List 50.
Goveja kuga — in kaj se godi na turški meji
s sumljivimi živinčeti. *)
V   ?JNovicah" čitam, da se je pokazala goveja koga v Trstu. „Noviceu to naznanivši pristavljajo, da so bile prignane bolne goveda iz Granice ali pa iz Turškega. Naj Vam  povem, kar sem sam vidil.
V  začetku oktobra mesca me peljejo moje opravila v tihotno pa prijetno dolino Une. reke, ktera meji deloma turško Hrvatijo in Avstrijansko. Malo pred poldne pridem v neko graničarsko mestice, kjer sprežem in si kosilo naročim. Med tem pa, ko se kosilo napravlja, stopim po mestu ter srečam starega znanca, nekega oficirja ? ktcri se mi uljudno ponudi na turško stran spremiti me, ako mi je drsyro viditi rastelj (sejm) — bil je ravno smajni dan na turški strani. — Jaz pa se ne dam dolgo nagovarjati in tako stopiva v čoln in za malo minut sva na turški strani. Sejni je bil samo za živino in sicer za govejo. Bilo je na prodaj kakih 300 repov, kteri so bili pokupljeni po kupcih menda iz Hrvaškega. Na sejmu zvem, da je takrat v onem kraju bila goveja kuga, in da se mora tedaj vsako živinče, na avstrijansko stran prepeljano, plaviti čez vodo, ker taka je zapoved, ki velja o priliki goveje kuge za goveda, ki pridejo iz Turškega v Avstrijo. To čuvši z večo pazljivostjo gledam živino, ki se goni čez Uno. Vidim, kako živina plava in si opera celi život in vrat celo do glave; toda glava in tedaj tudi rogovi pa ostanejo suhi vsakteremu živinčetu. Uradnika harmice, ki mi je skazoval potlej prav po prijateljsko napravo za rastelj na naši strani, prašam potem: ali to nič ne dene, da glava živinčeta suha ostane? Druzega mi ne ve odgovoriti, kakor da se spol-nuje dotična zapoved natanko.
*) Hvala lepa za to naznanilo. Važno nam je na margiktero stran,.
Vred.