati a razpravi, da
se prijavijo tajnici Miri Tomšičevi in zaključi sejo ob 23. uri.
Ljubljana dne 7. julija 1947.
Št. 1147.
Ljudska skupščina LRS
Tajnik:	Predsednik:
Tomšič Mira i. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
ZAPISNIK
5. seje I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS dne 8. julija 1947 v Ljubljani
Predsedoval: predsednik dr. Ferdo Kozak, tajnik: Jože Jurač.
Predsednik odpre 5.* sejo L rednega zasedanja ob
9.	uri 30 minut in določi tajnika Jožeta Jurača.
Zapisnik 4. seje prebere tajnica Mira Tomšičeva, katerega skupščina soglasno odobri, nakar se zapisnik podpiše.
Med sporočili predlaga predsednik skupščini, da dovoli dvodnevni dopust ljudskima poslancema: Janezu Vipotniku in dr. Jožetu Brileju, ki sta službeno zadržana in Angeli Ocepek enodnevni dopust, ker je bolna.
Predsednik preide na dnevni red, k nadaljevanju razprave in sklepanja o predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letib 1947—1951.
V razpravi govore ljudski poslanci: Boris Kidrič, minister za industrijo FLRJ in predsednik Gospodarskega sveta FLRJ, Matija Maležič, Jaka Avšjč, Martin Greif, Jože Šiftar, Ivan Trojar, Božidar Jakac, dr. Anton Melik, Vinko Šumrada in dr. Jože Potrč, vsi >za«.
S tem je lista govornikov izčrpana, predsednik za ključi razpravo in predlaga skupščini, da se seja prekine in da se nadaljuje popoldne ob 17. uri.
Ob 17. uri 15 minut se seja nadaljuje. Predsednik načrtne komisije Sergej Kraigher izjavi v imenu vlade LRS, da se vlada strinja z vsemi pripombami, ki jih je dal odbor za gospodarski načrt in finance k predlogu zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Slovenije v letih 1947—1951.
Predsednik preide nato k glasovanju o predlogu zakona v posameznostih, objavi, da bo glasovanje po posameznih členih z dviganjem rok ter pozove poročevalca odbora za gospodarski načrt, da prebere naslov, nadpis in besedilo 1. člena, katerega skupščina soglasno sprejme. Na enak način sprejme skupščina soglasno vse člene predloženega zakonskega predloga skupno z amandma-noma k 3. in 11. členu, 7. točka, 2. odstavekj katera je
predlagal v imenu vlade LRS njen podpredsednik dr. Marijan Brecelj.
Po glasovanju v posameznostih preide predsednik k glasovanju v celoti in odredi poimensko glasovanje. Tajnik Jože Jurač kliče poimensko ljudske poslance, nakar objavi predsednik, da so za predloženi zakonski predlog glasovali 103 poslanci, vsi iza«. Skupščina z dolgotrajnim ploskanjem pozdravi sprejetje zakona o petletnem planu za razvoj narodnega gospodarstva Ljudske republike Sloveuije v letih 1947—1951.
Nato objavi predsednik skupščini, da bo pravkar sprejeti zakon po 72. členu ustave in po 35. členu poslovnika poslal Prezidiju Ljudske skupščine LRS zaradi razglasitve.
Ker je s tem dnevni red izčrpan in ker je Prezidij Ljudske skupščine LRS izdal ukaz o zaključitvi I. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS, predlaga predsednik, da skupščina pooblasti predsednika in tajnika, da podpišeta zapisnik 5. seje. Skupščina odobri predlog predsednika.
Predsednik prebere ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS o zaključitvi 1. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS in s tem je 1. redno zasedanje zaključeno.
Ljubljana dne 9. julija 1947.
Št. 1148-7-47.
Ljudska skupščina LRS
Tajnik:	Predsednik:
Jurač Jože 1. r.	Dr. Ferdo Kozak 1. r.
Pregled »Uradnega lista FLRJ"
Št. 54 z dne 27. junija 1947:
409.	Odločba o uporabi pravilnika o razglašanju udarnikov na mladinski progi Šamac-Sarajevo pri graditvi proge Stupari-Kladanj.
410.	Pojasnilo o odobritvi izplačevanja pokojnin upokojencem, ki živijo v inozemstvu.
Št. 55 z dne 1. julija 1947:
411.	Pravilnik o higienski in tehničnih varstvenih ukrepih pri rudarskem podzemeljskem delu.
412.	Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih na morskih ladjah.
št. 56 z dne 4. julija 1947:
413.	Obvezna razlaga 32. člena zakona o reševanju premoženjskih sporov z državnim razsodništvom.
414.	Obvezna razlaga 29. člena zakona o ugotovitvi pra-pravice do pokojnine in o upokojitvi državnih uslužbencev.
415.	Obvezna razlaga 27. tarifne številke taksne tarife zakona o taksah.
416.	Obvezna razlaga ukaza Prezidija Ljudske skupščine FLRJ o določitvi podjetij splošnega državnega pomena.
417.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o invalidskih prejemkih.
418.	Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v tiskarskih podjetjih.
419.	Navodilo o povračilu pomotoma pobranega davka.
420.	Navodilo o določanju osnove za denarne podpore iz socialnega zavarovanja pri hišnem pomočniškem osebju.
421.	Odločba o načrtnem znižanju proizvodnih stroškov rudarskih in industrijskih podjetij splošnega državnega pomena za drugo polletje 1947.
Št. 57 z dne 8. julija 1947:
422.	Pravilnik o izvajanju proračuna.
423.	Navodilo o dvojnem knjigovodstvu v ustanovah in uradih, ki imajo po proračunu ali tromesečnem načrtu predračun (proračunske ustanove in uradi).
424.	Navodilo o spremembi 4. točke navodila za dopolnitev navodila, kako dobe zadruge kredit pri državnih kreditnih podjetjih.
425.	Odredba o obvezni uporabi obrazcev o poslovanju z Narodno banko.
426.	Odredba o cenah za oskrbo v državnih gostinskih podjetjih v zdraviliških, kopaliških in turističnih krajih, v sezoni 1947.
Št. 58 z dne 11. julija 1947:
427.	Ukaz o ratifikaciji konvencije o kulturnem sodelovanju med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko.
428.	Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah.
429.	Uredba o spremembi uredbe o sklepanju pogodb v gospodarstvu.
430.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačanem letnem dopustu delavcev nameščencev in uslužbencev.
431.	Odločba o konverziji predvojnih dolgov bivših samouprav pri Državni investicijski banki.
432.	Odločba o temeljnem odstotku — znesku — prispevka za sklad vodstva državnih odkupnih podjetij, ki se bavijo z odkupom živine, mesa in maščob ter z odkupom žita.
433.	Odločba o navodilu za uporabo začasnih tehničnih predpisov za beton in armirani beton,
434.	Odločba o spremembah in dopolnitvah poštne, telefonske taksne tarife.
435.	Odločba o uporabi pravilnika o razglašanju udarnikov na mladinski progi Šamac—Sarajevo pri graditvi mladinske tovarne težkih orodnih strojev v Železniku.
Popravek uredbe o splošnih načelih za kategorizacijo, o stroških, dobičku, razdelitvi dobička in o skladih vodstva državnih gospodarskih podjetij lokalnega pomena.
Št. 59 z dne 15. julija 1947:
436.	Ukaz o določitvi zvezne pristojnosti glede upravljanja stanovanjskih zgradb, ki so državna last.
437.	Ukaz o določitvi zveznih organov za upravljanje zgradb, ki so državna last.
438.	Uredba o ustanovitvi in ustroju ravnateljstva za informacije.
439.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o delu in delovnih pogojih za prevozne delavce v morskih lukah, rečnih pristaniščih, na železniških postajah ter v carinskih, javnih in zasebnih skladiščih.
440.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izdajanju pomorskih knjižic.
441.	Odločba o začasnih normah v gradbeništvu.
Popravek nanašajoč se na Zbirko kazenskih zakonov s pojasnili (tretja izdaja str. 104) v izdaji Uradnega lista FLRJ.
Popravek pravilnika o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih v gradbeništvu.
Popravek uredbe o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah.
izdaja: »Uradu, Ust LRS< — Urednik: Ivo Lapajne; lisLa Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani — Naročnina: me-ečno din 24.—, četrtletno: din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.- Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja pola din 2-—. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva UL 23, Tel, ravnateljstvo 49-40,
uredništvo 49-90, upravništvo 55-79, Cek. ruš- 60—404033-