•PRODAJA • SERVIS •
Trbovlje Šuštarjeva 42 tel. 03 56 26 040
tel. 03 56 33 260
RAŽEVANJE
Litijg
Remy Centei tel. 01 899 51 41
@53 GfM3 B^M	B^H
l,i(-(!^fc>vilcv v I !ic»^inil:u v t.(>l:>o1o "/. junije o c! 9.00 ii i c (!(>lje |>ict' ccniioivi S|>(»i
M
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
osrednja
knjižnica
CfUE
KAZALO
UVODNIK
Spoštovane, spoštovani!
Globalizacija je s svojim repom usekala tudi v Zasavje. No, saj v resnici ni šele zdaj, zgodilo seje že pred časom, tudi postopoma in na več krajih. Počasi leze v vse pore našega bivanja, ponekod hitreje, drugje spet počasneje, vendar čedalje bolj zaznavno.
Ljudje najbolj opazijo tam, kjer spremenijo ime, pride nov lastnik, zamenjajo poslovno filozofijo..., vplivajo na okolje, kako vplivajo. Naenkrat nov osebek v okolju, z novimi pogledi, težko ga sprejmemo, pa čeprav morda celo v resnici prinaša kvalitetnejše življenje.
Trenutno sta verjetno najbolj vidni regijska deponija Unično in projekt sežiganja nevarnih odpadkov v trboveljski termoelektrarni, ko bo le-ta dokončno nehala proizvajati električno energijo.
Za oba projekta se vnema politika, za prvega seveda hrastniška, za drugega pa trboveljska. Le da vrli Trbovci računajo še na vojaško bazo, ki da naj bi bila na začetku dolge doline, kar bi jih sto-procentno potegnilo iz zosa, pa še prijateljski tuji vojaki bi bili prisotni, država bo dekriminalizirala prostitucijo, neskončne možnosti se odpirajo ...
Pri sežigu ima apetite in navija zanje menda tudi edina razvojna firma v dolinah. Morda je to celo garant, da bodo tudi stroko in znanstvenike kaj povprašali in vključili v izvedbo, saj projekti tako vse prenesejo.
Da stvari niso prav nedolžne, je pa sklepati iz namere države, da bi bila menda kar zelo radodarna pri odškodninskih rentah, ki bi jih podelila posameznim občinam.
Svet se res vrti. Pred leti smo tarnali, da smo Zasavčani vseskozi nekaj dajali državi, pa zato skoraj nič dobili, le okoljski problemi so ostali. Tega sedaj ne bo moč nič več reči, saj nam bodo velikodušno pripeljali materiala kolikor se nam bo poželelo.
Kaj pa Kumljanci?
Mojmir Maček
KJEJEKAJ
1 D
1 6 1 V 1 8 1 9
4 D 42
Načrti cementarne Lafarge cement - Cementarna Trbovlje V Hrastniku nekaj moCno smrdi
Jubilejnih 50 let Komunale Trbovije
Podelitev bralnih in glasbenih znaCk
Predstavitev RD Šmartno
Naslovnica:
VROČINA:)
Foto: Stovko
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.C, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta H ruš6 v ar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri
Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166. 56-64-250. far: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, I. polletje 2.916,00 SIT, II. tromesečje 1.458,00SIT, naročnina za tujino 77.50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ____________
POMEMBNEJŠI TEIEEOMSKE fS Š TE KUK E:
POLICIJSKE POSTAJE
ZA60BJE:03/56 61 002 TR00VLJE03/50 21102 KR ASTNIKiOS/GO-41-602 RADECE03/56 01 002 LITIJA:01/B0 63 142
P K OMET NE INFORMACIJE
03/60 55 100
5. ROŽNIKA 2003
TAXE041/616 348 041/633 «7
ZDKAVSTVEN! 00 MO V!
ZD RADECE03/56 08 207 ZD HRASTNIim/56 44 006 ZD TR80VLJE03/50 26 322 ZD ZAG0RJE03/56 55 000 ZDLITIJA:01/88 81 865
'/AsAvr
KŠEFTI
H------
CEMENTARNA TRBOVLJE VKLJUČENA V SVETOVNO VERIGO LAFARGE
T ansko leto je podjetje Lafarge .L/Perlmooser prevzelo Cementarno Trbovlje, ki od sedaj naprej tudi uradno nosi ime Lafarge cement - Cementarna Trbovlje. In kot so povedali, ob prevzemu ni bilo odpuščanja delavcev. Vodilni v podjetju Lafarge so Slovenijo ocenili kot obetajoči trg z usposobljeno delovno silo, stabilnim ekonomskim in pravnim ozadjem, vidijo pa jo predvsem kot vrata v JV Evropo, kamor načrtujejo svojo rast. Za nakup uspešne ponudnice cementa v tem delu Evrope, Cementarne Trbovlje, so se v Lafargu odločili prav zaradi njihovih izkušenj in znanja, ter verige poslovnih partnerjev. Del uresničevanja Lafargove vizije “biti nesporen voditelj v proizvodnji gradbenih materialov” je sedaj tudi Cementarna Trbovlje. Leto dni po prevzemu o skupnih uspehih že pričajo razvoj na področju proizvodnje, delno implementirani varnostni standardi in okoljska politika Lafarga, Lafargov sistem upravljanja kakovosti ter zadovoljstvo zaposlenih.
“Lafargova vizija biti z gotovostjo vodilni na področju gradbenih materialov, za nas pomeni biti odličen dobavitelj kupcem, odličen delodajalec zaposlenim, odličen partner svojim skupnostim, ter nenazadnje najboljša naložba za delničarje”, je razložil Franc Blaznek direktor Lafarge cement -Cementarna Trbovlje d.d., slovenske podružnice podjetja Lafarge.
Prvi večji investicijski ciklus, vreden 15 milijonov EUR, je bil usmerjen v doseganje
7AS4vr
proizvodne odličnosti, v zmanjšanje tehnološkega goriva in avtomatizacijo proizvodnje. Določili so že dolgoročne investicije, delno implementirali Lafargove varnostne standarde, začela pa so se tudi že organizacijska prilagajanja. V to so vključeni predvsem lokalni managerji Cementarne Trbovlje, ki so nekatera izobraževanja že uspešno zaključili. Pri tem je bilo še posebej izpostavljeno, da odpuščanja v Cementarni Trbovlje ne bo. V naslednjih letih pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih na prijazen način. Število zaposlenih bodo racionalizirali po naravni poti, torej z upokojitvami in odpravninami in z izločitvijo nekaterih servisnih dejavnosti, ki bodo v prvih letih tesno povezane z matičnim podjetjem.
Intenzivno se usmerjajo v izobraževanje in dodatno usposabljanje zaposlenih ter v razvoj kakovosti ponudbe zdajšnje Lafarge cement - Cementarne Trbovlje. Temu je namenjen sistem upravljanja kakovosti, skorajšnja otvoritev novega razvojnega laboratorija, dodatno zvišanje kakovostnih standardov proizvodnje in izobraževanje zaposlenih. Vedno več pozornosti namenjajo tudi okoljskim vprašanjem in strategiji ravnanja z alternativnimi gorivi.
Z vključitvijo Cementarne Trbovlje v družino Lafarge bodo torej pridobili tako novi lastnik, vsi zaposleni, poslovni partnerji Cementarne in kupci, prav tako pa tudi lokalna skupnost.
Peter Orisich, direktor Lafarge Perlmooser AG, je na tiskovni konferenci dejal, da je podjetje Lafarge ponudnik gradbenih materialov s podružnicami po vsem svetu. V Evropi ima oddelek »cement« do sedaj 51 podružnic, od tega v srednji Evropi 20, eno sedaj v Sloveniji. V letu 2002 se podjetje Lafarge ponaša s uspešnim poslovanjem, saj je bil njihov prihodek v
skupaj 42 državah kar tisoč šesto milijonov EUR
Cementarna Trbovlje je podružnica Lafargovega oddelka Cement. Glavni cilj oddelka cementarne je stalno uspešno
e <L
izpopolnjevanje novih poslovnih enot ter izboljševanje poslovanja, kar omogoča tudi prodor na vzhodne trge. Bistveno za njih pri tem je ustvariti ravnotežje med ekonomskim interesom ter ekološko in družbeno odgovornostjo.
Za nakup Cementarne Trbovlje v Sloveniji so se odločili, ker gre za obetaven trg z usposobljeno delovno silo, s stabilnim ekonomskim in zakonodajnim okoljem, poleg tega pa jim Slovenija predstavlja vrata v JV Evropo.Tam vidijo svojo prihodnjo možnost za razvoj, za rast podjetja. Za Cementarno Trbovlje prevzem pomeni predvsem organizacijski razvoj podjetja. Zaposleni so že priča intenzivnemu izobraževanju in usposabljanju, kar bo omogočilo doseganje vizije in standardov Lafarge cement - Cementarna Trbovlje.
Tiskovni konferenci, na kateri sta Peter Orisich in Franc Blaznek razložila vzroke za nakup oziroma prodajo Cementarne Trbovlje, je sledilo tudi srečanje s poslovnimi partnerji, na katerem je Cementarna Trbovlje predala ček za 2 milijona SIT pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje.
RudiŠpan
KŠEFTI
------1
CEMENTARNA PO NAČRTIH IN V SKRBI ZA OKOLJE
T)o tiskovni konferenci, ki je bila ob preimenovanju Cementarne Trbovlje v Lafarge cement -Cementarna Trbovlje, v sredo 21.maja smo se o cementarni pogovorili z direktorjem Francem Blaznekom. V
Cementarni je trenutno zaposlenih 270 ljudi, ki letno
ustvarijo nekaj manj kot 7 milijard tolarjev prometa. Glede na velike investicije in potrebne obnove, nam je povedal, daje bilo lansko leto dokaj uspešno, saj so prodali 480 tisoč ton cementa in je bil prodajni načrt dosežen. Niso pa dosegli predvidenega finančnega načrta zaradi problemov, ki so jih imeli pri obratovanju peči. Razlog za to je uporaba novega energenta in izpeljava druge faze avtomatizacije, kije povzročala težave pri obratovanju peči. Tako da so, vsaj kar se tiče zanesljivosti obratovanja, dosegli v primerjavi s preteklim letom slabe rezultate tudi zaradi uporabe premoga. Zamenjava energenta funkcionalno ob tem ni vplivala, vpliva pa stroškovno. Razmerje v rabi
energentov je 95% proti 5 % v korist premoga za leto 2003, medtem ko predvidevajo 100 % rabo premoga v letu 2004. Sicer v primeru težav s porabo ali dobavo premoga lahko še vedno za toplotno ogrevanje uporabijo mazut, ki pa je dražji.
Vsako leto imajo januarja in februarja v tovarni redni letni remont in takrat odpravijo vse težave, ki so nastale med obratovanjem ter izvedejo investicije, ki so zaradi neprekinjenega obratovanja med letom neizvedljive. V tem času so opravili popravilo celotne opreme in pa zadnjo fazo avtomatizacije, tako, da imajo sedaj celotno linijo vodeno iz enega mesta. Z letošnjim letom so končali popravila in nastavitve obstoječe opreme. To vlaganje podaljšuje življenjsko dobo, tako, da večjih investicij v naslednjih letih ne bo. Je pa potrebno vsako leto obstoječo opremo obnavljati, da zdrži in da se lahko proizvodnja nadaljuje. Po opravljeni dokončani avtomatizaciji pa ugotavljajo, da daje izredno dobre rezultate, saj ni več težav z obratovanjem in vodenjem lete. Računalniška podpora je narejena na relativno staro opremo, kar je v začetku botrovalo zastojem, prav tako tudi neizkušenost ljudi. Zadnje so odpravili z izobraževanjem in delavci so se prilagodili novostim.
Kar se investicij tiče, so v letošnjem letu največ vložili v
obnovo elektro filtra peči, kamor bodo vložili toliko, kot so v lanskem letu.
Na vprašanje o uporabi bazena in tople vode, pa je povedal, da je bil ta objekt postavljen že 1974. leta, od takrat je voda precej hladnejša in je zato potrebo vsako leto vlagati več energije za ogrevanje vode. Bazen po svoje predstavlja težavo, saj komercialno zaradi lokacije ni zanimiv, v njem ni vzporednih dejavnosti, pretežno ga uporabljajo plavalci in šolarji za plavalne tečaje.
Po železnici prevozijo vse manj cementa, letos bo to okrog 30 odstotkov. Vsako leto se stvari spreminjajo v korist rinfuze, ker se v široki potrošnji bolj uporablja kupljen beton, kot pa na roke mešan beton. Zanimivi pa so podatki, ki po drugi strani govorijo, da imata Indija ali pa Kitajska kar 100 % proizvodnjo in prodajo v vrečah.
Obrat v Zidanem mostu so lanskega decembra preoblikovali v d.o.o., tako, da poslujejo s svojim računom in s svojimi izdelki.
Prodajni načrti Lafarge cement - Cementarne Trbovlje predvidevajo 430 tisoč ton cementa za domači trg in 50 tisoč ton na tuji, predvsem na Hrvaško. Računajo, da bodo z zmanjšanjem stroškov za energente, znižali proizvodne stroške. Cene cementa so v sistemu Lafarge cement enake. V naslednjih dneh bodo uredili okolico tovarne, od fasade do vseh dejavnikov, ki vplivajo na izgled in ugled podjetja.
SVETOVALNO ■ SREDIŠČI W ZASAVJE
SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE
Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju?
V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali.
Svetovanje in informiranje poteka:
•	po telefonu 03 56 31 191,
•	osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali
•	na elektronskem naslovu
isio.zasavie® guest.ames.si
Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni!
Rudi Šp
an
Oblikovanje in prelomi: biltenov, knjig, informativnih zloženk, almanahov...
Naročila in informacije: 031/464-118. 040/267-411 zasavc@email.si

FUNŠTERC
H--------
Kaj prinaša Zakon o delovnih
RAZMERJIH ZANIMA LE PEŠČICO
asavska ljudska Človekove pravice, ki jih Z_; univerza Trbovlje je v financira Ministrstvo za
okviru predavanj na temo šolstvo, znanost in šport
Na nekatera vprašanja so prisotne dobile zadovoljiv odgovor. Zakon ni vedno pisan vsem “na kožo”. Škoda, da je tako malo zanimanja za aktualne teme, čeprav na inšpektoratu pogostoma odgovarjajo na vprašanja povezana z zakonom o delovnih razmerjih. Bo na naslednjem srečanju več udeležencev?
pripravila 20. in 27. maja brezplačna predavanja na katerih je pomočnica glavnega inšpektorja za delo in vodja enote v Trbovljah, Nika Potrpin, podrobneje razlagala določila Zakona o delovnih razmerjih. Prvega predavanja se je udeležilo 12 udeleženk, drugega le 5.
Zanimiveje, da so iz ZLUT poslali zloženke na podjetja, ki jih pestijo težave (npr. Peko in Mehaniko op.a.), Zavod za zaposlovanje, obveščali so po Radiu Trbovlje in tudi naš časopis je pisal o tem. Toliko informacij, a slab odziv. Kot da v Trbovljah in v Zasavju vsi delavci do potankosti poznajo veljavno zakonodajo. Kako ravnati v določenih situacijah, jih zaenkrat ne zanima. Pomembneje, da kamor prideš
poslušaš kritike na račun drugih. Vsi delavci, ki so že postali tehnološki viški ali pa je bil v njihovem podjetju stečaj, čakajo. Čakajo na kaj?
Spomnim se kako mi je že pred skoraj dvajsetimi leti na delovnem sodišču neka pravnica zabrusila: “Zaradi nevednosti se marsikaj zgubi! Kot da to danes ne bi več veljalo. Manj ko ljudje poznajo in znajo, bolj so lahko prizadeti pri svojih pravicah. Kdaj bodo spoznali, da le dovolj informacij, poznavanje posameznih pravil in znanje iz različnih področij dela omogoča posamezniku, da laže doseže svoje cilje, včasih res po malo daljši poti. A z vstrajnostjo in trmo lahko pridemo do cilja.
Kdo mi lahko odgovori zakaj ljudje, ki rabijo pomoč, ne izkoristijo brezplačnih možnosti?
Irena Vozelj
Novinarska konferenca ZRSZZ - Trbovlje
r j Vbovlje, 28.05.03. Liljana X Vidic-Ristič, direktorica zavoda j e prisotnim novinarjem predložila programe Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Med programi aktivne politike zaposlovanja za leto 2003, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela 14. 11. 2002 je opazen tudi povsem nov program, ki se bo v letu 2003 začel izvajati prvič. Gre za lokalne zaposlitvene programe, ki pomenijo nadgradnjo javnih del. Cilj teh programov je, zmanjševati regijska neskladja na trgu dela zato se bodo izvajali le na območjih z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v RS, med katere sodi tudi Območna služba Trbovlje. Te vrste zaposlitveni programi so namenjeni težje zaposljivim brezposelnim osebam, ki se bodo v skladu s predloženim programom izvajalca lahko tudi
'ztoAvr
usposabljale za opravljanje del ter zaposlile za določen ali nedoločen čas. Lokalni zaposlitveni programi se bodo izbrali na osnovi javnega razpisa. Okvirna višina sredstev, namenjenih za javni razpis, je 500 mio sit.
V nadaljevanju so sledile informacije	napovedi
zaposlovanja za leto 2003. Napovedi so rezultat ankete v katero je bilo vključeno 338 podjetij. Odgovore pa so zavodu posredovali iz 241 podjetij. Na podlagi ankete je mogoče sklepati, da se bo v podjetjih, ki so v anketi sodelovala, število zaposlenih v primerjavi s koncem leta 2002 in koncem leta 2003 zmanjšalo iz 12.535 na 12.229, kar pomeni -2,4%. Na zavodu pričakujejo največji padec zaposlenih na področju kmetijstva, za 39,1%. Zajetje v tem sektorju je najmanjše saj dve podjetji zaposlujeta komaj
46 oseb. Po pričakovanjih naj bi se letos povečalo zaposlovanje v naslednjih dejavnostih: gradbeništvo, trgovina in popravilo motornih vozil, poslovanje z nepremičninami in poslovne storitve ter v javni upravi, obrambi.
Za leto 2003, delodajalci na področju Območne službe Trbovlje načrtujejo 402 zaposlitvi, kar pomeni v primerjavi z letom 2002 +20,4%. Po občinah je predvideno 26,9% zaposlitev v Trbovljah, 26,9% v Zagorju, 24,6% v Hrastniku in 21,6% v Litiji. Največ, 212 oseb, kar j e 52,7%, naj bi se zaposlilo za določen čas. Za pripravnike je predvideno 69 zaposlitev, kar znaša 17,2% od vseh načrtovanih zaposlitev. Najbolj bodo iskankvzgojitelji in učitelji, ekonomisti, mehaniki, strojniki, gradbeniki, obdelovalci kovin,elektrikarji in trgovci.
Za leto 2003 so v podjetjih
napovedali 415 presežnih delavcev, kar pomeni za 47,2% več kot jih je bilo v letu 2002. To število se bo letos, v primerjavi z lanskim letom, povečalo v Trbovljah in v Zagorju. Med presežnimi delavci bodo prevladovali tisti s I. in II. stopnjo izobrazbe (36,4%), sledijo tisti s IV. stopnjo izobrazbe (29,6%).
Med načini razreševanja presežnih delavcev bodo v letu 2003 najpogostejši: preuspo-sabljanje ali prezaposlitev znotraj organizacije ali v druge organizacije (63,4%). V odkrito brezposelnost bo prešlo 29,8% oseb, 3,6% presežnih delavcev bo na čakanju, 1,7% delavcev bo v letu 2003 razrešenih z dokupom zavarovalne dobe, 1,5% podjetij pa je navedlo, da bodo prešli v stečaj ali likvidacijo.
Pri oceni možnosti zaposlovanja prihaja do neusklajenosti med ponudbo in
FUNŠTERC
---------1
povpraševanjem na trgu delovne sile. V Območni službi Trbovlje ocenjujejo, da bo v letošnjem letu zaradi znanih dejavnikov, nizka izobrazbena struktura in starost nad 40 let, brezposelnost ostala na približno isti ravni kot v letu 2002.
V aprilu, leta 2003 je bilo v Območni službi Trbovlje prijavljenih 4.130 oseb, kar je za 7,4% ali 283 oseb več kot konec decembra leta 2002 in za 4,7% več kot konec aprila
leta 2002. Največ, 36,3% je bilo prijavljenih na Uradu za delo v Trbovljah.	Stopnja
brezposelnosti je za mesec februar 2003 znašala 13,9% konec decembra 2002 pa 13,2%. Na novo seje v prvih štirih mesecih prijavilo 1.293 brezposelnih oseb ali 24,2% več kot v istem obdobju lani. 78.8% oseb, od vseh na novo prijavljenih, je bilo iskalcev ponovne zaposlitve.
V obdobju od januarja do aprila 2003 seje zaposlilo 575
oseb ali 7% manj kot v istem obdobju lani. Od tega se jih je 80 ali 13,9% vključilo preko javnih del.
Iskalcev prve zaposlitve je bilo 1.001 ali 24,8% med vsemi brezposelnimi. V primerjavi s koncem lanskega leta se je število prvih iskalcev zaposlitve povečalo za 35 oseb, v primerjavi z aprilom 2002 pa za 145 oseb ali 16,9%.
Za konec velja pripomniti, daje v Zasavju brezposelnost večja, kot jo prikazuje statistika
Zavoda za zaposlovanje, saj Območna služba zavoda v svoji evidenci, zaradi različnih razlogov nima evidentiranih vseh brezposelnih oseb. Po mnenju nekaterih je treba uradnim podatkom dodati še okrog 7% neprijavljenih brezposelnih oseb, da bi bila slika brezposelnosti popolna. Če upoštevamo tudi ta podatek, je v Zasavju brezposelnih oseb za dobrih 20%, kar v dobri meri presega povprečje na ravni države.
M.A.Š.
Zakaj padajo vrednosti skladov?
Zakaj so vrednosti točk skladov nižje kot v začetku leta?
Predvsem “novejši” vlagatelji v zadnjem času precej sprašujete o “padanju tečajev skladov”. Mnogi ste zaskrbljeni in negotovi. Zato v nadaljevanju odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj in pomislekov.
Zakaj padajo vrednosti točk skladov?
Tule je odgovor preprost: točka sklada pade, kadar pade večina cen vrednostnih papirjev (delnic, obveznic), ki jih vsebuje portfelj sklada. Drugače ne more biti, saj je vrednost sklada neposredno povezana z vrednostjo njegovih naložb.
Zakaj cene delnic padajo?
Cena pade, če je ponudba večja od povpraševanja, kar seveda ne velja le za delnice, ampak za vsako tržno blago. Ponudba se poveča, npr. kadar je veliko število investitorjev, ki imajo v portfelju raje denar namesto delnic. Povpraševanje se zmanjša npr. kadar investitorji denar porabijo za dmge namene, ne za nakup vrednostnih papirjev. Možnih razlogov za tako odločitev je veliko.
Do kdaj bodo točke padale?
Odgovoru, da bodo cene padale do 16. junija 2003 do 10:47, verjetno ne boste verjeli. Odgovor, da bodo padale, dokler ne bodo začele spet rasti, je sicer pravilen, vendar za marsikoga to ni dovolj. Podobnih je se cel kup: da bodo padale, dokler bo na trgu nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem, dokler bo neugodna klima na trgu, dokler bo prevladujoči trend negativen itd. Skratka, vse to navajamo zgolj v ilustracijo dejstva, da NIHČE NE MORE VEDETI, kako sc bo trg gibal v neposredni prihodnosti.
Kaj pomeni vstop Slovenije v EU in NATO za vlagatelje v slovenske sklade?
Dejstvo, da se Slovenija pridružuje razvitemu zahodnemu svetu, bo pozitivno vplivalo na zaupanje vlagateljev (tako domačih kot tudi mednarodnih) v vrednostne papirje slovenskih izdajateljev. Z vstopom v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo sc povečuje verjetnost za varnost, stabilno in dolgoročno blaginjo slovenskega prebivalstva. Zaupanje varčevalcev v perspektivo lastnega gospodarstva pa daje možnost upravljalcem slovenskih skladov za uspešno delo še naprej.
Ali sem naredil/-a napako, ker sem vložil/-a v sklad pred kratkim?
Ne. Varčevanje v skladu je dolgoročna naložba in kratkoročna nihanja na dolgi rok niso pomembna. Iz dogajanja v preteklosti je razvidno, da je bil tudi vstop v “neugodnih” trenutkih (na lokalnih maksimumih) dokaj hitro nevtraliziran in je bil donos že na pozitivni strani. Med vsemi slovenskimi delujočimi vzajemnimi skladi v celotni enajstletni zgodovini ni bilo nobenega triletnega obdobja, da bi bila vrednost točke sklada ob koncu obdobja (T+3 leta) nižja kot v začetku obdobja (T).
Težko je opazovati, kako se vrednost vloge v skladu manjša. To je razumljivo. Praktično vsak vlagatelj prej ali slej doživi tudi taka obdobja in povsem normalno je, da se prvič pojavi negotovost in dvom v pravilnost svoje odločitve. V to, da se potrpežljivost obrestuje, se mora prepričati vsak sam.
Lastne izkušnje so za tovrstno prepričevanje najbolj učinkovite. Prav tako pa ne svetujemo vsakodnevnega spremljanja dnevnih nihanj točk, saj je sklad pač dolgoročna naložba.
Ali je pametno dodatno vplačevati, takrat, ko so vrednosti točk na dnu?
Vsekakor. Intuitivno nam je vsem jasno, da je bolje kupovati takrat, ko je cena nižja in prodajati, ko je cena višja. Problem pa je, da vnaprej ne vemo, kdaj je doseženo dno ali vrh. Ravno tako je za marsikoga psihološko težko vplačati, če je stalno pod vplivom strahu, da bo jutri nižje kot danes. Zato je pametno dodatno vplačevati po kosih skozi celotno obdobje.
Kako lahko nihanje cene obrnem v svoj prid?
Z uporabo metode povprečnega stroška.
Ali ni bolje točke kar prodati in tako omejiti izgubo?
Ne, panična prodaja je ravno najslabši možni ukrep, saj na ta način lahko izgubimo velik del svojega premoženja, namesto, da bi vztrajali in bili deležni neverjetne rasti v kasnejšem obdobju.
Kako bo vplivala vojna v Iraku na točke slovenskih skladov?
Pri velikih svetovnih pretresih, kot so vojne, ni jasnega pravila, kako vplivajo na borze. Včasih je vpliv negativen, včasih pozitiven. Trg pač poskusa anticipirati prihodnost. Slovenski kapitalski trg je od svetovnih gibanj relativno izoliran.
Povezanost gibanj v Sloveniji in gibanj na razvitih svetovnih trgih je šibka.
Pavel Kotar
Svetovalec za upravljanje osebnega premoženja, GSM: 040 851 140, e-naslov: pavel.kotar@donos.net. Donos, premoženjsko svetovanje d.o.o..Savska cesta 3a 1000 Ljubljana, Tel.: 01 23 73 051,Fax.: 01 43 75 183, http://www.donos.net

FUNŠTERC
H--------
6. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
'-prbovlje, 26. 05. 03.
J, Trboveljski svetniki so na tokratni seji obravnavali predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za izdajo
direktorja Romana Vodepa.
Za direktorja Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje je prispelo 5 vlog, večina svetnikov pa se je s svojimi glasovi opredelila za
Seliškarja. Marija Žnidaršič, ravnateljica Osnovne šole Ivan Cankar. Zora Bezgovšek, ravnateljica Osnovne šole Tončke Čeč. Marjan Kozjak, ravnatelj Gimnazije in ekonomske srednje šole v Trbovljah.
Svetniki niso želeli razpravljati o določitvi delovnih uspešnosti in nagradah delovnih uspešnosti direktorjev in delavcev v javnih zavodih. Menili so, da to ni v njihovi pristojnosti.
Pod 8.točko so svetniki obravnavali predlog Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste Rl-22171220-Trg revolucije od km 1.459 do km 1.810. Predlog so potrjevali posamično, po amandmajih.
Na 6. redni seji občinskega sveta Trbovlje, sta svetnikom svoje poročilo o delu v letu 2002 ustno podala; Branko Lukšič o delu Državnega sveta in Miran Bokalič, komandir policijske postaje Trbovlje.
Miran Bokalič je dejal, da se je v letu 2002 zmanjšalo število kriminalnih dejanj za 20
primerov. Povečalo pa se je število dejanj nasilja in kršenja javnega reda in mim. Na policiji so zabeležili tudi 29 kršitev v zvezi z orožjem. Na svojem delovnem območju so zabeležili v preteklem letu 11 samomorov. Kljub spremembam zakona o prodaji in uživanju alkoholnih pijač je v prometu še vedno prisotnih veliko število vinjenih voznikov. Reakcijski čas delovanja policijske postaje Trbovlje, od prijave do ukrepanja, seje zmanjšal in je najuspešnejši na Ljubljanskem področju.
Svetniki so menili, da bi se policija morala bolj posvečati vandalizmu mladih, ki svojo energijo na neprimeren način sprošča na javnih mestih. Zadnje čase je takšnih primerov največ v mestnem parku. Miran Bokalič je prisotnim pojasnil, da ukrepajo, kolikor je mogoče, vendar je takšnih lokacij kjer mladi povzročajo nered in škodo veliko policistov pa premalo, da bi bili lahko prisotni istočasno na vseh kritičnih območjih mesta.
M.A.Š.
Na Dobovcu motena
OSKRBA Z VODO
'V Ta Dobovcu so sredi
JLn maja potekala vzdrževalna in obnovitvnena dela vodovoda. Zaradi tega je bila motena oskrba s pitno vodo. Dela so bila potrebna, da bi se izognili večjim okvaram. (T.L.)
predhodnega soglasja k imenovanju direktorjev Zavoda za šport Trbovlje, Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zdravstvenega doma Trbovlje in v.d. direktorja Gasilskega doma Trbovlje.
Za direktorja Zavoda za šport Trbovlje so prispele 4 vloge. Svetniki so s potrebno večino glasov, kljub nekaterim zadržkom, potrdili dosedanjega
dosedanjega direktorja Jureta Velkavrha.
Za direktorja Zdravstvenega doma je večina potrdila Uroša Prelesnika.
V.d. direktor Gasilskega zavoda Trbovlje pa bo, za največ eno leto, dosedanji direktor Miha Žagar.
Aleksandra Nagode bo na podlagi predhodnega soglasja direktorica Knjižnice Toneta
Kopalna sezona se je pričela
Tavno kopališče na Mestnem trgu v Trbovljah, kije v lasti Občine Trbovlje, z njim pa upravlja J JP Komunala Trbovlje, je v nedeljo, 25. maja odprlo svoja vrata. Z obnovitnemi in vzdrževalnimi deli so končali, spričo lepega vremena pa so kopališče odprli en teden prej kot ponavadi. Prvi kopalni dan je bil brezplačen, obisk pa je bil zelo velik, saj je bilo kar tisoč kopalcev.
Cene vstopnic so v primerjavi z lanskimi za 10% procentov višje. Mladina do 15. leta plača 400 SIT, srednješolci 500, odrasli pa 700 SIT. Brezplačno vstopnino imajo le otroci do 4. leta starosti.
Po potrebi bodo vodo dogrevali do 27°. Kopališče bo odprto do 15. septembra. (T.L.)
Občinski praznik
r7agoijani praznujejo občinski praznik £-j9. avgusta. Priprave nanj so že stekle. Letošnja osrednja prireditev Zagorska noč bo 9. avgusta v središču mesta. Ob prazniku se tudi letos obeta nekaj novih pridobitev, in sicer obnova parka s pešpotjo in kolesarsko stezo, nova knjižnica in prostori KS v Kisovcu, asfalt v Okrogarjevi koloniji in nova igrala v KS Franc Farčnik. Pričeli pa bodo tudi z gradnjo prizidka in obnovo OŠ Ivana Skvarča.
TVD Partizan
/^Ahčina Zagorje in Športna unija VV Slovenije bosta v teh dneh sklenila dogovor o prenosu lastništva stavbe TVD Partizan na občino Zagorje. Občina bo finančne obveznosti v višini 11,5 mio izplačala v dveh delih iz proračuna 2003 in 2004. Športna unija je bila kot pravna naslednica bivšega TVD Partizan vpisana kot lastnik v zemljiški knjigi. Občina pa je uveljavljala svoja vlaganja v objekt, med drugim tudi s samoprispevkom občanov. Tako je bila občina 80% lastnica, Športna
unija pa 20% lastnik stavbe. Po odkupu se bodo morali v občini opredeliti, ali bo Partizan še naprej športni objekt, kar pomeni nadaljnjih 30 mio vlaganj ali pa ga bodo namenili za druge dejavnosti.
Prijave za sofinanciranje
ŠPORTNIH PROGRAMOV
'X Ta razpis za sofinanciranje športnih In programov v občini za leto 2003 so prejeli 37 prijav. Med njimi je nekaj nepopolnih in jih ne bodo mogli upoštevati.
+
Prijave so poslali športni klubi, društva, šole, vrtci in KS-i. Na voljo je 14,8 mio SIT za sofinanciranje naslednjih športnih programov: športna vzgoja otrok, mladine in študentov, športna rekreacija, kakovostni šport, vrhunski šport, šport invalidov, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, športne prireditve in vzdrževanje športnih objektov. Katalog predpisov Na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja je občina pripravila katalog predpisov. Pripravlja ga Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Dostop do kataloga in predpisov bo mogoč preko spletnih strani občine Zagorje. Sedaj čaka še precej dela pri pretipkavanju in redakciji besedil, vendar v Zagorju računajo, da bo večina predpisov na voljo na spletnih straneh že jeseni.
Reciklažno dvorišče
/'■'Vbčina Zagorje se je prijavila na
vV Razpis Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje ureditve reciklažnega dvorišča, ki ga nameravajo Zagorjani urediti na območju sedanje komunalne deponije. Urejanje dvorišča spada v regijski projekt ravnanja z odpadki. Investicijo bodo finančno izpeljali v dveh letih, z gradnjo nameravajo začeti leta 2004, zaključiti pa leto kasneje. Projekt bodo delno financirali iz takse za obremenjevanje okolja, amortizacije zagorske Komunale, državnih nepovratnih sredstev in proračuna občine. Dvorišče bo sodobno urejeno, v pokritem objektu bodo boksi za razne odpadke, kijih bodo uporabili v predelavi. Uredili bodo tudi cesto, odvodnjavanje in spremljajoče prostore.
Pomladansko čiščenje
A kcija pomladanskega čiščenja v ./Vzagorski občini se je konec maja zaključila. Odpadke so zbirali še v KS Kotredež in Ravenska vas, naslednji teden pa jih bodo še v KS Senožeti - Tirna. Nazadnje je akcija potekala v KS Čemšenik, kjer so zbrali 128 m3 kovinskih in 156 m3 kosovnih odpadkov. V KS Franc Farčnik so zbrali 58 m3 kovinskih in 76 m3 kosovnih odpadkov.
V občini so izpeljali tudi vsakoletno akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Podjetje Ekologija je izpeljalo akcijo, v kateri sojih na 12-ih mestih zbrali skupno kar 3,458 tone. Največ, 1,531 tone je bilo akumulatorjev, ostalo pa razne odpadne barve - 174 kg, odpadna embalaža - 158 kg, odpadno motorno olje - 1,406 tone, jedilno olje - 24 litrov, razni pesticidi - 37 kg, zdravila -10 kg, baterije -12 kg, kisline - 9 kg, čistila - 3 kg in 3 oljni filtri. V akciji je sodelovalo 71 občanov.
vir: BILTEN
nekoga moraš imeti
RAD..V MLINŠAH
T) es je da v tej oazi LVzelenja in miru moraš imeti občutke primerne lepoti, ki te obdaja. Lep sončen dan, ki seje počasi prevesil v večer je bil kot naročen za praznovanje.
Na samem začetku druge svetovne vojne, 24.maja 1941, se je na Kolovratu odigrala bitka med revirsko četo in okupatorjem. To je bil začetek upora proti sovražniku, ki je
okupiral našo prelepo deželo. Leta 1965 je ustanovljena krajevna skupnost Mlinše Kolovrat. Odločili so se da bo prav ta dan, na kateri se je odigrala bitka, dan krajevne skupnosti Mlinše. Zadnjih deset let krajani niso praznovali, letos pa so to obnovili.
Bogat kulturni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Mlinše, Dramska kulturna skupina
Mlinše in člani DU Slovenski Javornik iz Koroške Bele, je razveseli prisotne. Branko Omahne je kot predstavnik občine Zagorje nagovoril vse navzoče. Predsednik Športnega društva Mlinše, Roman Smrkolj je svečano prerezal trak in predal na uporabo novo balinišče. Tudi razsvetljava je primerno urejena. Ljubitelji balinanja, pa so takoj preverili ali je balinišče res narejeno
tako kot je treba.
Vsi prisotni so počaščeni z okusno malico in se prijetno zabavali v družbi veselega in nadobudnega ansambla Najlepši cvet. Vse čestitke organizatorjem za dobro organizacijo poteka proslave in na skrbi za okolje.
V Mlinšah so dobri ljudje doma!
St.Radunovič
Maturantska četvorka v Mestnem parku
X 7 petek, 23. maja ob maturantov trboveljskih V 12. uri je srednjih šol sodelovalo v dvcstooscmindvajset akciji preko dvanajsttisoč
maturantov srednjih šol Slovenije v izvedbi plesne četvorke za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Nastop je v Trbovljah organiziral Plesni center v Trbovljah. Maturanti so imeli v Mestnem parku ob 11. uri generalko, nastop pa se je začel ob 11.55 uri, ko je imel župan Bogdan Barovič pozdravni govor in vsem nastopajočim zaželel uspešen preizkus znanja na maturi in uspešen nastop. Ob 12. uri pa se je začel
petminutni ples četvork. Po končanem nastopu so maturanti še odplesali nekaj plesov, nato pa so se vsi, nastopajoči in gledalci razšli. K vsemu je pripomoglo tudi lepo vreme.
T.L.
EKOLOGIJA:
V HRASTNIKU NEKAJ MOČNO SMRDI
O e bolj natančno bi se O naslov glasil, da nekaj močno smrdi v delu Hrastnika, ki se mu reče Praprotno. Pa pojdimo lepo po vrsti. Pred tednom sem prejel nekaj klicev ogorčenih krajanov Praprotna, ki jim počasi popuščajo živci. Kako tudi ne, saj so že drugo leto, skorajda dnevno, izpostavljeni neprijetnemu smradu, ki se širi iz ventilatorske postaje Praprotno-Plesko. Rudniška ventilatorja se nahajata nad
službe, inšpektorja za varstvo okolja Daniela Jermana, občinski oddelek za okolje in prostor, obveščen pa je bil tudi rudnik."
No, stanje se je po opozorilih krajanov nekoliko izboljšalo. Vendar ne za dolgo. "Okoli novega leta seje znova začel po okolici širiti neznosen smrad. Zadnji mesec pa je stanje skorajda alarmantno. Ponovno sem tudi sama poklicala inšpektorja za okolje g.Jermana, ki mi je kot laiku
/entilatorska postajo Praprotno Peško iz rudniških rovov odvaja nadvse smrdeč in dražeč plin.
Praprotnim oziroma pod Pleskim. Služita za prezračevanje rudnika RTH. Minuli petek sem se odločil, da enega izmed krajanov Praprotna obiščem in poskušam iz prve roke ugotoviti, za kaj gre.
Pred mikrofon sem povabil Jožo Bevec, ki je za Zasavca povedala: "V Praprotnem živim že osemindvajset let. Šestindvajset let ni bilo zaznati močnejšega smradečega vonja, ki je prihajal iz rudniških ventilatorjev v Pleskem. Zadnji dve leti pa seje stanje izredno poslabšalo. Lansko leto, nekako ob tem času, je postalo stanje nevzdržno, zato smo se krajani odločili, da na problem opozorimo ustrezne organe oz.ustanove: inšpekcijske
7AS4vr
povedal, da očitno v rudniku ne prezračujejo zadosti. Na eno enoto plina, ki nastaja v rudniških rovih, bi morali dovajali štiristo enot svežega zraka. Ker tega naj ne bi počeli, pride do prehudih koncentracij smradečega plina, le-ta pa se potem iz jame izloča skozi ventilatorsko postajo oziroma skozi dva velika ventilatorja. Dodal je še, da če bi to prezračevanje opravili tako kot je potrebno, do nadležnega smradu ne bi prihajalo," je še povedala Joža Bevec.
Kot smo žc omenili, sta v ventilatorski postaji nameščena dva večja ventilatorja, ki pa sta obrnjena v različni smeri. Ko deluje tisti, ki je obrnjen proti naselju Praprotno, so smradu deležni spodaj živeči
krajani, ko drugi, so prizadeti drugi."Zadnji teden pa je postalo resnično nevzdržno. Prej so smrad iz jame vedno spuščali v večernih urah (???!), ko je večina krajanov že v hišah, tokrat pa je začelo smrdeti že pred 20.uro zvečer in je trajalo do 6.ure zjutraj. V tem času se ne da zdržati zunaj, okna moramo imeti zaprta, perilo in druga oblačila ne smemo sušiti zunaj, bi vse skupaj preveč smrdelo... Kljub temu pa smrad prodira tudi skozi najmanjše špranje. Občutek imam in tudi drugi krajani, da lahko nekdo usmerja "količino" smradu, kajti enkrat bolj, drugič manj smrdi, podnevi manj, ponoči bolj. Očitno odgovorni dobro ve ali vedo, da smrdi in zakaj smrdi in kako to nekako prikriti. No, krajani znova nismo molčali, še bolj intenzivno smo klicali številko 112, center za obveščanje. S pomočjo sveta KS, predseduje mu Ciril Rotar, smo si zagotovili obisk pri županu Miranu Jeriču," je dodala Joža in še povedala, da jim je župan pojasnjeval, daje menil, da je bil ta problem s smradom iz rudnika urejen že lani. Po njenih besedah jim je obljubil, da bo od rudnika 1
/
/
poskušal rešiti v nekaj dneh. Tudi po sestanku pri županu, pa se smrad iz rudnika še kar naprej širi. V to sem se prepričal tudi sam, ko sem si ventilatorsko postajo ogledal od blizu. Verjemite mi, daje v bližnji okolici delujočega ventilatorja zelo močno smrdelo in da mi je neznani plin močno nadražil nos in grlo. "To, kar sedaj vonjate, ni nič v primerjavi s tem, kar vonjamo krajani, ko ventilator deluje s "polno paro". Naj nam odgovorni razložijo, zakaj zadnja leta smrdi in tudi zakaj prej ni," je za konec še povedala Joža. Njen mož pa je dodal, da so imeli pa takrat probleme z deponijo elektrofiltrskega pepela iz TET, ko je bil pozimi sneg še isti dan, ko je zapadel, povsem siv. Sedaj je boljše, ko pepel prekrivajo z zemljo.
Za zaključek zgodbe, ki še daleč ni končana: neuradno je bilo krajanom že večkrat prišepnjeno, da naj potrpijo še štiri leta, kolikor bo rudnik še deloval in da naj ne sitnarijo preveč, saj se lahko zgodi, da bo 500 rudarjev ostalo na cesti. Poraja se še nekaj vprašanj, na katera bi bilo dobro dobiti odgovore: zakaj se je smrad pojavil, krajani pravijo, da nekako po zadnji hudi rudniški nesreči, kako močno mora smrdeti v jami, če še tudi potem, ko zrak s pomočjo ventilatorjev pride iz rovov, za

HjHHbs
P*1
Naša sogovornica Joža Bevec se je odločila, da ne bo več molčala
zahteval odgovore, kaj se kakšne pline gre, koliko so dogaja in da bo problem	nevarni za krajane in rudarje...
Igor Gošte
KŠEFTI
-------h
’S1

* 4, < '	| S
RUMENE SIMNI
SLOVENIJA TEL

s
1 N T E R MARKETING
www.rumenestrani.com
Ribogojnica
Sveže postrvi
Zavrstnik 41, Šmartno pri Litiji Tel: 01/89-87-206, GSM: 031/336-902
KSEFTI
03/56 64 250
©klečite svoje Meje! v* »Jo A
Siiifja M
m: 041/395/
Anica Zifiliit 8,p. / Iz la Im 44 / 14 11 Izlak«
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2, Trbovlje
Tel.: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAVE - POLAGANJE IN ROBUENJE
ELKOPLAST
DEKOR
Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349
ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
ART OPTIKA d.d.
Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel.:56 29 041
‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
FOTO WEISS $ 1896 %
HF-. i- j.. _	"
Trbovlje
^ 1996
/
NOVO Ml NOVO III NOVO II! NOVO lil NOVOII! NOVO !!! IZDELAVA INDEX PRINTOV IN SKENIRANJE FILMOV NA CD III DIGITALNE FOTOGRAFIJE, KODAK EXPRESS, ATELJE, TRGOVINA!
ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115
Jurij Plevcak s.p. Trg revolucije 8b, 1420 Trbovlje
GSM: 041/704-663
AVTOPLAŠČI, ALUPLATIŠČA, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS, TRGOVINA, AVTO KOZMETIKA
IZREDNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE
7\s\vr
MINI FESTIVAL - TRTA MRTA
"1 J Zagorju, bolj natančno ob nogometnem igrišču v V Kotredežu je KUD KNAP 23.5. organiziral mini festival z naslovom TRTA MRTA. Prireditev seje pričela v popoldanskih urah v smislu rekla “s športom proti drogi”.
Na igrišču so se zbrale štiri mešane nogometne ekipe (Šklab, PTP, Zasavc in MladiForum Zagorska dolina). Tekmo je tokrat moderiral in vodil stari znanec časopisa Zasavc - Mefisto.
Tokrat je zmagala ekipa Zasavca, ki je za nagrado prejela praktično darilo za gašenje žeje, ki jo je poklonil KUD KNAP.
Po zaključku tekem se je že v večernih urah pričel koncert, ki
Frontmen skupine GDO? -Ziski v akciji (foto: Zubi)
Kvazi Cirkus - Zagorje (foto: Zubi)
Kvazi Cirkus še enkrat (foto: Zubi)
Entreat - Nova Gorica (foto: Zubi)
so ga otvorili člani metalske skupine Terminal Disease iz Zagorja. Za njimi so z hard core - ska - punk rifi nastopili še eni Zagorjani, skupina GDO?. Le-ti so dodobra razgreli okrog 150 glavo občinstvo za nastop Ljubljanske skupine Cancel, dobitnike zlatega bumeranga Studia City. Za njimi so na oder prišli še eni lokalni alternativci z imenom Kvazi Cirkus.
Nato pa seje prireditev že bližala koncu, ki gaje označila emo - metalska skupina Entreat iz Nove Gorice. Konec dober - vse dobro.
Za omogočenje prireditve se zahvaljujemo še naslednijm sponzorjem, ki so omogočili ta dogodek. To so: Občina Zagorje, Šklab in Intact.
Besedilo: Matej Burkeljc, foto: Zubi
TRINAJSTICA fi 3
ELEKTROPROM d.o.o.^
Loke 22,1412 Kisovec
Dolgo vroče poletje... Bo lepše v Klimatiziranih prostorih!
Prenosna klima HAIER HM -07
Samo 99.990, - SIT
Nudimo možnost obročnega plačila
Ali gotovinski popust!
NOV DELOVNI ČAS TRGOVINE MAKRO: Ponedeljek - petek: od 7.00 do 20.00 Sobota: od 7.00 do 12.00
Telefon:
03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-

www.elektroprom.si
CERTIFIKAT št. 160 ISO 9001
info@elektroprom.si
TOPTEX d.o.o.
Računalniške in elektronske enote RAČUNALNIŠKI SISTEMI z SIQ certifikatom
že od 95.500,00 sit
Intel Celeron 1700 do P4 3,0; AMD epu konfiguracije po vaših željah dve leti garancije
RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE Monitorji, printerji, dodatna oprema
SERVIS IN SVETOVANJE tel.: 03 56 25 25 0, fax.: 03 56 25 25-9
----------1
UTRINKI
O pomin ni zaprta O pločevinka, ki jo po potrebi odpremo in v njej najdemo vedno enako vsebino.
On spreminja preteklost, tako da jo obogati z znanjem in izkustvom, ki ju imamo v sedanjosti. Doda še naše občutke. Zato preteklost sprejemamo pogojno, kot mešanico naključnih laži, resnično pozabljenih dogodkov in malenkosti, priliznjenosti samemu sebi in kanček iskrenih misli. Prekletstvo časa pomeni
to, da malokdaj ujamemo in ______________________________
preživimo trenutek, polno in enkratno sedanjost, brez uteži preteklosti in negotovosti bodočnosti.
Pripovedovanje spominov je kot spletka. Tudi takrat, kadar se resnično želimo spomniti nekega dogodka, točno-tako-kot.je-bilo, smo ujeti v past. Malo dodamo, spremenimo, se hvalimo, laskamo, odvzamemo ali pa se sami sebi prilizujemo. Tudi takrat ko mislimo, da smo samokritični.
Ali se zavedamo bogastva po imenu spomin? Kakšno življenje bi imeli če se ne bi spominjali? Človek brez spominov je, kot cerkev brez zvona, kot hiša brez temeljev. To je zdravilo za našo dušo, tolažba, ko je hudo, trenutek ko se vračamo tam, kjer nas nikoli več ne bo. V spominu smo s tistimi, kijih več ni in oni so živi, ker jih nismo pozabili. Ko preštejemo trenutke, ki se jih spominjamo, vidimo kako bogati smo in koliko srečni, ker nam življenje ni bilo prazno. Lahko poteka zgoščeno in se preliva čez rob polne čaše. Če je pa razporejeno, teče enakomerno kot pesek v peščeni uri. Prehajamo iz moteče različnosti na gostoljubne obale vsakdanjega življenja, skrivamo se v dolgočasni vsakdanjosti. Nejevoljni smo, če karkoli ali kdorkoli spremeni ritem, ki smo ga vajeni. Komaj čakamo, da se vrnemo v tirnice sivega vsakdana. Potem zaman hrepenimo po tistem, kar se ne bo in ni zgodilo, ker smo pasivni in čakamo, da vse pride samo, brez naših naporov in hotenj. Zavidamo vsem, ki so imeli pestro in bogato življenje. In kaj smo storili, da ne bi bilo tako?
Spomini takšni ali drugačni, so naši.Tista prva ljubezen, ki se zadovoljno sprehaja z življenjskim sopotnikom, se tudi spominja prvega poljuba. Vendar drugače, podobno kot mi, ali ne povsem enako.
Vračanje v preteklost je lahko boleče. Tedaj bomo spomin potisnili nekje v skrite globine duše, zastrli z navidezno pozabo. Če se zavesa le malo, samo malo razgrne, se v srcu prebudi bolečina, a pekoče spoznanje zdrami negotovost in strah.
Zato ljubimo prijetne spomine. Dvorimo jih, pogosto obiskujemo in razvajamo. To so spletke. Prijetne spletke. Spletke za dušo in srce. Prijazni spomini na prijazne ljudi in dogodke. Takšni spomini pomagajo. Je že res, da obžalujemo, ker je vse to za nami, vendar...Lahko se še tako borimo proti gubam, jih štejemo in gladimo one so znak da nismo životarili, temveč živeli. Spomini prav tako. Oni so dokaz da smo bili in smo. Torej je logično, da tudi bomo.	jaz njsem n /,//«je <(
Temveč sem » bo «
Lauren Bacall
St.Radunovič
TASAvr
KŠEFTI
VESELI ERIN DAN IN NOVI PROJEKT
X J supermarketu v Kisovcu V sobota ni bil običajen dan. Organizirali so namreč Veseli Erin dan, pri Potrošnji pa so ta dan izkoristili tudi za predstavitev novega gastro-projekta.
“Po vseh Brinih supermarketih običajno ob sobotah potekajo Veseli dnevi in na našem so nastopili mladi glasbeniki iz zagorske glasbene šole, ob tem pa ima svojo drugo slikarsko razstavo v prostorih supermarketa tudi slikar Boris Beja,” nam je o kulturnem programu povedala poslovodkinja Vida Ramšak.
“Naš supermarket posluje že 16 mesecev in v tem času smo skupaj z Ero Velenje vložili mnogo naporov, da smo s široko ponudbo živilskega in neživilskega blaga na enem mestu pa tudi s kakovostjo in konkurenčnimi cenami ter prijazno
ponudbo privabili kupce s širšega Zasavja. V tem času je bilo opravljenih približno 450.000 nakupov, vendar zaradi vsega tega ne zganjamo samovšečnosti.
Sodelovanje s sedanjimi in novimi kupci želimo okrepiti, zato smo otvorili gastro oddelek, kjer ponujamo živila, papirno galanterijo, steklo, čistila, brezalkoholne in alkoholne pijače, vino vseh vrst, pivo in še marsikaj drugega. Ta oddelek je dobrodošel za tiste kupce, ki to blago potrebujejo v večjih količinah inv primerni embalaži za te količine,” je nov program opisal direktor Potrošnje Emil Štern.
“Bistvo te dodatne ponudbe je pravzaprav v tem, da bodo lahko gostinci, trgovci in drugi specifični poklici na enem mestu lahko dobili večino tistega kar
ELEKTRO POTOČNIK V NOVIH PROSTORIH
X 7 petek, 24.maja je
V,
želijo. Poudarek je tudi na tem, da bodo te kartice ugodnosti, kijih bodo prejeli tisti, ki bodo sodelovali, namenjene samo pravnim osebam. Njim bo določena tudi posebna blagajna, da ne bo treba čakati na plačilo, čeprav se jo bodo lahko posluževali tudi drugi. Mi bomo vsem tem kupcem, ki bodo razpolagali s kartico na njihovo željo blago dostavili tudi do njihovega poslovnega prostora,” je še dodal direktor Štern, ki skupaj z vsemi zaposlenimi v supermarketu zagotavlja, da bodo pravne osebe zadovoljne z njihovo ponudbo, na kar tudi kažejo prvi odzivi. Nenazadnje sodelovanje v tem programu za pravne osebe pomeni tudi določeno količino popusta, kar poleg prijazne ponudbe postaja tudi glavni pogoj za to, kje se dandanes ljudje odločajo za nakup.
---------------------- Peter Motnikar
podjetje Elektro Potočnik odprlo že svojo drugo poslovalnico in sicer v prostorih bivšega hotela Rudar v Trbovljah.
Otvoritve sta se med drugimi gosti udeležila tudi zagorski župan Matjaž Švagan in trboveljski Bogdan Barovič. Slednji je ob tej priložnosti čestital podjetju Elektro Potočnik za 15-letnico delovanja, ki jo praznujejo letos.
“Podpiram dejavnost, kot je vaša in seveda tudi druge. Z vidika občine je ta otvoritev
nadvse pomembna, saj zaposlujete 7 ljudi in pripravnika. Če bi bilo vsaj še 100 takšnih kot ste vi,” je v nagovoru povedal Barovič.
“Ocenjujem, daje investicija v novo prodajalno vredna med 20 do 22 milijoni tolarjev. Doslej smo imeli svoje prostore tudi na Ulici 1.junija 4 in moram poudariti, da bomo še vedno delovali tudi na tej lokaciji. V novi trgovini bo ponudba pestra, izvajali bomo tudi naše dosedanje dejavnosti, poleg tega bomo vsak mesec imeli v akcijah določene izdelke, za katere
bomo nudili 10 do 25% popusta, prizadevamo pa si, da bi v kratkem postali tudi ponudniki za Debitel v Zasavju,” je dejal Ivo Potočnik, ki se seveda ni pozabil zahvaliti vsem, ki so
mu kakorkoli pomagali pri tem projektu, ki v današnjih časih pomeni zelo pogumno dejanje.
Besedilo: Peter Motnikar slika PRAV
SUBARU V TRBOVLJAH
T)odjetje Avtomotor je v sodelovanju L z Interservice d.o.o. minuli konec tedna pripravilo predstavitev vozil subaru. Obiskovalci so si lahko ogledali atraktivne modele kot so impreza, outback, legacy ter forester in se z nekaterimi med njimi tudi
popeljali.
Podjetje Avtomotor tako poleg vseh svojih dejavnosti nudi prek podjetja Interservice tudi nakup vozil znamke subaru.
Peter Motnikar, slika PRAV
•.... j^pw
rtfl rji,
Trgovina Stik v novih prostorih
X 7 soboto 31. maja dopoldan so se V odprla vrata novih prostorov trgovine STIK na Vodenski cesti 28 nasproti Jate. Tako bodo lahko Trboveljčani in Zasavčani izbirali in nakupovali med široko ponudbo bele tehnike, avdio in video aparatov, malih gospodinjskih
7ASAvr1

aparatov,....
Na otvoritvi trgovine je spregovoril tudi župan občine Bogdan Barovič, ki je povedal kako je vesel nove pridobitve. Sama otvoritev trgovine ni edina pridobitev v Trbovljah. Predvsem gre novemu lastniku hiše pohvala, da
je tako lepo obnovil staro zgradbo inji ponovno vdihnil življenje. Nekdanje gostišče Zavrašek je spremenilo namembnost uporabe, postalo je sodobna tehnična trgovina.
Irena Vozelj


3F§

S povsem na novo razvitim modelom Mazda vstopa v drugo fazo obnove svojega programa. Izvirni dizajn, visoka raven uporabnosti In inteligentna tehnologija vodijo Mazdo 2 po sledi uspešnice - Mazde 6. Vabimo Vas na brezplačne testne
vožnje In predstavitev modelov Mazda ter novosti - MAZDE 21
e Mazda 323P Evlsion ceneje za 516.161, Mazda Premac*2.0 DtTD
®^0'802, l^azda Premacy
f j




1 w>x

K 2 " največji malček
C f^.}	«

.
__________________________________________________________

Dopust z avtodomom? Pokličite flas!
GEB -
BI
S ■"*	VfV
DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avt^kleparstvo.avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušmn sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila.
MMS
KREDIT
&
LEASING
www.avtohisa-krzisnik.si
Kržišnik Romun s p.
1410 Zagone, Selo 65 AVTOHIŠA KR^l<iNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. m32”3

Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://tNww.tref.si, E-mail: info@tref.si
Računovodsko-finančna programska oprema za podjetja in obrt
Glavna knjiga s sa Idakonti, Material no poslovanje,Fakturiranje, Osebni dohodki,Osnovna sredstva
Računovodstvo in finančno svetovanje
Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč.
Lahko nadgradimo vaš sistern, ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Servis računalniške opreme:
- pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor
Cena računalniškega kompleta
brez DDV:
174.000,00 SIT
Garancijski rok 24 mesecev
SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM
OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 4 Procesor P4 1.7GHz osnovna plošča MS9107C,VIA266A GeForce 4 MX440SE 64MB + TV out 256MB DDR RAM 333MHz WD 40GB ATA/100 7200 obr. SONVDVD 16x48 speed FDD 1.44MB
aktivni zvočniki 2x200W tipkovnica PSj2
miška Genius NETSCROLL + PS.'2 ATX ohišje 300W modem MOTOROLA 56,6iwjVoice Monitor Samsung 755DFX fiat TC099
Jubilejnih 50 let komunale Trbovlje
'"Trbovlje, 20. 05. 03. V J gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah je bila kulturna prireditev ob 50 letnici delovanja trboveljske komunale.
Zanimiv kulturni program, ki so ga lahko spremljali vsi tisti, ki so se udeležili častitljivega praznika so popestrili
z opisom zgodovine in razvoja trboveljskega podjetja, ki skrbi, da je mesto čisto. Delo trboveljskih komunalcev ni samo odvažanje smeti. Treba je počistiti ulice, ki jih nehote ali pa tudi namenoma onesnažimo Trboveljčani. Pitna voda je zelo pomembna dobrina. Potrebno je skrbeti in obnavljati ter širiti vodovodno napeljavo, izvajati kontrolo kvalitete vode
in še bi lahko naštevali. Na proslavi je bil zanimiv zgodovinski prikaz nastanka in razvoja trboveljske komunale. Slavko Potrata
je prisotnim razložil nastanek in delovanje komunale skozi celih 50 let. Od tistih časov, ko smo Trboveljčani smeti zbirali na kupih in so jih potem s konjsko vprego odvažali v dobro, staro in potrpežljivo Savo pa vse do današnjih dni, ko se učimo smeti sortirati po materialih v za to določene kontejnerje.
O dejavnosti trboveljske komunale je spregovoril direktor, Milan Žnidaršič. Besede zahvale in vsa priznanja za trud mestni komunali je izrekel tudi trboveljski župan, Bogdan Barovič.
Direktor Komunale Trbovlje, Milan Žnidaršič je za bralce Zasavca odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj.
Ponavadi se ob jubilejih radi hvalimo in govorimo v superlativih. 50 let nekega obstoja, delovanja, tradicije in razvoja pa ponavadi pomeni tudi preskakovanje ovir, srečevanje s tekočimi problemi in podobnim.
Kaj je trenutno glavni problem trboveljske komunale?
»Zagotovo poslovanje slehernega
podjetja spremljajo tudi problemi. Naš glavni problem je kritično stanje gospodarstva v Trbovljah. Pri nas se pozna velika brezposelnost in upadanje
števila prebivalstva, ki močno posegata na področje delovanja komunale. Naj kot primer navedem toplovodno omrežje. To je bilo zgrajeno po planih razvoja mesta, ki naj bi po takratnih ocenah štelo 25 tisoč prebivalcev. Danes ugotavljamo , da število prebivalstva niti približno ni naraslo na tolikšno število. Nasprotno, število prebivalstva se iz leta v leto manjša. Trenutno v občini Trbovlje živi okrog 19 tisoč ljudi. Namesto predvidenega povečanja povpraševanja po naših storitvah povpraševanje upada. Tako j e tudi s pitno vodo, odvozom smeti
i.t.d..
Na eni strani beležimo ukinjanje gospodarskih subjektov na drugi strani pa so, zaradi nezaposlenosti, prebivalci mesta prisiljeni v skrajne varčevalne ukrepe. To so glavni problemi v tem trenutku, ko imamo postavljen sistem infrastrukture, ki je zaradi nekega preteklega planskega načrta razvoja mesta predimenzioniran.Ta sistem cenovno ustreza nekim določenim kapacitetam. Na eni strani nas muči prisotna inflacija, na drugi upadanje prodanih količin pri stalnih fiksnih stroških. Perspektiva je zaskrbljujoča. Predvidevamo, da se bo stanje v občini še poslabšalo. Splošna situacija ne omogoča zniževanja cen naših storitev. Nasprotno, če se ne bodo spremenile
gospodarske razmere in če ne bo porasta prebivalstva, bomo prisiljeni dvigovati cene naših storitev, če želimo obdržati delovanje komunale na nekem sprejemljivem nivoju. Poudariti želim, da že sedaj nastajajo veliki problemi pri plačevanju, saj vemo kakšna je v Trbovljah socialna struktura prebivalstva. Ne tako davno so bili problematični plačniki komunalnih storitev gospodarski subjekti zaradi stečajnih postopkov. V današnjih dneh seje ta problem prenesel na posamezne porabnike, prebivalce občine.«
Kolikšno je število gospodinjstev v Trbovljah, ki niso sama sposobna plačevati komunalnih storitev? Koliko gospodinjstev refundira občina?
»Občina ni dolžna refundirati komunalnih uslug. Vendar ima že leta posluh za najnižji sloj prebivalstva. V okviru rednega proračuna zagotavlja 6 mio tolarjev za kritje stroškov komunalnih storitev. Zajeto je približno 400 gospodinjstev, ki so deležna delnega refundiranja stroškov komunalnih uslug. Za primerjavo naj povem, daje vseh naših odjemalcev okrog 7 tisoč.«
Kljub ne preveč svetli bodočnosti trboveljske komunale načrtujete prihodnost. Kaj je tisto, kar vam največ pomeni v teh težkih časih, ki
jih doživljamo v Trbovljah?
»Stanje ni rožnato. Toda mi moramo načrtovati razvoj. Komunala je tista panoga, ki daje osnovo življenja v občini. Za okolje je pomembna tako oskrba z vodo, kot odvoz odpadkov. Pri vodo-oskrbi načrtujemo sanacijo zajetja Mitovšek. To bo ena večjih investicij v prihodnjih letih. Skušali bomo pridobiti več gravitacijskih vod s Partizanskega vrha in Šklendrovca. Tako bomo manj prečrpavali, kar pomeni zmanjšanje obratovalnih stroškov.
Čaka nas veliki projekt pri komunalnih odpadkih. Uvajamo ločeno zbiranje odpadkov, ki jih je možno reciklirati. Čaka
ogrevanje. Namen vsega je najnižja cena za ogrevanje mesta.«
Komunala Trbovlje že leta sodeluje z mladimi v trboveljskih osnovnih šolah. Kakšni so rezultati tega sodelovanja. Ostane kaj privzgojenega, ko mladi odrastejo?
»Delo z mladimi je naša stalnica. Še posebno, ko gre za novosti. Takšna novost je tokrat ločeno zbiranje odpadkov . Za takšne projekte je lažje navdušiti mladino. Posredno pa mladi vplivajo tudi na odnos starejših do novosti, ki dolgoročno gledano koristijo okolju in vplivajo na stroške. Tako se
nas še prehod na ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Največja zadeva pa je pristop k regijskemu konceptu odlaganja odpadkov, ko se bo v Trbovljah z letom 2004 komunalna deponija Neža zaprla in se bodo pričeli komunalni odpadki odvažati na regijsko deponijo Unično. Trudimo se skupaj z ljudmi doseči, da se bodo odpadki na zbirališčih ločevali. Želimo doseči kar najmanj deponiranja in čimveč recikliranja odpadkov.
Tretji pomemben segment našega poslovanja je komunalna energetika. V bodočnosti načrtujemo rekonstrukcijo cevovodov. Cevovod želimo zmanjšati, na določenih mestih pa bo prišlo zaradi dotrajanosti do zamenjave. Opravljena bo modernizacija toplotnih podpostaj. Tako bodo porabniki dobili večjo možnost varčevanja z uravnavanjem notranjih stanovanjskih temperatur. Toplarna naj bi v prihodnosti prešla iz zemeljskega plina na drugi energent. V mislih imam priključek na novo elektrarno in daljinsko
dogaja, da otroci opozarjajo starejše na nepravilnosti pri ravnanju z odpadki. Komunala je zaradi narave svojega dela povezana z ekologijo. Ne samo, ko gre za smeti, tudi ravnanje z vodo je izrednega pomena. Trenutno se pri nas še ne zavedamo povsem bogastva, ki ga imamo in pomembnosti pravilnega odnosa do vseh naravnih virov, ki so pomembni za človekovo življenje. Primer vodnega vira Mitovšek, ki je kraškega izvora, nas opozarja na previdnost. Odkar je dobil Dobovec pitno vodo, se že pojavljajo odplake in rahla, trenutna onesnaženja tega vira pitne vode. Na komunali se zavedamo, da svet stoji na mladih in zato posvečamo veliko svojega časa delu z mladimi.«
Kako je s kadri? Se je izobrazbeni nivo zaposlenih v 50 letih spremenil? Zanima me predvsem kvalifikacijski nivo operativnih delavcev, ki delajo na terenu?
INTERVJU
»Seveda seje. Pa tudi odnos okolja do komunale seje spremenil. Včasih so ljudje na nas gledali podcenjevalno, ponižujoče. Menili so, da ljudje na komunali opravljajo nepomembna, težaška dela. Danes je to drugače. Na komunali se uporablja visoka tehnologija in se iz dneva v dan dopolnjuje. Potrebni so profesionalno izobraženi kadri. V zadnjih petih letih se je kvalifikacijska stmktura zaposlenih bistveno spremenila v korist visokega strokovnega kadra. Nekaj je še delavcev, ki so ostali na tistih nujnih, fizičnih delih. Pri vseh ostalih delih, od katastra pa do vodenja deponije, že zakonodaja zahteva visoko izobražene kadre.«
Koliko ljudi je zaposlenih pri Komunali Trbovlje?
»Trenutno j e na trboveljski komunali 98 ljudi v rednem delovnem razmerju. Občasno pa se, preko javnih del vključuje še nekaj delavcev v ekstremnih primerih, ko gre za dela, ki niso v okviru naših rednih dejavnosti. Predvsem gre tu za dodatna dela , z namenom ohranjanja ekologije. Sanacija divjih odlagališč je eden takšnih primerov.«
Besedilo: M.A.Š.
Foto: Anton Podbevšek
»DELA NAM DAJTE, NE MILOŠČINE«
T)rav gotovo ni občine,
-L celo ne krajevne skupnosti, ki v Sloveniji ne bi imela svojega praznika. Tudi Trbovlje, v preteklosti imenovane rdeče, revolucionarne, puntarske in še kakšen pridevnik takega pomena bi se našel, ga imajo. V spomin na spopad s tistimi, ki so hoteli vsiljevati svojo voljo, način življenja in mišljenja...!, junij 1924... zgodovina je znana in poznana, preteklost je jasna, nobenih ugank, nobenih vprašajev.. .bilo je, kot j e bilo in spremeniti ni moč ničesar več. In ni bilo tako slabo...
Danes? Danes - v petek, 30. maja, so se v gledališki dvorani Delavskega doma -tudi Dom kulture za nekatere?!- v Trbovljah zbrali. Zbrali so se vsi, ki so se prijazno odzvali povabilu, takšnemu ali drugačnemu: trboveljski ljudje, vodilni in vodstveni ljudje od vsepovsod, sosedje, kulturni in politični ljudje...mnogo ljudi... Dvorana je bila polna in tudi v svet je šla vest o
prazno vanju... In trboveljski župan Bogdan Barovič je vse spoštovane goste od blizu in daleč toplo pozdravil in jim zaželel dobrodošlico.
Prvi junij?! «...ker je zgodovina pokazala, da so Trboveljčani in Trbovelj-čanke takrat postali in ostali moralni zmagovalci tistega žalostnega dogodka.«
Sledilo je nekaj srečnih
desetletij, saj so bile Trbovlje v nekdanji Jugoslaviji med desetimi najuspešnejšimi občinami: »Delavci iz
Trbovelj so bili cenjeni in vredni!« -
Vsi smo si želeli svojo državo, najprej potiho, nato glasno:«Nato smo dobili
svojo domovino.. .hkrati pa tudi marsikaj izgubili. Žal, smo največ izgubili ravno pri nas, v Trbovljah... A komu mar!? Desetletja so dokazala, da se Trboveljčani in Trboveljčanke nismo in se ne bomo dali. Če danes v republiki
Sloveniji izlo-čimo vse Trboveljčane	in
Trboveljčanke iz kulturnega, političnega, športnega, zdravstvenega in družabnega življenja, bi vse naštete sfere tako osiromašili, da bi se težko ponovilo vse tisto, kar je bilo v preteklosti.« Ponosen na dosežke svojih someščanov, in skupaj z njim so neskromno lahko ponosni vsi prebivalci občine, jih je našteval ter pribil:«vsi so enakovredni soustvarjalci evropskega in svetovnega kulturnega življenja...ali ni to dovolj velik dokaz, da Trbovelj ne gre izbrisati z zemljevida republike Slovenije, z Evrope in Sveta!?«
Ob praznikih je v navadi, da se kaj lepega zaželi - sebi in svojim: »Le eno si še želim skupaj z vami. Kot pravi Ivan Cankar: DELA NAM DAJTE, NE MILOŠČINE!«
V nadaljevanju je okrcal
tudi tiste politike, «...ki na svoji poti navzgor prehitro pozabijo tiste trenutke, ko smo jim bili za njihov lastni uspeh in za njihovo lastno blaginjo še kako prepotrebni. Nekateri so očitno premalo iztržili do trenutka, ko so nas povsem pozabili, skušali zavreči in postaviti na piedestal lastnega pohlepa in slave in pozabili, da slava mine, denar pojame, ostane pa človek, prijatelj, sodrug - v dobrem in v slabem.«
Končal je z verzi iz Prešernovega Uvoda h Krstu pri Savici, v katerih povabi s seboj: »...VAS, KTERIH RAMA SE UKLONITI NOČE...«
Med gosti je bil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Borut Pahor, ki je v pozdravu in čestitkah za praznik odkrito priznal, da ne more ustreči županu, ki ga je prosil, naj pove kaj optimističnega. Ob tej županovi željije bil malce začuden in si je podrobneje ogledal gospodarsko strukturo občine. »V podatkih izstopa zelo surova statistika, da je med vami vsak peti za delo sposoben, brez dela, z malo možnosti, kratkoročno gledano, da bi šlo na bolje.«
Še enkrat si je pogledal televizijsko reportažo, ki je bila predvajana pred nedavnim na nacionalni TV, v kateri je bilo brez dramatiziranja vidno dramatično stanje v Trbovljah, torej:
»Spoštovani gospod župan, težko je priti po tem v Trbovlje in vlivati optimizem. To bi si lahko dovolil le, če bi s seboj v žepu prinesel neke projekte za nova delovna mesta. Teh projektov s seboj nimam...«
Z razumevanjem spremlja prizadevanja, delo in občuduje voljo, ki jo ima župan in člani občinskega sveta, ko se ozirajo po izhodih iz nastale težke situacije, vendar: »...vsega tega dela preprosto ni mogoče opraviti, če med vami vsemi ni prisoten nek zdrav odnos...Največja odgovornost za razvojni preobrat je v rokah vaše občine same...Hočem reči, da država ne more in ne želi mižati pred problemi, s katerimi se danes soočate, vendar je večina
problemov in priložnosti v domačih rokah. Vsekakor ne želim in ne smem, bog ne daj, posegati v politične in strankarske razmere v vaši občini, vendar poznavalci so me opomnili, da bi kakšen problem lažje in hitreje rešili, če bi bilo v občinskem svetu več sloge in zavezništva...«
Zagotovo si tega želijo tudi vsi občani, ki jih ob neplačanih računih in drugih vsakdanjih tegobah zdrahe v občinskem svetu le še žalostijo, saj so, ne nazadnje, vse te predstavnike sami volili, v dobri veri, da delajo najboljše zase in za svoje otroke...
ter uveljavitev na področju izobraževanja in komunikacije med mladimi. Občinski svet je predloga komisije potrdil, kakor je potrdil tudi predlog, da bo MILENA JAMŠEK z Dobovca odslej častna občanka, zaradi posebnih zaslug in izjemnih dosežkov v kulturi, v društvenih dejavnostih in v krajevni samoupravi.
Po opravljeni podelitvi nagrad, priznanj in imenovanj so člani Debatnega kluba Logos pred komisijo, ki so jo sestavljali Borut Pahor, Jakob Štrovs in Bogdan Barovič debatirali o tem ali »ostati v Trbovljah« ali (čim preje) »oditi iz Trbovelj«.
lahko povzročala resne težave. Ampak le tistemu, ki svojih korenin ni pognal v Trbovljah. Za vkoreninjene se ve, na kateri strani ostanejo!!!
Prireditev je obarval s svojim nastopom Mešani pevski zbor Akademik iz Trbovelj z zborovodjo Blažem Rojkom. Vsa stvar pa je dobila najbolj svečan prizvok v trenutku, ko je častna občanka Milena Jamšek v spremstvu Boruta Pahorja na eni in Bogdana Baroviča na drugi strani, zapuščala dvorano. Takrat seje oglasila pesem Slavčkov, ki so svoji nekdanji članici pripravili popolno presenečenje in tudi publiki, ki je nemo stoje obmirovala in poslušala njihovo pesem.
•J' i 1 ’
Občinski praznik je tudi priložnost, ko se podeljujejo občinska priznanja, prvo-junijske nagrade in imenuje častni občan. Komisija za občinska priznanja je predlagala občinskemu svetu, da za leto 2003 podeli prvojunijska nagrado DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na humanističnem, socialnem, vzgojnem in preventivno zdravstvenem področju in DEBATNEMU KLUBU LOGOS TRBOVLJE za večletno uspešno nadpovprečno inovativno delo
P
Dve dijakinji sta zagovarjali »ostati« in dijak in dijakinja pa »oditi« - vsi enkratni in odlični v svojih trditvah -odločitev komisije ni bila lahka, vendar edina in sprejemljiva je bila zmaga zagovornikov trditve, da se splača ostati. Borut Pahor, ki je odločitev komisije sporočil javnosti, se je postavil na drugo stran, kajti zares so bili argumenti obeh strani dovolj prepričljivi, da bi odločitev
Za to priložnost je Antonio Živkovič, fotograf s posebnim, svojstvenim stilom v čmo-beli fotografiji, predstavil delo iz cikla Odsevi, sestavljeno in množice malih fotografij z motivi iz časa industrijske revolucije, razcveta in umiranja nekdanjih industrijskih gigantov, kar je njegov najljubši motiv in specialnost.
Potem je sledilo družabno srečanje, kot je že v navadi, v avli Delavskega doma in po nasmejanih obrazih sodeč in ob mnogih »srečno« si upam trditi, da so bili vsi zelo zadovoljni in daje prireditev dosegla namen.
Besedilo: MaH Foto: Stane VVeiss
-iy
Oblikovanje in prelomi:
-	biltenov, knjig,
-	informativnih zloženk,
-	almanahov...
tŠT'
Naročilo In Informacije: 031/464-118. 040/267-411 zasovc(r> email.si


FUNŠTERC
^--------
BRALNA MIŠKA POVEZALA OTROKE, STARŠE IN
VZGOJITELJICE
Vrteške gledališke dejavnosti
X J rsto let v Vrtcu V Zagorje poteka Bralna miška, ko otroci vzgojiteljicam pripovedujejo pravljice. No, pravzaprav ni čisto tako, ampak najprej vzgojiteljice pripravijo seznam pravljic ali otroških knjižic, iz katerih si otroci izberejo pet takšnih, ki jih v sodelovanju s Knjižnico Zagorje dobijo na razpolago, jih dostavijo svojim staršem in... Ja, potlej pa naj bi bili starši spodbujeni, da si vzamejo čas in otroku berejo, da si otroci zapomnijo pravljico in jo potem povedo vzgojiteljici ali knjižničarki. S pripovedovanjem vzgojiteljici in drugim otrokom, od doma prebranih knjigah, toplino svojega doma otroci prenašajo v vrtec in tako čustveno premostijo razliko med domom
in vrtcem. Predvsem pa je vzgojni namen tudi ta, da starši svoje otroke navajajo na obiskovanje knjižnice in prireditev v knjižnici. V šolskem letu 2002/03 je Bralno miško osvojilo 128predšolcev, kar pomeni, da so si dedki in
babice, kot tudi starši vzeli dovolj časa za svoje malčke, da so osvojili Bralno miško. Na slavnostni prireditvi v sredo, 21. maja, v DD Zagorje je potekal tudi kulturni program, predšolski otroci pa so dobili priznanja in knjižno nagrado
za osvojitev Bralne Miške. Vzgojiteljice, ki so v tem šolskem letu pripravljale otroke na vstop v osnovno šolo, pa so bile: Magda Kovač, Anita Cvek, Srečka Vutkovič, Mojca Urbanija, Bernarda Jelševar, Irena Hudi, Biljana Omahne in Olga Stopar. Ravnateljica Vrtca Zagorje Tanja Starc pa je povedala, da v okviru zagorskega vrtca organizirajo veliko dejavnosti, v katerih lahko sodelujejo skupno otroci, starši in vzgojiteljice, saj je včasih ravno druženje tisti korak, kije dovolj, da se otroci počutijo povezane in ne odtujene, da radi hodijo v vrtec in da se tudi. sami znajo vključiti k igranju z drugimi in najti prijetnosti v različnih družabnih situacijah.
P.R.
HRASTNIŠKA CICIMATURA
J sredo, 28. maja so se v športni V dvorani na Logu spet predstavili otroci hrastniških vrtcev. Tokrat so se poslovili otroci oddelkov priprave na šolo in pripravili pred nabito polno dvorano prisrčen program. Sledili so plesi na spremljajočo glasbo, ki sojih popestrili razni izdelki iz kartona: harmonike in kitare, na katere so brenkali v ustreznem ritmu. Pomagali so si tudi s konjički (Moj očka ima...) in vesli (Po jezeru...).
Male maturante je spodbudila ravnateljica Slavi Pavlič in jim zaželela lepo prihodnost. Nagovoril jih je tudi podžupan Marijan Dolanc in poudaril, da so to prvi
devetletkarji v naši občini. Obljubil jim je ustrezne prostore in novo opremo. Vzgojiteljicam pa je čestital za delo z malimi šolarji, saj so jim dale mnogo znanja in človeške topline v času, ko so jim otroci zaupani.
Na koncu so se zabavali še ob predstavi Tonija Mežana Lajnarjev cirkus, ki je s svojim sodelavcem prikazal enkratno parodijo na čarovniške trike, žonglerje in zabavne kvize. Tako na prijetni prireditvi hrastniških vrtcev niso uživali samo otroci, ampak tudi obiskovalci.
Fanči Moljk
Prvošolčki na Debelem
RTIČU, MALOŠOLARJI V UnIČNEM
\7' onec meseca maja so potovali po
J^ksvoji bližnji in daljni okolici tudi najmlajši Hrastničani. Tako so v tednu RK odpeljali prvošolčke na Debeli Rtič, malošolarji pa so pod vodstvom komunale obiskali deponijo Unično. Razložili so jim, kako delajo na deponiji, kakšne odpadke odlagajo, kako delujejo stroji in pozornost posvetili ločenemu zbiranju odpadkov, ki ga imajo v Hrastniku že štiri leta. Dobili so tudi razne vrste propagandnega materiala.
In ko smo jih povprašali, kaj jim je bilo najbolj všeč, so enoglasno izjavili: “Kako so stiskali smeti...”
________________________Fanči Moljk
SVEČANA PODELITEV BRALNE IN GLASBENE ZNAČKE V OŠ IVANA KAVČIČA IZLAKE
X J ponedeljek, 19.maja V 2003, seje v prostorih OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak, odvijala svečana podelitev bralne in glasbene značke. Tokratna podelitev je potekala malo drugače. V organizaciji in sponzorstvu je sodelovalo
7AS4vr
podjetje Desk d.o.o.. Projekt so na šoli začeli izvajati že
17.septembra, ko so učenci uradno pričeli s prebiranjem knjig za bralno značko. K projektu so povabili tudi založbi Grlica in Meander, ki sta se povabilu prijazno odzvali in so
obenem obeležili tudi Gulivetjev knjižni praznik. Izvedbo in program prireditve so skozi vse šolsko leto ustvarjali učenci knjižnjičarskega krožka s svojo mentorico Romano Poglajen, v sodelovanju z založbama. Na prireditev so bili vabljeni tudi
starši otrok ter krajani. Pri oblikovanju vabila je svoje dodala oblikovalka Janja Remškar.
K sodelovanju pri podelitvi bralne in glasbene značke učencem razredne stopnje so povabili pisateljico Tatjano
FUNŠTERC
---------h
Kokalj ter ilustratorja Adriana Janežiča. Pisateljica se je na pester način predstavila učencem. Zaupalajimje, daje tudi ona v svojih rosnih letih rada kakšno ušpičila. Svoje dogodivščine je nato zapisala v svojih knjigah. Ilustratorje med podelitvijo prikazal, kakšna je po njegovem prijazna šola. Učenci prvih razredov, ki so letos prvič osvojili bralno značko, so poleg priznanj dobili tudi knjižno nagrado. Učencem predmetne stopnje sta priznanja podelila glasbenik Tomo Jurak ter direktor založb Grlica in Meander Vlado Grlica. Kar nekaj učencev je prejelo knjižno nagrado, saj so vseh osem let zaporedoma osvojili bralno značko. Knjižne nagrade za učence je prispevalo društvo prijateljev mladine iz Zagorja. Učenci so si pridobili tudi glasbene značke za osvojeno znanje na glasbenem področju.
V avli šole so si lahko obiskovalci in učenci ogledali
Knjige so lahko kupili zase, kar sedemnajst pa so jih starši in obiskovalci podarili šolski knjižnici. S tem so omogočili dobro branje vsem učencem šole. Ob knjižnih policah seje prijazno predstavljal tudi hranilnik pujsek, ki je zbiral prostovoljne prispevke za nakup knjig. Vanj seje zbralo šest tisoč tolarjev, s katerimi so učenci kupili knjige po svoji izbiri za v šolsko knjižnico. Učenci so lahko svoje stare knjige izmenjavali za druge v
prisotne ter povabila pevce otroškega pevskega zbora iz Izlak in iz Mlinš, da s pesmijo oznanijo začetek knjižnega kviza. Voditelj kviza, glasbenik Tomo Jurak, je na oder povabil pisateljico Tatjano Kokalj, da se predstavi. Ilustrator Adriano Janežič seje medtem predstavil z risanjem štirih zabavnih ilustracij. Učenci sojima lahko zastavljali vprašanja, na katera sta rade volje odgovorila. Zatem je napočil trenutek za pričetek kviza. Omeniti moram, da sta vse knjige, iz katerih so se učenci pripravljali na knjižni kviz, založbi podarili šolski knjižnici. Voditelj je na svoja mesta povabil strokovno žirijo v sestavi ravnateljice Tatjane Krautberger, direktorja založb Grlica in Meander Vlada Grlice, pisateljice Tatjane Kokalj, ilustratorja Adriana Janežiča. Vlogo zapisovalke rezultatov j e prevzela računovodkinja Hedi Grošelj, kiji številke niso tuje. Učitelj športne vzgoje, Janez Pevc, pa je meril čas namenjen
likovno razstavo iz mednarodnega likovnega natečaja Evropske agencije za okolje, Royal Awards Foundation, iz Danske. Razstavo je k nam pripeljal inštitut za celostni razvoj in okolje IGRO iz Domžal. Motiv razstave j e bil Okolje danes in okoljejutri.
Založbi Grlica in Meander sta se v avli predstavili s svojimi književnimi policami. Obiskovalci so lahko knjige kupili po promocijskih cenah.
tako imenovani Bukvami. Vodja prodaje založb Grlica in Meander, Barbara Klaus, je od vsega začetka izvedbe projekta sodelovala s knjižničarko Romano Poglajen. Njuno sodelovanje je obrodilo lepe uspehe tako pri prodaji kot tudi pri izvedbi kviza.
Nadaljevanje programa je potekalo v prostorih telovadnice, kjer so se pridružili tudi starši. Ravnateljica Tatjana Krautberger je pozdravila vse
za odgovore tekmovalcev. Seveda tekmovanja brez tekmovalcev ne bi bilo, zato so na odru tudi ti zasedli svoja mesta. V kvizu so sodelovali učenci od drugega do osmega razreda. Izbrali so si domiselna imena, Knjigožeri in Knjigoljubi. Skupini Knjigožerov je pomagal pomočnik ravnateljice Uroš Burgar, skupini Knjigoljubov pa učitelj športne vzgoje Milan Aničin. Obe skupini sta imeli
tudi pomoč enega od staršev. Sledila so navodila za reševanje kviza ter končno veliki finale. Učenci so tudi tokrat dokazali, da veliko berejo in da si prebrano tudi zapomnijo. Izid tekmovanja je bil ves čas zelo napet. Na koncu je skupina Knjigoljubov zmagala z zanemarljivo prednostjo. Kljub temu so bili vsi zelo zadovoljni
s svojim uspehom. Še bolj pa so se jim zasvetile iskrice v očeh ob podelitvi književnih nagrad. Voditelj seje prisotnim predstavil tudi v svoji pevski vlogi. Učenca sedmega razreda sta ga presenetila z izvedbo pesmi, ki jo je Tomo Jurak napisal sam ter jo igral s svojim prvim ansamblom Gugu. Ravnateljica se je za konec
zahvalila gostom ter založbi Grlica za pomoč pri izvedbi kulturnega dneva, povezanega s praznovanjem krajevnega praznika. Gostom je podelila darila, ki so jih pri likovnem pouku izdelali učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Srečanje se je zaključilo s pesmijo ter s povabilom, da obiskovalci svoje vtise zabeležijo v Knjigo
vtisov. Kar nekaj se jih je nabralo v njej, kar še dodatno dokazuje, daje tovrstna oblika sodelovanja res tisto pravo. Domov smo se vrnili za spoznanje bogatejši in s prijetno toplino v srcu. Pohvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi kulturnega dne. Z velikim veseljem pričakujemo sodelovanje v prihodnje.
----------—----------------------------------------- IRH
Hrastniški šolarji končali projekt COMENIUS 1
TV' o so pred tremi leti Xx.povabili hrastniško šolo k mednarodnemu projektu Arhitektura nekoč, danes in v prihodnosti, so se z veseljem odzvali. “Zdelo se
Dyveskolen, Kobenhavn S., NIZOZEMSKA: Bogerman, Sneek, BELGIJA:	MS
“Atheneum”, Dendermonde. Spoznavali so različne poglede na evropsko kulturo
Most,” se spominja mentorica. “Učenci so z zanimanjem prisluhnili domačinom, ki so z veliko naklonjenostjo in spoštovanjem govorili o svoji
- z obnovljenimi hišami in urejenimi zelenicami ter drevesnimi nasadi. Zelen pas bo ostal med Novim domom in Novim Logom.
Z moderno arhitekturo in
nam je zanimivo,” pravi ravnatelj Nikolaj Toplak, “saj bi tako združevali učenci znanje tujih jezikov, matematiko, logiko in splošno razgledanost...”
Projekt spada v program COMENIUS 1 - šolski projekti in je eden izmed programov evropske skupnosti za izobraževanje. “Pred tremi lei je sodelovalo 35 šol, zdaj jih je vključeno v različne projekte že preko 120,” je dejala Nada Vidovič, mentorica projekta, ki je pritegnila k sodelovanju še druge učitelje kot na primer učitelja računalništva in tehnike, angleščine, slovenščine,... V tem projektu so poleg hrastniške šole sodelovale še naslednje države: DANSKA: AAIS - Aalborg International School (nosilka projekta), DANSKA:
ter socialno in ekonomsko raznolikost držav udeleženk. Pri delu so težili k medsebojnemu razumevanju, spoštovanju ter strpnemu upoštevanju različnih pogledov na življenje. Navajali so se na delo v različnih kulturnih okoljih.
V prvem letu so se poglobili v arhitekturo v domačem kraju - v Hrastniku in okolici. Obdelali so značilen slovenski kozolec, naj starejšo kmečko hišo - Rižnarjevo, antično naselbino s svetiščem v Podkraju, kužni kamen ter spomenik Antona Sovreta v Šavni Peči, cerkev sv. Miklavža v Podkraju in značilno rudniško kolonijo. “Posebno se nam je priljubila Šavna Peč, vasica nad levim bregom Save, kamor se odcepi v hrib asfaltna cesta na relaciji Hrastnik - Zidani
preteklosti. Spoznali so, da živimo med ljudmi, ki imajo pozitiven odnos do naše preteklosti, do narave, arhitekture in kulturne dediščine kraja. Pomembno se jim zdi, da ohranjamo tisto, kar smo podedovali. Učenci so ob tem začeli tudi sami razmišljati o svojih koreninah...”
Tema drugega leta je bila Hrastnik danes. Predstaviti so želeli sodobno arhitekturo. Obiskali so GD Hrastnik, kjer so si ogledali načrte novega trgovskega centra Spar. Seznanili so se tudi o vrstah gradenj, prednostih montažne gradnje in ekoloških materialov. Bili so tudi na gradbišču. Oglasili so se na direkcijo za prostor, okolje in javne gospodarske družbe, kjer so ob kartnem načrtu ugotavljali, da bo Hrastnik v bodoče še lepše urejeno mesto
delom sodobnim arhitektov so se seznanili na obisku pri arhitektih Juriju Kolencu in Juriju Čuku v njunem biroju ARHE v Trbovljah. Spoznali so, da je merilo vsakega načrtovanja človek in da mora arhitekt svoje miselne zasnove najprej oblikovati v prostorični risbi, končne načrte pa potem izriše z računalnikom. S svojim izdelkom mora sodobni arhitekt zadovoljiti uporabnika, hkrati pa mora upoštevati estetiko, red in kulturo okolja, v katerem izdelek nastaja.
Vsak učenec je z računalniškim programom narisal tloris svojega stanovanja. “Naša stanovanja se zelo razlikujejo od tistih na Danskem, Belgiji in Nizozemskem,” so ugotovili.
Tretje leto je bilo v
7ASAvr
znamenju arhitekture v prihodnosti. “Izdelali smo miselne vzorce in upoštevali položaj hiše, velikost, finance, materiale, estetski videz...,” pripoveduje Tomaž, ki je bil v tem projektu “blažen med ženami”. Potem je sledil tloris hiše, računalniška obdelava podatkov, gradnja modulov in notranja oprema.
“Med svetlimi točkami tega projekta pa je bila tudi izmenjava obiskov,” navdu-
občudovali ljubljansko Tromostovje in prijazne ulice, so nenadoma rekli: “Zdaj pa pokažite še tiste puste ruske bloke...” Niso mogli verjeti, da jih pri nas nimamo. Prijetno presenečenje o naši deželi je bilo tako še večje. Seveda so si ogledali tudi hrastniški muzej, rudnik in steklarno, predstavili so jim šolo in svoj projekt.
V sredo, 14. maja letos pa so se z vlakom iz Zidanega
šeno pripovedujeta Tina in Maruša. “Najprej so nas obiskali Belgijci, Danci in Nizozemci - lani od 16. do 19. novembra...” Nad našo deželo so bili zelo navdušeni. Ne samo nad Bledom in Postojno. Nadvse so občudovali kalsko ravnino pred domom... In ko so
Mosta odpeljali proti Belgiji: Alja in Maruša, Tina, Maja, Anja, Maša, Tamara in Tomaž s spremstvom treh učiteljic. Udeležili so se zaključnega srečanja v Dendermondeju, kjer so svojim sovrstnikom uspešno predstavili svoje triletno delo, svojo šolo, Hrastnik in Slovenijo.
“Nastanjeni smo bili pri družinah svojih sovrstnikov,” so povedali hrastniški osmošolci, “kjer smo spoznavali različnost naših navad in utrjevali prijateljske vezi. Obiskali smo tudi staro univerzitetno mesto Ghent, kjer smo preizkušali znamenite belgijske praline in njihov sir. Sprejel nas je mdi predsednik parlamenta in župan mesta Dendermonde. Z naklonjenostjo je govoril o evropskem povezovanju na področju izobraževanja...” Dvajseturno vožnjo proti domu so prekinili za nekaj časa v Bruslju, kjer so si ogledali znameniti Grand Plače in si nakupili nekaj spominkov.
“V Slovenijo smo se vrnili 19. maja, polni lepih vtisov”, so še dejali. “V Belgiji smo
navezovali nove stike, veseli pa smo bili tudi ob predstavitvi projekta, ker so bili poslušalci zelo navdušeni nad našim delom. Hrastnikom in Slovenijo...”
Projekt je financirala evropska komisija za izobraževanje, ministrstvo za šolstvo in šport, potovanje pa so omogočili še Občina Hrastnik, Banka Zasavje, Občina Hrastnik, Toplarna Hrastnik, Občinski odbor LDS, RTH, Zavarovalnica Triglav, Svetovalni center, Parna pekarna Duričič R, GD Hrastnik, PAGAT, FORSTEK, KSP Hrastnik, “VAŠ POMOČNIK” Roman Dolanc s.p, SINET, STEDEK, OPAL Hrastnik, PROCVET Hrastnik.
Fanči Moljk
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
Mllghal
^ vidni,!
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
VMS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA I LOKALNA TELEVIZIJAl V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
'Ms^azr
3. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ZNANJU PRVE POMOČI
X J prejšnjem tednu je Območno združenje Rdečega križa V Litija izvedlo že tretje (letos prvič) medobčinsko tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence višje stopnje osnovnih
šol. Udeležilo se gaje osem tri-članskih ekip iz osnovnih šol Litija, Gradec. Vače. Šmartno. Gabrovka in Dole. Tekmovanje je potekalo
Ocena iz nudenja prve pomoči
v treh delih : reševanju pisnega testa, kvizu v treh težavnostnih stopnjah in nudenju prve pomoči. Najboljše znanje je pokazala druga ekipa Osnovne šole Šmartno, druga je bila ekipa iz Dol, tretja prva ekipa OŠ Litija itd. Vse ekipe so prejele priznanja, prve tri pa tudi praktična darila. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Velika Štanga. (D.L.)
Kulturni program učencev OŠ Velika Štanga
In osvojeno prvo mesto
\z
Utrip delovanja STPS
V Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so 30. maja na prireditvi ob bližajočem zaključku šole predstavili utrip delovanja šole in interesnih dejavnosti,
ki so potekale v tem šolskem letu.
Zavedajo se, da ima vsak izmed dijakov svojo zgodbo in svojo pot, a dijake druži
pripadnost šoli, ki ponuja mnogo izzivov in je pomemben mejnik v njihovem življenju. Profcsotji in dijaki so ponosni na vse uspehe, ki jih dosegajo na različnih tekmovanjih iz teoretičnega in praktičnega znanja ter športa.
V uvodu je ravnateljica STPŠ Marjetka Bizjak pohvalila delo dijakov in profesorjev, kar nedvomno dokazujejo tudi doseženi rezultati na različnih tekmovanjih.
Delček šolskega utripa so dijaki prikazali, ko so predstavili vaje, kijih izvajajo pri športni vzgoji, nekaj
poizkusov iz kemije in fizike, praktično delo mehanikov, predstavitev košarkarjev, ki tekmujejo v ŠKL. Damir Hegič se je predstavil s svojim besedilom na glasbeno podlago Eminema in zapel repersko skladbo Sej bo. Izdal je že svoj prvi CD in pripravlja že naslednjega. Zaplesala je Alenka Vidmar, mlad zasavski band Phenix je zapel pesmi, ki so jim mladi obiskovalci radi pritegnili. Nina Sitar je ob zaključku pripreditve zapela šolsko himno.
Med gosti prireditve je bil tudi podžupan Občine Trbovlje, Metod Kurent, ki je prenesel pozdrave župana, Bogdana Baroviča,
Prireditve ob bližajočem se zaključku šole, se je udeležil tudi Trboveljski podžupan Metod Kurent, ki je šolanje na tej šoli zaključil pred trinajstimi leti
7AWr
med ostalim pa je povedal, da je tudi sam pred trinajstimi leti zaključil šolanje na tej šoli in da želi vsem dijakom, da bi dosegli čimboljše rezultate pri svojem učenju in na različnih
Ravnateljica Marjetka Bizjak ni mogla skriti zadovoljstva ob številnih uspehih dijakov in dobremu delu učiteljev
tekmovanjih.
Ob tej priložnosti so uspešnim dijakom izročili pohvale, saj so dosegli dobre rezultate na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih, sodelovali na kvizu ali pri oblikovanju spletne strani v okviru projekta “Pomladni dan v Evropi”, ustvarili šolsko himno, se uvrstili med 16 najboljših ekip v ŠKL (kjer je tekmovalo 40 ekip op.a.), tistim, ki so od začetka izida sodelovali in pripravljali šolsko glasilo UTRIP in letos končujejo šolanje na STPŠ.
Naj naštejemo, kako so se uvrstili na tekmovanjih: na matematičnem šolskem tekmovanju je dobilo bronasto priznanje 20 dijakov, na regijskem je Gašper Fele osvojil srebrno priznanje. Na tekmovanju iz
fizike so štirje dijaki prejeli bronasto priznanje na regijskem tekmovanju, Marko Kuder in Božidar Rogič sta prejela pohvalo na državnem tekmovanju. Odlično sta se uvrstila Uroš Maserko in Alen Odžič na državnem tekmovanju poklicnih šol na ekipno 6. mesto. Uroš Maleš je zasedel 4. mesto, Gregor Podlogar 5. mesto in Jernej Klanšek 9. mesto na državnem tekmovanju s področja robotike. Na tekmovanju s področja elektrotehnike je bil Nejc Trentelj 6. s svojo raziskovalno nalogo s tega področja.
Aljaž Mežnarič sta sc odrezala pri angleški bralni	znački
(Bookvvorm EPI Reading Badge), Marko Kuder pa se je udeležil regijskega in državnega tekmovanja iz angleškega jezika, Tilen Lazar pa regijskega tekmovanja iz nemškega jezika.
Največ zaslug za nastanek šolske himne imajo Božidar Roglič, Aleksej Dolinšek, Aljoša Skočir in Jernej Jevševar.
Od prvih začetkov dalje je pri nastajanju šolskega glasila UTRIP aktivno sodelovalo
A S
/1 m
I

Letošnjo šolsko leto bo prejel nagrado šole Franc Prosenc, učitelj praktičnega pouka na STPŠ (z dvignjeno roko)
11 slučaju ostanite takšni, kot ste, obdržite dobro voljo, mladostno vedrino, bistrino kritičnega razmišljanja in
Hill
Šolsko glasilo UTRIP je zagledalo luč pred tremi leti.
Pri tem so sodelovali tudi dijaki, ki so letos prejeli pohvale. O njihovem delu je spregovorila mentorica Anita Drobež.
Kljub temu, da je velik poudarek pri šolanju na tehniških področjih, se lahko pohvalijo tudi z dobrimi rezultati pri tekmovanju iz jezikov. Bronasto Cankarjevo priznanje so na šolskem tekmovanju prejeli štirje dijaki, dva med njimi, Peter Knez in Nina Sitar pa tudi srebrno Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju. Rok Solina in
dijakov, ki bodo letos zaključili šolanje. Njihovo delo bodo po svojih močeh nadaljevali dijaki nižjih letnikov, ki so že sedaj sodelovali pri pripravi glasila.
Naj ob koncu citiram misel Anite Drobež, kije bila namenjena njenim UTRIPOVCEM, vendar menim, daje povsem velja za vse dijake: V vsakem
.~ 7
F-i
Avtomehaniki na STPŠ znajo popraviti motor -ali to uspe tudi vam!
presojanja, predvsem pa svojo enkratnost in neponovljivost.
In dijaki STPŠ so res enkratni in neponovljivi, vsakdo od njih piše svojo zgodbo življenja, doživlja svoje sončne in senčne strani. Njihove zgodbe se kdaj obelodanijo, včasih ostanejo skrite.
Irena Vozelj
7AsAvr
50 LET HRASTNIŠKE GLASBENE ŠOLE
"X J četrtek, 15. maja je GŠ Hrastnik priredila v delavskem V domu slavnostni koncert ob svoji 50-letnici delovanja. Udeležili so se ga številni ljubitelji glasbe, starši gojencev in povabljeni gostje, med katerimi so bili tudi nekdanji gojenci, ravnatelji in učitelji GŠ.
Slavnostni govornik je bil župan Miran Jerič, ki je poudaril pomen glasbenega izobraževanja med mladino. Razveseljiv se mu zdi podatek, da je v Sloveniji na 53 javnih in treh zasebnih glasbenih
šolah preko 23.000 gojencev, kar nas uvršča v sam evropski glasbeno-kultumi vrh.... Zahvalil se jim je za sodelovanje na raznih občinskih proslavah in prireditvah in obljubil, da bodo tudi v naslednjem letu zagotovili sredstva za njihove potrebe v občinskem proračunu.
Ravnateljica Polona Kovač, ki je pred začetkom koncerta pozdravila vse navzoče, je poudarila, da pomeni pomoč občine temelj sodelovanja in napredka. “Našo rast spremljajo dragocene lastnosti,” je dejala,”ki so zorele v preteklih letih: zmožnost sodelovanja, kreativnost, vztrajnost in iskrenost...” Glasbo dojema vsakdo na svoj način, je še dodala in izrazila večno vprašanje, kako jo sporočiti otrokom, da jo bodo vzljubili in razumeli. V hrastniški GŠ se zavedajo tega poslanstva...
Programje vseboval točke iz vseh glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo na šoli - od plesne pripravnice in baleta do simfoničnega orkestra na koncu koncerta. Vmes o navduševali gojenci z igranjem na kitaro, harmoniko, violino, klavir, citre, rog, pozavno, klarinet, flavto in diatonično harmoniko.
Ob tej priložnosti je izšla tudi brošura 50 LET GLASBENE ŠOLE HRASTNIK, ki jo je izdala skupina avtorjev, uredila pa ravnateljica Polona Kovač. Na začetku je zapis župana Mirana Jeriča ob
obletnici šole, sledijo razmišljanja Franca Okorna, ki je bil na glasbeni šoli celih 20 let - od tega 12 let kot ravnatelj. Zdaj že enajst let kot svetovalec vlade na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport skrbi za glasbeno šolstvo v RS. O ljubezni do glasbe je pisala Elizabeta Jakšič, kije vodila to ustanovo celih 20 let. Polona Kovač se je lotila matematičnega pogleda razvoja glasbene dejavnosti in hrastniškem področju od 19. stoletja dalje in predstavila priznana glasbenika, rojena v Hrastniku. To sta
Sebastjan Leskovšek, Domen Majcen in Vasja Kocman - trobenta
klarinetist Bruno Brun in Ernest Ačkun. Sledi povzetek pomembnejših dogodkov iz šolske kronike: 1953 - ustanovitev samostojne glasbene šole, 1961 - 1963 - pouk v GŠ v Radečah, 1969 - začetek pouka baleta, 1973 - odprli oddelek v Sevnici, 1976 - prva adaptacija šole, 1981 - prekinitev pouka na Dolu, 1986 -prekinitev pouka v Sevnici, 1989 - začetek pouka citer, 1992 - začeli s povpraševanjem tečajne oblike poučevanja električne klaviature pri metodi Vamaha, 1994 - nova fasada na šoli, 1996 - sprejet odlok o ustanovitvi javnega zavoda, 1998 - preureditev kletnih prostorov v plesno učilnico, 2000 - sprejet zakon o GŠ, 2002 - otvoritev novega parkirišča pred šolo.
Na naslednjih straneh so navedeni vsi delavci šole od začetka do danes in učenci, ki so nadaljevali glasbeno šolanje. Na koncu so objavili še nekaj sestavkov gojencev, ki razmišljajo o svojem glasbenem izobraževanju. Brošuro poživljajo fotografije iz arhiva GŠ in Zasavskega muzeja Trbovlje. Navedeni so tudi sponzorji, ki sojim pomagali ob jubilejnem 50. letu.
Čestitkam in željam za uspešno delo, ki jih sprejemajo v letošnjem letu, se pridružujemo tudi bralci Zasavca. _______________________________________________Fanči Moljk
Delavska godba Trbovlje - najboljša
rVveza pihalnih godb Slovenije je v /—/nedeljo, 11. maja organizirala 23. tekmovanje slovenskih pihalnih godb oziroma pihalnih orkestrov. V okviru triletnega tekmovalnega ciklusa sta tokrat tekmovali dve skupini, prva v Kamniku in druga v Trbovljah.
V Trbovljah j e v koncertni skupini, kije najvišja kategorija glede na stopnjo
težavnosti, tekmovalo osem pihalnih godb: Delavska godba Trbovlje, pihalni orkester Krka, pihalni orkester Pošta Maribor, pihalni orkester Piran, pihalni orkester Slovenj Gradec, Glasbena šola Celje, pihalni orkester Logatec in papirniški pihalni orkester Vevče. Tekmovanje je ocenjevala posebna mednarodna ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval priznani glasbenik Tomaž
7AS4VC

Habe. Delavska godba Trbovlje je pod vodstvom profesorja Alojza Zupana - Vuja nastopila v gledališki dvorani DD Trbovlje in sicer kot prva. Poleg uvodne skladbe je morala izvajati tudi eno obvezno slovenskega avtorja. Po končanem nastopu vseh godb je ocenjevalna komisija razglasila rezultate.
Najvišjo oceno je prejela Delavska
+
godba Trbovlje, 354,5 točke in zlato plaketo s pohvalo. Na drugem mestu je bil pihalni orkester Krka s 352 točkami, godbeniki iz Celja pa so s 351 točkami osvojili tretje mesto.
Trboveljski godbeniki so tako vnovič potrdili sloves najboljše pihalne godbe v Sloveniji. Njihova kakovost je bila pred
d verni leti potrjena tudi v holandskem Kerkradeju, kjer so med svetovno elito osvojili osmo mesto, kar doslej še ni uspelo nobeni slovenski pihalni godbi. Po končanem tekmovanju so bili strokovnjaki enotnega mnenja, da so slovenske pihalne godbe zadnja leta dosegle velik napredek. Pri končnem seštevku osvojenih točk so
razlike zelo majhne, odločajo le nianse, ki pa so odločilnega pomena.
Za Delavsko godbo Trbovlje in njenega dirigenta j e ta uspeh naj večje darilo k njeni stoletnici, ki jo bodo slavili s slavnostnim koncertom v začetku junija. Za oboje jim veljajo prisrčne čestitke.
T.L.
5. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ZASAVSKE POKRAJINSKE ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV NA GRADU BOGENŠPERK
T itijsko Društvo upokojencev je 18. maja organiziralo zdaj že
JL/tradicionalno srečanje upokojeniških pevskih zborov iz Zasavja in Posavja. Tokrat so nastopili pevci iz društev upokojencev Brežice, Sevnica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorja ob Savi, Litije in Zaloga. Vsak od desetih zborov se je predstavil s tremi pesmimi. Ob zaključku srečanja so združeni skupaj pod vodstvom Lojzke Koritnik zapeli pesem Jožeta Škrinjarja Ne damo se.
Težko je z besedami opisati koliko pomeni posameznikom prepevanje v zboru. Tokrat so sedmim pevcem, starim nad osemdeset let podelili posebna spominska darila. Med njimi j e štel naj starejši pevec, Andrej Smrdelj iz Litije, 91 let. Moški pevski zbor DU Brežice pa vodi 88 letni zborovodja Franc Boškovič.
Vsem pevskim zborom je predsednik Zasavske pokrajinske zveze, Florjan Plevnik, podelil posebna priznanja za udeležbo na srečanju. Župan Občine Litija, Mirko Kaplja, pa je pozdravil prisotne in jih pohvalil za lepo zapete pesmi.
Ob takih srečanjih se običajno vidi koliko energije in volje imajo ljudje tudi v tretjem življenskem obdobju, da ohranjajo naše lepe domače pesmi, ki sojih nekateri hoteli kar pozabiti.
Veseli in razpoloženi so sklenili, da se srečajo naslednje leto na
Skupaj so pevski zbori zapeli pesem Jožeta Škrinjarja NE DAMO SE, pod vodstvom Lojzke Koritnik (foto: Zofka)
istem kraju in zapoj o še veliko pesmi. Za zaključek so se vsi nastopajoči zbrali v Kulturnem domu Šmartno pri Litiji, kjer sojih lepo pogostili poklepatali in skupaj zapeli.	Irena Vozelj
GLASBENI VEČER
Z'"'' lasbena šola Litija bo VJkoncem letošnjega leta proslavljala 50-letni jubilej delovanja, ko bodo pripravili tudi slavnostni jubilejni koncert. Da se trudijo in da
Eva Žontar na violini
h glasbi privabljajo vse več učencev, pa potrjujejo tudi z vsakoletnimi koncerti, ki jih ponavadi pripravijo v spomladanskih mesecih. Tudi letos je bilo tako, saj so kar precejšnjo skupino svojih učencev spodbudili h koncertu in v ponedeljek, 26. maja prijetno popestrili glasbeni večer. K nastopu so mentorji: Žužana Bartha, Alenka Grm, Veronika Hauptman, Maja Lebar, Mira Panič Brigita Šuler, Rado Černe, Dušan Drobnič, Slavčo Gorgiev in Marjan Grošelj pripravili pester repertoar, v katerem so se predstavile učenke baleta, pevske skupine, instrumentalne skupine, kot tudi
posamezniki na svojih inštrumentih. Po pozdravnih besedah ravnatelja GŠ Litije, Uroša Hribarja, je koncert pričel Pihalni orkester GŠ Litija, katerega dirigent je Slavčo Gorgiev, sledil je nastop učencev predšolske glasbe vzgoje, zatem je nastopil instrumentalni kvintet v sestavi: Matija Jelnikar (trobenta), Maruša Pavlin (klarinet), Nejc Grm (harmonika), Marcel Kralj (kitara) s slovensko narodno: Moj očka ‘ma konjička dva. Z western polko je zatem nastopil kvartet družine Tori (Niko-harmonika, Nina-flavta, Martin in Mitja -kitari). Glasbo sončnih žarkov so po skladbi Bilbroja na klavirju izvabljale: Barbara Dušak, Klavdija Tomažič,
Sara Jerant in Hana Kumar. Sledilo je nekaj solističnih točk, pri čemer so se za svoj nastop potrudili: Petra Komat (flavta) s skladbo Debussyja, Jani Izlakar (trobenta), Aljoša Končar (kitara), Maja Pavlica (klavir), Eva Žontar (violina), Hana Kastelic (klavir), zatem je svoj nastop s Schvvestkovo skladbo: Rock Boogie popestril duet harmonik v sestavi Mojce in Mateja Bizjaka. Zanimivo Avignonovo skladbo je na saksofon zaigral Miha Kragelj, nastopali pa so še: Maruša Koprivnikar (flavta), Urša Plaskan (kljunasta flavta), Nejc Grm (harmonika) in harmonikarski orkester pod vodstvom Dušana Drobniča.
Besedilo in slika: P.R.
NORI ZUR V IZLASKEM KULTURNEM DOMU
X J petek, 23.5.2003, ob 17.00 uri so člani dramskega krožka V OŠ Ivana Kavčiča iz Izlak predstavili igro Nori žur. Igraje nastajala skozi vse šolsko leto in je plod domišljije treh učenk, Anje Drnovšek, Manje Lamovšek in Anja Steklasa. Zanjo so same napisale scenarij, ki so se ga vsi člani krožka naučili. S sproščenostjo so jo predstavili in obiskovalcem neredko zvabili nasmeh na usta. V igraje bilo vloženega precej truda, zato je bila predstava res vredna ogleda. Vanjo so vpletli svojo mladost in razigranost ter zvrhano mero humorja. Kljub temu, da so se v uvodni besedi opravičevali zaradi svoje neprofesionalnosti, so dokazali, da so na najboljši poti, da takšni postanejo. Žal igra ni bila tako dobro obiskana, kot bi si učenci to zaslužili. Članom dramskega krožka kot tudi njihovi mentorici Romani Poglajen, za uspeh ob premierni predstavi iskreno čestitam ter jim želim še veliko tovrstnih uspehov.	IHjj
PRVI KORAK NAREJEN
X J soboto 24. maja je bil V narejen prvi korak za oživitev zamrlega kulturnega dogajanja v krajevni skupnosti Senožeti-Tirna v zagorski občini. V gasilskem domu v Šentlambertu je namreč ob 20. uri nastopila igralska skupina Kulturne sekcije Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kandrše. Pod vodstvom prizadevne Miše Alešovec je dvanajst mladih Kandršanov, starih od 9 do 23 let, uprizorilo šest šaljivo-poučnih igric izpod avtorskega peresa Milene Batič.
Obiskovalci so lahko uživali v igricah Olive, Kjer se prepirata dva. Čarovnik, Klepetavi Matiček ter Primož in šolska torba, za posladek pa so se nasmejali ob skeču z naslovom Gasilci. Okrog 40 gledalcev seje nabralo, s čimer so bili organizatorji ob številnih drugih dogodkih in idealnem vremenu za spravilo sena zadovoljni. Po predstavi so obiskovalci in nastopajoči nadaljevali z družabnim večerom ob dobrotah tamkajšnjih gospodinj in hladni kapljici. Zaslišala se je tudi pesem. Napovedane harmonike sicer ni bilo, a kdor si je želel zabave, se je zabaval. Organizatorji so zagotovili, da bodo Kandršane, ki so ob
koncu	radovedno	šteli
prostovoljne prispevke gledalcev, še povabili v goste. In	kdaj bodo v
si želijo pogostega nastopanja. V Šentlambertu so prijetno presenetili in očarali obiskovalce, sproščenost pa
Kdor bi bil rad očaran nad njimi, se lahko z voditeljico skupine dogovori za javni nastop. Dosegljiva je na GSM številki

ZVWc
Šentlambertu pripravili naslednjo kulturno prireditev? Nadaljevanje začetega niza kulturnih prireditev v krajevni skupnosti je napovedano za jesen. Kulturniške skupine, ki bi se rade predstavile tudi v Šentlambertu, lahko pokličejo na GSM številko 031 373 826.
Še to. Igralska skupina PGD Kandrše bo v naslednjih mesecih obogatila svoj repertoar z novimi igricami, ker
bodo z veseljem prinesli v vsako zasavsko vas in mesto.
031373 897.
Boštjan Grošelj
Marina Križnik razstavljala v knjižnici
v času od 19. do 31. maja je v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškaija v Trbovljah razstavljala slikarka Marine Križnik. Slikarka je samouk. Slika v oljni in akrilni tehniki.
Ob otvoritvi je sodelavka knjižnice recitirala avtoričine pesmi, saj se slikarka uveljavlja tudi na pesniškem področju, kar doslej večini ni bilo znano. Obiskovalci razstave oziroma prisotni na otvoritvi so v vpisno knjigo vpisali precej pohval in vzpodbudnih besed.
HEHBEEI
ZDRAV DUH
Kaveljci so nastopili pri Društvu upokojencev Trbovlje
TV-" aveljci so glasbena
J^^skupina, trio, v kateri skupaj pojo in igrajo Franci Kunaver na orglice, Minka Cilenšek na kitaro in Božo Slovenc na kadu (nekaj podobnega “kamplu” op.a.).
Odbor za literarno dejavnost pri DUT jih je 29. maja povabil na literarni večer zato, da bi predstavili nekaj pesmi, kijih je zbral in objavil besedila z notno podlago Franci Kunaver v “pesmarici”, kot ji sam pravi, z naslovom 100 radoživih slovenskih pesmi od Benečije do Prekmurja.
Franci Kunaverje veselje do petja podedoval po svoji mami, Zajčevi Mici iz Tomačevega pri Ljubljani. Bila je navdušena pevka v mešanem pevskem zboru Savski val, ki gaje vodil Blaž Arnič in so med prvimi zapeli na Radiu Ljubljana. Mama je imela nizek, žameten alt. Svojo ljubezen do petja je z vso ljubeznijo prenesla tudi na
svoje štiri otroke, ki so imeli “pevske vaje” doma v kuhinji, nastope pa v sosednji gostilni Pri Alešu na Ježici. Francijeva “ukuženost” z glasbo ga je popeljala skozi različne žandre, kjer je igral klavirsko hannoniko, pozavno..danes
orglice, ki spremljajo narodne pesmi, ki jih skrbno zapisuje, da bodo ostale tudi zanamcem. Njihov nastop j e bil šegavo
obarvan, saj so želeli obiskovalce razvedriti. Franci Kunaverje povedal kar nekaj Smešnih iz vseh slovenskih pokrajin. Zapeli so pesmi, ki so jih nekdaj ljudje prepevali ob različnih priložnostih, vse v narečju od koder izhajajo.
Obiskovalce so povabili, da skupaj zapoj o Zabučale gore, ki sojo Slovenci vzeli za svojo, čeprav je v originalu češka
pesem. Po formalnem delu se kar niso mogli raziti in pesemi so skupaj prepevali še naprej.
Tudi tokrat se je izkazalo kako dobri poznavalci glasbe so Trboveljčani, saj znajo vsako dobro glasbo in petje nagraditi z bučnim aplavzom, ki so ga bili nastopajoči zelo veseli. Ta nevidna medsebojna vez, ki sojo v tem kratkem času stkali, kaže, da se bodo Kaveljci še vrnili v Trbovlje, če bodo povabljeni.
Naj predstavimo eno od zapisanih pesmi, ki izhaja iz Smlednika:
Je bil enkrat en mlad vrtnar
Je hil enkrat en mlad vrtnar, da tac’ga ni h’lo v celi far’.
Veselo žvižgal, bil vesel in zraven tole pesem pek
Najlepšo rož ’co si bom ‘zbral, pa svoji ljub ’ci jo bom dal.
Če glih sem zdaj le reven kmet, bom vendar enkrat knezov zet.
Irena Vozelj
Spominska razstava Milana Tanška
Kaveljcem je prisluhnil tudi najstarejši Trboveljčan Stanislav Sajevic
X J četrtek, 22. maja so v hrastniški V galeriji odprli razstavo fotografij Milana Tanška, s katero so se člani Foto kluba Hrastnik želeli pokloniti spominu svojega dolgoletnega prijatelja in učitelja. Milan Tanšek je umrl lani, 29. julija, v 72. letu starosti.
Milan Tanšek je bil med Hrastničani zaradi svoje človeške topline in resnega odnosa do dela zelo priljubljen. Vinko Žagar, predsednik Foto kluba, je na otvoritvi razstave osvetlil njegovo življenjsko pot in delo. Milan je svojo mladost preživel v hrastniški rudarski koloniji, s petnajstimi leti pa seje znašel v vojni vihri. Odločil seje za odpor proti nasilju in se vključil v Zidanškovo brigado, kjer je bil najmlajši partizan. Po vojni je v številnih brigadah obnavljal porušeno domovino, se zaposlil v rudniku in se leta 1950 poročil. Upokojil seje leta 1980 v trboveljski Iskri.
Aktiven član Foto kluba je bila 41 let -od tega 20 let podpredsednik, zadnjih 5 let pa predsednik. Njegovo strokovnost
potrjuje tudi naziv inštruktor fotografije, bil je vodja republiške komisije za pospeševanje fotografske kulture, prejel je številna priznanja, od katerih omenimo zlato plaketo Janeza Puharja, ki jo je podelila Fotografska zveza Slovenije za organizacijo republiške razstave Pionirski foto 88.
Sicer pa se je Milan Tanšek ukvarjal z mladimi tudi v Hrastniku, saj je vodil foto krožek na OŠ NH Rajka trinajst let, na OŠ Vitka Pavliča tri leta, več kot dvajset let pa je pomagal tudi pri osnovnošolskih tekmovanjih mladih tehnikov.
Člani kluba so se težko odločili, kaj predstaviti iz obširnega opusa Milana Tanška. Vedno je nosil aparat s seboj, zato so njegovi pogosti motivi otroci, tržnice, ljudje z ulice, zimska idila,... Rad je imel mesta in tako so nastale kolekcije z njegovih potovanj v Zadar, Tetovo, Pašman, Prago,... In zimske idile s Pohorja, Bohinja,.. Rad je imel vodo, kamen, čeprav je govoril, daje vodo zelo težko fotografirati... Zadnje čase seje Milan ukvarjal z rudarskimi motivi, ki
počasi izginjajo, pa ideje zaradi bolezni ni uspel dokončati.
Vinko Žagarje poudaril zasluge Milana Tanška tudi na področju organizacije njihovih razstav in še posebno prizadevanja, daje klub po nekajletni krizi spet zaživel. Za vedno bo ostal njihov vzornik.
Na razstavi je 34 fotografij iz vseh Milanovih ustvarjalnih obdobji. Na ogled bo do 6. junija, potem pa jo bodo prestavili še v hrastniški zdravstveni dom.
Besedilo: Fanči Moljk Slika: arhiv - Foto klub Hrastnik
7AsAvr
1 ZDRAV DUH
H--------
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-
MI VAS NAGRADIMO
HPočen odgovor na zadnjo literarno -L uganko je bil Gregor Strniša. Tako je napisala tudi Viola Prosen z Izlak, ki prejme knjižno nagrado, ki jo poklanja naše uredništvo. Nagrado prejme po pošti.
Devetinšestdeseta literarna uganka bo zagotovo med lažjimi. Kar je zanimiveje, da tokrat uganka me prihaja iz naših logov, ampak iz daljnega Kolona. Rojenje bil- za moškega gre- okoli leta 495 pr.n.št. V prelepem, rodovitnem atiškem demosu Kolonu. Njegov oče Sofilos je bil lastnik pravcate tovarne orožja. V mladih letih seje naša uganka ukvarjala s športom in z glasbo ter večkrat dosegla tudi zmago pri različnih tekmovanjih. Prvo zmago pri tragiškem agonu je še neznani pisatelj dosegel, še predenje dopolnil 3o let, ko je s tragedijo o heroju Triptolemu premagal starega mojstra Ajshila. Ajshil mu zmage ni zameril, še več, celo v svoje drame je uvedel tretjega igralca, kar sicer velja za izum naše iskane osebe in mu da s tem svojevrstno priznanje. Naša uganka je upravljal tudi več pomembnih političnih funkcij, predvsem zaradi velikega
slovesa, ki si gaje pridobil. Bilje družaben in dokaj razigran pri vinu, pa vendar uglajen. Umrl je nekaj mesecev kasneje kot Evripid (leta 406). Padca Aten leta 404 torej ni dočakal. Bil je izredno plodovit pisatelj. Napisal je 130 dram, žal se jih je v celoti ohranilo le sedem. Nekaj najbolj znanih del, kijihje napisal: Kralj Ojdip, Antigona, Ojdip v Kolonu, ki je izšla že po njegovi smrti, opisuje pa Ojdipove poslednje trenutke, ko v spremstvu svojih hčera išče azil v Atiki, pa Elektra, Filoktet.
V pomoč vam tokrat navajam verz iz Antigone:
ANTIGONA: Če govoriš tako, mi zbujaš mržnjo,
in tudi mrtvemu boš mrzka, res.
Ti pusti mene in nespamet mojo, naj pretrpim gorje! Saj ni trpljenja, ki bi mi častno smrt odtehtalo.
Odgovore zapišite v kuponček in jih pošljite na uredništvo.
Uganko sestavil Igor Gošte
j ^	™	™	™	**:■	®	™	™	™	™	™	™	™	™	^
Avtor:.................
moje ime:.

'****••*•

naslov •#•••••••••••••••#••••#•«
■

:
■
■
«
:
:
»
!
*
KULTURNI KOLEDAR
26.5.1891 seje pri Žirovnici rodil pisatelj Janez Jalen.
28.5.1901 seje pri Ljubljani rodil pesnik Anton Vodnik.
1.6.1884 se je v Radovljici rodil arhitekt Ivan Vurnik.
Pripravil Igor Gošte
UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA
SOVRETA
/r‘'\b koncu meseca maja so
V_>/ obiskovalcem Knjižnice Antona Sovreta otroci iz hrastniškega vrtca Dolinca uprizorili prisrčno gledališko predstavo Zrcalce. Predstavo si je ogledalo 80 gledalcev, med katerimi je bilo tudi veliko majhnih otrok. Po končani predstavi ploskanju ni bilo konca, saj je bilo navdušenje gledalcev nad mladimi igralci zelo veliko. Obiskovalci knjižnice si lahko v čitalnici ogledate tudi razstavo z njihovimi risbicami in zgodbicami.
V četrtek, dne 29.maja 2003 smo gostili v knjižnici Igorja Gošteta, ki nam je predstavil svoj knjižni prvenec Svetla tema. Igor je človek poln optimizma, volje do življenja, veselja, čustev in vedno pripravljen sočloveku priskočiti na pomoč. Vse te njegove pozitivne lastnosti izžarevajo tudi iz njegovih pesmi, ki so pravi balzam za dušo.
Mateja Vodep
Prvomajska
Prvi maj ni več rdeč, čeprav je zapisan rdeče, je dela prost, a ni praznik dela.
Velike gospode na ta dan ni na spregled, skrije se v svoje graščine, ali kam daleč čez morje odleti.
Na prižnice stopijo gospodje iz sindikata,
pripravijo nagelj, drage žurke za rajo, poskrbijo za direndaj in TV maškerado. Po deželici se sliši marsikaj, potihem in naglas:
Pri nas je vse zakonito, nekaznovano ni mogoče krasti, se pa v procesu lastninjenja marsikaj izgubi, pozneje pa ni več mogoče najti, a za to so potrebne visoke šole, abomna na prvi strani, in biti s pravimi strici v žlahti.
Še Bog, ki vse vidi... in dobro plačuje in hudo kaznuje, samo gleda to kalvarijo in prizanesljivo miži.
Vlado Garantini

SVETLA TEMA
Igor Gošte
	
Izšel je pesniški prvenec avtorja Igorja Gošteta. Predstavitev bo 5.6.2003 ob 19.00 v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah
Vabljeni
Naročila na številko: 041/989-446 in 040/267-411
7AS4VG
f	'
Mladim
Zasavcem
Glede na to, da v naslednjem tednu zaključujejo osmošolci svoje osnovno šolanje, objavljamo nekaj njihovih razmišljanj iz šolskega glasila OŠ Ivana Cankarja. Mnogo vprašanj o življenju še niso rešili, vendar moramo priznati, da človek nikoli ne dobi odgovorov na vsa svoja vprašanja. Dobro je le vedeti, da je vse odvisno od nas samih. Tako pravi tudi ljudski pregovor: KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ SPAL... Osmošolcem torej želimo, da bi si dobro postlali....
P.S. Reševalcem pikic iz prejšnje številke pa smo risbo povečali, da bodo lahko videli številke.
Jaz sem lastovica
Jaz sem lastovica. V jeseni grem v Afriko z drugimi pticami, to je škorec, štorklja in druge ptice. Ne maram, da otroci mečejo kamenje vame. Moja najboljša prijateljica je lastovica Tania. Nekega dne sem padla v reko. Rešila meje deklica Katja. Spomnim se še, ko sem prvič vzletela iz gnezda. Rada jem črvičke in mušice. Moj rep j e škarjast.
Gala Kuder
Jaz sem lastovka
Nobeden me ne dobi. Sem bela in črna. Jeseni grem na jug. Rada lovim muhe in žuželke. Spomladi se vrnem s svoj dom. Ljudje me radi gledajo. Imam škarjast rep.
Nejc Koporce
Jaz sem lastovica
Nekega dne sem si poškodovala krilo. Ko se mi je pozdravilo, sem lahko spet letala naokoli. Jeseni sem odletela na jug. Včasih fantje vame mečejo kamenje. Tega ne maram. Takrat sem zelo žalostna. Moja najboljša prijateljica je lastovica Gala. Skupaj vsako leto letiva v Afriko. Gala mi je pomagala pozdraviti moje ranjeno krilo.
Tania Hriberšek
Jaz sem lastovica
Sem lastovica in imam čmomodro peije.
Jem muhe in razne žuželke. Vsako leto odletim na jug z drugimi pticami. Vsako leto imam mladičke. Sem dobra ptica, ker jem žuželke. Vsako pomlad se vračam v isto gnezdo. Če gaje potrebno kaj popraviti, to storim.
Uroš Kolenc
Jaz sem vrabec
Imam rumen kljun. Moje oči so črne in bele. Rep imam siv. Rad jem žuželke.
Klavdija Urankar
Jaz sem lastovica
Rada jem mušice in črve. Imam škarjat rep. Živim pod streho v gnezdu. Jeseni odletim v tople kraje. Letim z ostalimi lastovkami. Spomladi se skupaj z njimi vrnem. Med potjo bi kmalu padel v vodo.
Blaž Jerman
Kukavica
V našo hišo seje zaletela kukavica in je umrla. Pokopal sem jo v zemljo. Mama kukavicajo je potem iskala, aje ni našla.
Iztok Zlotler
Jaz sem lastovica
Vsako leto grem na jug in sem čez zimo tam. Spomladi se vrnemo nazaj v svoje gnezdo. Rada jem muhe in mušice.
Bogdan Juvan
Jaz sem lastovica
Rada letim po zraku.
Pozimi odletim v tople kraje.
Imam bel trebuh in rumen kljun.
Tina Vodenik
Jaz sem lastovica
Lepo pojem. Iz dneva v dan sem večja. Sem lepe bele barve.Nekega dne sem si poškodovala krilo in zato danes ne morem leteti. Rada jem mušice in majhne žuželke.
Ema Češko
Jaz sem sinica
Jem mušice in žuželke.
Lepo pojem. Letim po zraku in imam lepo perje. Kljun imam rumen.
Kristijan Bregar
Osmošolci so nam po vzoru Prešernovih gazel
_________________MIŠ MAŠ 0|
sporočili, kaj vedo in česa ne vedo.
Vem, da so si ljudje različni.
Vem, kako težko je živeti v prepričanju, da si nemočen.
Vem, kdaj je človeku težko pri srcu. Vem, zakaj človek živi svoje življenje. Vem, kje človeka boli, ko izve žalostno vest.
Ne vem, zakaj me skrbijo takšne stvari, ki me ne bi smele.
Vem, da sem stara štirinajst let.
Vem, kako sem se učila pisati.
Vem, kdaj sem prvič dobila slabo oceno. Vem, zakaj sem postala trmasta.
Vem, kje sem se navdušila za ples.
Ne vem, če mi bo kdaj v življenju kaj uspelo.
Vem, daje Atena grška boginja modrosti. Vem, kako so nastale prve rastline. Vem, kdaj so umorili Julija Cezarja. Vem, zakaj nastane oksoniev ion.
Vem, kje so živeli Maji.
Ne vem, če sem resnično zaljubljena vanj.
Vem, kje je padla prva atomska bomba. Vem, kako se pri fizik izračuna delo.
Vem, da smo nastali iz opic.
Ne vem, kaj hočem delati v življenju.
7AS4VC
MEDDRUŠTVENI FILATELISTIČNI RAZSTAVI V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE
TTMlatelistično društvo JT Trbovlje je od 22. maja do 25. maja organiziralo 4. filatelistično meddruštveno razstavo FIMERA 2003 in 2. filatelistično razstavo mladih FIRAMLA 2003. Obiskovalci, člani filatelističnih društev in ljubitelji poštnih znamk so se na njih lahko seznanili z različnimi
tematikami in načini zbiranja in urejanja zbirk poštnih znamk ter najrazličnejšega filatelističnega gradiva.
Kako sta razstavi nastali sta na otvoritveni slovesnosti povedala predsednika pripravljalnih odborov, Robert Jordan o članski razstavi in Bojan Bračič o mladinski razstavi. Oba sta pohvalila razstavljavce za njihovo prizadevno delo, da so pripravili nove ali dopolnili že kdaj razstavljene materiale. Ob tem gre velika zahvala tudi Pošti Slovenije, ki zna prisluhniti filatelistom in jim tudi pomagati pri pripravi razstave. Na
otvoritvi je nekaj pesmi zapel Mladinski pevski zbor pod vodstvom Ide Virt.
Ob otvoritvi razstave je spregovoril tudi župan Bogdan Barovič. Pohvalil je delo 60 članov filatelističnega društva in tistih, ki so pripravili razstavo. Take razstave so nedvomna vzpodbuda mladim, da sami prično s to ljubiteljsko
dejavnostjo.
Podpredsednik Filatelistične zveze Slovenije, Peter Suhadolc, je med ostalim povedal, daje današnji čas dostikrat nenaklonjen filatelistom, saj v poštnem prometu ne uporabljajo več samo znamke, ampak jih pogostoma nadomestijo z nalepkami, ki poštnim uslužbencem poenostavljajo delo, ker jim ni treba iskati primernih znamk, ki bi jih nalepili na kuverto ali razglednico.To pomeni, da zbiratelji žigosanih znamk težko dopolnjujejo svojo zbirko. Meni pa, daje pismo z znamkami bolj prijazno in
zato upa, da bodo poštni uslužbenci našli toliko časa, da bodo nalepili znamke in jih primemo požigosali.
Na koncu je Evgen Zadnik, direktor Poslovne enote Ljubljana Pošte Slovenije, predstavil pet novih znamk, razglednični in dotiskani dopisnici in pismo celino, ki jih je Pošta izdala tega dne. V zbirko Evropa sodi znamka na kateri je narisan in upodobljen plakat in ima nominalno vrednost z oznako D (107 SIT). Dmga znamka z nominalno vrednostjo 110 SIT prikazuje Kresnika, ki je eden od številnih mitoloških bitij in ga prikazujejo kot sončnega junaka. Ob 50 - letnici Avsenikove glasbe je Pošta Slovenije izdala blok s katerega nas gledata Slavko in Vilko Avsenik z nominalno vrednostjo 180 SIT.
Izdali so tudi znamko z
nominalno vrednostjo 180 SIT, ki ima motiv Evropskega prvenstva v vaterpolu. Znamka nima
značilnosti tipične športne znamke, saj je upodobljena Evropa, feničanska princesa, ki jo Zeus, v podobi bika, nese čez vodo, uradni znak prvenstva je slabo viden. Ljudskemu slikarstvu je posvečena znamka, ki prikazuje panjske končnice z motivom ogrebanja roja.
S tema dvema razstavama so trboveljski filatelisti skupaj s soorganizatorjem Filatelistično zvezo Slovenije in pokroviteljem Pošto Slovenije pripravili razstavi.
ki dokazujeta uspešno raziskovalno delo članov filatelističnih društev.
Irena Vozelj
■

www.rumenestrani.com
7ASAMP
5. ROŽNIKA 2003
POPOTNIŠKA ©
INDIJA KOROMANDIJA <2* del)
PUTTAPARTHI
T)o 7 umi vožnji z umazanim vlakom JL sva prispela v mesto Puttaparthi v zvezni državi Andhra Pradesh. Tukaj se vse vrti okrog gospoda z imenom Shri Sathya Sai Baba. Vsi artikli v trgovinah nosijo njegovo ime, ali pa vsaj kakšen njegov izrek, kot naprimer: HELP EVER, HURT NEVER (pomagaj vedno, rani nikoli) ali LOVE ALL, SERVE ALL (ljubi vse, služi vsem). Na najino veliko veselje so nama dovolili, da se nastaniva v njegovem ašramu, tako da nama je bila zagotovljena čistoča, pitna voda, poceni hrana in seveda vse, kar se je dogajalo v veliki dvorani,ki ji pravijo Mandir. Njegov ašram je zelo lepo urejen, čist, veliko je rastlinja in nasploh v zraku vlada nek zelo
prijeten občutek. Nekaj kar nama j e najbolj vzelo sapo na tem kraju pa so ptice. Če boš kdaj prišel tod mimo, se na večer usedi pod kakšno drevo in opazuj! Koliko ptic pride na večer semkaj! Česa takega še nisva videla. Ogromna drevesa in na njih ptica pri ptici. Ko se začne daniti se pričnejo oglašati, čez dan pa ni nikjer več nobene. Ko pa pride nov večer, zlato obarvana “fižolova” drevesa postanejo pravljična!
Tukaj se združujejo različni narodi sveta in vse svetovne religije. Tukaj ni nobenih razlik ampak enotnost. Baba pravi, da so vse religije enakovredne, saj vse učijo enake vrednote. Ljudje prihajajo iz vsepovsod: SLOVENIJA, ITALIJA, AVSTRIJA, NEMČIJA, HRVAŠKA,
BOSNA, ČRNA GORA, FRANCIJA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, ŠVICA, ČEŠKA, MADŽARSKA, ANGLIJA, RUSIJA, LITVA, GRČIJA, TURČIJA, EGIPT, IZRAEL, IRAN, AFRIŠKE DRŽAVE, ŠRI LANKA, SINGAPUR, INDONEZIJA, MALEZIJA, TAJSKA, KITAJSKA, JAPONSKA, MEHIKA, PERU, VENEZUELA, BRAZILIJA,....in vsi oblečeni v belo.
V Mandirju Sai Baba hodi med množico ljudi in počne različne stvari. Ljudje mu dajejo pisma z željami, on pa materializira Vibhuti - sveti prah. Enostavno malce podrgne s prsti in iz roke se mu usuje prah. Nekatere posameznike pokliče tudi na poseben intervju, kjer jim daje odgovore na najrazličnejša vprašanja, materializira jim kakšno darilce, največkrat prstan,...Sai Baba velja za izredno močnega jogija, modreca, ogromno ljudi pa trdi celo, da je utelešenje boga.
1.	marca je bilo tu praznovanje praznika Mahašivaratri. Prišlo je okrog 300.000 ljudi, tako da smo se v vrsto za vhod v dvorano postavili že ob 5h zjutraj, program pa seje začel ob 15h. Torej 10 ur čakanja v vrsti, a je kar hitro minilo. Ex Jugoslovani smo se zbrali v skupino s 107 ljudmi. Prav lepo. Pridružila sva se pevskima skupinama. Rok moški, Sabina pa ženski. Tu je pač vse tako! vrste za dvorano, vrste za kantino, vrste za sladoled,...vse je podeljeno na moške in ženske. Ni nama bilo preveč všeč, toda tu na ta čuden način se včasih tudi kaj pridobi. Zelo sva uživala ob učenju indijskih pesmi, ki smo jih kasneje peli na samem praznovanju.
In kaj se sploh dogaja za Mahašivaratri? Sai Baba v svojem trebuhu manifestira Lingam (kozmično jajce, ki predstavlja esenco vsega) in ga izpljune skozi usta. To velja za izredno svet trenutek in zaradi tega je sem prišlo tudi
že čez milijon ljudi! Ko manifestira lingam, se mu telo močno segreje (na temperaturo, ki je baje ne prenese noben človek), zato ga hladijo z ventilatorji. Ko se v Babi začne razvijati ta lingam, se zaradi ustvarjenega magnetnega polja na tega 77 letnika skoraj da lepijo predmeti železnega izvora.
Pravijo, daje ta proces zanj zelo boleč, saj naj bi v tem trenutku nase prevzel ogromno svetovnega trpljenja. Zato gaje nek star privrženec v svojem govoru prosil v imenu vseh, naj se ne muči, ampak naj ga enostavno naredi z roko. Baba se mu je nasmejal, malo pomigal z roko in hopla!! LINGAM!!!! Vsi smo bili presenečeni, saj je bilo rečeno, da ga bo manifestiral ob 7h zvečer. V trenutku, ko gaje naredil, seje zasvetilo in v roki se mu je zableščalo zlato jajce - lingam. Nato so se pričele peti pesmi - bhajani. To se poje tako, da vodilni pevec zapoje eno vrstico, ostali pa za njim ponovijo. No, ob 7hl5 zvečer je šokiral ljudi z drugim lingamom, malo manjšim, a bolj pomembnim, saj ga je izpljunil. Petje se je nadaljevalo do 6h zjutraj, potem pa se je vse umirilo in Mahašivaratrija je bilo konec.
V Puttaparthiju sva ostala še 4 dni, potem pa sva se odpravila na 44 ur dolgo pot....
Ali veste, kaj storijo v Indiji prodajalke, če nimajo za vrniti pol rupije drobiža? Dajo ti bombon! To nama je bilo zelo všeč.
Rok in Sabina
FUNŠTERC, MJETUKA PA KUFE, PA RAB AL
rV’asavski muzej Trbovlje, nekdaj
/ imenovan Muzej narodne osvoboditve okraja Trbovlje, je bil ustanovljen v petdesetih letih 20. stoletja z namenom, da ohranja spomine na NOB in delavsko gibanje. Muzealci so sodobno zgodovino pojmovali širše in so leta 1983 v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Celje začeli muzejsko urejati stanovanje v tipični rudarski koloniji.
V	katalogu stalne etnološke razstave v koloniji Njiva v Trbovljah z naslovom »Rudarsko stanovanje« je avtorica Jana Mlakar Adamič zapisala: «Star pregovor pravi, da gre tretjič rado, zato upam, da bomo po ureditvi prvega rudarskega stanovanja v letu 1983, sedaj drugega, uspeli pridobiti še tretjega, vendar v krajšem času. Tako bomo realizirali projekt predstavitve rudarskega življenja.«
V	prvi zbirki — prvem stanovanju- je predstavljen način življenja rudarjev in njihovih družin v 20. letih 20. stoletja, medtem ko je v drugi isti sloj predstavljen na enak način v naslednjem obdobju, v 50.oziroma 60. letih tega časa. Druga ambientalna postavitev je za štirideset let odmaknjena od prve, deli pa ju le ena stena. Skupaj tvorita celoto, ki preko razstavljenih eksponatov in ambienta tistega časa spregovori o družbenih, političnih, duhovnih in ekonomskih razmerah, predvsem pa o načinu življenja rudarjev in njihovih družin. Zbirko, kije s 1.6.2003, na občinski praznik občine Trbovlje, predana javnosti, spremlja želja:«...da bi se seznanili tudi s to platjo naše preteklosti, sejo naučili ceniti in spoštovati,...« zato so del bogate etnološke dediščine na ta način iztrgali preteklosti.
Odprtje stalne etnološke razstave j e bilo v četrtek, 29. maja v koloniji Njiva. V kulturnem programu so sodelovali dijaki Gimnazije Trbovlje z izsekom literarnega večera, ki ga pripravljajo, s poezijo in prozo trboveljskih rojakov, pisateljev in pesnikov. Zbranim je spregovorila etnologinja Jana Mlakar Adamič, ki je glavni »krivec« za ohranitev in predstavitev načina življenja starih staršev trenutne srednje generacije. Ob ogledu stanovanj ima obiskovalec zares občutek, kot da ljudje prebivajo, živijo v njih, le da jih trenutno ni doma. Bicikel pred vrati dokazuje, da niso daleč in da se bodo v kratkem vrnili n funšterc in tuopu kufe pa še
CRIKVENICA
n kak štamprl. Očitno pa ni navaden dan, sej je tud mjetuka tmle, uuu pa prjeste z mulce.
Jasno, saj otvoritev drugega rudarskega stanovanja ni majhna stvar. Kljub grmenju ali pa prav zaradi temnih oblakov iz katerih je grmelo, je bilo vzdušje na moč »domačno«, saj ima ob tem človek občutek, da ima tudi oni, tam zgoraj, prste zraven, ker se ni ulilo. Lahko pa, da ga malo jezi, ker se želja muzealcev, da bi se revitalizirala in sanirala celotna kolonija, kot je projekt pripravil IBT oziroma arhitekt Jani Kolenc
ni uresničila. Planirana je bila obnova vseh objektov, delno rušenje kleti in barak in odprtje kolonije proti Delavskemu in Rudarskemu domu. Obenem bi se sanirala vsaj ena Štirna in perišče ter postavila krušna peč. Ampak...Dejansko stanje je izveden
projekt sanacije stanovanja, ki sta ga pripravila in izvedla Jurij Kolenc in etnolog Vito Hazler iz Celja v letu 1983. Stanovanje je opremljeno predstavljalo takrat enega prvih muzejev na prostem, izven muzejskih sten. Staroselci na Njivi pa so dali žegen nad prikazanim in organizirali so otvoritev in širšo predstavitev. To je bila tudi prelomnica v razvoju muzeja. Ob prihodu etnologinje Jane Mlakar Adamič pa je muzej na tem področju »doletela« velika sprememba. Posledice? Eno od njih si lahko ogledate na Njivi.
»Pogled nazaj ...in naprej« je v katalogu Rudarsko stanovanje usmeril direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Miran Kalšek, kije tudi pozdravil obiskovalce in jih povabil »u kuhno«, kije bila založena z etno hrano od Martina.
Jona Mlakar Adamič
Bivalna kulturo skozi čas
Zasavski muzal tirbovlie
7AS4vr
Mali
+
»DA - TO MOJE RODNO JE TRBOVLJE«
...je v eni izmed mnogih pesmi, posvečenih Trbovljam, zatrdil literat Janez Krajnc. Tako razmišljajo tudi vsi stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah, »doma na Tereziji«, ki nikoli ne
mero navdušenja in veselja. Proslave so se vrstile več dni. Odvijala so se razna športna tekmovanja... Skratka, ni manjkalo vsesplošnega zadovoljstva.« In primerjava z danes:«Ko tako razmišljam.
pozabijo na dan, ko njihovo mesto praznuje. Ne pozabijo na dogodke tistega prvega junija, zaradi katerega seje za mnoge »svet postavil na glavo« in se je jasno pokazalo, kdo j e kdo v trboveljski dolini...
V spomin na revolucionarno preteklost in v opomin sedanjosti in prihodnosti, je bila svečana prireditev v počastitev občinskega praznika v sredo popoldan, 28. maja 2003, pred Domom upokojencev. Stanovalci se globoko zavedajo, da so časi neprijazni do Zasavja, do delavcev brez dela in knapov brez rudnika ter mladih brez cilja. Storiti sami pač ne morejo veliko, lahko pa s svojo prisotnostjo in bogatimi izkušnjami iz preteklih kriz, saj to ni ne prva in najbrž tudi ne zadnja, s katero se spopada svetovno gospodarstvo in kot del njega tudi zasavsko, pomagajo na poti »navzgor«.
Slavnostna govornica, direktorica Danica Hren, seje v svojem govoru spominjala občinskih praznikov izpred dveh desetletij:«...ko smo ta praznik praznovali z veliko
se vprašam, ali so trboveljski delavci ubogi kočevski medvedi in jih je treba zavarovati s tonami neuporabnega papirja?!...Odgovor je preprost: zadeve smo v tej dolini začeli reševati na napačnem koncu. Če bi kot izhodišče izbrali sporočila, ki nam jih je prinašal leta in leta naš občinski praznik, bi bili problemi rešljivi z levo roko...Občinski praznik nas danes ne spominja več na rudarje in delavce za tekočim trakom. Še manj na razne uspehe. Ne spominja nas iz enostavnega razloga, ker smo pozabili na dejstvo, daje samo delo vrednota. Vrednota, kije vredna spoštovanja in ima svojo neprecenljivo ceno Pri tem pa ne mislim na »zaposlitev«, pač pa na delo, ki ustvarja rezultate. Prav to delo pa je v zadnjem desetletju popolnoma izgubilo status vrednote in prav tako naš občinski praznik ni več tisto, kar je bil nekoč.« Njen opis delavca in rudarja iz preteklih let, ponosnega in klenega, se močno razlikuje od današnje podobe le-tega, »...revčka,
zgubo, nebodigatreba in podobno, ki ne more poravnati mesečnih položnic, Ta, neredko zapit, zgrbljen suhec se z vsemi močmi oklepa poslednje bilke, ki mu jo ponuja zaposlitev. Razmišlja ali bo drugi dan še obdržal službo ali pa bo pristal na zavodu za zaposlovanje?! In... S čim bo nahranil otroke, kako jim bo kupil knjige in čevlje...Prepričana sem, če bi v tej dolini delu povrnili veljavo, ga zopet sprejeli kot bistvo človeka, bi bila vsa delavska zakonodaja odveč...« Poudarila je, da bi se prav zaradi vsega tega morali še bolj zavedati vzrokov, zaradi katerih je »nastal« občinski praznik in »...stopiti v bran tistih idealov, za katere so mnogi dali v tej dolini tudi svoja življenja in ki jih hoče današnja, tako imenovana, trboveljska intelektualna elita iz čiste muhavosti ali sprijene
popoldne. Čestitki in željam se je pridružil Trboveljski župan Bogdan Barovič, ki je na proslavi nastopal v dvojni vlogi, saj je bil »navzoč« tudi kot slikar. V preddverju, v »Galeriji Doma«, je bilo razstavljenih nekaj njegovih slik, ki so ga predstavile še v eni izmed njegovih številnih dejavnosti. Razstavo je v imenu Janeza Krajnca odprl Tine Lenarčič in med drugim označil njegova dela »kot silovit izbruh slikarskega entuziazma«. V svojih razstavljenih delih se slikar iz sinje modrine neba, turkizno modrega morja in razpenjenih belo modrikastih valov seli naravnost v oranžno rdeče zahajajoče sonce, v širjave rdeče rjave površine zemlje in v njeno žarečo rdečo notranjost. In vendar - vse je eno!
Ko je zbrane pozdravil in jih nagovoril kot župan, je iz
strahopetnosti poteptati...« V nadaljevanju je omenila tudi uspehe in dosežke v domu in njihov pozitiven odnos do vsakršnega dela in vseh zaposlenih delavcev, katerih želja in namen je poskrbeti za dostojno, človeka vredno preživljanje vsakega dneva slehernega od njihovih stanovalcev oziroma oskrbovancev in jim čestitala za praznik in zaželela prijetno
njegovih besed vel optimizem. Veliko svetlobe je bilo v njih. Ne brez razloga. Nič ni obljubljal, naštel je le nekaj dosežkov Trboveljčanov, ki so ime mesta Trbovlje ponesli v svet samo v teh dneh okoli praznika, leto pa je dolgo in »srčnih ljudi« je v Trbovljah tudi veliko. »Naj še kdo reče, da Trbovlje niso uspešno mesto! Z nami je obilo ljudi, ki so ponesli svoje ime v
7As4vr
UPOKOJENSKA
literarno, likovno zgodovino v slovenskem in v evropskem svetu. Z nami ste ljudje, ki ste pisali uspešno zgodovino Trbovelj. Narodno osvobodilna borba je trajala štiri leta. Če bi bili vsi popolni, bi zmagali v enem letu...zdaj je za nas prišel čas, ko moramo malce potrpeti. Moramo pa se postaviti na svoje noge in živeli bomo tako lepo, kot smo poprej. Če nam bodo vzeli rudnik, če nam bodo vzeli elektrarno, če so nam vzeli »bajer«,...bomo naredili novega! Za rudnik in premog bodo mogoče še kdaj prosili...za moč in znanje ljudi, kakršega imajo pa samo
Trboveljčani, bodo težko prosili, ker ti ljudje so zgarani, ostareli in uživajo v tem, kar so zaslužili. Prihaja pa rod mladih...gredo v novo prihodnost. Ta bo lepa - čez pet, deset let! Ampak za to bomo poskrbeli vsi skupaj. To lahko naredimo le vsi skupaj!«
Častni gost na prireditvi je bil predesednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Ivan Dolničar, med povabljenimi gosti so bili številni znani obrazi iz kulturnega in političnega življenja iz Trbovelj in od drugod.
Vsi prisotni pa so seveda uživali v kulturnem programu,
ki je »povezoval« govornike. Mlade pevke Dekliške vokalne skupine Mladinskega pevskega zbora Trbovlje pod vodstvom Kiti Marolt so s svojimi zvonkimi glasovi pritegnile ptičjemu petju, ki se je ves čas slišalo iz bližnjih grmov in dreves. Nastop Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Trbovlje z vodjo Mihom Hercogom in ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika, jih je za kratek čas preplašil in utišal, kajti njihove pesmi so bile borbene in udarne, kot v »tistih partizanskih dneh«. Pomiril jih je šele glas Karmen Lindič, kije ob spremljavi harmonike zapela
venček partizanskih in pa Sergej Bočko, v čigar izvedbi se je v pesmih Janeza Krajnca še posebej močno začutila ljubezen do rodnega kraja.
Še nekaj govorcev se je zvrstilo pred mikrofonom s čestitkami in naj lepšimi željami Trbovljam za praznik, med njimi pa na žalost ni bilo trboveljskega rojaka Janeza Krajnca iz Ljubljane, ki gaje, upajmo, zadržal le nadležni virus, kateremu bo kleni mož kaj hitro pokazal zobe in bo spet rado viden gost v Domu na Tereziji.
MaH
PREJELI SMO:
Izlet upokojencev Integrala Zagorje
“Za prijatelje sije treba čas vzet’..’’ poje Andrej Šifrer. Tega “nasveta” se mi bivši zaposleni v Integralu še kako zavedamo. Po tolikih letih skupnega potovanja po Sloveniji in druženja na izletih smo postali res pravi prijatelji. Saj v času, ko smo bili še aktivni, ni bilo časa za klepet in posedanja. Bili smo le sodelavci.
Že v zgodnjem jutru, ko smo se začeli zbirati, smo si zadali moto: “Vem, da danes bo srečen dan." In resje bilo tako, sicer pa nismo niti dopustili, da nam kdo ta sobotni dan pokvari. Še vreme nam je bilo ves dan naklonjeno.
Gorenjskaje žarela v pomladnem soncu v vsej svoji neizmerni lepoti.
Naj v kratkem opišem pot.
Ob 5.30 smo se zbrali v Zagorju in se popeljali mimo Moravč, Mengša, Kranja vse do Dovjega, kjer je bil prvi postanek. Pred spomenikom Jakoba Aljaža, ki je bil planinec in zaveden Slovenec (njemu gre zahvala, daje Triglav slovenska gora; 1. 1895 je odkupil zemljišče vrh Triglava od občine in tam postavil stolp. V tekmovanju slovenskih in nemških planinskih društev je dokazal, daje naš očak slovenski) smo se nastavili fotoaparatu, daje nastal lep posnetek in se posladkali s pecivom, za katerega so poskrbele naše “boljše” polovice. Seveda pa smo to “omehčali” s pijačo, ki nam jo je dal kot popotnico za boljše počutje g. Ivan Pavšek.
Ustavili smo se v Kranjski Gori. Z obvezno kavico smo se še dodatno osvežili. Nadaljevali smo pot preko meje v Trbiž. Tu smo več opazovali kot kupovali. Že po dveh urah potepanja med stojnicami smo se vrnili v Kranjsko Goro ter se peljali še do Jasne, prelepega jezera pod Vršičem.
Da bi bil dan še bolj “sladek”, nas je pot zanesla v Žito Gorenjka, kjer smo se navdušili nad mnogo čokolade. Po rahli utrujenosti se-nam je še kako prileglo dobro kosilo v gostišču “Kozovc”, kjer nas je postregla ga. Angela Švare, Kisovčanka, ki
se je omožila na Gorenjsko. Manjkala seveda tudi ni dobra kapljica. Po kosilu je bilo treba malo počiti, se naklepetati, se šaliti...
Sledil je sprehod na Linhartov trg, kjer smo si ogledali Čebelarski muzej. Imeli smo res mnogo videti; vse, kar sodi pod čebelarsko dejavnost. In ves zgodovinski razvoj. Spoznali smo tudi življenje Antona Janše, umnega slovenskega čebelarja, kije celo
dunajske veljake učil ravnanja s čebelami.
Vrnili smo se v gostišče, se še odžejali in se odpeljali proti domu. Spotoma smo si kar iz avtobusa ogledali protokolarni objekt Brdo pri Kranju in nadaljevali pot do letališča Brnik. Na razgledni terasi Brnika smo si ogledovali vzlet Adriinega letala.
Nadaljnja vožnja proti domu je minevala v pogovoru in pripovedovanju šal. V tako prijetnem vzdušju smo se vrnili domov.
Da smo vse to lahko doživeli, je poskrbel g. Ivan Pavšek s svojimi sodelavci. S tem je direktor Integrala dokazal, daje danes vse bolj pomemben čut do sočloveka in da zna ceniti naše minulo delo. Vreme, prekrasen sončen dan, je tudi naredilo svoje.
Pa še tole: Na Integralu so poskrbeli, da so znižali naše starostno povprečje s tem, da so dodelili mladega in zato nič manj izkušenega voznika Stenko Andreja, ki nas je varno prevažal sem in tja in tudi pripeljal varno domov.
Nekdo mora tudi organizirati vse skupaj. Organizacijo izleta je izpeljal Zdravko Grden. In bilje uspešen. Nekaj malega pa sta o zanimivostih pokrajine, krajev, voda in gora povedali Marinka Brodar in Mojca Grden.
V upanju, da bo držala naša obljuba: “Drugo leto nasvidenje,” smo se radostno razšli.	Tekst: Ivan Vidmar
Foto: Mojca Grden
7A‘x4V0
Trboveljski in jeseniški upokojenci
UTRJUJEJO VEZI
"X J soboto, 17. maja so V upokojenci DU Trbovlje, bilojih je kar za dva avtobusa, odšli v Javornik - Koroško Belo, kjer je tamkajšnjo DU praznovalo 50-letnico obstoja in delovanja.
Že v jutranjih urah je planinska skupina PD pri DU Trbovlje, ki jo vodi Vinko Pfeifer, izvedla skupinski izlet na Javomiški Rovt in nato še na Črni vrh, kjer so se srečali z planinci z Jesenic in Javornika. Pri planinski kočije bilo prav veselo.
Drugo skupino pa so sestavljali kulturniki in vodstvo DU Trbovlje. V goste na Javornik - Koroško Belo sta namreč prišla tudi Ženski pevski zbor
pod vodstvom Nande Guček ter Moški pevski zbor, ki ga vodi Miha Herzog. Oba zbora sta iz DU Trbovlje. V kulturnem domu na Slovenskem Javorniku sta oba zbora nastopila skupaj z jeseniškimi in javomiškimi pevci -upokojenci in njihovo folklorno ter recitatorsko skupino. Že pred koncertom pa je potekalo družabno srečanje domačih in gostujočih upokojencev iz pobratenih DU. Predsednik Florjan Plevnik je v nagovoru poudaril povezanost upokojencev obeh industrijskih mest ter še posebej podčrtal nujnost ohranjanja vezi ter njihovo krepitev tudi v bodoče.
T.L.
Upokojenska
društva
KADRUJEJO
T etos konec maja poteče JL/štiriletni mandat raznim organom Zveze DU Slovenije. Zato poteka izdelava predlogov za izvolitev novih organov oziroma novih odbornikov. Po zadnji reorganizaciji ZDUS-a deluje na področju Slovenije od letos dalje dvanajst pokrajinskih zvez DU in vsaka pripravi predloge za izvolitev novih odbornikov. Pokrajinska zveza DU Zasavje ima pravico do štirih članov za občni zbor ZDUS-a in dveh članov za upravni ^odbor. (T.L.)_____
14. POHOD NA GEOSS
O obotnega O tradicionalnega 14. pohoda od Litije do GEOSS-a seje udeležilo (po uradnih podatkih) okoli 500 pohodnikov, neuradno pa vsaj še nekaj več.
Na cilju pohoda, pred gostilno Kimovec v Spodnji Slivni je zbrane pohodnike pozdravil organizator pohoda in podelil sedaj že tradicionalna vsakoletna priznanja : za 10-kratno udeležbo na pohodu ( 8
Najstarejši pohodnik
pohodnikov), najstarejšemu (72-letnemu) in najmlajšemu
(komaj 5-letnemu) pohodniku ter najštevilčnejši družini, že četrtič zapored družini Lamovšek iz Litije.
Ob tem, čeprav se število pohodnikov Pohoda na GEOSS iz leta v leto povečuje, se zastavlja vprašanje, zakaj se v litijski občini organizatorji različnih rekreativnih prireditev ne znajo med seboj dogovoriti o datumih organizacije. Tako smo imeli v soboto, 24. maja 2003, ker do dogovora ni prišlo več enakih prireditev. Zakaj ?
D.L.
V DEŽELI MARTINA KRPANA
Stoje na holmu hiše tri, Pod holmom potok čist šumi...
Fran Levstik: Naša vas
oblaki. Dobra volja pa kljub temu ni pošla in veseli šolarčki so se popeljali na pot proti Velikim Laščam.
V Retjah so se najprej
Sredi gričev, ki obkrožajo Velike Lašče se nahaja vas Retje in v njej rojstna hiša Frana Levstika. V ta prelepi kraj romajo vsako leto učenci iz cele Slovenije. Tudi čemšeniški niso izjema.
Obetal seje deževen dan. Učiteljice Damijana Jelševar, Andreja Borišek in Stanislava Radunovič so se zaskrbljeno ozirale v neprijazno nebo. Čemšenik je mesto, ki ima široko obzotje, zato so se tudi v daljavi lahko videli črni
ustavili pod mogočno vaško lipo, kije stara več kot petsto let. Še iz Levstikovih časov v vasi stoji Ilijev kozolec, krit s slamo in sestavljen brez enega samega žeblja. Danes je to seveda kulturni spomenik. Na rojstni hiši našega velikega pisatelja, pa je spominska plošča in ob njej njegov kip.
Pot je naše šolarje in njihove učiteljice vodila naprej. Ogledali so si izdelavo klopotca (za to je potrebno
kar šest vrst lesa ) in čez cvetne travnike odšli proti cerkvi sv. Roka. Pa niso uspeli priti do nje kar tako.
Na vrhu hriba sredi zelene planjave jih je zaustavil sam Martin Krpan, ki je jahal kobilico. Kakšno presenečenje! Široki krajci njegovega klobuka so vihrali na vetru in sploh, bilje to Martin Krpan kot se šika. Zanimalo gaje koliko so njegovi gosti spretni in močni, pa je organiziral tekmovanje v prenašanju polnih vreč. Na srečo so bile
Za konec pa so lahko zajahali njegovo kobilico. Le ta pa ni samo močna in vztrajna, temveč tudi hitra. Zapodil se Krpan na svoji kobilici tako, da mu je klobuk odfrčal v velikem loku.
Polni prelepih vtisov so otroci nadaljevali pot do Trubarjeve domačije na Rašici.. Ves čas pa so med potjo pridno zbirali žige. Tu so svoje vtise strnjene v ilustracijah povezali v knjižico. Tako so spoznali tudi ročno izdelavo slikanice.
polne sena, ne pa soli. Popeljal jih je do svoje koče, kjer so tekmovali v metanju podkev in zabijanju žebljev.
Še dolgo se bodo spominjali dežele Martina Krpana.
St. Radunovič
DRUŠTVENO
-----------^
Mladi planinci iz zagorskega vrtca
T^Vejavnost mladih pla-J-V nincev poteka v okviru obogatitvenega programa vrtca in v sodelovanju s planinskim društvom Zagorje.
V planinarjenje so bili vključeni otroci priprave na šolo Center in skupina iz Mlinš. Preko leta smo se podajali na nam primerne poti in osvajali zastavljene cilje v
Pokljuko, na kateri stoji Blejska koča. Pot smo pričeli ob glavni cesti Bled - Rudno Polje in nadaljevali čez pokljuško planino Javornik. Smrekov gozd nam je omogočal senčno pot za prijetno hojo. Vrh smo osvojili vsi udeleženci v dobrih dveh urah. Sledil je počitek z okrepčilom, pašniki na vrhu pa so omogočali otroško igro
,*2;
in raziskovanje. Presenetil nas je tudi sneg v kotanji ob koči.
Otroci so komaj dočakali planinski krst. Priznanje s planinskim imenom je bilo podeljeno vsem, dobili pa so tudi zaslužene nagrade (našitek, priponka, pesmarica), različno - glede na število osvojenih izletov. Pravi krst pa je bil udarec z
vrvjo po zadnji plati. Čeprav ni bilo hudo, so otroci po nepotrebnem stiskali zobe.
Dokazali pa so nam tudi, da niso le dobri planinci, ampak tudi odlični pevci, saj je na tej višini pesem še posebno lepo zvenela.
Po tem dogodku nas je pozdravila starejša planinka iz Ljubljane, ki nas j e opazovala in skušala po govorici
prepoznati, od kod prihajamo. Ni ji uspelo, zato smo ji pomagali.
Bila je prijetno presenečena, čestitala nam je ter zaželela še nadalje veliko radosti na planinskih poteh in pri osvajanju vrhov. “Pa se drugo leto vidimo,” je še dodala.
Enakim željam se pridružujemo tudi vzgojiteljice in planinci iz Zagoija.
Bernarda Jclševar
Z'	-	N
Kmečki glas, TD Mlinše, gostišče Vidrga, Zveza Kmetic Slovenije in svetovalke v I	Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije	j
vas vabijo na prireditev izbora Mlade kmetice leta, ki bo v soboto 21. junija, s pričetkom ob 17. uri v gostišču Vidrgar na Vidrgi.
Program prireditve:
ob 17.00 okrogla miza “ženske in podjetništvo na podeželju”
I	ob 19.00 finalni izbor mlade kmetice leta 2003	I
_____________________________________________________________________________________________y
našem kraju.
Zaključnega srečanja v maju so se udeležili tudi starši vključenih otrok. Na zagorski postaji smo se zbrali ob 7. uri. Otroci niso bili prav nič zaspani, ampak neučakani in radovedni. Njihovim vprašanjem pa je skrbni sledil planinec - vodnik Tomaž Kralj, kije v tem res vseved.
Naš cilj je bila Lipanca, ki je na nadmorski višini 1630 m.
To je planina nad


ROKOMET
PREDSTAVITEV ROKOMETNEGA DRUŠTVA ŠMARTNO 99
r~7 ačetki organizirane rokometne Z-J dejavnosti v Šmartnem in okolici segajo v leto 1965, s svojo bogato tradicijo pa je tudi najbolj uspešna športna panoga v tej mladi občini. Skozi svojo tekmovalno pot je rokomet krojil športno usmerjenost v kraju in okolici. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega tisočletja je bil šmarski rokomet v vrhu slovenskega ekipnega športa. To je kronal z osvojitvijo naslova slovenskih prvakov leta 1984 in uvrstitvijo v 2. zvezno jugoslovansko ligo leta 1990. Zaradi različnih interesov sponzorjev je klub skozi svojo tekmovalno pot spreminjal imena (Usnjar, Presad, Goldstar, Inženiring Šarbek). Skozi vsa ta leta delovanja je klub dosegel veliko uspehov. Naj naštejemo samo nekatere naj večje: prvaki SR Slovenije v sezoni 1983/ 84. uvrstitev v 2. zvezno jugoslovansko ligo 1.1989/90, prvaki mladinske rokometne lige -jugvsezonah 1988/89,1989/90 in 1990/91, uvrstitev v polfinale pokala Slovenije v sezoni 1992/93,3. mesto kadetov na finalnem turnirju v sezoni 1993/94, itd. "Leta 1995 je bil klub v veliki krizi, vendar smo z zanosom nekaterih, ki smo še vedno pri rokometu, klubu vrnili status v občini. Od takrat je bil glavni poudarek na delu z mladimi in njihovo usmerjenost v rokomet in šport. V ta namen smo klub organizacijsko prenovili in leta 1999 ustanovili Rokometno društvo Šmartno 99, ki skrbi za nemoteno delo z vsemi selekcijami," nam je povedal Aleš Hauptman, predstavnik kluba, s katerim sodelujemo že dalj časa.
Sicer pa je v društvo včlanjenih okoli 90 igralcev (70 otrok in 20 odraslih), ki vadijo in tekmujejo v sedmih starostnih kategorijah od najmlajših do članov, šest selekcij pa nastopa v ligaških tekmovanjih v Sloveniji. Vsa ta leta se rezultati predvsem mlajših selekcij izboljšujejo, tako so v sezoni 2001/ 2002 kadeti (letnik 1985) osvojili 3. mesto na 10. turnirju Eurofest in bili najboljši udeleženci iz Slovenije, mlajši dečki letnik 1990 so se prebili med najboljših 8 v Sloveniji. V letošnji sezoni (2002/2003) so uspehi pri mlajših kategorijah še boljši, saj so mlajši dečki B (letnik 1991/1992)osvojili 3. mesto v državi, mlajši dečki A (letnik 1990) so si na koncu delili peto mesto, prav tako pa so kadeti (letnik 1986/1987) dosegli izjemen
uspeh z delitvijo sedmega mesta. Skozi leta seje povečevalo tudi število trenerjev, tako da se trenutno lahko pohvalijo z 8 trenerji z licencami, ki vodijo različne selekcije.
Vse to pa vodi upravni odbor, ki mu je to leto predsedoval Alfred Bučar, v teh dneh pa bo organizirana nova skupščina društva, ki bo razpravljala o morebitnih spremembah.
Treneijem različnih selekcij smo zastavili podobna vprašanja. Odgovore nanje si lahko preberete v nadaljevanju.
Marjan Cenkar, vodja mini rokometa (1. do 4. razred OŠ).
Prosim vas za kratek rokometni Življenjepis ( katero selekcijo trenirate, vaša dosedanja trenerska in rokometna pot..).
Treniram selekcijo od 1. do 4 razreda OŠ, dečke in deklice. V rokometu sem že več kot 40 let, saj sem v domačem kraju igral rokomet in kasneje opravljal trenersko delo. Trener sem šest let. Zadnja štiri leta treniram najmlajšo selekcijo, ki šteje že več kot 30 otrok, med njimi deset deklet.
Ali ste zadovoljni z rezultati svojih varovancev (uvrstitev in liga v kateri nastopate)?
Z samim rezultatom sem zadovoljen, saj se mini rokomet igra na manjših igriščih in ni še tako razvit, ampak smo se na nekaterih tekmah in turnirjih kar izkazali. V ligaškem tekmovanju smo igrali zasavsko ligo in zasedli 5. mesto, kar pa pri tej starosti ni najpomembnejše merilo.
Kakšne bodo vaše aktivnosti do začetka novega prvenstva?
Glavne aktivnosti so še priprava na tabor Čatež 2003, ki ga sami organiziramo, ter priprava na novo sezono. Drugo sezono bom vodil selekcijo od 1. do 3. razreda, saj pričakujemo vsaj 15-20 novih najmlajših članov. Četrti razredi bodo imeli treninge skupaj s 5. razredi.
Filip Gradišek, trener mlajših dečkov B.
Prosim vas za kratek rokometni življenjepis ( katero selekcijo trenirate,
RK Šmartno - mlajši dečki B, 3. mesto
vaša dosedanja trenerska in rokometna pot..).
Z Lovrom Peterlinom trenirava mlajše dečke B (letnik 1991 /92). Trenersko pot sva začela letošnjo sezono v RD Šmartno 99, kjer so nama zaupali zelo perspektivno ekipo. Skupino sestavlja 16 dečkov, ki so večinoma iz okolice Šmartnega. Sam se že nekaj let ukvarjam s profesionalnim igranjem rokometa, moja rokometna pot pa seje začela že v 1. razredu OŠ v domačem kraju. V veliko pomoč pri delu nama je tudi Marko Simončič, kije najin pomočnik.
Ali ste zadovoljni z rezultati svojih varovancev (uvrstitev in liga v kateri nastopate)?
Kako ne bi bil zadovoljen s 3. mesto v državi?! S tem rezultatom bi bil zadovoljen vsak trener. Že po rednem delu tekmovanja so bili rezultati na visokem nivoju, saj smo izgubili le eno tekmo. V četrtfinalu, polfinalu in finalu pa so fantje pokazali, da se lahko kosajo z vsako ekipo v Sloveniji. Mislim, da ima ekipa velik potencial za prihodnost in upam, da bodo še naprej in dolgo ostali skupaj.
Kakšne bodo vaše aktivnosti do začetka novega prvenstva?
Sezona je v bistvu zaključena, v novi sezoni bom treniral ekipo letnik 1992/93. Z
2.	junijem se že začne spoznavanje ekipe, v juliju in delu avgusta pa bodo mladi igralci na zasluženem počitku.
Tone Justin, trener mlajših dečkov A in starejših dečkov (vodja stroke za vse osnovnošolske selekcije v društvu in res najbolj zaslužen, da vse spet lepo teče, pravijo v klubu).
Prosim vas za kratek rokometni življenjepis ( katero selekcijo trenirate,
vaša dosedanja trenerska in rokometna pot..).
Letošnjo sezono sem treniral ekipi starejših in mlajših dečkov A skupaj s pomočnikom Ivanom Pihlerjem. S trenerskim poslom se ukvarjam že 15 let in sem v tem
RK Šmartno - mlajši dečki A
času treniral že vse selekcije, od članov v 1 .B ligi, do najmlajših privržencev rokometa. Športno pot sem pričel v Škofji Loki, zadnjih 5 let pa poučujem rokomet v Šmartnem, kjer mi je naj večji uspeh to, daje ta kraj znova prepoznaven po rokometu in sicer po letošnji zares uspešni sezoni mlajših selekcij (1.91 - 3.mesto, 1.90 - 5.-6. mesto, kadeti - 7,-8. mesto). Glede na to, kako je vse skupaj potekalo v prvi sezoni (18 dečkov od 1.-8. razreda), pod zelo slabimi pogoji (samo 4 treningi po 1 uro v majhni telovadnici OŠ Šmartno z navadnimi gumijastimi žogami), smo sedaj v teh letih prešli na dokaj normalne pogoje. Na OŠ Šmartno trenira sedaj 60 dečkov, razdeljenih v štiri selekcije, z njimi pa se sedaj ukvarja pet trenerjev, skupaj z otroci pa so se priključili tudi nekateri starši, tako da se podoba društva samega izboljšuje iz leta v leto.
Ali ste zadovoljni z rezultati svojih varovancev (uvrstitev in liga v kateri nastopate)?
Z rezultatom mlajših dečkov A sem zelo zadovoljen, saj je 5.-6. mesto v državi lep uspeh. Z generacijo starejših dečkov, ki niso bili tako visoko uvrščeni, pa se bo moralo še dosti delati.
Kakšne bodo vaše aktivnosti do začetka novega prvenstva?
teden, po prihodu nazaj v Šmartno pa s tradicionalnim piknikom zaključimo sezono in se pripravimo na počitnice.
Dare Šuštar, trener kadetov.
Prosim vas za kratek rokometni življenjepis ( katero selekcijo trenirate, vaša dosedanja trenerska in rokometna pot..).
Treniram kadetsko ekipo - letnik 1986/ 87. Sam sem se dolgo ukvarjal z aktivnim igranjem rokometa, nadaljnjo pot pa mi je prekinila poškodba, zato sem se v domačem društvu preusmeril v trenerja. Z letošnjo kadetsko ekipo delam že 4 leta zapored, njeni največji uspehi pa so uvrstitev v polfinale šolskega tekmovanja in že drugo leto zapored med 8 najboljših kadetskih ekip v Sloveniji. V petih letih mojega delovanja se
RK Šmartno - Kadeti
je stanje v Šmarskem rokometu močno popravilo in mislim, da je na dobri poti k temu, da si počasi pribori status, ki ga je včasih že imelo. Vendar pa bo za kaj takega-poleg dobrega strokovnega dela- potrebno tudi razumevanje in pomoč domačega okolja.
Ali ste zadovoljni z rezultati svojih varovancev (uvrstitev in liga v kateri nastopate)?
Z uvrstitvijo sem zadovoljen, letošnjo sezono pa je uspeh še toliko večji, saj ekipa ni imela praktično nobenega skupnega treninga, saj je več kot polovica igralcev tudi stalnih članov članske ekipe. Mislim, da ima kar nekaj igralcev lepo športno prihodnost, na poti do tja, pa jih čaka še veliko trdega dela in odrekanja.
v avgustu.
Matjaž Šikovec, trener članov.
Prosim vas za kratek rokometni življenjepis ( katero selekcijo trenirate, vaša dosedanja trenerska in rokometna pot..).
Do lanske sezone sem bil sedem let trener v RK Zagoije, kjer sem treniral različne selekcije, od najmlajših do članic. Moj največji uspeh je zagotovo ta, da smo bili od sezone 1996/97 do sezone 2000/01 kar petkrat zapored v finalu državnega prvenstva z različnimi mladimi selekcijami Zagorja. Letos sem prvo leto trener v RD Šmartno 99, ki sem jo že toliko spoznal, da lahko rečem, da delam v zdravi sredini, ki ve kaj hoče.
Uvrstitev ekipe in liga v kateri nastopate.
V 2. DRL-moški smo osvojili 7. mesto. Glede na vse težave (poškodbe), ki so nas pestile, je uvrstitev dobra, z malo sreče pa bi bila lahko še boljša.
Trenirate eno najmlajših ekip v Sloveniji. Se lahko nadejamo, da bo
nekoč ta ekipa igrala v l.ligi?
Glede na to, daje ekipa Šmartnega zelo mlada, mislim, da je glede na zmožnosti društva in občine realni domet igranje v 1 .B ligi, čeprav pa bi malo drugačen razvoj dogodkov lahko prinesel tudi igranje v LA ligi. Seveda pa je do tja pred nami še ogromno dela in dolga pot.
Kolikokrat tedensko ste vadili in koliko
treningov načrtujete za prihodnje prvenstvo?
Letos smo vadili štirikrat tedensko, za drugo sezono pa načrtujemo, da bomo vadili še bistveno več.
Lahko navedete nekaj najperspektivnejših rokometašev v Šmartnem?
Moje aktivnosti so v glavnem na vrhuncu v mesecu juniju. Za konec sezone otrokom s pomočjo vseh naših ljubiteljev rokometa organiziram že 4. rokometni tabor na Čatežu nad Trebnjem, kjer se skupaj z najmlajšimi odpočijemo in zabavamo cel
Kakšne bodo vaše aktivnosti do začetka novega prvenstva?
Fantje so si zaslužili počitek, prav tako pa morajo uspešno končati letnike v srednjih šolah, zato se bomo spet videli na pripravah
Največja perspektiva v Šmartnem je ekipa, o posameznikih je brezpredmetno govoriti. Mislim, da bodo z dobrim delom trenerjev in igralcev slej ko prej tudi ti prišli na površje. Če bo kdo napravil rezultat, bo to kolektiv, seveda z dobrimi posamezniki.
7As4vr
Za konec predstavitve RD Šmartno 99 smo nekaj vprašanj zastavili še Alešu Hauptmanu, s katerim, kot smo že omenili, v Zasavcu lepo sodelujemo.
Kakšno je vaše delo v klubu?
Moje delo v klubu obsega kar veliko nalog. Vodim samo organizacijo tekem in turnirjev, organiziram prevoze, večerje, dogovarjam se za nabavo opreme, trenutno tudi vodim vse finančne in tajniške zadeve, se pogovarjam s trenerji, igralci ipd... (ter lepo sodeluje z mediji, op.p.). To delo mi vzame veliko ur dnevno, saj se po službi največ ukvarjam prav z vodenjem društva. V veliko pomoč so mi seveda ostali člani uprave društva, trenerji, starši ter privrženci in ljubitelji rokometa v Šmartnem, Litiji ter okolici.
S kakšnimi težavami se srečujete pri delu?
Največ težav je seveda s financami, ki so najpomembnejše za nemoteno delovanje društva, sami stroški se vsako leto povečujejo. Letos je številka že krepko čez 10 mio SIT. Nekako se finančno stanje popravlja, še vedno pa je premalo odziva iz
Svea Lesna Litija se tudi letos lahko pohvali, daje osvojila dva naslova. Naslov državnih prvakov in naslov pokalnih
našega okolja. Občutek imam, da se nekateri ne zavedajo, koliko stroškov imamo s samim delovanjem. Največ denarja porabimo za vzgojo mladih igralcev. Druga težava je dvorana, saj smo v športni dvorani Litija trije veliki uporabniki. Žal je za njih in za nas ena dvorana premalo. Mi imamo v pogonu daleč največ selekcij v naši okolici, vendar se jih mora večina stiskati v telovadnici v OŠ Šmartno, ki nam s termini zelo pomaga pri naši dejavnosti, za kar bi se ob tej priložnosti zahvalil ravnatelju šole Albertu Pavliju.
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Naši načrti so veliki, tako tekmovalno, organizacijsko kot finančno. Organizacijsko se želimo še bolj približamo velikim klubom, tekmovalno pa načrtujemo v dveh letih vrnitev v LB ligo s povsem domačim kadrom, ter da postanemo stabilni 1 .B ligaš. Pri mlajših selekcijah načrtujemo še kakšno polfinale, mogoče z malo sreče tudi finale, saj strokovno dobro delamo. Seveda je to povezano s financami, ki jih bomo še bolj aktivno nabirali. Konec koncev ljudje vidijo, da se dobro dela in imajo tudi vedno večji posluh za naše rokometaše. Upamo tudi, da se bo v novi občini Šmartno našel pravi
zmagovalcev. V svoji bogati zgodovini-ustanovljeni so bili leta 1982 v kraju Vače-so osvojili pet naslovov pokalnih in pet
posluh za naše rokometaše, ter da bomo dobili dovolj podpore tudi z njihove strani, v kar ne dvomimo. Prav radi bi vsi v društvu, da bi se nekoč pokazal nekdo, ki bi imel interes prevzeti generalno pokroviteljstvo nad našim društvom, saj bi tako naše cilje dosti lažje uresničevali.
Zanimajo me tudi nekatere vaše podrobnosti o vaši morebitni trenerski oziroma rokometni karieri?
O trenerski in rokometni karieri ne razmišljam, saj sem že pri svojih 22 letih postal predsednik še takratnega kluba, v upravnem odboru sem že osmo leto. Večino let sem bil prav predsednik. V mladih letih sem se preizkusil kot rokometaš, še v osnovni šoli, prav tako sem bil v letih 1996/ 97 eno leto trener, ker j e bila takrat situacija zelo težka, tako da sem moral kot predsednik opravljati še delo trenerja. Zdaj so ta leta mimo, imamo dobre .trenerske kadre, mlade in delavne igralce, tako da si bodo sami trenerji in igralci naredili, upam, zelo dobre in uspešne kariere. Sam pa se vidim kot uspešen delavec v našem društvu, saj sem prepričan, da bom rokometu v našem kraju še dolgo predan, ter bom poskušal vse, da bo vsako leto v društvu viden napredek.
Igor Goste naslovov državnih prvakov. Poleg tega se je v njihovi zbirki samo do leta 1995 znašlo preko 500 osvojenih pokalov iz domačih in mednarodnih tekmovanj. Kako v klubu ocenjujejo pravkar končano sezono, nam j e v pogovoru razkril Stane Kokalj.
Stane, preden se osredotočiva na pravkar končano državno prvenstvo v malem nogometu, pojasnite, kakšno delo v klubu opravljate.
Moje delo v klubu je praktično vse,
Zgornja vrsta od leve proti desni: Darko Fele (trener), Andrej Vrhovec (Trener), Stane Kokalj (tajnik kluba), marko jurjevec (tehnični vodja), Kremžar Franci (predsednik kluba), Miro Dolinar (fizioterapevt), Tone vrbovec (športni direktor); srednja vrsta od leve proti desni: Tokič Darko, Dragan Perendija, Senudin Džafič, Ibrišimovič Denis, Tomi Horvat, Primož Zorč, Borut Kristan, Jože Pavšek; čepijo z leve proti desni Macanovič Elvir, Simič Dejan, Kos Mito, Kurtič Nenad, Širca Aleš, Majcen Vojko
MALI NIOGOMET
POGOVOR S STANETOM KOKALJEM FINALE V ZNAMENJU DVEH VELIKIH EKIP
včasih sam sebi pravim da sem "madchen fur ales" ali deklica za vse. V trenutkih slabe volje in razno raznih pritiskov se včasih celo vprašam, kaj mi je bilo tega treba. Ampak tako je v sredinah, kjer še vedno vse sloni na ljubiteljski dejavnosti, kjer je malo ljudi, ki so pripravljeni pomagati ali poprijeti za kakšno delo. Nas v klubu ni veliko, vendar smo sredina, če hočete ekipa, ki diha z eno dušo in za enim ciljem, vendar pa za dosego ciljev ne bomo izbirali napačnih poti. Boljšemu bomo stisnili roko in mu čestitali, še raje pa vidimo, da nam to storijo drugi. Nagrada za ves trud in vložen prosti čas pa vedno pride na koncu. Ta nagrada se imenuje naslov prvaka, biti najboljši v državi. Drugo zadovoljstvo pa je tudi to, da se igralci med seboj razumejo, da so klapa oz. prijatelji tudi izven dvorane, po treningu in obveznostih. Tudi to nekaj velja. Nenazadnje je dokaz medsebojne "ljubezni" tudi že kar nekaj let ista sestava ekipe.
Tudi letos je ekipi Svea Lesna Litija uspelo osvojiti dvojno lovoriko. Osvojili ste tako pokal Slovenije kot naslov državnih prvakov. Kateri naslov vam in tudi ekipi pomeni več?
Oba naslova sta po svoji vrednosti sicer različna. Pokalno tekmovanje ima morda v zadnjih dveh letih nekaj manj veljave, mislim, da so ga tisti, ki vodijo tekmovanje malce razvrednotili in bi bilo potrebno pokalno tekmovanje morda organizirati na drugačen način (morda zaključni turnir štirih ekip). Seveda je lepo, če ga imaš v svoji vitrini. Naslov prvaka države je zato večjega pomena. Tudi zaradi dejstva, da se le prvak uvrsti v evropsko tekmovanje in to bomo v tretje letos ponovno mi. Morda sta oba naslova v letošnji sezoni še toliko več vredno, ker sta osvojena proti isti ekipi, sosedom po geografskem pogledu in na igrišču nasprotniku.
Obakrat ste se v finalu pomerili z zaporsko ekipo Gip Beton MTO, kije bila sicer po prvem delu prvenstva uvrščena pred vami in je imela tako v končnici prednost domačega igrišča. Zdi se, da v Zagorju proti Gip Betonu igrate še uspešnejše, kot doma v Litiji?
Prvo mesto po rednem delu smo Zagorjanom praktično podarili s svojo slabo predstavo v predzadnjem krogu in tega so se zavedali tudi igralci, ki jih je omenjeni poraz samo še dodatno motiviral v
nadaljevanju oziroma v končnici. Kot so dejali igralci sami, so morda zaradi drugega mesta po rednem delu imeli celo lažjega nasprotnika v četrfmalu in polfinalu, kot bi ga sicer lahko dobili. Od vseh petih naslovov državnih prvakov smo le enega samega osvojili v domači dvorani, če se ne motim, prvega. Ostalo pa v končnicah na igrišču nasprotnika, kar je morda še slajše. Morda nekaj pomenijo tudi izkušnje, te so vendarle na naši strani, kljub temu da ima zagorska ekipa prav tako prekaljene borce. Morda se domače ekipe preveč obremenjuje same s seboj ali celo z nami. Sicer pa je verjetno možnih veliko razlag tega. Kar se tiče zagorske ekipe, premagali so nas le v Litiji, iz Litije pa so odšli tudi dvakrat neporaženi, v Zagorju pa smo na vsakem srečanju zmagali mi. Se pa strinjam, da nam je lažje igrati v Zagorju. Motivacija pa naši ekipi v finalu zagotovo ni manjkalo, za kar so poskrbeli kar sami v nasprotni ekipi.
Na tekmah je opaziti, da imate veliko privržencev tudi iz Zagorja, kar na nek
način čudi, glede na to, da je tudi v Zagorju zelo uspešna prvoligaška ekipa.
Komentar?
Če pogledamo malce zgodovino, morda le nekaj sezon nazaj, ko v prvi ligi ni bilo še ekipe Betona, j e bilo nekaj posameznikov, ki so bili blizu našega kluba, pa so sedaj na nasprotni strani. S tem smo imeli posredno tudi številne pristaše, precej naših igralcev je igralo tudi v ekipah v zagorski (zasavski) ligi malega nogometa. Pravi prijatelji našega kluba so tudi sedaj na pravi strani bi lahko rekel, na strani zmagovalcev in klubu niso obrnili hrbta. Lahko rečem, dajihje kar nekaj, naš naj večji pristaš pa je prav gotovo Zvone Županec. Na nekaterih srečanjih so imeli glasne navijače tudi igralci Betona, kar je za mali nogomet in vzdušje v dvorani samo dobro. Tudi naša srečanja v Litiji so obiskana s strani gledalcev iz Zagorja. Ne smemo pa pozabiti tudi naših največjih pristašev. Litijanov, ki nas že nekaj sezon spremljajo povsod in mislim, da so naslovi za njih največja nagrada in obenem zahvala za pomoč s tribun.
Kolikokrat tedensko trenirajo člani vaše
ekipe, zanima me tudi, kako imate v klubu poskrbljeno glede plačil igralcev, nagrad?
V letošnji sezoni v domačem prvenstvu in pokalu, ter evropskem klubskem
prvenstvu smo vse skupaj odigrali 34 uradnih srečanj, kar je, morate priznati kar veliko število tekem za amatersko ekipo. S treningi smo pričeli na začetku avgusta in končali pred dnevi. V prvem mesecu so fantje trenirali petkrat tedensko, ko se je pričela tekmovalna sezona, smo trenirali trikrat tedensko. To je naš recept že nekaj let in kot kaže vsaj zaenkrat deluje. Omenil sem že, da so igralci amaterji, klub jim lahko izplača potne stroške (nekateri pač ne živijo v Litiji), sicer pa fantom pomagamo na drugačen način. Veliko jih je študentov, ki jim poizkušamo najti štipendije, nekateri so dobili tudi službo na račun kluba oziroma jim je klub pomagal pri iskanju le teh, lahko rečemo, da uspešno. Fantje za naslov niso prejeli nobene nagrade, "nagrada" jim je turnir v Češki Ostravi, kamor odhajamo prihodnje dni in kjer nam organizator plača vse stroške. Rezultat bo tokrat v drugem planu.
Po zadnjem žvižgu sodnikov v Zagorju-mimogrede, zasledil sem, da imajo v vodstvu zagorskega kluba dokaj slabo mnenje o sodnikih- ste proslavili na neobičajni način, s penino, prižganimi cigarami (kar niti ni najbolj športno) in v oranžni barvi. Kako to, da ste fantom po koncu tekme razdelil majice v tej barvi, ki ni vaša klubska?
Pojdimo po vrsti. Najprej kar se tiče sodnikov. Sam osebno sem bil nekoč igralec in tudi sodnik. Sodnik je preprosto človek, ki po mojem mnenju lahko stori napako. Prepričan sem, da je ne naredi namerno. Odločiti se mora v manj kot sekundi, preden zapiska. Vsi mi, ki srečanje gledamo, smo seveda sodniki in sodnikovo odločitev komentiramo še dolgo. Priznam, da tudi sam kdaj zavpijem na tribuni. Ampak pred dvema letoma smo se odločili, da sodnikov v klubu ne bomo ocenjevali, ne bomo pisali o njih. Ne takrat, ko so dobri, ne takrat, ko niso. Nekajkrat smo sicer to skoraj preklicali, vendar zaenkrat to še vedno velja in zdi se mi prav, da je tako. Manj se z njimi obremenjuješ, boljše je. Cigar si nismo izmislili mi, ampak je to kopiranje veselja drugih, če hočete tudi igralci NBA lige in še kdo to počno. Naj povem, da igralci, razen dveh niso kadilci. Šampanjec pa je tradicija. "Tuširanje" pač mora biti in v tem ne vidim ničesar slabega. Na nek način je potrebno proslaviti in morda se bo kdo veselil na drugačen način, si izmislil kaj drugega, nenazadnje tudi mali nogomet je še zelo

mlada disciplina. Klubska barva j e in bo še naprej modra, oranžna je bila pač tokrat izbrana kot najbolj primerna, pomembno pa je, daje ob štirih pokalih za prvaka spredaj našel mesto tudi peti pokal. Lahko pa povem, daje veliko majic ostalo v Zagorju in da še sedaj povprašujejo po njih.
Še pred zadnjo tekmo se je govorilo, da se je ekipa Gip Beton MTO pritožila glede registracije nekega vašega nogometaša. Kaj je sedaj s tem in zakaj je pri tem sploh šlo?
Res je, da sta se predstavnika zagorskega kluba pritožila na obe tekmi, ki sojih pošteno izgubili na igrišču. Nekateri v zagorskem klubu baje niti vedeli niso takoj, da so se pritožili. To je bil že drugi poizkus iz tabora nasprotnika, da nas na ta način premaga. Ni jim uspelo ne prvič, še manj drugič. V drugem primeru je napako storila NZS že leta 2001, ko seje ta igralec registriral za naš klub in se tudi opravičila, ter pritožbeno takso tudi vrnila. Najtežje je bilo v teh trenutkih meni, ker te stvari urejam sam. Čeprav sem bil prepričan, da smo ravnali
pravilno, vedno gloda kakšen črviček dvoma. Žal so nekateri v zagorski ekipi padli pod vpliv človeka, ki mu je verjetno velik hobi brskanje po računalnikih že nekaj let, iskanje napak drugih, ker svojih ne prizna (morda jih pa nima) in iskanje neke svoje pravice. V večih primerih je morda celo uspel, ostal v ligi ali se v njo celo uvrstil za zeleno mizo. Žal tokrat ni šlo. Verjemite mi daje ta zmaga dosežena na pošten način in na terenu, kar seje nenazadnje tudi videlo, ter ne za zeleno mizo. Ne vem pa, kako bi se počutili igralci, sam osebno ne sprejmem takega naslova, če bi na terenu trikrat ali še večkrat v sezoni izgubil od boljšega nasprotnika, potem pa bi si obesil naslov prvaka okoli vratu. En igralec ne more zmagati, zmaga ekipa, morda bi lahko rekel celo klapa, kajti nogomet j e ekipni šport.
Sezone je konec. Kje boste (ali ste že) proslavili peti naslov državnih prvakov?
Tokrat je bilo praznovanje veliko večje kot lansko leto. Lani smo bili prvaki veliko pred zaključkom končnice in veselja praktično po zadnji tekmi ni bilo. Tokrat j e
bil naslov veliko slajši. Takoj po tekmi smo odšli v našo dvorano, na naš parket, kjer so igralci znali proslaviti ta uspeh. Ob prihodu pa sojih že čakale čestitke in slike prvakov. Tudi zaradi vseh že zgoraj omenjenih dejstev, so si tokrat igralci dali duška. Ne mislite, da so se napili, tokrat je bilo to drugačno veselje in je trajalo, trajalo in še vedno traja. Le eden izmed igralcev te ekipe (Kurtič) je osvojil svoj prvi naslov, vsi ostali ga že imajo, Majcen vseh deset. Poveselili smo se tudi pretekli petek, ko je svojo zadnjo, poslovilno tekmo odigral legenda slovenskega malega nogometa vratar Vojko Majcen, kapetan ekipe in tudi državne reprezentance še ne dolgo tega nazaj. Igralci so sedaj prosti do začetka nove sezone, vodstvo kluba pa že ureja vse za nov evropski nastop. Žreb parov je namreč na sporedu v sredo 4 junija v švicarskem Nyonu. Ob tej priliki bi se rad zahvalil v imenu igralcev in vodstva kluba vsem, ki so nam na kakršen koli način čestitali ob letošnjih uspehih. Verjemite, teh čestitk je bilo letos veliko več kot pred leti ali celo lani, tudi iz zasavskega konca.
Igor Goste
KARATE
ODLIČNI REZULTATI NA URADNIH IN MEDNARODNIH TEKMOVANJIH
X J okviru Karate zveze V Slovenije je v nedeljo 25.maja v Novi Gorici potekalo državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice. Nastopilo je 398 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 slovenskih klubov. Za trboveljsko ekipo so nastopili Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nastja BEVC, Nina POŠEBAL, Žiga TRBOVC, Rok LOPAN in Kristijan OSTOJIČ. Vodil jih je trener Borut MARKOŠEK.
Uspešen nastop trboveljskih karateistov je začel Timi UMEK v katah, kjer se je za najvišje uvrstitve potegovalo kar 63 tekmovalcev. Na koncu je po šestih nastopih v najštevilčnejši in izjemno močni konkurenci zasluženo osvojil bronasto medaljo. Velik prispevek k temu uspehu ima tudi trener Miha KOVAČIČ, ki
je zadnjih nekaj treningov pred prvenstvom izpilil njegovo tehniko skozi individualno delo. Ostali trboveljski tekmovalci so v katah nastopili sicer solidno, vendar se njim ni uspelo približati Timijevemu uspehu.
V športnih borbah sta nastopila Rok LOPAN in Kristijan OSTOJIČ. Odličen nastop Timija je najprej nadaljeval Rok, ki je vse do finala zanesljivo premagoval svoje nasprotnike. V borbi za vstop v finale je izgubil dvoboj z minimalno razliko 1 : 2, v repasažni borbi za bronasto medaljo pa ni dovolil nobenih presenečenj saj je svojega nasprotnika premagal še pred iztekom rednega dela borbe z rezultatom 8 : 0. Prav zadnja borba državnega prvenstva pa je potekala v kategoriji do 55
kg pri starejših dečkih, kjer si je pot v finale priboril tudi Kristijan OSTOJIČ. Finalni obračun j e bil izjemno napet do zadnje sekunde, kjer sta se oba tekmovalca nenehno menjavala v vodstvu, vendar pa je imel Kristijanov nasprotnik na koncu nekoliko več športne sreče in zasluženo slavil z rezultatom 7 : 6, s tem pa je Kristijan osvojil srebrno medaljo.
Po tekmovanju je trener Borut MARKOŠEK ob analizi posameznih nastopov menil, da je oba trboveljska tekmovalca v ključnih trenutkih izdala kondicijska priprava. Drugače pa je bil zelo zadovoljen z doseženimi rezultati saj je konkurenca v tej starostni kategoriji zelo močna in vsaka osvojena medalja potrjuje dobro delo v klubu.
Na povabilo češke karate zveze so se 24. in 25. maja trboveljski karateisti v Mladi Boleslavi pri Pragi udeležili VIII. odprtega prvenstva Češke. Skupno je v dveh dneh nastopilo preko 790 tekmovalcev iz 12 držav Evrope in Azije. Tako po številu nastopajočih, kot po kvaliteti je to nedvomno eden izmed močnejših turnirjev v tem delu Evrope. Iz karate kluba TIKA Trbovlje so kot edini predstavniki iz Slovenije nastopili Nik ŽLAK, Maks ŠMIDHOFER, Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Jernej S1MERL, Miha KOVAČIČ in kot gost kluba trenutno sigurno najboljši slovenski tekmovalec, Ljubljančan Dejan VOZLIČ. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL.
Skoraj deseturna naporna vožnja do Mlade Boleslavi, poznane po avtomobilski tovarni Škoda, Trboveljčane ni spravila v slabo voljo. Ta razdaljaje bila kvečjemu motiv
7AWr
samem tekmovanju, da v ključnem trenutku dajo vse od sebe, v cilju čim boljše izvedbe ter temu pogojenemu rezultatu.
Tekmovanje je trajalo oba dneva od zjutraj do večernih ur. Visoka temperatura in sparina v dvorani pa je zahtevala še dodatnih moči in volje.
V soboto so najprej nastopili v katah. Največ je pokazal Žiga ŠANTEJ, ki je v konkurenci 22 tekmovalcev izgubil v dvoboju za polfinale s kasnejšim zmagovalcem z minimalno razliko 2:1. Ker na turnirju ni bilo repesažnih dvobojev se Žiga ni mogel boriti za bronasto medaljo.V ekipni izvedbi so državni vice prvaki upravičili svoj renome in na koncu stali na najvišji stopnici z zlato medaljo okrog vratu. Na zmagovalnem odru je vse skupaj presenetila slovenska himna. Organizatorji
si niso dovolili napake, ki se pogosto dogajajo na še pomembnejših mednarodnih tekmovanjih, da Slovenijo zamenjajo za Slovaško.
Zlata medalja prvega dne je bila velika spodbuda in obveza, da tudi drugi dan v trboveljski disciplini, športne borbe potrdijo rezultat prvega dne. V veliki množici res odličnih tekmovalcev, kjer so nekatere države nastopile celo z nacionalnimi timi, npr. Filipini, Andora, del jugoslovanske reprezentance ter celo nosilec evropskega odličja iz Anglije je bila vsaka napoved zelo tvegana.
Najprej sta v ring stopila Maks in Nik. Maks tokrat ni imel svojega dneva in je verjetno klonil pod težo pomembnosti tekmovanja, kar pa za tako mladega tekmovalca ni nobena katastrofa, saj je v prvi vrsti najpomembnejše nabiranje
Trboveljski reprezentanti v družbi reprezentance Filipinov, ki so Trboveljčane povabili na Filipine
mednarodnih izkušenj za kasnejše dobre uvrstitve. Nik je v svoji kategoriji bil sigurno med najmljajšimi in najlažjimi tekmovalci, vendar se tega ni prav nič ustrašil. Pogumno se je spopadel s svojimi nasprotniki. V prvem kolu je prepričljivo zmagal, v drugem kolu pa je športno priznal poraz.
V kategoriji mlajših mladincev
niso mogli zaustaviti niti filipinski, angleški ter jugoslovanski reprezentantje.
Na večerni podelitvi medalj je preko zvočnikov trikrat zapored zaigrala slovenska himna, pojačana z grli maloštevilčne slovenske ekipe. Zlate medalje sta osvojila Miha KOVAČIČ in Dejan VOZLIČ, ki je dvakrat premagal Jerneja.
Trboveljski karateisti so se na poti domov ustavlili tudi v Pragi. Na Karlovem mostu stojijo z leve: Dejan Vozlič, Miha Kovačič, Jernej Simerl, Tomy Cestnik; čepijo z leve: Maks Šmidhofer, Nik Žlak in Žiga Šantej
je najprej nastopil Žiga ŠANTEJ, ki je v svoji konkurenci petintridesetih tekmovalcev dobesedno pometel s svojimi nasprotniki, saj je v prvem in drugem kolu zmagal pred koncem regularnega dela borbe z rezultati 8 : 0 in 10 : 0. Ko je v polfinalu premagal tudi andorskega reprezentanta sije priboril nastop v večernem finalnem delu. Tomy je začel tudi prepričljivo svoj pohod, vendar gaje žal v drugem kolu premagal tekmovalec iz Češke.
Pozno popoldan so se začele članske kategorije. Na vrsti so bili najizkušenejša in najtrofejnejša trboveljska tekmovalca ter njihov gost, Miha, Jernej in Dejan. Začela se je prava simfonija trboveljskega karateja, katere ne pomnimo do sedaj v mednarodnih boriščih. V številčnih kategorijah so si vsi priborili večerni finale. Miha v kategoriji do 75 kg, Jernej in Dejan pa v obeh kategorijah, kjer sta nastopila do 80 kg ter kraljevski disciplini -absolutni. Na poti do finala jih
Srebrni medalji pa sta prejela Žiga ter Jernej dvakrat, v kategoriji do 80 kg ter absolutni. Največji osmoljenec finalnih dvobojev je bil prav Žiga kateremu sicer zelo dobri domači sodniki niso dovolili zmagati nad domačim reprezentantom. Po protestu trenerja nad sodniki je v krog nepričakovano prikorakal zmagovalec, se priklonil, stisnil roko trenerju in rekel: » Vaš tekmovalec je zmagovalec!« Gesta, ki ne potrebuje komentarja .
Po podelitvijo med ostalimi nastala prava borba za slikanje s trboveljskimi tekmovalci. Deževala so vabila z vseh strani: Filipini, Andora. Anglija in seveda ponovno ustno povabilo organizatorjev in že naslednje jutro po tekmovanju tudi pisno po e-mailu za naslednji turnir. Trboveljski tekmovalci, navajeni vseh stvari, tako uspehov kot padcev pa se zavedajo, da se je treba najprej umiriti in potem trezno razmisliti kako naprej. Možnosti bo sigurno še veliko.
7ASAV^
njo GLAVICA
ŽNK Domžale pokalne zmagovalke
r^agorje, 22. 05. 03. Na
V_Jzagorskem stadionu se je dogajal zanimiv športni spektakelj. Finalna nogometna tekma za slovenski pokal v tekmovalni sezoni 02/03. Glavne akterke tega dogodka so bile ženske ekipe novomeške Krke in Domžal.
Za ŽNK Domžale so igrale:	Kamnik Mojca,
Perkovič Gorana, Petrovič Tanja, Petrovič Nataša, Maleševič Snežana, Milenkovič Anja, Dessardo Anita, Kovač Ana, Mikeln Petra, Petrovič Snežana, Mandjuka Vijolica. Na klopi rezervnih igralk so sedele: Zoronjič Enita, Zoronjič Edita, Tomšič Tanja, Mali Nika in Pinterič Katarina.
Za ŽNK Krka pa so nastopile: Kneževič Jadranka, Bogolin Adrijana, Lekič Tanja, Povh Ksenija, Jnac Mojca, Lekše Monika, Volf Sonja, Mlakar Jasmina, Ibričič Senela, Vais Karmen, Horvat Vera.
Glavna organizatorka -Helena Kamnik
Rezervne igralke: Radešček Tamara, Pavlin Karmen, Barbič Staša, Bercko Mojca, Malnarič Tadeja in Škedelj Marina.
Delegat tekme: Leopold Roglič. Glavni sodnik: Drečnik Davor iz Zagorja. Pomočnika Kralj Jani in Kurež Milan.
Strelke za Domžale: Petrovič(4), Milenkovič (54), Petrovič(96).
Strelke za Krko NM: Janc (33), Vais (49), Ibričič (105).
7AS4vr
V	streljanju iz 11 m so bile za Domžale uspešne: Maleševič, Mikeln, Dessardo, Milenkovič, Kovač, Tomšič.
Za Krko NM pa so iz 1 Im zadele: Vais, Lekič, Horvat, Janc, Mlakar.
V	regularnem času je bil rezultat tekme neodločen (2 : 2). V podaljškov so dekleta obeh ekip dosegla po en zadetek. Srečanje je bilo vseskozi enakovredno, borbeno
obraniti dva strela iz 11 metrov. Mojca je tako postala srečna junakinja ženskega finala za pokal Slovenije.
Po tekmi sem se pogovarjal s Heleno Kamnik, sekretarko ženskega nogometnega kluba Domžale, ki mi je razložila, da v ženskem nogometu poteka tekmovanje za pokal Slovenije na enak način kot pri moških. Ker pa je ženskih ekip manj, kot v
in razburljivo. Da so se dekleta borila kot levinje dokazujejo tudi štirje rumeni kartoni na strani Domžalčank in en rumeni karton, ki so ga v žaru borbe dobile igralke Krke. Po izteku regularnega časa in podaljškov 2x15 minut so sledile enajstmetrovke. Več sreče so pri izvajanju kazenskih strelov imele igralke Domžal, za katere je branila odlična vratarka Kamnik Mojca, ki je uspela
moškem nogometu pričnejo dekleta s četrt finalom, nadaljujejo s polfinalom, finalna tekma pa je le ena, na nevtralnem igrišču. Tako je letos tekma bila odigrana v Zagorju.
»V slovenskem ženskem nogometu je bilo osem ekip. Trenutno jih je šest. Prvenstvo Slovenije bodo osvojile igralke Krke, Domžalčanke pa so na drugem mestu. Pri deklicah U -15
tekmujejo v skupini zahod in vzhod. Obe skupini vključujeta šestnajst ekip.Slovenija se udelžuje tudi mednarodnih tekmovanj. Ženska A reprezentanca igra prijateljske mednarodne tekme. Naslednje leto je prijavljena za igranje v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. V ženskem nogometu, v Sloveniji, je opazen napredek pri igranju nogometa. Vse večje je zanimanje za ta šport v osnovnih šolah. Mlajše, ki prihajajo iz osnovnih šol v klube, so motivirane s strani starejših igralk. Zaledje mladih za razvoj tega športa narašča. Največji problem nemotenemu razvoju ženskega nogometa v Sloveniji trenutno predstavlja denar. Težko je pridobiti interes sponzorjev, ki bi vlagali v razvoj ženskega nogometa. Krka in Domžale imata manjše sponzorje, ki finančno podpirajo tekmovanje deklet v ženski ligi. Za pridobitev dobrih sponzorjev je v klubu nujno imeti ugledne člane upravnega odbora, ti potem pridobijo tudi sponzorje.«
Mojca Kamnik, vratarka Domžal je na vprašanje, kako ji je uspelo ubraniti dve enajstmetrovki odgovorila:
Mojca Kamnik
»Ne vem. Zgodilo seje in jaz sem presrečna, da smo zmagale«.
Besedilo: M.A.Š. Foto: PRAV
ROKOMET
IZ TABORA RK ZAGORJE IN ŠOLE ROKOMETA
Mesec maj je bil za Šolo rokometa Zagorje v znamenju finalnih obračunov. Kar dve njihovi selekciji sta se uvrstili v finale državnega prvenstva. Kako so nastopile, nam je poročal Danilo Lipovšek. Pa poglejmo rezultate in poročila posameznih tekem.
MLAJŠE DEKLICE A DRUGE
Mlajše deklice - A, letnik 90, Šole rokometa iz Zagorja so v nedeljo 25.5.2003 sodelovale na finalnem turnirju državnega prvenstva v rokometu v Celju. Na finalu so sodelovale tudi ekipe RK Pirana, RK Loka kava - Jelovice in domačinke ŽRK Celeia. Največ znanja in borbenosti so pokazale prav domače igralke in zasluženo premagale vse tri svoje nasprotnice. "Igralkam Šole
MALI NOGOMET
ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
Dva zaporedna neodločena izida sta hrastniško ekipo Juventus dokončno oddaljila od tako želenega prvega mesta, še vedno pa sta v igri za naslov prvaka dve ekipi. Škoti, ki so dosegli v zadnjih dveh krogih dve tesni zmagi ter Supermont, ki pa zaostaja že šest točk. Iz lige se bo poslovila ekipa Trgovine Čop in verjetno Malo po malo, čeravno povsem brez skrbi nista še ekipi ETI EE in ŠD Mlinše. Zadnjič smo zapisali, da bi bilo dobro nekatere tekme delegirati tudi izven Zagoija, vredno pa bi bilo razmisliti tudi o delegiranju sodnikov še iz drugih občin oziroma iz tistih iz katerih prihajajo posamezne ekipe.
l.LIGA, 18.krog; KMN Juventus-AM-KO Izolacije 1:1, ŠD Čolnišče Integral- Škoti 1:2, Pekarna Leniči II.-Supermont 4:5, ETI EE- Trgotrans Pizzerija Kukuca 2:3, Pekama Leniči I,-KMN Malo po malo 3:5, ŠD Mlinše-Trgovina Čop 2:1
19.krog; Škoti- Trgotrans Pizz.Kukuca 2:1, Supermont- ETI EE 4:2, KMN Juventus- Malo po malo 1:1, Potepuhi AM KO izolacije- Trgovina Čop 5:0, ŠD Čolnišče Integral- ŠD Mlinše 1:1, Pekama Leniči L- Pekama Leniči II. 5:7.
rokometa ni uspelo ubraniti lanskoletnega naslova državnega prvaka. V odločilni tekni proti domačim igralkam so z nezbrano igro v napadu omogočile svojim nasprotnicam, da so dosegale lahke gole iz proti napadov. Tako so že v začetnih minutah povedle z tri proti nič in kasneje šest proti dva in ta razlika seje kasneje pokazala za neulovljivo za Zagorjanke. Čeprav so se uspele v začetku druge polčasa približati na en gol razlike, jim ni uspelo streti borbene domačinke," pravi Danilo Lipovšek.
Kljub vsemu so lahko v taboru Šole rokometa Zagorje z rezultati v tej sezoni zelo zadovoljeni. Kar tri ekipe (mini rokomet, mlajše deklice -B in mlajše deklice-A) so se v tej sezoni uspele uvrstite finale državnih prvenstev. Vsekakor je potrebno na tem mestu omeniti tudi trenerja Boruta Hrena, bivšega igralca Rudarja iz Trbovelj, ki je s svojo voljo in energijo uspel ta dekleta združiti v celoto in z veliko dela pripeljati ekipo letnika 90 do naslova pod prvakinj.
Na finalnem turnirju seje od zagorskih
deklet še posebej izkazala Ivana Mimič, igralka Šole rokometa, ki je bila najboljša strelka finala s 16 goli na treh tekmah.
Ekipa Šole rokometa Zagorje, ki je osvojila drugo mesto v državnem prvenstvu Tanja Borštnar, Manca Jeglič, Ivana Mimič, Maša Bantan, Sara Sotlar, Nuša Klopčič, Hana Hace, Špela Lipovšek, Zala Hribar- Kovač, Zala Perger, Nina Čebin, Saša Fon, Manca Golob, Tamara Zavec, Nina Burkeljc, Dejana Bojkič in Lara Kerin. Poglejmo še rezultate:
ŠR ZAGORJE: RK PIRAN 10:5 (5:4) Strelke za ŠR Zagorje :Ivana Mimič 6, Manca Jeglič 3, Manca Golob 1.
ŠR ZAGORJE : RK LOKA KAVA-JELOVICA 11 :8 (7:3)
Strelke za ŠR Zagorje:Ivana Mimič 6, Manca Jeglič 3,Maša Bantan 1, Tanja Borštnar 1.
ŠR ZAGORJA: ŽRK CELEIA 9 :14 (6: 4)
Strelke za ŠR Zagorje : Ivana Mimič 4, Manca Jeglič 3, Manca Golob 2. --------------------------Igor Gošte
Lestvica: 1 .Škoti 44,2.Supermont 38,
3.KMN Juventus 36...
Strelec: 26-J.Kranjc (Škoti)
2.LIGA MALEGA NOGOMETA
Ali tri zaporedne zmage ekipe Bar Slavi še lahko pomenijo, da se bo ta ekipa na koncu veselila uvrstitve v l.ligo? Mogoče. Vprašanje je le, kaj na to porečeta dve trenutno vodeči ekipi, Mexico, kije v 19.krogu doživel poraz in zanesljiva ekipa Antimon, ki le redko kiksne.
18.	krog; Mexico Asist- Buldožer 13:1, Sepro- Antimon Bistro 91 1:5, ŠD Prapreče- Bar slavi 4:5, Le bo taxi- ES Potočnik Pizz.Ašič 2:4, Top sport-Šentlambert 3:3, Ni-da-ni : Mili bar 3:3.
19.	krog; Bar Slavi- Mexico Asist 3:2, Antimon Bistro 91-Buldožer 8:0, ES Potočnik Pizz.Ašič-ŠD Prapreče 1:4,
Sepro- Ni da ni 2:0,
Mili bar- Top šport 4:2, Šentlambert- LE BO taxi 8:3.
Lestvica: 1 .Mexico Asist 45, 2.Antimon Bistro 91. 44, 3.Bar Slavi40...10.Nidani 17, 11.Buldožer 13,
12.Šentlambert 10.
Naj strelec: 31-Blaž Gracar (Bar Slavi)
3.	LIGA,18.krog;
NLP -GD Hrastnik 4:3, Trinajst M-ŠD Polšnik 2:4, Soboslikarstvo Lavrač-ŠD Mlinše II. 4:4, MNK Terezija-TET 0:5, Kov.Gobovc-ŠD Čolnišče II 5:5.
4.	LIGA, IS.krog;
ŠD Izlake- Medija 1:8, ŠD Prapreče II.- Young boys 1:1, Gamsi- KMN XXL 2:2, ŠD Podkum- Udarnik Lunar 0:1, ŠD Kotredež Gasilček- Amater 3:2, Trgovina Čop Konjšica- ŠD Čemšenik 1:3, ŠD
Tudi fantje iz Luka bara so bili pretrd oreh za Zasavca (2 : 0)
Polšnik II.- Luka bar 2:2, Turisti-Montezuma bar 2:4 .
VETERANSKA LIGA
4.	krog;
ŠD Mlinše- Izlake Veterani 1:4, Udamik-Mizarstvo Zupanc 5:1, Sepro- Rigl 2:0, Šentlambert- Edups Štulm 0:3, ŠD Čolnišče-Zlatama Lea 1:3
5.	k rog;
ŠD Mlinše- ŠD Čolnišče 0:4, Izlake veterani- Mizarstvo Zupanc 0:2, Sepro-Udamik 6:0,
Zlatama Lea- Šentlambert 6:0, Edups Štulm- Rigl 6:1
Lestvica: 1 .Edups Štulm 15, Sepro in Čolnišče 12...
Naj strelec: 12-Dušan Smrkolj (Edups Štulm)
Igor Goste
VELIKI NOGOMET
IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC
Člani LMNZ-Ljubljana, 18.19. in 20. krog,
NK Radomlje- NK Svoboda Kisovec 3: l(strelec Marko Ravnjak)
Po rezultatu 1:1 in dobri igri, so Kisovčani dva gola dobili v zadnjih minutah srečanja.
NK Svoboda Kisovec- NK Arne Tabor
0:1
NK Kresnice- NK Svoboda Kisovec 0:0
O pomembnosti tekme govori tudi podatek, da je igral trener France Kranjc. Vprašanje je, če osvojena točka zagotavlja obstanek v ligi.
Kadeti, 18.krog, NK Svoboda Kisovec-NK Grosuplje 1:2, NK Svoboda- NK Litija 4:3.
Starejši dečki, 16.krog; NK Svoboda Kisovec-NK Moravče 11:0
Starejši dečki, 17.krog; NK Kalcer Radomlje- NK Svoboda Kisovec 0:6
Starejši dečki, 18.krog; NK Svoboda Kisovec- NK Jevnica 7:0.
Starejši dečki so po nekoliko slabših predstavah v prvem delu pomladnega dela prvenstva igrali v nadaljevanju uspešnejše in zasluženo osvojili drugo mesto. Tako uprava kluba kot trener Branko Guna so lahko z rezultati in s prikazanim znanjem, ki ga imajo fantje veliko, zadovoljni.
Cicibani; NK Svoboda Kisovec- NK Domžale 0:12, NK Mengo- NK Svoboda Kisovec 2:1
Cicibani, varovanci Metoda Uleta, so osvojili 7.mesto.
Igor Gošte
7AS4£!/r
TEKMOVANJE ZA NAJ ŠPORTNIKA IZLAK
PROSTI METI:
Tekmovanje je potekalo na zunanjem igrišču ŠD Izlake v okviru praznika KS Izlake.
Ženske: 1.Mojca GOŠTE
Moški: 1.Iztok Zupančič
Slika: Nosilci medalj v prostih metih
TEKMOVANJE EKIP V ULIČNI KOŠARKI
V	okviru krajevnega praznika Izlak je bilo tekmovanje v ulični košarki. Med moškimi je slavila ekipa BMX.
BADMINTON:
Tekmovanja, ki je potekalo v telovadnici OŠ Izlake seje udeležilo 20 tekmovalcev, rezultati pa so naslednji:
1.	mesto: Iztok Ostrožnik
2.	mesto: Gregor Pergar
3.	mesto: Igor Trampuž
in 8 tekmovalk:
1.	mesto: Blažka B. Plahutnik
2.	mesto: Nadja Petkovič
3.	mesto: Marija Kovačič
V	skupni razvrstitvi po štirih disciplinah je pri moških, kjer je doslej uvrščenih 35 tekmovalcev, v vodstvu Jernej Kovačič (nastopil je v vseh disciplinah doslej) pred Črtom Lipovškom in Iztokom Zupančičem, pri ženskah pa je v vodstvu osnovnošolka Nika Ključevšek, drugo mesto pa si delita Mojca Gošte in Marija Kovačič.
ODBOJKA NA MIVKI:
Turnirja, ki je potekal v kompleksu športnega igrišča seje
udeležilo 10 ekip, rezultati so naslednji:
skupina člani:
1.	mesto: PROFE (Janez Pevc, Alen Štimec, Oto Račečič, Denis Bolhan)
2.	mesto: NOGOMETAŠI (Aleš Razpotnik, Tadej Županec, Klavdij Kralj, Matjaž Herle)
3.	mesto: ŠD IZLAKE (Marko Bebar, Milan Bedrač, Franci Stražar, Rudi Bantan, Jernej Kovačič)
skupina članice in osnovnošolci:
1.	mesto: PAURI (Dejan Kropivšek, Borut Gošte, Gregor Kovačič, Nika Ključevšek, Aljaž Kovač)
2.	mesto: IZLAČANKE (Andreja Kovač, Magda Kovač, Alenka Lipovšek, Tanja Bebar, Urša Lavrin)
3.	mesto: PODŠENTJURKE (Maša Zajc, Lili Gošte, Marija Kovačič, Tina Stavec).
Vsa dosedanja tekmovanja so bila dobro obiskana, prireditelji pa si želijo, da bi se tekmovanju priključila tudi ostala društva v občini. Priložnost za to boste imeli že v juniju, ko bo na sporedu tekmovanje v plavanju na 50 metrov.
Igor Gošte
ŠPORTNO
OBVESTILO
Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake vabi na 7. odprti turnir v kikboksu, ki bo v telovadnici OŠ Ivan Kavčič Izlake. Tekmovanje bo v soboto. 7.junija 2003 in se bo pričelo ob lO.uri. Tekmovanja se bodo udeležili tudi mnogi nosilci medalj iz svetovnih in evropskih prvenstev.
Vabljeni!
Okvirni program sprejema Uroša Stoklasa. ki bo v petek,
6. b.prikolesaril iz pobratenega mesta občine Trbovelj francoskega Sallauminesa, ki se bo dogajal pred Picerijo Stoklas v Trbovljah:
-od 16.do 18.ure: program za otroke v organizaciji DPM,
-od 18 naprej, glasba Duo PINK PONK
-ob 19. uri predviden prihod kolesarja Uroša Stoklasa.
Sprejema se bodo udeležili tudi: Martin Strel. Davo Karničar, Radovan Skubic, Boris Benedik, Marika Kardinar, Boris Urbanc in drugi znani športniki.
Vabljeni!
ROKOMET
ROKOMETNI TURNIR ZASAVJE 2003
V nedeljo, 1. junija je dvorana Dolanka spet gostila mlade rokometaše iz Slovenije in Hrvaške. Rokometni klub Dol TKI Hrastnik je namreč že četrtič organiziral mednarodni rokometni mini turnir Zasavje 2003. Sodelovalo j e 59 ekip iz 22 slovenskih in 10 hrastniških klubov. Letos so prvič igrala tudi dekleta. V rokometni igri je uživalo 600 mladih rokometašev, za katere so navijali njihovi trenerji in starši. Odigrali so kar 115 tekem in sicer na Dolu in v Hrastniku. Pri organizaciji je sodelovalo 50 članov RK in staršev. Začetek turnirja so planirali za 10. uro, finale pa so bile ob 15. uri. Turnir so popestrili z animiranim nastopom čarodeja
in žonglerja, župan Miran Jerič pa jih je povabil na sprejem.
Rezultati, letnik ’92, dečki: 1. mesto: Dol TKI Hrastnik, 2. mesto: Matulji, 3. mesto: Kvarner Rijeka; letnik ’92, deklice: 1. mesto: Umag, 2. mesto: Polje, 3. mesto: Žalec; letnik ’93, dečki: 1. mesto: Celje Pivovarna Laško, 2. mesto: Matulji, 3. mesto: Labin.
Pa še nekaj zanimivosti: Kolajne so poleg župana Mirana Jeriča, predsednik RK Janija Kranerja in predsednika org. odbora Marjana Bremeca podeljevali še znani slovenski rokometaši - dolgoletni kapetan državne reprezentance Uroš Šerbec, mladi reprezentant Slovenije Rok Teržan ter članica evropskih prvakinj Krima Tanja Oder.
15 tekmovalcev je po slovesni podelitvi pokalov dobile z žrebom še lepe nagrade, ki sojih podarili sponzorji. Ena izmed ekip pa je zadela TV sprejemnik.
Odigranih je bilo 115 tekem, ki jih je sodilo deset sodnikov. Člani press centra so takoj ob zaključku izdali lepo oblikovan bilten z vsemi rezultati rokometnega prvenstva Zasavje 2003, organizatorji RK Dol pa so za brezhibno organizacijo turnirja dobili pohvale vseh udeležencev. ----------——----------------Fanči Moljk
KOŠARKA
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V I.MLADINSKO SKL - LKROG
3.Skupina
BRANIK : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 111:74
ROGAŠKA 98 : ZAGORJE BANKA ZASAVJE 88:101
V I.SKL seje uvrstila ekipa Branika.
KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V
LKADETSKO SKL - Il.krog
4..Skupina v Zagorju v soboto 07.06.03 v zagorski dvorani.
Zagorje BZ : Lastovka Domžale v ob 10.00 uri.
Grosuplje: Celjski vitez ob 11.45
poraženec 2.tekme: zmagovalec 1 tekme ob 14.15, poraženec 1.tekme: zmagovalec 2 tekme ob 16.00
PIONIRJI I.SKL CENTER I
(7.krog)
GDHRASTNIK:ILIRIJA 82:73
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 38, Perc 24, Čupelič 14, Babič 6.
LITIJA: PIVOVARNA LAŠKO »A« 43
:66.
Strelci za Litijo: Begič 26, Pestotnik 9,
Kavčič 5
(8. krog)
PIVOVARNA LAŠKO«A« : GD HRASTNIK 83:64.
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 29, Percel 28, Taletovič 5.
GEOPLIN SLOVAN: LITIJA 99:35 Naslednji krog: GD Hrastnik:Litija v nedeljo 08.06.03 ob 10.00 uri v dvorani na Logu.
PIONIRJI ILSKL VZHOD III.
(3.krog)
KRŠKO: ZAGORJE BZ 58:62 Strelci za Zagorje BZ: Cmovršanin 21, Mezek 17, Hudi 13.
ŠD PETROVČE: RUDAR 51:61 Strelci za Rudar: Mujič 24 (4. krog)
ZAGORJE BANKA ZASAVJE: RUDAR 59:44.
Strelci za Zagorje BZ: Jurič 20.
Strelci za Rudar: Mujič 31 Naslednji krog: ŠD Petrovče:Zagorje BZ v nedeljo 08.06.03 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ Petrovče.
Krško:Rudar v nedeljo 08.06.03 ob 10.00 uri v dvorani Srednje šole Krško.
ČLANICE - trening tekma ŽKD STUDIO J1N-JANG: KD SLOVAN 50:65.
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Karamujič 10, Izgoršek 9, Rajovic 8, Dečman 8, Kovač 4, Javoršek 4, Sačič 2.
ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK DOMŽALE 50:41
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Knaus 2, Podmenik 25, Rajovic 10, Vajdič 2, Sačič 2, Rorič 2, Javoršek 2, Karahasanovič 5.
PIONIRKE I.SKL VZHOD II
(7.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK DOMŽALE 105:40.
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kerin 30, Hatič 19, Klavžar 12, Juvan 12.
(8. krog)
ŽKK ŠENTJUR-ŠMARJE : ŽKD STUDIO JIN-JANG 58:76.
Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Hatič 17, Juvan 15, Poboljšaj 9, Klavžar 9, Kerin 9 Ekipa ŽKD S.Jin-Jang zaseda 1 .mesto in seje že uvrstila v nadaljnje tekmovanje.
Naslednji krog: ŠD Šentvid:ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 08.06.03 ob 10.00 uri v telovadnici OŠ F.Rozman v Ljubljani.
Aljoša Pišek
FINALISTI EKIPNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Živosrebrne trboveljske ekipe čepijo: Bogdan Simerl -trener, člani: Dejan Vozlič, Jernej Simerl, Miha Kovačič. Druga vrsta - mlajši mladinci: Tomy Cestnik, Ado Bogaljevič, Žiga Šantej, Amir Tahirovič. Stojijo -starejši dečki: Maks Šmidhofer, Rok Lopan, Nik Žlak
Pretekli vikend so se trboveljski karateisti udeležili zadnjega uradnega tekmovanja v prvi polovici tega, kot že vrsto let tekmovalno zelo uspešnega leta.
V nedeljo 1. junija je v okviru Karate zveze Slovenije v Oplotnici potekalo ekipno državno prvenstvo v športnih borbah za vse starostne kategorije, na katerem je nastopilo 44 ekip.
Trboveljčani so na prvenstvu nastopili s tremi ekipami. Vodila stajih trenerja Bomt MARKOŠEK in Bogdan SIMERL.
Ekipa starejših dečkov v sestavi Maks ŠMIDHOFER, Nik ŽLAK in Rok LOPAN se je v prvi borbi pomerila s Kovinarjem iz Maribora. V zadnji borbi seje poškodoval Rok LOPAN, tako, da sta v naslednjih kolih nastopala Nik ter Maks sama. V vsak dvoboj sta odšla močno hendi-kepirana, ker je bil en dvoboj vedno registriran v korist nasprotnika z maksimalnih rezultatom 8 : 0. Kljub temu se jima je uspelo uvrstiti v finale, kjer pa sta žal morala priznati premoč ekipe Postojne.
Ekipa mlajših mladincev v sestavi Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Ado BOGALJEVIČ ter Amir TAHIROVIČ je vse svoje dvoboje do finala
zmagala predčasno, saj sta vedno prvopostavljena tekmovalca prepričljivo zmagala. V finalu so se pomerili z ekipo Ljutomera. V prvi borbi so sodniki oškodovali Bogaljeviča, ker so ga v trdi borbi, kjer sta si nasprotnika izmenjala precej ostrih in nekontroliranih udarcev diskvalificirali. Glede na potek borbe, kjer je nasprotnik začel s provokacijami in nekontroliranimi udarci bi bila realna obojestranska diskvalifikacija.
V drugi borbi je Žiga ŠANTEJ Trboveljčane ponovno vrnil v igro, saj je precej višjega in težjega
nasprotnika premagal z visokim rezultatom 6 : 0. Cestnik je odšel v borbo zelo motiviran. V veliki želji za uspehom je svojega nasprotnika nekajkrat močno udaril ter si s tem zaslužil diskvalifikacijo. Na koncu so Trboveljčani stali na zmagovalnem odru na drugi stopnici s srebrno medaljo okrog vratu.
Tudi članska ekipa v sestavi Jernej SIMERL, Dejan VOZLIČ in Miha KOVAČIČ je začela v slogu mlajših mladincev. Vse do finala so se dvoboji končevali že po drugi borbi. V finalu so se pomerili z lanskoletnimi prvaki, ekipo
Pirana. V prvi borbi je Dejan prepričljivo premagal trenutno enega izmed najboljših slovenskih karateistov ter člana državne reprezentance Gabrijela FRANCO. Miha KOVAČIČ je v drugem krogu izgubil z minimalnim rezultatom. Jernej je odšel v borbo zelo motiviran ter že v prvem napadu povedel. Vse do pol minute pred koncem je kljub temu, da sije nasprotnik nabiral točke, vodil. V zadnji obojestranski akciji je bil hitrejši, kar je glavni sodnik tudi videl in dosodil točko Jerneju. Po posredovanju vrhovnega sodnika je glavni sodnik razveljavil točko ter jo dosodil nasprotniku, ki je s tem zmagal. Vsi protesti tako trenerjev kot tekmovalcev niso zalegli, zato je bilo takoj precej jeze in razočaranja za izgubljene priložnosti tako v mladinski kot članski konkurenci. Kmalu so se strasti umirile in opravljena analiza kaže, da so v štirih moških finalih edino Trboveljčani imeli tri ekipe. Vsi ostali pa so imeli samo po enega predstavnika.
S tem se je ponovno potrdilo, da sodijo Trboveljčani v sam vrh slovenskega karateja.
Franjo GLAVICA
REMI ZAGORJANOV
Zagorski nogometaši so dva kroga pred koncem prvenstva na domačem igrišču remizirali s Krško-Posavjem in tako ostajajo v "varnih" vodah glede obstanka v ligi. Zadetek, kije prinesel točko domačinom, je v zadnji minuti dosegel Turšič. Zasavčani o sicer prikazali sila povprečno predstavo, ki jo je z "darilom" gostom nadgradil še domači vratar Handanovič, ki je velik krivec za prvi prejeti zadetek, (pm)
7AS4VC
KRONIČNO
r

Aufbiks
Hrastnik, 18.05. ob 05.15 uri. Na železniški postaji Hrastnik je neznani moški pod vplivom alkohola žalil in nadlegoval odpravnico vlakov. Policisti so ob prihodu ugotovili, daje B.Š. prišel v prostore ŽP, kjer je odpravnica vlakov M. V. opravljala svoje delo in jo pričel žaliti in nadlegovati. Odšel je tudi v čakalnico in nadaljeval z neprimernim obnašanjem. Kerni dajal znakov, da bo njegovo duševno stanje prešlo v normalo so mu policisti ponudili svoje zavetje, kjer seje imel čas strezniti.
Hrastnik, 18.05. ob 12.05 uri. Policista sta odšla na Log 17. Tam seje iz stanovanja valil dim. Na kraju dogodka sta ugotovila, dajeM.R. na štedilniku kuhal jajca. Ker je najajca pozabil je povrela voda, vsebina pa seje pričela smoditi. Zadevo sta sanirala gasilca. Materialne škode ni bilo.
Hrastnik, 18.05. ob 14.00 uri. Policiste je V. V. obvestil, daje pri pospravljanju vikenda našel predmet, ki bi lahko bil detonator. Zadevo so pregledali kriminalistični tehniki, ki so predmet zavarovali in poslali v preiskavo. Po strokovnem pregleduje bilo ugotovljeno, da gre za termo stikalo in ne za eksplozivno telo.
Hrastnik, 20.05. ob 09.45 uri. Dežurni na OKC je obvestil policiste, da v parku pod Novim logom leži neznani moški. Policijska patrulja je odšla na kraj in ugotovila, daje P.G. zaradi slabosti omahnil po travniku in dobil nekaj prask po glavi.Na kraju dogodka gaje pregledal zdravnik. Po nujni oskrbi so ga poslali v bolnico Trbovlje zaradi opazovanja.
Hrastnik,23.05. ob 14.45 uri. Na policiji seje oglasil K.H. in povedal, da mu neznani moški pošilja žaljiva SMS sporočila. Policisti so preko znane telefonske številke poklicali osebo, kije to počela in ugotovili, da gre za mlajšega moškega. Opozorili so ga, naj z dejanjem preneha.
Hrastnik, 24.05 ob 10.40 uri. Policista sta intervenirala, ker je doma razgrajal V.V. in grozil očetu ter materi. Ko gaje hotel oče pomiriti, ga je V.V. z roko močno udaril po obrazu in nato razbijal inventar v stanovanju. Ob 11.20 uri so ga policisti izsledili. Na podlagi zakona o kazenskem postopku so policisti odredili pridržanje razgrajača in ga predali v nadaljni postopek preiskovalnemu sodniku, zaradi suma kaznivega dejanja nasilništva.
Hrastnik, 24.05. ob 18,40 uri. V.V. je pri igrišču za tenis, na rudniških nasipih , zaradi spora udaril s tenis loparjem po glavi P.S.-a. Taje to prijavil na policiji. P.S. je dobil zaradi udarca poškodbe na glavi. Zoper V.V. so policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku, v primeru predloga za pregon zaradi kaznivega dejanja pa bodo policisti podali še kazensko ovadbo.
Hrastnik, 25.05. ob 02.30 uri. Na Dolu sta se sprla zakonca S.M. in T.M.. Med sporom je T.M. motil nočni mir in počitek. T.M. je prejel povabilo k SP.
Hrastnik, 26.05. ob 09.30 uri. Na policijski postaji seje zglasil V.R. in povedal, da pogreša ženo M.R.. Doma je ni bilo že od prejšnjega dne. Ob 10.00 uri je na policijo poklicala L.B. in povedala, da neznana ženska razgraja na Novem domu. Policisti so odšli na kraj dogodka, kjer so opazili pogrešano M.R., ki je razgrajala in prijaviteljico L.B. udarila. Obstajala je bojazen, da bo s kršitvijo nadaljevala, Policisti so poklicali zdravstveno osebje in jim nudili pomoč, da so odpeljali M.R. na nadaljnjo hospitalizacijo.
Zagorje, 30.05. ob 11.10 uri. Neznani storilec je poškodoval steklo slaščičarne v Zagorju. S tem je lastniku povzročil gmotno škodo za približno 30.000,00 sit. Neznanega objestneža še iščejo.
Zagorje, 01. 06. Ob 17.20 uri. R.D. je policiste obvestil, da mu je neznanec odtujil gorsko kolo znamke Merida Kalahari 510, belo zelene barve. Okradeni je tako oškodovan za okrog 40.000,00 sit. Policija storilca še išče.
Zagorje. 25.05. ob 21.50 uri. Policisti so opravili intervencijo. Doma je javni red in mir kršil G.S.. Policisti ga niso uspeli pomiriti. Policisti so ga pridržali naslednji dan pa prepustili v postopek SP.
Litija, 18.05. ob 01.37 uri. Na stanovanjski hiši je nekdo poškodoval okenske rolete. Policisti so ob prihodu ugotovili, daje neznani storilec vrgel v roleto kamen. Policisti za storilcem še poizvedujejo.
Litija, 18.05. ob 16.25 uri. Prišlo je do kršitve javnega reda in miru, v gostišču v Kostrevnici. Gostje nadlegoval in poskušal fizično obračunavati z drugimi prisotnimi gosti v lokalu . Pred prihodom policistov je izzivalec lokal zapustil in bodo policisti razgovor z njim opravili naknadno. Zoper kršitelja bo, po razgovoru, podan predlog SP.
Kradejo kot srake
Hrastnik, 22.05. 17.20 uri. Na policijo sta poklicala B.K. in L.K.. Povedala sta, da sta na odpadu, na Marnem prijela storilca S.B., ki je iz odpadnega vozila poskušal odvzeti nekatere dele motorja, Na kraju je patrulja ugotovila, daje S.B. Policisti so zoper storilca napisali kazensko ovadbo.
Hrastnik, 23.05. ob 16.50 uri. Poklical je U. V. in policistom povedal, da je neznani storilec, pred diskontom Vidmar na Dolu pri Hrastniku, odtujil iz vozila denarnico z različnimi plačilnimi karticami in dokumenti. V denarnici je bilo todi 20.000,00 sit. Po podatkih, ki ji je pridobila policija z zbiranjem informacij, je bilo ugotovljen, da sta se ob kritičnem času pred diskontom zadrževala dva moška, stara okrog 25 let. Oblečena sta bila v bela in čma oblačila, govorila sta slovensko, s celjskim naglasom. Policisti storilca še iščejo in opozarjajo občane, da vrednejše predmete v avtu umaknejo z vidnih mest in dosledno zapirajo okna ter zaklepajo svoja vozila.
Hrastnik, 27.05. ob 14.55 uri. LT. je prijavila tatvino denarja iz blagajne v trgovini. V trgovino sta prišla dva moška. Z enim od njiju je
prodajalka, zaradi ponudbe, odšla pred izložbo. Drugi storitelj je v tem času iz blagajne odtujil 40.000,00 sit. Oba storilca policija še išče
Litija, 18.05. ob 02.00 uri. Neznanec je izvršil tatvino iz avtomobila. Storilec je izkoristil odsotnost lastnika in z avtomobila odnesel polico z dvema zvočnikoma znamke Magnat. Neprevidni lastnik je tako oškodovan za približno 20.000,00 sit. Policisti storilca še iščejo.
Litija, 27.05. ob 14.15 uri. Neznani storilec je iz osebnega avtomobila VW passat, kije bil parkiran na Staretovem trgu v Šmartnem, preko noči ukradel vse štiri okrasne pokrove za kolesa.
Litija, 17.05. ob 16.00 uri. Neznani tat je iz dveh nezaklenjenih novogradenj, na Bregu pri Litiji, Ukradel 7 rol izolacije TIM Laško, debeline 3mm in različno orodje ter električni podaljšek dolg 50 m.
Litija, 28.05. ob 1745 uri. Neznani storilec je na dvorišču stanovanjske hiše na Polšniku iz traktorja ukradel zadnjo hidravlično roko neznane znamke. Lastnika je s tatvino oškodoval za približno 40.000,00 sit.
Litija, 24.05. ob 14.00 uri. Neznani storilec je vlomil v dve ambulanti v ZD Litija. Neznanec je razbil okensko steklo na zadnji strani zdravstvenega doma in premetal predale pisalnih miz. Po, do sedaj znanih podatkih ni ničesar ukradel.
Litija, 24.05 ob 23.30 uri. Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko
7AS4vr

U KRONIČNO
--------------------
hišo v kraju Ježce. Neznanec je tega dne, med 20.00 in 23.30 uro, vlomil vhodna vrata in iz stanovanjske hiše odnesel približno 620.000,00 sit, 900 EUR in več kosov zlatnine.
Zasavski frker
Najprej trk potem še klofuta v brk
Hrastnik, 19.05. . V Praprotnem je prišlo do prometne nesreče. Udeleženca nesreče sta bila D.Š. in X.S., ki sta trčila z vozili. Vzrok trka je bila neprilagojena hitrost. Zaradi razburjenosti je med njima po nesreči prišlo do fizičnega obračuna. Policisti so proti obema podali predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi kršitve javnega reda in miru.
Po OPOZORILU POLICIJE POSTALI UVIDEVNI
Hrastnik, 22.05. ob 08.30 uri. Delavka podjetja Izletnik Celje je obvestila policijo, da imajo avtobusi, ki pripeljejo pred OŠ otroke težave zaradi parkiranih vozil v okolici gradbišča. Policisti so na kraju opravili razgovor z odgovornimi osebami ter jih opozorili, da bodo v primeru nadaljevanja kršitve nepravilnega parkiranja, kršitelje kaznovali.
Neprijetno srečevanje
Hrastnik, 26.05. ob 06.20 uri. Na Cesti padlih borcev je prišlo do prometne nesreče. Med vožnjo sta se nepravilno srečevala V.H. in S.T.. Policisti so za oba izdali plačilni nalog.
Še dobro, da ni oparkirah na tirih
Hrastnik, 28.05. ob 07.20 uri. Iz železniške postaje so policiste obvestili, daje tik ob industrijskem tiru parkiran osebni avto VW Golf, last B.P.. Policisti so lastniku izdali plačilni nalog zaradi nepravilnega parkiranja.
Neveljavna vozniška in
NEPRILAGOJENA HITROST
Hrastnik, 28.05. ob 19.50 uri. V Podkraju se je zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Ugotovljeno je bilo, daje Š.D. zaradi neprilagojene hitrosti trčil v o.a. A.P.. V vozilu sta bila še dva sopotnika, M.K. in A.Š., ki sta v nesreči utrpela lažje telesne poškodbe in sta bila odpeljana v ZD Hrastnik. Zaradi neprilagojene vožnje in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, bodo policisti zoper povzročitelja podali predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Cestišče ni bilo prilagojeno hitrosti
Zagorje, 20.05. ob 15.15 uri. Na cesti Moravče - Kandrše so policisti obravnavali prometno nesrečo. Voznik o.a. TJ. je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s cestišča. Nastala je le materialna škoda. Voznik je prejel predlog SP.
Zaradi vinjenosti postal Anglež
Zagorje, 24.05. ob 18.30 uri. Na glavni cesti Trbovlje Zagorje je prišlo do prometne nesreče. Voznik o.a. A.M. je vozil po levi strani cestišča in trčil v nasproti vozeči o.a.. Nastala je materialna škoda okrog
300.000,00 sit. Vozniku so policisti napisali predlog SP, sledi še predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

Tudi poleti je za nekatere
»POLEDICA«
Zagorje, 26.05. ob 20.55 uri. Voznik o.a. R.R. je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo na cesti Kandrše - Vidrgar. Z vozilom je zdrsnil s ceste. Nastala je gmotna škoda okrog 500.000,00 sit. Zoper povzročitelja so policisti podali predlog SP.
Delal na svojo roko
Litija, 18.05. ob 11.10 uri. Na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo je prišlo do poškodovanja parkiranega avtomobila. Policisti so ob prihodu ugotovili, da je moški pri obračanju trčil v betonsko ograjo in stepalnik za preproge. Poškodoval je svoj osebni avto na katerem je nastala gmotna škoda v višini 150.000,00 sit. O zadevi so policisti napisali uradni zaznamek.
Drago izsiljevanje
Litija, 18.05. ob 18.17 uri. Na Zgornjem Logu je prišlo do prometne nesreče. Nesreča seje zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik o.a. je iz parkirišča zapeljal na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pravilno pripeljal drug voznik. Vozili sta trčili in nastala je gmotna škoda za približno
800.000,00 sit. Nihče ni bil telesno poškodovan. Povzročitelj sc bo zagovarjal pri SP.
Obvestila!
Zagorje. Zaradi pritožb krajanov Izlak in tistih, ki živijo ob cesti Trojane - Izlake -Briše so policisti v mesecu maju, kakor tudi v preteklih mesecih, skupaj s postajo prometne policije Ljubljana , večkrat izvedli poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil, ki prevažajo tovor iz delovišča avtoceste na Trojanah na deponijo v Briše.
V mesecu maju 2003 je bilo zaradi kontrole ustavljenih 65 tovornih vozil. Stehtano j e bilo 37 tovornjakov. Preobremenjenih je bilo 17. Zoper voznike tovornjakov je bilo podanih 17 predlogov za uvedbo postopka sodniku za prekrške. Izdano je bilo tudi 17 plačilnih nalogov.
S potrebnimi nadzori na tej relaciji bodo nadaljevali tudi v bodoče.
Sporočilo!
Agencija RS za okolje, urad za sezmologijo sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v soboto, 31 .maja 2003 ob 05 uri in 57 minut zmeren potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 30 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Zagorja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6.
Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa v nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Potres so čutili prebivalci Zagorja in okolice.
Povabilo litijskih policistov na
DAN ODPRTIH VRAT
11.06. med 08.00 in 16.00 uro bo na Policijski postaji Litija »Dan odprtih vrat«. Vse prisrčno vabijo, da jih obiščete. Večje organizirane skupine prosijo, da svoj prihod najavijo nekaj dni prej, zaradi usklajevanja obiska in v izogib prevelikih zastojev pri ogledu. Posebej vabijo učence in učitelje osnovnih šol ter predstavnike lokalnih skupnosti iz Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. Za vse dodatne informacije lahko pokličete PP Litija, Jožeta Pavlija na telefonske številke 01-898-31-42, 01-898-31-80. Ali na faks 01-898-18-18 ali mobilni telefon 070-669-408.
M.A.Š.
mali oglasi
Oglase za Zasavca, ki izide 19. junija, sprejemamo dol petka, 13. junija 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za L pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. A
CK
MpRtmičmnt
Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140
GSM: 031/359 725 in 031/359 726
Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel.
HIŠE-PARCELE
NAJAMEM stanovanje v Zasavju.
GSM: 041-368-724
KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica.
GSM: 031-83-63-78, Tel.: 57-26-319
KUPIM hišo, lokacija Trbovlje ali bližnja okolica.
GSM: 041-69-93-82
MALI OGLASI
ODDAM v najem zidano garažo v Trbovljah na Tereziji. GSM: 040/30-21-03
RAZNO
PRODAM traktor IMT 542 Ferguson, zelo dobro ohranjen.
Tel.: 57-26-319
PRODAM avtosedež, do 18 kg, otroško banjico ter voziček, cena dogovor.
Tel.: 56-30-977
PRODAM interkaktivni tečaj angleščine, cena 30.000 SIT. GSM: 040-63-46-22
KUPIM bukova drva, 12 m3, z dostavo.
GSM: 041-562-498
STORITVE
DRUŠTVO Ozara Slovenija
- nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju. Informacijska pisarna, Krekov trg 3, 3000 Celje.
Tel.: 492-57-50, e-mail: ce@ozara.org
OSEBNI STIKI
33 letni očka, razočaran, želi spoznati resno, iskreno in samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje.
GSM: 031/50-54-95
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže.
Tel.: 03/ 57-15-735
( NAROČILNICA I	za časopis ZASAVC
I	Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagotjc o/S
|	Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250
|	Faf: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC ! naročnimo bom plačeval/a (obkrožite ustrezno): v	3 mesečno, polletno, letno
Ime in priimek:
Naslov:.......
Podpis:.......
vo
o
Ta.
X
%
%
Telefon:.................................... ^
/
NAROČILNICA za brezplačni mali oglas
Tekst:..................
[ Moj naslov (ni za objavo):..................... I
X	/
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
Društvo za mlade Ptica
v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: delavnik od 8.-14. ure, naslov Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec, e-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971.
OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA
Kulturni center Delavski dom Zagorje, Občina Zagorje, ZKO in Recitacijsko društvo Zagorje
vas vabijo na dva spominska večera, kiju namenjamo 100-letnici rojstva naše rojakinje, pesnice Vide TAUFER:
*v četrtek, 12.junija2003,ob 19. uri bomo v avli KC Delavski dom v Zagorju odprli informativno razstavo o pesničinem življenju in delu. Namesto govora boste slišali nekaj odlomkov iz razprave, ki jo je o pesnici pred desetletji napisal prof. Milan Pritekelj. Razstava bo odprta do 30. junija 2003.
*v petek, 13.junija2003,boob 19.30 v okviru Valvasorjevih večerov v kapeli na Medijskem gradu spominski literarni večer z naslovom Kot perut pri ptici. Kot uvod v večer boste slišali odlomke razmišljanja, ki jih je o pesnici napisala prijateljica dr. Marja Boršnikova
Fotoklub Hrastnik
vabi na ogled razstave fotografij Milana Tanška v galerijo DD v Hrastnik.

Program prireditev ob občinskem prazniku občine TVbovlje:
petek, 6. junija ob 16. uri - Cilj kolesarskega maratona Uroša Stoklasa, druženje in zabavna prireditev, otroške delavnice, Pizzeria Stoklas, DPM
* petek, 6. junij do nedelja, 8. junij - Ex tempore Kum, Planinski dom Kum,
*	petek, 6. junij ob 16. uri - Plesno tekmovanje in športne igre
za osnovnošolce, dvorana Polaj
*	sobota, 7. junij ob 9. uri - Balinarski turnir četvork, balinišče
Dobrna
*	nedelja, 7. in 8. junij ob 19.30 uri - Koncert Delavske godbe
Trbovlje ob 100-letnici, Delavski dom Trbovlje
*	nedelja, 8. junija ob 11 .uri - Odkritje plošče padlim borcem v
KS Zasavje v Bevškem
*	ponedeljek, 9. junija ob 18. uri - olimpijski tek, stadion Rudar
*	torek, 10. junija ob 10. uri - Igrarije z Damjano Golavšek
*	petek, 13. junija ob 21. uri - Spektakel skupine The Stroj,
AMD Kipe
*	četrtek, 14. junija ob 16. uri - 3. srečanje harmonikarjev,
Gasilski dom Čeče
* četrtek in petek, 14. in 15. junija - Državno tekmovanje v športnem plezanju, dvorana Polaj
*	četrtek, 14. junija ob 15. uri -12 umi rokovski koncert ob 10-
letnici skupine The Drinkers, AMD Kipe
*	četrtek, 14. junija ob 15. uri - Koncert godalnega orkestra in
kljunastih flavt na Kumu * sreda, 18. junija-Poletna delavnica
Revija Mentor
razpisuje Literarni natečaj za 5. srečanje seniorskih piscev -začetnikov letu 2003. Prispevke je treba poslati do 10. julija 2003 na naslov: Revija Mentor, Javni sklad, RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana s pripisom “seniorji 2003”. Dodatne informacije dobite na tel.: 01-241-05-16 ali 01-241-05-00 ali po e-mailu: dragica.breskvar@jskd.si
KS in TD Izlake
vabita v petek, 6. junija na Pomladno srečanje v Medijske toplice. Gost srečanja bo direktor ETI-ja Jože Smrkolj. Klepetali pa bodo tudi z Eleonoro Kramar, direktorico področja trženja v ETI-ju in Jožetom Staničem, direktorjem Gorenja. Klepet z gosti malo drugače bodo popestrili z glasbenimi točkami. Moderatorka večera bo Stanislava Flis.
Občinska organizacija DeSUS
obvešča upokojence, da jim želi pomagati pri organiziranju prehrane. Kogar to zanima, naj se do 30. junija 2003 prijavi na sedežu DU Zagorje pri gospe Maridi Cerkovnik ali na tel.: 56-68-286.
Športno društvo Izlake vabi k občasni ali redni vadbi:
* 7. junij ob 5. uri - Tolsta Košuta 2057 m * 14. junij ob 9. uri - teniški dvoboj Izlake : ostali *21. junij ob 18.-plavanjena50m
m-A
1
5. ROŽNIKA 2003
Informacije: Jernej Kovačič, GSM: 041-496-863 ali Milan Bedrač, 040-832-696
TD Goriška Brda vabi na Praznik češenj 2003
in sicer od četrtka, 5. junija do nedelje, 8. junija.. Dodatne informacije dobite na TD Goriška Brda, tel.: 05-39-595-94 ali na spletni strani www.praznikcesenj.com.
PD Rimske Toplice
vabi v nedeljo, 8. junija ob 11. uri na prireditev ob 50-letnici PD Rimske Toplice in srečanju zasavskih planincev na Kopitnik. Dodatne informacije dobite na tel.: 57-36-259.
PD Dol pri Hrastniku
pripravlja prireditev ob 50-letnici društva 21. junija ob 18. uri v dvorani Dolanka. Ob 20. uri pa se bo nadaljevala tradicionalna dolska noč.
Zveza upokojencev Slovenije
obvešča, da bo letošnje srečanje upokojencev v četrtek, 26. junija na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Prijave sprejemajo posamezna DU.
Zveza društev mobilizirancev
v Nemško vojsko organizira srečanje članov društva 20. junija na Rogli ob 11. uri. Prijave sprejemajo območni odbori.
SHOD "ZASAVČANI PREBUDITE SE"
Vsi tisti, ki imate Zasavje radi, pridružite se nam na protestnem shodu, kajti le s skupnimi močmi bomo Revirje postavili na mesto v slovenskem prostoru, ki so ga nekoč že imeli in si ga tudi zaslužijo. Protestni shod je v torek 10.6. ob 17.00 uri pred DELAVSKIM DOMOM V TRBOVLJAH
kjer je volja in moč je tudi pot.
upanje umre zadnje
iniciativni odbor
SVETLA TEMA
Igor Golte
Izšel je pesniški prvenec avtorja Igorja Gošteta. Predstavitev bo 5.6.2003 ob 19.00 v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah
Vabljeni
Naročila na številko: 041/989-446 in 040/267-411
Nihče ne ve toliko slabega o nas, kakor mi sami -in nihče kljub temu ne misli tako dobro o nas, kakor mi sami.
(Schontan)
...in to drži! Tudi za dvanajst malčkov, sedem deklic in pet dečkov, ki so prvo sapo zajeli v dneh od 19. maja do 1. junija.
19.05.2003
Nadja Gorjup, Šuštarjeva 26a, Trbovlje - sin Jaka Nataša Prosenc, Šemnik 4, Izlake, Zagorje - sin Matija
21.05.2003
Barbara Leskovar, Prešernova 45, Zagorje - sin Luka in hči Anja
23.05.2003
Marija Knez, Mamova 34, Zagorje, sin Jan Nina Dolšina, Polje 1, Zagorje - sin Timotej
25.05.2003
Irena Pintar, Šuštarjeva 22, Trbovlje - hči Larisa Kus Nataša Vukalič, Log 4, Boštanj, Sevnica - hči Hana
26.05.2003
Rosanda Sešlar, C. Tončke Čeč 5 le, Trbovlje - sin Andraž
28.05.2003
Regina Markovič, Novi Log 7b, Hrastnik - hči Lucija
30.05.2003
Sonja Petrič, Mestni trg 11, Slovenske Konjice-Patricija Petrič
31.05.2003
Sladana Lazič, C. XIV.divizije 27, Štore - sin Benjamin Šeško
01. 06.2003
Besiha Zukanovič, Kolonija 1 .maja 30, Trbovlje - hči Edina Zukanovič
VSEM ISKRENO ČESTITAMO!
trgovina Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3
Tei.: 03/56-71-303
Cvetje,
darila...
odpiralni čas: od pon. do petka	16-18
sobota 9 -12 nedelja 10-12
NAŠA BODOČNOST
---------------h

Cr

%
■ *4r
meieeeS-
KINO
PROGRAM
ZAGORJE
Četrtek, 5.6. ob 19. do nedelja, 8.6. ob 20.: DRŽAVNA VARNOST
Petek, 6.6. ob 18. do torek, 10.6. ob 19.: JACKAS-THE MOV! K
Sobota, 7.6. ob 19.: CICIKONCERT GŠ Zagorje Torek, 10.6. ob 18. do četrtek, 12.6. ob 18.: NOMADI NEBA Sreda, 11.6. ob 20. do nedelja, 15.6. ob 18.: MOŽJE X - 2. del Sobota, 14.6. ob 20. do torek, 17.6. ob 19.: BREZ POVRATKA 2. del Sreda, 18.6. ob 19..: FRIDA
TRBOVLJE
Četrtek, 5. junij ob 18. do sreda, 11. junij ob 18.: MATRICA RELOADED
Četrtek, 5. junij ob 20.30 do nedelja, 8. junij ob 20.30:
POSLEDNJA NOČ
Petek, 6. junij ob 18. do ponedeljek, 9. junij ob 20.30: DOBRODOŠLI V COLLINNVOOD Sreda, 1L 6. junij ob 20.30 do ponedeljek, 16. junij ob 18.:
POLNOČNI OBRAČUN
Četrtek, 12. 6. ob 18. do nedelja, 15.6. ob 18.: JANKO IN METKA
Torek, 17. junij ob 20. do sreda, 18. junij ob 20.: BES POD
KONTROLO
HRASTNIK
Četrtek, 5. junij ob 20. do nedelja, 8. junij ob 18.: JACKASS Petek, 6. junij ob 20.15 do nedelja, 8. junij ob 20.: CHICAGO Sreda, 11. junij ob 20. do sobota, 15. junij ob 18.: JOHNNV ENGLISH
Petek, 13. junij ob 20.15 do nedelja, 15. junij ob 20.: PIANIST Sreda, 18. junij ob 20.: MAFIJSKI BLUS
DOL
Petek, 6. junij ob 18.: JACKASS Petek, 13. junij ob 18 : JOHNNV ENGLISH
IZLAKE
Nedelja, 8.6. ob 20.15 uri-JACKASS Nedelja, 15.6. ob 20.15 uri-MOŽJE X 2. DEL
J
7AS4vr
NA(j7<ADNA KK/ŽANKA %> NA^KADNA KRJŽANKA
C iv

ŠVEDSKI PESNIK IN LITERARNI ZGODOVINAR (PER DANIEL AMADEUS)
SESTAVINA
SEGEDIN
GOLAŽA
MLADA
ŠPORTNICA
OBMEJNO NASELJE OB MURI
EKIPA
KOPALKE
UŽITNI
MORSKI
RAK
STAVČNI
NEOKUSBJ ČLEN; TUDI OKRASEK POSAMEZNO BITJE
RADO
LIKON
SRBSKI
PESNIK
(VAŠKO)
NAŠE
PRISTA-
NIŠČE
JAPONSKA
DENARNA
ENOTA
PRITOK DONAVE V ROMUNUI
VLEČENJE
TOBAKA
VNOS
PRIPRAVIL:
RAZVED-
RILO
ODER;
ZABAVNO
GLASBENA
SCENA
SEMITSKI
BOG
STAROVEŠ-KA DEŽELA OBČRNEM
FLMSKI
PES
PRETA-
KANJE
SOZ
HENRIK
TUMA
VLADIMIR
PUTIN
PRILOGA
■ZGORAJ
BREZ"
JEDEM
ZŽARA
GLAVNI
ŠTEVNIK
GOSTA TKANINA S PREČNIMI REBRI
TRETJE NAJVEČJE MESTO V AVSTRALUI
FOTOGRAF
(HERMAN)
SL MLADIN. PISATELJICA ID ES Al
LECDERN
MEMBRANA
FIATOV ------------
AVTO SESTAVINA BETONA


RASTLINA
TRTE
IME EKO NOMISTKE
MESTO V BELGUI
OBOO
SLIKE
UČILA NA OBRAZU
IME EGIPT. IGRALCA
-»
DEL KRVI
BELGIJSKI
SUKAR
tMt
APARATA
NEČLENAR
VALJASTEGA
TELESA
IME
SLOVEN-
SKEGA
PISATEUA
MURNIKA
PODVODNA
SKALA
IZTOK
ČOP
SEVERO
VZHOD
PONTUS: STAROVEŠKA DEŽELA ALEP: MESTO V SIRIJI
ATTERBOM: ŠVEDSKI PESNIK PIVK: NAŠ FOTOGRAF BAAL: SEMITSKI BOG	ENSOR: BELGIJSKI SLIKAR
VICOTEKA
INFARKT
“Zakaj je umrl Hitler?”
“Srčni infarkt gaje, ker je dobil previsok račun za plin!”
NESUSISE
“No, kaj sem pravkar povedal?” je vprašal profesor Jureta, ki seje v zadnji vrsti vneto pogovarjal s sošolcem. “Gospod profesor, tu v zadnji vrsti se nič ne sliši kaj govorite!”
“No, pa pojdi ti pred tablo!” mu je dejal profesor, “in reci kaj!” Profesor pa seje usedel na Juretovo mesto. “Gospod profesor,” seje oglasil Jure, “kdo je včeraj poljubil mojo sestro?” “Pa se tu zadaj res nič ne sliši!” je potrdil profesor,
SESTRA IN MAMA
Grega je bolan in leži doma. Pri vhodu v hišo pozvoni simpatično dekle z velikim šopkom rož. Odpre ji starejša ženska, dekle pa nekoliko zbegano reče: “Oprostite,” zajeclja dekle, “jaz sem Gregorjeva sestra!”
“Prav vesela sem, da sem vas spoznala,” odgovori ženska. “Jaz sem namreč njegova mama.”
PAMETNI PSI
“Ti, moj pes zna pa čitati!"
“Vem, mi je že moj povedal!”
OGLAS
Blondinka je dala v časopis oglas z naslednjo vsebino:
“Zamenjam težko razumljivo knjigo o preprečevanju zanositve za rabljen otroški voziček!”
PABERKOVANJE
V obdobju, ko je Picasso v svoji hiši v Vallaurisu v bližini Cannesa gostil vse in vsakogar, gaje eden od gostov prosil, naj mu na kos papirja, ki gaje potegnil iz denarnice, nariše nekaj malega, kak trikotnik. Slikarje to storil. »Bi se lahko še podpisali?« je dodal možakar, kije hotel do konca izkoristiti slikarjevo prijaznost. »Dragi, gospod!« je tedaj vzkliknil Picasso in iz žepa potegnil denarnico, »zakaj mi niste takoj povedali, da potrebujete sto tisoč frankov?«
*****
Francoski proizvajalec vin Močt & Chandon je hotel zaznamovati odhajajoče 20. stoletje s posebnim penečim vinom, ki nosi zgovorno ime: Espril du siecle (Duh stoletja). Tudi cena za steklenico mag-num (1,5 del) je bila izjemna kot sam dogodek. Za ta ‘eliksir’ so zmešali najboljše letine zadnjih desetih let preteklega stoletja, ki so jih izbrali med 1500 steklenicami. Napolnili so 323 steklenic mag-num, med katerimi pa jih je bilo samo omejeno število namenjeno prosti prodaji.
KRIŽANKE
5-JUj’jJDJJ J
Nagradna križanka
REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 19. 6. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 11/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko.
Nagrade, ki vas čakajo. Praktične nagrade ZASAVC.
Izžrebanci nagradne križanke 9/2003:
1.	Martina Šoba, Novi dom 44b, 1420 Trbovlje
2.	Lucija Cvirn, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje
3.	Manca Bovhan, Cesta OF 5, 1420 Trbovlje
Integralni'
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si
AVSTRALIJA Z AVTODOMOM ZA 1039 EVROV +TRI NOČI V KOALA LOMPURJO, PENANGO AL! LANGKAVUO ZASTONJ!
Izleti zn zaključene skupine - NIKJER TAKO UGODNO !
NOČNI GARDALAND-DARILO PO NAPORNEM ŠOLSKEM LETU: ODHOD NA PRAZNIK,
25. JUNIJA
.'Super ugodno!
KAŠTELANSKA RIVIERA POLPENZION ŽE OD 25.000 SIT, GLAVNA SEZONA SAMO 41.000 SIT na osebo za teden dni!
PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU !
KATALOGI POLETJE 2003 VSEH RENOMIRANIH AGENCIJ V SLOVENIJI POVPRAŠAJTE PR! NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU...
PROGRAM! ZA NORDKAP INSKANDINAVIJO-PRIDITE!
LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU!
PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naie pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vala praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
TAXI NON STOP
ZA POČITNICE UREDITE VSE PR! NAS, MIZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO!
POTOVALNI BON
INTEGRALOVl DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH!
ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -10:00, SO. 00:00 - 12:00 So potovanja in................so potovanja z Integralom.
KRIŽ K RAŽ
----------h
“NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici so upoštevani le frizer j i/ke, ki imajo najmanj 15 glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake	707
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik	521
3.	Simona Flere, Salon Cveta Zagotje	405
4.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagotje 260
5.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje	240
6.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake	228
7.	Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagotje	199
8.	Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagotje	172
9.	Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik	162
10.	Darja Knez, Frizerski salon Datja	159
11.	Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje	131
12.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje	96
13.	Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje	79
14.	Luka Holešek, Salon ML Trbovlje	76
15.	Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje	59
16.	Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagotje	58
17.	Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagotje	54
18.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje	49
18. Fani Pohar, Frizerski salon PaŽ	49
20.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagotje 48
21.	Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje	46
22.	Alis Pufler, Salon Metka Hrasmik	43
23.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik	40
24.	Nina KajiČ, Frizerski salon Kamel Hrastnik	39
25.	Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagotje	36
26.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik	30
27.	Matjana Majhenič	27
. 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje	26
29.	Irena Jerc, Studio Las, Zagotje	21
30.	Matjaž Krauskopf, Zagotje
Poleg teh ste in lahko šc glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu.
(f	"	<
Kupon - Naj frizer Zasavja
Ime in priimek frizer j a/ke in frizerskega salona
Ime in priimek glasovalca/ke

7AS4vr
junijski “SKRITI ZASAVC” I. del
TV /tali korenjak, ki tako pogumno zre v IVTobjektiv v pričakovanju »ptička« in je ravno napolnil dve leti, seje od 31. julija 1955 pričel »ukoreninjati« na Tereziji. Nato so se njegove korenine razpredle do Vodenske ceste pa preko Dom in vrta na Gimnazijsko cesto in se trdno zasidrale v Trbovljah, kljub občasnim, večinoma službenim, skokom v Ljubljano. Trboveljčan, »Slovenec po srcu in besedi« je bil, ko je hodil v osnovno šolo »na Cankarja«, potem na »ekonomsko« in postal... Hja, mnogo je postal in mnogo tega tudi opustil.
Življenje gaje bogato obdarilo z mnogoterimi darovi, ki jih je kar nekaj že s pridom uporabil, zagotovo pa jih je še nekaj skritih in neodkritih tudi njemu samemu. Pisana paleta je njegovo življenje. Delal ali služboval, kakorkoli, je v Trbovljah, Hrastniku, Ljubljani, Trbovljah in Ljubljani hkrati... Doma je v umetnosti, sedma sila mu je domača in tudi politika mu ni »bolezen moja«. Ob vsem tem, prisotnosti in odsotnosti, je prijatelj, je znanec, je človek, ki ga z veseljem srečate in z njim z užitkom kakšno rečete...prepričana sem!!! (MaH)
V mesecu maju smo v Zasavcu skrivali »večnega mladeniča« Toneta Cesarja — Ceckota iz Trbovelj in kljub skromnim podatkom o njegovem bogatem življenju ste ga prepoznali. Sreča pri žrebanju je tokrat »doletela« Marjana Oblaka, Opekarna 7, 1420 Trbovlje.
Avtobusni promet In turizem, Zagorje d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: integaLzagcije@siol.net Internet hHp/Awvwjrtegakzagoijea
“TAXI SLUŽBA NON-STOP”
TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 ____________GSM: 041/616 348, 041/633 107__________
I'“KUPON j
(7seba na sliki je: . ,
Meji podatki:
Ime in priimek:........
Naslov;..............


HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANAff
Ste lačni? Bi uživali?
Bi radi zaplesali?
OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO!
NEDELJSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSILA -1.500,00 SIT!
VEČERJE -1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK-1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT!
Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom!
Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera!
TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610!
V
Telefon:,,,,

	N
NAGRADA!	s
Hladna predjed:	MsČd	Bo a ara o j
- HOBOTNICA V SOLATI	HOTEL TROJANE
Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU	
Priloga:	
- KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA	
Solata: - MEŠANA SOLATA	
Sladica:	
- PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI	
Pijača pri topli predjedi	in glavni jedi:
- CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho	
Pijača pri Sladici:	
- CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko	
	-A
Pčikrl premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odloeitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj \ paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust.
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati.
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na \se.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
NOVO - - NOVO - - NOV
|Celje - skladišče
^ D-Per
| 6/2003
5000012855,11
Nov bančni avtomat Banke Zasavje v stavbi
Občine Trbovlje
COBISS
ZO ) banka zasavje
-----Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje