•57802

o2 $. ;

kmetijstvu in gozdarstvu koristne,

s posebnim ozirom na

zatiranje škodljivega mrčesa.

--

v

Po drugem natisu

Viljem-a Schleicher-a

izdala

družba kmetijska kranjska.

1870.

Natisnil J. Blaznik v Ljubljani.

47802

0W  M]be>'

Vvod

Med mnogimi Živalmi, ki je prištevamo k rastlinoŽrečim živalim,
nahaja se obilo takih, ki so zarad svoje požrešnosti in prevelikega
zaploda, kakor tudi zategadel, ker naših koristnih rastlin preveč upo¬
rabijo za živež, škodljive, da! premnogokrat v resnici pogubne.

Človeški um trudi se dosti, da bi tej nadlogi in tem sovražnikom
kmetijstva in gozdarstva s primernimi sredstvi v okom prišel in te
svoje velike sovražnike kaj najbolj mogoče zatrl.

Vse, kar se je dosihmal v tem obziru poskušalo, da bi se take
Škodljive živali zatrle, bilo je do zdaj večidel brez posebnega vspeha;
tožbe o požrešnosti miši, o Škodljivosti gosenic in hroščev, o velikej
Škodi, ki jo delajo ogrci, grizlice ali kukci, listne ose, žitne muhe,
poljski polži in druge enake živali, množijo se od leta do leta:, a v
nekterih krajih morali so celo nektere posamesne kmetijske oddelke
ravno zarad velike Škode, ki jo vzrokujejo enaki mrčesi, popolnoma
opustiti.

V naravi samej pa obstoji premodra navedba, da se nobena
stvarica na račun druge razploditi ne more, in da ima vsako nepri¬
merno pomnoževanje svoje meje, bodi-si že z vplivom vremena, ali pa
tudi s tem, da ena žival drugi služi v hrano. Ako bi tedaj človek
s svojo modrostjo tu ne posredoval, moralo bi ravnovažje v tem obziru
ostati nespremenljivo. Tožbe o škodljivih živalih so navadno tolikanj
veče, kolikor bolj so dotični kraji obljudeni in obdelani, kajti ravno
zarad tega nastaja zapreka prvobitnega razmerja.

Ako hočemo, da se škodljive živali preveč ne zaplode, moramo
naravnim njihovim sovražnikom  prizanašati, pa Še celo gle¬
dati na to, da te sovražnike pomnožimo, kolikor nam je mogoče.  —

Da se pa to doseže, treba je najpred poznati  škodljive in
koristne živali, pa tudi njihov način življenja; marljivo je moramo
opazovati, in vse, kar smo opazili, resno preudarjati in premišljevati,

1 *

Al ravno taki ljudje, ki bi v tej zadevi lahko največ pomagali,
to je, kmetje, imeli so večidel le malokedaj priložnost, da bi si bili
nekoliko prirodopisnih (natoroznanskih) znanosti prisvojili', žalibog, da
ravno oni živijo Se v slepih predsodkih in podedovanih vražah, kar je
brez dvojbe sovražno vsakej znanosti, vsakemu napredku.

Trudapolna in vspeSna preiskovanja učenjakov so tudi v tem
obziru Še prav malo temoto manj izobraženega ljudstva prederla, zato
je pa tudi njihovo delovanje na praktičnem polji doslej še malo
vspeha imelo.

Ako iz nasprotnega stališča govorimo, moramo priznati, da smo
z napačnim zatiranjem svojih najboljih prijateljic živalic tako daleč
zabredli, da so se v nekterih krajih najbolj koristne živali že Čisto
zatrle, škodljive pa delajo zdaj našim gozdom, sadnim drevesom, trav¬
nikom, našemu žitu in drugim koristnim rastlinam mnogo škode ter
nam na ta način naše pridelke znatno umaljujejo.

Zadnji Čas je, da mora biti drugače. Najnoveji napredajoči
čas nam je porok, da se zamujeno dohiti in pogreški popravijo.

Zato je treba vzajemnega delovanja vseh deželnih zborov, treba
je posebno primernega nauka v ljudskih šolah, prizadevanja in mar¬
ljivosti kmetijskih in gozdarskih družeb, treba je izglednega postopanja
posamesnih družeb, da se vsaj nekaj popravi, kar je bilo v toliko letih
pomanjkljivega in zanemarjenega.

I. Dojivke ali sesavci.

Malo je plemen in vrsti tega razreda, ki bi nam z zatiranjem
in pokončevanjem škodljivih živali koristile; toda ravno tu imamo
dovolj moči, da si v tem obziru pomagamo, ako namreč tem korist¬
nim živalim življenje prizanašamo ter si je na ta način pomnožujemo.
Soseske, kakor tudi posamesni večji posestniki, pa tudi manji in
revneji, ako skupaj v društvo stopijo, morejo v ta namen mnogo
dobrega in koristnega storiti.

Sesavci, o kterih bodemo tukaj govorili, hranijo se ali z žužki
ali pa z mesom. Poslednje imenujemo ropne živali.

K prvim prištevamo najpred netopirje,  potem ježa, krta
in male rovke  (Spitzmause); k poslednjim pa jazbeca, pod¬
lasico, hermelina, dihurja,  deloma tudi lisico in domačo
mačko.  — Vendar se pa ta stvar ne sme vzeti tako, da bi kdo
mislil, da se žužkojedci živč le od žužkov, a mesojedci le od mesa
večih živali, ampak ta razredba je postavljena le po njihovej po-
glavitnej hrani. Kakor sploh, tako vidimo tudi tukaj, da nektere
teh živali rastlinojedce pokončujejo, a ti zopet druge. Ako si ogle¬
damo najpred netopirje  (Vespertilionen), našli bomo, da jih je
več vrsti, pri nas znabiti čez 20, kakor tudi to, da se nektere vrsti
v tem, a druge zopet v kakem drugem kraji nahajajo v večem
številu.

To so, kakor je znano ponočne živali, ktere po dnevu na
temnih krajih spijo in ravno tako tudi vso zimo prespijo; kedar so
na miru in v spanji se obesijo z zadnjima nogama, da glava doli
visi; v mreno, ki jo imajo za letanje, se pa kakor v plašč zavijejo.
To so dražljive živalice, ki prezimujejo v velikem številu skupaj,
posebno po temnih krajih, pod strehami, v kletih, luknjah in dre¬
vesnih votlinah. —

V mraku navadno izletujejo, da si take žužke v hrano na¬
birajo, ki po noči okrog letajo in se o tem času tudi zaplodujejo.
Zategadel so netopirji posebno pripravni, da nam take žužke, ki so
polju in gozdom najhuji sovražniki, vspešno zatirajo in njih število
umanjujejo. Taki žužki so n. pr. hrošči in vsi ponočni metulji,
izmed kterih posebno omenjamo ozimensko sovko  (Wintersaat-
Eule), neenakega prelca  (ungleicher Spinner), obročarja ali
prstenico  (Rmgelspinner) in zimskega pedica  (Frostspanner);
vse to so živali, ktere nam, ako se njihovo pomnoževanje marljivo
ne zatira, na polji mnogo škode in kvara delajo. Največi sovražniki
gozda so pa večidel metulji, kakor n. pr. borovi prelec  (Kietern-

6

spinner), smrečji prelec (die Norme), borova sovka (die
Fohreneule), kakor tudi še iz drugega obzira posebno škodljivi pre-
hodnji prelec  (Processionsspinner).

Zel6 je tedaj važno, da take in enake škodljive žužke o pra¬
vem času zatiramo, a ta pravi čas je takrat, kedar jajca ležejo, in
ravno netopirji so v tem obziru najbolji rabeljni.

Ako premislimo, s kako hitrostjo in s kako spretnostjo te
živali v zraku, po vrhuncih visokih dreves in tudi blizo tal svoj plčn
zgrabijo, in koliko takega plena v svoj živež potrebujejo, moramo
jim priznati njih veliko in neprecenljivo korist za kmetijstvo in
gozdarstvo. — Misliti bi se tedaj moralo, da naše ljudstvo netopirje
varuje, toda vidili smo žalibog ravno nasprotne primere: kako se
namreč netopirji iz svojih zimskih brlogov preganjajo, kako se brez
vsega usmiljenja pobijajo in trpinčijo, kako se celo živi z žeblji
pribijajo. — Sram nas mora biti, da je med nami še tacih
krvolokov!

Zakaj se pa pri nas tolikanj koristne živalice na tak surov
način preganjajo? Temu je vzrok pomanjkanje potrebnih ved, pa
tudi nesrečne vraže, vsled kterih se tem nedolžnim živalioam pri-

S  družba s copernicami in hudiči, pa se tudi misli, da se one
a v lasje zaletujejo in jim slanino kradejo. To se vč, da le
neumni bebci v take reči verujejo.

Da se korist netopirjev  še bolje vvidi, naj navedemo
tukaj le dva primera:

1. Pisatelj te knjižice je pred nekoliko leti iz neke podrtine
več netopirjev domu prinesel, ter svojej družini zapovedal, daje  naj
v miru pusti. — Od tega časa so se skoraj vsako leto njegova sadna
drevesca, ktera so poprej zelo trpela od zimskega pedica (Frost-
spanner), tako na bolje obrnila, da je prejšnja škoda skoro popol¬
noma jenjala.

2. Glog  er  pripoveduje, da hrastovi gozdi vhanauski okolici
niso dolgo od gosenic tako imenovanega prehodnega prelca (Pro-
cessionsspinners) nobene velike škode trpeli; ko so pa neko zimo
nekoliko tisuč najstarejih hrastov posekali, našli so v drevesnih du¬
plinah veliko množino netopirjev; kar ni bilo pobitih, pokončala jih
je huda zima. Slabi nasledki kmalu so se jeli pokazovati; gosenice
prehodnjega prelca so pokončale v kratkem času vse, in sicer tak6,
da je za nekoliko let cele milje bil lepi gozd do golega objeden,
ter na ta način tudi popolnoma pokončan.

Kaj je treba storiti, da se nam netopirji, te tolikanj koristne
živali obvarujejo, lahko je povedati. Pustite je v miru, skrbite, da
se vraže izmed vas izkoreninijo, kaznujte svojeglavne zatiralce, pa
tudi gledajte marljivo na to, da se stara votla drevesa ne odstra¬
njujejo, ampak da se vsaj nektera za zimsko prenočišče netopirjem
obvarujejo.

Opomniti moramo, da se netopirji ne zaplodujejo preveč, ker
samice vsako leto le 1 ali 2 mlada izležejo; a lahko jih je varovati,
ker precej dolgo starost dosežejo.

7

Jež (Erinaceus) nahaja se tudi že zdaj pri nas v veliko ma-
njem številu, nego poprej. V nekterih krajih je že celo redka
prikazen, a vendar je tudi on jako koristna žival. Njegov zarod bi
bil še precej obilen, kajti samica izkoti po letu 4 do 8 mladih.
Na zimo si jež izkoplje jamo, se zvije in prespi vso zimo zakopan
v listji i. t. d.

Po dnevu bi človek tej čudnej živali skorej ne verjel, kako
ie po večerih okretna, kedar se na mišji lov spravlja. Pri tej pri¬
ložnosti tudi včasih kakega večega žužka in njegovo ličinko zgrabi,
pa tudi na tolikanj škodljive bramorje gleda in pazi, ter jim nikoli
ne prizanese. — Miši so pa le zmiraj njegova poglavitna in naj-
Ijubša jed in ravno zavoljo tega je on našemu kmetijstvu in gozdar¬
stvu zel6 koristen, kajti vsaki izmed nas je že gotovo čutil škodo,
narejeno mu po miših. Takej škodi se lahko izognemo, ako čuvamo
živali, kterim je škodljivi mrčes jako priljubljena hrana.

Druga dobra ježeva lastnost je ta, da brez vse škode požira
tudi strupene živali, kakor n. pr. tako imenovane španske muhe, pa
tudi gade, ki so človeku zarad svojega strupenega pika strašno
nevarni, lovi jež prav marljivo in pogumno. Ježa drže tudi po hišah,
da nadležne in ostudne šurke ali Žoharje pobira in miši preganja in
zmanjšuje. Ako hočemo, da se nam hišnega življenja privadi, mo¬
ramo ga po tem, ko je hišo mrčesov očedil, tudi podhranjevati.

Rekel bo kdo, vsaj jež ne živi samo od mišev in drugih mr¬
česov, ampak tudi od ptic in sadja. — No, to je tudi res. Ako si
namreč dovolj živeža ne more najti, pa ga lakota nadleguje, spusti
se rad čez kako na zemlji ležeče gnjezdo, ktero se ve izprazni, pa
tudi odpadeno sadje, nizko rastoče jagode moramo mu privoščiti.
Na drevesa in grmovje ne more, ker plezati ne zna. Skoda, ktero
nam bi jež morebiti na ta način narejal, je v primerji z njegovo
koristijo tako majhna, da je ni vredno omenjati.

Da je ježev čedalje manj, krivi so sami ljudje, posebno pa
šolska mladina, ktera ima nekako posebno slast in veselje, da je
trpinči in pokončuje; krivo je tudi izkorenivanje in pokončevanje
manjih gozdov in grmov, a krivo je tudi to, da ljudje ježe domu
nosijo, češ, mi bodo miši podili, — doma pa večidel zbog pomanj¬
kanja živeža poginejo. Krivi so nadalje tudi lovci, kteri ježa kod
škodljivo žival preganjajo in na njegovo s krogljo zadeto glavo celo
darila postavljajo! Vse to nam je žalibog jasni dokaz, koliko imamo
še dela za ljudsko omiko; in kako neki moramo zahtevati od pro¬
stega kmeta takih znanosti, ako pa v najnovejej dobi opazujemo v
gozdarskih uradnijah v imeniku vstreljenih živali tudi toliko število
ubogih ježev!

Kovke (Spitzmause, Sorecina). To so živali, ktere so po svo-
jej vnanjej podobi enake mišim in se brž ko ne zategadel tudi po-
končujejo.

Rovke živijo kakor miši v zemeljskih luknjah, razlikujejo se
pa ne le po svojej podobi od miši, ampak tudi po tem, da rastlin
ne jedč, nego le žužke. Za naše gospodarje morala bi to posebno

8

važna opomba biti, ker ravno zarad tega so rovke zelo koristne
živalice in to tem več, ker, akoravno majhine, vendar le
veliko živeža potrebujejo. Skušnje so dokazale, da vsaka rovka na
dan najmanj dvakrat toliko potrebuje hrane, kakor je težka. Zarad
tega pa tudi niso nič kaj zberljive v hrani. Iščejo po tleh polže,
gosenice i. t. d., a pod zemljo se skušajo s krtom, kdo bo zatrl več
črvov in različnega mrčesa, kteri zavoljo svojega prevelikega števila
našim pridelkom toliko škode delajo. Rovka se nima bati prega¬
njanja, njej je malo mar za vreme, ona le po travnikih in polji, po
vrtih in gozdih, kakor tudi po koreninah rastlin lovi premnoge in
najškodljivše ličinke, črve in ogrce od različnih hroščev, med kterimi
se najdejo čestokrat največi sovražniki sadnih dreves, n. pr. zimski
pedic (Frostspanner), slivna osa (Pflaumensagewespe), slivin (Pflaumen-
bohrer), škrlatasti rilčkar (purpurfarbener Riisselkafer) i. t. d. Poleg
krtov so posebno še rovke, ktere enake škodljive mrčese pokončujejo
in pojedč. Rovke so raznih vrsti, izmed kterih jih večina na pro¬
stem zraku prebiva, ena pa — sorex araneus — imenovana, najde
se po hišah. O poslednjej pravijo, da se hrani se sirovim maslom,
slanino i. t. d. — mogoče, ako drugega ni, sicer je pa njena naj¬
ljubša hrana mrčes, kterega po hišah najde; posebno pa rada pobira
mokarje t. j. močne črve, prešičke (Asseln) in pa šurke ali Žoharje.
Surki so nam zadosti znani kod ostuden in jako požrešen mrčes.
Kjerkoli so rovke, tam tudi teh ostudnih živali ne bo preveč. Za¬
torej se rovke smejo v sobah in kuhinjah pustiti, one ne pregrizejo
ničesar, pa se tudi ničesar ne dotaknejo, dokler je le šurkov zadosti.

Krt (Talpa europea) je zel6 koristna žival, česar pa dolgo
vedeli nismo. Njemu se imamo zahvaliti, da nam po nekterih krajih
in marsiktero leto hrošči in njih požrešni ogrci ne pokončajo vsega
in nam tako vendar še nekaj pridelka ostaja.

Življenje krtovo je tako, da po vsej pravici spada med naj-
čudneje živali. Le poglejmo njegovo umetno izdelano hišo, njegove
hodne prostore, velikansko delo, ktero v primerji tako majhna živa-
lica dovršuje; premišljujmo nadalje čudovito pripravnost njegovega
organizma, ki ga za taka velikanska podvzetja sposobnega in pri¬
pravnega dela! Že iz samih teh premišljevanj se lahko prepričamo,
da premodri Stvarnik tako majhne živalice ne bi bil obdaril s tako
posebnimi lastnostmi, ako bi jej ne bilo odločeno, v prostornej naravi
važno delo izvrševati. Globoko pod zemljo, kjer toliko škodljivih
mrčesov v zimskem spanji prebiva, kjer se toliko škodljivih živalic
v svojih bubah razvija ter čaka, da se v popolnega žužka spreobrne,
izmed kterih jih je poprej mnogo kod ličinske nježne koreninice
objedalo in grizlo, pod zemljo, kamor ne predere noben ptičji kljun,—
tam krt križema svoja pota in steze dela, tam on po zimi in po letu
svojo hrano išče, tam on koplje in ruje, dokler si nekoliko živinske
hrane ne najde. Kriva je tedaj misel, da se hrani od rastlinskih
korenin. — Krt je tako požrešen, da vsaki dan najmanj 3-4krat
toliko živeža potrebuje, kolikor je težek. To je pa lahko zapopad-
ljivo, ako se namreč pomisli, da krt zarad svojega neprestanega

9

dela in vednega rovanja več hrane potrebuje, pa da deževni črvi,
ogrci i. t. d., ki so krtu poglavitni živež, imajo veliko kožnatih in
vodenih delov, zato pa tudi malo živiinih tvarin v sebi. — Celo
zaprti krti bi lakote poginili, ako se jim vsaj ne bi trikrat toliko
hrane dalo, kolikor so težki. V krtovem želodcu se nikoli ne najdejo
niti korenine, niti rastline, ampak le živalski ostanki.

Toda krt se ne živi le od žužkov, marveč tudi rad pograbi
miši, posebno mlade, ktere rovaje pod zemljo sestane. Največa nje¬
gova zasluga je pa, da ogrce, te tolikanj škodljive mrčese, ki mnogo
več škode narejajo, nego hrošči, brez vsmiljenja pobira in pokončuje.

Ako pomislimo, da vsaka hroščeva babica do 100 jajčic izleže,
ki so pod zemljo dobro zavarovana in kjer se namreč skoz 2 leti
od samih rastlinskih koreninic živijo, lahko vvidimo, koliko more
takih sovražnikov biti ob istem času, kedar se namreč hrošči najbolj
zaplode, kar se navadno vsaka 3 leta zgodi. A škoda odtod ? koliko
še le ta znese! In če bi vsi ogrci do preobrnjenja v hrošče ostali
pri življenji, kako ogromno bi bilo število hroščev, in po tem koliko
zopet novih ogrcev i. t. d. Drevesa bi bila gola, korenine do čistega
objedene, a gospodarjem ne bi ostalo nič in prišli bi gotovo na
beraško palico.

V nekterih krajih je že bila ta žalostna resnica, pa so bila
ravno iz tega namena darila za pokončevanje hroščev razpisana, a
vsaka hiša morala jih je določeno število pokončati, toda poleg vsega
tega bi jih ne bili premagali, ako jim ne bi bile take živali, ki se žive
od žužkov, posebno pa še krt v tem obziru pomogli. Treba pomis¬
liti, koliko ogrcev potrebuje le en sam krt za svojo požrešnost.
Dokazalo se je, da so v letih, kedar so namreč ogrci nad poljskimi
pridelki vojsko vodili, največ škode taki gospodarji imeli, kteri so
lahkoumno krte iz svojih njiv podili.

Gospodarjem starega kopita krt zato ni priljubljen, ker travne
in žitne koreninice objeda, sadna drevesa poškoduje, po travnikih
krtine nareja, da imajo potem kosci mnogo več dela, pa tudi zato
ne, ker čestokrat v ogradah, ki povodnjo ali zat6p prečijo, luknje
naredi in vodo spušča. Vrtnarji tudi trdž, da prerije in zasuje setev,
grede in lehice. Iz tega vzroka stari kopitarji marljivo love krte,
so še celč taki, ki dajejo darila za vlovljenega krta. Pravijo namreč,
ako krta ne pokončamo, pomnožil se bo tak6, da nam bo vso zem¬
ljo preroval in poškodoval; tako pa le mislijo, kakor smo že rekli,
ljudje starega šlendrijana. Mi takim koj tukaj odgovarjamo:

Da krt koreninic ne j A, dovolj jasno smo dokazali, škoda pa,
ktero pri rovanji svojih podzemeljskih hodov dela, kakor tudi tako
imenovane krtine, lahko se poravnajo; po letu pa, kedar se je
namreč bati, da bi se izpodruvane koreninice ne posušile, krt vselej
globokeje pod zemljo ruje.

Krtine pa, ktere izruje, so večidel čista rahla zemlja, in ako
se o pravem času razgrnejo in raztrosijo, se bo trava na takih pro¬
storih kmalu razvila in toliko lepše in bohotneje rasla; resnična je
tedaj prislovica, znana po nekterih deželah, ki pravi:

10

Kdor krtine v marcu razgrebljuje
Delo se pri žetvi mu plačuje.

Ako ae tedaj le v jeseni in spomladi krtine z grabljami pridno
in marljivo poravnajo, korist gotovo izostala ne bode.

Kjerkoli krt ruje, ne ruje zastonj; čeravno po vrtih in na
polju nektere rastline z izruvano zemljo pokrije, gotovo desetkrat
toliko jih pa pred škodljivimi mrčesi obvaruje, ki je pri rovanji
povžije.

Iz parnih ali toplih gredic se pa krt se smradljivimi stvarmi
lahko prežene. Posebno v drevesnicah, kjer ogrci navadno vse po¬
končajo, je krt v resnici zlata vreden. Res je, da so po zimi, kedar
sneg dolgo na nepomrznenej zemlji leži, travniki in polja razruvana,
koreninice in travke izjedene, tudi je res, da marsiktero mlado dre¬
vesce pogine, ki je bilo na koreninah poškodovano ali objedeno, toda
na vsem tem je krt ravno tako nedolžen, kakor novorojeno dete.
To škodo narejajo le krtice ali poljske miši se svojimi ostrimi zobmi.

Da so pa večkrat vodne ograde pokvarjene, to je tudi res;
ali krt ne prebiva na takih krajih, kjer bi rovaje kmalu prišel do
zraka, on celo v svojih podzemeljskih hodih ali luknjah ne trpi
nikovega prepuha. To škodo delajo pa zopet le poljske miši in
vodne podgane. Kar se tiče bojazljivosti, da se ne bi krti preveč
zaplodili, kajti res je, da samica vsako leto enkrat, pa tudi po
dvakrat 4—5 mladih krtičkov skoti, smemo v tem obziru popolnoma
brez skrbi biti, kajti, dokler bo pod zemljo dosti škodljivih mrčesov,
množil se bo tudi krt zmerom bolje, ko bo pa mrčesov manj, go¬
tovo se bo potem tudi število krtov zmanjšalo, ker ne bodo dovolj
hrane imeli.

Tudi se večkrat sliši, da krti mišim pota delajo. Ako miši
že res zapuščene krtove poti rabijo, ni se tudi tega bati, ker so te
poti tako široke, da tudi glavni in največi sovražnik miši, t. j. pod¬
lasica  lahko po njih hodi ter miši prav po rabeljsko davi.

Pustimo tedaj krta, našega dobrega prijatelja, naj živi, pa
Bkrbimo, da zemljo, ktero izruje, dobro porabimo in vse storimo,
kar nam je kod marljivim gospodarjem storiti treba.

Kuni podobne živali  so večidel ropne zveri, ki pa so,
izvzemši domačo in plemenito kuno belico,  našim gospodarjem
posebno koristne, ker pokončujejo mnogo škodljivih živali. To se
ve, da je treba kune nekoliko razločiti, ker so nektere, ki nam
včasih veliko škode pri kokoših narede, in druge zopet se svojim
hitrim plezanjem po drevesih večkrat koristne ptice more. Vse
druge, v to vrsto spadajoče živali, pa so kod dobri in pripoznani
mišolovci vsakemu marljivemu in skrbnemu gozdnarju jako koristne.
Čeravno včasih kakega mladega zajca pograbijo, zato jim noben
gospodar ne sme zameriti, vsaj tudi umen in premišljen gozdnar, ki
je zvest svojemu poklicu in za lovom ne nori, ne bo nikoli tako
neumen, da bi svojim dobrim varuhom poljd in setve vojsko na¬
povedal.

11

Oglejmo si najpred jazbeca (Melea taxus). V tej vrsti je on
največa žival. Živi se od raznih korenin, gozdnega sadja, žužkov,
črvov, žab, kač, gadov, miši, pa tudi od mladih zajčkov. Njemu bi
morali že iz tega namena življenje prizanašati, ker ravno tam pre¬
biva, kjer je največ miši, ter hude boje ž njimi vodi, vrh tega pa
tudi veče žužke in njihove ličinke pokončuje. Žalibog, da je ta žival
po nekterih krajih že prav redka prikazen, po nekterih se je pa že
popolnoma zatrla.

Mnogo važneja in imenitneja je pa podlasica (Wiesel). Eno
bolj redko pleme teh živalic imenuje se hermelin ali v člik a
podlasica  (Mustekerminea), druga pa mala ali navadna pod¬
lasica  (Mustek vulgaris).

Podlasičino vitko telo je posebno pripravno za lov na miši in
podgane, ktere po njihovih skrivnih hodih preganja celo do gnjezda,
ter tako večkrat vso mišjo zalego na enkrat pokonča. Posebno do¬
bra njihova lastnost je ta, da so krvoločne t. j. da veliko več po-
morč, nego za svoj živež potrebujejo, in ravno zategadel so nam od
neizmerne koristi. Nektere vrsti miši, ki se največ od korenin živijo
ter skoraj zmerom pod zemljo prebivajo, to so tako imenovane poljske
miši (Reitmause), imajo le v podlasici svojega največega sovražnika.
Ako se o pomanjkanji miši kak zajec podlasici na pot zaleti, mora
to predrznost revež gotovo se smer tj o plačati, ali kaj za to? ko bi
nam podlasice vse zajce pobrale, se ve, bik bi škoda potem velika
iu neprenesljiva, če nam jih pa le nekaj pograbijo, no to ni ravno
toliko škode.

Pa vendar je tudi malih ali navadnih podlasic čedalje manj.
Bode li tako naprej, bomo kmalu brez njih.

Včasih je preganja lovec, kteremu pa ne smemo zameriti,
ako ni pravi gozdnar; včasih pa le neizobraženo prosto ljudstvo, ki
namreč vse, kar je le živega, trpinči in mori v svojej neumnosti in
vraževerstvu. Pravijo, da je podlasica strupena in da ljudem na-
škodi. Oboje je laž. Podlasica je popolnoma neškodljiva; ako se
preganja in v nevarnost podi, se vč, da se skuša braniti, pa tudi
vgrizne, toda od strupene lastnosti ni čuge ni muge. Pravijo tudi, da
je dobro za jetične ljudi, ako si prsi s podlasičino kožo pokrivajo,
pa da so koščeki njene kože v nekterih boleznih tudi dobro zdravilo
govejej živini i. t. d. Vse to so le prazne kvante. Ljudska šok
ima v tem obziru še prav veliko dela.

Da je podlasic čedalje manj, kriva je večkrat tudi prevelika
napetost v gospodarstvu, t. j. nekteri gospodarji vsa grmovja izru-
jejo, vsako kamenito hrpo odstranijo, da le vsak košček zemlje
vporabiti morejo. Na ta način se pa takim živalim prebivališča in
ležišča pokončajo.

Bil bi res zadnji čas, da se podlasice ne le varujejo, ampak
da se jim po nekterih krajih tudi primeren gaj naredi. Darila na
njihove glave naj se pa le koj odpravijo.

Zelo razvpit je dihur (Mustek putorius), kar pa tudi ni
popolnoma prav. Ako on včasih v kakošnem kokošnjaku malo raz-

12

saja, zato pa tudi škodljivim mišim, posebno domačim in vodnim
podganam, pa tudi hrčkom ali skričkom ne prizanaša. Kjerkoli
omenjeni gledalci veliko škodo narejajo, tam je povsod dihur od
velike potrebe, ker on jih naenkrat po cele ducate izongavi.

Po takih krajih, kjer so se divji kunci zelo razmnožili ter v
prevelikem številu kmetijskim in gozdarskim gospodarjem škodo
delajo, so podlasice in dihurji tudi od velike koristi. Nekteri go¬
spodarji so bili celč primorani neko tujo, tako imenovano afri-
kansko ali belo podlasico  (Frettchen, Mustela furo), ki divje
kunce strašno preganja, pitati in si jo v svojem gospodarstvu držati.

Omeniti moramo tukaj še eno zver, spadajočo v pasjo vrsto,
to je lisica  (Canis vulpes). Mnenja o lisici so različna, a naše
gospodinje so vselej na strani lovcev, kedar je treba namreč lisico
zarad škode, ki nam jo je naredila, zmerjati.

Nekteri gospodarji pa dado lisicam prav, da zatirajo prevelike
zarode divjadi, pa je tudi spoštujejo kod posebno marljive mišolovke
in moriteljice mnogih večih žužkov. Mi se nočemo v prašanji zarad
poškodovanja ali koristi lisic prepirati, vsaj to vse zavisi le od
različnih okolnosti, mislimo pa vendar iz gospodarstvenega stališča,
da sejiisto zatreti ne bi smele.

Še nekaj o domačej živali, ktero gojimo, da nam miši zatira,
— o mački  (Felis domestica).

Mačke so tako rekoč ena potrebna škoda. Koristne nam so
zategadel, ker marljivo miši in podgane davijo; ali kaj je ta korist
proti škodi, ktero nam delajo s pokončevanjem in zatiranjem drugih
potrebnih živali, kakor n. pr. krtov, rovek i. t. d., posebno pa, da
znajo urno in naglo plezati po drevesih ter nam najkoristneje ptice
pevke iz gnjezda poberejo. Lačne mačke so tudi prevejane tatice.
Pa vendar brez mačke skoraj da izhajati ne moremo, ker hvala
našim lastnim pregreham, nimamo več onih koristnih živali, ktere
bi po naših hišah, poljih in gozdih miši lovile, ravno preveč. Da bi
domačim potrebam primerno število podlasic, ježev, dihurjev, sov,
kanj  i. t. d. za lov na miši in podgane bolje zadostevalo, nego
mačke, to je gotova resnica.

II. Ptice.

Ptice so kmetijstvu in gozdarstvu na razni način koristne.
One pokončujejo in zatirajo škodljive živali, posebno pa škodljive
žužke. Cim bolj je opazujemo in premišljujemo, tim bolj se lahko
prepričamo, da imajo ptice v gospodarstvu narave veliko in zelo
imenitno opravilo, pa da so posebno poklicane, da brezštevilnej in
škodljivej zalegi žužkov na pot stopijo. Kako razna so njihova
opravila, in kako lepo je med njih Stvarnik delo razdelil!
Nektere ropne ptice ali ujede hranijo se od večih žužkov, pa tudi
manje sesavce rade pojedč; mišim pa so po dnevu posebno nevarne

13

kanje, po noči pa sove; druge ptice, kakor n. pr. rujavi srakoper,
živijo se od večih hroščev, murnov (griljev) i. t. d., nekterim ptičjim
vrstam, kakor n. pr. vranam in škorcem je najljubši živež hrošč in
njegove ličinke, druge zopet n. pr. mali plezovt (Baumlaufer) in
brgles (Kleiber) iščejo gnjezda od žužkov in njihova skrivna zakotja
posebno pod drevesno skorjo; senice pobirajo jajčika od metuljev
in sicer po najmanjib drevesnih vejah in popkih, a žolne si zopet
poiščejo iz sredine drevesnega debla najhuje Ičsne pokončevalce.

Mnoge ptice, posebno pevalice, hranijo se od škodljivih gose¬
nic, pa tudi svoje mlade pitajo ž njimi; kukovici so najljubše kos¬
mate gosenice in sploh take, ktere druge ptice zametujejo in te zopet
le gladkokožnate gosenice pobirajo.

Nektere ptice iščejo si hrano po drevesnem listju, druge lovijo
živež med letanjem, kakor n. pr. lastovice, nektere pa zopet vsa
polja in travnike preštokajo; palček ali steržek preišče vsa manja
grmovja, pastarice živijo pri vodi in letajo za plugom i. t. d., v
kratko, čudna je različnost v delovanji ptic, iz ktere sledi, da se
vsled naravne postave nobena vrst žužkov na račun drugih živali
preveč zaploditi ne smč.

Pa tudi take ptice, ktere samo deloma, pa tudi večidel od
zrnja živijo, koliko plevelnega semena pozobljejo in pokončajo, ki
bi drugače s koristnimi rastlinami vred rastlo in je popolnoma za¬
dušilo! Žalostna je resnica, da je koristnih ptic, posebno pevalic, od
leta do leta manj, a tožeb o velikej škodi, ki jo delajo žužki, če¬
dalje več; ne le da sadje slabo rodčva, ampak tudi po polji in trav¬
nikih ni kaj dobrega vspeha; gozdi tudi od požrešnih gosenic in
hroščev veliko trpijo.

Pomoč v tem obziru je težka; posamesni gospodar more le
malo, cele soseske morejo več, a največ mogle bi le cele dežele v
zvezi ena z drugo, ali pa dežele vsega sveta pomagati. Moral bi se
najprej prepovedati vsaki ptičji lov, posebno lov in pokončevanje
takih ptic, ki se hranijo od žužkov, naj si bodo potem stalne ali se-
livne ptice; a drugo, morale bi se, da se to doseže, vse vlade spora¬
zumeti, pa prirodopisne znanosti in pravo omiko širiti med ljudstvo.
Posebno bi se moralo koj zatiranju ptic na pot stopiti, s kterim se
v južnih zemljah še zdaj tako neusmiljeno pečajo.

Ako pregledamo vse vrste ptic, moramo pri ujedah ali ro¬
paricah  začeti. Med temi, ki so izrečno škodljive, najdemo nektere
tudi prav koristne, in sicer iz vrsti sokolov in sov. Izmed pravih
sokolov  je najznamenitneja tako imenovana postolka (Thurmfalke,
Falco tinunculus), ki se hrani samo  od miši in večih žužkov. Ljudje
jo iz nevednosti, ker je boječa in sprevidna, pa rada blizo vasi pre¬
biva, pogostoma pokončujejo.

Veče ptice, ki tudi samo od miši živijo, so kanje ali tako
imenovani busardi, in sicer kosmatonogi  (Buteo lagopus) in
navadni ali mišji busard  (Buteo vulgaris). Tudi ljudstvo samo
razlikuje te ptice od jastrebov že po imenu.

Busardovo telo je podobno telesu čvrstega petelina. Ravno

14

zato potrebuje mnogo miši, in preračunih so, da vsak busard potre¬
buje najmanj 6000—8000 miši, ako hoče živeti. On je še cel6 tak6
požrešen, kedar je dosti miši, da jih celč po 30 na dan poje. Več¬
krat se je že našlo po 20—30 miši v želodcu in golžunu (krofu)
vstreljenega busarda. Po nekterih krajih, kedar je bilo prav obilo
miši, prišle so cele trope busardov in kmalu je bilo mrčesa konec.
Ljudje so tem živalim zel6 nehvaležni, ker jih nevsmiljeno vbijajo,
kar pa ni težavno, ker so reveži proti jastrebom prav nespretni, ter
si ne znajo pomagati. Gloger pripoveduje, da je 1. 1855, ko je bilo
silno veliko miši, samo v okolici gotški v 3 tednih blizo 400 busar¬
dov pobitih bilo, kar je tem veča škoda, ako se pomisli, da bi to
število busardov v enem letu 2 1 / i  milijona miši pojelo. Teh koristnih
ptičev v velikem številu ne bomo gotovo več doživeli, ker večidel
se vidčvajo le posamesno. Z druge strani bi pa tudi taki ptiči za
svoj plen potrebovali visokih dreves, kterih pa v mnogih okolicah
davno že ni.

Enako koristne so tudi sove. One prav rade pokončujejo miši,
a izvzemši sovo veliko uharico, ne škodujejo divjadi nič, pa se ven¬
dar ne sramujejo ljudje, ki bi radi bili lovci, takih koristnih živali
vbijati. —

Posebno pegasta sova  (Schleiereule, Strix flammea), na¬
vadna sova  (Waldkauz, Strix aluco) in čuk (Steinkauz, Strix
noctua) so zel6 koristne ptice, ki jih je tudi še precej dosti. Hranijo
se izklučljivo od miši in ponočnih žužkov, pegasta s6va eelč poljske
miši in vodne podgane iz zemlje privleče. Sova srednje velikosti po¬
trebuje čez leto in dan 2000 do 3000 miši; ako jih toliko ne najde,
lovi žužke, pa tudi gosenice kaj rada pobira. Sove so posebno rade
v gozdih, zato so pa tudi gozdarjem ze!6 koristne. Žalibog, da sove
preganjajo lovci in vsak, kteri le enkrat puško obesi na ramo, a to
včasih iz zgolj babjevernega namena. Pravijo, ako se sova blizu hiše
prikaže, bo v hiši kmalu smrt; sova pa le zato blizo hiš pride, ker
jej diše podgane in miši, — Njen glas „ki vit“, kterega si Nemci
razlagajo se „komm mit“ (pojdi sim), ni nič drugega, nego klicanje
po samici, — kar se od sove prav pogostoma sliši. Akoravno ta
glas ni tako prijeten in ugoden, kakor priljubljenega slavca, vendar
je sovina prirodna lastnost, ki jo je od Stvarnika zadobila.

Tudi še po nekterih krajih obstoji neumna navada, da se
vstreljene ropne ptice pribijajo na žitnice in skednje. Med desetimi
tako nesrečnimi ptiči lahko vselej 9 busardov in sov naštejemo. —
Na Moravskem bilo je leta 1866 čez 73.000 ujed ali roparic pobitih.
Koliko je moglo med temi neki busardov biti? Izkazi treh c. kr.
gozdarskih uradmj blizu Dunaja štejejo 1854. leta 606 pobitih sov!
Ali se je potem čuditi, ako so sove in busardi le redke živali pri
nas, in da nam miši in škodljivi žužki čedalje več kvara po polji in
gozdih narejajo? Skrajni čas je, da opustimo te slabe n&vade. Z
veseljem moramo opomniti, da se je v tem obziru začelo že nekaj
na bolje obračati. Neki doljno-avstrijski srenjski predstojnik se je z
najemnikom srenjskega lova sporazumil, ter za vsakega vbitega bu-

15

sarda, vbito sovo ali kako drugo koristno ptico ne darilo, ampak
precej visoko denarno kazen določil, ki se ima plačati v srenjsko
blagajnico. Tudi pri nas bi se kaj takega priporočalo v posnemo. —
Iz vrsti plezalcev  zaslužijo pozornost žolne. — Teh važnih ptičjih
vrst je pri nas precej veliko število, izmed kterih omenjamo: naj-
večo črno žolno  (Picus martius), kterih je malo; sivo žolno
(Picus canus); več vrst detalov  (Picus major, minor in medius),
kterih je nekaj več, in najbolj znano zeleno žolno  (Picus viridis).

Vse te žolne hranijo se le od žužkov. One se svojim močnim
in ostrim kljunom luknje v drevesa izdolbejo, iz kterih potem sč
svojim dolgim in špičastim jezikom, ki je z majhnimi kljukicami po¬
sut, različne lčsne črve in grizlice (Borkenkafer) privlečejo. Njihova
posebna urnost in spretnost v plezanji jim pomaga, da si take žužke,
ki so lesovju zelo nevarni in do kterih nobena druga ptica priti ne
more, lahko vjamejo. Pa jed6 in pobirajo tudi druge žužke; zelena
žolna se hrani po zimi od mravlja.

Vendar se pa misli, da žolne gozdna in sadna drevesa poško¬
dujejo, temu pa ni tako, ker one le tam drevesa dolbejo in klujejo,
kjer sovražnega žužka na drevesu najdejo. Tudi luknje, ktere v dre¬
vesih izdolbejo da v njih prenočujejo in ležejo, naredijo si le na
trohljivih in gnjilih drevesih.

Da žolne s prirojeno jim ljubeznijo čezmerno dolbejo drevesa,
moremo to kod posebno dobro njihovo lastnost imenovati. Take izdol-
bljene votline porabljujejo za svoja prenočišča in ležišča tudi druge
ptice, ktere si same takega stana nemorejo narediti, kakor n. pr.
škvorec, nektere senice, brglez i. t. d.

Nevedni in nepremišljeni ljudje tudi žolne pobijajo; ako nam¬
reč žolno opazijo, da po drevesih seka in kljuje, brez premislika jo
pokončajo. Tu se domišljam nekega veljavnega človeka, ki mi je za
svojo posebno zaslugo pripovedoval, da je dve žolni na cerkvenej
strehi vstrelil zato, ker ste skodle (šindelne) na strehi poškodovale.
Dobremu človeku je bilo težko zapopasti, da bo streha odslej še bolj
poškodovana, ker žolne niso skodel nasekovale v svojo zabavo, am¬
pak da bi črvjo zalego iz lesi pobrale.

Čudež ali vijoglavka (Wendehals, Yunx torquil!a) je tudi
zelč koristna ptica, ker le žužke in njihove ličinke pobira.

Kukoviča (Cuculus canorus) znana nam je sploh po svojem
glasnem petji, ktero čujemo v spomladi, brž, ko se iz gorkejih kra¬
jev povrne, navadno sredi meseca malega travna; ona nam pomlad
oznanuje.

Ker ima ta ptica veliko posebnosti na sebi, ravno zategadel
pa tudi prosto in babjeverno ljudstvo veliko o njej kvantati vč. Tako
n. pr. sploh mislijo, da se kukovica v jeseni v skop  ca  spremeni;
— kedar kukovico prvikrat slišiš v spomladi, pravijo bedaki, zarož¬
ljaj v žepu z denarji, pa ti jih vse leto ne bode primanjkovalo; ko-
likorkrat kukovica pri svojem dohodu svoje imč zakuka, toliko gol¬
dinarjev bo žito veljalo; — ako kukovico zasmehuješ in zmerjaš,
dobiš po obrazu pege i. t. d. Vse to so pa kaj malo važne stvari;

16

— toda v tem oziru pa moramo kukovico braniti, kakor da ona
mlade ptice pokončuje in od drugih ptic jajca izpije. Natančna opa¬
zovanja so pokazala, da v tem ni nobene resnice. —* Naravna last¬
nost te ptice pa je, da sama na svojih jajčkih ne sedi, ampak da je
izleže v gnjezdo drugih ptic. To pa ona vselej prav previdno stori,
ter nobenega jajčka drugim pticam ne poškoduje. — Samica izleže
v vsako gnjezdo le po eno jajce, in potrebuje, dokler 4 — 8 jajčic
izleže, 4—6 tednov, ker se pri vsakem jajcu nekoliko dni odpočije.
Kukovičina jajca so v primeri z njeno velikostjo-zel6 majhena, pa
so tudi po velikosti in barvi zel6 podobna tistim, med ktere je talko
previdno pomeša. — Takih ptic, ktere na kukovičinih jajcih morajo
sedeti, imamo več kot 40 vrst, tako n. pr. penice, pastaričice, trstni
muharčeki in šmarnice morajo pogostoma kukovici to ljubezen ska-
zovati, pa tudi stržeki (palčeki), Škerjanci, strnadke i. t. d. Ako
mlada kukovica hitro vzraste, potrebuje se ve da, veliko živeža in
prostora v gnjezdu ter se večkrat prigodi, da prave mladiče iz gnjezda
izpodrine in pomeče. — Kdor bi pa zarad tega mislil, da je kuko¬
vica lena, brezvsmiljena, ali kaj takega, zel6 bi se motil. Božja pre¬
vidnost je podelila siroti ta nagon, in ako stvar bolj na tanko pre¬
mislimo , prepričali se bomo, da eno z drugim stoji v primernem
skladu.

Kukovica zatira žužke, posebno kosmate, kterih skoraj nobena
druga ptica zobati ne more. Pač mora želodec kukovičin neprimerno
velik, z druge strani pa tudi čuden biti, da toliko kosmatih gosenic,
ki imajo mnogo neprebavljivih snovi, prenositi in prekuhati more.
No, pa je temu tudi res tako, kajti njen želodec je od znotraj ne¬
kako roženast in proti ostrim, gosenčjim kosmatinam popolnoma ne¬
občutljiv. Kosmatine, glave, koža in drugi neprebavljivi gosenčji deli,
zamotajo se v njenem želodcu ter se po tem v podobi krogle izvr-
žejo, kakor je namreč navadno pri vseh ujedah ali roparicah.
Ker kukavica toliko neživilnih tvarin pogolta, ima tedaj tudi dosti
posla, da sama sebe preživi; za pitanje njenih mladičev jej primanj¬
kuje časa. Prevelika razteznost njenega želodca daje razvijanju jaj¬
čic le malo prostora, zato so pa tudi tako majhena in ravno zatega-
del si kukovica vselej, kedar eno jajce izleže, potem nekoliko dni
odpočije. — Pri takej notranjej vlastnosti ni kukovici nikakor mo¬
goče, da bi svoja jajca sama izvalila. Kukovica je za vse poljedelce,
posebno pa še za gozdne gospodarje zelo potrebna in koristna ptica,
kajti ravno kosmate gosenice so najnevarniše sadnim in gozdnim
drevesom. Tu omenjamo med takimi škodljivimi mrčesi le prstenico
(Ringelraupe), zlatoritko (Goldafter), smrečjega prelca (die Nonne),
neenakega prelca (ungleicher Spinner), borovega prelca (Kiefernspin-
ner) in prehodnjega prelca (Prozessionsspinner), čegar gosenica se
poredoma sprehaja in včasih cele gozde do čistega obere. Ko ne bi
bilo nobene kukovice več, bi take škodljive gosenice kmalu v pre¬
velikem številu naša sadna in gozdna drevesa strašno pokončale.
Tega pa smemo tudi pričakovati, ker je res tudi kukovic čedalje
manj.

17

Največ kukovic pokončajo v južnih deželah posebno na Gr¬
škem. Pri nas sicer malo kteri pravi lovec kukovico strelja, ker mu
je preveč ljuba in mila, ali vendar jo streljajo nekteri najemniki
lova in drugi lovski fušarji; to so navadno ljudje, ki streljajo le zato,
da jim pred nosom poka. — Pa tudi nekteri naravoslovci in nabi¬
ralci prirodnih stvari so večkrat krivi, da se zatirajo kukovice in
druge koristne ptice. Tako je n. pr. neki posestnik v Pomernu od
100 ravno prišedših kukovic jih 58 postreljal, a to zgolj iz tega vzro¬
ka, da vidi, koliko je rudečkasto-rujavih med njimi. Nazadnje se
je prepričal, da ste bile ie dve rudečkasto-rujavi. No tako početje
je pa vendar enmalo prenapeto in vse graje vredno.

V vrsto plezalcev spada tudi zelena vrana (Mandelkrahe,
Cordcias g&rrula), ki se bolj poredko nahaja in se hrani le od žuž¬
kov in črvov.

V naslednjej vrsti p e vek (v daljnem besednem pomenu) niso
le nase najljubše ptice pevke, ampak je tudi več takih ptic, ki so
za naše gospodarje zelč koristne. Mi bomo tukaj bolj znane vrste
omenjali, o takih pa, ki so v posestvu narave posebno važne bomo
bolj obširno govorili.

V vrsti kljunjačev:  Med s rak  op  er  ji,  ki se posebno
od žužkov hranijo, in izmed kterih nektera plemena tudi miši in
majhna ptičja gnjezda napadajo, je najbolj znan in tudi najkoristnejši
tako imenovani rujavi srakoper (Dorndreher, L&nius collurio).

Ta ptica ima še to posebno navado, da veče žužke, kakor n.
pr. hrošče, kobilice, kukce i. t. d. na ostre vejice in trnje nabada
in je potem pri kakej priložnosti obira in počasi jč.

MuIlOVČek (Fliegenschnapper, Muscicapa) lovi leteče žužke,
posebno dvokrilce zatira in pokončuje, ter je zavoljo tega jako
koristna ptica. V naših krajih ste dve vrsti tega plemena.

V vrsti tako imenovanih pravih pevek  omenjamo najpoprej
pastaričico (Bachstelze,) ktera spada med najkoristnejše ptice. Kdo
ne gleda rad te marljive živalice, kedar po bregovih vodit, pa tudi
za plugom sim ter tje hodka in ličinke od izoranih žužkov pobira.
Imamo tri vrsti pastaric, med temi je najbolj znana bela pastarica
ali p liska  (Motaeilla alba).

Male repnice ali cipe (Pieplerchen, Anthus) podobne so se
svojim življenjem pastarici, po vnanjej podobi pa škrjancu. Imamo
jih več vrst, a vse se hranijo od žužkov.

Med drozgi (Drosseln) omenjamo posebno kobilarja  (Gold-
amsel, Oriolus gaibula), navadnega  k 6 s a (Amsel, Turdus mčrula)
inpevajočega drozga  (Singdrossel, Turdus musicus), ki se vsi
hranijo deloma od jagod in gosenic, deloma pa tudi od drugih žuž¬
kov in deževnih glist.

Mala pevka ali penica (Heckenbraunelle, Accentor modu-
laris), prusniki ali repaljšice (Steinschmatzer, Saxicola), slavec
(Nachtigall, Sylvia luscinia), veliki slavec ali ponočna penica
(Sprosser, Sylvia philomela), plava tašica (Blaukehlchen, Sylvia
suecica), rumena tašica (Rothkehlchen, Sylvia rubecola), obč

2

18

vrsti rudečorepke , t. j. ruj ava in črna tašica (Rothschwanz-
chen, Sylvia phoenicurus in tithys), penice (Grasmiicken, Sylvia
curruca, cinerea in hortensis), kovaček ali črnoglavka (Schwarz-
plattel, Sylvia atricapilla), potem listnice (Laubsanger, Ficedula) in
trstnice (Rohrsanger, Salicaria), to vse so prav koristne ptice, ki
skorej od samih žužkov žive ter posebno ob času valjenja veliko
število takih gosenic pokončajo, ktere bi grmovja in drevesa do
golega objedle; vrhi tega pokončajo tudi veliko malih in zel6 škod¬
ljivih hroščev rilčkarjev (Riisselkafer) ter ugonobe njihove ličinke.

Žalibog, da so rudečorepke  (Rothschwanzchen) tudi bčelam
škodljive, pa je zategadel bčelarji kod škodljive ptice pobijajo, brez
da bi mislili na to, da so ravno te ptičice zelo koristne pri zatiranju
škodljivih žužkov. Dvakrat sem že slišal, da ta ptica le trote davi;
natančna preiskava bi bila tedaj v tem oziru veliko vredna.

Vse te ptice preganjajo ljudje največ iz tega namena, ker so
izvrstne in jako priljubljene pevke, a nekaj jih služi ljudem tudi
v živež, in zategadel jih je od leta do leta manj. Naj bi taki, ki
te drobne ptičice radi jed6, pomislili na korist, ktero nam one de¬
lajo, pa bi bolje in pametneje bilo, da mesto njih žgance jed6. Pa
tudi pokončevanje gozdov in grmovja, koder ti naši prijetni pevci
najrajše svoja gnjezda delajo, je mnogo krivo, da je teh koristnih
ptičic čedalje manj. Skrajni čas bi bil, da se škodljivim ptičarjem
lovi teh ptičic prepovedajo.

Moramo še tukaj omeniti najmanjega našega domačega pevca
kraljička ali palceka (Groldhahnchen, Regulus cristatus), ki živi
večidel od jajčic različnih žužkov, kakor tudi rujavega stržeka
(Zaunkonig, Troglodytes parvulus), ki tudi prav marljivo žužke,
njihove ličinke in jajčika v svoj živež pobira.

Med pticami, ki imajo kopičast kljun (Kegelschnabler), so
posebno Senice, ki vso našo pozornost zaslužijo. One so zel6 ko¬
ristne ptice, ker že zato škodljivega mrčesa v velikem številu po-
davijo, ker vse leto pri nas ostanejo, pa tudi po zimi svoje delo
izvršujejo. Senice se hranijo večidel od žužkov, posebno od metuljih
jajc, ter spadajo med take ptice, ki tudi najmanja, z našimi očmi
celo nevidljiva jajčika zimskega pedica in pa tako imenovanega za¬
vijača (Wickler) po drevesnih popkih in mladikah pobirajo in pojedo.
One si iščejo tudi med listjem skrite gosenice glogovega belina
(Baumvveissling), ki navadno pri nas prezimujejo, pa tudi drugih
sadnemu drevju jako škodljivih mrčesov; tudi ličinke jabelčnega
rilčkarja najdejo na jabelčnem cvetu in je pozobljejo. Kdorkoli
senice pozorno opazuje, gotovo ga bo marljiva in neutrudljiva de¬
lavnost teh živalic veselila, pa jim bo tudi, ako sneg zamede in hud
zimski mraz nastane, ter vidi, da sirotice stradajo, gotovo kako
zrnice od buče ali pa solnčne rože rad vrgel, da je lakote reši.

Pri nas imamo več vrsti senic, med kterimi se nahaja največ
velikih senic  (Kohlmeise, Parus major), modrih senic ali
miniščkov  (Blaumeise, Parus coeruleus) in gozdnih senic
(Tannenmeise, Parus ater); vse te, kakor tudi bolj poredka brka-

19

sta senica  (Bartmeise, Parus barbatus) in čopasta senica
(Haubenmeise, Parus cristatus) potrebujejo votlih dreves za svoja
gnjezda in prenočišča; le dolgorepna senica,  ali kakor jo
nekteri imenujejo dolgorepka ali pogozdnica  (Schwanzmeise,
Parus candatus) postavlja svoje umetno narejeno gnjezdo bolj na
prosta nizka drevesa.

Senice ležejo za čuda veliko jajčic. One valijo po dvakrat,
ter skoraj vselej dvakrat toliko jajčic izležejo, kakor druge ptice.
Morajo pač biti zelo marljive, da toliko mladičev nahranijo s tako
majhnimi črvički. Število mrčesa, kterega navadno ena sama  senica
čez leto in dan pokonča, more se na 200.000 do 300.000 vzeti. Res,
modra je naredba, da se senice tako močno plodijo, ker v hudej,
ostrej zimi se jih prav veliko pokonča in morale se bi zatreti, ako
se ne bi tako bogato množile.

Da se nam vsaj koristne senice ohranijo, morale bi v ta na¬
men soseske skupno in složno delovati, ob enem pa tudi ostro pre¬
povedati otrokom, te koristne ptičice loviti, zapirati in trpinčiti.
Pomisliti je treba, koliko škode imamo, ako le eno samo senico
pokončamo, ker nam vsled tega ostane četrt milijona mrčesa, kterega
more, kakor smo rekli, le ena sama senica pokončati. Naj se otro¬
kom reče, ako le eno samo senico vsmertijo, da bo koj v jeseni
sadja manj. — No ni zadosti, da senice le varujemo, treba bi jim
bilo tudi gajev pripraviti, treba bi je bilo v ostrej zimi podhranjevati,
pa jim tudi umetne valivnice in ležišča za prenočevanje preskrbeti.
V ta namčn naj bi se votla ali šupla drevesa pri miru pustila, v
pomanjkanji takih naj bi se jim pa umetna stanovanja naredila, o
kterih hočem pozneje nekoliko govoriti.

Zel6 koristni so tudi škrjanci in sicer iz več obzirov; oni
pokončujejo veliko žužkov po njivah in poljih, a to še posebno tedaj,
kedar valijo, pa nas tudi varujejo sitnega plevelnega semčnja, ki ga
kaj radi pobirajo.

Navadni poljski škrjanec  (Feldlerche, Alauda arvenis),
blatasti ali čopasti škrjanec  (Koth- ali Haubenlerche, Alauda
cristata) in velika cipa  (Heidelerche, Alauda arborea) so po naših
krajih bolj ali manj navadne ptice.

Žalostno je, da se te koristne pevke zarad svojega vkusnega
mesd, tako obilno preganjajo. Zemljiški gospodarji bi morali zoper
pokončevanje teh koristnih živali krepko postopati in nato delati,
da se ptičarjem lov škrjancev strogo prepove. Da je nekterih žužkov,
ki na polju žitnim rastlinam dokaj škode delajo, čedalje več, in se
tudi hitro in obilno pomnožujejo, kakor n. pr. tako imenovane ozi-
menske sovke (Saateule), pšenične sovke (Weizeneule), listne ose (Blatt-
wespen), različni sovražniki ogršice, skočni hrošči ali pdkalice (Elateres)
itd. je ravno to vzrok, da se škrjanci tako lahkomišljeno zatirajo, ki
so vendar najbolji preganjalci takih škodljivih mrčesov.

Mora pač prost in surov človek biti, kdor si upa tej ugodnej,
veselej ptičici, ki se pevaje proti nebu vzdiguje, nastavljati zanjke
ali jo pa še cel6 pobijati.

2 *

20

Tistim pa, kterim tako zel6 diši mali košček škrjančjega
mes&, naravnost povemo, da, čem več bodo škrjancev snčdli, tem
manj bodo delalci kruha imeli, kterega morajo s potnim obrazom
pridelovati. Kaj bi pa še le na to rekli, da nekteri zarad svojega
vmišlj enega luksusa več nego sto, ce!6 po več tisučev škrjancev
pokončajo, dokler si dobro jedilo, tako imenovane „škrjančje jezike 1 '
pripravijo. Pač da je omika še daleč od nas!

Pa tudi strnadi (Ammern, Emberiza) spadajo h koristnim pti¬
cam, ktere o času valjenja veliko število škodljivih mrčesov pokon¬
čajo in tudi veliko plevelnega semenja poberb. Najoavadniši so: ru¬
meni strnad  (Goldammer, Emberiza citrinella), veliki strnad
(Grauammer, E. miliaria) in trstni strnad ali rakbsnik  (Rohr-
ammer, E. schoeniclus), izmed kterih posebno prvi večkrat po zimi
blizo naših hiš pride, kedar mu namreč na polji živeža primanjkuje.
Po zimi, se ve dd, jim moramo privoščiti nekoliko zrnja, ki od
gumna ali skednja odpade; pa tudi tukaj so nam te ptice zelo ko¬
ristne, ker veliko plevelnega semčnja, ki se po gnojnih kupih najde
in bi se z gnojem vred na njive zaneslo, marljivo poberb in po¬
zobljejo.

Vrsta ščinkovcev (Finken) se živi sicer največ od zrnja in
drobnega semenja, a vendar skoro vsi hranijo svoje mladiče z žužki,
posebno pa z gosenicami. Iz tega obzira so tedaj ščinkovci posebno
v takih krajih, kjer drugih ptic primanjkuje, gotovo veliko vredni.
Škoda, ki jo narede pobiraje zrnica na polji, ni nikoli tako velika,
kakor je korist, ki nam dohaja od teh ptičev.

K tej vrsti prištevamo čižeka ali štrlinca  (Zeisig, Frin-
gilla spinus); liščekaali osatico  (Stieglitz, Fringilla carduelis),
ki živi v logih in po njivah ter prav marljivo pobira osdtovo sembnje
in semenje od drugih plevelov; morsko konoplišico ali cvrčka
(Leinfink, F. linaria), ki se redi od konopljinega, lanenega in osd-
tovega semenja; konopljenko ali repaljčico  (Hanfling, F. can-
nabia); pinoža ali gorskega ščinkovea  (Bergfink, F. monti-
fringilla); navadnega ščinkovea, čivko ali zebo  (Buchfink,
Fr. coelebs) in še mnogo drugih. Pa tudi poljski in domači
vrabec  (Feld- und Haussperling, Passer domestica in^montana) spada
tu sbm.

Posebno čez vrabca, tega porednega in predrznega paglovca,
ljudjb kaj radi govorijo. Klati se namreč po vaseh, včasih se tudi
okoli hiš poteplje, pa se tudi po mestih rad sprehaja. Al tudi o
vrabcu so ljudjb različnega mnbnja. Nekteri ga neizmerno hvalijo,
nekteri ga pa kod škodljivega in sitnega mrčesa prav grdo oštevajo.
No, kakor povsod, tako je tudi pri teh in enakih ogovaranjih resnica
zopet v sredini. Ne more se tajiti, da se je po nekterih krajih, kakor
n. pr. nekdaj na Pruskem, kjer se je pod Friderikom I. darilo da¬
jalo za vsakega ubitega vrabca, kmalu po tem nepremišljenem ravnanji
velika in znatna škoda pokazala. Gosenice in drugi škodljivi mrčesi
so se namreč tako zaredili, da ni bilo mogoče obstati drugače, kakor
da so morali ljudje vrabce zopet k sebi privabiti, je marljivo varo-

21

vati in rediti. Toda pri takih ptice zatirajočih in nepremišljenih 16vih,
kaj pa, da niso le vrabci, ampak tudi druge koristne ptice trpele.
Z druge strani se pa tudi ne more tajiti, da je veliko škode po vrtih
in poljih, posebno kedar pšenica dozorčva, ako se vrabci preveč za¬
ploditi puste, to pa zato, ker vrabci v prevelikem številu tudi druge ko¬
ristne ptice, ki žužke pobirajo, čestokrat iz njihovih gnjezd preženč.
Vrabci, v primernem številu, so nam pa brez dvojbe, bolj koristni
nego škodljivi, posebno po takih krajih, koder so poredni ptičarji že
skorej vse druge žužke pobirajoče ptice zatrli.

Med velikimi kljunači  (Grossschnabler) naj omenimo
najpred škvorca (Staar, Sturnus vulgaris). Škvorec je ptica selivka,
ki navadno že konec meseca svečana ali pa koj v začetku meseca
sušca k nam priroma, da si tu pri nas dela gnjezda in jajčica vali.
Posebno pri prvem svojem valjenji, ko je ravno največ hroščev,
so škvorci neprecenljive koristi. Oni ne zatirajo le veliko takih in
enakih škodljivih mrčesov, ampak tudi polžem ne prizanašajo. —
Škvorec je za to delo kakor nalašč vstvarjen. Njegovo močno, svitlo
perje ga ne premoči, kedar hodi po dežji in r6si po travnikih in
polji za škodljivimi polži, kterih je ravno o takem vremenu največ.
Poieg tega je tudi posebno pripraven, da privleče se svojim kljunom
izpod listja, ki leži po tleh, vsakega mrčesa, naj si bo še tako skrit.
V ostalem pa škvorec tudi gosenic ne zametuje, in še celo ravno
take, kterih se druge ptice še dotakniti nočejo, kakor so n. pr.
gosenice zeljnega belina (Kohhveissling) in druge enake vrsti, pozoblje
ta koristna ptica z največo slastjo.

Znano je, da škvorci, kedar bolj pozno okrog hodijo, čreš-
njeva drevesa in vinograde radi poškodujejo, ali tudi v tem obziru
so ljudjč prenapeti. Skoda, ktero s tčm menda sem ter tje naredijo,
ni nikoli tolika, da bi se dala s koristjo primerjati, ki nam jo z za¬
tiranjem in pokončevanjem toliko škodljivih živali delajo. Njihova
gnjezda^ morala bi se tedaj varovati, kolikor najbolj mogoče.

Škvorec spada med ptice, ktere navadno v votlih drevesih ali
po ljuknjah gnjezdijo, kakor senice; toda pomniti je treba, da on
na takih krajih le vali, a senice in druge ptice po takih luknjah ali
špiljah tudi prenočujejo.

Kjer takih lukenj ni, naj se narede na drevesih umetne va-
livnice, to je, take tružice, v kterih ptiči mlade valijo. Škvorci prav
radi v takih valivnicah valč, in ker so večidel v velikej druščini
skupaj, lahko se več takih valivnic na enem samem drevesu naredi;
kjer je dosti škvorcev, vsi najdejo prostora. Se ve, da se mora
skrbno paziti, da nepoklicani ljudjč v taka gnjezda svojih prstov ne
vtikajo, kakor tudi na to, da mladina do njih ne pride in jim nad¬
lege ne dela.

Take tružice za škvorce vidijo se pogostoma po mnogih oko¬
licah, posebno pa v gornjej Avstriji. Take okolice se pa tudi odli¬
kujejo z bogatimi žetvami, posebno z obilnim sadjem.

K vranom ali krokarjem  (Rabenvogel) prištevamo ptice,
ktere so deloma koristne, delamo pa tudi škodljive. K prvim spada

22

posebno poljski vran (Saatkrahe, Corvus frugileges). Kdo ne pozna
teh črnih ptic in njihovega neprijetnega krokajočega glasu, kdo jih
ni še opazoval, kedar se v jeseni v velikih tropah letaje spuščajo
po njivah, kmeta obletavajo, za plugom hodijo in prav marljivo
ogrce, črve, bramorje in druge škodljive mrčese pobirajo! —Ti
ptiči tudi hrošče, naše največe sovražnike, posebno kedar se hrošči
v velikih tropah prikažejo, kakor imajo sploh n&vado vsako četrto
leto, brez vse milosti davijo in pokončujejo; vrhi tega pa še sč
svojim močnim kljunom tudi druge škodljive in nadležne mrčese iz
zemlje prikljujejo. Iz vsega tega se tedaj lahko sodi, da so nam
vrani  zel6 koristne ptice.

Z druge strani pa vrane po njivah in polji tudi veliko škode
delajo, to pa zategadel, ker čestokrat iz njiv semenje pobirajo, pa
tudi zrnje izpod zemlje poiščejo in ga pozobljejo; najhuja njihova
lastnost je pa ta, da celč kali in že nekoliko vzrasle majhne rastli¬
nice se svojim močnim kljunom iz zemlje izrujejo in klijoče zrno
pozobljejo. — G-loger,  ki vrane še najbolj zagovarja, pravi, da
vrane le take rastline rujejo, kterih so se že drugi mrčesi polastili,
in da je na ta način grdih sovražnikov rešijo. A po mojih mislih
temu ni tako, marveč natančna opazovanja so pokazala, da je škoda,
ki jo vzrokujejo vrane pri pšenici, veliko večja, ako se pšenica
seje v povratnih redih, nego tedaj, ako se z roko in bolj na
gosto seje, to pa brž ko ne zato ker se škoda v poslednjem slučaju
nikoli tako močno ne pozna. Pa tudi tako sčme, ki se je pred
setvijo namakovalo, podvrženo je škodi. — Najbolj se pozna ta
škoda pri turšici ali koruzi, ki dostikrat v celih vrstah poškodo¬
vana leži. Ako ne bi vran pri tem škodljivem delu zasačili, mislili
bi, da druge ptice to veliko škodo delajo. Toda povsod, kjerkoli si
vrane pri turšici ali koruzi gnjezdo naredijo, povsod je dosti škode,
ker one po prst velika turšična steblica iz zemlje izrujejo, samo da
si turšično zrno dobijo, to je pa vzrok, da vidimo toliko praznih
goličav po turšičnih njivah. — Posebno po takih krajih, kjer kme¬
tovalci turšico le za poskušnjo sadč, je škoda toliko veča, ker kme¬
tovalci nimajo nobenega veselja, da bi se še dalje ukvarjali z rast¬
lino, ki se jim nič kaj dobro ne obnese, a to je krivo, da naposled
popolnoma nehajo od nasadbe te tolikanj koristne rastline.

Pa tudi že zrele turšične storže vrane in druge enake ptice
rade obiskujejo in je čestokrat popolnoma oberejo.

A poleg vsega tega vendar ne bi dobro bilo, ako bi p o Ij s k e
vrane  preveč zatirali. Bolje je, da je razpodimo, nego pobijamo.
Prizanašajmo jim življenje, kar je najbolj mogoče!

Kar smo o poljskej vrani rekli, velja tudi bolj ali manj o
kavki (Dohle, Corvus monedula) in o driiej vrani (Rabenkrahe,
Corvus corone); poslednja še celo perutnini in posebno mladim, še
ne zadosti godnim ptičkom po gnjezdih dokaj škode naredi, ravno tako
kakor krokar  (Rabe, Corvus corax).

Posebno škodljiva je sraka (Elster, Pica caudata). Ta
živa in jezična ptica sicer tudi žužke pobira, toda na zgodnjem

23

sadju in cepilnili mladikah (cepičih) naredi prav veliko škode in je
še posebno škodljiva zato, ker drugim manjim pticam rada gnjezda
razruje in jajčika popije.

A še mnogo bolj škodljive so v tem obziru šoge ali šojke
(Heher), naj si bo že potem lešnikar ali klavžar  (Tannenheher,
Nucifraga caryocatartes) ali pa navadna šoga  (Eichelheher, Garru-
lus glandarius). Te ptice se ne hranijo le od želoda in žira, ampak
kradejo jajčica mladim pticam iz gnjezd in tudi možgane mladim
ptičicam rade izpijejo. Vse te tri poslednje vrsti so iz vranove rod¬
bine, ter se naj pokončujejo kaj najbolj mogoče.

Pleme tčnkokljuncev (Diinnschnabier)  je več vrsti. Vsi
ti ptiči so pa zelo koristni ter se ne morejo z drugimi pticami nado¬
mestiti. Hitro in urno znajo plezati, kakor žolne; — a kljun jim
je tako ustvarjen, da si žužke in drugi enaki mrčes celo izpod dre¬
vesne skorje lahko privlečejo. Koristne so tedaj posebno sadonos-
nemu drevju.

Kdo ne pozna brgleza (Spechtmeise ali Kleiber, Sitta europea),
ki vsako tudi najmanjo razpoko po drevesnih deblih in vejah mar¬
ljivo preišče, da si potrebnega živeža najde, po zimi pa s Senicami
vred okoli naših hiš pohaja? — Ta ptica prevelike luknje svojega
ležišča ali dupla, v kterem ima svoje gnjezdo, z ilom zamaže, pa si
naredi luknjo svojej velikosti primerno, v ktero v nevarnosti po¬
begne in primerno zavetje najde. Zato pa je Nemec to ptico kerstil
z imenom „Kleiber“, kar bi se po naše reklo: lepič ali mazač.
Ravno tako je koristen tudi plezovc, (Baumlaufer, Certhia familiaris),
ki je pa navadno bolj redek. Tako imenovani čopasti odap ali
smrdokavra (Wiedehopf, Upupa epops) je ptica selivka, ki se naj-
rajše po travnikih in pašnikih klati ter si s svojim dolgim kljunom
živež, ki obstoji iz ličink različnih žužkov, črvov in drugih enakih
mrčesov, iz zemlje privleče.

Med ptiče, ki imajo razcepljen kljun, to je, med tako imeno¬
vane razkoljeno-kljunce (Spaltschnabler) spadajo v prvo vrsto lasto¬
vice, izmed kterih nam ste najbolj znani in tudi najljubši mala ali
hišna lastovica  (Hausschwalbe, Hirundo urbica) in pa domača ali
črna lastovica  (Dorf- ali Rauchschivalbe, Hirundo rustica), ki se po leti
po vsej Evropi nahajate in si tudi svoja gnjezda najrajše na podstrešjih
narejate.

Lastovice pokončajo prav veliko letečih žužkov, med kterimi
je mnogo takih, ki nam so zel6 nadležni in škodljivi. Pa so tudi
rade blizo človeka in glasno cvrče letajo dostikrat celo po hišah;
zavoljo tega in nadalje tudi zavoljo njih koristnosti in kod naznano-
valke ljube spomladi so se ljudem sploh prikupile. Zato pa so
lastovke še dosti srečne pri nas, in to še posebno, ker je babjeverni
ljudje imajo za neko vrsto ptic, ktere človeku srečo prorokujejo in
tudi donašajo. Le na Laškem neki te ugodne živalice vbijajo in je
jedo, kakor se sploh tam vse poje, kar je le s perjem pokritega. —
Ravno to je vzrok, da je tudi lastovic čedalje manj, akoravno se
pri nas zelo pomnožujejo.

24

Zelo koristna je tudi velika hudournica  (Mauerschwalbe
ali Segler, Cypselus apus), ki v velikem društvu obletuje staro
zidovje in turne, koder si tudi navadno svoje gnjezdo postavlja,
kakor tudi ponočna lastovica  ali tako imenovani pikčasti
mravljinčar  (Nachtschwalbe, Caprimulgus europaeus), ki po noči
prav neusmiljeno metulje in hrošče davi.

Golobi (Columbae) delajo res škodo po njivah in v gozdih,
ker dostikrat grahove kali in drugo semenje v zemlji poiščejo in
pozobljejo. Ta škoda se pa lahko pozabi, če se golobi niso v pre¬
velikem številu na obsejano njivo zagnali, ali pa, če se pomisli, da
golobi tudi mnogo plevelnega sčmena povžijejo, kakor je n. pr.
ptičja grašica, kokalj, modriš ali škrebotec i. t. d. — To pa, kar
smo tu omenili, velja ravno tako o naših domačih pri hišnih
golobih,  kakor tudi o štirih vrstah divjih golobov,  ki se po
naših krajih nahajajo.

Tudi kuretina je kmetovalcu zarad pokončevanja premnogih
škodljivih živali potrebna in koristna. Tako n. pr. pobira domača
kura  različne žužke, črve in polže; — jerebica (Rebhuhn, Perdix
cinerea) in navadna prepelica (Wachtel, Perdix coturnix), pa po¬
zobljete razun različnih mrčesov tudi mnogo plevelnega semenja, ter
ste še tolikanj bolj koristni.

Ravno tako najdemo med pticami močvirnicami  (Sumpf-
vogel), tudi nektere take, ki nam so zarad pokončevanja škodljivih
žužkov in črvov jako koristne. Tu naj omenimo le črno lisko
(Blasshuhn, Fulica atra), ki je ena najnavadniših močvirnih ptic, in
dasiravno njeno me30 ni kaj posebno okusno, vendar nekteri ljudje
te ptice prav po mesarsko pobijajo.

Zel6 koristen je tudi travniški kosec (Wachtelkonig, Crex
pratensis), ki ga prav pogostoma vidimo po polji in travnikih; ravno
tako različne vrsti deževnikov  (Regenpieifer, Charadrius), č o -
pasta priba  (Kiebitz, Vanellus cristatus), sloke ali šljuke
(Schnepfe, Scolapax), š k urhi  (Brachvogel, Numenius) in še mnogo
drugih.

Pa tudi teh tolikanj koristnih ptic je od leta do leta manj.
Vzrok tej žalostnej resnici je ta, da se zavoljo slastnega mesa pre¬
ganjajo, pa tudi njihovim jajčkom ljudje ne prizanašajo; kajti ne le
jajčika od pribe, ampak tudi od mnogih drugih dolgonogih ali moč¬
virnih ^ptic se pobirajo in na trge za posebne slaščice donašajo.

Štorklje, čaplje in druge tem podobne ptice hranijo se sicer
tudi od žužkov, črvov, miši i. t. d., toda pokončajo tudi veliko dru¬
gih koristnih žival, kakor n. pr. krte, žabe, mlade ptice, in še celo
med ribe se mešajo. Iz vsega tego se tedaj vidi, da so bolj škodljive,
nego koristne.

Izmed plavaric  (Schwimmvogel) naj omenimo le race
(Anas) t. j. domače race,  pa tudi razne vrsti divjih rac,
ki so nam zel6 koristne, ker posebno rade pobirajo polže in druge
škodljive črve.

25

Talivnice ali umetne tružice za take ptice, ki si po
duplih in votlinah gnjezda delajo.

Že poprej smo večkrat omenili, da nektere vrsti ptic posebno
rade v drevesnih duplih ali špiljah svoja gnjezda postavljajo, da v
takih votlinah tudi prenočujejo in si pred grdim vremenom v njih
zavetja iščejo. Med takimi pticami nahaja se pa dostikrat veliko naj¬
koristnejših. Kjer je tedaj takih duplin malo, ali celo nič, tam si
tudi ne morejo take ptice gnjezd narejati, pa tudi ne v takih krajih
prebivati. Iz tega pa čestokrat sledi, da imajo prebivalci takih krajev
marsiktero leto veliko škode.

Toda takih naravnih dupel ali lukenj, ki se narede, kedar
veje odgnjijejo, ali je pa žolne sč svojim špičastim kljunom izdolbejo,
ni ravno veliko, ker se večidel stara, pokvarjena drevesa odstranju¬
jejo. Pa tudi niso taka naravna dupla za ptičja gnjezda in ležišča
zmerom pripravna in primerna, kajti večkrat so ali preozka ali pa
niso izhodne luknje dosti velike in prostorne, pa tudi niso na pra¬
vem mestu ali kraju. Take luknje morajo biti suhe, pred dežjem in
drugim neugodnim vremenom primerno zavarovane in tako vravnane,
da različne ropne živali do jajčic in mladičev ne morejo.

Povsod, koder se take luknje ali votline že po naravi nahajajo
in ptičice v njih gnjezdijo, gleda naj se marljivo na to, da se tudi
ohranijo; atam, kjer jih ni, se takeluknje z majhnim tru¬
dom lahko primerno naredč,  ako se le nad izdolbljeno luknjo
kaka deska za streho pribije in se vhod v luknjo nekoliko oži ali
pa širji naredi.

Po krajih, koder se takih naravnih lukenj ne najde v primer¬
nem številu, in takih krajev bo menda največ, lahko se temu pomaga
s tčm, ako se umetne luknje  naredč, kterih se ptice prav rade po¬
služujejo ter v njih svoja gnjezda narejajo, pa tudi prenočujejo. Najloži
način, po kterem se enake umetne votline narede, gotovo je ta, ako se
votla drevesna debla ali vejev  poljubnej dolžini, od enega do dveh
Čevljev, z žago odrežejo, od znotraj lepo očedijo, na obeh koncih z
dilicami zabijejo ali pa kako drugače pred zrakom in vlago zavaru-
jejo, po tem pa na primernem kraji in po ptičjej velikosti primerno
široke luknje izrežejo, skoz ktere ptice noter in vun letajo.

Drugi način takih umetnih duplin ali tičjih valivnic so pa
tružice za škvorce,  kakoršnih se v mnogih krajih, posebno na
gorenje Avstrijskem, prav veliko vidi. Te tružice imajo 4 do 6 sten
in tla, so 1 do l*/ 2  čevlja visoke, okoli 6 palcev široke, ter imajo
od zgorej strešico, ki varuje, da dež v tružico ne vhaja. Kake dve
tretjini na visoko ali pa še više se izreže luknja, kjer ptice noter in
vun letajo, pred luknjo se zabije majhena paličica ali klinec, da se
ptica lahko vsede.

Pa se take tružice ali valivnice, kakoršne so navadno za
škvorce, tudi za druge ptice lahko priredijo, le tičjemu življenju
morajo biti primerne, zato pa so v visokosti in le posebno v širjavi

26

notranjega prostora in velikosti vhodne luknje zel6 različne od va-
livnih tružic za škvorce.

Slavni Dr. Gl o ge r bil je prvi, ki je take valivnice in tru-
žice, v kterih ptiči prenočujejo in jajčica valijo, bitstveno zboljšal.
On je namreč v take tružice od znotrej in sicer koj pod vhodno
luknjo postavil še eno deščico (dilico), v ktero je proti zadnjej strani
vrezana okrogla luknja, ki ima velikost vhodne luknje, skoz ktero
ptiči v tružico dohajajo. Ta deščica deli tružico v dva predela, v
gornjega in spodnjega, a skoz vrezano okroglo luknjo pride ptica v spod¬
nji predel. To pa stori, da se v spodnjem predelu, kjer ima ptica svoje
gnjezdo, gorkota dalj časa vzdržuje, pa tudi ropne živali, kakor so n. pr.
klina, mačke, dihurji in veverice, ne morejo do ptičjega gnjezda.

Vse take tružice morajo imeti od zunaj tčmno barvo;  za-
tegadel naj se zbijejo že iz takih des&k, ali se pa naj s primerno
barvo pobarvajo. Tudi je dobro, ako se z drevesno skorjo obijejo.
Posamesni deli takih tružic se morajo čvrsto prilepiti in z drobnimi
žebljički skupaj zbiti.

Vhodne luknje  morajo biti okrogle in ravno tako velike,
kolikor je treba, da se ptice, kterim so namenjene, lahko skozi zmu-
zajo. Skozi prevelike luknje pridejo lahko druge živali v valivnice,
kakor n. pr. veverice v tružice narejene za škvorce. Tudi morajo
imeti tružice premikovalnik,  da se lahko vsako leto očedijo, kar
je posebno potrebno pri takih tružicah, v ktere ptiči pogostoma zahajajo,
to pa zat6, ker se v takih tružicah poleg nesnage, tudi uši in drugi
mrčesi radi zarede. Pa tudi miši in drugi enaki glodalci se večkrat
takih tružic poslužujejo, da si v njih želod i. t. d. shranujejo. Pre¬
mikovalnik mora biti tako narejen, da se lahko zapira, in ga kune
in druge enake živali ne morejo odpreti, pa tudi ne do tičjega gnje¬
zda priti.

Votle drevesne veje in valivnice ali ptičje tružice postavljajo
se po drevesih, pa tudi med veje po grmovji. Postaviti se pa morajo
trdno, da jih vetrovi ne odtrgajo in na tla ne pomečejo. Vhodna
luknja naj se tak6 obrne, da ne more nobena mokrota v valivnice.
Drevesa, ktera hitro in obilno listja naredč, pa tudi smreke in jelke,
so še najbolj primerna za obešanje omenjenih valivnic in tružic.

Za škvorce in druge ptice, ki rade v druščini živč, naj se
tružice nekoliko bolj ena k drugej postavijo, ali se pa naj več takih
tružic na eno drevo naredi Za druge ptice, posebno senice,  se pa
morajo tružice že nekoliko bolj narazen razpostaviti, ker take ptice
navadno večega in obširnejega kroga zahtevajo.

Ptice, ki posebno rade v takih tružicah gnjezda
delajo,  so: škvorec, razne vrsti senic, brglez, čopasti odap, ščin-
kovci in še mnogo drugih. Tudi stržeki, pastaričice i. t. d. narejajo
si gnjezda v votlih drevesnih vejah, ki pa morajo ležati in s protjem
pokrite biti. Rudečorepke, muharčeki in druge enake ptice , hodijo
tudi rade v take tružice, ki pa vendar ne smejo imeti vhodne luknje,
ampak pod streho morajo biti odprte.

V najnovejej dobi poskušalo se je tudi z valivnicami, nareje-

27

nimi iz ila,  ki so mnogo ceneje, nego take iz lesd. Pravijo, da tudi
v tč lončene valivnice ptice rade zahajajo, kar je prav lahko mogoče,
a meni samemu manjka še potrebnih skušenj in zategadel ne morem
nič poročati o njih.

Željeti bi bilo, da se tu omenjene valivne tružice  prav
obilno  po drevesih nastavljajo, a to ne le onod, koder je obilo
sadnega drevja, marveč povsod, koder škodljivi žužki in drugi mr-
česi poljedelcem in gozdarjem škodo delajo.

Izdelovanje takih tružic  bi se pa tudi gotovo po vseh
krajih, koder se ljudje z izdelki lesene robe pečajo, prav dobro
izplačevalo.

III. Dvoživke.

Kakor živali, o kterih smo dozdaj govorili, ravno tako so tudi
dvoživke  v poljodelskem in gozdarskem obziru na marsiktero stran
zelo koristne. In če tudi ni število naših domačih vrsti ravno tako
obilno, kakor onih, ki žive po tujih gorkejih deželah, smo pa zat6
s tem mnogo na boljem, da se pri nas razun gada v tej vrsti živali
nobena druga ne najde, ki bi bila škodljiva ali strupena. Prazno je
tedaj vse, karkoli babjeverni bebci o belouškah, žabah krastačah,
močeradih i. t. d. govore in pripovedujejo, da imajo te živali zelo
hud strup, kar se pa ne sme verjeti, ker vse to so le prazne kvante
in čenčarije.

Dvoživke  nam so s pokončevanjem in zatiranjem škodljivih
živali, kakor so n. pr. miši, razni žužki in njihove ličinke, polži in
črvi, gotovo zelo koristne živalice, kterih ne smemo preganjati. Res
je sicer, da imajo te živali nekaj čudnega in posebnega na sebi;
plahe so, potikajo se rade po noči okrog, so mrzle ako je potipljemo,
a to je krivo, da slabo mislimo o njih in se jih nekako bojimo. Toda
kdor natančneje njihovo življenje opazuje, temu te živali ne bodo
delale slabih in nevšečnih vtisov, marveč prepričal se bode kmalu
o velikej koristi in njihovej važnosti v naravi.

Izmed kuščeric (Eidechsen) omenjamo najpred martinčeka
ali gaščarico  (gemeine Eidechse, Lacerta agilis), ki živi povsod
na solnčnatih peščenih krajih. Ta zeld gibčna in urna živalica hrani
se z muhami, hrošči in drugimi enakimi žužki. Tu sem in ne h
kačam se prišteva tudi navadni slepec  (Blindschleiche, Anguis
frdgilis), ki rad v vlažnih senčnatih gozdih prebiva in se hrani le z
žužki, črvi in polži. Tumpasti morajo pač ljudje biti kteri to ko¬
ristno žival pobijajo.

Kače se v naših deželah prav poredkoma nahajajo. Najnavad-
niša pa tudi največa naša domača kača je belouška  (Ringelnatter,
Tropidovotus natrix). No, babjeverni ljudje si pa zopet mnogo pri¬
povedujejo tudi o tej kači, da je namreč strupena in hudobna, kar
pa tudi ni res, kajti belouška je popolnoma neškodljiva in je vesela,

28

ako jo ljudje puste v miru, pa tudi beži pred človekom. — Ako-
ravno se včasih po koncu spnč in svoj jeziček pokaže, ni v tem
prav nobene nevarnosti; če bi jo rad vjel, to se ve, da se brani in
tudi piči, toda njen pik, ker nima strupenih zobov, je popolnoma
neškodljiv. Belouška lovi prav marljivo miši, pa tudi žabe in ribe
rada jč, iz česar se lahko sodi, da je kmetovalcu mnogo bol j koristna
nego škodljiva, le v takih krajih, koder se ribari, znala bi škodovati.

Celo gad (Viper, Pelias berus) nam je koristen, to se vč, da
ne po svojih strupenih lastnostih, ampak zato, ker so miši njegova
najljubša hrana, pa jih tudi veliko podavi. Izmed golokožnic  naj
omenimo v prvej vrsti žabe, med kterimi je gotovo najlepša tako
imenovana rega, božja žabica ali vejnik  (Laubfrosch, Hyla
arborea). Rega prebiva najraje po grmovjih in drevji, koder prav
urno poskakuje od vejice do vejice, da si vjame kako muho, s kte¬
rimi se najraje hrani. Nekteri jo imajo za vremenskega preroka, ter
pravijo, da njeno glasno regljanje dež naznanuje; torej si jo pogo-
stoma drže v nalašč zato priredjenih sklenicah ter jej žive muhe v
živež pokladajo. — Druge večje žabe, kakor n. pr. zelena žaba
(der griine Frosch, Rana esculenta) in rujava žaba  (der braune
Frosch, Rana temperaria,) se hranite od različnih žužkov, pa tudi
ribje ikre pobirate; od druge strani so pa zopet ribam žabje ličinke
prav dobra in okusna jed. Po vrtih imamo od žab mnogo koristi,
ker nam lovijo različne škodljive žužke, ktere brez vsega vsmiljenja
prav po rabeljski davijo. Pri nenatančnem in površnem opazovanji
teh živalic mislil bi si človek, da škodujejo rastlinam, ker tako urno
in spretno po gredah sem ter tje skačejo; toda temu je ravno na¬
robe, ker žabe skačejo le za požrešnimi mrčesi, ki so najhuji sov¬
ražniki mladih rastlin.

Na enak način koristne so nam tudi vodne krote  (Wasser-
krote, Pelobates fuscus), ml »kni urhi  (Feuerkrote, Bombinator
igneus) in mogo drugih.

A najkoristnejše med živali enake vrsti so nam brez dvojbe
žabe krastače  ali tako imenovane krote,  med kterimi se naj po¬
gostejše vidi navadna krastača  (gemeine Krote, Bufo cinereus).
Po noči prileze izpod kamenja, drevesnih dupel in drugih skrivnih
kotov, da si poišče hrane, ki obstoji iz žužkov, polžev in črvov. A
ravno krote so pri nekterih ljudeh najbolj razvpite in zaničevane
živali. Pravijo, da so strupene, pa je zategadel na ostre kole in
droge nabadajo. Krote so namreč one živali na ktere se vraže in
coprnija najtrdneje zaslanjate in marsikdo misli v svojej nespameti,
da je opravil bog si ga vedi kako dobro delo, ako je kroto prav
polagoma k smrti trpinčil, jo po tem na oster kol nataknil in svojo
izvršeno rabeljsko delo blizo kake ceste ljudem na izgled postavil.
— No to je res, da so krote grde postave, njih hoja je okorna,
koža neprijetne barve, pokrite so z gnjusnimi bradovicami, imajo
zopern duh in vrhi tega potijo iz bradovic nekak bel, jedek sok, ki
pa ni škodljiv, kakor mislijo nekteri. A ravno te grde živali so nam
gelč koristne, kakor smo že poprej omenili ker pokončujejo škod-

29

ljive žužke in drugi požrešni mrčes. Pametni vrtnarji krot ne pre¬
ganjajo, marveč si prizadevajo, da sijih še v večem številu pri-
dobč in še celč za denarje jih kupujejo, da jim po vrtih in to še
posebno po gorkih gredicah (mistbeteljnih) hodijo, pa tudi v rastli¬
njak je spuščajo, da jim različni škodljivi mrčes, ki drage, z velikim
trudom obdelane rastline objeda, polovč in podavijo.

Tu naj omenimo posebno praktične m znaj dene Angleže, kteri
si krote csl6 iz Francoskega kupujejo in naročajo. Gotovo ne bi
dali niti počenega groša za te živali, ako ne bi bili preverjeni, da
jim ravno po teh žabah toliko gotovega dobička dohaja.

Dasiravno si naši kmetovalci ne bodo še tako kmalu krot
kupovali, vendar se pa naj že zgodaj na to gleda, da se te mirne
in koristne, čeravno grde živali, ne preganjajo in zatirajo.

Konečno nam še ostaja izmed repatih golokožnic  kot
koristne živali močerade  omeniti, ki živč po vlažnih senčnatih
krajih in se le po noči, po dolgem deževanji pa tudi po dnevi iz
svojega zakotja prikažejo. V goratih krajih se pogostoma nahaja po¬
polnoma črni močerad  (Salamandra atra); rumeno lisasti  (Sa-
lamandra maculata) je pa povsod dovolj znana žival.

Že v starih časih basnovalo se je mnogo o močeradih in v
srednjem veku, ko so imeli škrateljni in coprnice najugodnejšo dobo,
bili so se ve da tudi močeradi babjevernim bebcem vedno na jeziku,
o kterih si so ze!6 čudne in znamenite reči pripovedovali. Nu, ta žalostna
doba je minula, pa so znanosti in vede rešile tudi nedolžnega mo¬
čerada od praznih vraž in neumnega kvantanja; le prosto babjeverno
ljudstvo, kteremu še ni posijala luč prave izomike, basnuje in pripo¬
veduje si še vedno o strupenih močeradih. Resnica je le to, da so
močeradi popolnoma neškodljivi,  pa tudi zelč koristni, ker se
hranijo z različnimi žužki in škodljivimi črvi.

IV. Žužki.

Tudi med žužki, ki je imamo sploh za škodljivi mrčes, najde
se mnogo takih, ki število drugih zmanjšujejo. Vidimo tedaj tudi
tukaj modro naredbo, da rastlinojčdni žužki mesojednim v živež slu¬
žijo, ter na ta način mesojčdci veliko množino rastlinojedcev pokončajo.

Število takih za nas koristnih žužkov pa je še precej veliko.
Škoda, ki jo delajo rastlinojedni žužki, se bode umanjevala, ako
njihovim sovražnikom iz njih lastne vrste življenje prizanašamo. Ker
pa so nektere teh živalic zelč majhne in našim kmetovalcem pre¬
malo znane, težko je koristne med njimi varovati, v marsikterem
obziru se pa to vendar dd izpeljati; zarad tega hočemo le o najvaž¬
nejših, kmetijstvu in gozdarstvu koristnih žužkih nekoliko spregovoriti.

Med hrošči nahajamo posebno tri plemena, ki nam so kod
rčparske živalice koristna, in to so: peščeni hrošči  (Sandkafer,
Cicindelini), krešiči  (Laufkafer, Carabicini) in kratko k rilci
(Kurzfliigler, Staphilini). Posebno večja plemena teh hroščev pokon-

30

čaj o prav veliko drugih škodljivih žužkov; v tem obziru nam je naj¬
bolj znan moškatnik  (Puppenrauber, Calosoma), ki pleza po drevji
in lovi škodljive gosenice in njihove zapredke ali mešičke. V naših
gozdih je muškatnih zelč koristen žužek, treba ga je tedaj varovati.

Ne pohodimo tedaj vsakega hrošča, ki ga vidimo na cestah
ali potih, marveč oglejmo si ga poprej, ako znabiti ne spada med
koristne žužke.

Nadalje nam so koristni mnogi mehkužni hrošči  (Weich-
kafer), izmed kterih nam ste še najbolj znani rujava sneženka
(Bader, Cantharis fusca) in navadna kresnica  (Johanniskafer,
Lainpjris noctiluca).

K najkoristnejšim hroščem štejemo tudi nektere iz vrsti tako
imenovanih obličastih ali kroglastih hroščev,  med kterimi
naj omenimo lepolonico ali plevico  (Marien- ali Frauenkafer,
Coccinella septempunctata), ki je povsod dobro znana in se kod li¬
činka in kod hrošč z listnimi ušicami, in drugimi enakimi živalicami
hrani. Kdor pa vč v kako velikem številu se listne uši v poletnem
času razplodujejo in koliko škode te majhne živalice po rastlinah,
sadnem drevju in po drevesnicah narede, gotovo bo tudi rad pri-
poznal veliko korist takih žužkov, ki listne uši pobirajo in kterih
polonica  še največ v svoj želodček pospravi.

Z gotovostjo lahko rečemo, da bi ves naš trud in marljivost
bila zastonj, pa bi tudi sadno drevje, hmelj, zelje i. t. d. ne moglo
vspešno rasti, ako ne bi listne uši toliko srditih sovražnikev imele
med žužki.

Le poglejmo n. pr. eno drevo, na kterem se je nekoliko uši
zaplodilo, kar se prav lahko pozna po mladikah, ki se sušč, in po
listju, ki se zvija, kakor tudi po nekem lepkem soku, od kterega
listje lepo svetlo postaja. V začetku je teh uši malo, toda kmalu se
tako razplodijo, da so vse mladike in vsak list ž njimi pokrite; po
mladikah in vejah se širijo ter muzgo iz listja in mladik tako spi¬
jejo, da drevo v rasti zastaja, pa se tudi večkrat popolnoma posuši.
Ako si stvar natančneje ogledamo, našli bomo poleg drugih žužkov,
ki uši prav marljivo pobirajo, gotovo tudi polonice  in sicer največ
rudečih s sedmimi črnimi pikami opisanih, in če tudi velo, zvito
listje preiskujemo, prepričali se bomo kmalu, da so listne uši zgi¬
nile in mesto njih našli bomo le še njihove mešičke, ali pa črvom
podobne majhne živalice, ličinke, med kterimi je tudi veliko takih,
ki imajo po šest nog; te poslednje so polonične ličinke,  ki so
drevje od listnih uši prav do čistega obrale.

Preden z jezo in nevoljo grde in požrešne uši z listjem vred
osmukamo in poteptamo, treba je pogledati, ako znabiti že te majhne
živalice svojega dela ne opravljajo, ki bi listne uši mnogo hitreje
in bolje pokončale, nego je nam to storiti mogoče.

V vrsti metuljev  (Lepidoptera) nimamo nobenih za nas ko¬
ristnih roparskih žužkov, a toliko več se jih nahaja med kožokrilci
(Hymenoptera), to je, med takimi žužki, ki imajo štiri gola, prozorna,
z žilami premrežena krila.

31

Med temi so pa zopet 6se goseničarice ali najezdniki
(Schlupfvvespen, Ichneumonidae) v prvej vrsti in vredne, da si je
marljivo ogledamo.

Ose goseničarice ali najezdniki so živalice, ki branijo, da se
mnogi škodljivi žužki, posebno pa taki izmed metuljev, preveč ne
zaplodijo. — Samice vbadajo ličinke in še cel6 jajca drugih žužkov,
ter vlagajo svoja ali tuja jajca va-nje. Ličinke, ki se potem izvale
iz takih jajčic, redč se na škodo tuje živalice, in to do svojega po¬
polnega razvitka. Za plačilo naposled um or 6 svojega hranitelja.

Dostikrat se pripeti, da se ličinke, v ktere so najezdniki jajca
vložili, kar se pa ličinkam od zunaj prav malo ali celo nič ne pozna,
tudi zabubijo; toda mesto metulja ali kakega drugega popolnega žužka
razvije se iz njih eden ali pa še več najezdnikov. — Takih najez-
dnikov  pa imamo silno veliko plemen; že samo pri nas v Avstriji
ločimo je v več tisuč vrsti. — Nektera plemena prebivajo v telesih
različnih žužkov, druga so pa le na odločeno pleme ali vrst omejena.

Najezdniki zalez&vajo, kakor smo že omenili, najraje metuljne
ličinke ali gosenice,  a to je naša sreča, kajti ravno tam, kjer po-
manjkuje ali pa ni v primernem številu živali za pokončevanje
škodljivih gosenic, so gosenčni najezdniki  naši največi dobrot¬
niki, ki te grde požeruhe kmalu podavijo in nas njihovega silnega
razploda obvarujejo. Res je tedaj, da, kedar je največa sila, takrat
tudi pomoč ni več daleč. — Z gosenicami vred se pa tudi njihovi
najhuji sovražniki, najezdniki,  pomnožujejo, in dostikrat se je že
zgodilo, da po takih letih, ko so gosenice mnogo škode naredile, ni
bilo od teh grdih požeruhov po tem nobenega sledu več. Hitro si
ljudje to stvar razlagajo ter pravijo, da vreme ni bilo mrčesom ugodno
in to je krivo, da jih ni bilo. Al v mnogih primerljejih treba je
vzroka vse kje drugje iskati in to posebno v tem,  da so se z mr-
česi tudi njih sovražniki močno zaplodili ter grdim škodljivcem vrat
zavili. Tu naj navedemo le en sam zgled, ki nam bode to stvar ne¬
koliko pojasnil:

Zadnja leta se je zčljni belin  (Kohlweissling, Pontia Bras-
sicae) pri nas prav obilno pokazal. Gospodinje prizadjale so si mnogo,
da bi z obiranjem in drugimi pripravnimi sredstvi tega hudega sov¬
ražnika iz zčlja prepodile, toda bilo je vse zastonj ali je pa le kaj
malega zdalo. Gotovo je marsikdo zapazil, da je bilo med skoro po¬
polnoma doraščenimi gosenicami  mnogo bolnih in medlih, pa
da koderkoli so se po stenah, plotovih i. t. d. plazile, niso se mogle
zabubiti. Kmalu potem se je prikazalo prav veliko majhnih, jajča¬
stih in rumenih b&čvic,  ki so bile podobne zapredkom (kokonom)
sviloprejke, to se ve, da neskončno manje, in v vsakej bačvici bila
je po ena buba. Ako take kokončke, kterih se iz ene same gosenice
večkrat čez 20 naredi, v zaprto posodo postavimo, ne bo nam treba
dolgo čakati in videli bomo, da so se bačvice odprle, in da iz vsake
en majhen najezdnik  prileze. Kdor tega ne ve, ta si bo lahko
mislil da so bačvice, v kterih so bube najezdnika zaprte, in se jih
po vrtnih plotovih in drugih enakih krajih dostikrat v prav velikem

32

številu najde, škodljive, ali si bo pa mislil, da so to jajčica zbljnega
belina, ter je bo na vse kriplje pokončaval, s tem pa dosegel le to,
da se bodo drugo leto zeljni belini v toliko večem številu zaplodili.

Mnogo vrsti najezdnikov  je tako drobnih, da se s prostimi
očmi komaj vidijo; to so pa posebno taki, ki v metuljnih jajcih in
v telesu listnatih ušic živb. Kako neznansko majhne so te živalice,
lahko si predstavljamo, ako pomislimo, da se iz enega samega me-
tuljnega jajca po 8 do 12 najezdnikov izvali. Pa se tudi dobe na-
jezdniki, ki so prav veliki in dostikrat za 1 cel palec dolgi. Nauk
o razvijanji teh drobnih pa koristnih živalic je zelb mikaven in
podučljiv.

Čudno je to, da nektere vrsti in plemena žužkov prav malo
ali cel6  nič  ne trpb od najezdnikov. Taki žužki so n. pr. hrošči
in njihove ličinke. Tu je zopet previdnost božja skrbela, da imajo
taki žužki drugih sovražnikov toliko več, kakor smo to pri sesavcih
in pticah slišali. Od druge strani se pa imamo najbolj najezdnikom
zahvaliti, da se marsiktera vrst listnih uši, ki bi se drugače zelb
razmnožile in dokaj škode naredile, skorej zmerom v prav majhnem
številu nahaja. Iz vsega tega se lahko sodi, da so najezdniki prav
koristne in znamenite živali v natornem gospodarstvu.

Nadalje nam so koristne iz plemena kožokrilcev tako imeno¬
vane ose roparice  (Rauhvvespen), med kterimi se jih mnogo raz¬
ličnih vrsti nahaja. Med drugimi naj omenimo najpred mravlja
(Ameisen, Formica), kterih korist je za kmetovalca velika, dasiravno
je mnogi ne pripoznajo, kajti tudi tem živalicam pripisujejo nekteri
škodo, ktere pa ne delajo. Oglejmo si te živalice nekoliko bolj na¬
tančno in kmalu bomo pripoznali njihovo korist.

Ako n. pr. pogledamo kako mlado drevesce, po kterem mravlje
prav urno in marljivo gori in doli tekajo, brž bomo rekli, da pridne
živalice tega za kratek Čas ne delajo. Poglejmo mlado drevesce ne¬
koliko bliže in videli bomo, da je listje na njem zvito, ali so pa
mladike in veje z nekako umazano in lepko prevleko pokrite. Vse
te prikazni pa ljudje zopet le mravljam pripisujejo ter iščejo vsa-
koršnih sredstev, da bi je iz drevesa pregnali; tujim  narejajo iz
kake lepljive stvari krožke okrog drevesnega stebla, tam jim mrav¬
ljišča parijo s kropom in drugod mažejo zopet z nekako smolo dre¬
vesa po dva čevlja nad zemljo, to pa vse, da bi mravljam vhod na
drevo zabranili. — No, na ta način mravlje ne morejo več na drevo,
pa je drevo vendar še zmerom enako. Ako si stvar prav natanko
ogledamo, zapazili bomo kmalu, da je listje z uš mi in nekim slad¬
kim sokom prekrito, pa da se tudi po mladikah takih uši in nji¬
hovih jajčic dosti nahaja, kakor tudi ličink jabelčnega molja,
ki leže svoja jajca na mladi jabelčni in hruškovi sad, ter dela da so
jabelka in hruške črvive. •— Zdaj še le se marsikomu oči odpro in
si misli, mravlja hodi za temi mrčesi, pa je pobira. Temu je pa tudi
res tako, posebno če vidimo, kako čversto mravlja v svojih čeljust-
nicah listno uš drži. Vendar pa še zdaj nismo na pravem potu; res¬
nica je samo to, da mravlje drevesom škode ne delajo, pa tudi list-

33

niin in rastlinskim ušem veliko žalega ne store, marveč tekajo le za
sladkim sokom, ki teče tem uščm iz neke cevi na zadku, ter v ta
namen veliko uši starejo in pokončajo.

Mravlje pa tudi marsiktero gosenico, hrošča i. t. d. privlečejo
v svoja velika gnjezda ali mravljišča, da je tam v svojih umetno
narejenih predelih shranijo, ter nam so na ta način zopet koristne.
Škodljive so le takrat, ako se med koreninami mladih drevesc in
drugih rastlin naselijo, ali pa zrelo žlahno sadje na špalirjih glodajo.

Še mnogo bolj, nego mravlje, koristijo nam na vsaki način
tudi tako imenovane rovne  ose  (Grrabwespen, Fodentia), ki si iš¬
čejo različnih žužkov, posebno gosenic, ličink in listnih uši, da ž
njimi svoje ličinke nahranijo. Moč teh živalic je čudovita! Dostikrat
je vidimo, ko vlečejo v svoje daljne luknje, v kterih imajo svojo
zalego, cel<5 take gosenice, ki so mnogo veče in teže, nego one same.

Navadne ali prave  ose  (Vespidae) hranijo se deloma tudi
od žužkov, pa je vendar škoda mnogo veča, ker nam oglodajo sladko
sadje in grozdje. Sršeni  (Hornisse) so pa še bolj škodljivi, ker so
nevarni čebelam, kar bi se tudi od navadne  ose  lahko reklo, to
se ve v veliko manjej primeri.

A najbolj koristne, če tudi iz drugega obzira nego zgorej
omenjeni žužki, so nam pa gotovo čebele.

Nočemo tu govoriti od koristi, ki nam dohaja od čebel, ampak
pogledati si hočemo delavnost marljivih čebelic od drage strani,
namreč njihov vpliv na rastlinski zaplodek,  to je, da nam rast¬
line semčnje  donašajo. Znano nam je, da vse naše poljedelske
rastline nastavijo semenje le takrat, ako drobni cvetlični prah moš¬
kega cveta pade na brazdo ali plodnico ženskega cveta; zategadel
pa je ugodno vreme o času, kedar rastline cvetč, neobhodno potrebno,
sicer bi rastline ne mogle ploda ali semenja delati. Med različnimi
rastlinami najdejo se pa tudi take, na kterih moški in ženski cveti
niso skupaj, ampak posebej vsak na drugej rastlini, kakor n. pr.
pri vrbah, kjer so prašnični in pestični t. j. plodni cveti vsak na
dragem drevesu. Pri drugih rastlinah pa zopet brez vnanje pripo¬
moči cvetlični prah moškega cveta ne pride tako lahko do pestičeve
brazde, ki je najzgornji del ženskega cveta, iz kterega se pozneje
razvije plod ali semenje. Tu sem štejemo posebno take rastline, ki
imajo metuljčasto cvetje, kakor so grah, fižol i. t. d. pa tudi detelja
pripada k enakim rastlinam. Kedar si tedaj čebele med nabirajo,
morajo svoj rilček prav globoko v cvetno prašnico potopiti, s tem
pa zanesč cvetni prah v dotiko s pestičevo brazdo in zaplodek je
dovršen. Vsaka čebela, in vsak čmrlj , ki preletavajo po rastlinah
si živež nabiraje, oplodijo tedaj pri svojej velikej marljivosti po več
tisuč cvetja.

Ako si deteljni venčič ogledamo, našli bomo, da je sestavljen
iz mnogo posamesnih cvetov, kterih se pa vsaki poprej uploditi mora,
da po tem seme rodi. Za oplodenje rudeče detelje so pa čmerlji po¬
sebno važni, ker imajo za nabiranje cvetnega prahu mnogo dalji

3

34

rilček nego čebele, s kterim tedaj lože in globokeje v cvetne praš¬
nike sežejo.

Pa je tudi po skušnjah poterjeno, da v takih krajih, koder se
mnogo z bčelorejo  pečajo, pri drugače popolnoma enakih raz¬
merah vendar veliko več sadja pridelajo, nego drugod.

Znano je tudi, da ravno taki žužki, ki cvetlični prah in med
nabirajo, dostikrat narede, da se med drugim tudi popolnoma nove
in veliko vredne kmetijske rastline prikažejo, kterih poprej ni bilo
videti, ako namreč te majhne in pridne živalice cvetni prah ene
vrsti, s pestično brazdo kake druge sorodne vrsti v dotiko prinesejo;
to se ve, da po tem zmenjenju včasih tudi slabo semenje dobimo,
kakor n. pr. zeljno, kolerabno seme i. t. d.

Razun pravih čebel (Apis) imamo še mnogo drugih plemen
in vrsti teh živalic, ki delajo, da se rastline oplodijo, med kterimi
pa so brez dvojbe najvažniši tako imenovani čmrlji  (Hummeln,
Bombus) ter vredni, da je omenimo. Vsak naj po zmožnosti gleda,
da te prekoristne živalice kaj najbolj pomnožuje, kar se prav lahko
stori s tem, ako jim skerbimo za primerne prostore, kamor si morejo
gnjezda postavljati, ktera si narejajo najraje v groblje ali staro zi¬
dovje, pod mah, v grmovje i. t. d.

Pa tudi kedar se trava seče, les posekava in druga enaka dela
opravljajo, gledati je treba, da se čmrljem gnjezdo ne pokonča, am¬
pak, ako se najde, zopet skrbno zakrije. Nepremišljenim ljudem,
posebno otrokom, se ne sme dopuščati, da bi zarad betve medu, ki
si ga čmrlji naberejo in v svojih luknjah shranijo, njihova gnjezda
iskali in razdirali. Posebno se pa ne sme nič žalega storiti velikim
čmrljem,  ki je vidimo koj prve dni v spomladi okrog leteti; to
so namreč samice, kterih praviloma le ena sama v enem celem
gnjezdu čez zimo pri življenji ostane, da za nov zarod skrbi.

Kolikor bolj čmrljeva gnjezda čuvamo in ohranjujemo, toliko
več vaganov deteljnega semena, grahorke, ogeršice i. t. d. lahko
pridelamo.

Iz vrsti dvokrilcev  ali muh  (Diptera)imamo naslednje kod
koristne zaznamovati:

Muhe roparice  (Raubfliegen, Asilidae), izmed kterih nam
mnoge koristijo enako osam roparicam, ker druge škodljive žužke
napadajo in je jedo. Na enak način so nam koristne tudi muhe
s k a k u 1 j e (Tanzfliegen, Empidae).

Morilne muhe  (Mordfliegen, Tachina), kterih je mnogo in
različnih vrsti, so nam ravno tako koristne, kakor najezdniki (Schlupf-
wespen); one namreč ležejo jajca v telesa raznih gosenic in njihovih
zapredkov, ter je tak6 od znotraj končajo.

Muhe rivčarice  (Schwebfliegen, Syrphus) so zategadel zelo
važne, ker silno veliko listnih uši pokončajo, pa tudi njihove ličinke
se hranijo od listnih ušle. — Ker se teh muh prav veliko nahaja,
lahko je potem prištevamo enako polonicam (Frauenkafern) in muham
tenčicaricam (Florfliegen) med najbolje pokončevalce listnih ušic,
tedaj med najkoristnejše žužke.

35

Med mrežokrilci (Neuroptera) dobi se jih mnogo, ki love
muhe in druge škodljive žužke, s kterimi se hranijo, ter enakega
mrčesa prav veliko pokončajo; so nam tedaj koristne. Tu naj ome¬
nimo le kačje pastirje  (Wasserjungfern), kterih buba se vedno
giblje in žre, nadalje tako imenovane tulčaste muhe  (Perlararia
in Phrygonodea), ki nosijo nekak tulec vedno za seboj, kakor polž
hišo, pa se tudi zabubijo v njem, in naposled muhe dolgovratke
(Kamelhalsfliegen, Raphidiodea), — Ličinke od muh tenčicaric
(Florfliegen, Hemerobiodea) ugonobe z dolgimi kleščastimi čelj ustni¬
cami prav veliko število škodljivih ušic.

Med ravnokrilci  (Orthčptora) ne najdemo nobenega za nas
koristnega žužka.

Med polokrilci  (Hemiptera) pa nahajamo nektera taka ste-
nična plemena,  ki se hranijo s škodljivimi žužki, ter nam so po
tem takem kod roparice koristne.

Konečno naj še dostavimo, da je tudi med pajki  veliko ta¬
kih, ki pokončujejo škodljive in nadležne žužke, in ker med našimi
domačimi pajki strupenih ni, štejemo je sploh med druge koristne
živali.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000423786

Kazalo.

Stran.

Yvod.3

I. Dojivke ali Sesavci . . 5

Netopirji 5

Jež.7

Rovke.7

Krt.8

Jazbec.11

Podlasica.11

Dihur.11

II. Ptice.12

Postolka.13

Kanje ali busardi.13

Sove.14

Žolne.15

Čudež ali vijoglavka.15

Kukoviča.15

Zelena vrana.

Rujavi srakoper.

Muhovček.

Pa s tari čice.

Male repnice ali cipe.

Drozgi.

Mala pevka ali penica . . . .

Stran.

Šoge ali šojke.22

Brglez.23

Plčzovc.23

Čopasti od&p ali smrdokavra . . 23

Lastovice.23

Golobi.24

Kuret.ina.24

Jerebica.24

Navadna prepelica ......  24

Črna liska.24

Travniški kosec.24

Race.24

Valivnice ali umetne tružice za
take ptice, ki si po duplih in
votlinah gnjezda delajo . . 25

III. Dvoživke.27

Kusčerice.27

Navadni slepec.27

Belouška.27

Gad.28

Žabe.  . 28

Močeradi..29

IV. Žužki.29

Peščeni hrošči.29

Krešiči.29

Kratkokrilci.29

Moškatnik.30

Mehkužni hrošči.30

Kroglasti hrošči.30

Najezdniki ali Ose goseničarice . 31

Ose roparice.32

Mravlja.32

R6vne Ose ......  . . 33

Navadne ali prave Ose . . . . 33

čebele.• ... 33

Čmrlji ..34

Muhe roparice.34

Muhe skakulje.34

Morilne muhe.34

Muhe rivčarice.34

Mrežokrilci.35

Polokrilci.35

Pajki .......... 35

■