GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK Xni ■vifr 1955 LJUBLJANA IZDALO DRUäTVO INŽENIKJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS Uredil ING. MIRAN BRINAR, ob sodelovanju urcdniSkega odbora: ING. VLADISLAV BELTRAM. ING. ALG J71J FUNKL P.R OF. ING. IVAN KLEMEN-CIČ, DR. ING. RUDOLF PIPAN, PROF. ING. FRANJO SGREM, PROF, ING. J02E SLANDER /af GOZDPiRSKfl KNJIiNICft | K SP ^ . "i GOZDARSKI vestnik < 1955 I I 32004000048 COBISS I Natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani 32004000048 VSEBINA Gojenje gozdov Stran Redčenje, ing, Iii ja Lončar....:.............20 O resonančneni in avionskem lesu, ing. "Robert Golob........35 LuSJSenje macesnovih storžev, Robert Koren in Martin Potočnik . . 39 Še o prirodnGm obnavljanju jelke, Peter Vovk . . ........76 Bre.z zatiranja smreke, ing. Franjo Munih . ...........122 Iz poiročila francoskega gozdarja ing. Jeana L. Praxa, eksperta FAO, izvršnemu svetu FLRJ o problemih pogozdovanja v Jugoslaviji, ing. Vladislav Bettram......................207 Prirodne drcvesnice pod semenjaiki, Franc Hostnik ........ 212 Črtalo za pripravo brazdic v drevesnici, ing. Vitomir Mikuletiž . . . 214 Prispevek k vprašanju pomlajevanja jelke na Kočevskem Rogu, ing. Slobodan R a j i č.......................225 Gojenje gozdov v p^^vem povojnem desetletju, ing. Vladislav B e 11 r a m . . 288 Varstvo gozdov Razmišljanje o smrekovi rdeči gnilobi, Alojzij Muäif.......37 Sk-oda, ki jo povzroča v gozdovih jelenjad, ing. Framjo J u r li a r . . . . 104 Varstvo gozdov v povojni Sloveniji, ,prof. ing. Jože Slander . . , . 32] Urejanje gozdov H kontroli gospodarjenja v enodobnih gozdovih, ing. Martin Cokl . . . 1 O srednji vrednosti prehodnih dob, ing, Martin Čoki........114 Poiskus uporabe francoskih tarif v naših gozdovih, ing. Dušan Mlinlek 161 Gozdni fondi Slovenije, in^, Adolf S v et 1 ič i Č......... , , 271 Urejanje gozdov v letih 1945—1954, dr. ing. Rudolf Pipan.....281 Izkoriščanje gozdov Z maJo kuriva več toplote, Frame S ink ar............40 Prispevek k vprašanjn optimalne gostote cestnega omrežja,' ing.. Oleg V r t a čn iJt : ...............', . , , 97 Rainerjcva naJcladalnica, prof. ing. Ivan Klemenčič . . .....110 Mišljenje avstrijskih strokovnjakov -o žičnicah, ing, Boleslav Če.rnagoj 123 Lokacija vzporednih produktivnih gozdnih transportnih žil, dr. Alojzij Vadnal.............................193 Primer ekonomičnega spravila tesa po zelo strmean terenu, ing, Lado Simončič......................235 Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945—1954, ing. Zdravko T u r k.....296 Kadri O praktičnem .pouku gozdarskih tehnikov, ing. Janez Jerman..... Vpraäanje strokovntli kadTOv, gozdarske službe in Šolstva, ing, Vladislav ß e 11 r a m..................... . Hiako JanSa, sedam desert:] etai k, Triglavska sekcija DIT GLi . , Stran 15 129 138 Strokovni izpiti, Tone Ikovic..............................192 Problematika g-ozd nega. delavstva, ing. Vla-dislav Bel tram......200 Strokovni izpiti za gozdarsko s^troko spomlatJi 1955, ing. Bogdan 2agar 210 Slovensko gozdarsko šolstvo v novi Jug'ostaviji, ing, Franjo S g e rin . . . 350 Književnost O ipreskrbi z lesom na krasu, ing, Miran Brinar.........54 Do^bili smo novo revijo, ki bo prispevala k lepoti in bogastvu naše domovine, dr. Josip Kovačevic.................55 Pripiravljanje Jaginih listov, iag, Franjo S g e r m..........56 Proniena neprimernih nižinskih, smrekovih gozdov, ing, Miran Brinar . . 182 O pomenu Ktosociologije v gozdairstvu. ing. Miran Brinar......187 Ctomače strokovne revije, ing, Miran Brinar.........189, 250 Dr. Ivo Kovačevič: UagoJ i selekcija lehnjaka, dr. Josip K o v ai e v i 6 , . . 249 Iz zgodovine slovenskega gozdarstva Dobra stara organizacija gozdnega delavstva v idrijskih gozdovih, ing. Cvetko Božič....................40 Beležke iz preteklosti sneiniSkih gozdov, Viljani K i nd 1 e r.......42 Iz pr-eteJclosti ätangarskega gozda, dr, Vlado ValenCit!........215 Razno Pot skozi kmoÜke gozdove, Anton SellSka-r.......... Gozd hodi pred lovom, Miloš Mehoja............ O organizaciji go-adarstva v komunah, ing. Zdravko Turk...... Gozdno in lesno gospodarstvo v letij 1955, ing, Adolf Svetiičič. . , Svetovni gozdarski kongres v Dehra-Dunii, Jadika S aT a b o n..... Gozdno bogastvo Grčije, Jadka Sarabon........ . . , V-tisi z prakse na Švedskem, Jože Kovač, ZdenJco P e t r i č, Milan L u t man in Zdravko K a 1 it n e k a r........... , - . Delovne metode v gozdarstvu, Leopold Po.gaČnik . . . . . , , . Ogledalo gozdnega gospodarstva Švice, Anton Scliškar...... Planinsko gospodarstvo, ling. Vladislav Bel t ram. ........ I, mednarodna ra.zstava predelave in uporabe lesa, ing, Milan S i m ič , . Deset let gozdarstva v novih Časih, prof, ing, Franjo S e v n i k..... Hudourniška služba v obdobju 1945—1954, ing. Janko Selj.^k , . . Slovenski lov, ing. Mirko Sušteršič . . - . , . ..... 33 36 65 73 138 141 143 168 174 243 246 25932-9 343 Društvene vesti Stališč« DTT o organizaciji gozdarske službe, DIT GLI........29 Občni Äbor DIT GLI Slovenije, ing. Miloš S J o v n i^k.........88 Strokovna ekskurzija postojnske sekcije. Postojnska sekcija DIT GLI 93 Osnove za uspeh društvenega dela, ing. Miloš SlovniJc. , . . . . . 96 Gozdarstvo v Beli krajini, ing. Miraii B r i n a ir...........124 Drugi gozdarski k^ingres in posvetovanje v Ohridu, ing. Mirko SuHerHč 154 Letni obračun Študentskega gozdarskega društva v Ljubljani, Janko 2i gon 190 Resolucija skupne seje predsedstev Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in Zveze društev inženirjev in tehnikov Slovenije dne 22. 2. 1955 , . 223 O organizaciji gozdarstva v komunalnem sistemu, ing. Alojzij F u nk 1 . . . 239 Občni zbor proizvajalcev lesne industrije Jugoslavije, ing, Milan S i m i . . 251 Deset let socialističnega gozdnega in lesnega gospodarstva, ing. Alojzij F u n k 1 257 Umrli so Mirko Hanzlowsky, ing. Cvetko Božič.............29 Avgust Kafol, ing, Miran Brin ar in Anton Seliskar.......84 Predpisi Zaion o lovu....................... Predpise o šeČnjt in prispevku v gozdni sklad je potrebno Ei-m prej po,praviti in dopolniti, Viljem Kindler...............241 Zakon o pristojnosti ob^ijiskih in oJcrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi...........25$; Avtorji Beltram Vladislav, inž............. 129 200, 207, 243, 23S Božič Cvetko, inž...............29 40 Brinar Miran, inž. . •.......... 54, 84, 124, 182, 487, )S9i 250 Černagoj Boleslav, inž.....................125 Coikl Martin, inž........................144 I^IT GLI ..................... 29, 93,' 13S Funkl Alojzij, inž....................039^ 957 Golob Robert, inž......................35. Hostnik Franc.......................212 IJcovic Tone .......................... Jerman Janez, inž............................................I5. Jurhair Fran jo, inž................... . . . 104 Kaltnekar ZdravJco..................... Kindler Vil jeni.....................42 241 Klemenčič Ivan, prof,, inž....................HO Koren Robert..........................................gg K-ovaČ Jože....................... Kovačevič Josip, dr.........................249 Lončar Ilija, inž.................... ^ 20 Lutman Milan............... , 143: Mehora Miloš.................. ' gg Mikuletii Vitomnir, inž............914' MlinŠek Dušan, inž.......................lg[ Munih Franjo, inž.................................]t>2 MuSiČ Alojzij...............' ......gy Petrič Zdenko.............." ......i43 Pipan Rudolf, dr. inž, .........._.......281 J Pogačnik Leopold.........,............ Potočnik Martin......................^^ Rajii Slo'bodan, inž.....................225 SdiSkar Anton ................... 33, 84, 174 Seljafe Janko, .........................-329 Scvnik Franjo, prof., inž....................259 Sgerm Franjo, inž.................... 56, 350 Simii Milao, inž....................246, 251 Simončič Lado, inz................... ■ ■ ■ 235 Slowilk Milož, inž....................88, 96 Svetliiič Adolf, inž.................... 73, 271 Sarabon Jadka....................138, HI Sinkar F.ranc....................... Slander Jože, prof, inž. ....................321 SuSterSii Mirko, inž................... 154, 343 ^^^ Turk Zdravko, inž.................... 65. 296 Vadnal Alojzij, dr......................193 VateniiS Vlado, dr.....................215 Vovk Peter........................ Vrta^nik Oleg, InŽ...................... Žagar Bogdan, inŽ......................210 Žigon Janko.......................190 H KONTROLI GOSPODARJENJA V ENODOBNIH GOZDOVIH Ing'. Martin Cokl (Ljub)jana) Enodoboi gozdovi tvorijo sicer manjSi, toda šc vedno pomembni del naših, gozdov. Po inventari^aciji iz I. 1951 se njihova povrSina giblje okoli 100.000 ha, kar predstavlja ^/s naSe gozdne površine. Sestavljajo jih v glavnem naravni ststoji io nasadi vde£ega bora (Prekmurje, Dravsko polje itd.), kraški nasadi črnega bora {Slovensko Primorje), nižinski smrekovi nasadi, smrekovi, bukovi in hrastovi sestoji iz naplodnih scfenj (Pokljuka, Jctovica, Dolenjska itd,), nasadi eksot itd. Čeprav je znaten del teh sestojev pred premeno v prirodnejSo raznodobno obliko, ne smemo podcenjevati velike vloge, ki jo enodobni sestoji šc vedno imajo v našem celotnem gozdnem in lesnem gospodarstvu. Njihov pomen je še posebno velik v gospodarjenju z državnimi gozdovi, kamor spada večina nekdanjih veleposestniških, pretežno enodobnih sestojev. Velika površina in v splošnem slabo stanje enodobnih gozdov nas silita k številnim gojitvenim in drugim ukrepom, s katerimi naj bi se dvignila njihova produktivnost in izboljšala kvaliteta lesa. Spomnimo se samo nemajhne površine nered-čcnih ali slabo redčenih sestojev, ki jim doslej nismo posvečali dovolj pozornosti; dalje skoraj čistih, po prirodi redkih borovih in hrastovih sestojev brez polnilnega sioja za zaščito tal in zboljšanje kvalitete lesa, pa mrjogih Čistih smrekovih sestojev, kjer se z zakisavanjem tal vse bolj slabi rast gozda, zaradi tvorbe surovega humusa pa je ogroženo tudi naravno pomlajevanje gozda. Ne smemo pozabiti tudi velike površine morda že stoletja steljarjenili borovih in drugih gozdov s skrajno izči-panimi tlemi in z izredno zanikrno rastjo, ki jih bodo mogli le temeljiti gozdno-gojitveni posegi zopet privesti k njihovemu pravemu cilju, k čim veČji in čim vrednejši proizvodnji lesa. Pred gojitelja enodobnih gozdov so torej postavljene velike in Številne pa tudi hvaležne naloge. K njim bo pristopil s toliko večjim veseljem ter jth bo s toliko večjo vnemo in s toliko večjim uspehom reSeval, kolikor prej in otipljiveje bo dogna!, kako učinkujejo njegovi ukrepi na sestoje in kako se ti v njegovih rokah razvijajo. Občasne kontrolne meritve, ki bi čim nazorneje pokazale kvantitativni in kvalitativni razvoj sestoja, bi mu bile v veliko pomoč in v spodbudo k Še večji prizadevnosti pri njegovem delu. Očitna je torej potreba, da tudi v enodobne .sestoje vpeljemo kontrolo gospodarjenja in da je ne omejimo samo na prebiralne gozdove. Vkljub velikim potrebam se kontrola gospodarjenja v enodobnih sestojih doslej ni mogla uveljaviti, ker ni bilo ustreznih metod, s katerimi bi jo bilo mogoče uspešno izvajati. Pogoji za izvajanje takšne kontrole so v enodobnih sestojih, zlasti v mešanih, mnogo težji, kakor v prebiralnih. Principov kontrolne metode, ki so v rabi v prebiralnih gozdovih z več ali manj stalnimi krivuljami višin in lesnih mas, v enodobnih sestojih ne moremo uporabljati, ker se tu skozi debelinske stopnje ob vsaki invent ari za ci ji preliva drugačen material in imamo zato opravka s spreminjajočimi se krivuljami višin in lesnih mas. To zahteva vsakokratno merjenje viSin, iz tega pa izvirajo napake, ki ne dopuščajo primerjavo dveli zaporednih inventarizacij za ugotavljanje prirastka {možnost raznosmernih napak pri dveh zaporednih jnvcntarizacijah). Znanih je sicer veČ predlogov, kako naj bi s periodiSnimi meritvami spremljali razvoj enodobnega sestoja, nobeden pa ne ustreza dovolj potrebam operativne taksacije. Velik napredek v tem pogledu pa pomenijo Krennove tarife^ (enovhodne deb!ovnice)j Iti omogočajo ne samo najenostavnejšo in najhitrejšo inventarizacijo enodobnih sestojev, temveč tudi najuspcSnejŠe izvajanje kontrole gospodarjenja v teh gozdovih. KTcnnove tarife in njihova uporaba pri invcntarizaciji gozdov Nastanek Krennovih tarif bomo najlaže razumeli, če si predočimo razvojno pot srednjega drevesa [oziroma srednje drevesne mase) nekega sestoja po njegovih srednjih premerih. To pot bi lahko dobili z inventarizacijo sestoja pri različnih njegovih starostih oziroma debelinah. Če namreč pri vsaki inventarizaciji izračunamo srednji premer in srednjo drevesno maso, si lahko narišemo krivuljo, ki nam za vsakokratni srednji premer sestoja pove tedanjo srednjo drevesno maso. Ko imamo to krivuljo, lahko obratno za vsako poljubno dobo oziroma za vsak poljubni srednji premer sestoja ugotovimo srtdnjo drevesno maso in preko nje lesno maso sestoja. V ta namen moramo poleg srednjega premera sestoja poznati samo Je Slevilo drevja, oboje pa dobimo s premeritvijo (klupacijo) sestoja. Lesno maso sestoja izračunamo tako, da ra;iberemo iz naše krivulje drevesno maso, ki pripada srednjemu premeru sestoja, to pa pomnožimo z ugotovljenim številom drevja v sestoju. Tako dobljene podatke o srednjih drevesnih masah nekega sestoja smemo uporabljati tudi za druge sestoje; to pa seveda samo tedaj, če se ti po boniteti oziroma po svojih višinah ne razlikujejo bistveno od viŠin matičnega sestoja (za katerega je bila izdelana krivulja). Zaradi tega bi bilo potrebno izdelati takSne kri^-ulje za različne bonitetne razrede, pa tudi za razne načine redčenj, če ti močneje vplivajo na potek nase krivulje. To delo pa je posredno že opravljeno v donosnih tablicah, Te siccr ne prikazujejo razvoja sestoja po debelinskih stop-njih, marveč po starostnih, vendar je na njihovi podlagi mogoče izdelati krivulje srednjih drevesnih mas po srednjih premerih sestoja." Prav to delo je opravil tudi K r e n n, vendar s to razliko, da je namesto petih bonitetnih razredov predvidel lo tri razrede, S tem je siccr nekoliko pove,Čal okvir srednjih viŠin sestoja, za katerega naj bi veljala posamezna boniteta, vendar se iz tega izvirajoče napake Še vedno gibljejo v dovolj ozkem okviru od —6 do +6%. Primer tako sestavljenih tarif je prikazan v tabeli 1, Takäne tarife so bile izdelane za smreko, bor, jelko, hrasi, bukev, jelšo, jesen, topol in brezo in sicer po najnovejših nemških donosnih tablicah. Ostale drevesne vrste naj bi se po Krennovem predlogu obračunavale po najbolj sorodnih vrstah in sicer takole: kot jesen: rdeči hrast, brest, javor, oreh, platana, vrbe; kot breza: robinija, gaber; kot bukev: lipa; kot hrast: divji kostanj, divje sadno drevje, poljski brest; kot bor: macesen, duglazija, zeleni bor. ^ Kirenn, K. Tarife zur Massenberechnunjr von Beständen (1948). Badischc Forstliebe Versuchsanstalt, Freiburg/Br., Fürslenhcr^trasse 21, - Po tcj poti je äd itudi Su š t erä i f pri izdolavi svojih tablic za cnomerne sestoje. Srednji premer cm Okvir srednjih viSip za tarifo S Tarifa ,0 ,2 ,4 6 ,8 Dodat, za drobnjavo % 1 2 3 4 5 6 7 S 9 30 29,5—26,0 V S N 1,061 0,947 0,834 1,079 0,963 0,848 1,097 0,979 0,862 1,114 0,995 0,875 1,132 0,889 14 31 30,5—26^ V S N 1,150 1,027 0,903 1,169 1,043 0,918 1,187 1,060 0,932 1,206 1,076 0,947 1,224 1,093 0,961 14 32 V S N 1,243 1,109 0,976 1,263 1,127 0,991 1.282 1.144 1,007 1,302 1,162 1,022 1,321 1,179 1,038 H 33 31,5—27,3 V S N 1,341 1,197 1,053 1,362 1,215 1,069 1,382 1,234 1,085 1,403 1,252 1,102 1,423 1,271 1,117 13 34 32,0—28,0 V S N 1,444 1,289 1,134 1,465 1,308 1,151 1,487 1,327 1,168 1,508 1,347 1,184 1,530 1,366 1,201 13 35 33,0—28,5 V S N 1,551 1,385 1,218 1,573 1,405 1,236 1,595 1,425 1,253 1,618 1,446 1,271 1,640 1,466 1,238 13 36 33,5—29,0 V S N 1,662 1,486 1,306 1,685 1,506 J,424 1,708 1,527 1,342 1,731 1,547 1,361 1,754 1,568 1,379 13 37 34,0—29,5 V S N 1,777 1,588 1,397 1,801 1,609 1,416 1,S24 1,6,30 1,434 1.846 1,650 1,453 1,871 1,671 1,471 12 38 34,5—30,0 V S N 1,895 1,692 1,490 1,919 1,714 1,509 1,943 1,735 1,528 1,968 1,757 1,547 1,992 1,77S 1,566 12 Tab. 1. UvJečck iz Krcnnovih tarif za smreko Pri inventarizadji gozdov po teh tarifah je treba sestoj premeriti (izklupirati), izračunati srednjo temeljnico in njej pripadajoči srednji premer (na mm točno) ter z izmeritvij-c potrebnega Števila drevesnih viäin okoli srednjega premera sestoja ugotoviti njegovo srednjo višino. S temi podatki lahko najdemo v Krcnnovih tarifah srednjo drevesno maso za naä sestoj, V ta namen poiSčemo najprej naä srednji premer (stolpec 1), preČitamo ob njem višinski okvir (stolpec 2) in ugotovimo, ali sodi naS sestoj po svoji srecinji viSini v srednji bonitetni razred (če pade srednja višina v višinski okvir) ali v višjega (če je srednja vtŠina večja od zgornje meje višinskega okvira) ali pa v nižjega (Če je srednja viSina nižja od spodnje meje tega okvira). Glede na to poiä^emo pod odgovarjajočim milimetrom naSega srednjega premera tarifno vrednost (srednjo drevesno maso) v srednji, višji ali nižji tarifni vrsti. Ce tako najdeno tarifo pomnožimo s številom flrcves v sestoju, dobimo iskano lesno maso sestoja. Vzemimo na primer, da smo s premeritvijo smrekovega sestoja našteli 433 dreves, da so ta dala temeljnico 49,66 m- ter da je torej srednja temeljnica sestoja 49,11 : 433 = 0,1147 m^, srednji premer pa 38,2 cm. Srwinja viSina naj bo 29,0 m. Tarifo za ta sestoj je treba iskati pri premeru 38 cm in sicer v nižji tarifni vrsti (N), ker je srednja višina sestoja nižja od spodnje meje višinskega okvira (34.-5 do 50,1 m). Najdemo jo v stolpcu znaSa pa 1,509 m". Lesna masa sestoja je torej 1,509 X 433 - 653 V tarifah so izkazane vrednosti samo za premere s parnim Številom milimetrov. Pri preraeiih, ki se končujejo z neparnim številom milimetrov, je treba vzeti sredino med obema sosednjima vrednostima za parne milimetre. Če pade viSina točno na mejo viSinskega okvira, je treba tarifno vrednost vselej vzeti iz niäje tarifne vrste. Spodnja tarifna vrsta velja za enako Širok višinski okvir kakor srednja (pri smreki 32 cm torej n. pr. za okvir 27—23 m). Cc jc višinska rast sestoja tako slaba, da srednja višina ne dosega spodnje meje višinskega okvira za nižjo tarifno vrsto (N), je treba vzeti tarifo, ki je za 24% nižja od srednje tarife (pri premeru 32,0 n. pr. 1,109 X 0,76 = 0.843 m'). Podobno je treba postopati tudi tedaj, če srednja višina sestoja zaradi izredne višinske rasti presega gornjo mejo višinskega okvira za višjo tarifno vrsto. V mešanih sestojih obračunamo na opisani način vsako drevesno vrsto zase, v kolikor je zaradi njenega majhnega deleža ne kaže priključiti najbolj .^orodni drevesni vrsti. Če nas poleg debeljave (nad 7 cm debelega lesa) zanima tudi drobnjava (manj kakor 7 cm debel les) oziroma drevesnina (cetotna lesna masa sestoja), poiščemo v zadnjem stolpcu tabele odstotek, za katerega je treba debeljavo povečati, da dobimo celotno lesno maso sestoja. V na.^eai primeru bo drobnjava merila 653 X 0,12 = 78 m^ cclotna lesna masa sestoja pa 653 + 78 (aii 653 X 1,12) = = 731 m". Slaba stran Krennovih tarif je, da nam ne dajo lesne mase razčlenjene po debelinskih stopnjah oziroma razredih. Vendar dosti ne grešimo, če s temi tarifami dobljeno celotno lesno maso porazdelimo med posamezne debelinske razrede v sorazmerju z njihovimi temeljnicami. Višinski okvir v tabelah velja, strogo vzeto, samo za srednje višine po Loreye-vem obrazen {aritmetična sredina srednjih višin petih enako velikih temeljničnlh ali številčnih razredov), po katerem so bile izračunane tudi srednje višine sestojev pri sestavljanju donosnih tablic. Vendar tolikšna točnost ni potrebna in se zadovoljujemo z višino drevja srednjega premera. Se več. Da se po izračunanju srednjega premera zaradi izmeritve srednje višine ne vračamo zopet nazaj v sestoj, lahko na terenu le približno ocenimo srednji premer sestoja, izmerimo na nekoliko drevesih približno tega premera drevesne višine in nato drevesa premerimo (Izklu-piramo). Iz dobljenih podatkov izračunamo doma srednji premer in srednjo višino merjenega drevja, v tarifah pa poiščemo ustrezno tarifno vrsto, ki jo najdemo ob tem pomožnem premeru. Tako si moramo pomagati vselej, kadar v sestoju sploh ni drevja ustreznih debelin in srednje višine z direktnim merjenjem sploh ne bi mogli dobiti. Točnost inventarizacije enodobnih sestojev po teh tarifah je (po Krennu) ista kakor pri inventarizaciji po deblovnicah, giblje pa se v mejah od —6"/» do +ti''/o. Pri posameznih sestojih more (kakor metoda deblovnic) doseči tudi razliko do 14^ in zato ne prva ne druga metoda nista uporabni za prodajo stoječega lesa, za kar pride v poätev samo metoda modelnih dreves. V tabeli 2 je navedenih nekaj primerov, ki kažejo, koliko se dobljeni rezultati inventarizacije po Krenno-vih tarifah razlikujejo od rezultatov po drugih načinih {modelna drevesa, deblov-nlcc). P ! 0 s k cv Lesna m'asa (m^) po Razlika mod. drev. St. označba dcbl. ■tar. % H jeilovica, odd. 32, jcJka 209 203 —2,9 smreka 290 ns —J ,7 17 Jclovica, odd. jelka 585 563 —3,8 19 Jelovica, odd. 18, smreka 631 635 -.0,6 jelka 99 96 —3,0 22 Jelovica, od-d. 12, smreka 633 643 + 1,6 25 J.elovica, odd. 12, smreka 710 726 +2,3 38 Pokljuka, odd. 49b, smreka 142 754 + 1,6 4ä Pokljuka, odd. 54f, smreka 676 618 —8,6 16 Pokljuka, odd, 85b, smre'ka 597 588 —1,5 151 Sumik (Poh,), 7,cleni Wr 196 214 + 9,2 smreka 103 94 —3,7 156 Sumik (Poh.), smreka 251 262 + 3,6 Tab. 2. Primerjava Itstvili mas po modelnih drevesih in ,deblovnicah z lesnimi masami po Krennovih tarifaii z nekaterih .na^isk-ovalnih ploskev Instituta üa gozdno in lesno gospodarstvo SWenije. Kontrola gospodarjenja po Krennovili tarifah Velika prednost Krennovih tarif je, da pri ponovnih inventarizacijah ni treba vnovič meriti viSine. Z veliko gotovostjo smemo namreJ pričakovati, da se bo sestoj dolgo dobo razvijal po prvič določeni tarifni vrsti (srednji, viSji, nižji). Pri ponovnih inventarizacijah sinemo torej tarifo vzeti iz iste tarifne vrste, iz katere smo jo vzeli pri prejSnji inventarizaciji, nc da bi se nam bilo treba s ponovnimi meritvami viSin prepriSati, ali še spada v to tarifno vrsto ali ne. Prav ta okolnost pa usposablja Krennove tarife tudi za izvajanje kontrole gospodarjenja v enodobnih sestojih. Pri izračunavanju lesnih mas na podlagi teh tarif se pojavijo namreč samo istosmcrne napake, in sicer napake v pozitivni smeri, če se dejanska srednja viSina sestoja giblje v spodaji polovici višinskega okvira, ali pa napake v negativni smeri, če se srednja viSina sestoja giblje v gornji polovici tega okvira. Glede na to, da se morejo torej pri dveh zaporednih inventarizacijah pojaviti samo istosmernc napake, moremo tako dobljeni lesni masi med seboj primerjati in izračunati prirastek po kontrolni metodi. Prirastek za dobo med dvema inventar izacij am a (V) dobimo po običajnem obrazcu za kontrolno metodo: V = V„-V„ +J kjer pomeni: Vn lesno maso pri drugi inventarizaciji (konec periode „ let), Vo lesno maso pri prvi inventarizaciji {v začetku periode), J med obema inventarizacijama izkoriščeno lesno maso. Pri tem moramo ugotoviti lesno maso pri drugi inventarizaciji na isti način kakor pri prvi, se pravi, premeriti (isklupirati) sestoj, izraiunati srednjo temeljnico in srednji premer ter poiskati odgovarjajočo tarifo (srednjo drevesno maso; v i s t i tarifni vrsti (srednji, viSji ali nižji), iz katere je bila vzeta pri prejšnji inventarizaciji. Na isti način moramo izračunati tudi izkoriščeno lesno maso, zaradi česar moramo za sečnjo odkazano drevje redno premeriti in evidentirati. Vzemimo za p r i m e r, da smo naš smrekov sestoj čez 5 let ponovno premerili, da smo pri tem naäteli 425 dreves s temeljnico 50,15 m^ in da znaša torej srednja temeljnica 0,1180 m^, srednji premer pa 38,8 cm. Glede na to je srednja drevesna masa (po niiji tarifni vrsti kakor prej) t.566m^, lesna masa sestoja pa 1,566 X X 425 = 665 m^ Ce smo med obema inventarizacijama izkoristila 8 dreves z lesno maso 12 m®®, znaSa prirastek za dobo 5 let 665 — 653 + 13 = 24 nl^ povprctni letni prirastek pa 24 : 5 = 4,8 m'. Točnost ugotavljanja prirastka po teh tarifah je vcČja od 10^ in more samo pri zelo slabih pogojih (zelo majhen prirastek) pasti na 20"/t. Prirastek ugotavljamo samo za debeljavo, ne pa tudi za drevesnino, ker podatki za drobnjavo (po navedbi avtorjä tarif) niso dovolj zanesljivi. Deb, st-op. Tarifa Prirastek pri 'zdebelitvi za 5 cm 1 cm Letni debel. prirastek Letni prirastek drevesa Število dreves LebnL prirastek debel. s.1;op. con m' m® cm n m^ 1 2 3 4 5 6 7 S 12,5 17,5 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 52,5 57,5 62,5 67,5 0,11 0,98 0,50 0,7« 1.13 1,53 I,9S 2,46 2,94 3.14 3,94 4,44 0,17 0,23 o,as 0,35 0,40 0,45 0,48 0,48 0,50 0,50 0.50 o,oa9 0,066 0,0006 3 0,00 0,050 0,098 0,0049 11 0,05 0,063 0,130 0,0082 34 0,28 0,075 0,163 0,0122 72 0,87 0,0S5 0,195 0,0166 86 1,42 0,093 0,228 0.0212 70 1,1S U,096 0,260 0,0249 44 1,10 0,098 0,292 0,0286 30 0,86 0,100 0,325 0,0325 12 0,39 0,100 0,359 0,0359 2 0,07 364 6,52 Tab, 3. Raii&kovaJnn ploskev it. 19 (Jelovica, odd. 18), smreka. Izračunavanje prirastka po Mcyerjevi tarifno-diferenčni metodi. V ostalem veljajo za to metodo ista pravila kakor za kontrolno metodo v pre-biralnih sestojih. Tudi tu morajo biti oddelki trajni ter veliki najmanj 5 ha. Razdobje med dvema inventarizacijama ne sme biti manjše od 5 let, pa tudi ne daljše od 10 let. Drevje merimo po možnosti že od 10 cm navzgor, Meritveno (klupacijsko) točko označujemo na deblu na trajen naČin s kratko vodoravno ali navpično črtico ( v tem primeru je meritvena točka vrh črtice), napravljeno s strupom, pri tanki skorji pa s stalno oljnato barvo. Za sečnjo odkazano drevje je treba redno premeriti zaradi izračunavanja njegove lesne mase po Krejmovih tarifah. V mladih sestojih, ki jih ne premerimo v celoti, izločimo najmanj 0,5 ha velike ploskve ali posamezne oddelke oziroma odseke in izvajamo kontrolo samo na teh odbranih površinah. Napredno gozdno gospodarstvo se že zdavnaj ne zadovoljuje več zgolj s kontrolo prirastka po količini, temveč zahteva tudi kontrolo kvalitativnega razvoja sestoja, na katero je mogoče zlasti v enodobnih sestojih moČno vplivati. Tako je Arnswaldt izdelal in uvedel posebno metodo za vrednostno kontrolo, ki iiaj bi se po njegovem predlogu izvajala v enodobnih sestojih nekako od 80 let starosti dalje. Pri tej metodi se ob premeritvi sestoja razvrsti drevje po kvaliteti debla na dolžini 6 m na 3 kvalitetne razrede in sicer v razred A, B in C nemSkih uzanc za trgovanje z lesom (HOMA). Spreminjanje razmerja teh treh kvalitetnih razredov, izraženega v temeljnicah, kaže razvoj sestoja po kvaliteti. L o e t s t h predlaga delitev drevja vsaj na tele kvalitetne razrede: a) zdrav les brez tehničnih napak, b) zdrav les s tehničnimi napakami, c) bolan les, .Podobna vrednostna kontrola bi bita potrebna tudi pri naših vsaj najbolj kvalitetnih enodobnih sestojih, ker bi nam pokazovala uspeh naših prizadevanj v smeri izboljšanja kvalitete debel in nakazovala smernice za bodoče delo. Merjenje prirastka za prvo ureditveno dobo Kakor pri urejanju prebiralnih gozdov po kontrolni metodi, tako moramo tudi pri uvajanju kontrolne metode v enodobne sestoje prirastek za prvo ureditveno dobo naposredno izmeriti. Med raznimi metodami merjenja prirastka v enodobnih sestojih pa zasluži posebno pozornost Meyerjeva t a r i f n o - d i f e-renčna metoda, ki se na področju urejevanja gozdov vedno bolj uveljavlja. Način izračunavanja prirastka po tej metodi je razviden Iz tabele 3, Zaradi njenega boljšega razumevanja pa se mi zdi potrebno, podati še nekaj pojasnil k posameznim stolpcem tabele. V 2. stolpcu tabele za izračunavanje prirastka po Meycr-jevi tarifno-diferenčni metodi so vnešene lesne mase ali tarife iz krajevnih deblovnic. Razlika med dvema sosednjima tarifama (stolpec 3) predstavlja prirastek srednjega drevesa debelinske stopnje pri zdebelitvi za 5 cm in to gornja za nazaj, spodnja pa za n a p r e j. S Širino debelinske stopnje (t. j. s 5) deljena aritmetična sredina obeh vrednosti da sedanji prirastek srednjega drevesa pri zdebelitvi za I cm (stolpec i). Do njega pridemo, če obe sosednji vrednosti iz stolpca 3 seštejemo in delimo z 10. Tako izračunani prirastek pri zdebelitvi za 1 cm pomnožimo z letno zdebelitvijo oziroma z letnim debelinskim prirastkom v centimetrih (stolpec 6), s Čimer dobimo letni prirastek srednjega drevesa v debelinski stopnji (stolpec 6), S številom dreves (stolpec 7) pomnoženi prirastek srednjega drevesa v debelinski stopnji da letni prirastek debelinske stopnje (stolpec S). Kot debelinski prirastek (sto)pec se pri tej metodi jemlje povprečni prirastek za dobo najmanj 5 in največ 10 let nazaj, upošteva se pa pri oni debelinski stopnji, na katere drevju je bil merjen. Pri drevesnih vrstah z debelo skorjo, kakor so n. pr. bor, duglazija, macesen itd., se pri točnih meritvah upošteva tudi debelinski prirastek na skorji. V ta namen s posebnim postopkom izračunamo razmerje med premeri s skorjo (D) in premeri brez skorje (d) ali faktor (c) ter z njim pomnožimo na običajen način ugotovljene debelinske prirastke aH konČnl lesni prirastek. Pri meritvah v Nemčiji so bili za posamezne drevesne vrste ugotovljeni tile faktorji (c); smreka 1,050, jelka 1,063, bor 1,119, bukev 1,023. Ti faktorji se precej ujemajo s faktorji, ugotovljenimi na naSib raziskovalnih ploskvah in jih lahko tudi pri nas uporabljamo. Da bi preverili uporabljivost Krennovih tarif za ugotavljanje prirastka v naših enodobnih gozdovih, je bita izvedena primerjava med prirastki, ki so bili ugotovljeni po Krennovih tarifah, in med onimi po pravkar opisani Meyerjevi lartfro-diferencni metodi. V ta namen smo se poslužili podatkov % raziskovalnih ploskev Instit^jta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki so bile po preteku 5 let ponovno premcrjene. Debelinski prirastki na teh ploskvah so bili dognani s primerjavo obeh premeritev (klupacij) po nekoliko modificirani Prodanovi diferenčni metodi, nato pa numerično izravnani V račun so bila vzeta le ona drevesa iz prve meritve, ki so bila tudi pri drugi meritvi Se na ploskvah. Ker nam po kontrolni Tnetodi izračunani prirastek daje povprečje za preteklo obdobje, je bil tudi prirastek po tarifno-diferenSni metodi izračunan za aačetek in. za konec obdobja; za primerjavo s kontrolno metodo pa je bila vzeta aritmetična sredina obeh vrednosti. Pri primerjavi tako dobljenih prirastkov po tarifno-difcrcnčni metodi s prirastki po kontrolni metodi z uporabo Krennovih tarif se je pokazalo, da daje poslednja redno nekoliko višje rezultate kakor tarlfno-diferenčna metoda ter da gre po vsej verjetnosti za sistematsko napako ene ali druge metode v tej ali oni smeri.* Glede na teoretsko zasnovo Meyerjeve tarifno-diferenČne metode pa je treba napako pripisati le-tej metodi. Po predpostavki za to metodo naj bi namreč, podobno kakor pri prehiralnih sestojih, tudi pri enrodobnih sestojih krivulja lesnih mas kazala ne samo trenutno stanje [trenutne drevesne lesne mase) v posameznih debelinskih stopnjali, marveč tudi njihove razvojne stopnje (drevesne lesne mase v preteklosti in bodočnosti). Tako naj bi n. pr. drevo s premerom 17,5 cm imelo v preteklosti, ko je bilo debelo 12,5 cm, isto lesno maso kakor jo ima danes 12,5 cm debelo drevo, medtem ko naj bi v bodočnosti, ko bo debelo 22,5 cm, merilo prav toliko, kolikor meri danes 22,5 cm debelo drevo. Ta predpostavka pa ne drži popolnoma, kajti pri enodobnih sestojih nimamo opravka s krivuljami (višin, lesnih mas), ki bi se od inventarizacije do inventarizacije le podaljševale v desno, temveč s krivuljami, ki se pri vsaki inventarizaciji pomaknejo nekoliko navegor in v desno (slika 1). Glede na to je danes 17,5 cm debelo drevo pri debelini 12.5 cm meriJo nekaj manj kakor kaže sedanja krivulja lesnih mas (krivulja II), ker je treba takratno lesno maso tega drevesa iskati na nižji, iz prejänje dobe izvirajoči krivulji lesnih mas (krivulja 1). Nasprotno pa bo to drevo pri zdebelitvi na 22,5 cm merilo več kot kaže sedanja krivulja lesnih mas, ker je treba njegovo lesno maso pri tej debelini iskati na viSji krivulji izza bodoče dobe, ko bo to drevo doseglo debelino 22,5 cm (krivulja III). Pri zdebelitvi od 12,5 cm na 17,5 cm je torej drevo s premerom 17,5 cm ustvarilo nekoliko večji prirastek kakor pa ga predpostavlja tarilno-diferenčna metoda. Prav tako bo to drevo tudi v bodočnosti pri zdebelitvi od 17,5 cm na 22,5 cm ustvarilo nekaj večji prirastek od onega, ki ga upoSteva omenjena metoda. To je tudi razlog, zakaj daje tarifno-diferenčna metoda pri enodobnih sestojih nekaj nižje rezultate od kontrolne metode po Krennovih tarifah. Glede na prednje bi bilo pravilneje jemati tarifne vrednosti za tarifno-dife-renčno metodo ne iz (položnejSth) statičnih, temveč iz (strmejših) razvojnih al! dinamičnih krivulj (si. 1), po katerih so bile n. pr. sestavljene Krennove tarife. Te tarife pa veljajo samo za sestoj kot celoto. Nastane pa vprašanje, ali ne bi bilo možno za potrebe ugotavljanja prirastka obravnavati drevje vsake debelinske stopnje kot sestoj zase in uporabljati Kiennove tarife ne le za sestoj kot celoto, temveč tudi za vsako debelinsko stopnjo posebej. Seveda bi v tem primeru mogle za različne debelinske stopnje veljati tudi različne tarifne vrste (višja, srednja, nižja). Po vsej verjetnosti bi bile te pri nižjih debelinskih stopnjah z vitkim, utesnjenim drevjem viŠje (večja višina pri isti debelini drevja), pri višjih debelin- ^ Tt> vprašanje bo podr.(itrnejšc ■obdelano v posebni razpravi. skih stopnjah z bolj koäatim drevjem pa nižje (manjša viäina pri isti debelini drevja). Pri izračunavanju prirastka po tarifno-diferenJni metodi z uporabo Krennovih tarif v tem smislu bi bilo potrebno izdelati na podlagi Krennovili tablic lestvice tarif za i centimeterske debelinske stopnje (za premere 12.5 cm. 17,5 cm itd.) in to za razne tarifne vrste (viŠja, srednja, nižja), ugotoviti za vsako debelinsko stopnjo tarifno vrsto, pa£ glede na viSino drevja v debelinski stopnji, ter jemati tarife za izračunavanje tarifnih diferenc iz tarifne lestvice za ono tarifno vrsto (vi^jo, srednjo, nižjo), ki ustreza višini drevja v debelinski stopnji. To pa bi sicer preprosto tarifno-^liferenčno metodo dokaj zapletlo. dtcmj dlC(«) SI, I, Pomikanje viäiasitih krivulj (levo) in krivulj Itsnih mas (dtsno) o H invenEarirtacl je do inventarUacijc (I—III statiline krivulje, dinamična kTivuJja črtkana) Pri iskanju načinov, kako poenostaviti uporabo Krennovih tarif za izračunavanje prirastka po tarifno-diferenČni metodi, so bile med drugim tako dobljene tarifne diference oziroma iz njih izračunani prirastki pri zdebelitvi za I cm preračunani tudi v odstotke v odnosu do pripadajočih tarif. Pri tem se je izkazalo, da so si t) odstotni prirastki za isto debelinsko stopnjo povsem enaki, ne glede na to, za kakJno tarifno lestvico in s tem za kakšno tarifno vrsto Krennovih tarif gre. To pomeni, da viSina drevja ne vpliva na višino teh odstotkov ter da so ti vselej isti brez ozira na boniteto in starost sestoja (različne višine drevja istih debelinskih stopenj pri različni starosti sestoja). Se veČ, celo različne drevesne vrste kažejo pri istih debelinah drevja skovaj povsem iste odstotke. Ta ugotovitev dopušča možnost izračunanja enotnih odstotnih prirastkov pri zdebelitvi za 1 cm, ki bi veljali ne samo za višine drevja ter s tem za vse bonitete in starosti sestojev, temveč tudi za vse drevesne vrste. To je bilo tudi storjeno in sicer na način, kot ga prikazujeta tabeJi 4 in 5. V tabeli 4 je prikazano izračunavanje odstotnih prirastkov pri zdebelitvi za 1 cm ali — kakor bi jih mogli imenovati — t a r i f n o-d i f e r e n č n i h odstotkov in sicer za smreko. Najprej je bila sestavljena tarifna Icstvica, za srednjo tarifno vrsto Krennovih tarif (stolpec 2). Na podlagi te tarifne lestvice so bile na Že opisani naČin izračunane tarifne diference (stolpec 3) ter prirastki 16/]950. i. Loetsch, F.: MassemuwachsermtUlung s5 sie Errechnung des Zuwachspr^jzeiites bei einem Stärkezuwachs von l cm nach der Tarifdifferenzmethode und auf Grund der Tarife der Krenn-schen Tafeln dasselbe Ergebaiss liefert ohne Rücksicht auf die BaumbShe und somit Bonität und Alter. Gleich^ctitig resultiert, dass die Zuwachapruzente der einzelnen Hchlzarten nur wenig von einander abweichen (Tafd 5). Unter Zugrundelegung dieser Feststellung hat der Verfa;sscr cinhei>fliclie Tarifdifferenzprozente (Zuwacbsprozente für 1 era Stärkezuwachs für gleichaltrige Bestände (Tafel 5, Kol. 8) und für PI enterbest an de (auf Grund der BioUey-schen Tarife — Kul. 9 derselben Taiel) berechnet und eine sehr einfache Methode der Zuwachsberechnung mit Hilfe dieser Prozente ausgearbeitet (Tafel 6). Der Vorzug dieser Methode gegenüber der ursprünglichen Meyer-schen Tarif-differertzmöthode liefft in der grosseren Gema.uigkeit boi g.leichaltrigen Bestämden sowie in. der weiteren Vereinfachung der Zuwacbsbereclmung im allgemeinen. o PRAKTIČNEM POUKU GOZDAESKIH TEHNIKOV Iing, Janci Jerman (Ljubljana) Razpravljanje o potrebnosti m nepotrebnosti Gozdarske srednje Sole v Ljubljani jc v naSih. strokovnih krogih že preseglo vrhunec in je vet ali manj prevladalo mnenje, da je SoJa za naše rasmere v gozdarstvu potrebna. Kajti edino z njo in z gozdarsko fakulteto smo se zafeli približevati srednjeevropski in severnjaški visoki stopnji strokovnega ravnanja in upravljanja z gozdovi. Vendar nimam namena razpravljati o tem, temve^ o vpraäanju, ki se je nedavno pojavilo v zvezi s petletnim Šolanjem v Gozdarski srednji šoli. To je težji problem, ki ga je treba osvetliti od vseh strani ter upoštevati razne prednosti in ugovore. Zato je težko soditi, če problema temeljito ne poznamo. O tem pa je treba spregovoriti v prvi vrsti zato. da si bodo na jasnem naŠi operativni organi, ki jemljejo diplomirane tebnike v službo, jih hvalijo in jih zahtevajo vedno veŽ, nc vedo pa, zakaj so absolventi Gozdarske srednje Šole v Ljubljani v praksi tako dobri. Teiko je na prvi pogled zagovarjati, glavni« in »postranski«, saj sta oba dela (nad-stojni in podstojni del) za. gozdno proizvodnjo skoraj enako važna. Skoraj vsi omenjeni nemški gozdarji so zagovarjali izrasito nizko rcdče-n j e. Medtem pa se je istočasno razvilo francosko visoko redčenje, ki skrbi za pospeševanje razvoja najboljših nadstojnili dreves. V ta namen izločamo manj vredna drevesa zgornje etaže, ki ovirajo rast boljšim, vsa živa podstojna drevesa (spodnjo etažo) pa pri tem puščamo zaradi varstva tal še nadalje v sestoju. O tem imajo precej enaka gledišča G. Bagneris (1837), Cb. Broillard (1881) in Boppe (1S39—1901). Slednji pravi, da v rasti zastala in potlačena drevesa ne ovirajo sestoja, obenem pa varujejo tla; nSkrbno čuvanje in varovanje potlačenih dreves naj postane temelj vsakemu redčenju.« Spodnja etaža (podstojna drevesa) omogočajo ponovno zapiranje sklepa, ki smo ga pretrgali z izsekom posameznih dreves zgornje etaže. Iz tega sledi, da je bil opisani francoski način redčenja popolnoma nasproten naziranju tedanjih nemških strokovnih piscev. Toda tudi v Nemčiji je sčasoma pričeto nihanje med nizkim in visokim redčenjem. Vendar je njihova gozdarska poskusna postaja še vedno nadaljevala z nizkim redčenjem, pa tudi G. Kraft {J3S3) je še nadalje zagovarjal nizka redčenja, saj je pri ugotavljanju intenzitete močnega redčenja segal samo po drevju 5. in 4. biološkega razreda (podstojna drevesa), medtem ko v 1. do 3. biološki razred (nadstojni del sestoja) ni posegal. B. Borggrevt (1885—1591) je zahteval v svojem »prebiralnem redčenju« scČnjo ne samo suhih dreves, marveč tudi vsega ostalega slabo raščenega Ln slabo oblikovanega drevja, ki ovira svoje sosede ali zgoraj ali s strani. Čeprav s svojim načinom redčenja ni uspel, je vendarle omajal dotedanje naziranje, da je tiizko redčenje edina pravilna nega gozda. Omajal pa je obenem tudi staro pravilo a brezpogojnem varovanju sklepa krošenj. Posebno koristno se more uporabiti Borggrevejevo redčenje v bukovih setojlb, ki so bili v inlandosti zanemarjeni in imajo zategadelj mno^fo močnih dreves slabe kakovosti. Danska redčenja so — podobno kakor francoska — visoka redčenja, ker izvira pri redčenju pridobljeni material v glavnem iz zgornje etaže. Pri vseh prej omenjenih nizkih redčenjih je prevladovala äablonska metoda, po kateri je bilo treba izvajati nego sestoja, medtem ko pri francoskem in danskem redčenju takšne Šablone ni. Gozd je živ organizem, pogosto sestavljen iz mnogo vrst drevja i" ^ različnimi rastiSči. Ves njegov razvoj je odvisen od raznih vplivov ter tako ne trpi šablone. Pot takimi vtisi je nemški pisec Heek (1!)04) izdela) svojo metodo »prostih redtenj«, Ce spremljajo časovni razvoj vede o redčenjih, vidimo, da so se Hartigova pravila z malenkostnimi spremembami obdržala do sredine 19. stoletja. Nato se je pojavilo odstopanje od načela o strogem varovanju sklepa v sestoju. Upoitevanje bioloSkih (življenjskih) zahtev posameznih drevesnih vrst in spoznavanje prirod-nih zakonov razvoja sestojev sta pospesila pravilen potek razvoja vede o redčenjih. Tako je Heck v Nemčiji rešil nego gozda iz njenih dotedanjih Sablonskih okov. ki so popolnoma ali v veliki meri onemogočali skrb za kvaliteto sestoja. Končno pa je Švicar prof. dr. Schädelin v svojem delu (1936) o redčenjih posebno lepo obdelal vpra.^anje nege sestja z redčenjem. Zanj je nega sredstvo za doseza-nje cim večje vrednosti z nenehnim odbiranjem dreves, upoštevajoč pri tem biološke lastnosti posameznih drevesnih vrst, kakor tudi dedne lastnosti vsakega posameznega drevesa, Schadelinova knjiga se popolnoma strinja tudi z načinom izvajanja redčenj kakor smo ga uvedli v naŠih gozdovih. Razvoj vede o redčenjih pri nas Razvoj vetJe o redčenjih pri nas je bil odvisen od njenega razvoja v sosettnjih naprednih deželah, CeSki in Nemčiji, s katerimi smo bili v tem pogledu precej tesno povezani. PriSla je k nam pravzaprav iz nemške šole. V začetku 20. stoletja Je bilo pri nas šc malo zanimanja za nego mladih sestojev, saj jc bilo tedaj se mnogo odraslih gozdov, ki so krili veČji del domačih potreb. V praksi so se izvajala redčenja po šabloni nemškega nizkega redčenja. Takšno delo ni bilo težko vpeljati, saj zanj ni bilo potrebno neko temeljitejŠe znanje o bioloških lastnostih posameznih drevesnih vrst niti gozda kot celote Redčenje s strogim varovanjem sklepa je na osnovi dobljenih navodil lahko vsakdo izvajal. V naslednjem bomo navedli mi.sli posameznih gozdarjev, ki so bile precej pod vplivom razvoja nemške gozdarske šole. Josip K o z a r a c, ki je bil kot gozdar v službi v nižinskih slavonskih gozdovih, je že leta 1886 pisal, da je treba mlade sestoje redčiti v večjem obsegu. Čudil se je, zakaj se gozdarji, ki se ne bojijo saditi sadik v medsebojni razdalji 3 do 3.5 m, prestrašijo, Če zaslišijo, da bi bilo treba z redčenjem odstraniti drevesa, ki so mlademu gozdu samo v škodo Kozarac je menil, da nam bo kvaliteta kroBenj najbolje pokazala, kdaj in v kolikšni meri je treba redčiti, Ce ne bomo izvajali redčenj, — pravi nadalje — bomo paČ doživeli, da bodo mladi sestoji sicer naglo rasli v v Šinio; toda uporabljivost drevesa ni odvisna samo od viäine, marveč Se bolj od debeline. Vsakdo mora razumeti, da trpi gozdno gospodarstvo, ki nc izkoriŽča prirodnih sil svetlobe in zraka kar najbolj gospodarnostno, določeno izgubo, Izrabo svetlobe in zraka dosežemo samo z rahljanjem kroŠenj nadstojnih dreves. Glede nege posavskih hrastovih sestojev pravi (1897), da k trebljenju mehkih listavccv ne moremo pristopiti vse dotlej, dokler niso vzkatile zaželene drevesne vrste ter dokler ni novi mJadi sestoj že dobro sklenjen. Kozarac je nasprotoval gojenju čistih hrastovih sestojev, ker je hrast v borbi z drugimi drevesnimi vrstami močnejši in ker ostale vrste vplivajo na tla v korist rasti hrasta. Razen tega je Kozarac tudi pravilno spoznal, da je kakovost hrasta v mešanih sestojih boljša ter da je tu bolje zavarovan v primeru prirodnih nezgod, Iz tega njegovega razumevanja sledi, da je bil Kozarac že pred skoraj 70 leti odličen opazovalec gozda. Svoje mnenje je zasnova! na opazovanju prirodncga lazvoja gozda in bioloških zahtev posameznih drevesnih vrst, zlasti pa je razvidno, da se ni slepo držal nizkih redŽenj in da sc tudi ni bai rahljanja sklepa krošenj. Napredna KozarSeva pojmovanja o negi gozda so v največji meri posledica njegovega razumevanja življenja gozda. Heisinger je v «Sumarskem listu« leta 1901 poročal o mnenju različnih tujih piscev o redčenjih, od Hartiga (1820) do francoskih in danskih visokih redčenj. Tako je naŠo strokovno javnost seznanil i razvojem vede o negi gozda v inozemstvu. Ker pa pri nas ni bilo povpraševanja po lesu iz mladih sestojev, problema redčenja niso proučevali v večjem obsegu niti ga niso praktično izvajali. Dianovski (1906) se je držal nemškega gozdarja Schiffla in menil, da gojenje sestojev lahko imenujemo urejevanje sklepa drevesnih krošenj. ker da je Doslej nefleg-ovan, izredno gost imrcküv sestoj tia Rovtarici nad Bohinjem, Potreben je nekoliko zmernih zaporodniih redčenj. Tako goste sestoje nam kaj rad na prav nerprijetcn način razredči sneg:. (Rovtarica odtl. 17,, 2S, 7, 1954) od njega odvisno ustvarjanje in oblikovanje debla. Pravilno je ocenjeval svetlobo kot glavnega činitelja v razvoju sestoja. Naloga gojenja je pospeševati rast ne le v višino, temveč tudi v debelino, kar dosežemo z urejanjem sklepa. Napačno pa je mislil, da ni mogoče izvajati visokega redčenja v enodobnih čistih sestojih. Posebno jmotna je bila njegova trditev, da je mogoče sklep šele takrat rahljati, ko popušča priraŠčanje v višino. Nasprotno pravilnemu Kozarčeveniu naziranju pa je trdil, da je mogoče gojiti hrast samo v čistih sestojih. Z e zu 1 k a (1915) je trdil, da hrast najbolje uspeva s primesjo jesena, bresta, gabra in maklena, grešil pa je S trditvijo, da moramo za gojenje hrasta držati popoln sklep in da ga ne smemo pretrgati. Ing. Marinov^ič je v »Sumarskem listu« leta 1917 lepo podal pregled razvoja o redčenjih. Kot končni uspeh — po vseh tavanjih, ki so imela za nego gozda slabe posledice — je obširno (ppisal Heckov način »prostega redčenja«. Ta način nege postavlja kot načelo gojenje posamejnih dreves v sestoju. Namen redčenja ni samo povečanje prirastka drevesa, temveč povečanje vrednosti debla. Vrednost g-07.da pa raste samo s povečanjem njegove kvalitete. Novi pisci -— pravi Marinovič — se strinjajo s lleckom. Vsi so soglasni, da je treba varovati potlačena in zaostala, toda za življenje Jc vedno sposobna drevesa, redčenje pa naj zajame tudi vladajoči del sestoja in naj začasno prerahlja sklep, pri Čemer naj se stremi k vzgojitvi čim lepših in vrednejših dreves. Praktično izvajanje redčenj pri nas Tudi pri naa je v strokovni literaturi že pved koncem prejšnjega stoletja prodrla misel, da je treba negovati krošnje dreves (Kozarac) in jih v ta namen rahljati ter tako dovajati več svetlobe onemu drevju, ki ga kot vrednejšega želimo negovati. Kljub leniii pa v praksi ni tilo prave opore za izvajanje takega sistema redčenja. Misel o nizkih redčenjih se je biia že tako globoko iasidra.la, da so tudi oni strokovnjaki, ki so bili prepričani o prednosti visokega redčenja, deloma iz navade, deloma pa tudi iz negotovosti v praksi priporočali kombinacijo visokega redčenja % nizkim in pri tem opozarjali na »previdno^ odpiranje sklepa krojenj. Tudi pri sicer napredni Heckovi metodi visokih redčenj, ki zahteva varovanje potlačenih in zaostalih »toda za življenje sposobnih dreves« ni povsem jasno, katera sa takšna za življenje sposobna in nesposobna drevesa in kje je meja med obema. Odgovor na to vpraäanje je seveda prepuSČen odkazovalcu. Ta bo ponekod mnenja, da so vsa podstojna drevesa za življenje nesposobna ter bo namesto visokega izvršil močnejše nizko redčenje, oziroma kombinacijo nizkega in visokega redčenja ob »previdnem« rahljanju sklepa. Napredni način nege se pri nas ni mogel rjveljaviti v tolikšni meri, kakor bi pričakovali glede na dolgo razdobje, odkar se že nad pol stoletja budi zanimanje za tak način redčenj {francoska in danska visoka redčenja ter Heckova prosta redčenja). Šclc v tretjem desetletju tiaäega stoletja smo pričeli praktično negovati sestoje, Čeprav na razmeroma majhnem gozdnejn področju. Po osvoboditvi je bivše ministrstvo la gozdarstvo prepovedalo izvajanje nege gozda z nizkim redčenjem. To je bila posledica spoznanja škodljivih posledic tega sistema na nego, posebno pa na kvaliktoi razvoj sestojev. Ceprav se na posajneznih gozdnih področjih kaže lep napredek nege z visokimi redčenji, se le vedno ne moremo povsod pohvaliti z zadovoljivim uspehom. Nasprotno, neredko lahko vidimo, da je bilo delo opravljeno z nizkim redčenjem ali pa, kar je Še slabše, s slabo kombinacijo nizkega in visokega redčenja. Takšno početje je celo Škodljivo, saj uničujemo z izsekom velikega Števila drevesc, ki imajo navadno neznatno maso, gostoto sestoja in onemogočamo nadaljno uspešno nego sestoja. Če izvajamo visoko redčenje in-istočasno izsekavamo suha in skoraj mrtva drevesca, oziroma taHna, ki v resnici niso sposobna za življenje, to Še ni kombinacija visokega in nizkega redčenja. Izsekavanje takih drevesc lahko imenujemo upokop mrtvecev«, saj jih je pravzaprav izločila že priroda sama. Njihov izsek je navadno brez sleherne gojitvene vrednosti, pogosto pa tudi brez pomena za izkoriščanje lesne mase. Za pravilno nego gozda je dosti bolj pravilno in koristno, če prepustimo izločanje dreves iz podstojne etaŽe tudi v bodoče prirodi sami, ker ona pri tem ne bo storila napake, rnedtcm ko človek v večini primerov ne more ugotoviti, katero drcvesce ni sposobno za življenje. Zavedati se moramo, da podstojna drevesa nikogar ne ovirajo paČ pa v gojitvenem oziru zelo koristijo. Ob pravočasnem ponavljanju visokih redfenj bodo podstojna drevesca dobita svetlobo ter si tako opomogla za nadaljnje življenje in razvoj. Če pa se bodo posamezna podstojna drcveaca do prihodnjega redčenja osušila, bo njihovo število neprimerno manjše, kakor <5e bi pri red£enju izločili vsa ona podstojna drevesca, katera bi ocenili kot nesposobna za življenje. Ob tem se poraja tudi vpraŽanje tehnične izvedbe odkazovanja takšnih drevesc in izgube časa pri zamudnem delu na velikih V s^kupini 4 smrek \t samo levemu drevesu omojoEeii neoviran razvoj. Srednji «nreka jc stisnjena in m^ično duši svoji sosedi na desni in zu üeboj Z izsekom srednje smreke smo omogočili v bodoče trem srrvrekam lepši rai-voj. Prirastek vseh treh preostalih smrek bo odslej vcSjl kot je bil prej pri vseh štirih (Pokljuka, 19, S. 195^) in gostih površinah celo takrat, če odkazujemo samo drevesa v nadstojni etaži. PraktiiSno je nemogoče pravilno ocenjevati življenjsko sposobnost ali nesposobnost posameznih drevesc podstojne etaže.* " S to trditvijo se ne strinjamo 'poipoinmna ^ilasti a •oizirom na nasiedrtje: Drevje, ki zaradi prcro-ojne utesnjenosti Jiira in se siiši, nudi do!o(;cmim g-ozdnim škodljivccjn ne le aaiveitje ampaJc it ud i /clo pripraivno ipodlaigo m razrntnoSeivajnje. Zaio z goidr.io varotvcnega stališča ofc pravilnem poseganju iv sklep krošenj ne (kaže za vse drovesne v rite obsoditi in zavreči odstranjevanja »za življenje nesposobnih« dreves iz poiiitojiie eta-ie. Nadalje moramo pri redfeaiju upioštetvati ne Ic medsebojne odnose dreves ampak tuidi oMiko in kvaliteto debel in krolenj, ki v dolofeuib primerih verjetno, vEasih pa zanesljivo izvirata iz dednih osnov (zasuk a nos t dcbJa, vejinatosft itd.). OdkazovaJee naj torej ne Ojpra-vlja le eno-stransike naloige »ifftvzdnega roditelja«, temvcČ naj pri -vsaJti odJoči^fVi poserga v i i rok o populacijo ^<*zdncga drevja lud i kot gojitelj in pri redčenju, zlasti pa pri presvotlitvi ravna kot dosleden scJekcionar v skrhi za dob™ potomstvo dobrih prcdndrov. Uredništvo Konino navajamo nekaj misli prof. S c h ä d e U □ a, enega najbolj sodobnih piscev o negi goidar Za ČiSEeiije sestojev SchädelJn zahteva, da ima vodja dela razumevanje za gojitev ter <}a pozna kvaliteto članov sestoja. Kdor pozna, kaj je med mladjem dobrega, pozna tudi ono manjvredno. Ce dobi nalog odstraniti predvsem slabša nadstojna drevesa, tedaj ima jasno predstavo o sliki čiščenja. To svoje znanje pa mora ob raznih spremembah drevesnih vrst, primesi in zarasti vedno znova utrjevati, Pri izvajanju čiščenja je treba paziti, da opravimo samo zares potrebno delo ter da pri tem ne zaidemo v drobnarije, v vrtnarjenje. Ob vsaki priliki bomo naredili le toliko, da bo vse ostalo opravila po naši želji narava sama. O redčenju pravi, naj se izločijo najprej in v glavnem najbolj Škodljiva drevesa ali tudi samo tekmeci, ki ovirajo rast najvrednejšiK dreves. Korist podstojnih dreves se kaže posebno v tem, da osvobodimo krošnje izbranih elitnih dreves, ne da bi se mikroklima bistveno spremenila. Scbadelin poudarja, da je redčenje težko prilagoditi razmeram, ki se neredko vsak hip menjajo, takorekoč od drevesa do drevesa. Toga uporaba določenih pravil, krčevita obramba izbranega števila kvalitetnih dreves za bodočnost, priIa|oditev dela starosti sestoja, intenzivnost posega itd. je zlo in kaže pomanjkanje sposobnosti za reševanje (ako važnih nalog, kakor jih nalaga neg-a 7 redčenjem. Te naloge zahtevajo obširno znanje. Kdor opravlja redčenje glede na število in medsebojno razdaljo dreves ali glede na temeljnice in podatke donosnih tablic ter iSČc njihove številke, je zanj zelo dvomljivo, da bi bil sposoben dobro redčiti. Kdor pa dela po nasveta Phaila, vprašuje drevesa po njihovih željah, kako naj z njimi postopa. Če razume jezik dreves, bo tudi razumel navodila o redčenju in jih bo znal pravilno uporabiti v vsakem- posameznem primern. To pomeni, da moramo pri vsakem pravilno izvajanem redčenju paziti na vsako drevo, če hoČcmo v sestojih doseči največji i^oapodarski uspeh. Gozd je odprta knjiga, napisana v posebnem jeziku, ki je poln logike. Kdor ga razume, bo z lahkoto reševal vprašanje nege gozda. V državah z naprednim gozdarstvom odkazujejo redieiije visokokvalifieirani, sposobni strokovnjaki. Oclkazilo redčenja cenijo kot najvažnejše gojitveno rJelo. za katero je potrebno dobro strokovno znanje. Dobro odkazilo odloča o kvaliteti sestoja in o njegovem bodočem vrednostnem donopu. Tudi pri nas bi moralo biti tako ali pa hi moralo strokovno osebje pri tem delu vsaj živo sodelovati in uporabiti čim več časa za svoj strokovni dvig. ^ » * Nekateri slavcnski gflfitlarji menijo, da je visoko redčenje uporabljivo s.imo Ka listnate Ifo^dove, da pa Jc manj primemo ali celo nciavedljivo' v smrekovih sestojih, V rcsmci p.i s'j visoka redčenja potrebna üa ciste in mešane sestoje vsdi drevcaoih vrst Pač pa je pri visokem redčenju »ujuo potirchno, da odkazo valeč dobro po ana biološke zahteve vsake posamezne drevesne vrste i.n da vaiumc tudi potrebe vsakega kvalitetnega drevesa, kateromvi /cM pomagati. To znanje pa je nemo^oEe dobiti samo \t knjige, temvcE Je nenehno treba listati po knjigi narave — gozdu. V d&ka'Z, kako je tudi v čistem smrekovcjn fi«itoju potrebno in koristno sodobno visoko in biološko pravilno redženjc, naj bosta dva fotog-rafirana primera iz poktj.uškeg-a fozda (GG Bled). Po slo'VenskiJi igo.zdovih vidimo \isq)ovvod veliko potrebo p« skrbni strokovni negi, ki se jc doslej kazala na'jvei v ibioloJko nepravilnem lasakavanju sjpodnje e-taze (polnilnega s'oja) ali pa v »po'bira.nju mrliČev«. Redicnja se pri dama.šnji vredniosfi lesa navadno že takoj izplačajo, Nc da bi iskali pri tem sortim&nte, nam bodo idoČena drevesa dala mnogo celuloznega iji jamskega lesa, drugih taiijSih sontiaicatov in drv. Šablona bi bila pri takem delu škadljiva, lav za maiso in sortimenti pa la ^Qzd naravaost poguten. Pri odkazovanju moramo iudi upoštevati nevarnosti siie^a, žleda in viharjev. Zato ne smemo sestaja niidar premočno prcredčiti, temveč mu samo prerahlja^ti krošnje. Vselej ise moramo zavadaiti, da se bomo v isti ^estöj še večkrat vračali ter da z enim samim razredčen je m Se dale? nism& «pravili svoje inaloge. Zalo ne smemo biti neučakani V skupini 8 smj-ek je srednja najmočnejša in ogroia svoje 4 «ajbližje sosede. Zatiralca jc treba izločiti, dokler imajo ogrožena drevesa äe dober prirastek, ka.r dokazujejo njihovi vrtički. Ob itakem stanju bi v bližnji bodočnosti priraKala Ic 3 ^Irevcsa, ostalih 5 pa ti počasi biralo Po ijloČitvi zatiralca si Jc 7 lepo ri-^čenih smrek oddahni/lo. Ko se bodo preostala drevesn čez nekaj lat raürasla, «e bo pokazaJo, katera med njimi imajo bodöfiiüst in katera bo treba iMckati pri naslednjih redčenjih. Količinski in kakovost-ni priras-tek bo p-o izvrScnera redčenju večj.i kot je bil prej. (Pokljuka S, 1954) niti preveč »podjebnin, ker moramo računati s tem, .da 'Se zborno v i.sti sestoj vnnili čoz 3—5 ali največ 10 Jet in da bomo tudi takrat izločili.-drevesa, rki so .po«taita la nadaljnjo gojitev odvtf ali celfl škodljiva. Do itedaj .pa bad o ^a drevesa koristni člani sestoja in bodo skupaj z nijm priraSčala. Tudi v .prebiralnüi yozdoivih imamo siupine veČ ali manj enodcbnega drevja, kjer je viso-ko redčenje edini naj!in, s .kaiterim pöspeäujemo kvalitetnijii drevesom pravilen razvoj k rosen j.* * Zaključni dodatek v drobnem tis'ku in dike je prispeval »ni. V. Bdtram, Jfli^ka '3()a ttsJowihtß Nenadoma se je poslovil od nas tovariš Milko Hanzlowsky. Umrl je lani 22. decembra, zadet od možganske kapi, v Dobu pri Domžalah, kjer je užival mirne dni svojega pokoja. Hudo je prizadela nova izguba vse njegove znance ter prijatelje iz zelene gozdarske in živahne lovske tovariŠijc. Mirko Hanzlowsky je bil rojen marca 1883 v Kostanjevici kot sin goidarja pri državni gozdni upravi, kamor'je priScl iz CeSkega. V spoštovanju do očeta, ki je vzgajal njega in še dva brata v ljubezni do narave, se je posvetil gozdarskemu poklicu. Pi-akticiral je pri gozdni upravi v Kostanjevici, nakar je dovršil znano enoletno gozdarsko šolo v Idriji. Ko je odslužil vojaSki rok, ga je GoriSka gozdna direkcija poslala v Trnovski gozd (Dol) in na Pokljuko (Mrzli Studenec ali po ^orjansko, blejsko: »za močivom«). Tu je dodobra spoznal življenje v visokih gorskih predelih, nato -pa se je zopet vrnil v Kostanjevico. Kot samostojen ddavec in odločen zagovornik lastnega mišljenja je moral doživeti, da je bil leta 1928 zaradi svoje naŽelnosti predčasno upokojen, vendar pa za svoje delo tudi odlikovan. Zaradi tega in zaradi bolehnosti je nato nekaj let počival. Pozneje je služboval Še v Kokri na Jezerskem, nato pa za Kreditno banko v Ljubljani opravljal nadzorne posle na gozdnem veleposestvu prezadolže-ncga lastnika. V letih 1938—1939 je upravljal drevesnico Jugoslovanskega Šumar-skega Udruženja v Račah pri Mariboru, kjer ga je zadela nasilna okupatorjeva roka in ga izselila v čačak v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v domače kraje ter zopet aktivno posegel v gozdarsko stroko in pomagal graditi novo življenje v osvobojeni domovini. Opravljal je gozdarske posle v Smledniku in pri OLO v Kranju. Nekaj Časa je bil tudi upravnik gozdne uprave v Preddvoru, nato pa je do svoje upokojitve uspežno služboval pri novo ustanovljenih Gozdnih semenarnah in drevesnicah v Mengšu. Največje veselje in zanimanje je imel tovariš Hanzlowsky kot razumen gozdar za gojenje fTozdov, za delo v drevesnicah, v lovski in ribiški gospodarski panogi, za kar je dobil skrbno podlag« kot dober učenec svojega očeta gozdarja, pri praktičnem delu in v dobri idrijski gozdarski Soli. Vse svoje izkuSnje je kot praktik prenaSal na mlajše t^jvariše in gozdne ter lovske čuvaje. Kot velik ljubitelj narave se je posvetil kot amater tudi slikarstvu. Ohranjeni sta njegovi sliki gradov v Kostanjevici in v Pleteijih. Delal je načrte za gozdarske koče, poleg tega pa se zanimal za zgodovino in kroniko starih gozdov ter raziskoval izvor slovenskih krajevnih nazivov. Vestno je opravljal svojo gozdarsko službo, temeljito znal opazovati naravo in z vso lovsko šegavostjo tudi kramljati. Udejstvo-val se je kot člankar v Gozdarskem vestnifcu (1939—1940), še več^ pa je pisal v »Lovca« o zanimivih lovskih doživljajih in opazovanjih. Preko 50 njegovih člankov smo naSli v omenjenih revijah. Mirko Hanzlowsky je bil vesten, natančen v podrobnostih, strog do sebe, do podrejenih in v službi discipliniran, V zasebnem življenju je bil tovariSko uslužen, za družino skrben, uvideven in dober oče. Kakor do svoje družine, je kazal notranjo povezanost in ljubezen tudi do zelenega gozda in za njegovo živahno življenje, za kar je žrtvoval vse svoje delo. Gojil je Se eno sr2no željo: imeti sina —-gozdarja. Ker mu to ni bilo dano, je posvojil moSko dete iz ljubljanskega dečjega doma, toda zal ni učakal uresničitve svojega zadnjega življenjskega cilja. Družinska grobnica v Kranju ga je sprejela k zadnjemu počitku. Na njegovi zadnji poti jiiu je poklonila narava lep, sončen dan. Kot vedno, je bilo itudi ob slovesu vse živahno okoli njega. Vsi ožji znanci, prijatelji, gozdarji, lovci so pospremili tovariäa Mirka in mu izrekli v slovo obilo toplih besed, ki so privrele iz oŽaloiSčenih src. Pri odprtem grobu ter ob jasnem pogledu na Širne gore se nam je zazdelo, da z vrhov planin izkazujejo zadnjo Čast tovarilu Mirku, svojemu zaščitniku in skrbniku tudi njegovi ljubljenci gamsi, jeleni, ruševci in petelini, V zadnji pozdrav pa mu je odjeknila salva iz lovskih puSk. Topel spomin Tvojih dragih, prijateljev ter strokovnih in lovskih tovarišev, dragi Mirko, je neuvenljiva vejica na Tvoji gomili, vetrie z naäib planin pa Ti Šepcče prisrčne pozdrave tn zahvalo Tvojih ljubljencev: gozdov in divjadi. C. B. SODOBNA VPRAŠANJA ' STALIŠČE DIT GLI O ORGANIZACIJI GOZDARSKE SLU2BE (Sklepi plemima DIT GLI .z dne 6. XI. 1954 o dopolnitvi oi^nkacije ^mdarstva v LR SJovtniji s posebnim 021 rom na razmcjvttv nalog med ökraj.nimi {iiicatnmii) upravam za gozdarstvo in gozdnogospodarskimi organizacijami.) Na podlagi navodila o ureditvi gozdarske službe v okrajih i.n mestih v zvezi s 24, členom zakona o gozdovih (Uradni list LRS, St. 22-78/53) so bile v prvi polovici leta 195-} v LR Sloveniji ustanovljene okrajne oziroma mestne uprave za gozdarstvo. Te uprave so od svoje ustanovitve do sedaj v pretežnem delu pokazale opazljive uspehe predvsem v primerjavi z zasebnim gozdnim sektorjem In v priza- ■ devanju, da se poenoti gozdarska politika v vseh gozdovih brez ozira na lastništvo. Hkrati pa so sc pojavile nekatere nejasnosti. Te se kažejo zlasti v različnem pojmovanju družbeno,političnih (upravnih), kakor tudi operativnih funkcij, od katerih naj bi imenovane uprave opravljale družbenopolitične funkcije (za vse gozdove), gozdna gospodarstva pa operativne naloge, vendar le za gozdove sploä-nega ljudskega premoženja. Navedene nejasnosti, ki jim je v največji meri vzrok nejasna opredelitev pojma upravljanja iz citiranega 24, člena, pa povzročajo na terenu nepotrebna in Škodljiva trenja, ki jih je treba čimprej odpraviti. Pri tem pa bi bilo treba izhajati iz naslednjih načel; 1, Gospodarjenje z gozdom je operativno delo in obsega vse faze gojitve, nege, vzdrževalnih del In izkoriščanja gozdov. Kot tako je neločljivo povezana celota in mora zato teči po enem tiru (operativa). Obraaložitcv 1 Vse od nasitainika gozda (po^ozdovajija) do poseka zrelega sestoja se navedena dela vljene tudi .z ekonomskim poudarkom, pa sledi zajklju&k, da bo treba sedanje ujpraviie meje sEasoma .prilagoditi gravitacijskim me jam, kar bo le v korist skupnosti. 3. Zasebno razdrobljeno lastnistvo gozdov je ovira, da bi se z zasebnitni gozdovi moglo gospodariti v večjih zaokroženih gospodarskih eno.tah. Zato Je treba stremeti za tem, da se po vzorcu, ki velja za gozdove sploSnega Ijud.skega premoženja, tudi na zasebni gozdni sektor s prostovoljnim združevanjem gozdnih posestnikov v gospodarske organizacije omogoči gospodarjenje po sodobnih strokovnih načelih. Kot zametek takih organizacij bi lahko služili obstoječi lesni oziroma gozdni odseki KZ, bodisi za posamezno KZ ali za veE KZ oziroma za večje območje skupaj. Do ustanovitve takih organizacij pa naj skr.be za gospodarjenje z zasebnimi go'zdovi okrajne oziroma mestne uprave za gozdarstvo na enak način kot do sedaj. Oib r a JI 1 t> ž i t e v ; Dosedamji lesni odseki KZ so se pretežno .ukvarjali s prekupčevanjem lesa, torej s komercialnimi posli, ne ipi .z gozdnim gospodarjenjem. Gosipcrdarjotijc ;; goido^vi in sestavljanje ureditvenih elaboratov (i gojitveno in secnff osnovn ter vJdjuJno t načrt&m transportne mreže in dmgih naprav) «ta na majhnih parcda,h striikovjio oiežkoJena, finanfno ()<) predraga, Tukaj je dejansko i/ktjuSeno uporabljanje ■strokovnih kadrcnega oistatiavljanja prostovoljnih zadružnih gospodarskih orgajvizacij za zasebne gozdove je zato priptiročljiva, da se jim nudij-o določene olajšave. To je niogočt doseifi s politiko ■g'ozdnih sk'ado.v in s podpiranjem stroškovnih kadrov ta'kih organizacij. 4. Upravljanje gozdov splošnega ljudskega premoženja kot del družbenopolitičnih funktij pripada družbenim — oblastvenim — organom, to je okrajnim oziroma mestnim ljudskim odborom (upravam za gozdarstvo), gospodarjenje s terni gozdovi (operativno delo) pa sodi med naloge gospodarskih organizacij. Pri tem je treba naloge prvih in drugih Čim bolj natančno razmejiti, kar je mogoče izvršiti tudi z opredelitvijo pojmov upravljanja in gospodarjenja. Obrazložitev: Po sedanjem organizacijskem stanju v LI^ Sloveniji le imamo okrajne (mestne) uprave za gozdarstvo kot onganc upravljanja in gozdna gospodarstva kot gospodarske organUacije za gozdove splošnega ljudskega premoženja, vendar njihove naloge äe niso razmejene, kar povzr-oSa škodljivo trenje pri gospodarjenju z goizdovi. V nedržavnem sektorju imamo ponekod Iciine oziroma gozdne odscike KZ s perspektivnimi zadružnimi gospodarskimi organizacijami, kaikor je navedeno v 3. tofki. Da se izmgnemo nejasnostim in trenju, je treba določiti aH razmejiti vloge prizadetih. 5. Izhajajoč iz zgoraj navedenih gozdnogospodarskih naČel, spadajo po 24. členu ze navedenega zakona o gozdovih k upravljanju gozdov splošnega ljudskega premoženja naslednje družbene naloge: a) urejanje razmerja gozdarstva nasproti drugim gospodarskim panogam t. j. vodstvo gozdno in lesnogospodarskc politike; b) skrb za obstoječe gozdne fonde {očuvanje, pospeševanje); c) skrb za aktivizacijo pasivnih gozdnih zenmljišČ (kras, gola in opustošenn zemljišča, grmiSča, hudourniška območja itd.); Č) skrb za očuvanpe in dvig neposrednih in posrednih konsti gozdov; d) določanje obsega, načina in kraja seČenj upoštevajoč načelo trajnosti gozdne proizvodnje z odobravanjem tozadevnih načrtov na podlagi ureditvenih elaboratov ali letnib kvot; e) določanje vrste in obsega gojitvenih in drugih dejavnosti, investicijskih in vzdrževaJnih del z odobravanjem tozadevnih najrtov in elaboj-atov; f) razpolaganje z gozdovi, gozdnimi zemljišči in njihovo dodeljevanje v uživanje ter opredeljevanje gozdov za določene namene; g) preskrba in dodeljevanje materialnih sredstev za izvedbo vseh potrebnih del; h) izvrševanje inšpekcijske službe na področju gozdnega in lesnega gospodarstva ne glede na lastnika; Seveda pa je med navedeniini nalogami nekaj takili, ki veljajo za vse gozdove tudi za zasebne, n. pr. ane pod a), b), e) in d}. Poudariti je Se treba, da sta tukaj upravna in inšpekcijska služba združeni. Gospodarjenje z gozdovi pa obseg^a slcdece operativne naloge: a) izvajanje gojitve in nege gozdov, vjtev^i odkaiovanje drevja ter izkoriščanje gozdov z vsemi sovpadajoSimi deli; b) izvajanje gozdnotehničnih in gradbenih del pri izgraditvi in vzdrževanju gozd nop rometne mreže, gozdnih stavb in drugih naprav; c) operativna priprava in sestava predlogov, naSrtov in elaboratov za dela, ki so navedena pod a) in b): Č) sestavljanje materialnih in finančnih zaključnih ra-čunov ter kolavdacij-skih elaboratov; d) izvajanje trgovinskih zadev v okviru navedenih gospodarskih dejavnosti, Obrazložitev: Že navedena trenja in ncjasooAti i^ivirajo praiv ii neopredeljene razmejitve nalog med \ipravo za gozdarstvo in gozdnim goisjiodarstvom. Zato šo uprave .ponakiid neposredno pusegale v operativne naloge, pceobno pri gojitvi in odkaizovamju drevja. To poseganje je na eni strani oleževalo slrtrkovtia dela gozd-nemti gospodarstvu, na diugi strani pa tudi oviraJo upravo pri ivrvrkvauju trblast-vcnih, upravinih m inadzurstvenib fun'tocij, Ne glede Jia to pa lakžno .pose-ganje nujno po-v,zroča. da nastopa na istem operativnem sektorju dvojni kader, t. j. osebje ujirave in osobje goüdüiega gospodarstva, kar je. za uspeh dela škodljivo in neeko^iontiifno, slasti v iiaiih raameraib, iko nam tako primanjkuje Atroltovnoga ikadra la potrebna operati^vna idela. Razumna delitev upravne (druibenojiolitične) sluiSbe od operativnih nalog narekuje, da je v okviru upra,ve tudi inšpekcijska skiba, ki je brez dvoma- njen bisbVEsni del. Temu v prid govori tudi Se navedeno pomanjkanje strokovnega kadra. Imäpakcijiko «lužbo pa opravlja uprava s svojim kadrom na vaeh področjih de!a, kakor narekujejo potreibc. 6. Od operativne dejavnosti gozdnogospodarskih organizacij ima pridobiten podjetniški značaj samo izkoriščanje gozdov ne pa gojitev, nega in vzdrževalna dela. Zato bi bilo potrebno, da se za gozdna gospodarstva izdajo posebni predpisi, ki bodo ustrezali značaju dela teh gospodarstev. Do izdaje teh predpisov bi bilo treba vso to pjoblematiko urejati z družbenim planom. Ustanovljena naj bi bila posebna komisija, ki naj bi izdelala motivacije in osnutke ustreznih predpisov oziroma predlagala ustrezno uporabo instrumentov družbenega plana. Vsi ti predlogi in predpisi pa bi moraü izhajati iz vidika, da imej gozdno gospodarstvo določen teritorij, in obravnavati nepridobitne dejavnosti ločeno od družbenega plana izkoriščanja gozdov, podobno kakor pri kmetijskih posestvih. Obrazložitev; Gozdna gospodarstva so podjetja, organizirana po uredbi o uslaoavljainju podjetij in obrti (Uradni list FLRJ. R 51-421/53), ker nimajo svojih ustreartih predpisov. Ob takem pravnem stanju je razumljivo, da so vse dejavnosti gozdnega gospodarstva {In ne samo izkoriščanje goidov, ki je po 10. členu navedene splosne uredbe edina giospodarska dejavnost v panogi gozdarstva) obremenjene v smislu podjetniškega dela, ki ustvarja dobiček. Ker pa n. pr, gojitev in nega gozdov ter vzdrževanje ustreznih ■objektov dejatwko ni p-ridobitno in se dobiček samo umetno don>nova, da «e la>ko u-streie sedanjim planskim instrumeintom, kar pa ne ustreza nara-vi dela. Razumljivo je, da -ae mora domnevani dobiček tudi plačati, s tem pa se ta dela umetno podiaiujejo, bodisi na Sitodo srcds-tev gozdnega sk'ada bodisi v Škodo obsega dela. Kajti če ibii' tega domnevnega dobička ne Wo treba plačevati, bi se ^a isLl znesek laibio npravilo vcČ del. S tn.kini ravnanjem se .torej ocitegujc g-tjidu -tisti del igiozdiiega aklida, Iti se mora kat domnevni dobiček spremeniti v družbene dajatrve. Taksno trtišenje foadnega sklada pa je sinotrjM» toliko manj, ker bi bito treba ob sedanjem stanju naSih goi;v k malo raiiskaiio. Posestniki imajo letos največ skrbi s tem, .(Ja zablevajo pono-vjio izmero svojih parcel, tako, da bi v jteinljiSko knjigo jasno zapisali, katere parccle so danes dejatisko gozd in kaiere pašnik, tra-vnik a:Ii njiva. Sečna dovoljenja sc iizdajaju isaroQ ja nianjk količine. Za izdal-nejŠD livinorcjo in praiičjercjo pogreijajo jnoinejäih krmil. Otrobov äe obet.i malo ter so sorazmerno draijfi. SlaJjc in storže koniKC pa bo iivad hitro pohrastfila in glasno zahtevala močnejSe Hrane, katere pa ne bo. MaTsiikatcri kmet ra£nna, da bi z dohodkoTn i^i gozda Itlil vse ^ia^vsiine. Vsi ostali 'dohndki pa bi komaj rrtdtKiovali za potrebe dnižmc in gospodarjenja splcli. Tako se kažejo oEitne potrebe po reviziji katastra, po ijdatnejSih količinah moüi)ih krmil s primemo ceno, po postopnem iübtiljäanju prirastka lesne gmote v goadu, predvsem pa pO podrobnejši strokovni proučitvi gospodarjenja posajflcinih kmelij. V splošnem pa veS obojestratiskega razumevanja za dcjatisko stanje in vef pogojev, ki bodo privedli do boljšega gospodarskega iispeJia. ^^^^^^ S e 1 i i k a r UPRAKSE o RESONANCNEM IN AVIONSKEM LESU Püsebnost gozdov na Pokljuki je smrekov les s specifiSnimi lastnostmi. Na prvem mestu «ta resonančni les za iwida-vo glasbil in avionski les /a izdelavo letal, Športnih üolnov in športnega orodja. Resonančni les mora imeti odgovarja joto strukturp, avionski pa poleg nje tudi po sühne mehaniJnc in tehnične Iastno,sti. Oba sortimcn-ta najdemo v gosto raščenih smrekovih gozdovih na rasti-Scih z nadmorsko višino nad JOOOm in kjer jc vegctaeijska perioda kratka, — torej na rastiSi^ih, kjer so dani pogoji za poi^asno rast drevja, Vse te potrebne klimatske in rastiščne pogoje imajo smrekovi gozdovi na Pokljuki. Obsimo je o resonan?nejn in avionskem lesu pisal ing. Jelovac Vladimir v sfcv. revije »Les« za leto 1949. Obdelal je predvsem mehanska in teliniäika svojslva tega lesa v primerjavi z drugim lesom ter k ostalimi tvoritvi. ki jih resonaneni les Jahlko nadomešJii. Opisal jc fud), kafc^ je treba 2 njim imanipiilirati v goidii ali v obratu. Za rast resonančnega ia aviotiskega Itsa so odločilni: rastiSčc (tiadmorska višina, tla), lega, trajanje vegetacije in način v-zgoje, ki je ob skupnem delovanju vseh činifeljcv odložilnav^esoriaČnega lesa v tliitiji preteklosti ni nihče posebej goji!. Ko je leta 1870 prevzela pokljuške gozdove Kranjska industrijska družba, je potrebovala velike količine lesa pod Ti-ormalno mero. Za kritje potreb so posegali v odrasčujoče sestoje in izvajali v njih niika rcdtenja, pri tem pa niso nikjer občutno prekinjali sklepa kroŠmj. Posledica tega je bila, da so se 'krošnje kmalu aopet skltnik in bUi ustvarjeni pogoji za rast Čistiti, polnolesnih, malovejnatih dreves, ki so enakomerno in slabo dorašČala, kar so pospeševala se nadaljnja previdna niska redčenja. Tako so bili mimogrede in. ne zavedaje se vzgojeni zelo vredni lesni sortimcnti. V strnjenem sklepu je višinsko priraŠČanje intenzivnejše, dočim se debla ob zasenčenju uspešno čistijo spodnjih vej, 'ki zaradi pomanjkanja svetlobe odmirajo in se sušijo. Z enakomernim prirasčanjem pa se ustvarja fina struktura lesa. Kot vidim«, so vsepovsod iwajali nizko redčenje, ki po sedanjem pojmovanju nasprotuje biološkemu gojenju gozdov, Negativne posledice tega načina gojenja gozdov (nizko redčenje) se odražajo predvsem v lieh. Razen tega pri tem odstranjujemo tudi polnilni sloj, ki je v sestoju nujno ipotrelicn. Na splošno dosežemo s takim postopkom, če bi ga še nadalje izvajali, pozitivni uspeh v kvaliteti, negativni pa v proizvodni sposobnosti tal, Z gojenjem gostega sklepa krošenj zayiramo raivoj prirastka. To zaviranje prirastkav pa nasprotuje splošni ten dene i po povečanju prirastka, ki gre na račun kvalitete. Prijavlja se vprašanje, ali se bomo odloČili ^a povečani prirastek ali za ikvaliteLo. Vsako pospto- äcvanjc bi bilo igreseiio, ker ludi na P^)kljuki vsi tereni ne ustrezajo proizvodnji reso-nanctiega in avioiiske^a lesa. Po načinu gospodarjenja, ki je predpiian v ureditvenem elaboratu, bi vsakdo glasoval za visoko redčenje in povečanje priraiüta, ker jc pri tem hkrati bolj ohranjena proizvodna sposobnost tal. Ce bi pa način vigwje resonanČnega lesa predpisoval hkrati ohranitev in povečanje proizvodne sposobnosti tal, bi se stvar bistveno spremenila. Seveda ne smemo pozabiti, da bo imela v nadaljnji predelavi kvantiteta perspektivno veČjo vlogo in da bo važnejša lesna masa brez ozira na Sortimente. Toda to je stvar daljSe bodoŽnosti, V sedanjih pogojih in ob potrebah industrije v blizflji bodočnosti pa incniiJi, da je gojenje omenjenega kvalitetnega lesa potrebno, ker sta do sedaj znani v Sloveniji sajno dve rastišči (Pokljuka in Jelovica), kjer je možna produkcija visoko kvalitetnega lesa, V potrditev prednjega izvajanja naj navedem primer iz praise; Iz rednih setenj smo v letu 1953 pri odkazovanju izločili drevesa, za katera smo domnevali, da so sposobna za laSeleni resonanini in avioniki les. Ta drevesa smo posekali pred začetkom vegetacije, jih obelili, toda razžagali jih nismo. Povabili smo vse interesente, ikl predelujejo reso-naini ali avlonski le«, da so nam na obetjenib drevesih pokazali, kakšne dimenzije in kvaliteto potrebujejo za svojo proizvodnjo. Vabilu so se odzvali zastopniki Jetabke industrije, tovarn glasbil ter tovam iportnega orodja in Športnih čolnov. Ugotovili smo, da se laHko uspeSno uporabijo (udi drevesa, ki po kriteriju JS ne bi ustrezala za resonančno hlodovino, S pravilno manipulacijo smo nepoškodovane sortiraetitc oddali predelovalcem in dosegli približno 3-kratni finančni efekt. Z ozirom na JS so bile priznane tolerance pri debelini, doläini, ■zasukanosti vlaken, delno tudi zaradi grčavosti ter so bili določeni trije raarcdi za hlodovino te vrste. Cena je viriirala (udi glede oa igrEavost. Poudarjam, da seJnja resonančnega lesa ni bila sama sebi namen, ampak da so ta drevesa padla v redni sečnji. Opisani primer govori vsekakor v prid gojenju resonanCnega in avionskega lesa, toda za odloiitev pa to it ne zadostuje. Iivräiti bi morali analizo potreb industrije, ki bo nujno navezana na to surovino, in ugotoviti predvsem .p>otrebe industrije glasbil v bodočnosti, V bližnji bodočnosti pa bo povpraševanje pa tej vrsti lesa verjetno Še močno in se bo lahko Še povečalo. Saj potrebujejo kvaliteten les tudi djugc industrije in vse to govori v prid smotrnemu gojenju ikvaJitetnc^a lesa, Z intenzivnim visokim redčenjem bi se isiccr nekoliko povečal prirastek, povečana količina prirastka pa ne bi v finančnem pogledu dosegla tega kot kvaliteta. Način gojenja bo treba tako predpisati, -da bo ohranjena proizvodna sposobnost ta! in da se bo po možnosti, 'kljub gosti rasti in morebitnemu nizkemu redčenju tudi povečala. Cc sklep krošenj naglo prekinemo, drevesa močnejše priraSčajo na oni strani od koder prihaja povečana osvetlitev, kvari pa se enakomerna struktura lesa. V praksi opazimo veliko takSniti primerov, predvsem pri oplodnih sečnjah, £e pomlajevanje ni pravočasno uspelo. Pri določenih pogojih je reguliranje notranje osvetlitve v sestoju odločilno za enakomerno preraščanje. Ing. Robert Golob ZASEBNI GOZDOVI NA FINSKEM -Aiko si ogJedamo org'aniaacijo pn-ivatnih gozdov na Finskem, moramo zlais-ti omeniti dvoje dejstev, ki sta značilni la -soraizmerje priiva-tnih gozidov in gozdov ostalih lastnikov. LastTiiki privatnih gozdov, Id so' skoraj vsi ifcmttovaki, imajo približno '60% vseh gozdov, v deieli y svojib rokah, Njiäiovo število je zelo visoio; skodraj 310,000 jlb je. Povprečno ima vsak zasebni posestnik po 35 ha igoada. Ker 30 tla privatnih gozdov veCtnoma bo'ljäa o.d tal -v ostalih gozdovih, znaša letni priraste-k privatnih gozdoiv skoraj H letnega prirastka vseh gozdov na Finskem. Se večje je sorazmerje dohodka, ker posekajo 80% vsega lesa samo v ^irivatnih gozdovih To nam dokazuje, da zavzemajo privatni fosdcvi važen polr>iSaj v gozdnem gospodarstvu Finske, posebno pa Se iv njenem biv&zu, kjer predstavljajo les in lasni iadelki najvaiinejšo postavko, Tolikšna ponieoiibnos't privatniK gozdov nala:ga igozdnim poäes-tnikoin določene odgovornosti do skijpnosti in la-hteva od njih ]>osel>iio «krb la razsodno izrabljanje lesa, kot najvažnejje surovine v deäeli, Z ,zadtyvoljstvom lahko ugotovimo, da ■so v ladnjib letih kmečki. gO'idni lastniki iclo skrbdi 2a svoje gozdo-ve in jih racionalno ijskori^čaJi. Njihovo naražčajoto skrb najn kaže dejstro, da se je 1. 1950 okoli pol milijona ljudi udeležilo »poJioda v gozdove«, ikjer so nekaj dni opravljali razna igozdna dela, Poisledice ite manifestacije so Je danes vidne. Vse, kar je v ziveii s privatnim gozdarstvom, ,urejiije in nadzoruje cenjtralnar gozdarska organizacija, ki se imenuje TAPIO. Svoje delo opnavlja s pomoEjo okrajaih pododdelkov. V org-ani'üaciji je vtlanjenih +70 strokovtijakoiv in vcŽ kot STU gozdnih izadrug, katere sr, ustanovili g-ozdni posestnÜci in 'ki so povezane s centralno upravo. Te goadue zadruge imajo približno 3H milijone ha goadov. Str^ikovnja:ki dajejo gozdmim posestnikom prak-tiStie nasvete, vse stroSke n osi jo po jalkonu posestniki. Če nam gozdno iastniät\'o nalaga dolžnosti, nam daje tudi določene prarvrce. Da hi mog^li te pravice izkoriJta'ti, so si finski gozdni posestraiki ustanovili svoje gospodarske in trgovske organizacije. VäC posle, ki so v zvezi z upravo g-ozdnih gospodarstev vodi Komite ewitralnega združenja poljedelskih proiavajalcciv. Wa,nod aashižka nad 50 kr). Vsako leto meseca marca so svoj enodnevni zaslužek plačevali kot zdravstveno doklado, meseca junija kot kopalno ter meseca septembra kot šolsko doklado, kar jim je bilo odtegnjtno od mesečnih prejemkov. Kakor sprejem, je bil urejen tudi iistop 12 bratovščine in dopust (S dni pri gozdni upravi, en mesec pri go2dni direkciji), Obolenje se je moralo prijaviti v 48 urab, naJtar so bili nakazani stroški za zdravljenje (üa jzdravila in drugo). Službena opravila la gozdne mojstre in delavec so bila natanÜno predpisana. Gozdni mojstri so bili dolžai varovati koristi erarja, preprečevati Škfldo, gozdne in lovske Eatvinc. odpravljati vse pomanjkljivosti, poročati gozdarskemu oskrbniku, predvsem pa izpolnjevati prejete naloge in ukaze za službena opravila. Mojstri so bili odgovorni za vse nerednosti pri delu; skrbeti so morali za vse delavstvu zaupano orodje in material; razporejali so delavce, jiii nadzorovali ter tudi poučevali, pri nevarnih delih pa so morali svetovati, poimagati in. skrbeti, da ni bilo nesreč. Gozdni delavci so morali brez ugovorov opravljati toČuo krajevno in časovno odrejena dela, varovati in pospeševati koristi erarja, prepreČevail vse napake, pomanjkljivosti, gozdne in lovske tatvine, oziroma jih tajkoj prijavili, za svoje potrebe so sme)!' v gozdu jemati samo sušje, dračje oziroma drva, ki so bila nesposobna za prodajo. V gozdu so-mnrali pogastiti vsak AE^^jt a kaditi le v »pokritih fajfab«. Če ni bilo (ob suii) kajenje sploh prepovedano. Delavci so ^i morali med seboj »v pravem pomenu besede« tovariško pomagati. Do podrobnosti je bilo predpisano, kako morajo podirati drevje, katero orodje uporabljati, kako obsekavati, obkrojiti deblo, kako lavnati z obdelanim materialom, kak.i ga spravljati, kaj narediti z odpadki zaradi zavarovanja mladja ozironia jih po potrebi sežgati pod strogim nadzorstvom goidarjev. Vsadka »d e ] a v s k ai :t o v a r i ä i j a« je morala imeti v evidenci kakšen, kje in koliko materiala je izdelala. Njeoa odgovornost je prenehata, ko je bilo vse izmerjeno, oštevilčeno ter prevzeto od gozdarskega osebja. Tudi pri plavljenju je bilo vse delo točno urejeno, Zaslužel; se je izplačeval prvih 14 dni naslednjega mcseca. Tudi predplačila s^i se dajala v razmerju z izdelano -količino materiala. Natančni obračun je bil narejen, ko je bil sestavljen, pregledan in potrjen seznam (»izkazek*) vsega izdelanega materiala. Delovni čas je bi i urejen 2B. 12 mesccevi 1. S pogodbo je bilo za vsa različna gozdna dela in za vsako delo posebej dogovorjeno, koliko delovnih dni z l2-urnim delovnim časom je potrebnih za njihovo izvräitev 2. Delovni dan t enoumim -opoldanskim odraorotn je poleti (1. IV—30. IX.) trajal od 6. do 18. ure ter pozim i {1. K,—31. III.) od od 7, do 17. ure. 3. Pied nedeljami in prazniki je delo prenehalo ob 15. uri, pred tremi večjimi prazniki pa ob 12, uri in brez opoldanskega odmora. Urejeno je bilo tako, da so bili delavci poleti doma ob 18, uri, pozimi ob 17. uri, a pred velikimi prazniki že ob 14. ud. Pri tem je bila merodajna oddaljenost domaJij večine delavcev. Delavci so m-orali imeti svoje orndje in jim je samo za izredna <3ela orodje preskrbela gozdna uprava. Za izpolni ter prevzetih oziroma dobljenih obveznosti so delavcL vzajemno odgovarjali. Izrecno je bilo predpisano, d.a je bila odgovorna »cela tovaririja«, tc jniso mogli ugotoviti krivca. Vsi prestopki in napake mojstrov in delavcev so se kaznovale z opominom (»posvarilo™, pokregom«) ter z denarno ikaznijo, oziroma z začasnim ali trajnim odpustom iz erarskerga dela. Denarne kaizni so -znašale od enega goldinarja do 50 ozLroma 20 krajcarjev za podrobno naštete prckrike goadnih delavccv, kazni za gozdne mojstre pa 1,20 gld, 80 kr, ali 40 kr. Ako so bili prestopki kaznivi po civilnih zakonih, je sledi! takojSoji odpust. Začasni ali delni odpust je bil izrečen: a) vsled nepakoričine in ntspoitovanja gozdarskega osebja; b) £e je imel prizadeti poleg erarskc Se drugo službo 11, pr. s prodajanjem gordnih proizvodov, pri lovskih najemnikih, pri skrivnem prodajanju alkoholnih pijač in drugo; c) ic dclavci niso varovali zaupnih službenih ukazov; d} zaradi veEkratnih prestopkov; e) ob [>onovnih primerih pijanosti in pretepanja. Dclavci so imeli pratvico pritožiti sc pri gozdnem oskrbniku ioper očitane jim krivice z izrccnim doloJilom, da so smeli predložiti pritožbo »ob spodobnem obnaSanju« samo tri osebe naenkrat. Stalni g-oidni delavci so imeli «voj posebni »Mezdni statut* (od leta 1891). Razporejeni so bUi v 4 kategorije: L, Vodje delovnih skupin (»lovariJij«): 6 mož z osnovno roezdo 52 kr za 10 do 11 ur dela. 2. Stražniki pri grabljah (plavi jenju): 1 možje z urno mezdo 53 kr la 8 ur dela. S. Drvarji 1. razreda; 30 mož z mezdo 48 kr za 10 do 11 urno delo, 4. Drvarji II. razreda z mezdo 44 kr sa 10 do H ur dela. Za napredovanje v viijo kategorijo je bila odločilna roinost, sposobnost in službena doba. Pri težjem delu iiv pri plavljenju v vodi se je mezda zvišala za 10 krajcarjev. Stalni gozdni dclavci so imeli pravico do prejemanja plenice, rži in koruze po znižanih (limi-tiranih) cenah in iicer: 1- Vsak neoženjeni stalni delavec 3,3 hI pšenice in 3,6 hI rSi alt koruze, 2. Vsak z dovoljenjem gozdne direkcijc oženjeni delavec je prejemal po dopolnjenih 8 službenih Ictihi a) za svojo ženo ktno 0,60 hI pSenice in 1,50 hI rži ali koruze, b) za vsakega po veljavnih zakonih priznanega otroka do dosežene normalne starosti (pri deikih do N,, pri deklicah do 12. leta) letno 0,30 hI pšenice in 0.90 hI žita. Živila so se delila, v skupnem »magacinu«. Dalje so imeli stalni delavci pravico do drv za domajo uporabo io to; oženjeni 7 prm, neoženjeni prm naplavljenih polen 2. vrste (trda in mehka) po znižani ceni (6l>skr) v skladiMu ob grabljah sredi Idrije. Zunanji delavci so dobili na panju stoječa drva za polovično zgornjo ceno, Afco je dobil stalni delavec ve£ kol tri dni dopusta, ali Če je zamudil več kot tri dnine, mu je bila odrcčena pravica do živilske preskrbe za ta čas. V primeru bolezni ali nesrcie je bolnik po tridnevni obolelosti prejemal bol&zensko mezdo v viSiai Vs osnovnega zaslužka brez vštetih nedelj in praznikov. Prav tako mu je pripadala nezmanjšana preskrba i livili, zdravljenje pri zdravniku in zdravila, vse na podlagi bolniškega lista, ki ga je potrdil gozdni oskrbnik. V,se to je odpadlo, Ec je bolnik bolejen samo hlinil ali sam zakrivil nezgodo, Cc sn bile vzrok obolelosti liude nesrei^e, poš^kodbe v službi in pri delu, se je bolezenska mezda z dovoljenjem gozdne direkcije povišala na celotni osnovni zaslužek. Pri vpoklicih v vojaSko službovanje so prejemali Žena in otroci oskrbnino v določenih odstotkih od delavčeve plače v denarju ali v Živilih in drvab. Proti plačilu znižane cene pa so lahko prejemali iste odstotke živilskih potreb.SČin. Dclavci in njihove družine so imeli pravico do brczplacne uporabe kopališč, njihovi otroci pa v Ijtldskt Šoli do brezplačne uporabe knjig, pisalnih potrebščin in drugega. Ing. B-C. BELEŽKE IZ PRETEKLQSTt SNEŽNIŠKIH GOZDOV Snežni'k in njegovo poibočje .pokrivajo gozdovi, za katere lahko trdimo, da sodijo med najlepäe gozdove Slovenije, celo med najlepäe in najbolj urejene gozdove Jugoslavije. Ti gozdovi so bili vse do osvoboditve last fevdalne gospode. Po osvobadiitvi so priffi kakor ostali obse-Žni gozdni kompleksi sirom naäe domovine, v posest države In ljudstva. Kdor pozna slovenske gozdove, mora priznani, da so izmed railaüfenih gozdov tujerchclTnega pleiwstva gotofvo na/jlepäi že pred desetletji urejeni rassežni snežniški gozdovi, PrLmorsta « laiiko pcmaša še z lepo iti vzorno u.rejeaiimi gosdovi Javomika, NaivMa, HruŠice, ki pa po svoji stru'kturi, öistem .probiraLnem inačaju in narav-oili lepotah dakč zaostajajo la gozdovi snežniškega masiva. Ne bo t^rej odve^, ako se zalo ■ozremo na^aj v njihovo preteklost. Pogled na Sneini'k z jugozahodne straiii Vgl. Ferdinand v. Hochstettcr nam poroča v svoji knjigi »Die Kreujoerghölvle bei l.aas", da nam v Križni jami pri Lo-zu najdena Jtara ognjiSča z ostanki zogljendega lesa in žita, ki pa iso pokriti s kapniki Jn plastjo apnenca, potrjujejo, da je bila Loika dolina Že v prtd^godwinskii fasili »bljudena. V teh davnih ča-sih je bila Loška dolina zelo močvirnata, gorovje pa so polcrivali divji in neprodirni gozdovi. Vendar govori že Herodot o ilir- skeoi pk-mou'u, o Japodlh, ii so pretivali na Krasu (Möns Cör.usad) in na pöboijih Snežnikn (Mods Ailbius). Roparsko nagnjenje jaji&dskih ift keltskih plemen, kakor (udi rimska ^avojevaVnast sta doprinesla, da je bilo 'sneŽnt5k-o področje kaj kinaki pod jarmi j eno od Riruljarmv. Ga jus Caesar Oc?tariaiius Augustus je osöbno vodil rimske legije proti Japodom. Ko je prekoračil Möns Albius {SneJnik), je naletel najprej na japodisko mesto T^rpo, ki se mu je prostovoljno prodalo in si s tem prihranilo raidejaiajc in umiicnje. h AppionoVe knjige »De tbello Illyricon je raavldno, da je mesto Terpo stalo na griču, Jti se dan« imenuje Ulaka, t. j. inajd župno cerkvijo Sv, Jurija v Starem trgu. Pohod rimskih legij, ki so imele namen podjarmiti ic svobodina plemena na sne^iäkih pobočjih, je poteJtal preko JurJič, mimo Jurjeve doline in Starih Og.oic v Loško dolino po tako imenovani »stari ccsti«, ki je v stauih zapiskih snežniškega arhiva večkrat omenjena in v starih kartah tudi vrisana. Kot je bilo poprej navedeno, sc je Rimljar>om na torn pohodu mesto Terpo predalo, medtem ko se je nie«to Mctullum hranilo do zadnjega moža. Pred dem so branilci mesta usmrtili vse Jftnske in otroke, tako da ni nihče padel v rimljansko stiSenjstvo. Mesto Metullum so Rimljani uničili. Mesto Terpo -se je razvilo v lepo rimsko mestece in je bilo važno za oibrambo ceste, ki je •obütojala Je v keltskih časih in vodila Čez hrib Ocra (današnji Javcmtk), Möns Albius (Snežnik), se spuščala v nižino Latus Lugens (GcrkniJko jezero) in vodila dalje do Nau-portusa (Vrhnika). M«sto Terpo je ibilo pomembno tudi ia,radi obrambne črte, ki je tekla od Reke skor.i snežniške igt^zdove in ^goxdove Cabra proii Babinem poljn in še dalje. Na to obranvbno Črto spominja irajev.no ime železna vrata v revirju Gomajicc. Tako je imel tudi Snežnik svoj »limes« (»Rimski aid od Rijeke do Pre-slda« od Vjekoslava KlaiČa, Zagreb 1901). Kakor je ralavidjio n agodo'vinskih vjrov, so že v davni dobi starega veka, Se v Času rimskega imperija, vodik pr-eko ozemlja sjieSniskih gozdov važne ceste, ki so spajale obmorske pokrajiine in mesta z notranjostjo in isrccm današnje S-lovenije, Tak« .iBaamo sledove stare rimsJce ceste, ki je vodila iz Emowe (Lju^bJjaca) vzdolit like mimo Lacus Lugtns proti Tergeste, Za promet z vzhodom je Rimljajnom sluäila eesta, ki je vodila preko Aqtiileje (Ogleja) čez irib Ocra (Javomik) mimo Lacus Lugons (Cerkniško jezero) do Siscia (Siska), Ta cesta se je odcepila in vodila .preko Terpa in Metulluma. S Pivške planote in Loäa je vodita stara cesta, znana pod imenom »Rimska pol«. Tretja cesta je vodila preko sredine Istre, Poreča, Vodic, Golaca in Obrova ali Gradišča. Od Obro-va ali Gradišča je verjtbio vodila stara cesta preko Pregarij, Prema in Kneiaka na Stari trg in do japonskega mesta Metullmn. En del te ceste (pri ivasi Zagorje) je še idane,"! ZJian pod imenom a&tara cesta«. Med Reko (Tersaticum) in Snežnikom je bilo od nekdaj zivaino trgovanje in promet. Se v letu 1716 je dai carinik Franc Ajitcn v. Stemiberg nalog, da se obnovi zapuščena cesta med Cenknico in Reko. Grad Sncirvik je ibil agrajeo v bližini imoČncga izvirka, ii ae usahne niti v največji suši. Preko te točke so vodile ceste ii Istre in Reike v Loäko dolino in od ^aJIl zopet dalje v osrčje Slovenije. Da je bila okolica smeitjiSkega gradu naseljena Že v bronasti döhi, nam je dokozaJ Bartolome] Pcfinik, ko je v letiii 18S5—1890 našel v bližini grajskega parka pri cerkvici Sv.'Margarete (vas Šmarala) ostanke iz te dobe. Z mračnim «rednjitn vekom in stoletji, ki so mu sledila, so se zabrisali sledovi cest, naselij itd. Le imalo je ostalo ohranjenega in še to največ v pra^fljicah in pripovedkah. Iz časa preseljevanja jiarodov, prihoda Slovanov in njih bojev s Fradki podatki za LoSko dolino manjikajo. Šele, ko jc Oton I. na LdŠkem polju popolnoma porazil Madžare, so se iitvnstile mejac 'grofije, ki so jiii ustanovili priseljeni nemški vitezi. Z gradnjo gradov so pričeli na Kranjskem za časa cesarja Henrika I., torej v X. stoletju. Grad Snežnik je bil vaina postojanka, ki je varovala potnike, ki so potovali iz Reke v notranjost Slovenije. Cesto, ki je vadila mimo Snežnika, najdemo še danes kot Sleb, mestoma g-loboko vsekano v skalo, V srednjem veku je peljala cesta h Snežnika na Luiiiji kamen, Grenske staje, Lom in itajni dole, kjcj- se jc cepila. Vodila je preko BiJkih lazov, "Vrate, MarkoA'e doline. Leskovega grma in Vr^t gorovje nad Ilirsko Bistrico dalje na Reko. Kdor pa je potoval v dolino Pivke, je krenil iz Rajnih idole it7. Leskov grm in Biiki ileh na Praprotao sedlo, preko Kole ir» Bukove vode, kjer je stopil na »staro cesto« in nadaljeval pot preko starih Ognlc na JurSČe. Prve lastnike Sneinika inajdemo v lis.tina,h i;! leta Od (edaj dalje jc grašEina SnäinLk: vefckrat menjala gospodarje. Kronika feekäi kot lastnika Valcherija de Schiiedtierg, nato viteza Lanvbcrga, von Francka, viteza R-aumschissla, kneza Eggenberga, Ivajia Turjaškega, grofa Jurija Liclitenberga in končno kneza Schönifaurg-Waldcuburga, Ko so ai po ra-zpadu Loš^kega gradu v novem veku pridobili gospodarji Saeänika tudi njegova posestva, je postal Snešoik s svojo sodmijo politično «redišče Loške dn'ine. Veliki Grad Snežnik leta 156fl po ibakro tisku iz Valvazorjeve knjige »Slava vojvodine Kranjske« f^iliP gozdovi tega področja so bili iedo slabo donosni in tudi eclo m^o pto^nani vsled pomanjkanja javne varnosti. Turäki napadi in raiibojniške tolpe so preprečevali priljubljeni lov na polhe, ki je bil eden najpftglavitnejSih dohodkov «tiste dobe, To j-aiburkano dobo je Snežnik dovolj sreino pr&stal, saj 'kronika omenja Je fJva hiapada na grad, prvega leta 152S in drugega leta 1738. V lasti družine Lichtcnlberg je ostalo posestvo l.iO let. Nova doba s svojimi gospodarskimi in politiEnimi reformami, posebno pa francosko revolucijo, kakor tudi reforme v sami Avstriji so pripomogle, da je začelo plemstvo v XVlll. st^iletju gospodarsko propadati- Med te propadajoče druiine spadajo (."udi Lichtenbergi. .K« je leta 1801. po smrti starSev, prejelo nasledstvo Snežnika sedem bratov in ena sestra, se je posestvo vedno bolj zadolževalo. Rekvizieije in prisilna posojila «o ta proces pospeševali. Avstrijska vlada jc moraia graičini plačevati Jetno 200 goldinarjev aa gozdove, od koder je iavažaJa les za f.elezame v Čabru, a je od leta 1809 dalje ostala dalgo 'let graSčini doüSnik, V te svrhe so bili L^kori-IKamii gtwdovi oko'i Babinega ptilja (BerinŠEek, TelebaČnik Itd.). Takim razmeram solastniki Sneinika niso bil kos, tako da je .prSlo do sodne ccnitve. Po protokolu 7 -dne 24. avgusta 1816 je bilo posestvo vredno 128.990 goldinarjev konven-cijskc vrednosti in je merilo 48,345 a'Vstrijskih. kataitrskih johov ali približno 5 kvadratniJi milj. Dražba sicer ni Ibita irv.ržena, postavili pa so prisilnega upravitelja v .osebi Antona Sollerja, btviegn upraviiclja graščine Hnasberg, s katerim je vodil posestvo grof Wolfgang I.lchtenberg, ki je laitopal svoje brate. Da bi se razbremenili dolgov, so prodali Babino polje sosednji .graŠŽlni Caibar, kar ,pa jn! imelo zalelenega uspaba. Zato so sklenili, po primeru m.nogi}i pJcmicerv tedanje doibe, dali posestvo na loterijo. Glavna srečka cniroma glavidi dobitek loterije je >bi!o posestvo Snežnik ali pa 250.000 g-o'dlnairjev dtmaj&ke veljave. Dobil ga je neki fc! :'jEavmčar z Ogerskcja, ki pa je raje vzel denar. Tako je posestvo ostalo äc nekaj časa LieMenbergom, vendar se niso mogli ijogniti gr-o.zcl5i propasti. Med predpripravami sa loterijo si je grof Lichtenberg I. 182S .t pomočj-o postojnske^ra okrajnega gOizdarja priskrbel podatke o go.w3ovfh .»neinišikcga posestva in ugotovil povrSino 47,713 oralov (Joeb). Prt tem je od skupne pavrSine odbil 2634 oralov požgani.h povrSin. Leta !830 je bila znova izvedena sodna cenitev. Elaborat cemtve pulkizujc povriino 50.923 oralov (jo-bov). VeUka razlika v podatkih o površini izhaja iz tega, .ker je bilo tako veliko posestvo ncrrvogoČe v kratkem Času itočno izmeriti, ila-&ti ne. ker niso biJe meje med sos6dn]iim.i graSJiriami 5e nikoli pregledane, meja proti Istri pa je bilai sploh samo namigi j&na. Leto 1847 je prineslo poslednjo cenitev pred eksekutivno prodajo gra'äcine. Cenitev je iavräili c, kr. cenilec posestev za Dol, Avstrijo Valentin Richter. Njegovo powjilo o cenitvi (I>uiaaj 15. XI. IS-IS) obsega U tiskanih folio slraTii, je stvarno in stro.kovno izelo dobro obdelano ter prika.zujc vzroke prapada graiŽine. Ugotovil je, da je zanemairjanje goadnih kultur v glavnem pripisovati pomanjkanju stro-kovnega gozdarskega osebja, katerega so nadomeščali brezpaseltii in. slabo plačani cariniki in graničarjr. Nadalje omenja, da so dogodki marca 1848 iza nokaj Čas ustavili promet e lesom m je imelo posestvo dohodke samo na papirju. K temu so se isto ieto pmdruiili äe nesrečni zapleti ja j i med gospodarji. Vsled takih neugodnih okolnoisti je ibH promet s strankami prekinjen, kreidit vsled navedenih ekseJtutivnih ukrepov poslaHan, p&dvizrti ukrejpi aa izboljšanje so postali dvomljivi in preprečena možnost iiib-oljianja gospodarstva. V Lakih okoliščinaib moramo nainatne doJiodike let 1348 in 1849 pripisati navedenim neugodnim razmeram, ne pa posestvu samemu. Mnenja je, da se ibo bodoči posestnik po odstranitvi slednjih lahko prepričal, da je v avistrijski monarhiji malo posestev te vrste, ki ,bi imela tako velik državno-gospodarski pomen, kot ga ima po svoji legi posestvo Snežnik. Ta cenilma listina izkazuje za posestvti Sneinik površino 44.212 juter (Joch) in vred-Mst 1,404-807 goldinarjev konvencijske iveljave. Z odoibritvijo deiieliiih stanov (Ljubljana, 25. IX. 1349, it. 9625} je bila iwedena v Ljubljani 14, januarja, IS. februarja in 13, marca 1850 dražba posestev Snežnik iai Lož, Dobitnik je bil dr, Karts h Dunaja. Novi gospodar pa s posestvom ni imel sreče. PriSel je v konkurz in glasom liicitacijskega protokola c. kr. Okrajnega sodišča v Ljubljani (H. sekcija 13. junija 18.5,3) je preälo posestvo graščine Sne-inik v roke nemškega ikneiza O+ona Viktorja Scbönburg-Waldenburga za ceno 500.00ft goildinarjev avstrijske veljave. Dne 5. junija 1S53 je bil izdan zakon o odkupu servitutov, Oton Viktor Schönbtirg-Waldenbiirg je rzposloval prevedbo graščine na fidcjkomis. Prvi posest^nik fidejkomisa je bil Jurij Schönburg-Waldenburg, ki je S. jamuarja 1S63 potrdil IHstino. Tedaj je bila ločitev scrvitutov v prvem stadiju. V starih finemUkih urbarjih so na.vedcni kot glav.ni dohodki: bukov obrod, lov na polhe, nabiranje k rešilne igobe in prid oi) i van je .p ep dike. Buk-ov les sam skoraj ni imel nobeme vredncfsti in gozdovi Snežnika, -ki so tedaj obsegali skoraj pet kvadratnih milj. so dali n.pr. 1. 1745 kot dohodek 300 vozoii* bukwega lesa za kurja-vo. Les so si jemali samo iipraviüeni km.eitjc, medtem ko «o graščini ostali raizseJni bukovi gozdovi, katerih les, kot smo že ornentli, se je izclo težko prodajal. Pred odpravo kmečke odveze so se gozdovi izkorižČali brez vsakega pravila in cilj jim. je bil, da zadostijo služnostnim pravicam okoliških naselij, s .katertmi so ibili gozdovi obremenjeni. Sekarlo se je brez reda in načrta v najbližjih gozdnih predelih, i)eiikoiiiäg^raS£a;ki In .podložniki, bo uradi stremeli, da bi zemlja, ki so jo imeli podloEaiki v dtdnesm najeimi, preäla proti odikodnini v njihovo lasi. Tak-o se je igodilo tudi z laizi in na ta nafn so nastale v sneiniSltem gozdu mnoge enklavc, ki obsegajo večkrat, kakor n, p, Bitki lazi, pomembne povrSine. Tudi gozdna paia je liila d-oooscn doJiodek, če nI 'bila Servitut, kot tako ijjienovani reSki »Herbadiji«. Mesto Reka, ki je bilo od 1. 1374 do 164S del dežele Kranjske, si je sčasoma pridobilo obsedne pravice do paše na južnih pobočjih Srieinika, ki pa jih je odkupil grof Lichtenbe.rg Se pred splošno odpravo servitu'tov. Gozdno p;ažo v vsoh delih graščine so dali v najejn predvsem velikim ovčarjem Iz Islre in Krasa, ki so pasli preko poletja v gozdovih stotiiic ovac, na jesen pa se rs svojimi Eredami pomiika-li k Ja/Iranu. Plačilo se je računalo po kvainerju {40 ovac). Ovčarji so na mnogih mestih zaigali gozd. da ibi po njih mnenjiU pridobili ibolj^e paSnike, V vseb revirjih najdemo sledove te uniČu. joče dejavnosti ovfarjev in marsikatero krajevno ime spominja na iakšna pogorišča. Sc dandanes sc poanajo velika pogorišča pri Vratih—-Obrancu. PogorclČelt pri Leskovi dolini pove, da so tam pustošili ovčar ji, I^to nam ipričajo imena v revirju MaŠun, -kakor Sežgani klance, Pogoreli vnh, Škornje (prihaja od ibesede »agorina«). K gašenju požarov, ki so zavzeli velii obsc^, so ifclicati na pomoč kmete. Tako jc bil lausUvljen ogenj na pobočju Javorja s tem, da so kmetje napravili prekop. Ta kraj se ie danes imenuje Prekopavnik. Čeravno se danes oanačuje za. Skbrnje samo en travnik ;laz), izročilo pripoveduje, da je bil oh priliki pobara ves LeS'fcon/ grm v ognju, Tudi v revirjih Ofcroglina in Gomance srečujemo podobna imena ka.k-or Palca itd. Tedanji revir Klana (danes revir Okrogiina in Gomance) je najananj trpel na gozdnih servftubih in je imel največ smrekovih sestojev, Kejr je bJa v tem revirju najprikladnejäa oddaja vseh vrst .lesa na. Reko, je dajal tudi iiajvcČ dohodkov, kar pa je imelo za posledico, da je bil najholj iskoriJSan. Te negativne posledice Se .danes opazimo. V letih, ko jc imelo sedem bratov Lieh te ah ergo 7 iti njihova sestra graSČino Snežnik kot skupno last, je vodil gospodarstvo starejSi brat Wolfg-ang iz Snežnika Pri upravljanju ga je podpiral brat Maksimtilijan Licbtei^berg-Schneeberg-Morda*, ki je iivel največ v Jablanici in v Reki, torej v neposredni bližini juinih pobočij snežniškega masiva. Ker pa je živel raiko.Sno. jc mofino tnpd in sledove tega prekomernega IzkoriiČanja Čuti revir Gomance in Okrogiina Se dajies. veiČ ikot po 100 letih. To, kar je bilo navedeno, naj malo| osvetli rajzmere, kakrSne so vladale na graščini Siiemik. Leta 1S.57 je bil naslednik upravitelja Braiierrja na graščini Snežnili Zigismund Emest Wernicke. Za izvedbo odprave -zemljiških bremen je tedanji lastnik Jurij Schönburg--Waldenburg pridohil dvomega svetnika Smetarto, ki je oiprostitev go-zdnih upravičencev Loške do-line izvedel skoraj do konca. S tem je bil ustvarjen predpogoj za nadaljnji cvetoči raOToj posestva. Vendar pa je moral biti pri tem močno obrEttienjen edini do-nosni revir Klana. Potem, ko je bil Johann Bodenstein iamo za kratek čas naslednik Wernicka, je za njim vftdil v vmesni dobi gozdno gospodarstvo nadgozdar Lasky, nakar je prevzel v jeseni leta JS72 vodstvo graSčine Snežnik upravitelj Jožef Oberelgner, Ta je dokončal odpravo servitutov, predvsem pa na piviki strarki masiva Snežnik. Ker ni bilo nobenih lemljevidov in so katastrske karte kazale popolnoma napačno sliko, jc moralo biti celo po-sestvo kartografsko posneto, V^sled obsežnosti zemljišč, k; jih je bilo troba prtnieriti, jc bila potrebna itriangulacija in jc dctailno snemanje «elo počasi napredovalo, Koncc decenja ISSO sc je stvar tako daleč razvila, da so mogli pristopiti !c ureditvi gozdov in k «aJrtu aa urejuio jfozdno gospodarstvo, tairinega je zahtevala tudi listina o ustanovitvi fidejikiomisa. V Jetu 1890 SD prii-eli i urejevaluiimi igoiduimi deli. Pred odprava servitutov, s katcru jc bilo 'kmetom odstopljenega ve^ kot 2 kvadra'tni mjlji gozda, je imela grašeuia Snežnik več revirjev, tako 1, 1861 revirje LoÜ, Datic, Jursče, Za;gorje, Bistrica, Podgorje iti Klana, Vsled delitve so se tem pridružili ipozncjc äe revirji Babino polje, Koritnice itd. Po odpravi «crvkutov je Jurij Sch5n'buDg-WaIdenburg razdcül preostalo gozdno površino, ki je merila pribliino Iri kvadratne miilje, v Iri gozdjia oskrbniltrva; Snežnik, MaŠun nj Klano, Najprej ista bili «rejeni osknbniStvi ali revirja SnežaVk in MaŽun ler zanju sestavljen načrl izkortSiianja. Revir Klanai za enkrat .(e ni /bil urejeu, ker jc postal njegov donos äcIo slab. Taksacijska in računska dela jc prevzel .gozdarski direktor Hermann BrctscKneider, ki jc imel na Dunaju urad za urejevanje gozdov. Cenitev sta izvräi'la gwadarska sftv)kovnjaka Blohmer in Siwig, kartografska in geometerska dela pa je izvedel graiJinski -geometerski urad (gcom<^t^j F.raJic Bjely, Wessely in Malina). V 1. 1901/2 je gozdarski direktor Bretschneider uredil toidi revir Goinance, za revirja Masun in Snežnik pa sestavil nov desetletni nairt izkoriščanja. Pred tem je v letij tS96 izvršil tako imenoval]o petletno revizijo. Dne 3. oktobra 1903 je bil revir oiiroma oskrb-ništvo Mašun razdeljeno -na dva dela ia sicer na revirja Mašun in Jurjevo dolino. S tem je bilo oskr.bniStvo MaSun razpu.ščeno, novi revirji pa podrejeni revirnim gozdarjem. Tsto se je zgodilo z reivirjem SneŽT>iki ki je biJ 25, julija 1904 razdeljen na Revirja Snežnik in Leskovo döLinso. Predstojivik revirja MaSun je bi! od leta IS74 do 1S83 nadgoizdar Rudolf Lisky, nato pa 'od 1. 1S85 do 1902 nadgozdar Henrik Seholl-ma.yer, I.eta 1893. je 'bil sprejet k^>t pristav v službo Martin Fischer, leta 1893 pa Franc Irovec. Po delitvi revirja Maäun je hi) prvemu dodeljen reivir Mašun, drugemu pa revir Jurjeva dolina. Revir Snežnik, kot tak« iinenovani revir gozdnega gospodarstva, je bil vedno podrejen vodstvu takratnega Šefa 'graščine Sne-znik (od leta IS72 do 15. 11. [903 direktorju Ober<;ignerju, kasneje njegovem-u^ naslodniku Henriku Sc hol Ima y er-Li cht en-bergu), kateremu je stal ob strani oskrbnik Leskove doline. Leta 1S70 je bil oskrbnik v Leskovi dolini Johan Bydlo, ki je služil -tu vse do svoje smrti 9. oktobra 1907. Po delitvi revirja Snežnik je bil imenovan za- irevirnega gozdarja za Leskovo dolino Kindier Viljem starejši, iii la Sneinik Franc Wolny. Mnogo kapitala je bilo vloienega v posestvo z namenom, da bi ga napraviili dostopnega ijikoriSčatijii in da bi postalo rentabilno. S smotrnim gospodarstvom so bile ustvarjene gozdne kulture in velike pogozdrtva. Stremdi so za tem, da bi vzgojili drevesne vrste, ki zagotavljajo najvišji donos. Zvišanje letnih sečen j je imelo za posledico zgraditev parne iajge. Leta 1906 je bil narejen proračun 2t gradnjo žage v Leskovi dolini, veiidar je bil aaradi pomajijfcanja vode načrt opuJeen, parna žaga pa «grajena na Marof-u. Kakor je biJo Že omenjeno, je bila po ureditvi zemljiške odveze Jrmetom za ujihove servltutne pravice odstopljena velika povrSina gozdov v glavnem v bližini naselij. Gra-äcini je ostal stnijen gozdni kompleks današnjih revirjev Sneinik, Leskova dolina, Masun. Jurjeva dolina, OkroglLna in Gomaticc, Po letu iS73 je kemik Relnhold v. Reichenbach v Leskovi dolini ustanovil tovarno za izkoriščanje bukovega .lesa potom suhe destilacije s kemiEmmi produkti: oglje, katran in lesni Spirit (essigsaurer Kalk), Ker se Reichenbachove peči niso obnesle, so bile odstranjene in na njihovo mesto postavljene -Železne retorte. Ker tudi to nt dalo zaželenega rezultata, ker se je oglje teŽko oddajalo in ker je cena lesnemu špiritu padla, jc bilo obratovanje ust-aviljeao. Leta 1880 je bila ustanovljena v Lyonu v Franciji delniška družba »Soci^t^ forMtiere industrielle do Leskova dolina«, Jci je prevzela tovarno v najem. Prezidovanje tovarne je veljalo 500.000 franktrv in že leta 1883 družba toži, da ne more kriti stroškov. Leta 1888 je bilo obratovanje pono'vno ustavljeno. Da 50 si ie skoraj pred enim stoletjem; prizadevali, da bi v snežniSkih ^oadovii ufpeino in,trajno gospodarili, nam najbolj zgovorno priča naslednji odlomek iz pogodbe, ki je bila sklenjena mod tedanjim lastnikom graSčine Jurijem Schöniburg-Waldentiurgom in Bertramom, tovarnarjem kemičnih produktov v St. Etiennu na Francoskem: »§ 1. Graščina SneŽnfk se lavozuje, oddati gospodu Bcrtramru la dobo te pogodbe ssa obratovanje to^varne poirebtio bukovino, in sicer v množini, ki jo dopuščajo o-iiri na trajnost go^da, predpisi urejenega g-ozdnega igo.^podarstva in množina dreves, ki so Leskova dolina lota 1S94 neuporabljiva za tehnični les. Vrhove tehniiSnega ksa pr(jme gospod Bertram takrat, ko pride ta v p&Štev la seiSnjo. § 3, Cena na panju sttoječega lesa iii aa vrhove -tehničnega lesa pri panju v gozdu je ista pod pogojem, da mora gospod Bertram Izdelovati veje do debeline 10 cm, jih pa lahko obdela tudi v manjii debelini. Vendar more iidelati drevesa in veje aa metrska drva ali v gozdu na licu mesta ali pa Žele pri t-ovami. § 4. Drefvesa im vrhove zaznainenjujejo v goadu gozdni naroeSčenci z revirnim kladivom. Gospod Bertram dostavi les nal itovamiSki prostor in kadar ga bodo njegovi delavci iidelali in -zložili v prosEorninske metre, ga bo prevzel gozdni personal i« vodja tovarne zaradi zaračunavanja skupne cent in prodaje la tovarniški obrat. Gozdarsko osebje ni ob vemo odka'zovati nov Jes, dotier je v gozdu Je na raapolago že preje odkazan les«. Kakor je bilo že spredaj navedeno, so vodila preko snežniškega masiva že v starem in srednjem vöku tovorna pota, ki so spajala pLvIko dolino, ReJco in jadransko obalo z zaledjem. Te poti so omogočale promet in trgovino. Vendar so bila to samo tovorna pota, ki Sil služila za trgovi.no io samt> v majmanjli meri tudi za opravilo Jesnih produktov, Ker sc je itransport lesa vrfil skoraj izključno ; tovornimi .konji, je razumljivo, da so izvažali iz gozda samo lesene produkte maajSeg^a obsega in polbdtlke, kakor tiogc itd. Razumljiva je, da je bil tak izvoz lesa iclo težaven, ker so bile poti nepri-Madnc za vozove, Ns vzhodnih in -zahodnih pobočjih SneSnika proti Loäki ddiiii in Pivki so vladale iste razmere in vsaJ; foidni delavec, ogljar ali ovčar je bil p rimo ran urediti si pot do del-ovišča. Tudi kmet si je moral sami utirati pO'ta do gozdov iu travnikov. Za iasa servirtutov niso Imdi gospodarji gražiine oobene^a interesa izboljSavatl p(»ti, ker bi s lem Ivoristili samo Vmetom, ki hi si lastili še več pravic do servitutov. Sele z odpravo servitutov sc je pokazala jiujnošt -zgraditi ceste, ako so hoteli od g-ozda dwhiti dohodke. Ko je v (razdobju 136f)—1870 odprava servitutov le :ako dalciS napredovala, da so nekateri kmetje iz Loške doline dobili v last goadovc, je vzklila zamisel o g^radnji prve ccste proti Lcsfcovi dolini lo Bükovim lazom. Gradnja cest na 'kraŽkem področju, valovitem in polnem dolin, lijakov in drugih p rep rek, kakrSen je prav snežniJki masiv, ni bila laJifca stvar. Vendar je bilo z vztrajnim delom in neupogljivo voljo doseženo, da jt danes cestna mreža na obmoÜju Sneinika aelo doibra in kljub konfiguraciji terena, ki je precej nepovoJjna, možnosti izvoza tz njihovih gozdov lahko za V2(fled ostalim gozdovom Sirom na^c domovine. K. gradaji dohrciga cestnega omrežja so pristopili takoj po osvobodit^vi gozdov od služnostnih pravic njihovih upraviienccv. Prvo cesto v dolSini 52km so zafeti graditi leta 1872 v smeri SneiniJc—Leskova dolina—Gomance, Dograjena je bila leta 1896. Povezala je t gozdno upravo v Snoinvku jiajbo-lj oddaljeni gozdni rovir Gomance, isto-Easno pa je bila najkrajSa ,pot od Snrfnika do mor ja. Dru^a pomembna cesta: Leskova dolina—Mašun (II km) je bila končana leti 1877. Leta 1690 je bila dograjena cesta MaSun—Obramec (»Lulitina cesta« v doIŽtni, 15 km), pred prvo si/etovno vojno pa še naslednje ceste; cesta »GrajSevka« {! ,eO km) leta 1884. cesta »Srednji vrh« (0,70 bm) kta 1000, cesta fPrapTotna draga« (2,50 kjn) leta 1905, »Hermannova cesta« (Ma^—Grda draga, 11.30km) leta 1S96, cesta »Pofclo« (7 km) leta 1S92, »»Utrihova cesta« (9,60km) leta 1900, »Anina cesta« (3,60 kni) 'leta 1S93, cesta »Zevimjak« (0,70 km) leta 1S91 in ccsta »Pogled Gora pieče« (4,00 ktn) leta 18S7. CesLno omrežje sc je stalno širilo in iabaljicvalo ter doseglo svoj viSek med italijansko oJrapacijo, 'ko je zavojevalni duib fašizma v letih 1930 do 1939 mrzlično gradil ulrdbe na sndiniškem področju in jih povezoval s, širokimi avtomobilskimi cestami. Sarao posebl je umevno, da okupator ni gradil cest s tem namenom, da bi povečal vrednost gozda, tettnveč iaključno w. vojaäkih strateških razlog-ov. Ceste, ki so bile zgrajene med italijanskcr oikupacijo in imajo danes za eksploatacijo velik pomen so; cesta llirsika Bistrica—Okroglina—Svinj^iiaiki—Padežnlca—Polica, ccsta Polica—Morela—Sežanje —Mezalilče—Sladka voda—Jurjcva dolina—Vrh Korena—Palčje—iparje ia cesta Zabiče— Goljak—Gomance. Leta 1937 je graSČina dogradila kamionsko cesto Okrog!ina—Gomance. Za vzdrževanje ccrt je bila določena cestna taksa, ki jo je mora] plačati vsakdo, kdor je vozil po teh ccstah. Za pobiranje cestne takse so bile postavljene mitnice na BaČu, v Ko ritnicah, v Jurjevi dolini, aa Gomancah oziroma pozneje sna Polici. Prva cesta, ki sf je začela graditi 1872 je bila dograjena do Leskove dolijie 1S74. Nato so nadaljevali pri Gomancah. Naj&tarejSa g<>!idarska naselbina je Leskova dolina. Tu je büa leta 1870 zgrajena iprva logarska hiša. Gozdarske hiäe v( revirjih so gradili tedanji .la^stniki Schönburg-"Waldenburg. Samo v Leskovi dolini jo je ';igradila družba »Socičte forcstižre industrielle de Leskova dolina«. Ker je bil bukov gozd okoli hÜe v Leskovi dolini med obratovanjem tovarne večinoma posekaji, je prevladal tu kasneje jelov gozd. Najbolj ^o bila ikodljivemu vplivu kmetav upravičencev i-^postavljcna üahodna pobočja itiežniŠtih goitiov. Centralna uprava v Snef.niku jc bila preveč oddaljena, gozdove pa je goidariko osebje premalo nadzorovalo. To so kmetje izrabljali v tihotapske n;ijncne in les neuprafviieiio sekali in prodajali Žagarjem v Ilirski Bistrici. Ko je leta 1870 z zemljiško odvezo sedem vasi v Pivki dobilo od graäi!ii-ie svoje gozdne delete, se je'pojavVLi nujnost, da se v jervilutov prostcin gozdu zgradi Ki^a za foidarsko osebje, katere^'a glavna nalofa naj bi bila. varovati gozdove pred tatvinami kmetov. Na pobočju divje doline izraiito krašiega značaja, .zaraščene % buko-vim grmičevjem in pofcveEcno jelko, je irasla gojdarska naselbina, iki nosi ime »Mašun«. Ta beseda t-zhaja ij besede »mašiti«, ker leži kraj v sedlu, ^ki zapira dohod v prostrane goido-ve. Tisti čas (1873—1876) niso Še vodile ceste do te točke (nadmor-ska viSina 1020) in so morali ffradbeni material prevažati iz Sneätnika po slabih go'zdniJi poteh. Avgusta 1874 je 'bila liila na Mašiinu že pokrita. Okoliški kmetje so smatrali, adaljevanje gradnje preprečiti. V jutranjih urah 24. avigtijta 1874 so v Kneäaku bili plat zvona, kar je bil znai za vstajo. Vsaka biEa je dala po eneglina, Maiun in oskrbniätvo Gomance. Sedež direkcije je bil v Snežniku. Ta razdeBtev je ostala vse do konca ;prvc svetovne vojine. Sele s postavitvijo državne meje med Jugoslavijo in Italijo je 'bilo veleposestfvo Schocnburg-Waldenbur^^ razdeljeno na dva neenaka dela; Jugoslovanski del veleposestva 7. gozdno upravo v Snežniku (danaSnji revir Snežnik), ki ga je upravljal upravitelj in italijanski del veleposestva z direkcijo v Ilirski Bistrici, Gozdna direkcija v Ilirski Bistrici je obsegala revirje Leskova dolina, J^urjeva dolina, MaJun (ki jc bil leta 1919 ra-zdeljeii na taka trndicija slovcuskc-a gozdarstva v veliki men - , -i w .„, , ^ , fiti-rmeti da bodo tudi v bodoEe, kakor prav IZ lepih snežniških goadov. Zato mor:imo stremeti, aa so bili v svoji prDtfklfsti, vzor m ponM tiaSega eroidarstva. fViri- H ScKol-majrcr. G^ch-ichtc der Herrschaft Schoceber|r, r priporoia v izvršitev, da bi vskladili ali pa vsaj ublažili sedanje nesorazmerje med poraho lesa, zlasti drv, na krasu i-n prirodno zmoigljivostjo prtz.idetih gozdov. Poraba drv oa obravnavanem območju je sicer zelo razlIJna, vendar pa marsikje äe neverjetno velika spriio dejstva, da je n. pr. na območju okraja Prozo r ie vedno 95% odprtih ognjišč. PotroSnja drv v povprečju -za posamezno kraško gospodinjstvo presega včasih celo 15 m® letno. Drugod porabijo za na.birajije in znašanje drv povprečno n, pr. po 180 ur ktno in jih v butarah povezane prenašajo do 15 km daleč. Zaradi pomanjkanja kurjave .ruvajo n. pr. prebivalci IjubuŠkega okraja celo zajfoelj in resje in a njim kurijo. Uničevanje gozdov in grmišČ marjikje pa tudi izadnjih sledov vegetacijc, povzroča mačjio erozijo in pojavljanje hudourniküv. Kako resno je vpraäanje preskrbe z lesom na hercegovskem kraisu, prepričljivo kažejo številne taibele v razpravi, saj v obravnavanem območju letna poralia drv za nič majij kot za pol milijona m^ presega sedanji prira.-itek prlzadetUi gozdov, Gospodarski raven oib ravna van ega prebivalstva je zelo nizka, saj odpade na po,":!-memika le po 0,2 ha obdelovalne zemlje, obrt in industrija pa sta bila doslej skrajno nerazvita, Z ozirom na tako težko stanje piscc predlaga sledeče riE!jivo ilustrira obravnavano plat hercegovskega V ras a. Kratki prrtHcm je v hercegovskem primeru izrazen vsekaJcor v veliko ekstremnejši obliki, kot se kaže v naše>m Prim or ju in v Istri In to ae le glede geomorfoloSkaJi ampak (udi ekonomsko-socialiiih razmer. Prav zato pa je analiia kratkega problema Ln nailo njegovega reäervarja v elcjtremnein btrcEgovskem. .primeru lahko v marsičem zanesljiva opora tudi pri naših prizadevanjili na slovenskem krasu. iS tem svojim delom nam je inž. H. Bujiikalic dal pomemben prispevek k preučitvi znmotaDega in težkega kraikega vprašanja; lato zasluii razprava, da se la njo pozanimajo nc le gozdarski strokovnjaki ampak bodo s pridom po njej posegli tudi naSi gospodarstvci>iki, sociologi in politični delavci. Ing M B DOBILI SMO NOVO REVIJO, KI BO PRISPEVALA K LEPOTI IN BOGASTVU NASE DOMOVINE Jugoslavija lezi v območju veČih klimatičnih in vegetacijskiJi podrožrj ter obsega z twirom na vse tkoloSke faktorje zelo heieragen teritorij. Ta raznovrstnost prihaja do v bogastvu naSe^ga rastlinstva, TaJw ima n. pr. mala Croa Gora okrog 668] višjih rastlinskih vrst, Bosna in Hercegovina ter LR Hrvatska na južni strani Kotpe in Save g. Poleg tega bo enako dobrodošla pri vzgoji kvalificiranih delavcev in ostalih strokovnjakov gozdarske in lesnoindustrijske stroke. p g PREDPISI ZAKON O LOVU (Uradni list LRS št. 26 z dne a. 7. 19.M) 1. Splt^ne doloübe 1. člen Lov je panoga narodnega gospodarstva. Lov obsega gojitev in prilažčanje divjadi. 2. člen Divjad je isploino ljudsko premoženje, ki ga na območju okraja (mesta) upravlja okrajni (jnestni) ljudski odbor. Zaradi smotrnega gospodarjenja .z divjadjo, določi okrajni (mestni) Ijgdski odbor lovi?ča kot lovske gospodarske enote in jih izroiii v gospodarjenje lovskim družinam. 3. člen Lov je pod nadzorstvom ljudske oblasti. IL Divjad 4. Člen Za divjad po tem zakonu se Štejejo tele prosto živeče divje živali: od soalcev: poljski aajec, planinski zajec, kunec, veverica, hrček, pižmovka, svizec, divja ma^ka, kuna zlatica, kuna ibelica, dihur, heimelin, podlasica, vidra, jazbec, medved, volk, šakal, lisica, divji praiič, Jtozorog, ,gams, muflon, jelenjad in srnjad; od ptičev: potapljavci, veslonožoi, močvirniki, pobrtžniki, divje race, divje gosi, žagarice, labod, galebi, stqjna kokoška, fazani, kotoma, divji petelin, ruSevec, belka, gozdni jereb, poljska jerebica, prepelica, ujede, divji golobi, velika uharica in krokar, 5. Člen Divjad je «ajiitena in nezaščitena. Zaščitena divjad je tista, 'ki jo je dovoljeno loviti samo v lovni dobi, in tista, ki se sploh ne sme loviti, Nczaščiteaa divjad je tista, ki jo je dovoljeno loviti vse leto. Divjaj se sme Joviti samo tako, ikakor je dovoljeno po tem zakonu, in po navdih lovske pravLJnostL ZasČiteJia divjad sc ne sme vzntmirjati v nolovni dobi. 6, Klen Vse leto jc jaščittna tale divjad: svizec, medved, kozorog, muflon, pellkan> štorklje, priljvka, postovka, ribji orel, ikaüar, ^ršenar, vsi pravi orli razco planinskega, velika uharica, krokar, faaanke Ler kokoSi divjega petclinai ruševca in gozdnega jereba. Druga zaIÜitcna. divjad se sme J oviti samo v lovni doti, in sicer: poljski zajec............od 1. X, do 15, I, planinski zajec........ . , . od 1. XI. do 31. XII. vtverica . ........... , od 1, IX. do 31. I. gams - kose)............od 1. VIH. do 31. XII. ko^a. in mladifii.......... , tjd 1. IX. do 31. XII. jelenjad - jelen ...........od 16. VIII. do 31. XII. košuta in mladici..........]. X. do 31. XIL smja-d - srnjak...........od 1. VI. do .80. XI. srna in mladiči od 16. IX. do 31. XII. potapljavci in povodne putke......od 1. VITI. do 31, XII. velika divja raca — mlaiarica......od 1. VIII, do konca februarja •droge divje race, divje gosi in iagatice ... od I. VIll. do 31. III. čaplje in galebi . ..........od 15. Vlll. do 31. XII. kormoran, labodi, äerjav in priba od 1. Vlll. do 31. III. kljunači..............od 1. VIII. do 15. IV. droplje..............od 1. IX, do 31. XII. faiaai - ................od 1. X. do 31. XII. kotoma........'......od 16. IX. do 31. XII- divji petelin - petelin..........od 1. IV. do 31. V. iHiSevec - petelin...........od 16, IV. do 15. VI, ■belka...............od 1. XI. do 31. XII. gozdni jereb - petelioSek........od 16. VIII. do 30, XI, .poljska jereibica ...........od 1. IX. do 30, XI. prepelica..............od 16. VIII. do 30, XI. itepna 'kokoška...........od 1. VIII, do 31, XII. planinski orel.............od 1, IX. do 51. XII. divji goloti in grlice.........od 16, Vil. do 31. XII, Vsa druga divjad je nezaščitena, 7, člen Državni sekretar za gospodarstvo lahko po zaslišanju RepubliSke lovske zveze ddoči za določeni čas, da se posamezne zredČene vrste zaS^itcne divjadi iz drugega odstavka 6. člena v vsej ljudski republiki ali v .posamemit predelih sploh ne smtjo loviti ali da se zanje skrajša predpisana lovna doba, Državiai sekretar aa gospodarstvo lahko po Basližanju Republiške Jovske zveze ižje-moma dovodi odstrel vse leto zaÄlitene divjadi alt odstrel druge aaščitene divjadi v v nelovni dcrbi, kolikor je 'to potrebno zaradi zatiranja nalezljivih tiolezni, preprečitve degencracije v loviSču, za manstvene namene ali iz drugih utemeljenih razlogov. s. Elen Odjov üive ^a^ilitcnc divjadi je praviloma prepovedan. Državni sekretar za g-ospodarstvo lahio po aasliJanju RepubliSk-e lovske zveie do^oH ■odlov Sive xaSSiteuc divjadi, it je tet potrebno 2a razplod, osvežitev krvi, za znanstvene Ti;imenc, za živalske vrtove ali za izvoz. Državn-i seiettar ti gospodarstvo po zaisIiSanju Republiške lovske zveie lahko odredi posameznim lovskim družinam, da {hdlovijo določeno število ^aSütene divjadi za razplod ali za osvežitev krvi v drugih loviiJili. 9. eleu Gojitev divjadi, mora biti v skladu s koristmi kmetijstva in gozdarstva. Cc se v kakšnem lovišSu razmnoži divjad tako, da nasfaoe zaradi tega prevetika Skoda za kmetijstvo in gozdarstvo, lahko okrajni (meslni) ljudski odbor po zaslišanju okrajne lovske zveze odredi, da lovska družina Število divjadi primerno zniža, 10. Klen Za živali, ki se ne Itejejo la divjad po i. členu toga zakona, ce veljajo omejitve po tem zakomi. Vsakomur je prepovedauo lovitj ali pobijati ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, kiikor tudi pobirati njihova jajca in odna.šati ali razdirati njihova gnezda in legla. Državni sekretar za gospodarstvo določi, Z3. Jcatcre koristne živali velja prepoved iz prejšnjega od.stavka. III. Lovilüa 11. Hen Lovišča so zaokrožene lovske gospodar&ke enote, ki obsegajo kopno In vodno površino. Meje lovišč morajo tili določene tako, da so kar najbolj naravne lin vidne. LovKče ustanovi in mu dolofi meje okrajni (mesini) ljudski odbor po zaslišanju ■okrajne lovske zveze tako, da loviSČe praviloma obsega od 2000 do 6000 lia, Ce sega loviišfe cez mejo okraja (mesta), določi okrajni (mestni) ljudski odbor meje lovišča v sporazumu z ljudskim odborom sosednjega okraja (mesta). Zoper odločbo ljudskega odbora o določitvi lovišč in njihoviJi meja, ima okrajna lovska zveza pravico do pritožbe na Izvršni svet v osmih dneh po prejemu odločbe. Okrajni (mestni) ljudski odbor laiiko Sfpremeni meje loviiča po zaslišanju okrajne lovske zveze. Zoper odločbo o spremembi meje imata okrajna lovska zveza in prizadeta lovska družina pravico do pritožbe na IzvrSni svet v osmih dneh po prejemu odločbe. 12. člen Okrajni (mestni) ljudski odbor odda t odločbo lovišče v g-osipodarjenje lovski družini, ki se- ustanovi aa območje posameznega loviSča In je včlanjena v okrajni lovski zvezi. 13. člen Okrajni (mestmi) .ljudski odbor lahko po zaslišanju okrajne lovske zveze odvzame lovski družini dodeljeno loviSče, Če lovska družina občutno zanemarja alt pustoši lovlŠČe. Zoper odločbo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora ima lovska družina v osmih dneh po prejemu odločbe pravico do priložbe na IzvrJtii svet. IV. Lovske organizacije 14. člen Lovske o-iiganizacijc so lovske k.rajne lovske .zveze, da izvoli nov odbor. 23. ilen (NatanEncjlie dolo6bc o orgajujaciji in delu lovskih družin in lovskih xvez, o Žlanstvu in raimcrjih med lovskimi org-anizacijami tpredpi.^ejo lovske družine in lovske zveze s pravili, V. Itvräcvanje lova 21 Člen tPravioa lovit! obsef^a pravico iskati divjad, jo zasledovati, upleniti ali Sivo odloviti, pobirati po'ginulo divjad in njene dele (rog-ovje, koito in drugo), pobirati jajca lovne perjadi ■ter uniSevati le^la in gnezda Škodljivcev. 25. žlea V loviäEu lovske družine imejo loviti člani dnaJine, lovski čuvaji in gostje, 26. £len Divjad, kii je uplenjena, ulovljena ali najdena v lovtIŽu, pobrani delt divjadi in jajca lovne perjadi so la«t lovske družine. Ob pogojih, ki jii doloti lovska družina, postanejo last lovca, ki jih je (q)len.il, ulovil ali našel. Vidra in plŽmovka, ki ju upleni ribii v strugi, pripadata ribiSkemu druitvu, 27. £]«i Lastniki in posestniJcL smejo pokoni5ati v svojih poslopjih ali na svo-jem o^grajenem dvoriiŽu vgako iiezaS£iteuiete stvari oddati v hrambo lovski druJini. 35. Člen Za poiončavanje volkov in divjih praiičev se lahko Chdrejajo pogoni. Natančne j Sc dolofbe o tem predpiie državni sekreitar za gospodarstvo. 36. člen Z lovskim orožjem in drugimi nevarnimi lovskimi sredstvi je trenja prt lovu ravnati okrajno previdno, da se nc ogroža Življenje ljudi ali varnost premoiženja, VI, Lovski čuvaji 37. člea Za nadzorstvo in varovanje loviiČa morajo imeti lovske družine lovske čuvaje. 38. člen Lovski čuvaj je lahko vsak državljan FLRJ, kt ima orožni list za noäenje orožja in izpit za lovskega Čuvaja. Lovskega Čuvaja postavi in razreši lovska družina s pritrditvijo okrajnega (mestoega) ljudskega odbora. Lovski Čuvaj mora priseči pred okrajnim (mestnim) ljudskim odborom. Lovski čuvaj je uradna oseba. 39. olea lipit ea lovskega Čtivaja se opravlja pri izpitni komisiji, kj jo Imenuje okrajni (mestni) ljudski odbor po zaslišanju okrajne lovske zveze, V iapitni komisiji mora biti iastopnik okrajnega (mestnega) tajništva za notranje zadeve in zastopnik okrajne lovske rveze. 40. ilfJi Natančnejše Joločbc o lovskih čuvajih, zlasti o obveznem številu lovskih Čuvajev za posamezna loviSča, o prnvicab in dolžnostih čuvajev in o i/pitih za lovske čuvaje, predpišeta sporazumno drlavni sekretar aa gospodarstvo in rfHtavni sekretar za notranje nadeve po zaslišanju RepubliSke lovske zveze. VIL Lovski skladi 41. Člen Pri Republiški lovski. zvMi se ustanovi republiSki lovski sklad, pri okrajnih lo^vikih zvezah pa okrajni lovski skladi. Sredstva lovskih skladov se uporabljajo za pospeševanje lovstva in plačevanje ^kode po (medvedu in divjem praSicu. Sredstva republiSkej^a lovsltcpa sklada se uporabljajo predvsem ^a lovskogojitvene namene in za podpiranje okrajnih lovskih skladov, ki nimajo zadosti .lastnih sredstev za namene iz prejšnjega odstavka. 42. člen V okrajni lovski sklad se stekajo: 1. prispevki lovskih družin; 2. 50% odstreInine oziroma tržne vrednosti upknjeneja medveda ali divjega ptrašiČa; i. dotacije iz rcpubliSkc^fa lovskeg'a skiada; 4. drugi dohodki. V republiški kvski sklad se stekajo: 1. prispevki ia okrajnih lovskih skladov; 2, drugi dtyhodki. 43. člen Prispevke lovskih družin v okrajne lovske sklade določi občni zbor okrajne tovskc zveze s pritrditvijo o'krajne^a ljudskega odbora. Prispevki se določijo po velikosti, kakovosti in Icg-i loviiča. ■Prispevke okrajnih lovskih skladov v republiški lovski sklad doloČt občni zbor Republiške )ov«ke irttte. s prltrdkvijo Državnega sekretariata za gospodarstvo. VIIL Povrnitev škode H. Člen 2a škodo, ki jo napravijo pri lovu lovci, njihovi pomagaČi ali lovski psi, je odgovorna lovsika družina. Lovska družina ima pravico zahtevati povračilo plačane odškodnine od tistega, i i je škodo nap ra vrl. Za Škodo, ki jo napravijo na odprtih zemljiščih ZFaščrtcna dijad in divji prašiči, je odgovorna lovska družina. Za tako Škodo je odgovorna samo, Če je lastnik ali posestnik zemljiSČa poskrbel za zavarovanje pred škodo po divjadi na način, ki je splošno vpeljan oziroma krajevnim razmeram primeren. Odškodnina, :ki jo plača lovska družina za škodo, storjeno po medvedu in divjih prašičih, se povrne Jovski druiini liz okrajnega lovskega sklada, Cc se lovska druiuia poravna z oškodovancem o platilu odškodnine po medvedu ali divjem prašiču, pa se glede sklenitve poravnave nc sporaivime z okrajno Jovsko zvezo, ima okrajna lovska zveza pravico ugovarjati povračilnemu zahtevku lovske družine po temelju in po višini. 45. člen Komur je bila napravljena Škoda po prvem ali drugem odstavku prejšnjega Člena, jo mora naznaniti občinskemu ljudskemu odboru, na katerega območju je škoda nastala, v osmih dneh potem, ko je zanjo zvedel, najpozneje pa v enem mesecu potem, ko je nastala- Obcliwkt ljudski .odbor imenuje taikoj posebno -koimtsijo, da za. lavarovanje dokaiov J ogledom na samem kraju Škodo ugoltfvi in oceni. Komisijo sestavljajo zastopnik občinskega odbora kot predsedniik, kot flana pa strokovnjak la ugotovitev in ocenite^' škode na poJkod<>vani)i ilculturah in .lovski strokovnjak. Cas in kraj ogleda mora komisija spn-rnfiti oškodovancu in lovski družini. Pri ogledu se ugotovi dejansko stanje, ilasti naSin In obseg poškodbe, inaki, ii kiterih je mogoče sklepati, da je škodo poviroJila divjad in kakJina divjad ter ali in kako je lastnik oziroma posestnik zcmljijia iposkrbel za zavarovanje -pred Škodo po divjadi. O svojem delu sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči. 46. Člen Za odločanje o odškodninskih sporih je pristojno scidi5Čc. Tožba mora tiitii vložena najpozneje v testih mesecih, odkar jc nastala. Pri škodi na polju se mora upoStevati letina v tistem letu. 47. Člen Kdor povzroči Škodo na divjadi, mora plačati odškodnino lovski družini, kolikor jc vredna živa -divjad po posebnem ceniku, ki ga predpiše driavni sekretar za gospodarstvo. Tako odškodnino mora plakati tudi tisti, ki napravi škodo na divjadi t malomarnim-ali ncstrokovnjaškim uporabija-njem ag^rokemičnib sredstev, ki so divjadi Škodljiva. IX, Posebna (oviŠča 46. člen Izvršni svet lahko po zaslišauju R(>publiške lovske zveze izJoči določene površine za ustanovitev vzornih ali gojitvenih loviišč. Ob ustanovitvi takih lovišč določi Izvršni svet, kdo jih bo upravljal in kako, in predpiše načela za povračilo škode, ki jo napravi divjad v takšnih lovÄh. Talka lovišča so pod neposrednim strokovnim nadzorstvom Državnega sekretariate za gospodarstvo. X. Kataster lovišč 49, člen Okrajni (mestni) ljudski odbor vodi seznam (kataster) vsob loviSč na svojem območju s podatki, ki jih predpiše državni sekretar za gospodarstvo po zaslišanju Republiške lovske zveze. ' XI. Kazenske določbe 50. člen Prekršek stori lin se kaznuje z denarno iaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni: 1. kdor brez dovoljenja lovi živo zaščiteno divjad (£. člen); 2. član lovske družine, ki nima lovskega izpita, pa lovi sam brez spremstva izpraŠanega lovca (17. Člen); 3. kdo me naznani lovski družiiii nezaščitene divjadi, ki jo je pokončal po 27. členu tega zakona; 4. Mor lovi divjad v nasprotju s predpisi 38, 29. in 31. Člena te^^a zatona, če dejanje ni kaznivo po kazenskem zakoniku; 5. kdor na zahtevo -lovskega Čuvaja nc po-kaže dovoljenja za lov po 34. členu tega zakona; 6. flan lovske -družine, ki prepusti drugemu svojo člansko izkaznico, ali gost, ki prepusti drugemu svoje posebno dovoljenje za lov; 7. kdor hodi po loviMu, v .katerem nitna pravicc -loviti, S puSko jivca javnih poti in steza ali pa z nabito puSko po javnih poteh in stezah; S, ik-dor pri striipitvi Škodljivcev kmetijskih Jtultur ravna talko malomariio ali nestro-koviijaäko, da se M«čitcna -iivjad; 9 kdor po-Skoduje al! uniči lovske naprave v loviJču, če dejanje ni kaznivo po kazenskem zakoniku; 10. kdor pri levu z lovskim orožjem, ali z drugim nevarnim lovskijn sredstjvom ogroža Sivljenje ljudi ali varnost premoženja, kolikor to ni ikaznivo po kazenskem zakoniku. PrekrSek st-ori lovska družina An se kaznuje z denarno kiaznijo d« 20.000 dinarjev: 1. Je ne odlovi ali odda predpisanega Števila žive zaäSitene divjadi (tretji odstavek S, Hena); 2. ÜC na zahtevo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora ne zniža divjadi na predpisano Število (9. Ülen); 3. če v "inatni meri zanemarja skrb za igojitev divjadi ali pustoši loviSČe ali Üc tega ne prepreči Slanom Jovske družine in pova'bljenim gostom. XII. Prehodne in kon£ne doloi^be 51. Člen Irvrini svet predpiSe določbe o Jcontroli prometa t divjadjo in z deli divjadi, po potrebi pa tudi natančnejSe predpise za izvrševanje tega zakona. 52. člen Kjer je s tern zakonom določena pristojnost okrajnega (mestnega) ljudskega odb&ra, labko ta za opravljanje posameznih zadev pooibla'Sti svet za gospodarstvo ali tajništvo za gospodarstvo', razen za zadeve po It. členu itega zakona. 53. člen Lovišča morajo biti določena in oddana lovskim družinam po določbah tega zakona najpozneje do 1. oktobra 1954. Dotlej upravljajo sedanja JoviSča lovske družine na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene po dosedanjem zak-oau o lovu. 54. člen Prispevki za lovski sklad se začnejo plačevati s 1, aprilom 1955. Skoda, storjena po zaščiteni divjadi in divjih praäiiih, ki nastane do 1. aprila 1955, se plačuje po dosedanjih predpisih. Z dnem, Jco začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o lovu a dne 11, maja 1949 (Uradni list LRS, ät. 16-91/49) in vsi na njegovi podlagi izdani predpisi, 55. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po -dbjavi v »Uradnem listu LRS«. St, U-I31/54. Ljublj-ana, dne 30. junija 1954. lavrSai'svet Ljudske skupSčine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik LjiidsVe skupščine LRS: IzvrSnega sveta Ljudske skupščine LRS: Mtha Marinko 1. r, Boris Kraigher 1. r. t)4 o ORGANIZACIJI GOZDARSTVA V KOMUNAH In^. Zdravio Turk (Ljubljana) Komuna je po oisnovni zamisli skupnost proizvajalcev, ki so neposredno zainteresirani na razvoju gospodairstva nekega določenega zaokroženega področja. Predstatvljajo področja, ki imajo iskupne osnovne interese in Jih skupaj rciujejo na demokratičen način. 2-a taksne skupnosti je važno, da razumejo svoje potrebe in da se zavedajo pomena gospodars^kega razvoja svojega področja v skladu s poitrebami Siräe skupnosti. i(Misli iz govora tov. B, Kraigherja, predsednika Izvršnega sveta LRS političnemu aktivu LJubljane, 20. X. 1Ö54.) Ce hočemo določiti pristojnost ali področje dela, ki naj bi ga v zvezi z gozdnim in lesnim gos'podanstvom v LRS imele komune (občine) in skupnosti komun (okraji) kot družbene in gospodarsko-upravne enote republike, tedaj moramo najprej ugotoviti; I. Katere koristi daje gozd ter Jedo in zakaj je na njih upravičeno zainteresiran s težnjo, da bi z razumnim gospodarstvom te kori^sti trajno obvaroval oziroma dvigal. H, Kakšne obveznosti nam nalaga gozdno an lesno gospodarstvo s staliSČa družbenih potreb in kater.e gospodarskoupravjie enote jim lahko najbolj ustrezno zadostijo. Katere korhti daj« gozd ter kdo in zakaj je na njih upravičeno zainteresiran s težnjo, da bi z razumnim gospodarstvom te korisii trajno obvaroval in dvigal. [, Vsak go-zd donaia poJeg svojih proizvodov tudi. posredne koristi, ki se jih navadno ne zavedamo dovolj. Pri varovalnih gozdovih so posredne koristi ce!o tolikšne važnosti, da narekujejo osnovni in prvenstveni namen gospodarjenja. Tu koristi gozd z varovanjem tal, s tvorbo in izboljševanjem lastne ter varovanjem produktivne zemlje v svoji okolici, z blagodejnim vpUvom na klimo in vodni režim, z vplivom na turizem, lice dežele, narodno obrambo itd. Te koristi so v interesu vsega gospctdarstva in s tem vse skupnosti. Njihova zagotovitev Je podana z obvarovanjem primerne raistlinske zarasti in rastne moči ter z odklanjanjem prekomernega in ineprav.ilnega izkoriščanja ali uničevanja. To potrebo in zahtevo navadno vsebujejo predpisi in pravna določila, pri tem pa Je potrebno, da je nadzor nad izvajanjem predpisov v rokah organov, ki imajo avtoriteto in uvidevnost zal širše interese. Zaključek: Nadisor nad gozdooi iii gozdnim gospodarjenjem mora biti o rokah upravnih enot ali organoo, ki trna jo zadosten pregled in aoioriteio, da lahko nadzor izvršujejo hidi v širšem interesu ne glede na irenuine potrebe ali koriifti posameznih krajev, kadar te nasproiujejo Štršim in oainejšim potrebam. To pa pomeni, da mora biti nadzor hkrati iudi v rokah orgaiioo skupnodi komun in republike za njihovo območje ne glede na učinkooitost nadzora, ki ga lahko izvaja komuna o svojem delokrogu- 1. Gozd daje razne proizvode bodisi za neposredno uporalio bodisi za predelavo, Det teh proizvodov služi za kritje lokalnih potreb prebivalstva in obrti. Kot glavni proizvod v raznih oblikah in za razne svrhe nastopa les, kot stranski proizvodi gozda pa paša, stelja, vejnik (v kolikor razumno gozdno gospodarstvo dovo-ijiije) itd. Del gozdnih proizvodov, predvsem višek lesa, pa je namenjen Široki potrebi raznih vrst industrije in predelave lesa. Komuna je na gozdnih proizvodih zainteresirana neposredno zaradi kritja svojih potreb, širŠa skupnost pa zlasti zaradi surovin za Industrijo, Ta pa ni povsod porazdeljena enakomerno in v skladu s svojim surovinskim zaledjem ali zaledjem posamezne komune. Za neke vrste industrije predstavlja surovinsko zaledje vsa TOpublika (na primer furnirski, ccIulozni in jamski !es). Gle4e proizvodnje in potrošnje lesa moramo ločiti državne gozdove in gozdove splošnega ljudskega premoženja .(SLP) od zasebnih, kmečkih gozdov. Lokalne natu-ralne potrebe so v naŠi republiki skoraj v celoti krite iz zasebnih gozdov ter je njihovo kritje iz gozdov sploänega ljudskega premoženja samo neznatno in zgolj slučajno (maloprodaje). Obratno pa so tudi zasebni gozdovi v mnogo vcČji meri upoštevani pii kritju širših potreb, zlasti če se v lesnem gospodarstvu vodi razumna politika, ki narekuje dosledno vaTČevaiije z lesom in njegovo gospo da mostno uporabo v prvi vrsti tam, kjer st more najveČ prihraniti. Podeželje pa je eden izmed največjih potrošnikov lesa. Komima je torej neposredno zainteresirana na kritju potreb svojega prebivalstva, za kar pridejo v poštev zasebni gozdovi. Zainteresirana je tudi, da se z viški lesa iz zasebnih gozdov in z lesom iz g-ozdov SLP krijejo potrebe njene iJidustrije, ki spada v to surovinsko zaledje. Viške lesa pa mora prispevati tudi širša skupnost, ki mora skrbeti za racionalno kritje potreb po lesu in lesnih proizvodih vsega prebivalstva in gospodar-stva ne glede «a to od kje les izvira in mora v tem smislu vplivati, da so krite najprej najnujnejše potrebe, Manj važno in manj koristno sc mora umakniti važnejšemu in koristnejšemu. Na lesni siirovini so zajinteresirane vse gospodarske panoge, ki jo nujno potrebujejo v svojem obratovanju. Vendar so potrebe mnogio večje, kot je na razpolago lesa. Zaradi tega mora ustrezno politiko gozdnega in lesnega gospodarstva voditi predv^sem republiški -organ v povezavi z zveznim organoro in jo koordinirati z delom v skupnostih komun in v komunah. Izkoriščanje paŠe, stelje in drugih postranskih gozdnih proizvodov, ki jih uporablja prebivalstvo komune, lahko urejuje komuna, ki skrbi, da se krijejo najprej najnujnejše potrebe, kadar proizvodov ni dovolj za vse. Izkoriščanje mora biti seveda v skladu z razumnim gozdnim gospodarjenjem, kar mora načelno določati in nadzirati višja uprava, to je skupnost komun, l&kljucek: Potrebna je enotna in naiširšim inieresom usirezajoča politika gozdnega in lesnega gospodavsioa, ki jo mora vodiii republiški organ (Republiška uprava za- gozdaraton) s pomočjo skupnosti komun in komun. V skladu s tem potrjuje perspektivni plan gozdnega in lesnega gospodarstua. republike njena ljudska skupščina, skupnost komun pa enak plan za njeno območje. Z naaedeno politiko je poaezan tudi 7iadzor nad izvajanjem določil in predpisov. 3. Gozd prinaša finančne dohodke od prodaje lesa in drugih proizvodov. Dohodki pa se morajo v prvi vrsti vračati v gozd za dvig njegove proizvodne zmogljivosti, da bi se izboljšalo oskrbovanje gospodarstva z lesom. Do njih ima komuna le omejeno pravico, saj ni samo njena zasluga, oziroma slabosL, če so gozdovi nekje finančno aktivni, drugod pa pasivni. Iz dohodkov aktivnih je treba kriti tudi izdatke za pasivne gozdove. Danes skrbijo za to okrajni ljudski odbori v svojem območju, še zlasti pa republika v republiškem mev.iJu, upoštevajoč prvenstvene in stvai-iie potrebe v okviru okrajnega in lepufcliškega družbenega plana. V gornji namen so ustanovljeni vepubliŽki ter okrajni in obEinski skladi za obnovo gozdov. {Občinski skla.di so pravzaprav manj stvarna in z^olj demokratična participacija potrebnih sredstev, ker so po potrebi dotira-ni in se v vsakem slučaju trosijo le po odobrenem planu potreb). Del sklada, ki je bil formiran pri sedanjiK okrajn.ili ljudskih odborih mora torej pr&iti kot prispevek v republiški sklad. Tako se z gledišča republike in po danili možnostih in potrebah dohodki in bremena najlaže raKdclijo. Medtem ko se pii lesu .splošnega ljudskega pvemoSeorija. praviloma plačuje v sklad ves Cisti utržek za les na panju, plačujejo vanj zasebni gozdni posestniki na, podl&gi cenika in vrednostnih razredov gozdov določeni prispevek. Komuna, Icamor spadajo posestniki, je najbolj poklicana, da pravilno razvrsti gozdove v vrednostne razrede, ki odrejajo plačevanje različne višine prispevkov. Zaključek: Gozdni sklad pri sedanjem oh'ajnem (me^fnem) LO bo najbolj ustrezal skladu pvi shupno^ii komun, da hi se zados/ile najbolj rentabilne potrebe njenega območja, Konnnuun pči naj bi bilo prepuščeno razvrščanje zasebnih gozdoo d vrednostne ruzrede ter zaračutmoanje in zbirna je določenih prispenkoo. Skupnosti komuji bi pri tetn skrbele za pnwUno razmerje oziroma za koordinacijo med komun umi. i. Gozd prinaša dohodke od dela v gozdni proizvodnji, pri oblikovanju in transportu gozdnih proizvodov ter od vseh s tem zvezanih del in naprav. Ti doliod-ki se porajajo brez ozira na to, ali proizvodi slutijo blfig-ovnemu prometu ali lastni potrošnji lastnikov. Komuna in delavstvo, ki dohodke ustvarja, imata piva pravico do onega presežnega produkta dela, ki ostane potem, ko so bile odvedene razne davščine v kori.st širše skupnosti. Komuna naj bi sprejela te dohodke v obliki davka na dobiček ali kako drugače. Ce razširja določeno gozdarsko podjetje svojo dejavnost na območje več komun, naj bi se izdelal obračun dohodkov za vsako komuno posebej. Skupnost komun pa naj bi s stališča gospodarske potrebe in moči posamezne komune odrejala višino njihovega part i cip i ran j a na teh dohodkih. Ker se večji del dohodka od lesa oziroma dela z njim ustvarja v industriji, je razumljiva težnja komun, da bi bil ves les predelan na njihovem območju. Te težnje pa mnogokrat nc morejo bili upoštevane aU pa nasprotujejo .^irSemu interesu, ki zahteva, da se krijejo prvenstveno potrebe žc obstoječe Industrije, bodisi da nima dovolj lesa v lastnem območju ali pa je po svojem značaju vezana na Širše ali celo na republiško surovinsko zaledje {ccliilozni, jamski les itd.J. Pri tem vprašanju se najbolj živo čutijo lokalne, partikularistične teiSnje, ki so preoake, da bi upoštevale takšne širše potrebe in ukinjale one kapacitcte, ki jih imamo dovolj ali celo preveč, ne dopuščajo pa tudi premeščanja v ustreznejša surovinska območja. V tem sluEaju mora take probleme, ki segajo v politiko splošnega gozdnega in lesnega gospodarstva in ker je surovinsko gozdnogospodarsko območje po svojem obsegu mnogo bližje skupnosti komun kot posamezni komuni, reševati skupnost komun v skladu z republiško linijo in potrebami. Bolje je vnaprej odpraviti ncosnovane težnje, kut pa dati povod poznejšemu nezadovoljstvu. Pri tem velja naglasiti) da se je javnost preveč navadila na prekomerno izkoriščanje gozdov, pri tem pa premalo uvidela, kakšne utegnejo biti posledice tega izkoriščanja. Z razvojem gozdnogospodarske zavesti, z vskladitvijo potrošnih kapacitet s S:urovinskimi zaledji in ko bo na razpolago tudi potreben strokovni kader, ki ga danes močno primanjkuje, bo sčasoma možno odstopati komunam vedno veČ kom- pttenf, xlasti tam. kjer ne bo bistvene razlike med obmofjem komune in gozdno-Rospodar-sko enoto. Zaključek: Skupnosti kojmin naj pripade naloga, dä z družbenim planom in s stališča gospodarske moči in potreb posameznih komun, odreja višino pariicipiranja posameznih komun na dohodkih od gozda, upoSieoaje pri lern gospodarski razvoj zaostalih komun, kakor se to izoaja t? dr^tiojiem merilu glede na republike. Prao tako naj o smislu splošne politike gozdnega in lesnega gospodarstva skupnost komun odloča, katerim potrebam po lesu. naj prvenstueno zadosti oziroma kakšne vrste predelaoa naj se razvija na njihovem območju, d& bi se ukinile odvisne in neumestno uporabljene kapacitete. Kakšne obveznosti naro nalaga gozdno in lesoo gospodarstvo s stalisi^a družbe~ nih potreb in katere gospodarskoupravne enote jim Jahko najbolj ustrezno zadostijo. 5. Nali g'OKdovv so tako izčrpani, da izkoriščamo sedaj komaj okoli 50% proizvodne moči gozdnih zemljišč. Vendar pa jih zaradi potreb po lesu, ki daleč presegajo gozdno amogJjivost, in kljub zahtevi po ravnovesju Še vedno izkoriSčamo prekoi prirastka. Da bi mogli dvigniti prirastek, je potrebno povedati lesne zaloge ?, gozdovih, to pa za določeni čas zahteva zmanjšamje izkoriSEanja in temu dosJedno tu-di zmanjšanje potroSnje lesa. V zasebnih gozdovih, ki so rajboJj prizadeti, slJi k pretiranemu izkoriSČajiju ne le neposredna potreba po lesu, ampak tudi finančni dohodek od prodaje lesa. Grozi nevarnost, da se bodo koristi gozda še zma-n j Sevale. Negospodarska uporaba lesa, zlasti na podeželju, otežkoČa tudi alimentacijo industrije io zmanjkuje njeno zmogljivost v Škodo narodnega dohodka. Obstoječe predpise o omejitvah izkoriščanja gozdov je težko izvajati, kajti raznolikost posameznih gozdov zahteva individualne ukrepe, ki jih je zaradi številnosti gozdnih parcel fudi težico nadzirati. Potreben bi bil Številen strokovni kader z ustrezno kvaliteto, ki ga pa imamo veliko premalo. Ponekod dela na terenu še vedno strokovno in deloma tudi moralno pveäibek kader, kar nam narekuje skrb, da ne sme biti odvisen od neposrednega okolja, Gozd torej zahteva, da se- izkoriščanje izvršuje le v mejah in s težnjo dviganja prirastka. Da bi temu zadostili, je vzporedno treba izvajati ukrepe glede varčevanja in nadomešča-nja lesa. Kot nadomestilo služi navadno material, ki je v rokah drugih gospodarskih panog. Pri izkorižČanju pa je treba gledat! na to, da za sečnjo sekamo predvsem tisto drevje, ki je z vidika gojitve gozdov najbolj primerno (sanitarne sečnje). Poleg tega je ireba sečnje raizporediti po vsem gozdnogospodarskem območju tako, da ustrezajo strokovnim načelom. Vse navedene naloge se lahko izvajajo samo na ustrezaj očem območjii, ki pa presega meje komun. Zato navedenih ukrepov ne gre prepuščati komunam. Zaključek: Skupnost komun bo (ob sodelovanju z republiškimi organi) bolje izvrševala naloge n zvezi z usmerjanjem iJi izvajanjem, racionalnega gospodarjenju z gozdovi, kot bi to mogla ^storiti komuna. Ö, Zaradi navedenih dejstev je treba z gozdovi gospodariti po sodobnih strokovnih načelih, kar je zvezano s potrebo po kvalitetnem strokovnem kadru. Uspehi in neuspehi gozdnega gospodarjenja se pokažejo šele po dolgih desetletjih in razumljivo je, da je storjeno škodo težko popraviti. To je ena najbolj značilnih j)ii tudi ncvšeil tudi ves strokovni kader osredotočen pri skupnosti komun ali v komunah, temveč naj bi bi! razporejen po terenu tako, kot najbolj ustreza izvajanju nalog. Zaključek: Poleg gozdarskega organa d komuni, mora funkcionirali uprava za gozdärsioo pri skupnosii komun (okraju). Kompetence med njima je irebü randeliii po omovnih nitčelih gozdnega gospodarstva fer o zoezi a konkretnim ob-iegom gozdoo in intenziotiosijo gozdnega gospodarjenja. Politika gozdarskih kadroo in skrb zA njihoi? razooj mora hiU a skladu s potrebami republike osredotočena pri skiipiwaii komun. Strokooni kaxler naj se riizinesii na ieremt tako, kakor ušireza konkretnim, potrebam z uidika skupnosti komun. Glede na pomanjkunje kadra je za prehodni cas priporocljioo in ume.-stno, da se najprej osnuje upraoa za gozdarstvo pri skupnosti komun in šele nato organizirajo ustrezni organi ali upraoe za gozdar.^-ioo pri komunah, da bi se tako z ra^položijioim kadom kar najbolje zagotovilo nemoteno in kon-tinuirajio poslooanje. 1. Smotrno in rarionahno je mogoče gospodariti samo v gozdnogospodarskih (gravitacijskih) območjih, ki jih v največ piimerih narekujejo terenske oziroma topografske prilike kot njihovi stalni temelji. Na podlagi teh sestavljamo in v določenih obdobjih izpopolnjujemo ureditvene elaborate, ki predvidevajo za obdobje 10 dü 20 let vse, kar je za uspešen razvoj potrebno, ter ves čas zasledujemo izvajanje in dosežene uspehe, ki so hkrati podlaga la občasne izpopolnitve. Čim bolj so gozdovi izčrpani, tem bolj moramo pri vseh strokovnih posegih gledati na celotno območje. Ker pa se meje gozdnogospodarskih področij nc krijejo z upravno-teritorialnimii, segajo gozdnogospodarska področja večinoma na Širše območje, kakor ga zajema ena komuna, osjiro-ma segajo v veČji ali manjši meri v več komun. Najbolj pogosto se to dogaja prav v gozdovih, kjer potekajo administrativne meje z vrha na vrh in v glavnem razmejujejo samo gozdove. Zgrešeno bi bilo zaradi teh neskladnosti razbijati gozdnogospodarska območja, IcmveČ je boJje, da sčasoma popravimo administraitivne meje, kar bo koristilo ne le gozdarstvu, ampak splošnemu gospodarstvu. Dohodki posameznih predelov gozdnogospodarskih območij, ki interesirajo posamezne komune, pa se lahko izkažejo ločeno, kakor se jc zc doslej prakticiralo v podobnih slučajih. Ker se meje gozdnogospodarskega ob- moč ja fM»lj pribliJxijejo teritoriju skupnosti komun kot posamezni komuni, govori tudi ta okolnost za ifosidiirsko upravo pri skupnosti komun. Zaključek: Poleg upraonoieritorialnili meja naj gozdnogospodarska oh-niočja. obdržijo lastne meje, kot to narekuje smotrno gozdno gospodar/ttuo. Glede na &pIoŠni interes ho treba administraHone meje popraviti zlasti iam, kjer tangirajo samo gozdove, 8. Gozdna gospodarstva, ki opravljajo operativno delo v gozdovih SLP in zajemajo eno ali več gozdnogospodarskih območij, kar je razvidno iz že apredaj navedenih načel, so sedaj upravno podrejena opravam za gozdarstvo pri okrajnih ljudskih odborih. Administrativne meje komun bodo v mnogiih primerih sekale nrondirane gozdove na več delov, v kaiterih pa moramo zaradi smotrnosti skupno gospodariti. Iz tega izhaja potreba, ki je bila ugotovljena že v prejänji toČki, naj EC gozdna gospodarstva ne cepijo po komunah, temveč naj se teritorialno ravnajo po ustreznih gospodarskih kompleksih v skladu z načeli gozdnogospodarskih območij in naj bodo ipodrcjena skupnosti komun. To je toliko bolj pravilno, ker služijo gozdovi SLP skoraj izključno blag.ovnemu prometu oziroma kritju ŽirSih potreb industrije in podobnih potrošnikov in nosijo g^lavno breme njihove alim&n-tacije z lesom. Navedeni potrosnikd lesa pa so dislocirani in ne sovpadajo ponekod nili s skupnostjo komun, a kje šele s komunami. Zaključek: Gozdmi gospoda.rs(on, ki imajo operaiivo o gozdooih SLP, naj obdržijo sdoj ieriiorij po načelu gozdnogospodarskih območij in naj bodo upraono podrejejia skupnosti tomiin. kakor .so sedaj okrajnim LO, oziroma njikooim upravam za. gozdarstvo. 9. Lesno surovino je treba Čimbolj oplcmen-ititi, da bi se tako varčevala in bi se ustvarjale večje vrednosti. Sodobni tehnološki postopki pa zahtevajo večjo koncentracijo surovine, da se njihove razmeroma visoke investicije čimbolj izplačajo. Na primer; za kemično predelavi) bukovine je v Sloveniji potrebna in tudi zadostuje ena tovarna. Glede na sedanje stanje pa je naša lesna industrija preveč razdrobljena, kar gre zaradi presežkov žagarskih kapacitet v äkodo smotrnega izkoriščanja osnovnih sredstev in izkoriščanja ostankov ali odpadkov, Konsotidira-nje industrijskih kapacitet po stvarnem surovinskem zaledju pa se bo moglo uspešno doseči samo z obravnavanjem tega vpraSanja v merifu surovinskega zaledja, ki je sorodno z gozdnogospodarskim območjem. Iz tega sledi, da more za lesnoindustrijska podjetja, ki v mertlu komune niso lokalnega pomena, v soglasju z organi republiškega merila, sam-o skupnost komun urejevati konsolidacijo in vplivati na ustrezen razvoj. Potemtakem zopet sledi zaključek, naj bo uprava za gozdarstvo pri skupnosti komun, ki je v skladu s politiko gozdnega gospodarstva dolžna presojati in voditi politiko lesne predelave in vsklajevanja kaipacitet. Zaključek: Skupnost komun naj v sklada s splošno politiko f^ozdnega in lesnega, gospodarstva skrbi za vsklajeuanje lesnoindustrijskih kapacitet iri potrošnje lesa s .<;urooinski!n zaledjem ter vzporedno s ieni vpliva na ustrezen razvoj in koncentracijo lesne industrije. 10. Za uspešno presojanje uspehov in neuspehov gospodarjenja in za vse nadaljnje ukrepe je potrebno zbiranje podatkov 2a anaJize. Podatke pa nam mora nuditi statistika. Tn ker so ti .podatki potrebni komuni in skupnosti komun, vsaki za njen delokrog, morata obe imeti organizirano ustrezajoČo službo. Zaključek: Pri skupnosli komun in pri komunah je potrebno vodenje ustrezajoče siatisdke za dotiČni delokrog. Zbiranje podatkov mora biti prikrojeno sivarnim analitičnim potrebam. II. Splošni zaključek. Komunam In skupnostim komun naj se dodelijo kompetcnce, ki izhajajo iz sprednjih analiz in ugotovitev. Kjerkoli se teritorij komune v grobem pokriva z gozdnogospodar-skim območjem in Če je na raizpolago dovolj strokovnega kadra, se kompetencc skupnosti komtin lahko takoj ali .postopoma prenesejo na komune. Kjer pa taki pog'oji se ne obstojajo, je paČ priporočljivo, da obdržijo sku.pnosti komun veČ kompctenc. Saj so skupnosti sestavljene iz krwnun, ki bodo v tej povezavi lahko vplivale na zadostitev svojih potreb, čeprav z večjim upoštevanjem potreb širše skupnosti. S tem pa nikakor ne morejo biti okrnjeni ugled in gospodarske potrebe komune, saj gre za vzročne interese SirSe skupnosti, katera je komuna temelj in ki je zategadelj komuni pravtaiko pni srcu. Vrh tega pa bi bila demokratična obČutljiv-ost bolj prizadeta takrat, ko bi hilo treba pozneje koimunam prvotno dodeljene pravice jemati. Zdi se namreč, da je odvzemaTije bolj graje vredno, kakor pa zadržano dajanje. V postopnem dodeljevanju večjih kompctenc komunam, vJtcväi razpoložljivi kader, in v ureditvi drugih pogojev, pa bodo komxjne vsekakor našle vzpodbudo za boljše neposredno gospodarjenje. Po obravnavanju vprašanja organizacije gozdarstva v komunah je Druätvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industriije LRS na svojem plenumu dne 6. novembra 1954 prišlo do naslednje razdelitve kompctenc med skupnostjo komun (okraji) in korounaraii (občinami); A. Skupnost komun 1. Politika gozdnega in lesnega gospodarstva na svojem obnrujčju. 2. Sktb za sestavljanje in izvajanje perspektivnih planov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. 3. Skrb za izdelavo dolgoročnih gozdnogospodarskih ureditvenih načrtov in njihova predloiJitev pristojnemu organu v odobrenje. 4. Potrjevanja Jetnih gospodarskih planov o gojitvi, varstvu, izkoriščanju gozdov in gozdnih gradnjah za področja posameznih komun ter potrjevanje letnih predlogov gozdnogospodarskih organizacij. 5. Urejanje participacije dobička od poslovanja gozdnogospodarskih organizacij na podlagi družbenega plana posamezne komune. 6. Vodstvo gozdnega katastra ter statistike in evidence. 7. Upravljanje z okrajnim gozdnim skladom ter skrb za sestavo in odobravanje predidgov o dohodkih in Izdatkih gozdnega sklada posameznih komun. 8. Določanje višine dotacij komunam iz sklada za obnovo gozdov in v okviru njihovih planov gojitve gozdov in gozdnih gradenj. 9. Posli finančne inšpekcije na področju obračunavanja in zbiranja prispevkov za gozdne sklade. 10. Skrb za pravilno urejanje odnosov med gozdnim in pašniškim gospodarjenjem. 11. Vodstvo kadrovske službe za vse lokalno državno strokovno in upravno-tehnično gozdarsko osebje, skrb za njihovo strokovno usposabljanje, nastavljanje gozdarskega osebja in skrb za gozdarsko prosvetno delo med ljudstvom. 12. Opravljanje vseh ostalih upravnih poslov s področja gozdarstva, ki spadajo v pristojnost skupnosti. 13. Upravljanje goadov sploSiiega ljudskega piomoženja, 14. DoloSanjc in sp^en^injanjc gozdarskih revirjev in logarskih okolišev. 15. Potrjevanje predloga komune o gozdnih vrednostnih razredih zaradi odmere prispevkov v gldni panji bodo nudili jelčicam odličen humiis.Glcde na navedeno je razumljiva moja ngtovitev, da odpada v začetku rasti na jelko, ki se je uveljavila na trhlem panju ali na deblu ok. 'A od števila vseh naseljencev na smreko pa Med poinejäo rastjo se odstotek obrne v korist jelke, £e gre pri tem za nizke panje in če je sestoj sklenjen. Kot je bilo že rečeno, se jelovje v pragozdu redno ali normalno obnavlja v skupinah na trhlih deblih in na Štorih. Naj navedem kot primer pragozdni rezervat Stojna v oddelku 14 GU Kočevje, kjer sem prakticiral pred 20. leti, in ki je kot jiragozd obstojal do leta 1949, Bil je to meSani sestoj jelke, bukve in smreke Jelov mlaj se je uspesno naselil na nizkih trhlih panjih Na trhlem jelovem deblu sc je v^ne;;dila Jelkina mladica se je uveljavila v zajedi skupina jeliic, razporejena vzdoLi debla iia panju v vrsto V vsej svoji krasoti in veličastnosti. Zdrava, jedra jelova debla so segala v višino do -40ni in bila debela do 2 m. V pi ago?du so se sušili in razpadali drevesni velikani, ki jih je poruSil veter ali sneg. Tu in tam so štrlela v zrak tudi na pol trhla ali na pol segnita debla prastarega drevja in čakala poslednjega udarca vetra, da se zvaiijo na tla in pripravijo tako prostor za kaljenje novega semena. Tako so nastajale v sicer sklenjenem pragozdu jase, na katere je prodirala močnejša svetloba, la na takSnih manjših ali večjih pragozdnih jasah je kmalu vsniknil pod veličastnim drevjem bujen pomladek. Na trhlih deblih, dolgih 30 do 40 m, ki so ležala križem po tleh, je oživljal nov gozdni naraščaj. Na stotine mladik jelČic in bukvi C približno enake starosti je raslo na razpadajočih deblih, ali pa tarn, kjer so debla že strohnela, in tako so vedno znova nastajale prirodne miniaturne gozdne (Ircvesnicc, zasejane z je lovi m in buUovim pomlad kom. Tako se je, pi-epuščen sam sebi, obnavljal pragozd, živeč in odmirajoč po zakonih prtrode, med njimi tudi po onih, ki sem jih Kgoraj opisal na podlagi svojih terenskih ugotovitev. V pragozdu je arak vedno svež in vlada zaiiäje s posebnim notranjim gozdnim podTiebjem, ki je potrebno za naravno pomlajevanje jelke, saj so veter, neiiadostna toplota in spremenjeni edafski činitelji glavni zaviirald naravne pomladitve. Omeniti je še treba, da so pragozdna tla v gozdno vzg^o j nem in bioloSkem smislu tako popolna, da je prirodno pomlajevanje v njem odvisno le od enega samega faktorja in ta je: svetloba. V že omenjenem člantu Jože Turk nato razlaga: »Ce take terene, kjer se jelka lepo razvija in pomlaja, primerjamo s tereni, kjer se slabo po mlaj a ali sploh ne pomlaja, vidimo, da vzrok, slabega poinlajevanja ni niti v geoloäkih, niti v klima-tičnih razmerah, niti v terenski ekspoziciji in nadmorski viSini, da vzrok tudi ni v naravnem kolobar j en ju drevesnih vrst, saj se nanaSajo vsa opažanja na prirodna jelova rastižca. V^rok za slabo pomlajaiije mora,mo iskati v nepravilnem izkori-šSanju prebiralnih jelovih sestojev, jmešanih z drugimi drevesnimi vrstami«. Daije piscc trdi, da primanjk\ije jelovcga pomladka samo zato, ker tvori večino lesne zaloge le en debelinski razred, ki je strnjen v gost sklep kroSenj brez polnilnega sloja. Menim, da se je v tem sestoju nakopičil pod gostim jcd/jvim sklqiom kroScnj enega samega debelinskega razreda moüno kisel in surov humus, ker vsebujejo odpadle iglice smolo in druge snovi, ki teSko prepercvajo, gosti sklep kroženj pa je zadrževal svetlobo in toploto, da ni mogla pospeševat! razkroj mrtvega organskega sloja. Odpadle iglice se ibijejo v kompaktno plast, skozi katero težko prodira zrak. Ce je v tleh sicer dovolj vlage toda premalo svetlobe, toplote in zraka, primanjkuje bakterij, ki razkrajajo surovi humus. Kjer pa se ustvarja kisli humus, seveda ne more biti dobrib gozdnih tal in ne prtrodncga pomladka, ker obilica surovega humusa zavira zakoreninjen je in rast jelovih klic. V obravnavanem primeru pa jc možna še ena razlaga pojava, zakaj se jelka v sestojiu ni mogla pomlajevati. Tla so bi i a namreč presuha, ker do njih aaradi gostega sklepa kroSenj ni prodiralo dovolj padavin. Jelka v svoji krošnji lahko namreč zadržuje ok. 60% skupne količine vseb padavin. Zato se tla lahko tako močno izsušijo, da se koreninice mladih fclic in mladic posuše in odmro. Jože Turk v obravnavanem Članku nadaljuje: nCe z razmotrivanjem posežemo nazaj v gospodarjenje gozdov pred 20, leti in le dalje, vidimo, da so biti gozdovi po eni strani žrtve trgovinskih razmer, po drugi strani pa žrtev miselnosti posameznih gozdnih posestnikov. Povsod pa ugotavljamo, da je narava bolj pomagala tistim posestnikom, ki so močneje posegli^ v lesno zalogo, kot pa onim, ki so hranili v g®zdu velike zaloge.« Pri tem razglabljanju je pisec najbrž mislil na kmečke gozdove, med katerimi «o nekatere lesni trgovci intenzivno iakoriŠčali, ker je bil kmetovalec zadolžen in so ga tlaČiii visoki davki. S tem v zvezi je treba še pojasniti, da je na primer v nedržavnem sektorju kočevskega okraja na površini 23,297 ha nad 2S,000 gozdnih parcel. Povprečno odpade torej na parcelo po Ü,85ha. Cc upo* števamo, da so nekatere parcele Široke ie po 3 m, pa tudi druge niso dosti širše .in pri tem dolge do 300 m, nam postane jasno, zakaj se je jelovje z intenzivno sečnjo na nekaterih parcelah v kmečkih gozdovih dobro obnavljalo. Vsi kmetje na svojih gozdnih parcelah niso sekali istočasno in enako intenzivno. Eni so posekali več, drugi manj, nekateri pa so hranili v gozdovih velike lesne zaloge. Ta raznovrstnost gospodarjenja na malih površinah jelki zelo ugaja, ker se v naravi naseljuje neenakomerno, nikoli ae na večjih površinah in v časnovno različno zasejanih skupinah, tako da se v matičnem sestoju razvija različno staro mladje. Kmetje so sekali tudi .na golo. Ce si prcdočiino maiijäe taksxie poseke {na primer do 10 m širine), je takSno gospodarjenje imelo značaj postopne sečnje, ob kateri sc jelka v dolgem pomladoem razdobju prav lepo pomlajuje. Sečnje, ki so jih javajali kmetje na svojih parcelah ha različne naČine (proge, kolobarji, prebiralni način), jelki ustrezajo, ker je takšen način obnavljanja močno podoben prirodnemii gozdu in jelovemu pragozdu. To-obliko je narava ustvarjala v teku tisočletij in jo je treba kar najbolj upoštevati ter se po njej ravnati. Tako nam postane jasno, zakaj se je jelka, čeprav so bili njeni gozdovi intenzivno izkoriščani, bolje ohranila v kmečkih kot v državnih gozdovih, ki so bili Na razpadajočem Štoru sc je naselila in utrdila družina jelčic. Posnetek k bil napravljeir 5. septembra 1954 pri Jelenovem studencu na Mestnem vrhu gospodarsko urejeni in težili k enakomernim obllkara sestojev, ki pa jelki ne pri j a jo. Oe bi v državnih gozdovih S starim in prastarim ter več ali manj enoslojnim drevjan na velikih površinah, tako gospodarili kot v kmečkih — kar se je na žalost pogosto dogajalo — bi svetloba, veter in dež spridili tla in uničili mikroorganizme, ki jih vsebujejo, V takih tleh seme ne more kaliti, ker mu ne nudijo za to potrebnih pogojev. S pomočjo te razlage nam bo tudi mogoče najti odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja Viljem Kindler v svojem Članku: »Se o jelo-vem pomladku« (Gozdarski vestnik ]953/5), ko piše: »V revirjih Javornik in Jurjeva dolina so bili nekateri oddelki v preteklosti zelo intenzivno izkoriščani, sklep pretrgan, tako da ima svetloba povsod dostop do zemlje, preteklo je dovolj 5et, da se je humus razkrojil, po tleh pa se je razbohotil plevel, toda o jelovcm pomladku oziroma mlaju ni niti sledu. Drevje, ki obraŠča to ploskev, je v najlepši dobi za semenitev in iz vsega tega bi morali sklepati, da v letih semenskega obroda jelka bogato podseje te precej redke, toda za zaščito mladih jelčic Še dovolj strnjene gozdove. K temu bi piipomnil, da so bili gozdovi v revirjih Javornik. Jiirjeva dolina, Snežnik in Maäun v preteklosti gojeni po prebiralnih naJelih (razen nekaj že prej omenjenih oddelkov, kjer je bilo izkoriščanje preinten^ivno). toda kljub temu se ravno v teh gozdovih jelka slabo razvija alt pa sploh ne pomlaja oziroma jelov po-mladek izgineva«.' Ce upoStevamo Je znano dejstvo, da je jelka zelo obEutljiva za svetlobo, pripeko in mraz ter da ji -posebno ugaja notranje gozdno zatišje, je intenzivno izkoriščanje državnih gozdov v navedenih oddelkih, ki so obsegali najmanj po 60 ha. omogočilo -sončni pripeki premočan dostop do tal in nepovoljno delovanje na življenje bakterij. Tvorila sta se ozon in supcroksid, ki uničujeta bakterije. Premočna sončna svetloba je povzročila zapleveijenje gozdnih tal in je paralizirala delovanje mikroorganizmov, ki razkrajajo surovi humus, delujejo na razpadanje organskih substanc, na nitrifikacijo v tleh itd. Proces pomlajevanja je torej tudi v tem primeru preprečila nepravilna sečnja, ki je omogočila spremembo edafskih razmer ter premočan dotok svetlobe do tal, kar je bilo bolj po volji plevelu koL jolovemu pnmladku. V tem primeru se je v nasprotju z Že spredaj navedenim načelom sekalo jclovje enakomerno in istočasno na velikih površinah, tako, da sestoj ni imel različno stare predrasti, ki je za jelko značilna in varuje pcsmladek pred pripeko in vetrovi. Zatišje s posebnim notranjim gozdnim podnebjem je bilo na ta način poruSeno. Vzrok neuspehu naravnega pomlajevanja je večkrat ne samo intenzivno dovajanje svetlobe, ampak tudi pomanjkanje ogljikovega dvokisa v tleh, ki pa je za asimilacijo mladih klic in mladic neobhodno potreben. Da ga ■pridobimo, je potrebno, da pomlajevalni površini zagotovimo prirodni razkroj humusa in mirno ozračje Jelov pomladek .potrebuje pri tleh enakomerno vlažno in toplo grozdno klimo. Pri dihanju gozdnih organizmov, predvsem pri dihanju gliv in bakter.ij, ki živijo v gornjih plasteh tati, pa se nabira v zraku jjgljikov dvokis. Po toplem dežju, ki poživi delovanje bakterij v tleb, je količina ogljikovega dvoki.sa večja, njegov odstotek je v gozdu največji v neposredni bližini tal, in sorazmerno z višino od začetka naglo nato vedno počasneje pada, najmočneje pa zaradi asimilacije v drevesnih krošnjah. Ugotovili so, da že neznatno povečanje količine ogljikovega dvokisa v zraku zelo poveča asimilacijo. Ker vsebuje zrak v gornjih taiiiih slojih večjo kancentracijo ogljikovega dioksida, je torej tudi v prilalnem sloju zraka več ogljikovega dioksida kot v višjih slojih okrog drevesnih krošenj. Za rast in razvoj po-mladka je zelo važno, da ta faktor, ki je za asimilacijo neobhodno potreben, nc pade pod minimum. Meseca maja 1951 je bita v zvezi z vprašanjem privodnega obnavljanja jelovja organizirana ekskurzija DiT GLl LRS v Kočevski Rog. Narava je zascja;a površine, kjer se je jelka zelo slabo pomlajala, z bukovim semenom. To je obilno vzklilo in prekrilo z bukovjem praznine, ki so nastale zaradi sečnje bukev v teh mešanih sestojih jelke in bukve. Glavni vzroki premene drevesnih vrst so v sestavi tal. S spremembo talnih razmer pa se ustvarjajo pogoji za razvoj drugih drevesnih vrst, kar kaze tudi primer Kočevskega Roga. Priporočam, da se v vseh navedenih primerih v Kamniški Bistrici in Snežni--škem masivu pregleda, če se ni morda jelov pomladek pojavil in obdržal na tililih deblih podrtih dreves iu trhlih panjih tistih gozdnih oddelkov, kjer se jelka pri-rodno ne more obnavljati zaradi spremembe edafskih Einiteljev, katere začetek sega že več rodov nazaj. Sele potem bo mogoče na najbolj enostaven način ugotoviti, zakaj seme na ustrezajočih jelovih rastiščih ne kali. Na vsak način pa so za reSitev zastavljenega vprašanja in za sptoSno obnovo gozdov potrebni podatki o zarasti, sklepu, debelinskih stopnjah, ekspoziciji, nadmorski viäim, starosti, masi v ha, pomladku (g-ostota, razširjenost, kakavost), o sloju gjrmifcvja, o vrsti plevela in o l astlinstvu sploh. Poleg tega so pO'trebni še podatki o globini tal. obliki gozda, o njegovi površini, inešanosti in o dosedanjem gospodarjenju v njem. Sodobno gojenje gozdov pripisuje veJiko važnost strukturi gozda. Zato se močno zanima za strukturno zgradbo pragozda, kjer sleherno izgubo starega drevja takoj nadomesti bujni ipnmladek, ki ne dovoljuje, da bi premočna svetloba in veter imiEUa mikroorganizme v tleh in spremenila niikroklimo. Mah, ki obrašča jelov štor. Jajc skupini jeltic, ki se je v^nezdila na Jtoru. potrebno vlago Opaženo je bilo, da se jelka slabo pomlaja tudi tam, kjer je bila v drožbi 7 bukvijo močneje izsclcana. Bukovo odpadlo in še ne dovolj razkrojcno listje ustvarja v zgornjem sloju tal nepropustno p!a>st. Na njem je seme skalilo, ko sklep krošenj ^e ni bil dovolj pretrgan in je listje zato vsebovalo dovolj vlage. Pozneje se je zaradi premočnega dotoka svetlobe listje izsušilo, se začelo poČa^sneje razkrajati, samosevka pa je v tleh pogrešala potrebno vlago in zato propadla. Kjer je bukev primešana jelki samo v količini 20 do 30%, se jelov pomladek pojavlja v večjem številu, se tudi ohrani in se uspešno razvija. V družbi s smreko je jelka na slabšem, ker prenese smreka pri intenzivni sečnji več svetlobe in sc z njeno pomočjo tudi širi. Jelove samosevke, ki so se morda že bile pojavile, pa se zaradi preintenzivne svetlobe posuše in ndmro. Kakšen naj bo torej potek prtrodnega pomlajevanja v gospodarskem gozdu, da sc ne bodo pojaväjale opisane napake? Ct se ponovno dotaknemo pomlajevan ja v praffOs:du, vidimo, da se je obnavljal ludi na trhlih panjih in debüh. Tak »aČin obnavljanja v pragozdu nam daje potrebne smernice in navaja k pravilnim ukrepom za uspcSno piirodno pomlajevanje ffospodarskih gozdov, Gozdgr ali gospodar gozda posegata v gozd po začrtanem planu, da prideta do zaželenih koristi in donosov. Pri se£n.ji na golo ali pri intenzivni sečnji izkoristimo stari gozd v tolikšni meri, da med njim in novo nastalim gozdom ni več nobenih vezi. S iprirodnim pomlajevanjem gospodarskega gozda pa je v tesni zvezi pravilno izkoriščanje. Kdor upravlja z gozdom, bodi zares gojitelj, torej človek, ki ohranja rodovitnost gozdnih tal. Pri gojenju gozdov naj veljajo torej vsa pravila in zakoni prirodnega pomlajevanja gozda. Razlika med obnavljanjem v pragozdu in v gospodarskih sestojih je le ta, da se yes proccs pomlajevanja v pragozdu dogaja neredno, breznačrtno, pogosto celo nasilno in Iznenada. V gospodarskem gozdu pa delamo po določenem redu, sistematično in premišljeno. c^g^ull JCaiot 1882 — 1955 Kjer žil je go'^d so zr&sle shale sioe in burje bič bennet je d SDoj krohoi, iiL dgi-ade ... peščene paše,,, rod naš je ixbral in vrezal proe njive. Med njimi mlad Kafol se ogleduje. Zakaj je skala gozda dih prerasla? Tu hi drevesa lahko nova zrasla! Naj človek mrk ob skalah obupuje? In mlad gozdar zasadil je lopato... Glej, Črni bor rasi gozda nojn oananja, za njim pa jelka, bukeo že poganja ... Se drevca sadna,.. io diü'ilo zlato ljudem poklanja. Da še kras zeleni. ... Zdaj daroval je oset, ,, In v senco gozda mora mož jekleni. Anton Sclukar Avgust Kafol je umrl... Ob tem žalostnem sporočilu je legla težka senca na. svojce, Številne .prijatelje ia tovariše, ki so ga poznali in cenili njegovo delo. Slovenski kras, trd in neiepTOScn, hkrati pa svojim sinovom in ljubiteljem hvaležen in zvest, Kafolov kras, ki mu jc skoraj šestdeset !et zvesto služil ter mu vedno znova dajal darove in dragocene ustvaritve, je slednjič terjal še njegovo poslednjo žrtev — življenje. Srce, ki je vse življenje predano izgorevalo v ljubezni do težko prcizkušanc domovine, jc sredi nezmanjšanega prizadevanja za blagor svojega ljudstva iznenada omagalo. Kafolov značilni trdni korak, ki je premišljeno in neutrud- Ijivo prekriSaril sleherno ped ktaSkih kaiTieniŠč, pustih goljav pa tudi skromnih vrtač in sončnih vinorodnih pobočij, je za vedno zastal. Njegov odkriti in ponosni pogled, ki je izžareval Avgustu svojstveno toplo prisrčnost, poslej ue ho več objemal daljnjih obrisov ljubljene kraSke pokrajine od visokih vrhov do obalnih obzorij. Za vedno je ugasnil... Tovariš Kafoi nas ni zapustil, kot navadno umirajo možje, ki imajo za sabo plodno življenje, utrujeni in upehani. Omahnil je popoln v svoji živahni in neizčrpni misli, vedno čudovit v svojem ustvarjalnem poletu, kot bi mu utrudljiva življenjska pot ne potekala v neprestani borbi v najtežjih okolnostih usodnih zgodovinskih dogajanj. Do skrajne mere dosleden in brezkompromisen je bil tovariš Kafol vedno tesno povezan s svojim kraSkim ljudstvom v borbi Ka njegov obstanek in njegove pravicc. Bil je vzor pravcg'a revolucionarja — še v desetem kolenu vreden potomec belgijskega kmeta Petra Kafola, ki se je v začetku 18. stoletja kot kmečki puntar smelo uprl svojemu vladarju Herzogu Albi in moral zato zapustiti svojo prvotno domovino Belgijo ter se naseliti v VolČah pri Tolminu, Rod Kafolov, ki je pozneje prešel v Čepovan, je v svojem nad 300-letnem uveljavljanju na naših tleh-dal veliko uglednih mož, ki je vsem bilo pri srcu dobro slovenske domovine. Tudi Avgust ni prav nič zaostajal za svojimi zaslužnimi predniki, čeprav ga je življenjska pot vodila skozi najtežjo zgodovinsko obdobje. S svojim globoko značajniim, odločnim, Ivkrati pa razumnijn delom si je pridobil nevenljive zasluge za obstoj in napredek slovenskega življa na krasu, V svoji neomajni narodni zavednosti se ni pomišljal pved najtežjimi žrtvami, saj so le slučaj in njegov ponosni značaj ter njegova spoštovanje zbujajoča zunanjost pripomogli, da je dvakrat za las uSel ■smrti, ko ga je bil okupator že postavil pred zid za ustrelitcv. Tudi svoje otroke, od katerih je 10 Še živdh, je vzgojil v patriotskem dului ter jim je dal samo slovanska in Še posebno srbska imena, ko je bilo to zelo nevarno. Enega sina je izgubil v borbi proti faäizmu. Tudi sam jc fašizem in okupatorja iz dna duSe mr7;il in se mu vedno odločno Upiral. Odkar se je tovariš Avgust še kot netzkuäen mladenič posvetil gozdarskemu poklicu pa do usodnega jutra, ko ga je po skoraj šesldesetletnem plodnem napornem delu smrt iznenada odela v svoj črni plašč, je vedno pogumno vztrajal pri svojem delu, ki sa ga narekovale posebno težke olcolnosti njegovega delovnega področja. Nešteti izredno pomembni uspehi, ki jih je dosegel Kafol pri svojem strokovnem delu, so bili plod njegovih dobro zasnovanih in do popolnosti pravilno opravljenih strokovnih ukrepov, ki so se opirati na njegovo posebno intelektualno sposobnost, neomajno voljo in bogate izkušnje, Zal do sedaj še nihče ni zbral podatkov o go-adarski in sploSni gospodarski dejavnosti ter številnih uspehih tovariša Kafola. Kronist, ki se bo lotil te naloge, bo ime! veliko dela, kajti ves kras je na gosto posut z dokazi Kafolovega ustvarjanja: premnogi lepo dorašČajoČi nasadi, nešteto mlajših kultur, velike vzorne gozdne in sadne drevesnice ter sodobna trsnica, gozdnouredit-veni načrti, pro&trane nieliorirane in ozelenele kraške goličave, napredni sadonosniki, dolgi drevoredi gozdnega in sadnega drevja, novi sodobni ter razširjeni stari vinogradi, zdrava divjad, moderne gospodarske zgradbe, izbrana pasma goveje živine, trdna zadružna organizacija, vse to in Še marsikatere druge ustvaritve pričajo o zdravi Kafolovi zamisli ter o njegovem vztrajnem in uspešnem prizadevanju 2a gozdarski in splošno gospodarski napredek našega krasa, Izredni Kafolovi uspehi, zlasti v drevesniČarstvu in pogozdovanju, so mu v življenju ustvaril! med gozdarji in drugimi občudovalci njegovega dela legendarno popularnost. Številna priznanja so mu že sredi njegovega plodnega prizadevanja spletla venec slave, na katerega ima pravico Ic mož, kakršen je bil on — prvak naših UiaSkih gozdarjev. Dil je raed prvimi, kl so smelo branili zamisel, da je mogoče uspešno pogozditi najbolj opustoScne kamenitne gol!Čave slovenskega krasa. Pri uresničevanju tega načrta jc bil vedno dalcf pred drugimi in se je kot mnŽ dejanj odločno spoprijemal s teiavam.i, ki niso bile le v izredno težkih rastiSŽnih pogojih našeg-a krasa, ampak so pogosto izvirale tudi iz splošnih gospodarskih In družbenopolitičnih razmer, bodisi da so to bili razni »hofratski« birokratje, ki jih ni mogel trpeti, ali pa razni drugi nemJko in pozneje italijansko govoreči politični ali gozdarski voditelji. Tovariš Kafol je bil eden od prvih, ki je zaČel spreminjati monokutture črnega bora v meSane sestoje jelke, raznih listavcev in eksot ter na številnih primerih dokazal, kaj sc da doseči s pravilnim pojmovanjem in skrbno izvršenim delom pri melioraciji kraških goljav. V okviru Kafolovega strokovnega uveljavljanja so vedno žele priznanje zlasti njegove drevesnice, o katerih govorijo z občudovanjem vsi, ki so jih videli. Glas o njegovih uspehih na tem področju gre od ust do ust in bo postal pomembno izročilo pozncjSim rodovom. Njegove drcvasnice pa niso slovele le zaradi reda in pravilne strokovne nege, k uspehom mu je zla-sti pomagala velika ljubezen, s katero je skrbno spremljal svoje rastlinske gojence v njihovem razvoju. Mnogim, ki jim je iz drevesnice izročal svoje ljubljence, bo ostala pred oČmi neizbrisna slika njegove ganljive prisrčnosti, ko se je poslavlja.1 od svojih dragih, lastnoročno vzgojenih sadik. Kljub vzornemu zavijanju je vedno tožil, da bi morale biti sadike Še bolj zavite, jih pred slovesom ljubeče pobožal in naročal, da morajo z njimi obzirno in skrbno ravnati. Poskrbel je Še za »popotnico«, kakor je to originalno povedal, in dodal pošiljki že komposta, »da se sadikam za prvi Čas ne bo preslabo godilo«. Nikoli nri poaabil poudarjati, da je za uspeh odločilno, kako s sadikami ravnamo pred njihovo uporabo na terenu, in naročal: «Korenine brž v zemljo, kot ribo v vodo«. Ni torej čudno, da je imelo njegovo delo tako izreden uspeh, saj vanj ni vlagal le svojega znanja, izkušenj in vztrajnega prizadevanja, ampak je v zelenilo kraških nasadov, ki ga je razgrnil širom vsega slovenskega krasa, vtkana velika ljubeča duša njihovega stvaritelja — Kafola. Bil je med prvimi, ki so se pravilno lotili kraškega vprašanja. Pogoje za pogozdovanje in gozdno melioracijo krasa je opredeljeval v ozki povezanosti s splošnim gospodarskim stanjem in nresniČeval postavljene naloge v skladu s kmetijskimi potrebami na krasu. Kafolovo splošno znano razumevajoče stališče do živinoreje in paše na krasu priČa o njegovi širok! razgledanosti in njegovem pravilnem upoštevanju živinorejskih teženj kraškega kmetovalca v skladu s splošnimi socialnimi in gospodarskimi interesi. Ko se je vprašanje krasa še ocenjevalo kot izključno gozdarski tehnični problem, je široko razgledani Kafol že jasno videl naravno povezanost gozdnih melioracij s socialnimi in gospodarskima razmerami krasa. Sprva močno osamljeu, se je neutrudljivo boril za svoje napredno staliŠČe, dokler ni pridobi! üanj vedno veČ pristašev mlajšega gozdarskega rodu, na katerega je močno vplival in ga vzgojil v napredne strokovnjake. Kafolova koncepcija in njegove metode dela s komplek-snim ocenjevanjem in reševa-njejii kraškega vprašanja so si končno pridobiile tudi v gozdarski vedi uradno domovinsko pravico. Doseženi uspehi so dokaz njihove življenjske upravičenosti. Zato pa se Kafol ni proslavi! ie kot doslej največji kraški gozdar, njegovi močni osebnosti upravičeno pripada naziv prvaka naŠih kraških gozdarjev in klasika kraškega gozdarstva. Obzorje, s katerim se je tovariš Kafol odlikoval pri kompleksnem pojmovanju kraške problematike, je bilo tako široko, da je tudi neposredno posegal v aktivno reševanje številnih nalog splošnega gospodarskega pomena. Odločno je zagrabil za najvažnejša vprašanja kraškega kmetijstva in pri njihovem reševanju ni le sodelo- val, ampak pogosto celo prevzel pobudo in vodilno vlogo. Znana je na primer Kafolova zasluga pri osnovanju velike sadne drevesnice in trsnice s silnico v Komnu,, ki oddaja letno nad 150 tisoS trt cepljenk zlasti žlahtnega terana. To vrsto trte je Kafol posebno cenil in podpiral širjenje »krvavca«, kot ga domačini imenujejo. Odtočno je nasprotoval meJanju te pristne žlahtne kapljice z gnjotojn, berberom, merlotom in kabernetom. Tudi v sadjarstvu je vodil borbo za uveijavljenje domačih vrst, slasti goriškega jabolka »sevke«, ki je končno dobila zasluženo priznanje in je uvrščena v sadni izbor za postojnsko-goriški sadni okoliš. K uspehom v sadjarstvu in gozdarstvu sla veliko pripomogla njegovo načelo in njegova praksa, da mora Z vseh strani, od daleč in od biku, so prišli iteviiiH svojci, prijatelji in tovariši, da pospremijo Avpusta Kafola -k- zadnjemu počitku. Na. čelu ipogreba so nosili diplomo o Častnem Članstvu DIT, GL[, la njo odlikovan [a, lovsko puško, lovski ilobuk, dolgoletne Kafolove spremljevalce iti ljubljence,,, vsaka gozdna drevesnica gojiti tudi sadno drevje. Veliko skrbi in truda je posvetil tudi izbiri dobre goveje pa&me in mu nobena žrtev ni bila prevelika, da ne bi pridobival za komenski moderni zadružni hlev čim boljše plemenjakc. Živinorejo je dvignil na izredno visoko stopnjo. Bil je steber zadružnega gibanja ne le v sedanjih razmerah, ko so za to dani vsi pogoji, bil je zadružnik z vsem srcem še pred prvo svetovno vojno. Pri raznih reorganizacijah je kol dolgoletni predsednik zadruge s svojim ugledom spravil kmalu zopet vse v pravi tir. Tudi kot lovec je bil tovariä Avgust splošno znan in posebno upoStevan zaradi svoje vzorne lovske pravičnoMi in privlačne družabnosti. Kljub svoji natančnosti in delavnosti je bil vedno vedro razpoložen, duhovit in prisrčen tovariš, zaželen družabnik ter splošno znan šaljivec in p;riljubljen pevec. Med mnogimi vrlinami je odlikoval Kafol a izreden spomin. S sebi lastno živahnostjo in prepričljivostjo je znal pripovedovati o raznih doživetjih in o pogozdovanju krasa, kakor bi se bilo pravkar dogajalo. Pri tem je našteval letnice, imena ljudi, ter razne podatke o površini nasadb, drevesnicah, sadikah itd,, da se mu nisi mogel načuditi. Vmes pa je vpletal šaljive zgodbe, krespke primerjave in duhovite dovtipe. Rad je povedal, kak» je s svojimi kvktiimi zamisliin! in s svojim naanoin dela veKkrat priäel navzkriž 2 uradnimi navodili in kako se je krepko udaril z gozdarskimi inšpektorji. V prepričanju, da dela prav. ni odnehal iti ko se je slodnjiE izkazalo, da je imel prav, SÜ inu priznali in zaupali. Kafolov znafaj in njegova vsestranska aklivniost sta mu pridobila med ljudstvom in v raznih družbenih organizacijah ter pri organih .oblasti tolikšen ugled, da je postal vodilna sila, rlo. V .afcftfcu let. biio S predavanj ter ü^l^d .Tovarne poh,5tva v Novi Golici.. Na obinem .borvi sc ^kknili, da se delo v sekcij. poSiv.. 4. Smernice za bodoče druStveno delo jj^jpfayj^ O poročilih up-ravnega odbora in ^jadroimh sekcij je bila v splošnem usiner-jena na ■društveno .delo v novem poslovnem letu. Pripo-jtraiti je, da je tudi večina sekcij izdelala na svojih obSnih zborih delovne načrte ti. leto 1955. V naslednjih sklepih, ki so bil) sprejeti na občnem iboru po daljni razpravi, so izajete .smernicc za 'druStveno deio v leta 1955: 1. Poglobiti obravnavo in pripravo organizacije gozdarstva v ikomimah, 2. V povezavi 1 re-publiško upravo za gozdarstvo ukreniti, da se izvede sklep pleiiuma DIT od 6. X.I, 1954 o razmejitvi upravriih in operativnih ftiitkcij mod okrajno upravo za gozdarstvo in gozdnim igo sp oda rs t vom. 3, Druitvo naj sproti reagira na pere^a tekoča dodajanja na področju gozdnega in lesnega gospodarstva ter s tem fudi s propagandne strani prispeva k uspešnemu ratzvojiU teh gospodarskih panog, 4, Področne sekcije naj po svoijem članstvu vplivajo, da fcodo terenske organizacije gozdarstva in lesne industrije posvetile vso pozornost zbiranju in reševanju podatkov za sestavo parspciktivnega načrta gozdnega in lesnega gospodarstva. Matični odbor druätva pa naj enako vpliva na TapubliSkc forume in komisije. 5. Preučiti možnosti za poenostavitev dela v rvezi z sečoimi dovoljenji in ži^^osanjem lesa v zasebnih gozdovih. Preučiti .uvedbo oziroma spopolnitev katastra zasebnih gozdnih posestnikov, 6, Ob sodelovanju i Zavodom za statistiko in evidenco izboljšati obliko, vsebino in organizacijo zibiranja gozdarskih statističnih podatkov. ; 7. Poskrbeti, da se izdajo predvideni predpisi o razmejitvi gozdov in pašnikov in > h- 1 u X -) Ö.' '4 <1 k- ui si Prvi primer: Les dovaSamo na cesto z cnc 51 ram Drug! primeri L« dovajamo na cesto z obeh strani V nekaterih slučajih pride pri stroških ceste v poŠtev tudi povečanje prevoznih stroškov. Ti stroSki se nc morejo v splošnem izraziti kot funkcija x in jih je treba posebej določiti za vsak konkretni primer. Kjer oibstoja žc osnovno ogrodje komunikacijskega omrežja in kjer jc treba zgraditi paralele k obstoječim cestam, se prevozni stroSki praktično ne povečajo. Zato jih zaenkrat tudi ne bomo jemali v račun. Izredne važnosti je za nas vrednost p. Po »Začasni odločbi o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij« (Uradni list FLRJ St. 52/1953 in št, 57/1954) znaša za gozdne ceste stopnja amortizacije za odpis oziroma nadomestilo 6%, za investicijsko vzdrževanje 1%, skupno 7%, za ostale ceste pa 1% za odpis, za Investicijsko vzdrževanje 1%, celotna amortizacija torej 2%. Gozdne ceste bi se morale torej amortizirati v 15,6 letih, vse ostale cestc pa v 100 letih. Vse kaže, da so imeli sestavljalci »Začasne odločbe« pred oČmi le začasne gozdne cesce, ki služijo ekstenzivnemu izkoriščanju goadov. Taka cesta je v uporabi samo toliko časa, dokler ni ves les poseJcan in odpeljan, nato pa se 100 let ne vračamo veČ na dotično področje. 2a investicijsko vzdrževanje je v obeh primerih določen 1% od vrednosti ceste. Obresti na osnovna sredstva se plaEujejo v viSioi 6% na neodpisano vrednost osnovnega sredstva 4J <0 ■c t C n. za vprega nje in razpredanje za pol m in prazno vožnjo skupaj časa se dnevno vprega In razpfcga Storilnost v 8 urah z ozirom na spraviino razdaljo Spravilni stroSkl za 1 m^ ■ m m i n 11 f 1 p 1 "o din 1 3 4 5 6 7 1 8 9 1 2 3 4 5 6 7 10 25 50 75 100 150 200 20 20 20 20 20 20 20 0,5 1,2 2,-1 3,6 4,8 7,2 20.5 21,2 22,4 23.6 24.8 27,2 29,6 97 Ö4 89 84 SI 73 67 23.5 22.6 21,5 20.3 19.4 17,7 16,2 1ÜI) 96 91 86 82 75 69 106 110 116 123 128 141 154 110 in ptaKfie vožnje, pri čemer se za vpre^anje in izpieganje porabi 20 minut. V teiii času je zapopatleno iskanje in obračanje hloda, zabijanje in izbijanje klinov ter obračanje konj na spravilnem kraju. Cas, ki je potreben, da se tovor pripravi za prevoz {zabijanje klinov, nakladanje lesa itd.) imenujemo tu brez ozira na visto transporta »čas vpreganja«. Podobno imenujemo čas, ki je potreben za predajo tovora (izbijanje klinov, razkla V K/) ta C ■o Nosilnost tovornega avta Hitrost na uro nakladanje tsi-hladanje 3l 1 8 1 2 3 4 5 3 5 7 !0 15 24 23 22 20 15 34 53 76 91 137 ■ 11 17 24 29 43 45 70 100 120 180 • 10 10 10 10 10 11 17 24 29 43 21 27 34 39 53 za primer, da zasluži voznik s parom konj v 8 urah 2500 din, znaäajo spravilni stroSki za 1 m^ in v omenjenih razdaljah 10Q do 154 din. 2a nakladanje Im^ jclove hlodovine s tal na tovorni avto potrebuje ■delavec S7 minut, če ga naklada z 'zvilanih tal ,{rampe) pa 53 minut. 2a r a z k ! an j e tovornega avtomobila porabi za 1 m^ ie 21 minut, oziroma 25 minut, fe se les Se zlaga, Povprefno potrebuje za nakladanje 70, za razkladanje pa 23 minut ali 75% io 25% delovnega časa. Pri zaslužku 40 din na uro velja nakladanje okrog 47 din jn razkladanje 15 din, ali skupaj 62 din. Sedemtonski tovorni avto pelje 8,75 m^ jelovine, njegovo na;kladanj.e in razkladanje stane torej 542 din. Str-oSki prevoza s tovornim avtom lso odvisni predvsem od razdalje in tonaže vozila. Pri kratkih razdaljah niso gospodarski, ker jim jemlje nakladanje in razkladanje toliko časa, da ne more priti do izraza njihova največja prednost: hitrost in velika nosilnost. Zato v glavnih mestih Svicc pogosto opazimo, da razvajajo mloko od hiše do hiSe s konji, ker pač vozilo veČino dneva stoji. V Sloveniji prevažajo tovorni avtomobili les v povprečni razdalji 25 km. Največ je sedem-tonskih vozil. Na dobri cesti zna^a storilnost takega vozila v osmih urah in pri hitrosii 22 km 337,5 t/km ali 17,5 m^ pri dvakratni vožnji. Zadrževanje pri enkratnem nakladanju znaSa po omenjeni normi 75 minut in pri razkladanju 25 minut. Pri tem delu mora biti po sprednjih noimah zaposlenih po 8 nakladalcev, oziroma sorazmerno manj, £e (povečajo storilnost ter čc je blod tanjäi in krajši. Od 480 delovnik minut je za to delo potrebnih samo 200 minut. Toliko časa ali 42% delovnega časa pa tovornik potiva, se ne giblje, ne izkorišča dragega motorja in ga ne amortizira. Rainerjeva nakladalnica z lahkoto v 10 minntah naloži tovorni avto ne glede na njegovo nosilnost. NaraStanje storilnosti pri posameznih vozilih različne nosilnosti in v različnih prevoznih razdaljah je razvidno iz razpredelnice Žt. 2, ki je sestavljena po že omenjenih predpisih in v kateri upoštevamo, da z nakladalnico les samo nakladamo, dočim se vrši razkladanje ročno. S pomočjo nakladalnice se v vseh primerih dviga odstotek časa, potrebnega za vožnjo in pada odstotek Časa za naikladanje in razkladanje, S tem pa se veča storilnost, ki je izražena ali z tonkilometri ali z količino prepeljanega tovora. Cim d e I II t C a 2 Vožnja v razdalji Trajanje vožnje pri razdal/1 10 ktn 25 km 40 km 10 25 40 čd se naklada km ročno z nakladalnico ročno z nakladalnico ročno z n^ikla-dalnico minute 0 d s f 0 t k i 10 U 12 13 ! 14 15 15 1 1 1 18 50 52 54 60 80 125 131 1.37 150 200 200 209 216 2.40 320 52 42 35 33 31 70 63 61 60 60 73 65 58 56 53 86 83 80 79 79 82 75 69 67 64 90 88 87 86 86 1 1 krajša je prevozna razdalja, tem vefja je razlika med storilnostjo vozila, ki ga nakladamo z nakladaloico in njegovo storilnostjo, cc ga nakla<]amo rožno, in obratno. Iz tega sledi zaključek, da povečuje nakladalnica storilnost tembolj, na čim krajSih razdaljah les prevažamo. Visoka cena tovornih avtomobilov in rezervnih delov zanje, ki jih uvažamo, podaljšuje mejo ekonomične prevozne razdalje v korist vprežni živini. Nakladalnica pa potiska to mejo navzdol. Cas, potreben za vožnjo je relativno toliko krajši, Čas zadrSavanja relativno toliko daljäi, kolikor večja je nosilnost tovornega avta. Tako odpada na vožnjo pri ročnem nakladanju 51% časa pri 3-tonskeiii in 31% pri 15-tonskem tovornem avtomobilu (stolpec 13), ali za 21% manj. Pri rakladalnici je ta odstotek večji, toda z večjo nosilnostjo ne pada tako naglo {glej stolpec 14). Iz tega sledi, da so nakladalnicc bolj potrebne tovornim avtomobilom z večjo nosilnostjo. Onim 7. majhno nosilnostjo, ki vozijo na zelo velikih razdaljah, nakladalnica ni potrebna. Pri 7-tonskem tovornem avtomobilu, ki ga nakladamo z nakladalnico, traja vožnja 80% delovnega časa ali 3S4 minut, čakanje pa 96 minut ali 20%. Voznik tako poldrugo uro stoji in uporablja ta čas delno za pregled, čiščenje in mazanje vozila, delno za oddih. Z nakladalnico skrajšamo tudi čas čakanja (v naŠem primeru za pol ure), S tem pa že pridemo do meje, preko katere zaradi prevelikega napora voznika in varnosti prevoza ne smemo. Že iz tega vidika nakladalnice pri večjih razdaljah in manjših tonažali niso toliko nujne. Za večjo storilnost mora prejemati voznik primeren večji zaslužek. Pri ročnem nakladanju povečujemo Število nakladakev, da bi Čim bolj skrajšali Čakanje dragega tovornika. Zaradi omejenega prostora in malih dimenzij gozdnih sortimentov je Število članov neke delovne skupine hitro izpolnjeno. Ko avto odpelje, je skupina nezaposlena. Cim številncjia je, tem večjo izgubo povzroča njihovo čakanje. V lesnih obratih je zaposlitev nakladalcev med vožnjo iahka in zato ne predstavlja problema. Poudariti pa je treba, da je nakladanje najbolj nevarno gozdno delo. Posebno moker ali zmrznjen les povzroča največ nesrečnih slučajev. I2 povedanega sledi, da je nakladaJnki mesto povsod, kjer doteka les iia nakladalISEc približno v takili koližinah kot se ga dnevno naloži in odpremi. S tem je izključena potreba po primikanju le^a. Nakladalnico postavimo na takem mestu, kamor bi spravljali les, tudi £e je ne bi bilo. Potrebna je torej neka minimalna količina lesa, ki se določi na osnovi povedaticga, Nakladalnica je preprosta in cenena naprava. Zgradili jo bomo, če pokaže ražun, da bodo letni prihranki pri nakladalnici in tovornih avtomobilih ter prihranki, ki jih izračunamo kot začetno vrednost rente, večji od stroSkov za postavitev nakladalnice. Često je težko ugoditi pogoju, naj teče splavilo tako kot prevoz. Spravilo je močno sezonsko delo, na kar prevoz ni toliko vezan; lesni obrat, to je potrošnik lesa, :pa zahteva trajen pogon. Zato les kopičimo na gozdnih in obratnih skladiSčih, da bi izravnali te razlike. Vendar nakladalnica ni neka sploSna, za vse načine nakladanja primerna gospodarska naprava, ker univerzalnega orodja pač ni. Na tovornih avtomobilih, ki jih z njo nakladamo, morata biti na tleh pritrjeni dve giedi s potrebnim iprerezom. Po možnosti morajo biti kamioni tudi istega tipa, ali V5aj enako visoki. Nakladanje dolgega lesa na ta način ni možno. Ob vseh izpolnjenih pogojih pa je nakladalnica odlična naprava. Eden taksnih pogojev je nakladanje žaganega lesa, do katerega tovorni avto neposredno ne more priti; tako da gre les nujno dvakrat skozi roke. Poudariti je treba, da čim manjši so kosi lesa, toliko bolj zamudno je nakladanje in toliko daljSe je čakanje vozila. Zato je nakladalnica posebno umestna za nakladanje desk. To je potrdila tudi žaga v vasi AniÜ pri Krasnem pod Velebitom (glej sliko), ki so jo lani obiskali absolventi gozdarskega oddelka ljubljanske fakultete. Žaga z dvema polnojarmenikoma del.i po 16 ur in razžaga letno 18.000 m® jelove hlodovine, Največ žaganega lesa odpo.5ilja proti morju po 29 km dolgi cesti Krasno—Sv. Juraj—Senj, Skladišče desk je tesno. Med skladovnicami je samo toliko prostora, da gre vmes železniški tir s kolotečino ÖÜcm. Na koncu skladiJČa, ob javni cesti, je postavljena Rainerjeva nakladalnica. Po tiru prihajajo na vozičku deske in jih zlagajo v tovor, ki leži na nakladalnici v viSini tal. Delo je lahko in umirjeno. Dvakrat dnevno pride vsak tovorni avto in si en tovor naloži, drugega pa potegne s taf na nakladalno viSino. Sef gozdne uprave ing. Sabotjevič in ostali so se kar najbolj pohvalno izrazili o nakladalnici. ki dela brei vsakih neprilik že od leta 1949. , O SREDNJIH VREDNOSTIH PREHODNIH DOB Tng-. Martin Čoki (Ljubljana) V članku o prehodnih dobah in o njihovi uporabi pri izmeri ,prirastka (!) sem se le bežno dotaknil tudi vprašanja srednjih vrednosti prehodnih dob. Ob tej priliki sem izrazil pomisleke proti porabi harmonične srednje vrednosti v praksi, kjer bi mogla voditi do previsokih podatkov o prirastku. Zaradi različnih nazlranj o uporabljivosti ene ali druge srednje vrednosti in da bi se razčistili v tej zvezi že izraženi teoretični pomisleki pa se mi zdi potrebno spregovoriti nekaj veČ besed tudi o teh vrednostih. Kot srednje vrednosti prehodnih dob prihajajo v formulah prirastka v poätev tri vrednosti in to harmonična srednja vrednost, aritmetična srednja vrednost ter mediana. Od teh treh vrednosti je teoretično pravilna in neoporečna le prva, to je harmonična srednja vrednost. To Izhaja iz naslednjega izvajanja obrazca na srednji prirastek modelnih (navrtanih) dreves. Cc označimo z n število navrtanih dreves neke debelinske -stopnje, z dV tarifno razliko dveh sosednjih debelinskih stopenj, s t,, t.,, t, itd. pa prehodne dobe posameznih navrtanih dreves iz nižje v viŠjo debelinsko stopnjo, je prirastek (V) teh dreves enak: dV , dV , dV , V=—+ Itd. = dV Srednji prirastek navrtanih dreves (v') dobimo, Če prednjo vrednost delimo z njihovim Številom (n) ali pomnožimo z recipročno vrednostjo tega Števila Obrazec za ta prirastek pa moremo pisati tudi v tejle obliki: dV v tem obrazcu naj bi izraz v imcnovalcu predstavljal srednjo prehodno dobo navrtanih dreves v določeni debelinski stopnji. Kakor vidimo, predstavlja ta izraz recipročno vrednost srednje recipročne vrednosti prehodnih dob, ki jo z matematičnim izrazom imenujemo harmonična srednja vrednost. Le-ta je teoretično pravilna in neoporečna in tudi harmonira oziroma se ujema s srednjim debelinskim prirastkom. Praktični način njenega izračunavanja je podan v tabeli, Aritnf) etična srednja vrednost prehodnih dob, za katero velja izraz: (t, + t, -f t^ ,. torej ni istovetna s harmonično srednjo vrednostjo in je teoietično oporečna. Po Cauchyjevem izreku je ta vrednost vselej višja od harmonične srednje vrednosti, kar daje pri prehodnih dobah niSje rezultate v ra£iinu prirastka. Primer izračunavanja te vrednosti je podan v tabeli. Le redko se s harmonično srednjo vrednostjo prehodnih dob ujema tudi njihova tako imenovana mediana, ki kaže običajno viSje srednje vrednosti ter je kot takSna prav tako teoretično oporečna. To vrednost dobimo, Če prehodne dobe neke debelinske stopnje razvrstimo (punktiramo) po njihovi dolžini in ugotovimo stopnjo, prt kateri se Število prehodnih dob razpolavlja {glej tabelo). Kakor aritmetična srednja vrednost daje tudi mediana glede prija'stka nižje rezultate kakor harmonična srednja vrednost, kateri pa jc vseeno bližja. Gledana s stališča teorije je torej pravilna in korektna samo harmonična srednja vrednost prehodnih dob^ obe ostali vrednosti, to je aritmetična srednja vrednost in mediana sta teoretično nepravilni in nekorektni s to razliko, da se mediana močneje približuje harmonični srednji vrednosti kakor aritmetična srednja vrednost. Poglejmo sedaj Se drugo piat vprašanja srednjih vrednosti prehodnih dob, to je vprašanje, od katere teh vrednosti moremo pričakovati tudi bolj realne rezultate. Nanje ne vpliva namreč samo večja ali manjša pravilnost formul, temveč tudi napake, ki nastajajo pri delu in ki jih je treba pri izračunavanju prirastka upoštevati. Kakor pri vseh naSih meritvah, tako se pojavljajo tudi pri meritvah prirastka različne napake. Te so lahko slučajnostne narave, to je takSne, ki končne rezultate o prirastku zdaj uviSujejo zdaj znižujejo in ki izvirajo iz prenizkega števila ali iz preslabe točnosti roei-itev. So pa tudi taBne napake, ki rezultate o prirastku ali samo zvišujejo ali pa samo znižujejo in ki jih imenujemo sistematične naipakc. V zvezi s pravkar postavljenim vprašanjem o l ealnosti rezultatov na,s poslednje Še IJ osebe j zanimajo in bomo zato o njih najprej spregovorili. Prva taka napaka more nastati že pri izbiri sestojev, v katerih naj bi se prirastek ugotavljal z meritvijo prehodnih dob. Pri sodobnih metodah se trenutni prirastek drevja v neki debelinski stopnji ugotavlja na .podlagi prehodnih dob za isto in neposredno višjo debelinsko stopnjo. Predpostavlja se namreč, da bo drevje nižje debelinske stopnje v prihodnosti prirašfalo v debelino tako, kaJcor je prira-S£alo drevje neposredne viäje debelinske stopnje. Ta predpostavka pa drži samo pri pravilnih prebiralnih gozdovih, kjer predstavljajo posamezne debelinske stopnje tudi razvojne faze drevja v sestoju in gre več ali uianj vse drevje isto razvojno pot. Čim bolj pa se sestoj odmika od lika prebiralnega gozda in se približuje podobi enodobnega sestoja, tem manj je ta predpostavka vzdržna in tem večje so napake v pozitivni smeri, V enodobnih sestojih predstavlja namreč neka debelinska stopnja le trenutno stanje drevja v tej stopnji, ne pa morda tudi razvojno fazo, skozi katero naj bi žc bilo šlo debelejše in naj bi v bodočnosti Slo tanjSe drevje. Zato je tudi zmotno predpostavljati, da bo drevje nižje debelinske sto.pnje v bodočnosti ;priraščaIo v debelino tako, kakor je priraščalo drevje višje debelinske stopnje, ali z drugimi besedami; zmotno je uporabljati prehodne dobe viSjih debelinskih stopenj pri izračunavanju prirastka nižjih stopenj. Takšna uporaba prehodnih dob more pri gozdovih, ki so več ali manj enodobnega značaja, voditi le do pozitivnih napak v izračunavanju prirastka. Večja debelina drevja v teh sestojih ni namreč rezultat viSje starosti, temveč je posledica močnejšega priraSčanja v debelino v preteklosti in znak večjega iprirašČanja v sedanjosti, Tanj Se drevje ne bo v bodočnosti normalno nikoli priraŠČalo v debelino toliko, kolikor je priraščalo neposredno dcbelejäc drevje, temveč vselej tnanj. Pri enodobnih sestojih pa nastopa še nek pojav, o katerem moramo voditi račun. To je pojemajoča Širina letnic, ki nastopa ponavadi že xelo zgodaj in je toliko močnejša, kolikor hitreje napreduje socialna diferenciacija drevja v sestoju. Pri pojemajoči tendenci rasti v debelino pa drevje neke debelinske stopnje v bodočnosti ne more iraeti 'Itrajše prehodne dobe {kakor jo izkazuje na primer neposredno višja debelinska stopnja), temveč bo imelo še celo daljšo od pretekle. Ce uporabljamo prehodne dobe v «estojili, ki sc nag-ibajo k enodobnim, v istem smislu kakor v prebiral.niii gozdovih, pridemo do občutnih sistematičnih napak v pozitivni smeri. Mimogrede bodi povedano, da vodi v sestojih s padajočo tendenco debelinske rasti, katerih najbolj tipični predstavniki so nasi čisti smrekovi sestoji, tudi kakrlnakoH druga raba prehodnih dob v izmeri prirastka do previsokih'rezultatov. Tako dobimo n. .pr. z iziačunavanjem debelinskih ali odstotnih prirastkov iz prehodnih dob za. 5-centimctrske debelinske stopnje povprečja za dolgo dobo nazaj, ko je bila debelinska rast še mnogo močnejša kot je danes. Po meritvah v smrekovih monokultuvah na Pohorju, kjer smo v .pretekIem letu med drugim ugotavljali tudi tendenco ali trend v priraŠČanju v debelino, sc prehodne dobe za 5-centimetrskc debelinske stopnje gibljejo nekako od 15 let pri višjem pa vse do 30 let pri nižjem Hohenadiovem drevesu. Tako dolge prehodne dobe vzbujajo upravičen dvom v realnost iz njih izračunanih prirastkov. Analiza teh meritev obeta zanimive podatke o pozitivnih napakah, ki izvirajo \z zanemarjanja tendence v debelinski rasti in ki so nepričakovano velike zlasti pri uporabi prehodnih dob, kjer se tudi z uporabo njihovih aritmetičnih srednjih vrednosti ne morejo niti približno izravnati. Zaradi več ali manj redne, večinoma negativne tendence rasti v debelino pri cHodobnib sestojih, je v njih dopustno ugotavljati prirastek najveS za dobo 10 let nazaj (8) ali pa je treba celo ineriti debelinski prirastek posebej za 5 in 10-letno razdobje tei* sedanji debelinski prirastek ugotoviti grafično oziroma v ta namen uporabiti Oesttindovo fo-imulo za zadnjeletni tcmeljnični prirastek (7), Med napakami, s katerimi je treba pri merjenju prirastka več ali manj redno računati, je tudi nekorektna drža Presslerjevega jvedra pri jemanju izvrtkov. Ob napačni drzi svedra ne moremo mkoli priti do daljšib prehodnih dob, temveč vselej samo do kraj^iii in s tem do viSjih prirastkov. Pravilne podatke o priraščanju moremo dobiti le z vrtanjem točno v smeri premera, to je v smeri proti debeJnl osi in pravokotno nanjo. Vsako zavijanje v levo ali desno, navzgor oziroma navzdol vodi do večjih ali manjših napak v pozitivni smeri. 2ato moramo ob Se talco pazljivem delu računati na neizbežne pozitivne napake v računu prirastka. Pri inventarizaciji gozdov merimo in ugotavljamo predvsem trenutni prirastek drevja, ker nam je točno znano le trenutno njegovo Število, vendar pa nam ta prirastek služi za prognozo priraSčaiija, V bodočnosti pa lahko nastopi večji ali manjši izpad drevja, bodisi zaradi predčasnih sečenj, zaradi vremenskih nezgod, zaradi bolezni ali mrčesa itd. Vsako takSno nepredvideno izpadanje drevja kot osnove za ustvarjanje prirastka pa ima za posledico zniževanje prirastka in ogroža realizacijo računsko dobljenih prirastkov. Spredaj naŽteti momenti, to je nekorektna izbira sestojev za uporabljanje preliodnih dob v izmeri prirastka, netočna dria Presslerjevega svedra pri vrtanju ter nerpredvideno izpadanje drevja v bodočnosti, vodijo do previsokih številk o prirastku. Temu nasprotno pa moremo kot resnejSo protiutež postaviti le zanemarjenje prirastka na skorji. Veliko vprašanje pa je, ali more to zancmarjenje odtehtati spredaj naštete in v pozitivni smeri delujoče sistematične napake. Posleg teh sistematičnih pa je pri presoji uporabljivosti ene ali druge srednje vrednosti prehodnih dob treba upoštevati tudi slučajne napake. V celoti merjenih sestojev .se tc napake več ali manj iaravnajo, saj je pričakovati toliko pozitivnih kolikor negativnih napak. Pri polovici sestojev, kjer izpadejo napake pozitivne, pa morejo te nemalo povečati dobljene številke o prirastku. SkuSajmo sedaj pogledati, kako se te napake odražajo v naši praJtsi in pri naših gozdnih razmerah. Po inventarizaciji iz leta 1952 naj bi bilo 694.111 ha ali vseh gozdov v Sloveniji prebiralnih. Večino naj bi tvorili kmečki .gozdovi, velik delež pa naj bi pripadal tudi bivšim veleposestniškim gozdovom, zlasti gozdovofn na Krasu (Snežnik, Javornik, Notranjsko, Kočevsko itd.). Ce si tc, za prebiralne označene gozdove, podrobneje ogledamo, pa vidimo, da jih sestavlja konglomerat vseh mogočih oblik od pravili prebiralnih preko napol prebiralnih do enodobnih gozdov, ki so jim Je nepravilne sečnje vtisnile varljivi videz prebiralnih gozdov in zabrisale njihov resnični, enodobni značaj. Tj velja tako za kmečke kakor za bivše veleposestniške gozdove. Pri uporabljanju prehodnih dob v teh le deloma resnično prebiralnih gozdovih moremo pričakovati upoštevanja vredne pozitivne napake in z njimi računati tudi pri izračunavanju prirastka. Z neposredno izmero prirastka smo v Sloveniji na splošno pričeli šele pred nekaj leti in imamo sedaj opraviti s podatki naŠlh prvih takšnih meritev. Preopti-mistično bi bilo misliti, da so bile prve meritve povsem korektno izvedene. Bolj verjetno je, da spričo neizvežbanega kadra in velikih nalog na področju urejanja gozdov, ki so zahtevale pospešeno delo tudi pri merjenju prirastka, nismo dovolj pazili na točnost vrtanja s Prcsslerjevim svedrom in da moramo tudi zaradi tega pričakovati pozitivne napake pri izračunanju prirastka. Večji del naäih prebiralnih gozdov je bil zaradi velikih planskih nalog v preteklih letih močno izsekan. Pri2a temu je ^elo nizka lesna zaloga v teh gozdovih. Da tako izsekane gozdove ogrožajo elementarne nezgode, bolezni in gozdni mrčes, ni potrebno posebej poudarjati. Upravičeno smemo pričakovati, da teoretični prirastek zaradi bodočih nepredvidenih sečenj ne bo ustvarjen in da je treba i^čunati z nižjimi številkami, kakor pa nam jih dajejo čisti teoretični računi. i Prebiralne gozdove tvorijo pri nas samo drevesne vrste s tanko skorjo kot so i jelka, smreka iti bukev. Pri-rasteik na skorji pri teh vrstah je zelo nizek, saj znaSa po naših dosedanjih ugotovitvah komaj 3 do 6% prirastka na lesni masi. Zato njegovo zanemarjanje ne more biti resna protiutež spredaj naštetim pozitivnim napakam. Slučajne napake, ki izvirajo iz premajhnega števila in premajhne točnosti meritev in ki v polovici primerov zvišujejo številke o prirastku, morejo biti zaradi J velikega razpona prehodnih dob v debelinskih stopnjah kljub razmeroma velikemu Številu opravljenih meritev še vedno upoštevanja vredne. V danem primeru (tabela) j C aritmetična srednja vrednost prehodnih dob lalUto /a 1,5 let ali krajša ali daljša od izračunane in je s približno takšno napako treba računati tudi pri harmonični srednji vrednosti. V celoti bo ta napaka sicer dokaj manjša, saj lahko računamo z delno izravnavo pozitivnih napak v enih « negativnimi napakami v drugih debelinskih stopnjah. Kljub temu moramo pri polovici sestojev računati z napakami do 5% navzgor, če se odrečemo zanesljivejšim podatkom o strukturi prirastka po debelinskih stopnjah in sc zadovoljimo z nižjim številom vrtanj, preračunanim na običajno točnost v prirastku kot celoti. Zelo verjetna premoč pozitivnih sistematičnih napak v izmeri prirastka nad negativnimi in negotovost rezultatov, ki izvira iz premajhnega Števila in verjetno tudi premajhne točnosti meritev, kakor tudi ogrožena realizacija izračunanih prirastkov v bodočnosti, nas silijo k previdnosti v izračunavanju prirastka. Tu nam stoje na razpolago dve poti: ali da pri uporabi prehodnih dob uporabljamo teoretično edino pravilno harmonično srednjo vrednost teh dob in da izračunane prirastke zreduciramo na mero, o kateri si nismo na jasnem, ali pa da se odrečemo tej teoretično edino korektni srednji vrednosti in raje uporabimo eno izmed obeh nekorektnih vrednosti, ki dajeta nižje in prav zaradi tega morda tudi bolj realne rezultate. V tem drugem primeru imamo zopet na izbiro ali mediano kot vrednost, ki daje le nekoliko nižje rezultate in nam zaradi tega ne nudi zadostne garancije za polno izravnavo možnih pozitivnih napak, aH pa aritmetično srednjo vrednost, ki daje Še za stopnjo nižje rezultate, jamči s tem za polno izravnavo pozitivnih napak, dopušča pa tudi mnžnoist nekoliko prenizkih rezultatov. SploŠ-nemu stališču, da je manjše zlo, če ostane zaradi prenizko ocenjenih prirastkov kak I kubik lesa veČ v gozdu, kakor pa da se pod vtisom previsoko izračunanih prirastkov še nadalje posega v že itak revno gozdno glavnico in slabi proizvodnost gozdov, i vsekakor bolje ustreza aritmetična srednja vrednost. Prenagljeno in zgrešeno pa bi bilo ze danes prisegati na rezultate enih ter že vnaprej zanikati uporabnost drugih srednjih vrednosti, ko še niti približno ne vemo, kako bodo dani pogoji (resnična struktura prebiralnih sestojev, kvaliteta dela itd,) vplivali na višino rezultatov. Na to vprašanje nam bo mogla odgovoriti šele uvedena kontrolna metoda pri ponovni inventarizaciji gozdov. Res da je praksa v Franciji že pred dvajsetimi leti opustila aritmetično srednjo vrednost prehodnih dob, vendar pa je ostala na pol goti in se zadovoljila s teoretično oporečno mediano, V Nemčiji, kjer je v splošni rabi Schneiderjev obrazec za izračunavanje prirastka, se je Šele v preteklem letu pojavila kritika »doslej v praltsi iji> znanosti običajne« ter »v neinSkl praksi 'urejanja gozdov sploäno rabljene« aritmetične irednjc vrednosti (prehodnih dob v tem obrazcu, ki da daje 5—10% prenizke vrednosti in ki naj bi jo zamenjala harmonična srednja vrednost (9). Če smo spričo tega razkoraka med teorijo in prakso v deželah s tako visoko gozdarsko tradicijo zaenkrat uporabljali aritmetične srednje vrednosti prehodnih -dob tudi v Sloveniji, kjer smo na polju merjenja prirastka ielc pričeli orati ledino in kjer ^e danes tako malo vemo o resnični strukturi naSili prebiraliiih, zlsisti kmečkih gozdov, to Se ni morda anahrooizcu), temveč izra^ previdnosti, ki nam jo nalagajo okohiosti in pogoji, ob katerih se iz-vaja naSa prva inventarizacija prirastka. Spričo dvomov v praktično vrednost ene ali druge srednje vrednosti prehodnih dob ter spričo njihove omejenosti tia prebiralne gozdove se nam vsiljuje vprašanje, ali bi se ne bilo bolje raje sploh odreči metodam prehodnih dob in v celoti preiti k metodam debelinskega prirastka, zlasti pa Sc k že opisani Mayerjevi tarifnodife-renČni metodi (2), Ta metoda je uporabljiva ne samo v enodobnih, temveč tudi in ceEo predvsem v piebiralnih gozdovih. S tem bi se najbolj izognili dvomom, katero metodo naj glede na značaj sestoja v danem primeru uporabimo, obenem pa bi Preliot!-doba Stpvilü dreves Harmouiiina Aritmetična srednja sj'ednja Mediana vrediio.st vrednost Izračunavanje t n n/t JI. t + Ha i.d. 5 3 0,600 15 3 Harmonična srecitija 6 1 0.167 6 4 vrednost: 7 4 0.571 28 8 3,315:31=0,107 8 3 0,375 24 U 1 r 0,10? = 9,5 leta a 1 0,111 9 12 --- !0 3 0,300 30 15 Aritmf^tična srednja 11 5 0,455 55 vrednost: 13 1 0,083 12 13 2 0,154 26 356: 31 = 10,8 let 14 2 0,143 2S l.i 2 0,133 SO Mediana; Te 2 0'.i23 32 17 f = 10,5 let 'S (na začetku stopnje 11) 19 1 0,052 19 20 31 32 1 0.046 22 31 3,315 336 UrahM^ivanje srednjiii vrednosti (irehcMlnih dob (Snrinifc, plcwkev 98, Jclta, deb. stop. 35 cm). zagotovili potrebno enotnost v meritvah prirastka. Ob njenem uporabljanju pa bi se morali zavedati, da bo dajala v tipičnih prebiralnih sestojih teoretično neoporečne. vendar zaradi napak pri vrtanju in nepredvidenega izpada drevja v bodočnosti morda nekoliko viŠje rezultate, v tipičnih enodobnih sestojih pa zaradi njene zasnove teoretično nekoliko nižje, praktično pa verjetno dovolj ustrezajoče rezultate. Z metodo tarifnodiferenČrih odstotkov (2) je bilo dano tudi sredstvo, kako kontrolirati in po potrebi korigirati podaitke te metode v teh sestojih. uporabljeno slovstvo; 1. Čoki, in^, Martin: Prehodaa daba ijn njena uporaba v iimeri yirirastkn, Goxdarski vestnik ät. 1/1054. 2. Cokl, ing. MarLin; H kontroli ßospodarjcna v etiodobiiiii ststojib, Go;!darskl vesttiik št. 1/1955. 3. -Klepac, dr. Dušan; O iSujnskoj iproirv&do ji u fakultetskoj šumi Zalesina, Glasnik /a suiDikc pokuse ät. 11, Zagreb 1953. -1, Klepac, dr. Du.šan: Vrijcmc prdaia. Štimarski list 5t. 1/1953. 5. Klepac, -dr. Dušan: Tablice postotka prirasta. Sumarskl list St. 9—10/195^. 6. Klepac, dr.Dusan: Frokveiicija vrljeroena prelaza. Sumarski list št. 1—2/1955. 7. Kuuscla, KuUcrvo: Zur Theorie der forstlichen Zuwachsberechnung auf Grund der periodischen Messung- Acta Forestalia Fennicia .Št, 60 (1954), Helsinki. 8. Loctscb, dr. in^. Fritz: Massetiiuwacliserinittliin» durch Bohrspan proben unter Anwendung mathcmatisch-slatistischcr Methoden. ZeitscVif' für Weltforstwirtschaft, 2v. 3/1953, 9. Loetsch, dr, ing. Fritz; Zur Schneiderschtn Zuwachsprozenlformcl. Forstwisscnschaftl. Zentralblatt, rv. 1—2/1954. ÜBER MITTELWERTE VON EtNWAGHSZEITEN Der Verfasser erläutert das Wesen der Mittelwerte von Einwachs^eitön und kommt dabei zum Ergebnis, dass einzig der harmonische Mittelwert der Emwachszeit theoretisch einwandfrei ist, währe!\d sowohl der Median als insbesondere der aritlimetischc Mittelwert theoretisch zu niedirigc Mittelwerte liefern. Gleichzeitig neimt er auoh die Gründe, die bei den Forstein rieh t »ngsarbei ten in Slovenien zur Anwendung des theoretisch anfechtbaren arithmetischen Mittelwertes der Einwachszeit führten. Dies sind vor allem der abnormale Aufbau der Plenterwälder, die vielfach gleichaltrigen Beständen ähiielo, weshalb ibei Verwendung der Einwachswiten für die Zuwachsermittlung ein positiver systhematischer Fehler zu gewärtigen ist; weiters handelt es sich um die erste Zuwachs-aufnahmc, wobei mit ErstlJngsarbeitcn verbundene Mängel unvermeidbar sind, die im allgemeinen ebenso zu positiven systhemaliscben Fehlern führen müssen; schliesslich der derzeitige Zustand der Plenterwälder, welcher in der Zukunft unvorhersehbarc Ausfalle an Stämmen und damit mangelhafte Realisierung des vorgesehenen Zuwachses erwarten lässt. Mit Rücksicht auf 'die Schwierigikeit .die eigentliche Betriebsform der unsachgemäss durchschlägcrten Bestände festzusLellen, wäre es nach Ansicht der Verfassers im allgemeinen vorteilhafter zu Messungen des Stärkenzuwachses Überzugehen und die Meyer-sche Tarifdiffenrenzmethode anzuwenden, weicht sowohl für Plenter, als at'ch für die gleichaltrige Bestände brauchbar ist. SODOBNA VPRAŠANJA BREZ ZATIRANJA SMREKE Glede na sedanje stanje naših gosdov je smreka 'najvažnejša vrsta naiega gozdnega drevja. To -dejstvo za naše gospodarstvo ni najbulj koristno. Se slabse bi bilo, £e Hi bil na njenem mestu bor ali breza ali celo vrba. V resnici je neprecenljiva gospodarska potreba, da bi smreko -na njemih preobsežnih nenaravnih rasLišfih spet zamenjali jelka, bukev ali hrast, ki ibi jim magle povrniti zdravo gozdno svežino in rodovitnost. Smreki (pa je na rastiSiJih teh drevesnih vrst, poslaibŠanlh zaradi .naŠc malomarnosti, neznanja ali go.spodar-ste (kratkovidnosti, obstoj oinogoiicn, tako da meposrednc in posredne koristi čistih smrekovih sestojev na takih rastiščih niso največje. Po podatkih začetnika naše rt.publiäke gozdarske statistike ing, Antona Sivica, -abranih v publikaciji »Gozdarstvo v ljubljanski oblasti koncem leta 1926 in 1927«, je bilo po stanju davEnega katastra ikoncem leta 1927 po tedanjih 12 okrajih od skupno ^09.93.5 lin samo 10,35% gozda na relativnih in na absolutno gozdnih telh in to v nadmorskih viši- nah, ikot je razvidno iz jaipredelnice. Od skupno 406,392 ha gozda pa stanju koncem leta 1926 je bilo Jistih listavcev 165.306 ha ali 40.72%, Žistih iglavccv .pa l]i.677 ha ali 27,4S% ter od tega 51.S33ha ali 46,41 % i^iste smreke in 129,209ha ali 31,S0% nieSiinih iglavcev Ln listavcev brez ugotovljeiieg^a ostotka primesi. Od tedaj je poteklo 27 let, med gozdarji pa se je v tem času povsem -razjasnilo staliSEe, da sc je treba lotiti premene ncprirodnih listih smrekovih, sestojev. O potrebi te premtaie je konJtioveljavno Gozdarski iiijtitut LRS zavzel z idokiimeiiti podprto staliSEc, tako glede monokultur v Posotelju, Zasafvju in KrSkcm polju, kot glede bolnih smr&küvih sestojev na Poborju. Ni dvoma, da se je večina vodibieg'a gozdarskega 'kadra oprijela dane osnove, vendar se mi glede -na uradne odločbe o sečnih dovoljenjih dozdeva, da se v šir^i vsaJidanji praiksi na to staliSče docela pczablja iii da se pod dojmom upravičene G 0 z d a v hektari h Okra) na relativ. □a Absolut. skupaj v nadmorsifi vläinl ti gozdnih tleh Dd IDO — 300ra od 301 -eoom dofiOO m % od eOl - 1000 111 tiad 1000 m nad 600 m % ■t/ '[Jt S.3 Brežice 600 15,413 IG,0!3 4.000 10.113 83,13 1,800 100 11,87 11,90 5 Črnomelj 2.000 10.894 12.895 6.160 4.084 79,44 2.646 5 20,56 0,78 22,5 Kamnik 5.222 22.501 37,723 92 15.510 56,27 9.881 2.240 43,73 18,08 21,9 Kočevje — 43.186 43.186 — 10.000 23,16 23.186 10.000 76,84 2,17 40,1 Kranj 17.232 41.200 58,432 — 19.500 33,37 23.532 15.400 60,63 18,92 48,8 Kräko 17.823 25.439 43,262 13,936 22.000 83,06 7.200 126 16,94 9,60 6 LaSko 203 15.058 15.216 500 1.000 9,84 13.761 — 90,16 9,80 26 Lilija 9.074 27.579 36.653 750 24.930 70,21 10.900 23 29,79 7,99 33 Ljubljana 11.082 30.066 41.094 1.094 30.000 75.66 9,600 400 24,34 10,65 26,4 Logatec 761 18.800 19.561 — 6,000 30,68 13.500 61 69,32 15,,53 22,9 Novo mesto 8.657 36.157 44.814 11.700 23.600 73,77 9.100 414 21,23 3,62 37.3 Radovljica 6.471 44.300 51,04! — 4.641 9,09 10.500 29.900 90.91 29,12 47.4 Vsega 79.341 330.594 409.935 38.232 17 i,«8 51,15 141,606 58.669 48,85 46,41 31,8 V OdQOSU do celotne površine 8,6 "'o 35,9% 44,5 % 1 akcije varčevanja z lesom Se vedno Oiklcpa ukoreninjen« navade proteširanja smreke tudi tam, 'kjer to ui umestno. Čeprav zaradi .poraa,njkljhTCga zaraata in sklepa sestojev radikalna operacija ni ma^oČa, je vendar skrajni Üas, da priSncTno sistematično in povsod zdraviti bolnika z zdravili, ki so nam vsem znana. Ce upoštevajno vse slaiie posledice degradacije rastiSč boljJih drevesnih vrst, senožetl in travnikov, ki jih je predvsem pod vplivom nekdanjih in nedavnih tujih političnih stremljenj in zaradi našega slaibega gozdnega in kmetijikega gospodarjenja zajela smreka, ji bomo prvo mesto med naSim gozdnim drevjem priznali le s primernim pridržkom. Smreka je drevo gorskih dolin, predplaaiinskih pobočij, hrbtov in visokih .planot, to je ploininskcga dela absolutnih gozdnih tal LRS, Na teh .rastiščih druge drevesne vrste zaradi neustreznih talnih in podnebnih JirJteljcv same iie bi zdržale in ne bi dosegle smreke v proizvodnji lesa po Jtolifini In iakovosti. Tu ji zaradi tega ne morem o pustiti prvenstvo .med drugim go/dnim drevjem, toda ne pred drugim gozdnim drevjem. Smreki ugajajo sveža, čeprav kamnita in plitva tla. Niso pa zaujo pusta, suha in vroča peščena tla, pa tudi ne teSka, glinasta iu inokrn. Njctia naravna rastij^a niso niiiJic. V lakih legah raste hitro, toda sestoji obolijo iii xzg^ubijo sleherno odpornost; les kmalu naČnc In uniči rdeSa gniloba. Zato «3 dolenjske holme in ravnine čisti smrekovi sestoji ne sodijo pa£ pa samo iijemoma kot primes listavcem. Kolikor «emljiji je smreka zajela, povsod je poslab.^ala tla. Za rast ji zadostuje kratka doba, vlažen zrak in malo toplote. RastiSča s sulumi zračnimi tokovi ji ne ustrezajo, zadovoljivo pa prenaša mraai^ča, ki so jelki in btikvi pogubna; vendar pa kljub prepihu vlažnega zraka ne zdrzi aia onih visokih pianin.^ikih rastižčih, kjer se Se drži Tnacesen. Pri nas sega obiiiajna do nadmorske višine 1700 m v sklenjenih, v redkih sestojih pa marsikje celo -do zgornje gozdne meje, Posamezna drevesa zdrle (.udi na višinah do 201)0 m. Čc pogledamo kakovost smrekovine z rastišč po Triglavskem pogorju, Karavankah in Kamniških planinah v nadmorskih višinah nad 600 m in vemo, da leži na primer nad B0% gozdnih tal pretežnega dela Dolenjske v nadmorski viSini med 101 in GOOim, nam mora .biti takoj jasno, kam isonio smrek! doIoEili njeno mesto. Zaradi obnovitve lesnih zalog naSih gozdov, zaradi obnove in jiormalizacije gozdnih sestojev in zaradi rehabilitacije naSega gozdnega gospodarstva, je Ljudska skupščina LRS sprejela zakon o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ki velja od fi, aprila Iflj*! dalje. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS pa je 2. julija IM^I predpisal Uredbo o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh skladov in 2D. julija ISS'l Uredba o sečnjah -gozdnega drevja. Ne zdi se mi tunestiio tajpravljati o tem, da se sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov poneikod uporablja v namene, ki so daleč od zakonskih smcrnic; -pač pa želim opozoriti, da se pod vplivom akcije varčevanja z lesom praksa iidajanjii sečnih dovoljenj po Uredbi o sečnjali gozdnega drevja pwiekod ravna samo po dveh principih: 1. za vsako ceno varčevati z lesom in 2. zbrati prispevie v goadni sk!ad, i:i je edino sredstvo za dosego postavljenega cilja. Kar zadeva potroho varčevanja a lesom, nam je lansko razpravljanje v Celju (23. in januarja 1954) nakazalo dolgoročne iii kratkoročne smernice; kar pa zadeva potrtbo zbiranja goidaega sklada, je vsak dvom odveč, ker brez sredstev äe tako dobra volja ne -more nič pomagati. Drugo ,pa je vprašanje, kje varčevati. Znano je, da se snireikovo mlaidje ir p/egostih kultur uporablja za novoletne jelke, tarika hlodovina «a opornike breiuc kontingente prevalili v breme listavcev, hrasta in bukve. Kakšen je pri nas položaj hrasta, zlasti doba, nam dokazuje uredba, ki je morala zaščititi se edino preostalo dohovlno v Krakovem pri Kostanjevici kot prirodni spomenik; kar pa zadeva bukev, velja se vedno v kamen vklesano, a na Krasu razgaljeno načelo, da je bu'kev mati gowäa. Nujno potrebno je, da se v tem pogledu, Jcot je to predvidel Gozdarski i-nštitut v svojih smernicah glede Pohorskih (ing. 2agar — dr. Wraber) in nižinskih gozdov (ing. MilklavžiČ) ter planinskih predelov (ing, Sušteršič), poskrbi tudi za pravilno strokovno izvajanje uredbe o sečnjah gozdnega drevja v praksi. lag. Franjo M u n i b »ova gozdna cesta, ki jo je zgradila Kmetijska eadmjra Dražgoie na visalto planoto Jelovice. — V nedrSavaih gozdovih kra jnskega okraja je bilo lani zjjrajeno 13.220 m novih gozdnih poti, katere so trasirali goz-darji Okrajne uprave iia gozdarstvo. Načrtno zgrajene gozdne komunikacije so predpogoj la intenzivnejäe gospodarjenje v goidovih, zlasti v hribovitih in planinskih predelih, (Foto: hig. F. Jurhar) O f MIŠLJENJE AVSTRIJSKIH STROKOVNJAKOV O 2IČNICAH Iz desetih poročil avstrijskih gozdarskih strokovnjakov, izmed katerih se jili je pet udeleiilo ekskurzije v Švico, lest pa v Švico in Francijo z namenom, da si og'edajo tamkajšnje gozdne žičnice ter ugotovijo tnoinost njihove uporabe v avstrijskih razmerah, je razvidno, da je problem .gozdnih -ziSnic Sc vedno predmet Etiidija, da povsod tam Se vedno iščejo 'boljše rcSitve ter da imajo o njih U ielo različna mjienja. Več ali manj jasno izzveni lailjuček knjige iug. Rudolfa May rja »Seilbahnbau in der Schweiz und in Frankreich. Berichte und Ergehnisse zweier Studienreisen«. (Izdajatelj Österreichisches Produktivitäts-Zentrum, Wien 1954. 107 strani, 24 alik): »V normalnih razmerah naj se v gozdovih zgradi gosta mreža cest ter namesto ■njih samo v izjemnih primerih iičnice z dvema nosilkama in 7. neprekinjeno vlaJSilko. Žerjavi velikih dolžin s kompliciranimi melianitnirai napravami so predragi in z njimi se spravilo lesa do redke cestne mreže navadno ne izplača. Pa£ pa so za spravilo do goste cestne mreže ipriporoČljivi popolnoma primitivni kratki žerjavi. Vendar tudi delovanje tei žerjavov, v kolikor z njimi spravljamo les po poboSjih navzdol, ni še popolnoma zadovoljivo rešeno.« Č. DRUŠTVENE VESTI GOZDARSTVO V BELI KRAJINI Društvo kmetijskih inženirjev In tcJinikov je priredilo skupno z OLO Črnomtlj od 5. ido 12, decembra 1954 Belukranjski teden. To je lii)a po-membna prireditev, na kateri je bila proslavljena desetletnica prve konference kmetijskili strokovnjakov na osvobojenem ozemlju. Hkrati so ,številtii udeleženci in raznovrstni drugi pa tudi gozdarski strokovnjaki preučili posebne gospodarske razmere Bele krajine in nato predložili določene ukrepe, zlasti za izboljšanje dosedanjeg^i ikraetijstva in g-ozdarstva. Sodelovalo je osera -gozdarskih strokovnjakov in to trije Iz Instituta za gozdno tu lesno gospodarstvo Slovenije, Jva z Agronoinsko-gozdarsko-veterinarske fakultete ter po eden od Republiške uprave za gozdarstvo, Okrajne luprave .za gšzdarsfvo v Črnomlju in Gozdnega gospodarstva v Novem mestu. Gozdarski strokovi\j:iki so sc dne 5, Xll. 1954 udeležili zborovanja v Čraondju, naslednji daji pa so skupno z belokranjskimi gozdarji odäli na krožno potovanje po Beli krajini (Seinii—KrvoSki vrh—Metlika—^Podzemelj—AdleSiči—Vinica—Sinji vrh— Spebarji in nazaj) tt!r si ofglodali najibolj 'znafiliie belokranjske gozdove, gozdne nasade iri steljnike, posebej pa ,šc bukove sestoje pri Sinjem vrhu iw Speharjih, Po obhodu so se gozdarji priključili kmetijskim dslovnim skupinam pri občinah, ki so glede na gozdarstvo najbolj vaŽDc, ter v spremstvu področnih logarjev podrobneje rprouČili stanje gozdov in predvideli ukrepe za njegovo izboljšanje, s predavanji o gozdarstvu pa sodelovali na kmetijskih veSerih. Ko so to delo koitEili, so se skupaj s kmetijskimi in drugimi strokovnjaiki vrnili v Črnomelj ter na podlagi poročil posameznih strokovnjakov in po razpravljanju o perečih gozdarskih vprašanjih Bele krajine sestavili poročilo o stanju gozdov v Beli krajini in predloge za njegovo ialioljšanje. Poročilo se v pretežni meri nanaša na nedržavne gozdove in izajema nekaj najbolj peresih gozdarskih problemov^ zato ga v skrajšanem obsegu objavljamo. SploSni podatki o belokratijsklh gozdovih Po inventarizadji gozdov iz 1. 1952 anaša površina gozdov v Beli krajini; splošnega ljudskega premoženja . ......4.967 ha (31% vseh gozdov) zadrug in zasebnikov............11.141 ha (69% vseh goidov) Skupaj . . . 16.108 ha . Gozdovi torej pokrivajo 24% Bele krajine. Po podatkih PO (Kmetijske obveščevalne službe) pa naj bi gozdnatost Bele krajine znašala nekaj več, namreč 27%. Ce primerjamo ta podate;k- s povprečno gozdnatostjo Slovenije, ki snaŠa 43%, vidimo, da je Bela krajina glede gozdov mnogo bolj revna kakor ostala Slovenija. Kljub temu se tu ne kaže večje pomanjkanje lesa, ker deželo obdajajo razsczna gozdna področja Roga in Gorjancev. Razen tega raste precej lesa tudi na .koknicah, pašnikih in stcljnikih, katere vodijo v zemljiškem katastru kot pašnike. Po podatkih omenjene inventarizacije imajo gozdovi Bele .krajine s sledečo zalogo- lesa: iglavci 518.000m^ (27% vse lesne zaloge) listavci ........1.372.000 m" \n% „ ., „ ) Skupaj. . . 1,890.000 Povprečna lesna zaloga na ba znaša:, v državnem sektorju 181 m^ v nedržavnem sektorju 91m'', v obeh sektorjih skupaj I18m!>, Potrebna pa bi bila zaloga najmanj 200 mS. Letni pHrasttk lesa se ceni v driavjiem sektorju 4,61 m', v ncdi^iavncm 2,!6ni', povpreJno 2,90 m® po ha. Lesna zaloga in njen prirastek ne dosegata niti polovice potrebne viäine. \7. podatkov iprftcklih let pa vidimo, da jc bilo posekanega veliko vrf lesa, kot je znaša! letni prirastek. Poleg tega so marsikje sekali tudi na nepravilen na^in. Poslerdice takSncga ^'ospodarjenja so it sedaj dovolj jasno vidne, zlasti v nižinskih goidovih. Na sploSno je stanje v spi osno družbenih gozdovih iboljže kot v privatnih gozdovih, ker je zasebna gozdna posest ■zelo razdrobljena, zaradi česar je smotrno gozdno gospodarjenje raofno otežkočeno. Gojenje gozdov Tla in podnebje Bele krajine sta za gojenje gozdov izredno ugodna, o üemet priča veliko Število drevesnih vrst, ki tukaj tako dobro uspevajo kakor malökje v Sloveniji [lirnst, bukev, smreka, «r, ga'ber, kostanj, oreh, bor, jelka, robinija, brez.i, javor, brest, topoli (11 vrbe). Ob normalnih ra;zmerah ti znašal letni prirastek 140.000 m® lesa. Vzrok sedanji niiki gozdni proizvodnji so izčrpani, mofno i-zsekani gozdovi. Tretjina kmečkih gozdov, okrog -tOOO ha. je posebno močno obremenjena z grabljenjem listja, tako da drevje občutno peša in ne daje pravega prirastka. V kolikor ibi sc grabijenje listja nadaljevalo v sedanjem obsegu, so ti gojjdovi zapisarii neizogibnemu propadu. Z grabljenjeni listja se tla najbolj izčrpavajo v nizkih (panjevskih) kostanjevih gozdovih, ki dajejo kolje la ■vinograde. Znaten del steijnikov se razprostira na globokih tleh, katera bi z melioracijo lahko spremenili v do^bra kmetijska zemljišča. Danes se ni niogoČe predvideti, katere stcljnlke bo v bodoče zajelo kmetijstvo, «ato tudi še ni mogoče pristopiti k izločanju steijnikov za pogozdovanje, razen onih na plitvih tleh, ki ."io sposobna samo za gozdno kulturo. Da hi se te površine. Če postanejo za steljarjenje nepotrebne in jih kmetijstvo tudi za drui;« kulture ne bo potrebovalo, laiko same pri rodno zasejale, naj se drei-je na sielj-nikih za sedaj še ne poseka. Ob sedanjem stanju praktično niti ni mogoče niti ni na mestu pogozdovati steljnike, razen onih, kjer Je gozd potreben za varstvo zemljišč. UpoStevati je treba, da so ob današnjem stanju kmetijstva steljni-ki potrtbni in da bi ibili z nasilnim spreminjanjem dela njihovih površin ostali k bolj obremenjeni s steljarjenjem. Da ibt -iOOOha kmečkega gozda rešili propadanja, ki grozi zaradi grabljenja listja, in da bi sprostili c.natnc površine steijnikov (krog 2000 ha), je oujno .potrebno dvigniti proizvodnjo krme in iitaric. V ta nam (in je treba kmetovalcem omogočiti, da si zgradijo gnojišča in gnojniČne jame. S proizvodnjo dobre krme se bo za nastiljanje pričela uporabljati slama, kar bo zmanjšalo potrebo po stelji in steljarjenje v gozdovih bo pojenjalo. Na tu način ibo brez velikih izdatkov omogočena obnova gozda na površini 6000 ha. Zato je tudi gozdarstvo poklicano, tla iz sredstev za obnovo gozdov prispeva določeni znesek za ureditev gnojišč, katerih pomanjkanje ovira napredek kmetijstva lu uničuje gozdove. Kjer je potrebno zaradi zaščite tal steljarjenje prepovedati, naj se prizadetim kmetovakcm preskrbi iz sklada za obnovo gozdov potrebna slama (n, pr. iz Vojvodine, ki jo prodaja v inozemstvo). čiščenju in redčenju gozdov ter izsekavaaju košatih dreves meri niiajem je treba posvetiti največjo pozornost, -ila bi na ta način povečali kakovost sestojev in proizvodnjo lesa. Splošna želja kmetov jc, da bi v večji meri gojili smreko. Smreka uspeva v Beli Jcrajini na sploSno dobro samo kot primes listnatega gozda, posamično ali v manjäih skupinah 3 do h dreves. V večjih skupinah pa Šc bolj zakisa že kisla tla in po 10 do 15 letih vidno zaostaja v primstku, Vc?jo pozurnoat pa je treba posvetiti jelki, predvsem v bolj svežih legah, kjer se tudi sama pomlajuje. V vecjcm obsegu je treba uvajati v Belo Itrajino tudi nižinski macesen. Varstvo goüdov Zdravstveno stanje belokranjskih gozdov je razen kalamitetnega suSenja bukve na sploäno precej zadovoljivo in ne sahteva nekih neodložljivih varstvenih ukrepov. Pojav rdrfe 'gnilobe in ^rizJice na smreki, slaba rast te drevesne vrste in pojavljanje smrekove uii, krivenč.ista rast bora in hiranje nasadov kanadskega topola pa dokazujejo, da pri , | izbiri drevesnih vrst oziroma njihovih uvrsti pogosto niso ibilc upoštevane njihove rastiSfnc lahteve, VpraSanje, ki terja posebno pozornost, je 'broz dvoma sušenje bukovih, gozdov. V Beli krajini se buVovo drevje naglo su5i v goadnem okolišu med Tanto goro, Vinico, Starim trgom in MLklarji. Ta okoliš zavzema. viSinsko ravan, seigajočo približno do .inOm natlmorske viSine, kjer naglo prehaja v strma pobočja. Okuženo področje obsega, ok, -iOOOba, Ce odštejemo mlade ^e zdrave sestoje in drugovrstne goidove tega potlrofja, odpade na suSeie sc 'bukove sestoje ok. 2.50Q ha površine. Sulenje je v zadnjih petili letih usajelo letno povprečno ot. 17jOO m" lesa. kar predstavlja vrednost ok. 10,500.(100 din in 70,000.000 di« izgube narodnega dohodka letno. Prvi znaki sušenja so bili na navedenem področju opaženi ok. leta 1937, močnejši obseg pa je ibultzcn navzela leta 1949. Po vsej verjetnosti ima propadanje bukovih gozdov svoj izvor v glivični bolezni (neki zaprtotrosnici), doČim so podnebni in taJni pogoji najlbrŽ se pospešili nagli razvoj ibokzni. S^jšenje je do sedaj zajelo 10 do 30% dreves okuženih bukovih sestojev. Obseg okuSbe je torej zelo različen, najbolj vidna pa je v sestojih, v katerih so bilei v .preteklih letih izvedene sečnje, zlasti tam, kjer so bili posegi v sklep sestoja moČnejSi In je bito porušeno biološko ravnotežje gozda. Po globi cenitvi meri vidno okuženi les (bukve s suhimi in polomljenimi vrhovi} v prizadetih ibnkovih .gozdovih ok. 70.000 m®. Da bi propreSlli nadaljnje naglo napredujoče trohnenje tega lesa, ga je treba čimpreje predelati v ustrezne ."iortimcate in uporabiti. Zato bi bilo Škodljivo Še naprej odlašati s sečnjo onih bukev, ki so vidno okužene. Prizadeti les naj bi izkoristili n. pr. v dveh letnih posekih po ok. 35.000 m^ .brutto mase ali ok. Sö.OOOm® ratiiih sortimentov. Ker gre prt tem pogosto za scÜnjo gospodarsko nedoraslih dreves, ibo potrebno .pri sečnji posvetiti posebno pozornost izdekvi celuloznega lesa in jSclczniŠkih pragov. Pri sečnji bo i;tdelaiia znatna količina sortimentov, ki bodo imeli zaradi trohnobe manjšo uporabno vrednost, zato bo treba nujno rešiti vprašanje pocenitve proizvodnih stroškov z izgradnjo ustrezne prometne naprave. Raziskovanju suSenja bukve, ugotovitvi povzročitelja ter proučevanju njegove biono-mije je troba posvetiti vso pozornost in na podlagi zbranib ugotovitev predpisati ustrezne krajevne gozdnogojitvene in morebitne karantanske ukrepe. Za sečnjo vidno okuženih dreves v bukovih sestojih bo treba izdajati gozdnim posestnikom sečne naloge na podlagi določil Terneljnega zakona o varstvu rastlin pred iboleznimi in škodljivci (U. L. FLRJ št. 26 z dne 2,?. VI. 19.^4). V zvezi s temi izrednimi sečnjami bo t/rerba .predložiti Upravi 'za plan LRS ustrezno povečanje plana sečnje za nedržavni .sektor OLO Črnomelj^ Ne glede na napredovanje bolezni in sečnjo obolelih dievcs pu moramo brez odlašanja pričeti z ustreznimi pripravami in z vnašanjem primernih drevesnih vrst v og.roiSene gozdove. Gozdoe komunikacije Zasebni gozdovi razpolagajo z zelo skromno transportno mrežo, ki sestoji največ iz gozdnih poti. Poti so sicer sorazmerno goste, zlasti če upoštevamo nizko lesno zalogo, saj znaša njihova povprečna medsebojna razdalja ok. 300 m. Glavna slabost teh ipofi je kako- vost. Poti so ozke, s ikratkimi premami ter z ostrimi krivinami in naglimi spremembami: naklonov, zato so nesposobne za vozila z vefjo storilnostjo. Pravih gozdnih cest v zasebnih gozdovih sploh ni. Tu in tam sc jih dotikajo ali jih kriiajo javne ceste, s katerimi so povezane gozdne poti. N^kolilko tolj'se je stanje .gozdnih kommoikacij v {triavnih gozdovih. Tu so speljane gozdne ceste boljie .kakovosti, vendar je mrtža poti redkejša od Dne v zasebnih gozdovih. Vzdrževan je traosiportne mreže je v obeh sektorjih pcipotnoma nezadostno. Na željo občine Semič so si gozdarski strokovnjaki ogledali komunikacijsko mrežo v vinogradih in v viSje leiSeifih gozdovih nad Semičem in iskali rešitev, kako .zgraditi nove ceste, .ki bi istočasno odpirale gozdove in služile vinogradniltvu. Na željo občine Dragatnš: so proučevali tudi možnost izvoza lesa iz gozrdov okoli Kolečaja, v katerih se -susi hukovina.. Prišli so do sklepa, da je taka cesta gospodarsko uteoreljcna. Gozdarski strokovnjaki, ki so sodelovali pri Kmetijskem tednvi v Beli krajini, na VinicT dne 6. XII. 195-1. (Foto: Prof. Ivan KkmenEiČ) V pogledu gozdnih komunikacij so dali naslednje predloge: popraviti čim vec obstoječih gozdnih poti, da bodo sposobne za vetje tovore, na krajšo razdaljo pa vsaj z vprežno Sivino. Te prometne žile je treba stalno vzdrževati. Izdelati je treba dolgoročni načrt gradnje gozdnih komuiiikaicij; izdelati načrt, trasirati in zgraditi dve cesti, ki bi vodili po pobočju nad Semičcm, tako da bi ena prevzela vlogo sedanje »srednje poti«, druga pa vlogo »velikega jarka«, venda.r z največ S % vzpona, in da bi tako omogočili prevoz bremen tudi navzgor. Izdelati je treba načrt, trasirati in zgraditi ccsto, ki bi se odcepila od nove ceste Tanča gora-^Stari trg in vodila v smeri proti Tisovi glavi {619 m) nad Sinjim vrhom v gozdove, kjer se suji bukovina. Na sploino pa je potrebno graditi tim več-poti in cest, kar prav one omogočajo dobro gospodarjcjije z gozdovi. Splošni ukrepi V okviru 3plo,Šnega desetletnega perspektivnega .programa za vse gospodarske panoge je treba sestaviti tudi poseben iia^črt za vse vrste gozdno in lesnogospodarske dejavjiosti (ureditev, obnova, gojenje, varstvo in izkoriščanje gosdov, prometne naprave, lesoi obrati, preskrba z lesom itd,), V programu je treba ločiti dolgoročne naloge od kratkoročnih. Sledi nekaj glavnih smernic: T 1, Izvede Haj se kategorizacija oiiroma razvrstitev jemljisS po njihovi proizvodni sposobnosti. Posebne ekipe agronomov, gozdarjev in drug^ih gospodarstvenikov naj opravljajo to nalogo od 'zcmljiSJa do ictnljišŽa, podoibno kot se je to zgodilo ie v raznili predeLiJi LR Slovenije. Osnovno vodilno flafelo pri tem naj bo, da se gozdovi omejijo na absolutna (brczpog-ojr.a) gozdna tla: relativiia (pogojna) tla, ki so trajno primerna la kmetijske kulture, pa naj se ustrezno .preoblikujejo in, kjer je to potrebno, zavarujejo i gozdnimi pasovi_. Strma pobofja in gozdnati vrhovi Bele krajine so primerni samo za gozd; tla blagih pobočij oziroma gričevja in ravninskega dela pokrajine pa so — z malimi izjemami — samo relativna. 2, SpriSo dejstva, da sc v Beli krajini letno porabi več lesa kot. ga priraste, da se torej gozdna glavnica postopoma zmanjSujc, je nujno potrobno najprej spraviti v sklnd porabo lesa s prirastkom, nato pa povečavati prirastek, da bi se lesna zaloga čim hitreje približala nortnali. Ker so zlasti gozdovi v biiiini naselij in cest prekomerno izkoriščani, medtem ko so v oddaljenih predelih zanemarjeni, je nujno, da se v večjih razdaljah zgradijo tamionskc eestc v odročne predele, predvsem na pobočja roškega pogorja. Tako bo moigoče uporabljati za kurjavo droben, manj vreden les iz redčenj in ČiSčcnj. ki silier v gozdu propade. V ta namen uaj se uporabijo predvsem sredstva iz gozdnega sklada. 3, Cene lesa in trgovina z lesom doslej nista v dovolj veliki meri vplivata na to, da bi .belokranjski kmetje v svoji gospodarski zaostalosti posvečali potrcjbno skrb varstvu in negi gozdov in njihovamu smotrnemu izkori^čaoju. Kmetijske zadruge oziroma njihovi lesni odseki Čestokrat Špekulirajo z lesom v škodo gozdnih posestnikov; razna podjetja izkoriSJajo njihovo nevednost pri merjenju, ccni in dr. Za ozdravljenje teh razmer je treba v prvi vrsti usposobiti KZ kol osnovne zdruibe neposrednih proizvijalcev-kmetov, da v .gozdnem in lesnem gospodarstvu preložijo tezisČe svoje dejavnosti ra smotrno gospodarjenje. Namesto lesnih odsekov naj ustanovijo gosdars-ke odseke, naj namrfčajo svoje logarje (dokler ni iolatiih pa pomožne logarje) in gozdarje za gojenje in izkoriščanje gozdov ter aa raani,pulacijo % lesom, da bi z njim var&vali in ga itporabljnli aa najibolj ustrezne namene. Občine oziroma bodoče komune. na"kateTe (bo v vedno večji meri prehajala tudi gozdno-gospodarska dejavnost, bodo morale delo zadrug nadzorovati in usmerjati. Stremeti morajo za tem, da ho tudi si romaj no prebivalstvo preskrbljeno s kurivom in gradbenim leso-m, 4- Ureditev gozdarske slulibe. Pri OLO Črnomelj jc ustanovljena Uprava za gozdarstvo, k) je vn^delila Belo krajino na revirje in logarske okoliše, katere vodijo gozdarji oziroma logarji. Splošno družbeni gozdovi imajo svojo organizacijo in so v strokovnem pogledu na 'boljšem. Na sploSno primanjkuje strokovnega ose;bja, posebno za privatne gozdove, zato je potrdbaio njihovo Število ustrezno povečati, V času administrativnega upravljanja na.5ega gospodarstva, ko je bUo plansko centralistično ukrepanje tudi v gozdarstvu bolj ali manj nujno, je kmet iaguliil zanimanje za gojenje in varovanje svojih g02clov. V bodoče bo pripadla občinam oiiroma komunam pri gospodarjenju z gozdom in lesom izredno važna vlc^ga, jiredvsem v privatnem gospodarskem sektorju. Kmet kot neposredni proizvajalec oziroma vodja svojega gospodarstva naj bo živo zainteresiran za bodočnost svojih in skupnih (sploino družbenih) gozdov. Naloge kom^une bodo, da spremeni sedanjo pasivnost gozdnega posestnika v čim Jjolj aktivno sodelovanje. Le skupno smotrno delo kmetov in strokovnjakov, zavestno delo za potrebe skupnosti, bo obvarovalo kmečke gozdove Bele krajine pred nadaljnjim propadanjem in dvignilo njihovo proizvodnjo, 5. Društvo gozdarskih iniemirjev in tehnikov, gozdarska fakulteta, gozdarske äole in druge ustanove naj äe naprej posvečajo posebno skrb Beli krajini. Institut za gozdno in lestno gospodarstvo Slovenije pa naj v Beli krajini .prične z raziskavanji, ki so potrebna za dvig gozdne in lesne proizvodnj'e. VPRAŠANJE STROKOVNM KADROV, GOZDARSKE SLUŽBE IN ŠOLSTVA litig. Vta-dislav Be It ram (Ljubljatia) Anketa o strokovnili kadrih v letu 1954 2e nekaj tet sem se vlc&e nerazČiSčeno vpraSanje resoiEne potrebe gozdarskih strokovnih kadrov: logarjev, tehnikov in inženirjev, S tem v zvezi so bile vodene debate, če nas današnji gozdarski Soli v svoji sedanji obliki zadovoljujeta. Prav tako smo Se večkrat slišali trditev, da nam je srednjeSolec-tehnik sploh nepotreben ter vprašanje, kakšen naj bi sploh bil njegov lik in položaj v službi? Reorganizacije gozdarske službe pa sledijo druga drugi brez poznavanja objektivnega stanja in potreb po gozdarskih kadrih, ki bi morati tvoriti temelj reševanju vprašanja kako organizirati to službo, da bi narodnemu gospodarstvu donašaJa čim večjo korist. Nagel napredek ved, tehnike in gospodarstva potiska vsepovsod na svetu v ospredje vprašanje strokovnih kadrov. Zato temu vprašanju povsod posveSajo največjo skrb. V ta namen je naše društvo spomladi 1951 načelo vprašanje ankete o sedanjem stanju tn neobhodnih potrebah po strokovnih kadrih pri ustanovah in podjetjih. Čeprav so bili obrazci za anketo zelo enostavni in ni njihovo izpolnjevanje zahtevalo posebnega truda, sta vendar pretekla skoraj še dva meseca po izteku določenega roka, predno je bilo zbrano gradivo za vso Slovenijo. Podatke so dali Uprava za gozdarstvo LRS, Zavod za gospodarsko planiranje, Zavod za statistiko in evidenco, Glavna zadružna zveza, fakulteta, gozdarski inšititut, srednja in niŽja gojidarsJca šola, lesnoindustrijski odsek tehniške srednje Sole, 20 okrajnih in 2 mestna ljudska odbora, 4 sekcije za pogozdovanje krasa, H gozdnih gospodarstev, Podjetje za mejanje hudournikov in Gozdne semenarne in drevesnice Mengeš. Vsi strokovni uslužbcnci oziroma najneščenci so bili v anketni poli razvrščeni v 7 skupin glede na to, koliko let bo kdo predvidoma Še opravljal službo {n. pr. 31—35, 26—50, 21—25, 16—20, 11—15, 6—10, 1—5 leta). V anJceti smo upoštevali kvalifikacijo inženirja, tehnika, absolventa gozdarske srednje šole in tehnika brez te šole, ki je dobit svoj naziv v prejšnjih letih. Razlikovali smo kvalificiranega logarja (I) z logarskim tečajem ali nižjo gozdarsko šolo, ki je trajala od S do 10 mcsecev, in nekvalificiranega logarja (11) brez te šole ali daljSega tečaja. Čeprav je razumljivo, da mnenja sestavljalcev anketnih odgovorov niso mogla biti povsem enotna, vendar iz 50 prispelih odgovorov lahko zaključimo, da smo vendarle prišli do uporabljivih podatkov. Podatki kažejo trenutno stanje in predvidevajo nujno potrebno število strokovnega osebja za gozdarsko službo v organizacijski obliki, ki je bita veljavna dne 31. VII, 1954. Resda se je stanje strokovnega osebja od takrat v toliko spremenilo, da je določeno Število ljudi prešlo od gozdnih gospodarstev v okrajno službo, kot n. pr, delno taksacija, logarji itd. Vendar kaže pregled stanje in potrebe, ki jih nobena spremenjena oblika gozdarske službe ne more zmanjšati, temveč jih lahko samo poveča. Pregled stanja io potreb po gozdarskih kiidrih, razporejenih po Organizacijska skupina Inženirji Tehniki centf. obrati 1 skupno cenlr. obrali I. Uprava za gozd,, Zavod za gosp. planir., Zavod za statistiko in evidenco Li^S S A 8 13 — 8 13 — — ([. luälKut. gozdarska fakulteta In strokovne Sole S A 24 52 _ 24 52 !2 2 2 [I[. Zadružništvo S A 1 2 15 2 16 1 2 4 45 IV. 4 sekcije za pogozdovanje krasa S A _ 2 5 2 5 — 7 7 v, Podjetje za urejevanje hudournikov, Gozd, sem. in drev. Mengeä S A 8 11 _ 8 11 3 5 4 9 VI. 22 uprav za gozdarstvo pri OLO In MLO S A 40 81 7 69 47 150 47 68 52 97 VH. 14 gozdnih gospodarstev S A 46 es 16 5/ 62 116 33 42 68 SO y po Stantu 31, julija 1954 ^ potrebno po anltetl S A 126 225 27 UO 153 363 \ m I 129 137 2M Razlika- Primanjkljaj presežek 97 113 210 45 103 ~ 1 Razmerje S : A v »/o 57 19 42 65 57 S — dejansko stanje dne 31, Vil. 1954. A — potrebno Število po reiultatih aakete. Pod obrati so miJljena mesta v kmetijskih zadrugah, t sckcijah za pogozdovanje krasa, na okrajnih gozdarskih Tevirjth in v obratih gozdnih gospodarstev. Pod terenom je razumeti službena mesta izven obratov. Vse ustanove in podjetja, ki so tedaj zaposlovale gozdarsko osebje, so prikazana v 7 sorodnih skupinah. iPodrobnejSa razčlenitev bi zahtevala več prostora in bi samo otežkočala pregled. Razmeroma največje je pomanjkanje inženirjev. Med 20 okiaji in 2 mestoma jih je bilo tega dne 10 brez inženirja, 4 pa so imeli samo po 1 inženirja. Med 14 gozdnimi gospodarstvi pa so bila 3 brez inženirja. Zavedajoč se velikega pomanjkanja strokovnjakov sta 2 gozdni gospodarstvi predvideli vsako samo po I inženirja namesto vsaj petkrat toliko. Čeprav je pomanjkanje inienirjev v osrednjih organih ustanov in podjetij veli-ko in so tudi predvidene potrebe skrčene do najnižje mogoče mere, vidimo, da je na terenu, t, j. pri gozdnih obratih in v gozdarskih okoliših, stanje Se brez primere težje. Pri 890.000 ha slovenskih gozdov je neposredno na terenu zaposlenih vsega skupaj samo 16 inženirjev (na gozdnih obratih). Na enega inženirja odpade povprečno nič manj kot 55.600 ha enakih ali sorodnih organizacijskih skupinah, z dne 31. VII. I9o4 Tehniki Logar]! 1 Loga;ji 11 teren. skupno eentr. obrati teren 1 skupno ceiiir. obrali teren skupno _ 2 N 2 2 3 4 • — 5 6 _ 1 _ 1 _ 5 J? — _ 10 139 10 139 — _ 30 j 30 4 4 11 tt — 1 1 n /5 12 16 — — 4 4 — 1 N — 2 1 — 2 1 — 1 — 1 14 71 ' 113 236 5 5 32 JO 277 711 314 726 — 9 407 416 17 47 118 t69 2 } 30 36 180 288 212 326 — 8 115 - 123 55 122 2S6 461 9 8 68 52 k7S 1153 555 1215 — 19 556 575 87 235 1 16 675 675 17 — 19 556 575 29 52 112 131 41 46 Za zadružništvo Je dala podatke Glavna ^adruina iveia LRS, za vse ostale ustanove in podjetja pa neposredni interesenti, k! so lajporejeni po sorodnih skupinah. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS nima gozdarsVega strokovnjaka in ga. Se ni niti predvidela. Tudi Glavna zadružna iveza jih ho v centrali potrebovala doloJeno Število, Iz celotne razpredelnice je razvidno veliko pomanjkanje strokovnega osebja, ki jc pri nekaterih organizacijah äe posebno težko, Čeprav so prikazane potrebe zelo skromne. gozdne površine, kar jc za srednje evropsko povprečje najmanj lO-krat preveč. Ce primerjamo med seboj stanje in potrebe, že same številke v razpredelnici dovolj zgovorno govorijo o težkem stanju. Razpredelnica nam daje tudi zanimiv odgovor na vprašanje o potrebi po gozdarskem tehniku. V najmlajSi skupini imamo 91 tehnikov, ki so vsi absolventi gozdarske srednje Sole. Med ostalimi 165 je manjši del onih z nepopolno srednjo gozdarsko äolo, od katerih so se mnogi usposobili in opravili tudi strokovni izpit, čeprav nimajo takSne Šolske strokovne izobrazbe, kot jo ima temeljito Šolani srednješolski absolvent. Večji del tehnikov pa nima prave strokovne šole. Razpredelnica kaže veliko povpraševanje po tehnikih, ki je razmeroma k nekaj manjše kot pri inženirjih. Obenem pa nam zgovorno priža o liku in uporabljivosti gozdarskega tebnikai zahtevajo ga centrale ustanov in podjetij, zahteva ga gozdni obrat in gozdarski revir, zahtevajo ga pa tudi mnoga službena mesta. za katere navadna log^arska izobrazba ne ustreza veS. Takih mest je čedalje več, tako v okrajnih logarskih okoliših, kakor tudi v revirjih na gozdnih obratih. Operativa je tukaj papolnoma samostojno in objektivno presodila in moramo zato njeno mnenje tudi resno upoštevati: mod 22 OLO in MLO jih SO potrebuje tehnike v centrali, 19 pa tudi za tcvirne gozdarje in 12 za neposredna delovna mesta na terenu. Med ] t gozdnimi gospodarstvi jih ti potrebuje tehnika v centrali, vsi pa jih predvidevajo tudi na obratih in 9 na dosedanjih logarskih revirjih, S tem je podan hkrati odgovor na vprašanje o liku tehnika; tehnik je potreben tako v centrali kakor na terenu ter v vse večjem Številu tudi tam, kjer smo se doslej morali zadovoljevati celo « nekvalificiranimi logarji. Ali naj v tem vidimo neko zapostavljanje tehnika? Nikakor ne! Prihajamo v dobo, ko bo tudi gozdni delavec imel osemletko in v bližnji bodočnosti tudi strokovno šolo. Zato jc potrebno, da so vsaj na varnejših in odgovornejših mestih dosedanjih logarskih okoliäev ljudje, ki so dorasli nalckgam te čedalje bolj zahtevne sl^ižbe. Žato je '! v bodoče treba taka mesta predvideti za tehnike. Dosedanji absolventi gozdarske srednje šole so se v praksi na splošno dobro izkazali in jih je operativa tako iudi ocenila. Po svojih sposobnostih bo tehnik uporabljiv na delovnem mestu revir nega gozdarja ali pomočnika upravitelja gozdnega obrata pa tudi kot upravitelj. Lahko pa ga bomo uporabili tudi v centralah (n, pr, v taksaciji itd.) saj ni malo delovnih mest, ki jih namesto inženirja lahko zasede odličen tehnik, in je tudi mnogo logarskih revirjev, ki zahtevajo dobro tehnično znanje. Preostane še iiprašanje logarskega osebja. Tukaj zavzemajo delovna mesta večinoma popolnoma nekvalificirani uslužbenci brez strokovne in neredko tudi brez ostalih potrebnih in važnih kvalifikacij. Pomanjkanje Sol.skc kvalifikacije bodo nekateri mogli obvladati s poštenim prizadevanjem pri izvršev.inju svoje službe in z vztrajnim učenjem, da bodo opravili novo uvedene strokovne izpite za logarje in gozdne nadzornike. Določeno število jih bo lahko končalo Se enoletno gozdarsko uiŽjo äolo, ostale pa bodo morali zamenjati kvalificirani logarji, V službi jc 555 kvalificiranih logarjev {!), anketa pa i^azuje primanjkljaj 658 logarjev s potrebno kvalifikacijo. Potrebe dobro urejenega gozdarstva Proizvodnost gozdov je danes po vsem svetu v največji meri odvisna tudi od zadovoljivega števila kvalitetnega strokovnega kadra. Otipljiv primer dviga gozdne proizvodnosti je gozd v Lebnu na Pohorju, kjer je E. Pogačnik z naprednim gospodarjenjem in razumnim izkoriščanjem v 40 letih prej opustošcncmu kmečkemu gozdu dvignil hektarski prirastok (donos) od ■t m® na H m^ letno. {Dr, ing. R. Pipan: iPovcčanje prirastka v naših go»dovib. Nova proizvodnja 1951.) Ob pravilnem gospodarjenju umetno obnavljanje gozdov skoraj ni potrebno, ker opravlja to delo priroda sama. Gospodarjenje pa odseva v pravilni in intenzivni negi ter v pravilnem izkoriSčanjo gozda ali s sečnjo na prebiralni ali na oplodni način. S tem so potrebe pogozdovanja — razen goličav in izrednih primerov — omejene do najmanjše mere. Nega gozda pa zahteva, da že od samega začetka njegovega prirodnega ali umetnega pomlajanja spremljamo razvoj mladega gozdnega sestoja in izvajamo ob tem skozi vso njegovo življenjsko dobo nenehno selekcijo. Od nekaj stotisočev drevcsc na hektaru prirodno pomlajene površine se tako do končnega poseka ohrani le nekaj sto dreves. Nič manjšo nego ne zahteva prebiralni gozd. Sodobna nega pa je nekaj povsem drugega, kakor šablonsko delo, ki ga še vse preveč vidimo po naših gozdovih. Od načina postopnega izločanja dreves z izsefeavanjem (trebljenjem, čiščenjem in redčenjem) je odvisna koUčinska^ v äe večji meri pa tudi kakovostna proizvodnja lesa skozi vso življenjsko dobo gozdnega sestoja. Ti gojitveni ukrepi se ponavljajo v istem sestoju vsaki 2 do 10 let, vse do končnega poseka. Nepo-sekana drevesa dobivajo s starostjo sestoja čedalje večjo uporabno vrednost, prav tako pa daje ob praviJni negi tudi sestoj večji količinski in Se večji kakovostni prirastek. Kako važno je pravilno gospodarjenje, govori okoliščina, da dajejo ob takem delu že samo redčenja normalno do 50% lesa skupne redne letne sečnje. V gospodarski enoti s samimi mladimi in sradnjedobnimi sestoji pa predstavlja redčenje ves etat. Za gojitev posamezne 3000 do 5000 ha obsegajoče gozdnogospodarske enote — gozdnega obrata —, ki v sklopu večjega gozdnogospodarskega območja tvori samostojno gospodarsko celoto, so potrebne detajlno izdelane ureditvene osnove za. dobo 10 let, za enodobne gozdove pa perspektivno za 20 let. V okviru tega elaborata se nato izvaja vse gospodarjenje, ki je obenem osnova za perspektivni razvoj vse lesnopredelovalne industrije. Kakor so za izdelavo ureditvenih elaboratov potrebni akademsko izobraženi gozdarji, tako morajo načelno imeti enako kvalifikacijo tudi njihovi izvajalci na go^idnih obratih, t. j. upravitelji teh obratov. Za dosezanje največje možne proizvodnosti gozda je nujno potrebna stalnost gozdnogospodarskih območij ter njihovih gospodarskih organizacij in enot ter kvalificiran strokovni kader, ki naj po možnosti službuje povprečno vsaj 10 let na istem mestu. Ali so razpredelnice ankete realno prikazale potrebo po gozdarskih kadrih? Za neposredno gospodarjenje z gozdovi splošnega ljudskega premoženja (SLP) je za posamezno gospodarsko enoto 5 5.000 ha povrSine potreben gozdarski inženir. Ta odnos predstavlja v srednji Evropi najviSjo mejo za gospodarsko enoto, ki se marsikje spuSča celo samo do 1000 ha. V Sloveniji je 310.000 ha gozdov SLP. Zanje bi potrebovali 62 inženirjev in vsaj 31 inženirjev pripravnikov, skupaj torej 93 inženirjev in 124 tehnikov. Nedržavni, skoraj sami kmečki gozdovi meriio 580.000 ha. Danes so ti gozdovi brez strokovnega vodstva ter so po sili razmer samo pod nadzorstvom okrajnih uprav za gozdarstvo. To pa nikakor ne zadošča, ker ta povezava ne izzveni kot strokovna pomoč, temveč samo kot nadzorstvo, da kmet ne bi preveč posekal in da plača predpisani znesek v sklad za obnovo gozdov. Toda Se to delo opravljajo v več ko 90% primerov logarji, od katerih jih niti polovica nima nobene strokovne kvalifikacije. Za izboljšanje stanja v gozdovih, pri katerih vemo, da v celoti nimajo niti 50% normalne lesne zaloge, ter za povečanje prirastka in s tem v zvezi tudi izboljšanje izkoriščanja so potrebni zares kvalificirani strokovni kadrt, ki bi ta dela najbolj neposredno vodili na terenu. Pri tem naj bi najtesneje sodelovali z gozdnimi posestniki kmetovaki-proizvajalci, katerih je nad 130.000 in ki jim strokovno šibek kader ne more nuditi pravega sodelovanja. Za napredek v teh gozdovih, W je mogoč samo s strokovno pravilnim delom, bi moral imeti privatni sektor, združen v gozdne zadruge, na povprečno vsakih 10.000 ha go.zdne površine vsaj po enega inženirja in 3" tehnike. Sktjpno torej 58 inženirjev in 174 tehnikov. Le ob lastnem strokovnem upravljanju v obliki gozdnih zadrug z dobrim strokovnim aparatom, ki so se zelo dobro obnesle v Švici in za katere se močno zanimajo tudi v Avstriji, bo mogoče oživiti zanimanje kmeta, da se bo uveljavljal in skrbel za sodobno gojenje ter izkoriščanje gozda in lesa. Giavna zadružna zveza je piedvidcla za delo na terenu 15 inienirjev in 45 tehnikov. V primenJ strokovnega upravljanja v zasebnih gozdovih, bi bila sedanja okrajna gozdarska služba znatno razbremenjena. Iz javne upravne službe bi lahko preälo k zadružni stro-kovni upravi vsaj 43 inženirjev in 129 tehnikov ter skoraj vsi logarji, tako da bi zadružna uprava razpolagala z 58 inženirji in 174 tehniki. Okrajne uprave za gozdarstvo pa bi še vedno imele na terenu 26 inženirjev in 39 tehnikov, kar bi popolnoma zadostovalo za izvajanje nadzorstva nad gospodarjenjem v gozdovih SLP in tudi v zasebnih z lastno strokovno upravo. Poleg tega pa moramo upoštevati, da bosta Glavna zadružna zveza in Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo ziposliH v centralah tudi okrog 9 inženirjev. Sele ob takiSnem Številu strokovnega osebja bi bili naSi gozdovi lakko za silo oskrbovani, dasi bi ^e vedno bili razmeroma daleČ pod Številom strokovnjakov v gozdarsko naprednih evropskih državah. Namesto potrebnih 151 inženirjev in 29S tehnikov za delo v gozdovih SLP in v vseh ostalih gozdovih pa je bilo sredi poletja 1954 zaposlenih z neposrednim igo spo dar jen jem v gozdovih SLP (na obratih in na terenu) komaj 16 inženirjev in samo 85 tehnikov, zadružništvo je zaposlovalo samo 2 inženirja in 4 tehnike, a Se te v komercialni službi, privatni gozdovi pa niso imeli nobene neposredne strokovne pomoŽi. Toda prepotrebnih strokovnih kadrov nimamo od nikjer vzeti, saj jih nobena od 7 skupin razpredelnice Se daieČ nima dovolj. Vsa lesna industrija Slovenije pa ne zaposluje niti 10 gozdarskih inženirjev. Zato v gozdovih inženirja in tehnika prepogosto nadomeščajo celo nekvalificirani logarji, Z organizacijo gozdarske službe za kmečke gozdove ne kaže prehitevati, saj fao naenkrat mogoča morda samo na Gorenjskem, kjer je na okraju in v gozdnem gos,podarstvu razmeroma največ strokovnega osebja. KakSne naj bi bile naloge take strokovne organizacije? Le-ta naj ne bi bila neke vrste gozdno gospodarstvo. Prevzela naj bi samo vse operativne posle, ki jih danes opravlja okrajna uprava za gozdarstvo, ter naj bi istočasno usklajala interese kmečkih gozdnih pose:stnikov in skupnosti. Ob najtesnejšem sodelovanju z gozdnimi posestniki naj bi jim odmerjala les za sečnjo v okviru določene sečne kvote, skrbela naj bi za pravilno odkazovanje, krojenje in prodajo posekanega lesa po primernih cenah potrošniku, skrbela za pravilno nego in varstvo gozdov ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih poti in cest, obenem pa vključevala v upravljanje tudi več ko sto tisoč gozdnih posestnikov. Končni smoter gozdnogospodarske politike mora biti: predati gospodarjenje v vseh gozdovih ne gle-dc na lastništvo gospodarskim organ.izacijam, gozdarsko politične in nadzorstvene funkcije pa ,prepustiti organom ljudske oblasti. Funkcija gospodarjenja in funkcija nadzorstva naj bosta strogo ločeni, ker sta tudi nezdružljivi, , Odkod tolikšno pomanjkanje gozdarjev? Iz razpredelnice o potrebah po g^ozdarskib ka-drih sledi primanjkljaj 210 inženirjev, 235 tehnikov in 658 kvalificiranih logarjev (I). Tem številkam moramo dodati še 42 inženirjev za gozdne obrate pri gozdovih SLP, 8 inženirjev za Glavno zadružno zvezo in Zbornico ter 182 tehnikov, ki naj bi poleg predvidenih 118 (skupini VI. in VII.) zasedli skupno 3W mest na terenu. Na 1 terenskega tehnika bi prišli povprečno 4 logarji. Tako bi se torej zviSal primanjkljaj na 260 inženirjev in 417 tehnikov. Primanjkljaja seveda ni mogoče takoj kriti, temveč šele v 10 letih, pri čemer je treba računati, da bo v tem Easu prenehalo službovati 41 inženirjev, 39 tehnikov in 68 kvaJiftciranih logarjev (I), S tem bi se primanjkljaj v 10 letih dvignil na 301 inženirja, 456 tehnikov in 726 logarjev (I). Pri tem pa nismo upoštevali predčasnih upokojitev, smrti itd, Zakaj tolikšno pomanjkanje gozdarjev? Vzroki so v glavnem tile: 1. V stari Jugoslaviji je bilo komaj 3% slovenskih gozdov v državni strokovni upravi, ki je bila sicer dobro preskrbljena s kvalificiranimi kadri. 2. Nekdanja gozdna vcleposest je imela razmeroma malo pravih gozdarskih strokovnjakov in so bili mnogi gozdarski nameŠcenci samo priučeni. 3. Za vso ostalo zasebno gozdno posest pa je bii na- razpolago samo po 1 inženir za 2 do 3 okraje. Ta je bil zaradi tega boij statistik in evidentičar ter niti ni mogel pospeševati gozdarstva v kmečki posesti kot bi bilo potrebno. Taka je bila predvojna organizacija gozdarstva v naši državi. Zato pa je nekaj Lesenjače, v katerih deluje Gozdarska srednja šola, Ljubljana, Mil^inskega ulica. Sola bi zaslužila novo stavbo. (Foto: P, Paviič) več kot polovica slovenskih inženirjev službovala na Hrvaškem, Bosni, Srbiji i rt Makedoniji. Kdorkoli se je v stari Jugoslaviji posveti! gozdarskemu študiju, se je že vnaprej zavedal, da skoraj ne more niti računati na zaposlitev v Sloveniji, Glede na to, da Je bil odstotek državnih gozdov v ostalem delu države tudi 30-krat večji kakor v Sloveniji, je bilo tam tudi povpraševanje po akademsko izobraženem kadru večje in temu primeren tudi dotok študentov na obe gozdarski fakulteti v Zagrebu in Zeroumi. Zato so tiKli danes vsa ustrezna delovna mesta v Srbiji in na Hrvatskem izpopolnjena z inženirji, medtem ko jih pri nas pod silo razmer v velikem Številu zasedajo logarji, kar onemogoča pravilno delo in realno planiranje. Pred vojno pa Slovenci nismo bili samo brez fakultete. Imeli smo samo nepopolno srednjo (eno in dvoletno) gozdarsko šolo, logarji pa so se rekrutirali iz priučenih ljudi. Strokovno izobraževanje Bila bi usodna rzmota, če bi pomanjkanje strokovnih kadrov poskušali reševati z delitvijo nazivov ali spričeval ter z nesolidnim, pospešenim ali skrajšanim šolanjem. Saj nam tudi s tako »jpriučenim« osebjem ne bo prav niČ pomagano. Nasprotno. Šolanje mora biti temeljito in prepleteno s praktičnim delom. Praktično delo med Študijem omogoča lažje sprejemanje in razumevanje teorc- tičjiega pouka ter boljše poznejŽe vživljanje absolventov v praksi. Na Danskem n. pr. morajo kandidati za študij gozdarstva po končani srednješolski izobrazbi in opravljenem sprtjejnnem Izpitu za vpis na gozdarsko visoko šolo nastopiti enoletno praktično delo kot gozdni dclavci. Študij se s tem podaljSa na 6 in V* leta. Danska gozdarska visoka šola uživa zaradi svojih odliSnih absolventov, od katerih so mnogi zaposleni tudi v ZDA, Kanadi, na Švedskem itd., zelo velik sloves. Tako je izključeno, da bi se posvetili gozdarskemu poklicu ljudje, ki ga ne poznajo ali pa imajo o njem napaine predstave (Ing. Br. Maric: Sumarstvo u Danskoj, Sumarstvo 5/1954). Najmanj, kar danes pri nas lahko zahtevamo pa je, da imajo pri vpisu na fakulteto prednost kandidati, ki so po končani maturi (ali tudi äc po končanem 7. gimnazijskem razredu) -Jbili čljn dalj časa zaposleni v gozdu kot delavci pri taksaciji. Naäa fakulteta bo lahko pokrila primanjkljaj v prihodnjih 10 letih, V upravnem odboru našega društva so se v začetku leta 1954 pojavljala resJa še osamljena mnenja, da jc za nas gozdarska srednja šola odveč, češ, da tudi Švica nima srednjega strokovnega kadra. Temu so sledili predlogi, naj bi pristopili k počasni likvidaciji te šole, tako da bi že v Šolskem letu 1951/55 izostal vpis v I. razred. Toda anketa o stanju in potiebah po gozdarskih kadrih je takšno mnenje temeljito ovrgla. Veliko povpraševanje operative po tehnikih in sploSno zadovoljstvo z njimi sta dokaz, da je šola ne le potrebna, temveč da je tudi sistem Šolanja prav dober, ker je v vseh 5 letih dobro prepleten z 10-mesečnim praktičnim delom v o-brokih po 2, 2, 3 in 3 mesece. Gozdarski srednji Soli v Ljubljani, ki ima edina v Jugoslaviji sistem šolanja povezan s praktičnim delom v tej obliki, je s tem dano popolno zadoščenje. Njena naloga je, še naprej vzgajati in v prihodnjih 10 letih vsaj v glavnem izpopolniti manjkajoče vrste tehnikov v operativi. Zato nam Še nekaj let ne bo treba razpravljati o njeni reformi, najmanj pa Čez noČ podirati to, kar smo komaj z velikimi žrtvami posameznikov postavili, Se preden smo mogli oceniti pravo vrednost. Šoli je treba le pomagati, da se bo iz današnjih razpadajočih lesenjač preselila v novo zgradbo, najti pa moramo tudi rešitev, ki bi preprečila beg profesorjev, k čemur so prisiljeni zaradi materialnega vprašanja in nemogočega napredovanja. Pred nami čedalje bolj raste tudi pereče vprašanje strokovnega usposabljanja gozdnega delavca s lečaji in rednim strokovnim Šolanjem, kakor je to vpeljano že po vsej Srednji in Severni Evropi, o čemer je tudi »Gozdarski vestni k« v letu 1954 objavil Že veČ prispevkov. Prav'"zato pa bo moral odigrati zelo važno vlogo prav gozdarski tehnik, ki Se na šoli pridobiva teoretiČJio in praktično znanje o pravilni uporabi sodobnega gozdnega orodja, s prenašanjem tega svojega znanja gozdnemu delavcu. Gozdarska ntŽja šola bo tudi imela še dovolj dela, da z dvema paralelkama izšola v naslednjih 10 letih okrog 600 logarjev. Enoletno Šolanje ima svoje opravičilo le v toliko, ker sprejema samo kandidate z daljšo prakso, in ker zasedajo odgovornejša mesta na terenu tehniki, Sprejemni izpit za vpis v Šolo, ki je bil vpeljan prvlČ v jeseni 1954, zahteva osnovno znanje iz računstva, dobro pismenost in sposobnost z^ učenje. Izpit je bil uveden zato, da ne bi zaŠH v Šolo tudi napol pismeni gojenci, ki so doslej Če.ki ga je občutil do narave, ga je po končam gimnaziji v Kranju napotilo v srednjo gozdarsko Šolo v Brucku, kjer je z odličnim uspehom dokončal Študije. Kot zaveden patriot in odličen gozdar je nastopil svojo prvo službeno mesto v Bosni, Tam je pod težkimi pogoji utrjeval svoj kleni gorenjski značaj in z ne-utrudljivo vztrajnostjo izpopolnjeval svoje praktične izkuJnje. Po vojni, leta 1918, je nastopil službo pri gozdni upravi v Bohinjski Bistrici, kjer je postal zvesti sin Jelovice. Po petnajstih letih je prešel h gozdni upravi na Bledu, kjer je v osmih letih do podrobnosti spoznal Pokljuko in Mcžakijo. V času okupacije pa so ga dobro poznali vsi partizani pod Košuto. Z njimi je imel tesne stike in je sodeloval v narodnoosvobodilni borbi z nezadržano požrtvovalnostjo. Po osvoboditvi je tovariS JanSa zastavil vso svojo moč in sposobnost za obnovo porušene domovine in je pri delu na najtežjih gozdarskih nalogah nesebično prispeval svoj delež. Poštenost in strokovna moč našega slavljcnca, tovariSa Janša, sta lahko vzor nastopajočemu gozdarskemu pokolenju. Najbolj se je naŠ zaslužni jubilant uveljavljal v gojenju gozdov in pri delu v drevesnicah. Kdor pozna Pokljuko in Jelovico, pozna JanŠo in mu zato številni znanci in tovariši čestitajo k njegovemu uspešnemu delu in zaslugam, ki si jih je pridobil za nase gozdarstvo. Gorenjski gozdarji Še posebno hvaležno cenimo njegovo aktivno delo in Janšev lik neoporečnega gozdarja. Triglavska sekcija DIT GU SODOBNA VPRAŠANJA SVETOVNI GOZDARSKI KONGRES V DEHRA-DUNU Celrti svetovni gozdarski kongres* je zasedal v dneh od 11. do 23. dccembra IQS-l v TiištituSu la ^oidarska raiiskovanja v Dehra-Dunu v Indiji na planoti .med prvo gorsku verigo Himalaje in griči Siwalika, ki so nekoč navdihnili pisatelja R, Kiplinga. Tu sc * Prvi mednarodni gozdarski kongres je tiil v Rimu 1. 1926. drugi v BudimpeSti I. 1936 in tretji teta 1949 v Helsinkih. Uredništvo 138 je seSIo 358 udeležc-iicev z vseh zcmelj&kih celin. Indijska vlada jih je slovesno sprejela in jim prikazala vse svoje uresničene načrte v gozdarstvu svobodne liidijc, ki je pri tem upoStcvala znanost iii bltuÄnje drugih naJ-odov. V Indiji živi od g'odda S milijoinov ljudi. Gozdovi pakrivajo 73,2 milijonov ha, to je 52,3% vse dežele. Kljub takšni raizscžnosti gozdov pa je äc mnogo obdelane in preob-ljudene zemlje, 'ki ji priinaiijikuje gozdov. Erozija je uničila že ccle pokrajine, ki niso bile zaSiitene z gozdom. Deželi Punjab gro^i opustošenje, suhim predelom Indije pa nespre.itano grc^i su^a in Ia;kotn, 'zato prijpisuje iüdijsika vlada gozdovom, Juvarjcm vode in 2a^?itni'koni tal, veliko važnost. V m on um en ta tili zgradbi ioititjuta za raziskovanje gozdov je predsednik republike dr. Rajendra Prasad slovesno otvoril ikongres. Glavno iposloipje, ki so ga senidali !. f939. laätitut za gozdarska raziskovanja v Dehra-Dunu (Indija) pokriva približno 2 hoktara. njegovo ipročelje pa meri 320 m v dolžino. Lezi sredi bota-ni?ncga vrta in aiiboretuma, na travnatih terasah v bližini ptvskusnih gozdov, kjer se na površini 440 heifctarov razprostira pravcato mesto sol in internatov. Od mesta Dehra-Dun je institut oddaljen 6 km. Glede na uraditov je inätitut pravi samostan, ne brez vsake strogosti, posveKca Študiju in v njem so udeleženci kongresa našli ugodno o-kolje ^a svoje delo. V tem inštitutu so zastopane vse panoge gosdarstiva; gojenje »ozdov, bcrtanita, anatomija lesa, suäenje lesa. varstvo gozdov, melioracija gozdov, -tehnologija, kemija gozdnih proizvodov, zlasti celuloze in papirja. Poleg tega pa se uk-varja institut Se s splošnimi nalogami kot so statistika, publicistika, ^oadarski muzeji in gozdarske utaie ustanove, ki os-krbujejo -državo z dobrimi gozdarskimi strokovnjaki. Pred kongresom so sc udeleženci b.hio 'udekJilr eae ianetl desetih ekskurzij v rajne polirajitie Indije In Pakistana, Vse so imtlc privlačen program iz turističnega, arheološkega, zgodovinskega in imictnostnega vidcka. Iibira je bila telavna. kajti vsa Indija, je zanEmiva. Preccjäno Število ud^lczcincev je otiiskaio Iqpo ka^rnirsko -dolmo z zasneženim himalajskim pogorjem v ozadju, pog&adeno s pinijami in ccdrami. GowJarji iz francoskih troipičnih ipokr.ijin ipa -so si ogledali tropsko .polk raj ino Dectan, iki je najbolj podobna njiliovi afriäki dc?e!i. Pokrajina Bidar (v državi Hyderdbafd) s svojimi golimi, a obdelanimi povrjinaont, n. :katarih štrle visoike pLinote, nas apominja na afriŽko pokrajino z mi-zastim.j gorami, iki imajo podobno sestavo tal. Zaradi erozije je izginila zemlja, ki je nekoč ipoikrivala tc planote in uprava za goadove se Lrudl, da bi pokrajino fiogozdila in izboljšala pašriike. V nažjtvi icnajo mrežo jarkov, s ^ca^teriini jo boido prepregli, jarke pa deloma zasadili in lasejali z rajnimi vrstami drevja, Dežcvnica bo namakala sadike in v zavetju teh ho ttidi trava ibolje rasla. V iiokaj letih bodo sadike zrasle v drevesca s travnalo ptivrSino okoli sebe. To je eden oti Številnih načrtov za novo pridoiblvanje odnesen« zemlje, PuSča.vSka Indija je podobna puščavski Afriki, podobno Je .tudi rastlinstvo in afriSki gozdarji so ie -počutili 'kot doma, Najbrž so včasih v Indiji kot dandanes Afriki galerije goidov ob rekah Jiitile strma potočja. V teku stoletij pa so ljudje (drevje poseikali in začela se je erozija. Danaiiija naloga iridiisjke gozdarske službe je, da pogozdi vsa ta op.ustošena ozemlja. To naj bi bilo v svarilo Afriki, kjer naj bi bilo zagotobde)ati v naslednjem članku, vendar pa moramo ie na tem mestu poudaritit da veljajo vse naäe navedbe le za področje pokrajine Angermanland in za podjetje Kramfors AB v severni Švedski, kjer smo ves Jas prakticirali, ter jih zato ne smemo posptoSevati z^ celotno Švedsko. Tako bo torej tudi ta članek samo prispevek k boljšemu spoznavanju Švedskega gozdarstva, ne pa njegova slika. * * • Če pišemo o Švedski, ne moremo mimo njene gospodarske moČi i.n izredno visoke itvljenjsike ravni. Nesmiselno bi bito naJtevati samo pogoje, v katerih živi švedski človek, in ugotavljati Ktopnjo razvoja Jvedskega gozdarstva, Ee hikrali tudi ne bi iiavinlli posebnih geografskih in drugih razmer ter zgodovinskiih vzrokov, ki so privedli do njihove sedanje razvojne stopnje. Švedsko gospodarstvo po'znamo največ po njegovih glavnih izvoznih izdelkih kot so: celuloza, les, jeklo in stroji. Vsekakor so na prvem mestu gozdni proizvodi, saj dajejo .^10% vsega izvoza, šele na drugem mestu je Selozo s ibVo, ostalib SS'/o pa sestavljajo drugi prodraeti. Izvozna bilanca nam torej jasno kaic, da je Švedska gozdnata deiela. In iares odpade od 447,000 km- njene skupne povfšine 230.0t)()tkm- na goadove (52%). Raačlenitev po lastnini nam daje tole sUko: 50% laseiinih, 25% državnih in 25% gozdov akcijskih družb. Tako visok odstotek gozdnatosti je nujen, iker vsaj polovica zemljišč, ki jih ohrašča gozd, -ni sposobna za drugo kulturo. To izhaja iz zemljepisne lege deiele, ki se tazprosli^a visoko na severu in ima zato surove klimatske ramere. Kratka ve.getacijslta doba in niaka poviprcčna letna temperatura severnih predelov, onemogočata razvoj kmetijstva in zato ima gozd najvaŽnejSo vlogo, ki je izražena v tvorbi in ohranjevanju tal ter omogočanju zaslužka prebivalstvu. Prav ^zaradi te iicredne navezanosti na go2d, se je iia Svi;dskcm zgodaj razvila gozdarska veda. Čeprav je nad polovico dežele pokrite z gozdovi, so ie preid 30 leti spoznali, da je treba gozdove tudi gojiti, Je hočejo ohraniti njihov trajcm donos, saj jc Svodsika lesnopredelovalna industrija s svojim hitrim razvojem zahtevala vedno več surovin. Zaradi kratike vegetacijske dobe je počasno priraščanje lesne mase sililo Sivcde k uporibi tankih sortimeniov in k njihovi ustrezajoči predelavi. Od tod silen raavoj rprcdelovalne in 'kemične lesne industrije. Po veliJcostr je Švedska dvakrat večja od naŠe države, po Številu prebivalstva pa je daleč za njo. Ima namreč samo 7 milijonov prebivalcev. Posebno na severu je redko naseljena, ker so tam živi jen jsii pogoji najtežji. Prav zaradi tega pa imajo delavci v teh predelih pri delu velike ugodnosti, če se tam stalno naselijo. Čeprav na naravnih bt^gastvih razmeroma revna, saj ima samo gojjd, želeizo in vado. je Švedska imela v zgodovini izredno srečo. Od Napoleonovih časov sem ji je bilo prizandEeno i vojnimi strahotami in pustošenji. Zato jc imarljivo ljudstvo lahko skozi stoletja v miru gradilo pogoje za boljžc življenje. Današnja urejena in gospodarsko močna Švedska je torej v veliki meri rezultat mirne gra:ditve. Mir pa je pustil inoČne sledove tudi v enačaju švedskega človaka in naitnu njegovega življenja, v kolikar jim ni vtisnil svoja^ pečata tudi mrili sever, Nc smtTiio j)a prt tem seveda podcenjevati dejs^tva, da je les zlasti po drugi svetovni vojni izredrio iskana surovina z visortto vrednostjo, da ne omenjamo Švedskega železa iji jeskla, katcriK kvalitete SO Znane in cenjene Se dolgo Jasa. Torej je tudi svetovni gospodarski razvoj omogoEil Švedski, da h lesa in železa, torej iz maile izibirc a srečne sestave na rani i h zaVladov, ustvari svoje danaSnje blagostanje. Nekaj o zgodoviai, organizaciji ia notiauji politiki podjetja Podjetje K;ramfors AB, delaiäka druSba pri (kateri smo prakticirali, ima svoje go-zdove v pretežni veJini v pokrajini Angermanland, ki leži okoli 600 km severno od Stockholma. Sedež uprave je v obmorskem mestu Kramfors ob izlivu reke Angermanalen, kjer je zbrana tudi vsa lesnopredelovalna industrija ipodjetja, ki posaduje okoli 'IDO.000 ha zemlje, od tega 340.000 ha gozdno produktivne. Podjetje je staro okoJi 100 let in se je razvilo iz manjšib privatnih gozdnih podjetij, Korikurenca je s svojo ostrino uniJevala manjäe podjetnike, zato se je okoli leta 1920 združilo 6 manjäih podjetij v današnjo Kramfors AB. Ta zdnižitev je ipovzrotila rast osnovnagn ikaipitala io s te.m povečala konkiirenfine zmožnosti podjetja. Od privatnikov so ikupovali nove gozdne parcele vse do leta 1920, ko je država ■z zakonom prepovedala naJoupovanje zemljišč od zase.bni'kov, da s tem ustavi naglo propadanje malih privat^iib gozdnih posestnikov. Tedaj se je podjetje znašlo pred težJiim pTolblemom. kako arondirati razkosane parcele, ki so ležale raztresene med par--cclami. raznih drugih las-tniikov. Težko stanje se do danes ni dosti spremenilo in predstavlja največjo oviro za smotrno in ekonomično gojenje ter urejanje gozdov, saj «naäa delovni radij na raztresenih parcelah okoli ^OOJcm. Podjetje ^dnušuje vse panoge gozdne in lesne proizvodnje od gojenja goadov ipa tja do tovarn za predelavo lesa in tovarn .gozdarskega orodja, Podjetje je tudi eno izmed ätirih članov uSvcnska celuloza koncem», iki ima monopolni položaj v trgovini a celulozo na Švedskem in močan vipliv v mednarodni trgovini, Kramfors AB je origan id rana kot iesni komtiinat, vendar pa zaradi velike 'kapacitete predelovalnih tovarn ne skrije vseh potriab po lesu h lastnih gozdov. Letni prirastek vseh Kramforsovib goadov anasa namreč le 339.840 m^®, tovarne pa porabijo letno 509.760 m®. Primanjkljaj krijejo z nakupom lesa od privatnllkov in države. Vendar pa se podjetje trudi, da bi v svojih gozdovih z Tnodcrnlml metodami gojejija dvigaillo letni prirastek na zaželeno višino in s tem postalo neodvisno od muhavih cen lesa na tržišču, kjer mora kupovati manjkajočo lesno surovino. NaSa pra.ksa je ves čas potakala v gozdovih gozdine uprave Backe. Le za nekaj tednov smo odSli tudi na »Timmersorteringen« v SandslSnu, da bi se seznanili z delom tudi na tem mestu. Gozdna uprava Backe ima 77.000 ha zemljiSča, od tega 63.000 ha gozdno produktivnega. Delovni radij znaša okoli tOOtm in je razsežno podroiije mogoJe obvladati le z motornimi vozili. Na čelu gozdne uprave Backe je gozdarski inženir, ki razpolaga s 7 skogsfaktorji (neAcakŠnimi gosdarskimt tehniki}'ter 11 sikogsrattarji (nCk^Šnim! logarji). V pisarni opravljajo 3 uslužbenci iknjigovodske in 2 organizacijske posle (pomočnik upravitelja in prometni referent). Uporabljajo računske in knjigovodske stroje, tako, da je delo ze!o olajšano. Ta-ksacijske podatke pa obdeluje centrala podjetja z cJektrouskimi stroji. Pri spoznavanju organizacije podjetja nas je iznenadilo predvsem to, da : mala ljudmi obvladajo velike površine in ssmorejo izredno veliko administrativnega dela. Čeprav so gozdovi enolični in so metode gojenja povsod enake, vendar zahtevajo velika ra'^Wosanost parcel in velike površine izredno dobro notranjo organizacijo m kvalitetno gozdarako ■osebje. Zauimiv je odnos podjetja do natnesäSencev in delavcev. Zaradi neugodnih klimatskih pogojev itt preprostega, dolgoÜasnega življenja v redko naseljenih g-ozdovih nudi podjetje ugodnosti t boljšim zasl^ižkom in z rasnimi udobnostmi pri stalni naselitvi v gozdovih. Tako omogočajo -neikaikšriim stalnim preddelavcetn (Forstaskogsarheter) kredit aa postavitev h IS, ikl se amortiiira ,a kuharsko osebje, centralna kurjava in motor za lastno elektriino razsvetljavo. Vzdrževanje takih postaj je zeio drago, vendar pa jih podjetje mora vzdrževati, ie horče imeti delovno silo tudi v teh odročnih predelih, kajti veSina prebivalstva isEe zaposlitve na jugu, kjer 30 iklimatski in življenjski pogoji bolj privlafini. Neugodni klimatski pogoji na severu in s -tem zvezana redika naseljenost prebivalstva nudijo zelo malo možnosti kulturno izživljanje. Naselja nad 100 prebivalcev so tfddaljcna po 20—in več kilometrov, vmes pa so le tu pa tam redki zaselki. Prebivalci se morajo boriti z velikimi težavami^ pozimi. Iti traja do 6 mesecev, z viiokim anegom, ki jih odreže od ostalega sveta, poleti pa z nenehnim dežjem in Toji komarjev, iki sc zaradi močvirnatega terena jnočno ra^pasejo. Razen z grozdnim delom se prebivalci ukvarjajo edino Se z živinorejo, docim poljedelske kulture le .slabo uspevajo. Tako so ljudje v teb krajih najbolj navezani na i^ozdove in na enolično življenje v njih kljub visoki življerijski ravni, ki jim omogoča nabavljanje lastnih avtomo-bilov, s katerimi si irajsajo velike razdalje med sosedi ter posedovanje udo-bno opremljenih domov z vsem, kar premore modema tehnika. Švedi sami imenujejo to severno poikrajino svoje dežele »ivedska Sibirija", ki pa predstavlja pomembni rezervni prostor naraSčajočenuj Številu prdhivalstva In bogato surovinsko zaledje lesa in železa ter električne energije. Povprečne delavske in namesceaske plače so precej visoke, kar se odraža v visokem Življenjskem standardu, ihikrati pa zelo obremenjujejo ceno lesnih proizvodov. Zato bi vsako znižanje cene le-teh najbolj <^b&utii delavec. Zaradi pomanjkanja lesnih proizvodov so sicer ceoe lesnih izdelkov ^na sveto.vnem tržišču precej vismke, vendar pa se Švedski gozdarji resno bojijo naglega razvoja lesne industrije v deželah z nižjo življenjsko ravnijo (iNorveäka, posebno pa Finska}, kajti te bi lahko z znatno nižjimi cmami na svetovnem trgu izzvale gospodarsko krizo in občutno poslabiale 'življenjsko raven švedskega delavca. Ce primerjamo strukturo cene lesnih proizvodov pri nas z ono, ki se formira v teh krajih, kjer smo prakticirali, bomo lahko zasledili bistvene razlike. Največjo razliko opazimo pri transportnih stroSkih, iki pri nas obremenjujejo do 70% cene, v tem delu Švedske pa le 25%. Velika raalika gre vsekakor na rovaE vodnega transporta, ki predstavlja na Švedskem £-lavno transportno žilo in je izredno poceni. Vsi delavci so v äasu delovnega raamerja socialno zavarovani samo za primer nezgode pri delu, ko so deležni brezplačnega 'zdravljenja. Pripada jim povračilo dveh tretjin stroškov, ki nastanejo pri prevozu v bolnico. Prvih SO dni bolezni prejemajo 50% plače, nato pa 100%. Pogoji za upokojitev so najmanj 30 let dela in 65 let starosti. Vsi Ijjdje brez izjeme in ne glede na dobo zaposlitve, ki dopolnijo 67 let starosti, dobijo minimalno pokojnino. Delavci, ki so v dclovoEsn razmerju, prejemajo pokojnino v viäini 60% plačc, ki so jo imeli v Času aktivnega dela. Vsalk ima tudi pravico do 18—51 dnevnega plačanega letnega dopusta. Iz navedenega je razvidno, da je zaščita delavcev že na preccj napredni stopnji. Med naSo prakso pa smo iz pogovora z delavci izluščili, da jih zaenkrat najbolj bolijo visoki progresivni davki na plaČc, ki znašajo povprečno 20—25% njihovega zaslužka. Prav tako se borijo aa razSirilev socialnega zavniovanja na vse primere in ne samo na nesreče pri delu ter za zvlSanje pokojnin na višino piaJc, iki so jo dosegli v delovnem razmerju. Probletnii in metode gojenja v gozdovih severne Švedske Za pravilno razumevanje in predstavo vegetacije v severni Švedski moramo predvsem pocnati razvoj Skandinavije v ^emcljslti ng&dovini In v zvezi s tem tudi nafiln nastanila tal ter raiSlejiiti tamkajšnje Jtlimatske razmere * Skandinavija je razmeroma mlada zemlja, na kateri se je rastlinstvo razvilo 5clc potem, ko 50 jo po ledeni dobi zapustili zadnji evropski ledeniki. Led, ki se je umikal proti severu, je zapnŠi^al zemeljsko površino v obliki brezštevilnih moren, katerih prvotne kamenine so bile sestavljene iz gnajsa in granita ali apnenca in skrilavcev. Te so v teku tisoületij oblikovale tla, 'ki nudijo podlago vsej skandinavsiki vegetaciji, V južni Švedski, katere prvina je bil apncnec in skrilavci, so nastala zaradi erozije in temperaturnih sprememb, torej kot produkt klime, bolj ali manj ilovnata tla, ki tvorijo najbolj plodna ■^tmljjš^a, katera kmetovalci s pridom uporabljajo. Manj pravifna je bila narava s severno Sveds;ko, kjer ^o iz osnove gnajsa in g-ranita nastala veliko slaibša, grobo peščena tia. ki v ekstremnih primerih 'komaj Se ustrezajo .potrebam skromnega gozda, ki jih je prcikril na vsej povrSini in jili pokriva Je danes. Severni del drJave Je prav zaradi absolutno gozdnih tat le redko naseljen. Relief severne Švedske kale rahlo valoviti svet, ki se skoraj neopazno dviga od morja proti centru Skandinavije. Mod številnimi griiji je skoraj ravno toliko malih in večjih jezer, ki so najvefikrat med seboj povezana z reikami. Ves nižinski svet je močvirnat ter je večina gojsdov zaradi tega vlažna z taijneroma visoko stoječo ta,tno vodo, ki se nabira predvsem okoli ofrromnih iVamnitih blokov, -vidnih ostankov moren, iki jih zob Časa še ni utegnil oglodati. Da bi predočil, kako vlažna je večina teh gozdov, naj omenim, da sta prehod sko-zi gozdove in delo v njih mogoča samo v visokem gumijastem obli v a] u. Kot omenjeno, je vci severni del driave doslel;u oa več mestih 'Zasledimo, pa ni značilno 7.0. vso Švedsko, temveč le za njen aajtbolj severni del. Brezo uvrščajo namreč na Švedskem med glavne drevesne vrsic, takoj za borom in smreko in pomeni v srednji in južni Švedski ter na primorskenii delu pokrajine Notri an d v gozdnem gospodarstvu važno dre-ve.sno vrsto. Zalo se tam tudi ne bojijo njene velike reproduiktivne moči, ampaik ji z razumnim gojenjem odrejajo gospodarsko pomtiabno vlogo. Zlasti si prizadevajo pri raz-iskavaojih dognali in v praiksi raaširiti tiste brezovo tipe, ki s svojim vzorijasto strulcturnim lesom dajejo zelo dragoceno furnirsko surovino, cenjeno 'Švedsko izvozno blago. Uredništvo gojitvenih ukrepov. Zdaj jc jasno, da ni sliičaj, da so prav gozdovi akcijskih družb bolj napredno urcjtni m v njih liDljc gospodarijo kot v državnih. Podjetje, kjer smo prafctieirali, g-osjjodari na osnovi 10-lctnih gospodarskih načrtov, ki jih je iidclaja taksa-cija. Zadnjih 30 let takej^a gospodarjcjija je Se .pcykazalo i/reden napredek, iki smo ga opaiili tudi mi kljulb temu, da tri desetletja v gozdu ne pomenijo dosti, posebno tam na severu ne, ikjer jc vegetacijska doba krajJa od nase. Vsi ti gozdnogospodarski naJrti uiesničujejo glavno i^iejo gojenja z metodami, ki jih bom skuäal rsiložiti v naslednjih odstavkih, V Tijihovib revirjih so veUfce po vrline degradiranih gozdov, Jci niso sposobni tA prirodno pomlajevanje. Da ,bi si (e gozdove pravÜiio predstavljali, se moramo seznaniti s tamknjinjo klimo. Geoigrafski poloJaj Skaindinavije je visoko na severu, Ce omenim, da smo bili približno 400 km južno od polarnega pasu, je razumljivo, da so to hladni kraji K 'dolgimi zimami (fi meseccv sneg), ki dopirfČajo le kratko vegetacijsko dobo: dva mescca rasti v debelino in en mesec rasti v viiino, Prabladoa klima onemotgoča normalno delovanje mikroorganizmov v zemlji, kar ima sa posledico kopičenje debelih plasti surovega humusa na površini tal. Tla pokriva največkrat bujno rastoče borovničev je (Vaccinlum myrtillus) ali brusnlčevjc (Vacclnium vitis idaea), na močvirnih tleh pa močvirne trave z >brczo (Bctula nana). Gosta odeja zadržuje v takih tleh vodo, 1(1 onemogoča zraku dostop do humtisa io hkrati tvori temperaturno izolacijo, iki ne dopusta, da bi se zemlja pTeko kratkega poletja ogrela. Razumljivo je, da pri takšnih talnih razmerah seme ne itiore vzkallti in se sadika ne ohraini. Zato rasle na takšnih vlažnih, 5 surovim huitntisom pokritih tleh samo redko nizko krivenčasto drevje. V severni Švedski je takih sthiranrh goidov, ki niso zmoäni prirodne regeneracije, zelo veliko. Ta pojav se razvije pogojto do brezupne stopnje, tako da smo prt sondiranju ^al pogosto naleteli na primere, da je bila plast surovega humusa debeila 0,5 m, v ekstremnih primerih pa Se dobelejSa; na Izrazito močvirnih tleh smo ugotovili celo šoto. Na ta'kÄnlh tleh raste n.pr. smrekov gozd z nad .sto let starim do 4,5 m visokim drevjem in s premerom 2—6 cm v prsni vläiüi. To postaja Še raiumljiveje, ko se prepričamo, da je le nekaj centimetrov pod plastjo Kumusa zemlja v mesecu avgustu ie zmrznjena. Problem surovega liumusa in proiblem jogeneracije ob.iežnih degradiranih gozdov je prvi največji problem njihovega gojenja, ki ga rešujejo tako, da sprem lajajo te gozdove v cnodobne iiste horove ali smrekove kulture, v katerih ustvarjajo ves fas njihove življenjske dobe z redčenjem lakšoe pogoje, da doseže drevje maksimalni prirastek, ki jc enkrat večji od prirastka najboljših prirodnih mešanih ,gozdov. Oglejmo si za naJe pojme precej čudne metode, ki jih na Švedskem z uspehom uporabljajo. Vse tiste oslalbljene gozidove, «a .katere ni veČ upanja, da bi se sami rcgenerirali, pa tudi take. ki 'hi se sicer počasi se obnovili, vendar po prirodni poti za hitri tempo gospodarstva ^prepočasi, podvržejo Švedski gozdarji neizprosnemu postopku hitre obnove, potem ko neustrezni gozd uničijo z ogjijam in nato na poagani povi^ini ustvarijo nov gozd. Taki požigi zavzemajo površine do 100 ha in 'pomenijo za slovenskega gozdarja Tiekaj strašnega. Na površini, ki je določena za. požig, izrkoristljo najprej ves cventuelno fc uporayhen les j[v glavncrn Izdelajo le celuloz-ni les, največkrat pa žc tega ne), vse preostalo drevje in grmičevje pa posekajo ter ga puste leiati na tleh. Ce rastejo v gozdu starejši zdravi bori, jih izolirajo pred ognjem .z okopavajijem. Taka drevesa služijo pozneje kot semenjaki. Zanimivo je, da uporabljajo ta «emetijake samo stare bore. Tako tji drevesna vrsta la^že tekmuje s smreko in brezo, razen tega pa star bor z visoko krošnjo in debelim lubjem uspešneje kljubuje ognju, doČim smreka skoraj vedno podleže. Spomladi, ko je v gobasti plasti talne vegetacije in surovega ,humusa najmanj vode (v maju ali juniju), požgejo tako pripravljene površine s pomočjo petrolejskih metalcev ognja. Jasno je, da površine, ki niso namenjene poiigu, predhodno jpred ognjem 2aščitijo. S tako umetno povzročenim talnim požarom dosežejo naslednja uspehe; < 1, Znebijo se goste preproge borovniČevja, brusjiifevja in pritlikave hrcK. Delno požgejo tako tudi surovi humus, delno ipa se njegova debelina zmanjia s tem, ker mu z visoko temperaturo odvzamejo vodo in tako imaiijsajo neizžgano plast humusa. 2. Pepel, ki ostane po ognju, je gnojilo, ki omogoča sadikam v mladosti izredno hitro rast, to je dokler ne dosežejo dimenzij celuloznega lesa. Razen tega je hitra rast Umetno povzročeni pri-talni požar izboljšuje tla sadik v mladosti zaželena ■ zlasti v borbi proti dvema Škodljivcema, ki }u ibomo omenili kasneje. 3. Pogozdovanje požganic je bolj ceneno, ker je topanje jamic hitrejše in laže, torej tudi cenejše, kot na zaraslih tleh. Na požganici stoječi semenjaki uspešno opravijo svoje poslanstvo že prva leta po požigu, ko tla še niso zaraščena s plevelom. Že v tretjem letu po ipožigu dapolnijo delo Na ■pozganici so tla pripravljena 2a iprirodno ni lad i te v semenjakov s sajenjem sadik. Tako umetno vzgojeno kulturo rediJijo od 10. do 50, leta in to ponavljajo vsakih 10 let dosledno in strogo ,po načelih, do katerih so prtSli na osnovi dolgoletnih inanstverjih raziskovanj. Prav v tej fazi gojenja gozdov moramo Švedom priznati mojstrstvo. Kdor je videl njihove sestoje, ki so bili skozi vso dobo svoje lasti z redčenjem negovani, se je šele .pre^prital, kakšnega pomena jc redčenje za hitro in pravilno rast drevesa. Seveda jc peprestano poseganje v razvoj gozda zelo drago. toda industrija nesebično plačuje tc stroSke is: svojega dobitka, kajti gozdarji bi — dasti spričo drage delovne sile — i iskupi&kom od prodanega lesa nc mog'li kriti stroškov gojenja. Z redčenjem ustvarjajo ,boru kot svetlO'bni Jrevesnl vrsti optimalne poboje za rajvoj. poleg tega pa dosežejo z osvetljevanjsm tal ogrevanje talne povröine, kar omogoča pravilno delovaj\jc mikroorganizmov in korenin v rastni dobi ^n tako hkrati podaljšuje vegetacijsko do'bo. Tam na severu si namreč ne smejo privoäciti naSib idealnili gozdov, v katerih krošnje zastirajo vso talno površino. Rasjdalje med drevjem, ki jih določajo njihovi gojitveni predpisi, so vcčje od teh. ki so pri nas v ribi. Sledeči preigled bo verjetno marsikogar presenetil, prat tako, kot smo se čudili mi ob pogledu na kulttire, ki so za tiaie pojme izredno redke: bor vtäina do 150 em od 150 do 250 cm nad 250 cm lepa ra^t 1,9 X 1,9 m 2.0X2,0m 2,2 X 2,2 m srednja 3,0 X 2,0 m 2,1 X 2,1 m 2,3X2,3 m slaba rast 2,1 X 2,1 m 2,2 X 2,2 m 2,4 X 2.4 m smreka vijina do 150 cm viäina nad 150 cm lepa rast 2.2 X 2,2 m 2,4 X 2.'! m srednja in slaba rast 2.4 X 2,4 m 2J X 2,5 m Tudi s poinej.šim redčenjem med 50. in 100. letom starosti, ki pomeni odkazovanje celuloznega lesa, skrbijo za to, da zastor kroSenj ni pregost. S tem usmerjajo rast zdravega drevja, ter povečujejo prirastek. Tako (KJka^aovanje, ki ima v gojitvenem pomenu značaj redčenja, opravljajo po tabelah, dcNbljenih z znanstvenimi raai^avanjt. Po vsa'kem od-ikazova«ja .kontrolirajo delo s primerjanjem Števila v goid« preostalih dreves s teoretičnim številom dreves, ki ga kaie Jtcvil&na ikrivulja ustrezajoče bonitete. Odkazujejo vedno le .strokovnjaki, dasti na večjih površinah delajo to vedtjo le inienirji. Zadnjii poseaejo v gozd pri 130 letih njegove starosti, ko posekajo glavno lesno -alogo, pustej ,pa semenja.ke, katerih delo eventuelno dopolnjujejo s sajenjem sadik. Goadov v tej zadnji fazi nismo videli, saj delajo, kot že omenjeno, na ta naČiti lele dobra tri desetletja. Govorili smo tudi o premeni degradiranih mrfanih goidov, k! zaradi izredno neugodnih talnih razmer niso zmožni regeneracije po prirodoi poti. Povriinc takih gozdov KO ssa naše pojme sicer ogromne, vendar ne predstavljajo pretežnega dela se ve rn o ä vedskih gozdov. Jci so idravi nieäani gozdovi siireke, bora in ibreze. Naj opišem, ikako gospodarijo v teh gozdovih, ikaterih razvoj kaŽe težnjo dominiraoja breze ob izpodrivanju bora. Ti gozdovi so sicer zdravi, se prirodno obnavljajo in normalno prirašČajo, vendar predstavlja njihov normalni prirastek komaj 50% prirastka, ki ga dajejo -prej omenjene enodi>biie enoslojne monokulture. Gojitveni posegi v tc mešane gozdove se kažejo v 10-letnih zaporednih redčenjih, s katerimi doseüejo naslednje uspehe: 1. S pravilnim uravnavanjem igostote dreves in z doslednim podpiranjem enotnega sloja omogočajo drevju pravilno rast, ki daje optimaLni prirastek. 2. S pravilnim usmerjanjem rasti omogočajo osvetljevanje tal, to je ogrevanje tal in s tem v zveži normalno -delovanje mikroorganizmov, ali z drugimi hcscdami, pospešujejo razkroj humusa in s tem zboljšujejo tla. 3. S pravilnim odkrivanjem tal omogočajo, da pade tez zimo na gozdna tla več snega, ki vpliva kot temperaturna izolacija in onemogoča globoko zmrzovanje tal, ki se preko kratkega poletja ne morejo dovolj hitro odtajati. Dokazano jc namreč, da imajo pregosti sestoji, .kjer zapade na tla manj snega, zaradi globlje zmrznjene zemlje krajSo ve-fetacijsko dotbo kofc redkejši sestoji, v katerih varuje debelejša snežna odeja tla ^Kcd globokun amrznjenjcm. 4. Z iilo'anjem ne^aieleinih drevesnih vrst uravnavajo razmerje drevesnih vrst ter tako pomagajo boru, da ga smreka Iq ibrcza ne izpodrineta. Prvo redčenje, torej še v mladosti go^da, je predvsem usmerjeuo na äkodo breze. Le-ta je obsojena na pogibelj kjerkoli naletijo na njo, kajti le tako jo lahko obdrže v starejšem g'Ozdu v mejah 16% primesi, kolikor je po trditvah švedskiih strokovnjakov še ekonomično. Druga drevesna vrsta, proti kateri je naperjeno redKenje v kasnejši dobi, j je smreka. Smreko, ki ima 'krajšo ofcbodnjo, ker doživi manjšo starost in ima v starosti | slaib prirastek, s pridom izloEajo iz i^ozda že .pri marvjSi debelim, kar je ekonomično upravičeno, saj predstavlja njen celulozni les glavno surovino za neštete ceMoznc tovarne. Jasno je, da puste kljub temu Se -dovolj zdravih semenjakov, ki skrbijo za obnovo svoje vrste. Iz navedenega vidimo, da z redienjem meSanih gozdov proteŽirajo bor, kar opravi£ujcjo z njegovim izredno velikim prirastkom v starosti. Drugače pa postopajo, ' če v melanih gozdovih boru tla ne ustrezajo; tam prevzame njegovo vLogo smreka. In obratno prehajajo mešani gozdovi na suliib, peščenih in boru povoljnih tleh in ckspozi-cijah v skoraj Čisto borove sestoje. Prvi najvažnejši problem v scvcrnošvedskem gozdarstvu je, kot le omenjeno, kopičenje surovega humusa zaradi neugodne Idimc, kar narekuje za naŠe pojme tako 4uden postopek — požiganje. Drugi važen gospodarski problem pa je breza, ki je edina švedskemu gozdarstvu neljuba, pa tudi -najibolj trdoživa drevesna vrsta. Že dolgo kaže breza v mešanih gOTMlovih Skandinavije premoč v borbi za življenjski prostor. Tega so se gozdarji močno zbali, zlasti ker breiia pri njih ne predstavlja več gospodarske drevesne vrste. Celuloza, ki jo izdelujejo iz breze, ne ustreza omi kvaliteti, po kateri povprašuje tržišče. Pa tudi kot kurivo ne pride breza v večji meri v poštev, ker so stroški iidelave in prevoza preveliki. Brezo, ki se je hočejo iznebiti, posekajo in pustilo ležati da strohni, pri tem pa uvažajo za kurjenje premog in težka olja. In vse to je ceneje, kot če Jii brezo predelali v drvva in jo prevažali do potrošniška. Ta za naše .pojme nesmiselni postopek izvira k znane švedske visoke Življenjske ravni, iki omogoča iaredno visok zaslužek jn !e-ta obremenjuje izdelavo in transport lesa v tolikšni meri, da se predelovanje breze v kurivo v večjem obsegu ne izplača. Ob pomisleku, ČeS da lahko uporaibljajo Se omenjeni način transporta, pa ne smemo prezreti tega, da lesa v dimenzijah za kurivo ne morejo uspešno plaviti, ker izgubi pri tem na kvaliteti, ra'zeii tega pa t-udi stroški manipulacije pUvljenja ia suSenja premočno abrcmenjujejo njegovo ceno. Švedski (gozdarji se feorijo z brezo vedno in povsod, Dosledno latimjo vrsti Betub nana in B. pubescens in pustijo rasti le vrsto B. verrucosa kot 15"/« primes v meSanih gofzdovih. Iz te vrste breze, ki je edina dobra, delajo manj vredno celulo-io in furnir, vendar ta industrija nima bodočnosti.* Betula nana se pojavlja v močvirjih na najslabših rastiščih ter v višjih legah, kjer z raznimi severnimi mahovi zaključuje vegetacijo Že na 600 m nadmorske višine. Ta breza najlholj uspešno kljubuje zatiranju, gosto porašia tla in tvori poneikod težko prehodne pövi'slne. Betula verrucosa in B. pubeacens sta razširjeni na vseh boljšlii rastiščih In zastirata tla v tolikšni meri, da duŠita ves pomladek. Za zatiranje breze uporabljajo veČ načinov, med drugim tudi hormonske preparate, ki jih Škropijo z ročnimi brizgalkami, na velikih površinah pa s pomočjo helikoptcrja. * To tie velja za ostale dele Švedske, kjer brezovino zelo cenijo, zlasti kadar jo krasi posebna VKorčasta struktura. Brezovino uporabljajo za izdelavo pohištva, smučk in kot najplenic^nitejäo furnirsko surovino ter jo plačujejo zelo drago. Furnirska brczovina ikričastc tcksture doseže na Švedskem pravljično ceoo 1500 SK za I m^ (obračunano po uradnem tečaju, je to 87.000 din, po prostem teiaju pa 1,2 milijona dinarjev). Uredništvo Zanimivo je, da v švedskem gozdu razen bieze iii topola ni drevesnih vrst, ki bi ■povzrofale gojitcljcm skrbi. Švedsko gozdarstvo nima velikih problemov, pa Ludi delo ni posöbno komplicirano, tako da lahko z uspehom uporabljajo Sablomka navodila, kajti goidovi po vssj severni Švedski so prccej enoliSnl, pokrajina ipa monotona bre^ bistvenih klimatiČnih razlik. To je pomembna znaJitnost in razlika v primeri ü našimi gozdovi, ki jim različen talni relief nstvarja različne mikroklimatične razmere in izkljuJuje ^ablonsko delo. Povprečni letni prirastek za vso Švedsko znaia po predvojnih podatkih 2,1 m^ na ha. V revirjih podj'etja, pri 'katerem smo delali, pa 5,5 m^ na ha pri ksnl nalogi 65 m® na ha. Tudi švedski gozdarji so priäÜ do ideje, da 'bi povedali produkcijo v svojib gozdovih s tujimi dr.evesnimi vrstami. Že pred let) so začele deliiiJJte družbe poizkušati z vrstami: Larix, Abies Usiocarpa, Abies alba, Pinus mayriana,** Pious cembra, Pseudotsuga dou-glasii, vendar 4J0sebnih uspehov niso doscfgli. Velikemu švedskemu ikoncernu za vžigalice pa je uspelo dobiti s križanjem topolov bastard s posebno hitro rastjo, saj doseže pri optimalnih pogoj'ih v 15. letih debelino 20 cm, kar je za klimatične razmere severne Švedske posebno veliko. Ce povzamemo glavne misli o švedskih gojitvenih metodah, vidimo, da imajo pri .gospodarjenju * gocdovi stvctne Švedske gozdnogojitveni ukrepi sledeče težnje: 1. Prirodno mešane sestoje spremeniti v coodtfbne in cnoslojne, Če je le mogoče pa ludi v Eiste sestoje, 2. Degradirane sestoje spremeniti v enodobne monokulture. 3. Dosledno uniJevati brezo, ki je v današnji faii prirodnega razvoja gozdov dominantna vrsta. Vse to nas je osupnilo, ob pogledu na prostrana pogorišča pa smo se zgrozili. Kasneje fmo zvedeli, da gledajo tudi nekateri gozdarski strakovnja'ki, ki upoštevajo pomembnost gozdne fitocenoze, s skrbjo na to početje, Večkrat smo se spraševali, če tako početje ne bo imelo katastrofalnih posledic za tla, čeprav dosegajo s temi metodami za sedaj izredne uipehe, NajbrŽe bi smeli verjeti zagotovilu, da v bližnji ibodofnosti ti gozdovi se niso v nevarnosti, toda negotovo je, kaj bo prinesla daljnja bodočnost. Dobili smo vtis. da večina Švedskih gozdarjev nima časa spraševati se, kaj bo nekoč z njihovimi gozdovi, kajti za nje je odločilno, da sluiijo ilcsnoindustrijskim tovarnam, ki jim omogočajo najvišjo Življenjsko raven v Evropi, pri tem pa zahtevajo za plačilo — vedno več lesa. Vsaj par vrstic moramo posvetiti tudi semenarski službi in drevesnicam. Obnova Švedskih gozdov je sicer .prepuSčena v glavnem prirodnemu pomlajevanju, Literatura trdi. da od celotnega pomlajevanja odpade le 20% na umetno pogozdovanje, pri tem pa v pretežni meri uporabljajo setev. Le na onih površinah, kjer ni mogoče pogozdovati s semenom, uporaibljajo tudi sadike. Sadijo spomladi, a manj jeseni, da se lako ognejo jmrzovaaju. Drevesnice oskrbujejo državni organi, ki opravljajo kontrolo nad privatnimi gozdovi in prodajajo sadifke po zelo ugodni ceni (2 öra za kos). Da nudi na ta način država privatniku izredno pomoČ, se vidi H tega, da stane podjetje sadika presajenka iz lastnega g02da 5 do 8 örov. Gozdno seme je lelo drago, zato tudi ni slučaj, da ima akcijska družba lastno moderno urejeno scmenarsko postajo s sodobnimi pripravami Ka shranjevanje semena. Seme, ki je shranjeno v 'hladilnici pri -H" C v hermetično zaprtih posodah h pločevine in posušeno do 8% vlage, je po 12, letih ^e vedno 7Ü do S0% kalivo. Veliko pažnjo posvečajo izvoru semena. Do tega so jih privedle slabe izkušnje ^ uvoženim nemškim semenom, kajti pri njihovih ekstremnih klimatiČnih in .geografskih razmerah se je prilagojenost neikaterih ras gozdnega drevja različnim življenjskim pogojem pokazala kot posebno odločilna. Isto kot Pinu,': et^gelmannii Carr. Tudi z varstvom goidov imajo Švedi malo skrbi. Ostra klima s kratkimi t>oletji inscktom or.Emog^oča razmnoževanje v vtt generacijah. Naleteli smo na lubadarja [Ips lypö-graphus, Ips chalco^raphus}, ki preživi eno samo generacijo na leto iu jim ne ^ela preglavic. V zemlji, posebno na pogoriščih se precej pogosto pojavljajo pokalice, ki so gozdarjem aaveinite v Sorbi proti brwi, ker ji ob.gri^cjo koreninice, Moino se ukvarjnjo s tako imenovano snežno bolennijo, -ki je tatn razširjena in povzroča na mladih borih y višini, do ikalerc jih jc zapadel sneg, pornmenitev in osip iglic. Proti tej bolezni se borijo tako, da boru v mladosti pospešujejo rast, tako da čimprej preraste obiifaji3 0 višino snežne odeje. Pri tem močno poudarjajo gnojilno spsobnost pepela, ki ostane po požaru in ravno prva leta ddujc ioL uspeino umetno gnojilo. Ena iimeil nadlog' v gozdovih severne Švedske je tudi Melampsora pinitorcjua, ki povzroča sušenje borovih iglic in se pojavlja v blilEini svojega gostitelja — trepetlike (Populus tremula). Zato tudi trepetliko dosledno zatirajo. Veliko Skodu jim na mladem drevju dela jtlen lopatar in severni jeleni, ki se pozimi preselijo sen i? -Laponske, Zaradi jelena lopalarja sc isogibljcjo rDinjšIm posekam, Jfcr trdijo, da prihaja jelen le na manjše iposeke, dočim se večjib boji, Zatiimivo je, da so vse kmetije in pašniki ograjeni z lesenimi ograjami, ki živini onemogočajo doht)d v gozd. Tudi vzdolž železniških prog so vsi gozdovi ograjeni. Od scčiSča do lesnopredelovalnih obratov a) Delo v gozdu 2e pri odkazovanju drevja ti sečnjo, Ilo se v.iako drevo, ki je bilo določeno J.a posek, v pr.^ni višini oiDac:i z zasekn in okroglim žigom, označijo istočasno (udi meje dcloviSE posameznih delavcev. Pri sklepanju pogodbe z delavci je zanimivo, da se določi najvišja kazen za vsako neposekano odkazaao drevo Visnke kazni predvidevajo tudi za primer, če nekdo podre drevo sajiio s sekiro, ali Če pusti previsok panj. Dopustna višina panja je Sem. Logar ndreJv delavcu deloviHe in mu da navodila za izdelavo in označevanje posameznih sortimentov. Orodje si mora delavce trupiti sam, kar pa ni združeno z velikimi izdatki, saj si z dvodnevnim zaslužkom lahko kupi vse, kar potrebuje za sečnjo. Razen tega je orodje zelo priročno in odlične ivalitcte. Za podSagovatije in razJiLgovanje tanj-Sega drevja uporabljajo ločne žage, za debelejša drevesa pa »lisičji rep". Motorne žage uporabljajo zelo redko, dvoroČnih pa skoraj niČ veČ in jih tudi nikjer fiismo videli. Delavci namreč ne delajo v skupinah, ampak v.sak i.ist! na svojem deloviSču. Za pravilno vzdiJie-vanje in oskrbovanje orodja ima vsak delavec na razpolago razna navodila v obliki brošur, poškodovano orodje pa mu brezplačno popravijo v centralni delavnici podjetja. Od ostalega orodja je janimivo omenili ročne klešče (maček), ki so zaradi izredne praktičnosti nepogrešljive pii vlačenju lesa na -krajše razdalje. Več o orodju ne bi govorili, ker bo obravnavano v posebnem članku. Delavčeva oprema je enostavna, trpeSna, lahka in poceni. Delavci večinoma delajo 7. rokavicami — palčniiki iz mehke jelenove kože, da si tako obvarujejo roke pred žulji, smolo, praskami, vlago itd. V zimsikem času jih ttblcEejo preko volnenih rokavic, ker hi se slednje sicer prf^hitro raztrgale, Tc rokavice so poceni, delovni učinek pa sc zara^äi njihove uporabe ne zmanjša, temveč je celo večji, ker delavec varneje prime za spolzko deblo ali pri čiščenju za trnjevo grmovje in bodeči plevel. Zaradi omenjenih prednosti rokavic ne uporabljajo aamo delavci v ^ozdu, ampak tndi pri najrazličnejših drugih delih. Ce bi pri .nas imeli iprimerno vrsf.o usnja in Če bi hila cena zmerna, bi takšne rokavice prav gotovo našle zagovornike in kupce aned naiimi delavci, predvsem med vozniki, De.zne plašče so Jivcdi nadomestili z dežno obleko, ki sestoji iz hlač, suknjiča in pokrivala, kar je veliko bolj praktično, boljše in uporabljivo za vsa dela. Glavna sctaja sc vräi v itimskcm Času, icdčtnje in s tem v zvezi hdclava celulozncfa lesa t's preko vsega leta. Skoraj vse Sortimente popolnoma ali vsaj delno obelijo v go^du. Celulozni les sme imtti na, tanjSem koncu brez lubja minimalni premer 6 cm in zanj najmanjäo dolžino 3 m. Najmanjša dolžina je sicer i,80 m, vendar mora imeti tak kos cduloiiiega lesa najmanjši premer 13 cm. Uzance igornje meje za debelino ne določajo. Za dolžino, ki naraSČa po 1 foot (30,5 cm), fia je doloücna zgornja meja 9 m. Za žagarsko lilodovino je doloŽen po-goj: ibor od srednjega premera 15 cm, smreka pa od premera 20 em dalje z dolžino od 3,50 m do 6,40 m, ki se dviga po ! foot. Vse izdelane Sortimente mora delavcc oznaniti z znakom, ki vseka s sekiro na debelejšem koncu sortimenla ok, 5mm globoko v les in 7. njim zaznamuje vrsto sortimenta in lastni.Uvo, Tako oznaSene Sortimente zložijo vnav^križne sk^idovnice z debelejšimi konci v smeri transporta, oziroma spravila. 'Taka zloženi les prevzemajo na ta cačin, da izmerijo premer na oibeh koncib in dolžino (ki jo je napisni delavec pri razŽaganju na debelejSe ^elo). Zato je obračunavanje zamudno. Delavci so plaÜani od dolJine (1 ievlja — 30..? cm) izdelanega sortimenta brez ozira na debelino. V osemurnem delavniku Izdela delavec povprečno 200 tekočih metrov celuloznega lesa. Drva za kurjavo izdelujejo iz -breze in tisUb borovih in smrckovili dreves, ki jih zaradi slabe kvalitete ne morejo uporabiti za druge namene. Najmanjäi premer polen je 5 cm in enotna dolžina 3 m. Tudi drva zlagajo v navzkriitne skladovnice l,20m visoko, prevzemajo pa jih tako, OVlH lög, Duäaa M1 i n s e k [Sloven j-gradec) Pri taksaciji gozdov so v nizu komponent, fci so .potrebne za nastanek dobrega gospodarskeiga načrta, tudi določeni Členi, ki jih je v okviru točnosti mogoče poenostaviti in poceniti. Poudarek ekonomičnosti ,pri taksacijskih delih postaja zato v Sloveniji ob Široko .ZEisnovanesin urejanju (tudi na področju zasebnih gozdov) in % uvajanjem poipolnejžih ureditvenih rnetod, kot jc n. pr. kontrolna metoda, vse bolj aktualen. V slovenskem gozdarstvu uporabljamo za izračunavanje lesa na panju izmenično več vrst pripomočkov (deblovnif). Pri taksaciji so na prvem mestu deblov-nice nemäkih poizkusnib postaj, pogosto pa uporabljamo tudi domače ŠušterSičeve tablice (posebno v operativi pri odka'zovanju). So tudi primeri, ko taksator določa lesno aalogo s pomočjo srednjega sestoj i nskoga drevesa. Go>zdars(ka operativa pozna tudi Laehrove tablice, v zadnjem času pa se pojavljajo novejSc nemSke Loetschove tablice. Vsaik taksacijski biro in vsaka gozdna uprava poizkuSa po svoje reSovati to nalogo in skuSa pri tem delo poenostaviti ter poceniti. Od vrste döblovnic, od načina njihove uporabe ter od vloženega truda zavisi točnost rozultatov, nanizanih v gospodarskem načrtu. Večina računskih metod in tablic nam zagotavlja za prakso več ali manj točne podatke. Zamuda časa in amplituda stroSkov pa sta pri tem različni. V praksi običajen, uporabljiv in točen način obračunavanja lesne zaloge temelji na izdelavi lokalnih, ali bolje izraženo, eno-vhodnih sestojnih deblovnic. Za osnovo služita višinska krivulja sestoja in nemJke deblovnice. Viäinsko krivuljo konstruirani o na podlagi večjega Števila izmerjenih viSin (po navodilih za odsek ali sestoj 100—200 viSin). S pomočjo izravnanih vižin posameznih debelinskih stopenj dobimo i interpolacijo po nsanških deblovni cah lesno maso srednjega drevesa v S'topnji in jo pomnožimo s številom drevja debelinske stopnje. M — mi X % + ™a ^ + • • ■ • oin X nn Na ta način dobi jem i rezultati so točni. Vendar je treba pri tem postopku izmeriti višino večjega itevlla dreves, risati in izenačevati višinske krivulje ter uporabljati tablice. Metoda je torej zamudna in draga. Moremo pa izračunavanje stoječega lesa na več načinov poenostaviti. Sekcija za urejanje gozdov v Siovenj-gradcu je poizkusila uporabiti francoske tarife. Obsežnejša, za prakso dovolj natančna primerjava podatkov, dobljenih s pomočjo lastnih in francoskih tarif pa je pokazala, da so francoske tarife uporabljive in zelo primerne za gozdove Icoro^kega gozdnogospodarskega področja. Kratek opis tarif Razp&laga-mo z dvema vrstama tabd, od katerih ima vsaka po 20 tarif, Tarife veljajo za vse drevesne vrste, vendar posebej za one, ki jih uporabljamo za izrazite prcbiralnc gozdove (Al.ganove tarife, »tarife rapide«), in druge iza enodobne sestoje (Schaffcrjeve tarife, »tarife lemtc«). V tablicah so podatki za drevesnino in ne za deblovino- Analitično osnovo tarif izražata formuU" (Algan) = (Schaetfer) V^ =■ d ' (d' kjer je: V^ "volumen drevesninc srednjega drevesa debelinske stopnje, V^, skupni volumen sredn,jega drevesa debelinske st&pnjc od 42,5 do 47,5 cm, in d srednji prcmerr debelinsikih stopenj, Drevesnina Vj, je uvrščena za posamezne tarife pričenSi od V^., = 0,0, 1,0, 1,1 do 2,8 m® (Glede podrobnosti in o nastanku tarif glej članek dr, KJapca »Uredjaj-ne tablice« v Suniarskem listu 4/5— 1953), Tabele tarif jc bilo potrebno prilagoditi naSemu debelinskemu sistemu, ki je dekaden in je zato debelinska razdelitev pomaknjena za polovico stopnje (2,5 cm) v levo (glej 'tabeli na str, 166. in 167,!), TakSna ^icer oporečna prilagoditev popolnoma ustreza praktižnim potrebam. Za Schäfferjcve tarife je značilen počasen vzpon drevesnine v z^gornjih debelinskiii stopnjah, zato tarife dobro ustrezajo naSIm cnodobnim go^dovc^m, kjer višinski prirastek zgodaj kul.minira. Nič slabše pa se ne obnesejo tarife v zasebnih gozdovih, kjer prevladuje značilna, ako jo smemo tako krstiti, »kmečka obliika prebiralnega gozda«. Zaradi popolnosti objajvljanio tudi preračunane Algamove «tarife rapide«. Ugotovili pa sroo, da so te tarife za nale severnoštajerske in korožke razmere razen manjših izjem neupo-rajbljive. Tarife zgornjih debelinskih stttpenj «o namrcČ za naše kmečke prebiralne gozdove previsoke. Izjeme nastopajo samo pri zdravih jelovih gozdovih z'izrazito prebiralno strukturo, ki pa so prt nas dokaj redki, Alganove tabele bi lahko s pridom upo^rabili najbrže samo v državnih gozdovih dolenjskega, kočevskega in postojnskega gozdnogospodarskega področja. Uporaba tarif Uporaba tarif je dokaj enostavna. Zadostuje, če izmerimo manjše število višin (10—15) posamezne drevesne vrste samo devete debelinske stopnje (4 I—45 cm) in to po principu naključja, tu in tam v sestoju. Ce v sestoju ni dreves devete debelinske stopnje, ali pa je ta stopnja ie Šibko zastopana, izberemo sosednjo nižjo in močneje xastapano debelinsko stopnjo. V razgibanih in pestrih oblikah kmečkih gozdov pa je treba izmeriti budi do 20 drevesnih višin, S tem je terensko delo zaključeno. Tudi pisarniško delo je dokaj enostavno. S ipomoČjo aritmetične srednje višine ter prsnega premera dobimo iz nemških deblovnic volumen vsake posamezne drevesne vrste. Nato poiščemo v tabeli tarif ugotovljenem/u volumnu in debelinski stopnji enako ali približno enako vred-nost, ter nad njo prečitamo pripadajočo tarifo, ki jo uporabimo nato pri nadaljnjem običajnem obračunu lasnih mas. Ta način sicer ni popolnoma točen, ker pri njem primerjamo deblovino z dre Vesnino, vendar pa gre pri tarifah le za primerjalno, ne pa za absolutno vrednost, zato napaka praktično ne pride do izraza Primerjava tarif z dosedanjim načinom računanja lesne zaloge . Slovenjgralka sekcija je leta 1953 med obsežnimi ureditvenimi deli naipravila primerjavo izraČunanili lesnih mas po spredaj navedenem načinu in po tarifali ter pri tem uporabila veliko število iamerjenih drevesnih viSin. Primerjava se je nanašala na: a) izrazite enodobne g-ozdave splolnega ljudskega premoženja na zahodnem Pohorju, kjer smo od celotne urejevalne povrSine (3500 ha) uporabili za osnovo 63 odsekov najjazlifnejSih rastiSč od vznožja do vrha Pohorja s površino 590,74 ha. b) zasebne prebiralne gozdove zahodnega Pohorja, kjer je bilo od 1400 ha urejevalne povrSine primerjanih 20 odsekov z 11,68 ha površine različnih rastišč. V oiboh primerih je Šlo za smreko in jelko. PodroibnejŠe primerjave po stestojih kažejo, da se razlike kopičijo takole; Raapon Enodobrii ^ozdovo Brebiralni gozdovi "A razlike Število sestojev število sestojev od — 2 do — 3 3 3 od — I do — 2 3 2 pod — t 3 ! Brez razliJie 9 — pod + 1 3 1 od + 1 .do 4- 3 12 od 4- 2 do + 3 12 nad + 3 18 9 Skupaj: 63 20 Pri IS. primerih v enodobnih gozdovih t razliko nad +3% pade težišče v razpon med +3 in +5% in samo dva primera Štrlita močno nad povprečje. {Največji razliki; 4-8,1% pri uporabi larife 5 ter 4*10,5% pri uporabi tarife 7). Od sedmerih .primerov v kmečkih prebiralnih gozdovih z raaliko nad 3% jih je pet zbranih okrog 4-^% in v dveh primerih je razlika 4-9%. Zabeležene večje razlike moremo popraviti ter z uporabo nižje tarife približati rezultate realnosti. Vse obračunavanje z uporabo tarif ipo posameznih pododdelkih je bilo izvedeno samo s pomočjo enkratne izbire ustrezajoče tarife, ker pri omenjenih štirih vetjih razlikah namenoma nismo popravljali rezultatov in olepŠevali povprečij. Podobne, toda manj obsežne primeijave z ostalega področja vodijo do po-ciobnih zaključkov, Primerjave za Alganove tarife nc objavljam; omenjam le, da so pokazale veifje razlike in bi jih lahko uporabili, kot je bilo že omenjeno, samo v posebnih primerih. Zaključek Ii2 navedenih primerjav vidimo, da moremo Schaefferjeve tarife s pridom uporabljati tudi na naŠem področju. S skrbno izbiro posameznih tarif so bile pri izračunavanju lesne mase na panju po tem "sistemu ugotovljene minimalne razlike v pri-meru z drugim, dokaj klasičnim načinom ugotavljanja lesa na panju. Razlike SÜ povpreŽno pozitivne. Razlog teanu je v bistvu tarif, ki so sestavljene, kot je bilo že omenjeno, za izračunavanje drevesnine, VeČje razlike se pojavljajo samo v 3. in 4. debelinski stoipnji, kar pa je povsem iraaumljivo, če primerjamo drevesni no z deblovino omenjenih debelinskih razredov. Zaradi majhnega -deleža lesne mase v drugem debelinskem razredu (glej tabelo) razlika ne vpliva na razredi l^ebelinsld - stopnje Lesna naloga, iBraČTinana s poonoCjo lastoth ciio-vhodiiih tarif..... Lesna israSunana s i>onio£jo Schacfferjevih tarif........ Procecituaäni raappred lesne zalcH^c v debelinskih razredih....... Pirocentualiio odstoj>anje izra'cunanih 'lesnih [^alog . „ , , , razredi Debelinski - stopnje Lean a izaloga, iiraouaatia s pamočjo lastnih eiio-vhodnili tarif..... Lesna izalo^a, laraEunana s pomočjo Schaefferjevih tarif........ Proceaitualni raapored lesne üalogc v dobeliirskih ra zred Lil....... Procesntualno &dsttO|panjc iiraiSunani]i lesnih zalog , 11. III. IV. V. 10 VI. n 12 Skupaj 3488 4-526 11794 13112 228 H 27672 28684 23636 10 + 14,1 23270 27791 32 28804 23459 33 16725 16718 10963 11137 6891 7166 3867 4077 + 1.1 0,1 18 0,6 + 4,5 156.&34 m' 159.961 m^ 100»/„ povprečno: + o rti. %$ebni prebiral ni gozdovi 11. 111. IV- 7 8 V. 10 VI. II 12 13 14 Skupaj 1636 2017 3738 3922 5360 6113 4835 20 + 10.5 5237 5909 44 - 2,9 2695 4775 2679 29 - 1,0 1081 430 178 63 1101 441 182 67 31 22 13 13 + 2 + 3,3 - 20 26.169 26.366 100 povprečno -f 0.75<'/u POVPQECNE JiAlHUE JAWr OD LASTNIC TABLIC [^neiiohai ^azäouij >rrčaa les^a zai Oaäat. larlft) loga -ha If h d ihpTija f^EMJ KARAkTFR/SriCNIU RAZltM MED TAfUFAMt [ ua ihaj Od ^Biha Oa'a' ZS/I- a poa »HS Aa isj ^Jha 175 n/na flf^iia SnJ^ Kužika.-^ 2,1 i, + iia^ 3% m K I i lM ! 1 s i f Ü i 1 ; /b I i i ? ! B. f- 0, d. miud povpreJje tesne zaloge sestoja. Prednost uporabe tarif iavira iz prqprostih terenskih meritev in .pripravnega pisarniäikega dela. Prihranek dragocenega 2asa tti stroäkov je o£iten. Se tako precizna in draga meritev stoječega drevja daje samo podatke o količini lesa Ba panju, 'ki pa se za določeni odstottk razlikujejo od vrednosti, ki jo dobimo z meritvijo podrtega lesa (ne oziraje se na odpadek). Zato so vsi ti računi samo več ali manj to^oa domnevanja. S knjiženjem mase v sestojih stoječega drevja ter z uporabo ene in iste tarife pri inventarizacijah ter pri odkazovanju drevja določenega prebiralnega sestoja pa te napake (razlike) odpadejo. V enodobnih sestojih je treba ugotavljati rasiHke tudi pri naslednjih invesntariizacijah ter 2 merjenjem vižin kontr-olirati uporabljivost p-rvotne tarife. V tem oziru bi bila prav zanimiva to^nejža raziskovanja na osnovi konkretnih drevesnih analiz ter zelo koristna iprimerjaiva tarif, ki jih objavljamo. Ol O) Alganove tarife (naodiÜcirAQä na debelinske slopujc 12.5, 17.5, 22.5, . , . cm) Tarife 1 2 5 4 5 6 7 s 9 10 II 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 Dcb. stop. 5 Ü.Ol O.Ol O.Ol 0.02 0.02 0,02 0.02 0.02 0,02 0.02 0,03 0.03 0,03 0.03 0,03 0.03 0.03 0,03 0,04 0,04 k 0.06 0.07 0.07 0.08 0.09 0.09 0,10 0,11 0,11 0.12 0.13 0,13 0.14 0.15 0.15 0,16 0.17 0,17 0,18 0.19 5 0.14 0.16 0.17 0.19 0.20 0,22 0,23 0,25 0,27 0,28 0.30 0.31 0,33 0.35 0.36 0.38 Ü,39 0.41 0.42 0.44 6 0.2.5 0.28 0.31 0.34 0.38 0.39 0.42 0.45 0.48 0,50 0.53 0,56 0.59 0.62 0.65 0.67 0,70 0.73 0.76 0,79 7 0.40 0.44 0.43 0.53 0.57 0.62 0.66 0,71 0 75 0.80 0 84 0,89 0,93 0.97 I.Ol 1.06 1.11 I.IS L20 1.25 S 0.57 0.64 0.70 0.77 0.83 0.89 0.96 1,02 1.09 1.15 1.21 1,25 1,34 UO 1,47 1.53 1.60 1,65 1.73 1.80 9 0.78 0,87 0.96 1.04 1.13 1.22 1.31 1.39 1.48 1,57 1,65 1.74 1,83 1.92 2.00 2.09 2.18 2,26 2.35 2,44 10 1.02 1.14 1.25 1.35 1.4S 1.59 1.71 1,82 1.94 2.05 2,16 2.28 2,39 2,50 2.62 3.73 2,84 2.95 3,07 3,18 11 1.30 1.4:1 1.59 1.73 1.87 2.02 2.16 2.30 2.45 2.-59 2,74 2,88 3,02 3,17 3.31 3.46 3,61 3.76 3,89 4.03 n 1.51 1.78 1.96 2.H 2.32 2.49 2.67 2.85 3.03 3,2] 3.39 3.57 3,74 3,92 4.10 4.28 4.46 4,64 4.82 5,00 13 1,94 2.16 2.37 2.5Ü 2 60 3.02 3.24 3.46 3.67 3.89 4.10 4,32 4.51 4.75 197 4,18 4.40 5.62 5,84 6.ÜS Hl 2.31 2.57 2.83 3.08 3.34 3.59 3.85 4.10 4.36 4.62 4,87 5,13 5.39 5.65 5.90 6.16 6.41 6.67 6,93 7,19 15 2.71 3.01 3.32 3.62 3.92 4,22 4,52 4.82 5,!2 5.42 5.72 6.02 6.33 6.63 6.93 7,23 7,53 7,83 8,13 8,44 16 3.14 3.49 3.84 4.13 4.53 4.89 5.24 5.58 5,93 6.28 6.64 6.99 7.34 7.68 8.04 8.38 B.73 9,08 9.42 9.76 17 3.61 4.01 4.41 4.81 5.21 5,61 6.01 6.41 6.81 7.22 7.62 8,02 8,42 8,82 9,22 9.S2 10.02 10.41 10,81 11,21 IS 4.11 4.56 5.02 ■5.48 . 5.94 6,39 6.84 730 7,74 8.23 8.69 9,15 9.60 10,06 10.50 10,95 11.40 11.86 12.31 12.77 19 4.54 5.16 5.67 6.18 6.69 7.20 7.72 8,25 8.76 9.27 9.79 10.30 10.81 11.32 11.83 12,34 12.85 13.36 13.87 14.38 20 5.20 5.77 R.36 6.94 7.52 8,10 8.68 ( 9.26 9.84 10.41 10,99 11.57 12.15 12,73 13.30 13,88 14.46 15,04 15.62 16.20 Cn -J Schaefferjeve tarife (modttiüiraiie na debelinske stopnje 12.5, 17.5, 22.5 . . , cm) Tarife I 2 3 k 5 6 7 s 10 1 J' 1 1 12 1 13 14 15 16 17 18 19 20 Del), stop. m' 3 0.04 O.Oa 0.06 Ü.Ü6 Ü.07 0.07 0.08 0.08 0,09 0.09 0,10 0,10 0.11 0,11 0.12 0 12 0,13 0.13 0,14 0,14 H o.n 0,12 0.13 0.15 0.16 0.17 0.18 0.19 0,20 0,22 0.23 0.24 0,25 0.27 0.28 0.29 0,30 0.31 0,33 0,34 5 0.20 0,22 0.24 0.26 0.28 0.30 0.33 0.35 0,37 0,39 0.41 0.43 0,46 0 48 0,50 0.52 0.54 0.57 0,59 0.61 6 0,31 0.34 0,18 O.'ll O.-M 0.43 0,51 0.55 0,58 0.62 0,65 0,69 j 0,72 0.76 0.79 0.82 0,86 0.89 0.93 0,96 7 0.44 0.50 0,.55 0.60 0.65 0.70 0,75 0.80 0,85 0.90 0,95 1.00' 1.05 1.10 1,14 1.19 1.24 1.29 1,34 i.39 8 0.61 0.68 0.74 0.81 0.88 0.95 1,01 1,08 1,15 1.22 1,29 1.35 1,41 1,49 1.56 1,63 1,69 1.76 1.83 1.90 9 0,80 0.89 0,97 1.06 1.15 1.24 1.33 1,42 1.51 1.60 1,69 1,77 1,86 1.95 2.04 2.13 2,22 2.31 2.40 2.49 10 1.01 1.12 1.23 1.34 1.46 1.57 1,68 1,79 1.90 2.01 2,12 2,24 2.35 2.46 2,58 2,69 2.80 2.91 3.01 3,12 n 1.38 1.52 1,66 1.80 1.94 2,08 2.22 2.36 2.50 2,63 2.77 2.91 3,05 3.19 3.33 3.46 3.60 3.74 3,88 12 1,51 1.6R 1,85 2,01 2.18 2.35 2.52 2,68 2,85 3.01 3,18 3,35 3,52 3.69 3.8G 4,03 4,20 4.36 4.52 4.69 13 1,79 1,99 2.19 2..39 2.59 2.79 2.99 3,19 3,39 3,59 3.79 3.99 4.19 4,39 4.59 4,79 4.99 5.19 5-39 5.59 14 2.11 2.34 2..5S 2.81 3.04 3.28 3.52 3,76 3.99 4.23 4.46 4,70 4.93 5.16 5.40 5.63 5.86 6.10 6,34 6.57 15 2.41 2.72 2.99 3.26 3.53 3.80 4,07 4.34 4,61 4.88 : 5.15 5.43 5.70 5.98 6.25 6.54 6.81 7,08 7.35 7.62 16 2.81 3.12 3.44 3.75 4.06 4.37 4,68 4,99 5.3! 5,63 5.93 6.24 6.55 6.86 7.17 7.49 7.80 8.11 8.42 8.73 17 3.20 3,56 3,91 4.27 4.62 4.97 5,33 5,68 6.03 6,39 6.74 7,10 7.46 7.82 8.17 8,52 8.87 9,22 9,58 9.94 18 3.61 4,01 4.41 4.81 5.21 5.61 6,01 6,41 6.81 7.21 7.61 8.01 8.41 8.81 9,21 9,61 10,01 10.41 10,81 11.21 19 4,05 4-50 4.95 5.40 5.85 6.30 6.75 7.20 7.65 8.10 8,55 9,00 9.45 9-.90 10.35 10.80 11.25 11.70 12.15 12.60 20 4,50 5.00 5.50 6.00 6.50 7.00 7.50 8.00 8.50 9.00 9,50 10.00 10.50 11.00 11.50 12.00 12.50 13.00 13.50 14.00 DELOVNE METODE V GOZDARSTVU Leopold ,P o g ai n i ik (LjubljaDa) Ob obravnavanju tarifnih (pravVln-ikov, sestavljanju norm za gozdna dela in obravnavanju načinov izboljSanja proizvajalnosti gozdnega delavstva je večkrat postavljena zahteva, da je tudi v gozdarstvu potrebno študirati delovne -metode ter s pomočjo Študija odkrivati bolj racionalne, lažje in bolj iprokvajalne metode dela. V večini primerov ostane takšna zahteva samo klic po pomoči v Številnih zapisnikih, ki obravnavajo gornja vprašanja. Vzrokov temu in oviranju študija delovnih metod je ve£. V prvi vrsti dejstvo, ida je sistem sodobnega Študija delovnih metod neznan ludi vodečim gozdarskim tehničnim kadrom. Ti poanajo samo tehnično normiranje, ki je nekakšna pomožna a!i dopolnjujoča ananost organizacije tehnične strani proizvodnega procesa. Celoten sistem te znanosti pa je pri nas popolnoma neznan, čeprav se je v zahodnoevropskih in ameriSkih državah uveljavil v samostojnih institutih za proučevanje proizvodnosti in delovnih metod. Druga okoliščina, ki ovira ratzvoj v ,pravo smer, je prepričanje, da je delo v gozdarstvu po svojem značaju tako bistveno različno od 'dela v obrti aH industriji, da je upora-ba ind^istrijskib načel proizvodnje in dela v gozdarstvu popolnoma zgreäena. Tako mišljenje mrtvi vsaiko ipoaitivno stremljenje na tem podrooju, kjer je potrebnega pri Študiju mnogo optimizma In žilave vstra|nosti. Obstoji tudi tretji vzrok, ki zdo ovira razvoj samostojnega -študija delovnih metod: prepričanje, da za mnogo del v gozdarstvu ni potrebna določena stroškovna kvalifikacija. Nestrokovnost pa ustvarja miselno oviro prvega reda, namesto da hi prav to vprašanje vzbujalo prepričanje, da je v goadarstvu študij delovnih načinov in metod neobhodno potreben že zaradi uvedbe sploSne strokovnosti, s čemer bi bil podan osnovni pogoj izboljšanju storilnosti dela. Kaj je študij delovnih metod in Jcaj lahko nudi delovnim kolektivom v gozdarstvu? Študij delovnih metod imenujejo v Angliji «vvorA: study«, v Aimerlkl pa bolj določeno študij časa In gibanj, »^time and motion study«. Študij delovnih metod je samostojna znanost o organizaciji dela ter o organiziranju Jtudija in analiz delovnih metod. Nudi nam bogato problematiko, s katero odkrivamo možnosti izboljšanja delovnega načina, oibencm pa daje navodila, kaiko uvajati standardne metode dela, StandaT-dizacija je glavna zahteva te znanosti, ki ne trdi, da je standardiziran samo izdelek, temveč da so satandardiziranl tudi vsi ali večina proizvodnih člniteljev. Tako n, pr. poznamo standardizacijo orodja, naprav, pomožnih sredstev, delovnih mest in dr. Omenjena znanost pozna tudi samostojen način evidentiranja in Jcartiranja standarnih uČinikov in študijskih podatkov z namenom, da je mogoče planiranje in kontrolo proizv^idnje voditi po poti najbolj racionalne metode. Polqg tega nam znanost posreduje načela za kategori.zacljo delavstva ne samo po strokovnih, temveč tudi po individualnih telesnih in duševnih sposobnostih. Po končanem ŠUidlj.u delovnih metod prejme delavec določen sistematičen pouk o delu, o delovnem .mestu in o potrebnih delovnih kretnjah, hkrati pa tudi opozorilo, kateri iglbi so nepotrebni, ker vplivajo na 'Zmanjšanje proizvodnosti in iza^luzka, Pouk delavcev obsega tudi določene praktične vaje. Te vaje so nujno potrebne ne samo zato, da delavca pri proizvajanju bolj usposobimo, temveč tudi zato, da sočasno dela z manjšim naporom. Posebno poglavje te znanosti so tako imenovani elementi gibanj ali th erb ligi, (Izraz therblig je obrnjeno prečltano rodbinsko ime Gilbreth, priiimek .prvega utemeljitelja proučavanja gibanja in Jcretenj pri delu,) Elementi gibanja so flaj-aižje eoo-te, do Jtaterih lahko posamezne delovne operaciije delimo, specific!ramo ali kategoriziramo. Poleg demento-v gibanj obstoja Izredno dragoceno pog-lavje zakonov ekonomike gibanja. Zakoni ekonomike gibanja so načela, ki nam povedo, kako morajo biti posamezne delovne kretnje izvajane, da dajejo pri najmanjšem potrobnem naporu optimalno proizvodnost. Sistem te znanosti .predvideva se ätevilne formule, fci nam dajejo poleg potrebne slike posameiznih detajlov dela tudi navodila, kako naj ižiSemo uov, bolj racionalen način dela. Eden izmed osnovnih formularjev je pregled poteka proizvodnega procesa. Na formiilar vriäemo položaj delovnih mest po obstoječem stanju proizvodnje. Nato povežemo delovna mesta 2 ravno črto ali s krivuljo, ki jo ori£e pot materiala od enega preko drugega, do končnega delovnega mesta, ko je proizvod gotoy. Medsebojne razdalje izmerimo v metrih in izrazimo v minutah, ki jih material preide in porabi na poti od enega delovnega mesta do drugega. Ce k temu ,popisu priStejemo Se čaa, v katerem se tvarina zadržuje na delovnih mestih, tedaj bomo poleg skupne dolžine poti proizvodnega poteka, ugotovili lahko tudi njegovo sttrukturo in ,problematik o. Dolžina pro-lizvo^biega procesa bo vtabudlla vprašanje, ali je potirabao, da je taico dolga In zakaj nt krajŠa? Sama struktura dela nam bo pokazala, kje je zastoj najdalj Si in kje je krajši, kje je potek izadovoljiv in kje je vozlišče nezaželenih srečanj ali zaviranj. Struktura, ki je dopolnjena s problematiko, to je s smiselno postavljenimi vprašanji, ki se imedsebojno dopolnjujejo, nam daje pravo gradivo za raz-miŠljajije in ipoglabljaraje iter iskanje novih načinov rešitve. Gotovo je, da Vz teh številnih načinov iaberemo samo določene, ki jih nato lapeljcmo in ob njih ugotavljamo, iza koliko lahiko proces proizvodnje skrajšamo z ozirom -na razdaljo, Čas in vložena sredstva. Nek drug formular se imenuje pre ig le d proizvodnega procesa. Ta nam «luži, da analiziramo neko delo aa prve .potrebe Itudija. Pri tem postopamo tak:o, da popiSemo vsako sestavno delovno operacijo posebej. Za vsako operacijo odmerimo Čas in ji damo določeoo temeljno označbo. Temeljne označbe so naslednje: Arog« s premerom enega cm, .ki je približni znak za delo ali upo-rajbo; »mali krog«, to je krog s premerom pol cm in je znaik za transport vseh vrst; »obrnjeni trikotnik« pomeni zastoj ali kakršno koli vsikiadiSčevanje materiala; in končno "pravokokiik«, ki pomeni preiizkuJnjo, nadzor ali kontrolo kakršne koli vrste. Vsak sestavni del opraviJa, to je posamezna delovna operacija, dobi eno od naštetih označb. Prav tako pa moramo tudi vsako delovno operacijo opremiti s ključno točko. Pomen ključnih točk je izredno važen in odločujoč. Ključna točka je ktatek odgovor na vprašanje, ki si ga postavimo v mislih: »»ICako naj bo posamezna operacija opravljena, če hoČ&mo, da bo dosegla svoj namen?« Je torej prav kratko pojasnilo o namenu in kvaliteti operacije, vendar mora biti napisano na naČin, ki je razumljiv tudi vsakomur, Jcl te delovne operacije Še ni nikoli opravljal. Pravilna opredelitev iktjiučnih točk zah-teva zato temeljito opazovanje, razmišljanje in jedrnato formulacijo. Pregled [uroizvodnega proceja .poijubneiga opravita na katerem koli delovnem mestu nam odpre vpogled v strukturo in problematliko zelo zanimivih ra-zmotrivanj. 2e s kratkim Študijem lahko pridemo do znatnih i.z-boljšanj v procesu proizvodnje. Pregled sodelovanja enega ali veČ strojev je formular posebne vrste, ki služi 2a vzporejanje analiz storitve delavca in storitve stroja (enega ali njih veČ), ki ga delavec uporablja. Pri tem stremimo ^za takšno razdelitvijo vjiajemnega sodelovanja, da je na strani delavca in na strani stroja čim manj zastojev odnosno Časa, ki produktivno ni dovolj izkoriščen. Aktivno raz- dftbje, ko sta delavec in stroj v zastoju, nam nudita področje aa Uudij s Širokimi možnostmi raznib kombinacij, .ki morajo na koncu vendaTle Se skozi sito ekonoin-skoga ražuua. Pri podrobnem študiju lahkg liporabljajDO tudi analize kretenj in gibov iposamciznih delov rok ter uporabljamo tudi filmski trak in obrazec za analizo ddovoe operacije. Mnogi imajo sicer vtis, da je ta naKin študija pretiran in nepotreben. Toda moramo se spomniti osnovnega pravila za Študij delovnih metod, ki pravi, da je za vsak Študij potrebno spoznati čim večje število podrobnosti, kajti sairio študij podrobnosti lahko omog'oci uspešne in temeljite spremembe za izboljšanje proizvodnosti. Poleg omenjenili obrazccv in vrst študija obstojajo še drugi prijemi in načini protiČavanja, Posebnost Študija so elementi gib a,n j, t, j, t h e r b 1 i g i in zakoni ekonomike gibanj. Za tem, ko smo razstavili delo v posamezne delovne operacije, lahko preidemo k podrobnemu študiju načina dela iti pri tem posamezne sestavne dele aLi operacije naprej razčlenimo v elemente gibanj. Poznamo pet skupin elementov gibanj: skupino elementov fiziSnega značaja, skupino napol miselnega značaja, skupino povsem miselnega značaja in skupino predmetnega pomena elementov ter skupino zastojev. Elementi fizičnega značaja so; prazen prenos (roke), poln aH obremenjen prenos (roke), spreminjanje smeri, prijemanje, držanje, spuščanje predmeta ali bremena in mirovanje rak pred postavljanjem. Elementi napol miselnega značaja so: .postavljanje, iskanje in izbiranje. Elementi mislilnega pomena so t preizkušanje in načrtovanje. Elementi predmetnega pomena so: uporabljanje in zbiranje, V skuipino 2astojev štejemo: zastoje, ki jih je mogoče odstraniti ali izločiti, zastoje, ki jih ni mogoče izločiti, zastoj za uravnoteženje fizičnih sil in zastoj za počitek. Vsaik izmed teh elementov gibanja ima svoje značilnosti. Vzemimo za primer element fizičnega značaja »držanje«. Ce je ena roka določen čas v tem eleimentu, medtem ko opravlja druga roka element predmetnega pomena »uporabljanje«, tedaj je očitno, da je takšen pojav «drianja« zelo (pasivnega pomena, ker roka, ki drži, ne dela in ni v gibanju, temveč prenaša težo predmeta in težo, ki izhaja iz elementa «uporabljanje«, v katerem je druga roka. Tak primer nastopa tudi n. pr, pri jzvijanju zaniaška k vratu steklenice. Pri tem izboljšamo naČin dela tako, da si zamislimo in skonstruiramo pripravo, s katero levo roko ojwobodimo od udržanja« s tem, da n. pr. priprava stisne telo in grlo steklenice v takšnem položaju, da je izvijanje možno. Iz tega primera sledi, da uvajamo za tiste elemente gibanja, ki vežejo roJce v utrudljiv-o in pasivno obliko, delovne naprave, ki prevzemajo opravilo nezaželenih delovnih elementov. 2e iz takih primerov izhaja večkrat tudi stoodstotno izboljšanje proizvodnosti. Pot od ugotovitve therbügov ali elementov gibanj do izboljšanja nikakor ni enostavna ali laKka. Pri vsakem elementu se jav^ljajo številna vprašanja, ki so postavljena v določenem redu. Sam sistem študija delovnih metod nanje ne daje odgovorov. Vprašanja so postavljena le zato, da vadijo organizatorja delovne metode v pravilno smer opazovanja, razmišljanja in kompletlranja številnih možnosti rešitve v enotno, najboljšo metodo dela. Najboljša metoda dela pa je samo ona, ki jo je mogoEe opravljati z najmanjšim naporom, 7. najlažjo uporabljivostjo in prt najboljšem sorazmerju 2 ekonomskim računom. Tako n. pr, pridemo do načina -dela ali delovne metode, ki je po zunanjem videzu silno enostavna, večkrat šele po dolgi poti pro-uČavanj in primerjanj. Študij delovnih meiod nikaior nc pomeni uvajanja novih delovnih načinov po priporo- cilu, receptu ali zgledu. PriparoiÜla in zg^tede uporabljamo le za pobudo in iskanje novih možnosti rešitve, Pole^ elementov gibanja, ki nam delovni potek razčlenijo v najmanjSe enote, ki jili je mogoče meriti s časom, obstojajo tudi posebni zakoni in načela ekonomike gibanja ali kretenj. Tudi ti -zakonj so nekakšne osnovne zahteve, na osnovi katerih skuSamo najti racionalnejše oblike dela. Oglejmo si ie nekatere zakone ekonomike gibanja. Med prvimi je n. pr. naslednje določilo; i>Maksimalni učinek dela dosežemo tedaj, kadar obe roki sočasno pričneta in končata gibanje ter pri tem, razen v času počitka, stalno delata.« Ta zakon zahteva torej za obe roki sočasni začetek in tudi konec gibanja. Zaradi tega stremimo za izločitvijo vseh ali večine enoroČnih gibanj in onili obojeroČnih gibanj, ki nimajo sočasnega začetka ali konca. Zakon sam uam jamČi, da dosežemo s tem maksimalni učinek dela, ker nastopa utrujenost v obeh rokah hkrati in ker delavcu paizljivosti ni treba razčlenjevati na različni čas začetka ali konca dela ene ali druge roke. Pazljivost delavca je torej skoncentrirana ter zaradi tega ne zahteva več energije kot delo rok. Naslednji ^akon je na primer tale; »Ritem in avtomatičnost gibanja ali kretenj dosežemo s tem, da poteka sočasno gibanje rok v nasprotni smeri s simetričnimi lii»ijami gibanja,« Ta zakon skrbi ,predvsem za ravnotežje v telesu, ker mu dajejo ma/ksimalno stopnjo ravnotežja le tisti gibi rok, katerih smer je nasprotna. Poleg tega moramo vedeti, da simetrične linije povečujejo sigurnost pri delu. Samo po sebi je jasno, da je ritem osnovni pogoj avtomatičnosti, obenem pa je avtoma-tiČnost ^banja v določenem obsegu ono stanje, v katerem se energija ne more enako deliti na fizično opravljanje dela in na psihično delo zapai^anja. Značilen je tudi naslednji zakon: j^Za izvedbo neke delavne operacije je najbolj primerno tisto gibanje, ki je sestavljeno iz najmanjšega števila elementov gibanja alt ther-b I i g o v,a Zahteva tega zakona je zelo preprosta in jasna, Jcajti za vsak ttierblig potrebujemo določen čas. Vsled tega je gotovo, da dosežcnio najugodnejšo organizacijo posla, ikadar izboljSamo in iprcoblikujemo osnovne elemente gibanja tako, da porabijo Čim manj časa, V tem primeru gre torej za iibor, spremembo, preoblikovanje in časovno najnižjo mero elementov gibanja. Posebno poglavje Študija delovnih metod obravnava analizo gibanja posameznih delov roke. Ti ^e z analizo delijo na 1, gibanja prstov, 2. gibanja prstov zapestja in podatki, 3. gibanja prstov, zapestja podlakbi in ramena in končno 4, gibanja, ki sočasno vključujejo ipoleg prej omenjenih tudi gibanje telesa. Pri tern se gibanja, ki zaposlujejo Čim manj delov roke, smatrajo za gibanja nižje vrste, doČim se ostala gibanja imenujejo gibanja višje vrste, k Številnih opažanj je bil izveden naslednji zakon ekonomike gibanja: «Utrujenost je t cm m a n j š a, č i m bolj nam uspe delo organizirati tako, da ga opravljamo samo z gibanji nižje vrste, ali z drugimi besedami, s čim manjSim ijteviloin delov roke.« Ta zakon lahko izredno vpliva na Stednjo delavčeve energije ter obenem daje možnost izrednih izboljšanj proizvodnosti dela. Mnoga težka dela, za katera ne bi niti mislili, da jih je mogoče napraviti lažja, se spremenijo v zeio lahka opravila. Seveda je pri tem potrebno težavnost izločiti in jo prenesti v funkcijo delovnega mesta ali pa v funkcijo delovne naprave. Nedvomno je naslednji zakon tisti, ki ga je najteže uporabljati, vsled tega pa so tudi tehnični načini, kako in do katere stopnje ga uporabljamo, zelo različni: »Ob istih delovnih pogojih in pri isti stopnji spretnosti ia napora, je 2as, ki je potreben za i izvajanje therbligov, konstante n.« 2e vsebina istih delovnih pogojev in Se težja okolncKst — ista ali enaka, stopnja spretnosti in napora — dajeta misliti, da je ta zaikon ekonomike poscibno težko izvedljiv. Na drugi strani je pa prav poenotenje delovnih mest, pobojev, spretnosti in izdržljjvosti osnova tekoči proizvodnji. Sledijo Se razna -načela, ti dopolnjiujejo izakone ekonomike gibanja. Ta naüela so naslednja; »Kadar koli nastopa zastoj v delovnem načinu ali gibanju, ali Se nastane kakrSno koli oklevanje, jc potrebno, da se odkrije v iz rok, ki ga povzroča. Ce ne gre drugače, je potrebao preuredit« orodje, tvarino ali samo delovno mest o.« Naslednje naielo zahteva, naj se Študij delovnega naSina in odkrivanje standardne imetode dela izvaja samo na osnovi delovnega najina strokovno kvalificiranega dclavca. Le na nivoju taHnega oaČina dela se aačcnja delovni Študij, nikakor pa ne na nivoju kakor koli opravljenega dela. Prav tako sta postavljena načelo in aahteva, naj se «a katero koli slično delo uporablja najboljši vrstni red gibanj. Obenem moramo pa'ziti, da se pri elitnih delih jemljejo za osnovo najboljši možni pogoji. Kadar koli nastopajo pri delu nepotrebni zastoji, jih nujno moramo nadoknaditi s posebnim delam. Ta posebna dela za i^poipolnitev prazniti naj bodo ■povezana iz glavnim delom v organsko celoto. Kadar nastopa zastoj pri gibanju ali delu delavea, ki streže stroju med njegovim obratovanjem, je treba takJne zastoje proučiti in delovni postopek organizirati na način, da delavec ta čas uporabi za delo z drugim strojem. Isto načelo velja tudi za medsebojno dopolnjevanje dveh različnih opravil toda samo pod pogojem, če s tem izključujemo nepotrebne zastoje. Slični aakoni, načela in zahteve se uporabljajo poleg organiziranja delavčevega gibanja tudi iza proučevanje in organizacijo funkcij orodja, delovnih mest in pomožnega materiala. Pri tem je .postopek Študija tak Sen, da proučimo naj.prej vse elemente delavčevega gibanja s staliSSa prej navedenih zakonov in zahtev, in šele zatem orodjcj delovna mesta in končno tudi material in pomožna sredstva. Ko so posamezne študije končane, -preidemo k obravnavanju poenotenja oziroma oblikovanja e-no-tnosti najboljäih reSitev za delavca, delovno mesto, orodje, material lin pomožna sredstva hkrati. Toda, k-o je enotnost najiboljSih reži te v dosežena, pa delo za iz-holjSanje al-i racionalizacijo delovne metode se zdaleč ni končano, IzboIjSana metoda se najprej planira za vsak element novih gibanj posebej in se nato tudi izvede. Po izvedbi pa jo ponovno posnamemo na film in analiziramo. IzboljSanje izvedemo tako rokoč sele v drugi stopnji. In tedaj, ko je ta -del Študija končan, preidemo k sestavljanju in prirejanju standardne metode dela. Standardna metoda dela je predpis in navodilo o ureditvi delovnega mesta, orodja, tvarine ter predvsem o načinu dela z izbranimi gibi, ki sočasno maksimalno kedijo energijo ter obenem omogočajo najvišjo stopnjo proizvodnosti dela. Stan-darna metoda je do dol-oČene stopnje medsebojno vskladena enotnost vseh proizvodnih čini tel j ev. Zato ni nikakršen teoretični opis, kako naj -bi se delo izvajalo, temveč je opis konkretno preizkušene najbolj Se metode dela. Ko je metoda izdelana, prejme delavec podroben pouk o njej in tudi potrebno vajo, Sele tedaj, ko je delavec osposobljen za novo metodo 'ter je njegova osposobljcnost preizkušena, srae zavzeti svoje delovno mesto v proizvodnem procesu. Ko je standardna metoda izdelana, delavec pa o ojej temeljito pgučen, je s tcni obvezan, da dela nikaikor ne opravlja drugaŽe, kot tO zahteva metoda. Delavec bo zbiral svoja opazovanja in .pripombe, s katerimi b! bilo mogoče delovno metodo Se nadalje izboljšati, vendar ne sme spremeniti naŽira in poteka Izvajanja gibov tako, da bi padla predvidena proiizvodnost. Tudi standardna metoda se lahko le spreminja, toda le pod pogojem temeljitega Žtudija ali spremembe delovnih pogojev oziroma vrste proizvodov. Gotovo je, -da standardizacij a delovnciga načina ni končna stopnja izboljSanja proizvodnosti dela. Standardizacija delovnega načina postavlja tudi zahtevo po standardizaciji orodja, delovnega mesta, pomožnih sredstev in materiala. Standardizacija delovne metode pa ustvarja pogoje in potrebo po standardizaciji čim večjega števila proizvodnih činiteljev. Po opisu najvažnejših sestavin sistema Študija delovnih metod se pojavlja vprašanje, ali je mogoče Študij delovnih metod uporabljati t.ydi v gozdarstvu? To vprašanje je podikrepljeno s pripombo, da je sistem Študija dela nastal v industrijski proizvodnji, kjer se je popolnoma uveljavil. Tehtna je tudi druga pripomba, ki n. pr. opozarja, da je gozdarstvo svojstvena dejavnost, kjer je večkrat nemogoče uporabljati načela, po -katerih je organizirana industrijska proizvodnja. V zvezi z obema pripombama je potrebno poudariti, da sistem Študija delovnih metod ni uporabljiv samo za delo v industrijskih podjetjih, temveč ga je mogoče izvajati povsod, kjer koli se opravlja delo, ki je vezano na gibanje človeka ali materiala. Študij delovnih metod se z uspehom uporablja tudi pri vseh vrstaJi transporta, pri uslužnostnih dejavnostih, v kmetijstvu, gradbeništvu, rudarstvu, pri operativnih delih vojaSkih enot, kakor tudi pri gibanju ljudskih množic. Zaradi tega moramo poudariti, da je sistem študija delovnih metod izdelan tako, da tvori samostojno znanost in ne samo znans-tveno disciplino all pomožno znanje industrijske organizacije proizvodnje. Vsa poglavja znanosti Študija delovnih metod odpirajo popolnoma nove vidike in smeri dela tehnikom katere koli dejavnosti, prav tako pa dajejo tudi ekonomistom izredne prilike spoznavanja notranje problematike ne samo organizacije proizvodnje, temveč budi sjplošne ekonomike obratovanja. S poznavanjem sistema, t. j naČe!, zakonov, zahtev in problematike, se razSivi opazovalcu pogled tako, da vidi in opazi stvari in odnose, ki jih -drugačne ne bi opaizil, 2e nmenjeni novi vidiki, posebne smeri dela in proučevanja ter razširitev opazovanja številnih novih okolnosti otpravičujejo, da se tudi v gozdarstvu temeljito seznanimo s Študijem delovnih metod, .ki nudijo možnosti samostojnega opazovanja in samostojnega študija tudi za delovne načine v gozdarstvu. Pri tem moramo vedeti, da za znanost študija delovnih metod ni ibistveno dajanje vzorcev, katera delovna metoda je boljša od druge, temveč nam posreduje samo zakone, načela, zahteve, problematiko in smernice za tehniko študiranja delovnih metod. V tem so zajeti tudi osnovni pogoji, kako naj s sodobnimi metodami urejamo in organiziramo delo v gozdarstvu. To je obenem tudi osnova, 'ki bo bistveno spremenila strokovni značaj gozdnega delavstva i^ pretežno nestrokovne, sezonske in nekvalificirane v stalno in kvalificirano delovno silo. In končno: za začetek bodimo skromni! Ne iščimo visokih odstotkov izboljšanja proizvodnosti dela, temveč se zadovoljimo že s tem, da bomo gozdnemu delavcu skušali posredovati vsaj laije načine dela. Ce bi v gozdarstvu dosegli tudi samo to, se bo ves trud spoznavanja sodobnega sistema Študija delovnih metod temeljito ■ izplačal. In če samo uapemo, da bomo olajšali delovne načine in hkrati zagotovili večjo varnost, bodimo prepričani, da se bodo ob tem same od sebe pojavile tudi številne okolnosti, ki bodo vplivale na izboljšanje storilnosti dela. SODOBNA VPRAŠANJA OGLEDALO GOZDNEGA GOSPODARSTVA ŠVICE (Delo Švicarske go2cipov pa bo mogel strcvlcovnjak, ki se bo lotil premene, le tedaj najti konkretno rešitev, ki se ibo najbolj verjetno obnesla, če to zadosti temeljito in vsestransko preučil ishodücne raamcre in Scle potem izibral pot in sredstva. Premena določenega umetnega nižinskega smrekovega sestoja se mora torej opirati na predhodno »diagnozo rastišča«, pri tem pa «e .(memo prezreti razvojne smeri tal, itlime in činiteljev iživtga okolja, upoštevajoč spremenihe, ki bodo verjetno nastale Jcot posledica nameravanih ukropov. Tudi pri izbiri poti se bo moral gozdar pogosto znajti med več enakovrednimi možnostmi in pravilno odločitev opreti na lastne i-zkušnje. Kaiipot, ki zanesljivo pelje k izkušnjam, pa so poizkusi, ki naj uravnavajo izbrano smer. »Kdor hudi le po shojenih poteh, bo ostal svojemu gozdu vedno tujec, je napisal gos,dar Kari Philipp in na kratko veliko povedal. Seveda pa se moramo pri Ai'porabi lastnih izkušenj prav tako izögi'bati neupravičenemu posploSe-vanjn kot pri iabirt teoretskih načel in navodil. Tikc in podobne misli se porajajo, ko pröhiramo razpravo inž, J Miklavžiča, in če s takega stiliiča presojamo njeno pomembnost, se bomo kaj la-hko odločili, da avtorjevemu pnsadevartju damo zasluženo priznanje, (knjilid pa vWjufa .raznim pomanjikljivostiin «tro-Icovnc, jezikovne in tehnične narave oceno koristnega prispevka, ki ga bo vsalk raai sodobno usmerjeni stru-kovJijafk s pridom prebral i.c v praksi uspeSno uporabljal. Avtor je v obravnavani razpravi (kot to deloma twdi omeuja) uporabil izdelke stro-ikovnjakov-sodelavcev oni.K ved, ki so razen gojitelja gozdov v prvi vrsti poklica-ni, da k Vipraäanju premene firispevajo svoje .Stiudijc in podatke, t. j. fitocenologa in pedologa teir je skiušal te sestavne dele sintetično povezati v celoto, kar se imi je v glavnem tudi precej posrečilo, pri ičcmer ima sam vcEimski del oz kot gojitelj goidov in pisec izvirnih poglavij. V knjižici sicer čitamo, da je njen namen, dati Ic navodila la te'bniko .premene, vendar pa je razprava aasnovana sirže ter presega okvir postavljenega cilja, .iato nam nudi koristno snov tudi v splošnem gozdnogospodarskem, zlasti gojitveneim meriin. Pircdvsem toplo pozdravljamo uspeli poskus razčlenitve pojmov in strokovne uterneijitve značaja pri rodnega gozda in pri rodnega gospodarskega gozda ter zdravo življtnjsko konkretizacijo histva in pomena go^odarskih gozdov, iki temeljijo na prirodnUi osnovah, ter poti k le-tem s ipremcno neprimernih smrekovih gozdov. Pravilno razumevanje vloge, ki jo igra upoštevanje iprirodnih osno.v ipri obnavljanj.u in gojenju gozdov, v razpravi ni izraženo le s teoretičnimi razmotrivanji, ampak je ;ilasti močno potrjeno z napotili, ki so neposredno ■uporabna kot 0. pr. glede ijibire drevesnih vrst, njihove prostorne razporeditve, strirkture sestoja itd. Raaprava je na primeru proiaenc pokazala, da se metoda .gospodarjenja z goad om na temelju pri rodnih osnov poraja iz prakse in da jo izvaja zopet le paksa, medtem ko je sodelovanje znaiDOSti omejeno le na razčlenjevanje .neposrednih ugotovitev tu utrjevanje vodilnih misli. Uspeh, ki ga je avtor pri tem dosegel, je toliko pomembnejši, ker si nekateri sicer rediki, toda vztrajni posameioiki prizadevajo, da hi nazelen odnos 5odo:l>nega gOiadnega gospodarstva do gozdnogojitvenik prirodnih osnov in do prirodui!) gozdov teadenciozao priiazali v čudno popačeni obliki. Pravilni dinamični pog'led na pmnen pnirodnega gospodarskega .gozda, ki ga življenjsko izraza obravnavana knjižica, prbncrno zavrača raJiae špckulativine pojafvc, iki sc skusajo vriniti v strokovni tisk, ter demantira rama ug-ibanja o .pomenu prirodnih gospodarskih gozdov in v zvcz\ s tem Viprašasjem cdo o tem, kaj je v goadaritvu napireidno in kaj ne. luvajanja inf.. MilclaviSiča, povezana s pcreüim vprašanjean premene, doikaizujejo, da so omenjeni pojavi -le prazna prikazen akademske dolgočasen os t i brez zveze s stvarnostjo in da zato niso napredni. Napredno jc pat to, kar je sodobno, sodobno pa je to, kar izvira iz sedanjih razmer in jih .skuša uravnavati, .npoltevajcwf določene eikonomske i" prirodne pogoje. Obravnavana raaprava pa življenjsko presoja pereče vjpraÄanje naših neprimerniih smrekovih gozdov Icr prepričljivo -utemeljuje upravičenost in ^^ujnost upoštevanja prLrodnih osnov. Zato knjižica pomeni 'Je posebno koristen prispevek Jc napredku našega sodöbnega gozdarstva. Ker je pisec prisodil priroidnemu .gozdu prvenstven pomeji in ker je dal vprašanju ziiačaja in pomena prirodnega gospodarskega gösda moEon poudarek, prav zato toliko bolj pogreiamci v 32. po.glavju temeljitejŽo razčlenitev oddal je vnn j a od prirodnega goida in Se bolj približevanja k njemu. Zlasti antropogeoie v.^roke (^lovtSki vipltv) bi bilo potrebno v omenjenem poglavju z goidnogojitvencga vidika tzČrpneje c^bdelati, podobno kot je z ctkonomsko tehničnega staiižča uspešno razčlenjen nastaneik umetnih nižinskih smrekovih gozdov v 6, tofikah 1. poglavja, ■Poglavje, ki utemeljuje premeno, bi veliko pridcfbilo. Če bi v njem ra^en obravnavane snovi Čitatclj mogei najti tudi anaiizo ra^ti^fnih zahtev smreke s posebnim ojirom na negativne rasti'ä^ne ikomponente nepriineimth umnetnih smrekovih nahajališč. V poglavju pisec le na kratko opozarja na to, da ima podnebje močen vfdiv na nispesvanjc smreke ter sc iszngnc aualvzi činiteljev okolja z ugotovitvijo, da je »Se vrsta drugih vztokov^, ki ugodno ali neugodno vplivajo «a rast in odpornost smreke, ter ustrezne pogoje v na:Sih razmerah na kratko definira s predalpsko-dinarskitn klimatičnim tipom, neugodne pa s panonskim tipom. Ker je tudi 4. poglavje omejeno samo na oibravnavanje skladnosti in -neskladnosti določenih klimitiČnih področij in glavnih raslilč-nih tipov z rastiSčno zahtevnostjo smreke kot celote, aato bi bilo tolik o s m o t r n fu.m e t d i i z b o r, iki bo le äe bolj op.ravičLl 2Vl sedaj določeni odstotek smrökovc primesi, täknm pocmejŠega razvoja, t. j. za sledeče smrekove generacije, pa prav verjet/no Še povečal njen upravičeni in -koristni delež v mešanici z drugimi drevesnimi vrstami, Gosdarska genetika si kot razmeroma mlida veja nak stroke sicer res šele utira pot do tiste veljave, ki ji pripada, toda ka.zno je, da bomo žal v tem pogledu vedno bolj .^aostaja'li aa drugimi narodi, namesto da jih sčasoma dohitimo, Ee celo naši napredni strokovni prispevki, kot je obravnavana razprava, ne bodo upoštevali vsaj osnovnih zahtev igoadarske genetike. Avtor v svoji J-aizpiavi pravilno .prisoja pionirS'kim drevesnim vrstam velifk pomen in ponovno nag.laJa 'blagodejni utinek teh vrst kot posredno stopnjo pri premeni ter ipriporoČa la določene primere eksfremnc do^^^dacije tal ce!o snovanje pio- Vihar je 17. m^aja 1953. leta aa öbmoijfU OLO Kranj tajko hudo opusto-niJitwke smrekove go-idove, da je od polomij samo na območja občine Šenčur naipadlo 6SÜU raznih lesnih sortimentov. Primer take podrtije, ki nam jo predoČuje slika, iias resno opo-iarja, kam vodi ^gojenje gozdov, ki ne upoSteva prirodnih osnov {Foto: OLO Kranj) Ilirskega sestoja, predhodnika iodočcga gospodars.kega gOisda. Tudi na ta način avtor življenjsko uresničuje napredno staliSče do iprirodnega gozda in hkrati posreduje tovrstna sodobna dognanja gozdarsfke .znanosti. Vendar pa se narn .zdi za naJe razmere nekoliko preveč Sirokogrudno, tc k ipionirskim vrstam, ki »ozdravljajo« degradirana tla, priite-vamo tudi macesen, pa 'üetudi morebiti sudetske zvrsti. Nasprotno pa ne ;bi smeli prejreti nažrga uspešnega pionirja ive (Salix caprea), ki razen tefa s svojim ie znanim, rast pospeJujoiim delovanjem, Se poselbno zasiluŽi resno upoštevanje m vsestransko «porabo. Omenjenemu odmiku izven oikvira »navodil (za tehniko premene«, ki so v povactku za-črtane kot namen razpra^vc, jc a-vtor posvetil pretežni del 9. in 10. poiglavja. Ta raK-äiritev pa 'bi bila -koristnejSa, fe ti bil pri tem čitatelj na jirimcren naiin opozorjen, zdkaj so raapravi Joda na vsa tista razmotrivaiija, ki se na-naSajo na gojitvene ukrepe n. pr. v »zgornjem pasu buikovja«, »v optimalnem področju jelke« ter »gorskih 'gozdovih z velikim deležem jelke« (str. 57 in 49), 'ki jiih praviloma pa-č me moremo uviÄati med nii'inske gozdove, katerim je delo posvečeno. Ker ra.-zprava nikjer ne nudi ustrtznega pojasnila Ln ne lači snovi te dru,govrs6ne narave, si bralec ustvarja sodbo, da pisec s-zgor-nji pas bukovja«, »optimalno pcwiro^je jelke« in »gorske goadove z velikim deleiem jdke« uvršča med niŽinsJce gozdove (lipod 500—600 m), zlasti ker v poglavjih, ki se nanašajo na »oibravnavane« in premen Line sestoje, brez posebnega opozorila cfbravnava gojitvene ukrepe tudi za navedena gozdna nahajaliSča. Citatelji pa, ki ne bodo zaSli v zmoto in ne rbodo verjeli, da »agornji pas toko-vja«, »optimalno področje jelke« in »gonsfci gozdovi z velikim deležem jelke« ležijo pod ločnico 500—600 m (kot avtor uvodoma in pozneje ponovno definira nižmike gozdove), s= bodo vpraäevali, all so 2a smreko na nahajališčih, ki niso jiiiinska, tudi potrebni premenilni uikrepi in za-kaj, ter talco podvomili jia-d doslednostjo avtorjevih izvajanj, ki skaw v^o knjižico gtwore o premeni nižinski.h umetnih smreki/vlh -sestojev, Če izviamomo splošno ugotovitev, da imamo raraan umetnih nižinskih smreikovih ^ojsdov še bukove in borove oeprinieme ŽUte sestoje, potrebne iprcmcnc (str. 4. in 5.). Razmeroma visoka na,kiada (2000 izvodov), v kateri je knjižica natisnjena, in v povjetku izraicna taznja, da bi bila knjiga »lahko razumljiva«, nam odlcrivata, da je raj^jrava verjetno namenjena ne Ic vSe in srednje, ampak tudi niže strokovno kvalificiranim Čitateljem, t. j, za uporabo na^e gozUarsike stroke na sploSjio, rato nas motijo pomanjkljivosti, iki poneJccrd aapletajo izvajanja v teSko razmnljivo oMiko. Zlasti pri nekaterih izraaih, ki so nenavadni ali pa ttijke, pogreilatno ra-zlago oziroma soznaEniee domačega izvora (n. pr, kulture, staaii^evina, tfkoloSka amplitirda, iklima/ks itd.). Tudi tvoPha stavkov je ponekod okorna, ta,ko, da beseda ne teČe gfladko in ne izraba misli dovolj jasno. Neikaterim pomanjWjivostini ihi se dalo prav ilaJika izogniti, če bi .bili v 13. poigla-vju pojasnjeni ic nekateri izrazi, kot so n. pr, wpolnüni sloj», »klimaks« itd., ki tudi v pojasnilu v brošuri »Ncg^a goida« niso cajeti; drugi pojmi, ki so izraženi s tujkami, pa bi se dali prav tako natančno zajeti a domačimi izrazi, mecJtcra iko hi ncko-liiko sirbncjša je2ikDvna korektura Vnogla močno aboljŠati ne le pravilnost in razvrniljivost Etavkov, a-inpaik bi besedilo očistila tudi pravopisnih in slovničnih napak. SkrbnejSa tiskovna korektura 'bi laiifco odipravUa precej pomanjkljivosti, ali pa vsaj odstranila tiskovne napake in ukrotila tiskarskega äkrata. Iti je -n. pr. cclo .predstavnika založbe »KmeÜka knjiga« pohrvatil. Ko smo že pri vprašanju tiska, moramo pripomniti, da .urednik ali pa tiskarna ae hi smela lu vrst iti nemškega povzetka kot 12, poglavje med dvoje slovensikih pogJivij, povrhu pa 'Še oatisnitl s črkami cna,kc deheline in tipe, kot ostala poglavja. Zato bo te redko kateri inozemski Či ta tel j sredi slovanskUi pog'lavij naäol nenilsko besedilo in .ga prebral ter «C seznanil z povzetkom. In kotlino ibi morala tiskarna reprodukciji primerna izibramih dobrih slik, zlasti onih a ibrezrohim formatom, posvetiti malo več pozornosti in uporabiti .za njih -boljši pa.pir.* V ras5>ravi najdemo z öiirom na značaj obravnavane s^iovi dobro upora-bljene stro-kov.ne izraze, s Žimer je avtor ponovno prispeval k iabiri primesrnlh in utrjevanju že ijporaibljanih stro'kovuih izrazov. Tudi nekatera nova poimenovanja so posrečena, kot o.pr. * Knjižici je priloiSeTia .pregteidna karta glavnih naihajaliSČ nižinskih čistih smrekovih umetnih sejjtojev v Sloveniji, ki je earadi svoje nepopolnosti, kopice napik in jezikovnih ter «emljepisnih nepravilnosti klavrn kartografski apaČek, ki kvari sicer kvalitetno pnbli-kacijo. Čc primerjamo to karto s karto goKbii'h samenarskih okolišev Slovenije (ki je priložena 2. zvezki Strakoviith in znaastveniii del Gozdarskega inätituta Slovenije z razpravo dr, Maksa Wrabra; Gojenje gozdov v luči ^^metike, Ljubljana 1950) in ki nosi pripombo irladelano v Geodetskem zavodu LRS .. . Karto izdelal Posavec Josip'«, vid'tt,o 'da gre za preprosto kopijo, 'ki jo je plagiator smelo podpisal s svojim imenom: D. Devič, doda-v.ši Že neresnično trditev, da je on »karto izdelal«. Nadalje je na karti označeno medlo z raanerjem 1 ^ 500.000, toda dejansko merilo .anaša okoli I : 86Ö.OOO. Da ima karta, ki je bila objavljema «redi lanskega leta, äc vedno žc zdavnaj odpravljena krajevna imena, kot so n, pr. S t, Peter, Marerribeirg, Guštanj itd., ibi se dalo opravičiti, ČeS da jc bila ie preje izdelana, toda ni mogoče najti opravičila za to, da je risar «aradi groiboga neznanja aH 'kaikSnih drugih ;pubud Gospo «veto prekrstil v Gospo JJeto, Qgirsko državo ozna-čil z napisom Madjarska, slopo prekopiral .z veliko začetnico iaraae: »gora«, 4>(planmaru5ii. Pri uvajanju novega jiraza n. pr. za sečnjo, s katcTO opravljamo premena goada, l>i itioraL /biti avtor iabtrčncjši in doslede« ter v»;trajali pri določenem i^raiii, >potem ko «e je zanj udJofil. Pisec Tiamreč uporablja nckalco do 39, strani pridevniško obliko »p-rememibcn«, »premcmbeiiin in celo ii^reroerribena« jposlednji obliki sta % snaČajem in tpravlli slovenskega jezika motno skregani), med 40. in S6. stranjo "najdemo 2a isti ipojtm iara7 «premenilni« (iki je pravilen in ^primeren, lato naj bi si; avtor lamj odlotil in ga doslodno uporabljat), od 10. poglavja dalje pa se avtor xopet vrača k nepravilni obliki (a. pr, ijpremenAeni ciJj«). Strokovno moČ razprave slabi in jasnust misli lattifgljuje toidi jncdoslwlaost pri p o imenovali ju drevesnih vrst, ki ,pri nas ne sodijo med glavne drevesjic vrste; viasiJi jiiti avtor pravi upoanožnen (n. ^r. na str. 32„ 09. iu večkrat v ipriloitni tabeli), .drugi? tzo.pet »postranske« ali »stranske* 4revfsne vrste (n. pr, na str, 45,, 46,, 50, in v la!beli), ali celo »^remljajoie«. Kot nasprotje »glavnim« ali »osnovnim" drevcsEim vrstam in t o^itom na njihovo vlotjo in pomen je boljäi Izraa »postranske vrste«, jato razpravi m v prid, da sc avtor za ta tira;i ni odločil in ga dosledrio uporabljal, Tudi pri nazivih: »p red alpsko-dinarski« klimatiini (ip, kot ^ avtor v 41. toiki ponovno uporablja in »alpsko-diaarsko klimatiaio podroüjc« na koncu 437, toSke o^ividno he gre za ptnnonskl odtenek, lato nepotrebno iepreminjanje prvotno iabranega na^ziva škoduje jasnosti razprave. InŽtitut za .goadno in lesno gospodarstvo Slovenije;, kateremu je operativa postavila la nalogo preučitev vprašanja premene jieprimernib nižinskih smrekovih garjdov, je v polni meri zadostil pričakovanju in prepriiani smo, da i obravnavanim pomembnim prispevkom ni le usprfno načel teoretičnih raamotrivanj, ampalk hkrati tudi ^prosil akcijo HBposrednaga uresničevanja aktnaLiega obravnavanega problema. Avtor jinjižice je svojcčasno isrnjil željo, da naj hi post^bni predgovor iknjiifico predstavil Čitatcljem in jpovabil naše .gozdarje, ki so ^dobrc volje«, naj dajo k rn.zpravi svoje pripombe, oprte morda na lastna zapaiSanja s strokovno utemeljitvijo, v namenu, da Is^opolnijo obravriavano razpravo. Te svoje imisli, so napisane ziskoval.no smer pri gozdnih melioracijah v erozijsko ajktivnih hudourniäkih področjih lo na plaziŽčih, kjer je dinamika regresivnega rastlinskega in talnega razvoja zelo aktivna in nevarna. Tu je odločilna pravilna izbira rastlinskih vrst, s katerinvi h&čemo azeleniti in utrditi gibljiva zemljišča. Fitosociološka ra;ziskavanja vogeiacje lahko celo odkrijejo latcnln.i Sfarišča erozije, kjer bi zaradi nepravilnih ukrepov lahiko nastalo n^llno delovanje, 7. F.itosocioloSko ,preučevanje gosdoili ladnižb svari gozdarje pred pretiranim in šablonsktm uvajanjem tujih -drevesnih vrst. Potrebno je ugotoviti, ali biološki in sociološki značaj tujih drevesnih vrst ustreza bioloSko-socioloSikemu ustroja nai^ih gffsdnih tipov, nadalje, kafclen bo njihov vpliv aa določene gozdne združbe in kajko bodo vneJene vrste v njib uspevale. 8. Sodrtbno ure jati je gozdov vedno bolj opušča šablonsko razdelitev gozdov po geometrijski mreži in pa vidikih i zk orisan ja ter se vedno bolj naslanja na pri rodne gozdne združbe. Celo bonltiranje sestojev in gozdnih rastijSČ vedno bolj upošteva fitosociološko determinirane gozdne tipe. 9. Gozdno semenarstvo in drevejnitarstvo mora uporabljati fitosodoloälce .podatke glede iivora in kvalitete semena in sadik kot tudi o vegetacijskih tipib, kjer se bodo sadike in seme uporabili. Tudi pri izločajiju semenskih sestojev in pri razmejitvi seme-narskih okolišev je potrobno -delo fitosociologa. 10. Tjudl varstvo gcvzdov bo imelo od Fitosociotoglje obilo koristi. Pri-rodni, tipološkn normalni goadovi so bioloiško zdravi in odporni proti škodljivim vplivom "žive in mrtve pri-rode. Preventivni ukr^i so uspt^nejiSi in cenejši od represivnih. Utrditev omajanega in ra^zdrtega ravnotežja po principih goidne tipologije jc najprimernejša osnova za dosega odpornosti gozda proti vsem kalamitetam. U. Tehnološka vrednost lesa je funkcija biološke kakovosti gozdnega tipa, ki jo uravnava gozdnogojitveua tehnika, prežeta s fitosocloloikimi načeli. Zato bo tudi za izkoriščanje gozdov zelo .koristno, če pri težnji za Čim ve^ dobrih gozdnih sortimontov upoštevamo izsledke fitosocioloSkLb raiziskovanj. Končno sc morata tudi intenzivnost in naÜD iakoriŽi^aiija goiciov prilagoditi prirodnim gozdnim tipom. 12. Gft^darafca zaaostvcna ra^ziskovanja se morajo opirati na doibro determinirane goidne tipe. lablra in izločevanje raiislc ovalni h ploskev in raziskovalnih objektov sploh se naslanja-na predhodno tipološko radskovanje, prav tako tudi podrobnejSa in kompleksna obravnava öbjektov. 13. Rdevanje tcoretiEnih problemov in praktičnih nalog gozdajske tipologije bo oaälo najuspešnejši priippmoiek in najzancslivejšo osnovo v fitosoeiološkcm ikartiranju vegetacije. Približuje se Čas, io bo [itosocioloäka karta gozdnega pu-dročja brezpogojno potrebna in stvarna podlaga za razumno go^odarjenje a gozdom. DOMAČE STROKOVNE REVIJE V ; 5 , ^ JVa. željo čitaieljei? ut>r3ČHmo o rubriko ^Knjižeonostt pregled oaz-uejiik člankoD iz gozdarxiva in lesne ijidusirije, ki jih objaoljajo jiaša, strokoutia glasila. Na ia načUi bodo čit&telji začenši s tekočim, letom od časa do časa sezitanjeni a podaiki o vseh pomembnejših prispeDkih naših ärokoonih listoo. Uredništvo SUMARSICl UST — Zagreb Št. 1/2 — 1955: LjupČo Arsov! Pozdravni govor na druf^em konigresu zveze gozdarskih društev. Dr. Du^an Klepac: Frckveaca preijodnih dob. Dr. i n Pavle Fukarek: Dodatek k članku »Poljski jesen (Fraxinus aag^istifolin)«. Ing. Milan Androii: O nakih vzrokih gradacije Škodljivih insektov in valnost njihovega poznavanja iza varstvo gozdov. Dr, Bran, P e j o sk i ; O nakih osnovnih fizikaino-kemijskih karakteristikah smole vrst iPiniis strobus in Pinus peuce. Ing. Josip M a r-£ i d : Sredozemski iglavci na dalmatinskem 'krasu. Ing-. Milan Androič: Poskusno zatiranje pinijcvega sprevodnega iprelca s patogenimi bakterijami in virusi. Ing. Oskar Piikorič; Posvetovanje o problematiki dalmatinskega gozdarstva. Ing. B. Marin kovid: Prispevek k poznavanju rastline Opuntia Hcus indica. Ing. (van 2.ukina: Fitocenolo.ška ek.sikurzija rla področje. Like. Ing, M. Glavač: Nekoliko besed o izumiranju tise. St. 3/4 — 1955: Dr. Josip Kišpatič: -Poskusi zaSČite bukovih hlodov s preparatoma »Buchensdnitz« in »Basiment«, Ing. Branko Bičanii; Protzvodae sile iu ostvaritev cilja gozdnega gospodarstva, log. D, Radimir; Pomen gojenja sadnega drevja v gozdnem gospodarstvu na cibmoi!ju LR HrvažJte. Ing. Josip Marčič: Sredozemska makija na dalmatinskem krasu. Z. Brajtovii; Nova stiskalnica ea vezanje sadik. SUMARSTVO — Beograd St. 1/2 — 1955: Prof, Ante Obojljen: Klimntološiko rajoniranje in problemi našega gozdarstva. Ing, Milovan Gajic: O goadoLh fitocenozah na planini Kotle-nik. Ing. Al i ja Karahasanovič; Anatomski ustroj lesa in proizvodnja plošč od lesnih vlaken. Ing. Dimitrij VellEkovič: PoSkodbe po snegu v gozdovih na Goču. Ing, Jeremija Jevtiči Vpliv prepovedi paše na obnovo gozdov na dbmočju Tare in njenih panog. Ing. Miian Dudič; Selekcija močno smolnih borov. Ing. Nemad P r o k op 1 j e v i č : Gospodarski sistem ali sistem planiranja v gozdarstvu. Ing- Ivan S o 1 j a n i k ; O tiioloSkih ukrepih v borbi proti eroziji v porečju Timoka. Ing. Oskar Piškorid: O mekaterih posebnostih naŽega mediteranskega območja. Sl 3/4 — 1955: Ing. Milorad GliŠii: pröbicm pogozdovanja poiganic. Ing. Miotirag Markovii: Gobar je v LR SrJiiji Eopet v progradaciji. Ing. Gaja Bilic: O rentaibilnosti itrojev aa iivlaSenje lesa. I« g. Miloj Obradovii: Pogozdovanje arid-nbh izemljiSJ. Ing. Milan D 11 d i i : Snovanje aelo smolnih boroviK sestojev. Ing. Dn äa n iP c n o ; Negativni pojavi pri pogozdovanju s triletnimi sadi-iami «rncga 'bora. Ing. Milena Paji^: Uporaba Jternijskih sredstev v goidarfitvu. Iq^. Mihajlo Krstii; Proiblemi in njihove rešitve v drevesničarski praksi v ZDA. Ing, Ncnad P r o k o p 1 j e v i d : Gozdarska statistika in njena uporaba. I o g^. Vale V o u k : Avksini v gozdarstvu inženirja Afanasijeva. Ing. Sergij Ginculjj Po-trrfbno je «pustiti gojenje javora Acer ncgndno. NARODNI ŠUMAR — Sarajevo SL 1 — 1955; Prof. Vojin Glisii: O simski transpiraciji, Ing, Ni .ko I čl Eli; Potreba in važnost podrobnega merjenja posekanega drevja. Inig, Petrouije Z a r i £ : Skoda, ki jo je v gozdarstvu in lesni idustriji LR Bosne in Hercegovine po-vzroEila vojna. Dr. Pavle Fniarek: Preprost ia cenen kalibik. Ing, Ljubomir V I a i s a v I j e v i ^ : Stvarni lEgledi la nadomestilo lesenih pragov. Ing. K. Fitze: Iz življenja naiih liibadarjev. Ing. Ko.nrad P i n t a r I i —■ Ing, V i t o ra i r S t c-f a n o v i i : Pogled na goadarskc probleme severne Francije. Sf, 2/S — 1955! Ing. Mustafa Djulepar IzkoriSJanje gosdov v lastni režiji gozdnih uprav. I n.g, Jovo Marijan: Štiri Icla dela projektant-skega podjetja aSumaprojokt«. Ing. Ragib Kolakovii: Raztmejllev gozdnih in kmetijskih zem-Ijeäi! na hercegovskem krasu. Ing. Dušan Ttriič: Problematika industrijskega smolarenja v LR Bosni in Herceigovini. Img. Mustafa Mehli: V zasebnih gozdovih je potreibno poenostaviti izdajanje lesa in izvajati gojitvene ukrepe la povečanje prirastka. LES — Ljubljana St. 1 — 195S; Tine Ravnikar: Problemi naie pohištvene industrije. Ing. Jože L e n i f : Ali je lesonitna pložča uporafcna sa zunanje obloge? Ivan DovŽan: Nekaj pomemibnth strojnil» naprav. , Sl 2/3 — 1955: Tine Ravnikar; Pet let Tovarne pohiJtva Nova Gorica. Jože B i t ei D iik : O .proizvodnosti dela in uspebih v Tovarni pohiŽtva Nova Gorica. Anton R e p i £ : Ogrevanje in prezračevanje dbratnih prostorov, Boris Ferlat: Uporaba elektri^nega uporovega gretja aa sušenje v mizarstvu. Danilo Puc: O blaiinjenju pohüStva. Mirto Lakežič: O povriinsfki obdelavi in tehniki povrSinske obdelave. Tine Ravnikar: Obisk pri iproizvo^dniikii» pohiitva v Angliji. Sf. 4/5 — 1955; Ing. Zdravko T.unk: Kaj Jias uii pomanjkanje lesa in kje so Se viri industrijske surovine. In,g. Lojize 2ujner: Go(zd in les. Ing. Adolf S v e 11 i £ i č: Lesno (gospodarstvo v Sloveniji ob desetletnici osvoboditve. Ing, Franjo FlacJii Razvoj lesn&ga strojništva v Sloveniji in Jugoslaviji. Ivan Bore: Proizvodnja 'lesne moke. DRUŠTVENE VESTI LETNI OBRAČUN STinjENTSKEGA GOZDARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI Na ičetrtem rednem letnem občnem zboru Študentskega gozdarskega društva, ki se je vrSil dne 6. aprila t. J. je ibil podan temeljit jircgled dela in uspehov v Ketrtem letu druSivenega obstoja. Občnega aibora so se udeležili tudi predstavniki profesorskega zibora s tov. dekanom na čelu ter predstavniki DIT. Iz poročil predsednika, tajnika in 'blagaj- nika je bilo rasvldno enoletna društveno delo vanje, ki je v tem Času upravičilo iii utrdilo svoj obstoj io SiroJco ramaimiio svojo dejavnost z uspclnino reševanjem novth vedno teJjih nalo^. Postalo je nepogrcJljlv družbeni .Člen pri oblikovanju študenta v dobrega goidarsk^a strokovnjaka. Osnovna oblika druStvenega tlela je bilo prirejanje predavanj in ekskurzij. Dobro pripravljena in pestra predavanja, ki ao zajela aktualne probleme ii prakse, so posredovali gozdarski .inženirji iz operative, profesorji in aibsolventi. V okviru društva smo izvedli tutdi več ekskurzij. Izredno skromna denarna sredstva, s katerimi razpolaga gozdarski oddeleik naSe fakultete, ne morejo v zadostni meri povezati teoretiSni ätudij s prakso, Zato je navd'U^enje ^Študentov za druitvene ekskurzije .prav veliko. Najobsežnejša je bila i öksku-rzija na Rimski vrelec, združena 'i otvoritvijo ikoSe pod UrSljo goro. KoČo je obnovilo ' in opremilo SGD ob podpori OLO in GG Slovenj Gradec i-n okoliikih KZ. Vsem pri-srčma zahvala! Krajše ekskurzije v okolico Ljiibljane, ki niso zahtevale veJjih ideaamib sredstev in fasa,' so tudi ibile zanimive in koristne. DruŽtvo je sodelovalo tudi pri organizaciji obeh Ia(DSikili ekskurzij aibsolventov po Jugoslaviji. Tesna povezanost društva s profesorji in ZSJ se je poikaiala tudi pri organiziranju praikse. Dr-uätvo je v tem pogledu povečala svoj delokrog preko meja domovine. Vzpostavilo je izvGzo s itudenti gozdarstva oddaljene Švedske, Finske in drugih deŽel in oskrbelo zamenjavo ihidentov praktikantov. Na prakso v inozemstvo odhajajo predvsem absolventi in aluäatelji zadnjega letnika, .ki obvladajo potrebne tuje jezike. (Namen takäne prakse je .dviganje strokovnega znanja, vzpostavitev in krepitev modsobojnih zvez ter spoznavanje tujih deže! in ra^raer. Po opravljeni .praksi poročajo praktikanti o svojem delu ^^anom druStva in taio posredujejo pridoibljene izkušnje ostalim tovarUem. Društvo je prev.zdo v svoje toke tudi organiiacijo obvezne poiitniške praikse, ki je nadomestila piejStijo semestra!no. To ni bila lahka naloiga, vendar jo je odbor v lesni povezanosti in ab razumevanju operative zadovoljivo rcäeval. Povezava z operative poteka predvsem preko ÜJT, v čifar plenurmu imamo tudi svoje zastopnike. Zvezo z D IT smo .hoteli učvrstiti s tem, da bi SGD vkljuiiili v DIT kot posebno sekcijo. To ibi dvi^iiilo zanimanje članov našega društva za spioSne gozdarske prcfclcme, poslovanje nagega druStva pa bi se vsaj gospodarsko precej ola^alo. Po drugi strani pa ibi se pojavilo tudi večje zanimanje DIT za Studentovske proibleine. V tem letos nismo uspeli, iker fo stremljenje nt bilo v skladu s pravili DIT, Vikljub temu je bilo sodelovanje t DIT prav usptino. Navezali smo tudi stike z Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo LRS in Institutom iza gozdno in lesno gospodarstvo. Žal ni priälo do tesnej-Sega sodelovanja. Povezava z operative je poomenJhna predvsem pri izdelavi diplomskih del in pri organizaciji počitn^ke prakse. Stremimo «a tem, da bi bile teme za diplomska dela iabrane tako, da fci lahko služile operativi istočasno pa ibi imel diplomant od toga tudi materialno korist, saj bi ga operativa za delo nagradila. Deloma smo pri tem že uspeti, želimo, da nam .gozdna (fospoJarstva in gozdne uprave posredujejo svoje probleme in predloge. Naši diplomanti se jlli ibodo ob pristarvfcu profesorjev i veseljem lotili. Društveni odbor si je prizadeval vzpostaviti 7.vcto s študenti gozdarstva iz ostalih republik. Tesne odnose je navezal predvsem s študenti iz Skopja in Sarajeva, ki so po zgledu našega društva organizirali tudi svoje gozdarske klube. Med uspehe društva sodi tudi v zadnjem letu prido^bljeni ^druŠtvoni prostor, ki je opremljen s skromnim inventarjem in s knjižnico. Druitvena knjižnica pogasi raste z oakupljeno in poktonjeno literaturo. Na obinem zboru so bile končno postavljene tudi smernice za bodoče delo. Skler.jeno je bilo, naj se posveti več skrbi tovariSem iz niijih letnikov. Zanje naj bi uvedli ciklus predavanj in prirejali krajše okskurzije iz namenom, da se študenti le takoj v začetku Študija ipoznajo z gozdarsko dejavnostjo. To nalogo bodo opravili absolventi. Člani, ki se Špecialno zanimajo za posamezne panoge, naj se vltljučijo v sekcije, iki se bodo labko jjovezale s iorodnlmi organizacijami na drugih fakultetah. To bo omogočilo medsebojno spoznavanje .študentov raznih semestrov in. tudi študentov raznih fakultet. Poleg tega bo vplivalo na poinejšo specializacijo študentov, Ohstoja motnost za ustanovitev entoraoloSke, fitocenološke, gradbene in drugih sekcij. V rednih razdobjih naj se prirejajo predavanja študentov, profesorjev, domaiih in tujih strokovnjakov, V skladu z razpoloiljivimi denarjiitni sredstvi jiaj se prirejajo zlasti krajle ekskuraije. Svojim ?!anoin bo odbor posredoval praktikaotski juesta doma ia v inozemstvu. Obdržal bo stare -zveze in vzpostavil nove, .predvsem t bližnjimi državami kot so Švica, Nemčija, Avstrija in drugimi. Novi odbor naj prevzame pobudo za organizacijo Zveze i-lubov in društev žt-udentov gozdarstva Jugoslavije. Ta zveaa bi omogočila koordinacijo dela vseh Studeiitov .gozdarstva v državi. Tako bi lah-ko skupno reševali Jtudljskc probleme, v.praSaoja inozemskih praks, se spoznavali med seboj, izmenjavali prakso itd. Naloga našega odbora tudi je, da se Čim tesneje poveäe in ponovno prou^^ možnost vkljuCitve ŠGD kot posebne sekcije v DIT. V-idr,ž«je jiaj stike z gozdarskim odsekom Zbornice za kmetijstvo in goidnrstvo in naj poiäöe primerne oblike sodelovanja z .gozdarskim institutom. Dobri povezavi s prakso bi služila tudi udeležba naiiih predstavnikov na strokovnih okskurj:ijah, .k! jih prirejajo ra.zna gozdarska podjetja in ustanove. Zato uaproša društvo prireditelje, naj povaibijo na ekskurzije tudi kaJcega ätudenta, predstavnika SGD. Upamo, da to ne bo za prireditelja veliko breme. Prav gotovo pa hi bilo za društvo pomerribno, saj hi udeleženci poročali članstvu o oksku-rziji. Poslovanje vsakega društva je odvisno od denarnih sredstev, tako tudi našega. Dru-ätvu, iki nima rodjiih dohodkov, je v preteklem letu priskočila na pomoč Uprava za gozdarstvo LRS in financirala tudi lanski absolventske! ekskurziji, GG in Uprava za gozdarstvo OLO v Slovenj Gradcu pa sta s svojimi prispevki omogočila ekskurzijo na Rimski vrelec. Zato «e jima, .kakor tudi vsem dru^gim, ki so dri^tvo denarno, materialno ali kako drugače podprli, na tem mtstu iskreno lahvaljuiemo, in pričaJcnjcmO; da bomo tudi v bodoče deležni taikSncfa rasumevanja, Janko 2 i g o n STROKOVNI IZPm Bliža sc Čas, ko bo tröba polagati pred i^itno komisijo obračun pridobljenega znanja za dobo svojega dela na terenu. Zato mislim, da bi bilo potretno, da tudi Gozdarski veslnik v tem letu večkrat spregovori v tem smislu. Zdi se roi potrebno, da 'bi pri vzgoji logarjev, kt so pri reševanju gozdarskih vprašanj na področju vseh delovnih faz, jiavadoo prepuščeni sami sebi, posebno v letošnjem letu pred strokovnimi izpiti, DIT, katerega člani smo hidi logarji, moralo posvečati več časa. Pričakoval sem, da se bodo morda že v pretekli xiini organizirali ikakŽnl seminarji, kjer hi skupno predelava!) snov za izpite, pač uspeäneje .kot bi jo vsak posameznik zase. Ker pa je s te strani v minuli zimi precej zamujenega, bi DIT priporočal, da bi sedaj, ko se približuje .čas, ko ho treba poseči v gozd s kladivom, pričeli skupinske ekskurzije po revirnih gozdarstvih, 'kjer bo mogoče videti praktično delo .pri odkazovanju na terenu. Ker menim, da je odkazovanje za obstoj in razvoj gozda eno najvažnejših del v gozdirstvu, hi logarji pri pravilni organizaciji take ekskurzije ob sodelovanju strokovnjakov za ^dtizovanje veliko pridobili, z našim znanjem pa hkrati ludi gozdarstvo. To bi bilo potrebno zlasti ^ato, ker ima skoro vsak svoje gledanje in pomisleke o odkazovanju in obenem mnogi izmed nas, posebno mlajši le kratko prakso. Pri takršnih ekskurzijah pa bi lahko tudi predhodno ocenili znanje logarjev in bi to olajialo delo izpitni komisiji. -p [gg^j^ LOKACIJA VZPOREDNIH PRODUKTIVNm GOZDNIH TRANSPORTNIH ŽIL Dr. Alojzij Vadnal (Ljubljana) O «optimalni lokaciji igoizdtith trajnsportnih žiJ Je v naši goizdarski literaturi razpravljaj prof. ing. Ivain Klecnftnčič zlasti v fivoji iknjigi: »Optim-alna gustoča sum&kih pir-oine1:ala«, ki je irsla leta 1939 v Sarajevu. Izhajajoč iz doloccniih pved-p<®ta(vk .je avtor v tej kjijigi s pomočjo elementarnih matematičnih metod rešil optiimalriii problem Joikacije dveh v^oiednih produktivniK transporlnih žil najprej pri konstantni .g&stuti 'transportirane lesne mase ■(str. 38, oliraaec 8), nato pa Se pri gostoti, (ki enalkomerno pada proti vrhu gozda (str. 39, obrazec 9). Leta 1954. je isti avtor v nekem doslej ie neobjavljenem rokopisu podal aproksimativno rešitev problema optimalne Jokacije za trti in štiri v^oredne produktivne transportne iile. Na pobudo prof. ing. Ivana Klemenfiža sem se pozanimal za ta optiinalni problejii ter sem s.kuäal .po-iskati ustrezne reSitve tudi za primere, ki jih on ni proučeval. IihajajoČ i.z istih predpostavk podajam v naslednjem splošno rešitev tega problema optimalne lokacije za poljubrvo Število ViZ^orcdnih prod-uk-tivnih transportnih žil in za gostoto transportirane Jesne maise, ki je poljubna funkcija lege. S itenrnimoIoSkega ■viidika sem prevzel gozdanske in ekonomske pojme taiko, kakor jih uporablja I. Klemenčič v svojih publikacijah ter jih izato v naslednjem nc opredeljujem posebej. 1. Postavitev problema Problem optimalne lokacije vzporednih gozdnih žil bomo rcževali iehajajoč iz naslednjih predpostavk: L Gozd, ii ima, kakor se vidi na si. 1, obliko pravokotnika, leži na enako-imerno strmem pobo£ju tako, da sta s-podnji in zgornji rob goizda osnovnici pravo-kotnuka. Širino gozda, ki jo označimo s Črko jc, merimo od tal proti vrhu; dolžino gozda »značilno z ker ne igra pri našem problemu dolžina gozda kake poisebne vloge, bomo v naslednjem obravnavali samo ozek pas gozda, ki poteka po^ padnicah od tal do vrha in (katerega osnov-mca meri eno dolžinsko enoto. 2. Gostota m transportirane lesne mase v določeni točki T je funkcija razdalje t te točke od spodnjega roba gozda: m = m (t). (1) S. Pobočje je tako strmo, da se spravlja les samo navzdol do prve produktivne transportne gozdne žile un sicer po poti, ki stoji pravokotno na Žilo. 4. V naslednjem bomo obravnavali samo spremenlijive strožke, ne pa stalnih stroškov. Sprememljivi stroški S spravila lesa od nahajališča lesa do prve transportne žile so prano soraamerni koliičini transport i ranega lesa M in dolxini transportne poti p. Ker ne igra cena spravila pri našem problemu kaJce posebne vloge, lahko vzamemo, da znašajo spremenljivi stroški 1 m^ lesa na razdalji i m eno denarno enoto; pri taiki poenostavitvi so spremenljivi stro&ki S spravila lesa enaki produktu količine tran&portiranega lesa JW in dolžine transpo-rtne poti p: S ^ M. p (2) 5. Ob spodinjem robu -gozda in po go-sdu tra^iramo 7i vzporednih produktivnih transportnih žil; rajzdalje teh Sil od spodnjega roba gozda oiznaSitno od spodaj navzgor zapored[>ma takole: 0 = .....^y-!' ^i' = (3) pri tem je x^ = x Krina gozda t. j. razdalja zgornjega roba, po katerem pa ni trasirana transportna žila, od spodnjega gozdnega roba. Izhajajoč iz naivedcnih predipostavk bomo rešili naslednji o,ptimalni problem lokacije trasiranih tra:nspo,rtmh žil: Kako moramo trasirati n vzporednih produ'k'tiivnih. it-ransportn.ih gozdnih žil, oziroma, kakšne morajo biti razdalje (3), da bodo spremenljivi stroški spravila lesa najmanjši? 2. Lokacija transportnih žil pri konstantni gostoti Obravnavajtno -najprej primer, i.o je gostota transporti rane lesne mase po celem gozdu konstantna. Ne da bi s tem naSe razrao tri vanje kakorkoli omejili, laWto vizameino, da je gostota transporti rane lesne mase povsod v gozdu konstantno enaka 1; m(t) =1 (4) Izraf^najrao naj,prej spremenljive transportne stroSke s; lesne mase, ki se nahaja na eno dolžinsJco enoto Širokem ver-tikalnem goidnem pasu med žilo .v; i-n žilo + / in ki jo -transporti ram o do Žile Xj. V ta namen izračun a jmo najprej spremenljive transport-ne stroSke dsi transport i rane lesne tnase na infinitezimalno majhnem odseku od t do t + dt ustreznega gozdnega pa^u do "transportne žile r>ri; ti stroiki iznašajo po obrazcu {2), ako upoštevamo, da je gostota transportirane lesne mase enaJca 1 Jn da je äirina pa:su enaka 1: dsi = (t — xt)dL Ustrezne spravilne stroSke s,- izračunamo z integriranjem: '^ffi ^tf (5) Ker Vizaraemo lahiko v tem obrazcu zaporedoma /= 1, 2, 3,... k-1, velja ta ■obrazec za računanje spremenljivih -transportnih stroŽkov na vseh pasovih med ■dvema transipor-tmima žilama. Skupne spraviIne stroške S za ves vertikalni gozdni pas izračunamo tako, da seštejemo vse spravilne stroSke transporti rane iesne mase med dvema žilama; S = + (6) / = 0 s tem smo izrabili skupjie spravilne stn>ške kot funkcijo f - 1 neotivisniii Spremenljivk ............ V skladu z Tiašim problemom moramo izračunati tiste vrednosti za te spremenljivke, za katere ima funkcija (6) minimum. Ker imamo v tem priraeru očiviidno -opraviti z minimalnim ne pa z maksimalnim problemom, ni potrebno upoštevati zados-tnih pogojev za minimum funkcije in je dovolj, če upcštevamo samo potrebne pogoje; po teh pogojih pa ima funkcija (6) minamum «a tiste vrednost! neodvisnih spremenljivk, za katere so parciailni odvodi funkcije (6) na vsako neodvisno spremenljivko enaki 0. Xi„ , t ! t+dt t Vv V r t!.. J 1 t t 1 1 t —1 — Slika; t. Ker nastopa neodvisna spremenljivka v vsoti (6) v dveh sumandih, je parcialni odvod funkcije (6) na neodvisno spremenljivko Xi\ ^ = (JC, - Jf, _ i) - (.v,- + i - /=1,2.....n - 1. Ako izenačimo te f aroialne odvode z O, dobimo naslednji sistem n - 1 linearnih enačb z n-l tieznankam-i xj, X2, .. „ x„.i: .....n-1, (7) ki je pri danih pogojih vedno reSljiv. Do iskane rešitve .problema pa lahko pridemo, ne da bi .direktno reSevali sdstem ena6b (7) itakole: Enačbe (7) preuredimo v obliko: (B) po tateri je vrednost Xj aritmetična sredina obeh sosednjih vrednosti jij-i in joj + i; to pa pomeni, da se vsaka transportna žila nahaja natančno v sredini med obema sosednjima žilama; razdalje med zaporednimi žilami so torej enake. Pri konsitantni gostoti ^transportirane lesne mase smo torej dobili naslednji rezultat: Pri določenih p red p ostavkah, pri konstantni gostoti transport i rane imasc in pri n produktivnih transportnih Žilah so spremenljivi stroSki spravila najmanjSi, če so iE] le ckvidistantne; v tem (primeru ]e torej; X 2x IX (n — 1) j: = = T' = Y.....= T.....-1 = • 3. Splošna rešitev problema V naslednjem bomo redili sploänejJi pro'blem lokacije tramsportnih žil, ko je gostota transporti rane lesne mase poljubna funkcija razdalje -nahajaliŽSa lesa od spodnjega roba grozda: m = m(t); (10) o ptej funkciji zahtevamo samo to,da jc dovolj regularna in da so zanjo aporatne vse .potrebne metode InfiniteziTnalnega računa. Izračunajmo analogno kakor prej najprej spremenljive transportne stroäke dsi transportirane lesne mase na infinitcziioialno majhnem odseku od f do i + rf^ ustreznega vertikalnega goizdnega pasu do transportne žile ti strožki znašajo po obrazcu (2), ako u-poätevanio, da je širina vertikalnega pasu enaka 1: rfj, = vi(t} (t — Xi) dt. Z integriranjem izračunamo nato spremenljive spravilne stroSke ij do žile Xj tiste lesne mase, ki se nahaja na ustreznem, eno dolžinsko enoto Širokem vertikalnem gozdnem pasu med transportnima žilama in X( + t: J" n,{t)(f-x,)dL (11) Jm(i)dt = f(t) oziroma = m (/) (12) UU)dt^F{t) oziroma = (13) tedaj labko trans formiramo določenemu integralu (11) ustrezni nedoločeni iotegral po metodi delnega integriranja takole: / n? (t) (/-x,.) dt^tjm(i)dt-ff(t)di-Xijm (/) rff= (^t-Xi)fU)-F (t). Ako vstavimo v tako trans formirani nedoločeni integral spodnjo mejo Xj in zgornjo mejo JCf+j, tedaj dobimo vrednost določenega integrala {II): = + + + ('=>.2.....n^i) Skupne sipremerrljive opravilne stroSke S za cel vertikalni gozdni pas izračunamo tako, da seStejemo -vse spraviIne str-oŠke s, lesne jnase med dvema transportnima žilama. Ak □ izrazimo: m n -- [ v ^i^d - ^ i^i+1) + +1 - ^i) f i^i+1) 196 r Skupni spremenljivi «troSki S spratvila so torej analogno kaJwM-prej funkcija m-1 neodvisnih spretncnčljivk Xj, x^,., „ njen minimum pa f-zra^unamo s pomočjo ojenih parcialnih odvodov na vae te neodvisne spremenljivke. Ker nastopa neodvisna spremenlji-vika Xi samo v dveh ilenih vsote (14), dobimo upoStevajjoŽ (12) in (13) parcialni odvod vsote S na neodvisno spremenljivko S 5 Aiko izenačimo te paircialne odvode n O, dobimo naslednji si&tem n-1 ena&b z n-l Dcznankami xj, X2..... x^.r. f{xi + i) = /(-,) + {Xf - ^ i) m (/=1.2...../J - 1), (15) ki ima prd danih pogiojih vedno rešitev. Pri praJcti-čnem razreševanju tej^a sistema ena^b imanio enačbo (15) za rekur-zijsko fiormulo, po kateri lahko räraziimo vsako vrednost + i is predhodnima dvema vrednostima Jt; in jcj-i. V primeru poljubne gostote transportirane lesne mase smo 'torej dobili naslednji! rezultat: Pjri določenih p red postav'k ah in pri n .produktivnih transportnih Žilah so spremenljivi stroSki spravila najmanjši, če ustrezajo vredniosti i(3) rekurzijski iormuli (15), pri čemer je funkcija m(t} gostota transport i rane lesne mase in funkcija /(() njen nedoločeni integral z integracijsko konsitajitfo 0. Rezultat, Ju smo ga dobili prvotno pri razmotrivanju v primeru konstantne gostote, sc popolnoma sklada s pravkar idobljcnim splošnim rezultatom. V primeru konstantne gostote, ki je le nek poseben in najbolj enostaven primer, je: m(t} = c in f(t) = ct rekunzijska formula pa ima obliko: + l = + ki se povsem jiklada z obrazcem i(7). 4. Lokacija transportnih žil pri enakomerno padajoči gostoti Kot aplikacijo rckunzijske formule (15) bomo obravnavali v naslednjem Se primer, ko gostota transportirane mase pada enakomerno od dna, kjer znaŠa g, do vrha gozda, Jfjer znaSa 0. V tem primeru je: = m = (16) Ako vstavimo v rekurzi-jsko formulo (15) i = n-l, tedaj dobimo enačbo: O--+ .-O, ki nam omogoča izj-aaiti -vdSino z -^-anl (17) v obliki takega uiomika, v katerem je imenovalec vsota obeh koeficientov v Števcu. Za za-poredni viSini a-j in A-j-i je mogoče dokazati naslednji izrek: Ce je mogoče izraziti x, z Xj-i v o-blilki ulomka: --(18) v ikaterem je imenovalec tudi vsota koeficientov obeh stevČevih členov, izrabiti z xj^^ analogno v obliki ulomka: [(a + by- — A^] A- T + by- .Y; 3 („ + iiy^—Si—--(19) v katerem je imenovalec tudi vsota koeficientov obeh StevČevih Členov. Izrek dokažemo tako, da vstavimo v rckurzijsko formulo (15) funkciji (16) in akci vzamemo v formuli i—1 namesto i: - ^ - .-Vi)^ = ~ ^ ~ - l)^ + (^i - 1 - - s) -f-- 1). Ker je zaradi pagoja (18): ax + ixi-i b = -^Tb— ^ b - ^^ ^ ^^ ■ dobimo iz prejšnje enačbe po ustreznem kraj-äanju obrazec (19), ki ga Je bilo treba dokazati. Izhajajoč iz obrazca (18) in ponovno uporabljajoč obrazec (19), dobimo za višine Xj od zgoraj navzdol naslednje enačbe: 1 ,.v + ----3----. 5* + 18X„_3 »n-3 23 205 1058 a;„-i 1 263 475 S05x + 3 I90 33Sx„-s 3.666.143 Xo = 0. Pri trasiranju dveh trairtsportnih žil je w = 2, xo = O, x^ — x; v tem primeru upoSievamo samo prvi dve enačbi ter -dobimo: Xr, = O, x} = j-.f; jto = a'. 6 Pri trasiranju treh transportnih žil je « = 3, = O, X3 = ä; v tem primeru upoštevamo samo prve tri enačbe ter dobimo: 5 11 x„ =^0, xj = ä, x2= ^ x, x3 = x. Pri trasiranju štirih transportnäh ii'1 je >i = 4, = O, .v^ = j;; v tem primeru upoštevaario samo prve iltiri enačbe ter dobimo; .Xa = O, 205 9885 = -V = 0,34 ■vs = 23. 1263 4S 819 3 . 23 . 1263 Ä K. Slika 2, kaže, kako rnorajD biti trasirar.e transportne äile v primerih, če je jj = 3 in « = 4. Na obeh slikah se naaorno vidi, kaico priteguje vei^ja gostota transportirane lesne maisc tranaportne žile proti sebi: tam, kjer je gostota lesne mase večja, tam so transportne Žile gostejSe in obrat-no. Ako vzamemo, da gostota transporti rane lesne mase ni liinearna ampak kaka bolj kogoji so tuikaj težji kot v nižinah. Tudi dostop do deloviäia in prinašamje žiivil in drugih potrebščin sta v gorah mnogo težja kot v dolinah. DeIav.oi žive loteno od ^jvojtih družin, kar tudi podraži njihovo vzdrževanje. Prav tako je s tem nroČnio prizaderto tudi njihovo kulturno aivijenje, Z razvijajočo se industrializacijo se mladina vse bolj vključuje v delo v tovarnah in obrtnih delavnicah, kjer so žuvljenj&ki 'pogoji udobnejäi, boljŽi in kjer lahiko najde dobre pogoije za. svioje kulturno izživljanje. Kako se mladina odteguje goizdnemu delu, naijbolje dokazuje starostna razpredelnica .sestava goczdnih delavcev pri gozdni upravi Jezersko (Kranj): do 20 let starosti ...._, 2% [zapos:Icnih delavcev od 21 do 30 let starosti , . . . 13^ izaipoislenih delavcev od 31 do 40 let starosti . . .16% zaip.pslenih dclavcov od 41 ido 50 let ijtarosti . . . . 4)% zaposlenih delavcev od 51 do 60 lot starosti .... 25% zaposlenih delavcev nad 60 let starosti......3% izapo^lenih delavcev Ražipredelnica razločno :kaže, da je skoraij 30% delavcev neposredno pred upokojitvi)jo, dotoka mladih delavcev pa ni! "Vsa gozdna dela so po veČini težjega fiizičnega značaja. Delo v gozdu je skoraj povsod zvezano z izredno teiklm telesnim naporom, ki ga ztnoreijo le zdravi in močni delavcu, katerih delovni učinek je neprimerno večji kot pri starih, slabših in »zčrpamih delavcih. Ta razlika «naša neredko tudi 50 in več odstotkov. V smislu sploSno veljajočih predpisov so .delavske plaČe odrejene s postavkami v tarifneim pravilniku, ki so določene % zveznimi družbenimi pla™. Veljavni predpisi določajo obračunski skl.ad plai za nekvalificamc delavce v vi.^im 6000 din, za polkvajlifiicirane 8800 din in Jia 'kvalifioirane 12.000 dinarjev ineseč-neg.a zaslužka. Predpis velja za vsa podjetja vseh goispodanskih panog ter ne upoäteva razlik v tchnoLoäkein procesu ni-ti v itelesnem izČripavanj-u delavcev razUiniih pcoiizvodnih panog. Zato je razumljivo, da iSčojo delavci zaposlitev predvseim tam, kjer so pogojji -za delo lažji in boljii. To se najbolj ika^že a' gozdarstvu, kamor je dotok delavstva mLnimailen. Značilno za delio v gozdu je; 1. rdelo poteka skozn vse leto na prostem, 2. pri težkem delu v gozdu sta prehrana in bivališče testo neprimerna, 3. ^tezlki telesni napori z manj šu jejo delavčevo sposobnost iza delo, zaradi Česar naistopa ipri njih izčrpanost ,prcj kot pri veČini drugih dejavnosti. Do leta 1952 je imel g-ozni delavcc pravico do živilske nakaznice R2 ter je bil izenačen z rudarjem, Vrednoist R2 karte, preračunana po uredbi o zamenjavi živilskih nakaznic, je znašala 2360 dinarjev, za nakaznico R^ {kategorija težkega dela) pa 1370 .dinarjev. Raj;lika 990 dinarjev jc Sla v korist gozdnemu delavcu. Ta lazUka pa j C po izidu predpisov o obračunskem skladu plač izginila. Težki pog-oji, v katerih ž-ivi ^o-zdni deJavec, imajo za poslcdico, da dotok mladih kadrov «siha, ter da se bomo znaili ■— če se razmere z ustreiajo^imi uikropri kmalu ne uredijo — v naj-krajšem časti v težki, zagati, ker ne bo več goid-nega delavstva. Težave, bi a o že danes občutne v goratih krajih Slovenije, se bo^do kmalu poijavüe tudi V ravtrunskJli okoliSiih, Enak pojav bo prej aila slej zaje! tudi ostale lla^e ljudske republike. Isti pojav so äe daivao spoznali iudi v ostalih industrijsko razvitih državaJi. Dojeli so ga. pravočasno in pravilno ter reäili vprašanje igozdnega delavstva v njegovo korisit in zadovoljstvo, kakor tudi v korist gozdarstva in celotnega gospodarstva. {Iz poročila Kranjske sekcije DIT.) Strokovna izobrazba gozdnih delavcev v g'ospodarsko naprednih državah Ob reševanju problematike našega gozdnega delavstva, je potrebno spoznati pot, .po .kateri so naSli rešitev v gospodarsko in industrijsko razvitih di-žavah Evrope, ter oceniti uspehe, ki so jih pri .tem dosegli. Omejili se bomo na države, v katei-ih so naši gozdai-'ski strokovnjaki doslej že osebno spoznali uapeSno rešitev tc^a vprašanja. Nekdaj je 'bilo gozdno delavstvo v Avstriji zelo ŠteviJno, zaposlitev pod ugodcejäimi pogoji v industriji pa je .potonila aa seboj mnogo sposobnih mladih gozdnih dcl.avcev. Po drugi svetovni vojni je iz-Sel v Avstriji zaifcon o. strokovni izobrazti .gozdnega delavstva. Gozdni delavec začenja z delom v gozdu tri leta kot vajenec. Vsaiko leto o-biiJcuje H-idnevni ,praktični tečaj v Soili za gozdne delavcc ter ipD treh lebih opravlja izpit 23. pomočnika. Dve leti deJa nato kot pomočnik ter obiskuje vsako leto 14-dnevni tečaj na isiti Soli, nakar opravlja izpit za kvalificiranega delavca. Prvo .tako So-lo so odprli leta 1947 v Pichlu pri Bruckiu, dve po'dobni pa nekoliko pozneje, Delavci 'Se uEijo vseh gozd nekulturnih del, dala pni izkoriSčajiju giozdov in pri gradnji gozdnih poti in cest. Spoznavajo novo in boljSe orodje, njegovo uporabo in vzdrževanje, racionalnejši in .boljši naČin dela ter pravilni higienski naČin življenja v gozdu, Raeionaliizaciija dela jc dvignila zaslužek gozdnega delavca na vi^-ino zaslužka kvalificiranega industrijskoga delavca. Delodajalci se dobro zarvedajo koristi, ki jo imajo od Jivalificiranega delavca, zato .pos-peSujejo njegovo utsposabljanje ter plačujejo delavcem za Čas tečajev jie le normalni zaislužck, temveč äe poseben dodatek, čeprav jih k temu ne sili noben Eako>niti ipredpis. Sola jc tesno povezana s proizvaj.alci gozdnega orodja, katerim daje koristne predloge za i.&boljäanje in iisdelavo novih tipov orodja. Starejši igo^dni delavci, ki nimajo tečaja, rpač ipa za $abo vsaj 6 let praktičnega dela, lahko opravljajo na tej žoli izpite za kvalifikacijo. Vse tri Sole vzdržujejo gotadanski odseki kmetijskih zbornic otb podpori zveznega miflistrAtva aa kmctijstv.o iti go'zdarstvo. Zanimiva p,a je tudi Četrta Šola za gozdne delavce, ki je v privatnih rokah ter «e precej razlikuje od že omenjenih treh šol enotnega tipa. Solo je osnoval veleposestnik Meyr-Melnhof v Gamsu pri Brucku na Štajerskem, kj ima 30.000 lia svojega gozda. Sola v Gamsu sprejema 20—25 vajencev, starih 15—19 let. Po dvomesečnem šolanju sledi 6 mesecev praiktičnega dela v gozdu pod strogim nadzorstvom, 5 mesecev žole in 13 mesecev dela v gozdu ter ponovno 3 mesece šote, 8 mesecev praiktičnega dela in 1 mesec šole. Po tem Času polaga kandidat izpit za pomočnika, tri leta pozneje pa za kvalificiranega delavca. Delavec ima v Soli brezplačno stanovanje in hrano, zdravniško in zobondravniŽko pomoČ ter prejema 110—150 šilingov plače. Pri praktičnem delu pod strokovnim nadzorstvom pa prejema normalni zaslužek. Celotno Solajije je ozko povezano z vsemi gozdnimi deli s posebnim poivi-fiarikom na varnost pri delu, Uspelii šolanja se kažejo v naslednjem; utrujanje pri deb se je zmanj-Salo za 35—40%, delowni učintJ: je narastel za 40—, Za toliko se je dvignil tudi zaslužek delavca, ker so delovne norme ostale stalne in nespremenjene. Gozdarsko društvo in sindikalne organizacije pa skrbijo, da sc norme ne povečajo. Knjižica o normah je v Ča-su 1948—1954 doživela že 7 izdaj. Z enluatnim brušenjem žage lahk^) šolani delavec izdela 200 m® jeloive hlodovine, medtem iko pH nas v oko^lici Idrije do'ber gozdni delavec izdela komaj 60 m^. To vse je posledica pravilne uporabe in vzdrževanja roČne žag«, pravilnega brušenja in razperjanja zag'inih zob s sposebnim meniloro, 'brez katerega ni več noben gffzdnj delavec v Avstriji. Proizvajalci orodja tekmujejo med seboj, kdo bo -izdelal boljše In cenejše lorodje. Delavec kruti-Eno «.prejema nova orodje, saj mu je dala lota o tem dobre in zanesljive izkušnje. Omenjena š<»la je taikio zarttraiva, da so jo obiiskale tudi ekskurzije iiz Francije, Holandije, Nemčiije, Švedske in Finske, Čeprav imajo te države že davno lastne šole za gozdne delavce. V Avstriji! je bilo leta 1954 sam:o Se otrog 20—25% go®dnih delavcesv brez stTiokovnih Šol. Na Norveškem so naŠi gozdarji prav tako spoznali Solo za gozdne delavce s G-tedenskimi itečaji, V Nemčiji iimajo posamezna gozdna veleposestva svoje äole za vzg-ojo stalnega ikadra gozdnih delavcev. V nekaterih šolah traja vaijenska doba 2 leti in pod vodstvo,m liapraianih ^ozdmih delavcev-mojstroiv. Mojster «istemati^no poučuje vajence v vseh .goadnih delih lažjega značaja. Na posebnih tečajih spoznavajo higieno pni -delu, Tievamosti gozdnega dtfla, ukrepe za prq>rcčevanje nesreč in [prvo pomoŠ ipri nez(godah. G&zidne uprave pobrati) imajo učilni/:e z vsem sodobnim orodjem in priborom, ki se uporablja v gatdarstvu. Po dveh letih učenja oipravlja vajenec izpit za pomočnika. Kot pomočnik dela nato tnl leta in med tem obiskuje tečaje in praJctična predaivanja, naikar si prido-bi pravico opravljati izpit za kvalificiranega delavca. Pa tudi .po izpitu ima kvalificirani delavec možnost, da se v svojem delu Še nadalje usposablja is pomočjo strokovnih predavanj i-n poljudne I-iterature. Taikih 'Sol je v NemSiji veliko. V S v t C i sc kaže realna virednost zaslužJca gozdnega delavca kot ugodna posledica njegove strokovne izobrarz-be in izpopolnjevanja takole: leta 1939........100% leta 1951 ................133% leta 1953 ................138% leta 1954 ................140% V letih 1945/54 je bulo 155 tečajev »a sekače z 2932 udeleženci ter 245 tečajev za brusaČe s 4228 udeleženci. Rezultat uspeha tečajev pa so tudi iza 20—30% smanjžani delovni is-troSki ter aa 10% boljše -izkoriščanje lesa. Omenjene šole za gozdne dela-vce iapofpolnijujejo tehniko dela, preiskujejo posamezne vrsrtc orodja, jih registrirajo s (priiznavalnimi iznaki ter izdajajo kakovostne znamke. Zahodna, severna in srednja Evr^ipa na ta način rrfuje problem, ki se je pri njih neizogibno moral pojaviti istočasno z njihovim .industrijtsikim razvojem. Končno je vendarle tudi gozdni delavec prejel pravično moralno in materialno k:va!ifi- ka^cijio, kaikor iso jo bili dosegli njegovi tovarili v ostalih proizvodnih panogah. Gaadni delavec je prejel Eadošiesnje, da .upoštevajo njegovo delo kot kvalificirano. Kvalifikacija pa ni samo spričevalo! Izholjlajii naAin in sistem dela mu je olajSal težko življenje v go^u, ob .zmanjšanem naporu sc je povečal delovni učinek in s tem tudi zaslužek, pridobljena je večja varnost pri delu, sunasij^ala se je nevarnost obolenj in nesreč. S tem se je kakovostno in količinsko dvignila tudi storilnost dela. Dvignila .pa tse je tudi kulturna rawcn delavca. Od samo fiaiČnega delavca je ipostaJ delavec-mi;slec, M ne beii več i-z .goizda. Strokovno usposabljanje (kvalifikacija) Dašeg;a gozdnega delavca Pri nas jc v strokovnem usposabljanju delavstva kmeüjstvo daleč pred goc&darsilvam, saj že dolgo ra™polaig-a a: nižjimi .kmetijskiimi šolami, iz katerih prihajajo kmetijs^ki delav.ci, ki so pridobili zahtevano strokovno podlago za do-sqg^i kvaJifikacije, Prvič je v .zgodovini naše zakonodaje izäel zvezni pravilnik o strokah in po-kiicih (Uradni list FLRJ, Št. 19/1950), ki predvideva v gozdarstvu naslednje poiklice: drevesničar, rižar, dogar, isplaivar, strojni razžagovaleč deibel, smolar, kroj.ilcc-jneriiec debel, oglar, voditelj žičnice, gojitelj plemenite divjadi, gozdni semenar in tesar. V pravllnttku ipa so nekateri poklic! Izotstali, med njimi na primer ihidi. s e k a Č, ki je najbolj poigost in najvažnejši poklic v gozdarstvu. Ti izpuščeni poklici so: sekač, nakladalec, vomik, iddaidiščnrk, delavec pri proijzvodnji eteniČnih olj, delavec pri gradnji cest, delavec ipri gradnji gozdnih proig, strojnik, gojitelj gozdov in delavec pri urejanju hudournikov. V Uradnem E&tu FLRJ, št. 54/1952 je sledilo zvezno Splošno navodilo o pridobivanju strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju. V smislu tega navo«i(.ia ugotavlja strokovno usiposobJjenost p o Ik v a Ii f i c i r a-ne^a delavca iposebna komisija, Jti jo imenuje upravni odbor po^äjetja. Izpilni program za kvalificiranega in vi.sok.o kvalificiranega delavca pa določi pristojni republlSki or;gan za gosipodarstvo. Republiški pravilnik o opravljanju strokovnega izpita 'za kvalificiranega in visoko ikvalificiranega delaivca (Uradni list LR5, št. 37/1952) govori o pravici opravJjanja strokovnCjga izpita, o sestavi s'zpitnih komisij, o pripustitvi k izpitu ter o poteku izpita, o ocenjevanju in ponavljanju izpita, o izdajanju spričeval in diplom ter o ilzpitnih ipristojbijiah. Toda vsi ti imp i ti se morejo opravljati samo za poklice, ki jih navaja zve.zni pravilnik (Uradni list FLRJ, št. 19-175/1950). Med stalnimi .gozdnimi delaven pa je dcio isekača najbolj p.o gosta ter marsikje skoraj edina zaposlitev gozdnega delavca. Ker pa tega poklica v pravi Iniku ni, je veliki večini gozdnih delavcev o n e m o.g o č e n o doseči kvalifikacijo, Uprava za goadanstvo LRS je letos 28. januarja predložila Zveznemiu izvršnemu svetu, SclcTBtariaiu za delo in delovna razmerja, dopolnitev k zveznemu pravilniku o strokah in pokLiciih iz leta 1950 .za navedenih 10 poJtlictrv od sek^Ča do ■delavca pri urejanju hudournikov. Hkrati je predvidela in predložila tudi program (teoretični in praktični del) :za ^troikov.ne izpite za vseh 20 nazivov, med njimi celo J6 nazivov za visoko kvalifikacijo. 2a visoko kvaJifikacijo je predviden in izdelan tudi obširnejši in težji izpitni program. Istočasno je Uprava za gozdarstvo LRS naprastla upirave za. gozdarstvo LR Sr.bije, Hrvatske ter Bosne in Herceigovine za (pottn>f, da bi se z verni ipravilniJt dojyoilnil s ipotrebnimi nazivi, V -drugih ljud&kih republikah namreč problem giozdnega delavstva ^e ni talto pcreS, zato tam itudi ni pravega raizumeiv-afija za njegovo rešitev, V »začetku letošnjega leta je Centralni odbor sindikatov kmetijskih ide>lavcev in usktžbencev Jugojlavije ^jredložil Republiškemu sindikalnemu, odboru. LRS seznam poklicev v kmetijski in .goizdanski službi, ter ga dostavil tuidi Centralnemu svetu Zveze sindikatov FLRJ. Prcdlo(g predstavlja pravo distriäuinacijo gozdarske stroke: od predloženih 2i naizrvov omogoča samo 9 pridobivanje kvalifikacije. Obenern pa ne dopuSČa kvalifikacije «a najbolj odgowiorno in najtežje delo —- za sekača. Važna poklica, kakor n. pr, delaivec pri proizvodnji eterlimh öl j in delavec pri iireja-nju hudouTniikov, nista niti omenjena. Znači.lnO' pa je, da vsebuje predlog istočasno tudi 26 poklicev v kmetijstvu, s katerimi priznava 25 poklicev za kvalifikacijo, in za 12 poklicev visoko kvalifikacijo. Gozdarstvu in njegovemu delav-istvu je bila s tem povzročena ožitna in težka krivica. Čeprav je v kmetijstvu nekaj strokovno solanih delavcev, pa vemdar ne bi smeli odrekati in onemogočati kvalifikacijo goadiiemu delavcu. Nasprotno: treba mu je omogočiti kvalifikacijo in visoiko kvaOifikadjo, kjer je «mestna, s primernim iizpitninn programom. Kdor ipa ije sposoben, bo s prizadevanjem in iznanjem to kvalifikacijo tudi dosegel. Nepravilno upoštevanje goizdnega delavca in gozdarske stroke naj se pravočasno popraivi, sicer ibo naSe gozdno in narod™ gospodarstvo utrpeJo težko Žko.do. To zahteva tudi ugled naše družbene ureditve dioma in v svetu. Če delavcu odrekamo možnost za pridobitev kvalifikacije, ztnanjJujerao tkrati tiudj možnost aa njegovo izobrazbo in strokovno usposabljanje ter napredovanje. Kmalu po izidu Zveznega pravilnika o strokaih in poklicih iz leta 1950 so se gozdni delavci v Slo vem jd zaceli zanimati za «.zpite in za usposabljanje na tečajih za pridobitev kvaiifikacije. Pa tjudi naäa gotzdna gospodarstva se zaTilmajo aa uvajanje praktičnih tečajev, ki oaj bi se razvili v organizirano in sistematično Šolanje .gozdnih delavcev. Uprarve &ol za goizdne delavce v Pichlu in Gamsu ter v Sonterudu (na Norveškem) so nam izrazile svojo pripravljenost, da bi na^i strokovnjaki na teh Šolah pridobili potrebno prakso io raz gledanost za vodstvo takih žol. Bre« možnosti za pridobivanje kvalifikacije pa so Me, čeprav potrebne in koristne, praktično brciz pomena, ker jih ne bi nihČe obiskoval, Slovenija bi morala — v smislu sklepov zadnje letne skupäcdne Društva inženirjev i.n tehnikov .gozdarstva in lesne industrije Slovenije — že letos rcŠiti vpraSanjc strokorvnaga izpopolnjevanja gozdnih delavcev. Kongres Zve«e gozdarskih društev Jugoslavije je oktobra 1954 r Ohridu ugotovil potrebo po izobrazbi gozdnega -delavca s strokovnim žolanjem ter sprejel tozadevni predlog in ga uvrstii med ostale sklepe. Na 8, skupščini Republiškega odbora sindikatov kmetijskih in gozdnih delavcev je bil v Kočevju 27. Ill, 1955 mad ostalim sprejet sklep, naj se s pomočjo Kmetijsk0^g0(zdarske izibornice Slovenije in oistalih organizacij čimprej uredi in odpre stalna Sola ^a gozdne delavce. Zbornica za pkmetijstvo in gofsdarstvo .LRS pa jc zajirosUa Zvezo kmetijskih zbornic FLRJ za pomoč, da bi se vprašanje ipriznanja kvalifikacije delavstva rešilo v smiislu že omenjenega predloga Uprave za gozdarstvo LRS. Tudi Zvezna imiiistri^ka zbornica je na sva jem izasedanju v Ljubi j ara dne 13. vr. ]955 v svojih sklepih poudarila potrebo po stno-kovnem izpopolnjevanju gozdnih tldavcev v strokovmh šokh in v tečajih za pridobitev kvalifikacije. Upoštevanje specifičnosti g'ozdoega dela Na že omenjeni skupščini v K^jčevju je Franc Turner, v delovno predsedstvo' skiipSčine izvoljeni delegat, sam gozdni delavec s 36 leti delovne dobe, zelo doibro pi-iikazal viprašanje S-urnega delovnega časa v goadu. V preteklih zimskih (mesecih so g-ozdtii delavci na Pohorju zarsidi zrcdno ugodnega snega orivaiali s sasnmi tcKnicni le.s od 4. ure zjutraj pa pozno v noč. ("Je bi bili delali samo 8 ur dnevno, bi isto količino lesa utegnili spraviti iz goada v najboljšem primeru do meseca maja. Spravilo lesa je stalo v ugodnih sneinih raEtneraJi 200 (Jin za i m^, jnedtcm ko bi .pozneje veljalo iisto delo — ob enakem žaslužku dclavca — ni'f manj kot I ODO din za ! m-"'. Razen tega pa bi se tudi ceste brez snežne odeje močno kvarile. Pozneje je zapadel nov sneg do pasu ter je bilo -vsako delo v gozdu onemogočeno. Kö .snog iwgine. nadaljujejo «počiti delavci z delom zopet več kot S ur dnevno. Tcidaij se jiim o Kita, da (preveč zasluzijio .ter da jc treba no rime zvišati. To ni pravilno, ker so bili delavni zširjenega programa Tehnične pomoči FAQ je imcnoviini francoski strokovnjak v času Tncd 26, 7. in 24, 9. 1954 obiskal pet ljudskih republik FLRJ (raicn Hrvatske) in podal februarja 1955 izčrpno poroi^tlo, v katerem vsestransko in podrobno obravnava vprašanje .pogozdovanja in dela v gozdnih drtvesnicah in možnosti uporabe mehanizacije pri teh delih v posameznih republikah. Iz poročila povicmamo samo glavne misli: Poročilo obravnava tudi naS državni 50-letni plan pogozdovanja in gozdnih melioracij za dobo 1953-^1971, tchniiko obdelave tal za pog^oidovanjc in izbiro drevesnih vrst, Po-droibno opisuje obdelavo tal In pogoje za mehanizacijo dela in za mehanizacijo samega pogozdovanja pod različnimi pogoji (geološka .podlaga, ekonomske potrebe, socialno stanje ljudstva itd.). Navaja področja v Vojvodini. Bosni Iti Hercegovini, Makedoniji ter Cmi gori, kjer je pri teh delih mogoče uporabili mehanizacijo. Obravjiava vprašanje drevesnic, obdelave zemlje, setve in nege sadik. Pravilno opaža pregosto setev in pregosto, slabo strukturo tal v drevesnicah. Razpravlja o vprašanju mehanizacije dela v drevesnicah in daje navodila «a izboljšanje dela v njih. Plan pogozdovanja presoja v zvezi 2 industrijskim razvojem in s potrebami ijvdustrije. Zavzema se i/a pravilno uravnovešenje med kmetijstvom in gozdarstvom ter priporoča, naj se površine ncpogozdujejo, b-rej; ozira na sedanjo potrebo po paSi. {Na Krasu in tudi drugje neredko preveč vnet gozdar ne vidi potreb paŠe, temveč misli, da je njegova dolgost zasaditi vse površine, n. pr. v-clike in la palo zelo primerne jase v gozdu, ki so Ictnu namenu služile ie stoletja in predstavljajo v resnici ncgozdna tla. Op. B.) G. ing. Prax zagovarja melioracijo pašnikov ter predlaga, naj se plaainski pašniki, podobno kakor je to v mnogih evropskih dniavah. Izročijo v stroikovno upravo in melioracijo gozdairjem in ne agronomom. Poročevalec postavlja splošna na:čela pogozdovanja s staliJČa prioritete, upoštevaje pri tem gospodarske momente In potrebe drugih gospodarskih paTiog. Podobno postavlja tudi načela za pravilno delo v gozdnih drevesnicah in za tehniko pogozdovanja. Predlaga, naj se osnujejo arboretumi za razi^ikovanje, kako uspevajo raanc tuje drevesne vTste. Opravičeno 'graja vse preveč iablonsko uporabo črnega bora in robinije v naŠi državi. Za Srbijo, Slovenijo ter Bosno in Hercegovino predlaga naj bi se po I strokovnjak specializiral v Frandji ali Severni Italiji za gojenje topolov. Svetuje nabavo sredstev za mehanizacijo dela v drevesnicah ter nakup stmena primernih tujih drevesnih vrst iz inozemstva. V posebnih pregledih prikazuje načine izboljšanega dela za dva velika objekta iDeliblatski pesak v V-ojvodini ter Behrem a^inica v Bosni) in daje obširen seznam traklorjev in motorjev ter njihovih proizvajalcev v Evropi in ZDA. Slovenijo je obŽel g. ing. Prax v dndi med !2. in 16. 8. 1954, V Sloveniji m kakih možnosti za večjo uporibo mehanizacije, tako v drevesnicah, kakor tudi pri pogozdovanju ua terenu. 2al je bil prihod sporočen Iz Beograda Šele isti dan, tako da ni bilo mogoče obvestiti vseh gozdarjev ua terenu, kjer je bil izvrŽco ogled. V drevesnici v MengŠu je g. ing-. Prax ugotovil na splošno pregosto setev, ki daje kvalitetno slabše sadike za pogozdovanje. Tem bolj ugodno je bil presenečen pri ogledu drevesnice v Radvanju pri Mariboru, kjer setev ni bila pregosta, čeprav pripadata obe drevesnici istemu podjetju »Seme-sadike« MengciE, V mariborski drevesnici se je pohvalno izrazil tudi o valjarju za braadice (gkj članek »Za boljJe delo v drevesnicah* Gozdarski vestnik 1932, str. 74), s katerim poteka delo do 8-krat hitreje, kakor z deskami. Na Pohorju ii je ogledal kiasne «cstoje duglaiijc, sitke in lavaonovc pacipresc (Chamaeryparis Lawst>iiia.na), katere scme je pod drevesi vzkalilo gosto kot trava. Skoda, da tega aernena ok nabirajo irt ga ne sejejo v niiinskih predelih, kjer bi ta vrsta odlifino uspevala (Prokmtirje, Bela krajina in dr.), Ek.spert nam je priporoJal nabavo semena Pinus inontana var. uncinata, iki spada sicer v skupino ni^ja, raste pa lepo, razvija do 1,1 m visoko deblo, uspeva tudi na višinah 2OO0in in se v Švici vrenja ctlo do 2350 nj nadmorske viSine. Tia«e,it že vpeljaJiih in nam dobro manih eksot (duglaiijc in aitke) je g. PraK priporoiSal tudi Abies grandis ter Nordmann i aoa. Pri Ribniški koti na Pohorju se je gost preipriča! o izredno uspeSnem poskusu uporabe apnenca na ntivredni sivki, da je sivka izginila ter so se pod vpliv&m apnenca ic drugo leto pojavile dobre, 8-krat viSje trav«. 'Podobne uipehe «o dosegli gozdarji tudi na Rovtarici in na Mežaklji. Glede Law-zonove paciprcse je dal upravitelj gozdne uprave Podvelka ing. Ivan Juvan äe naslednje :!aiiiinive podatke; MinjSi lÜisti sestoj na Klančniko^ vem na Rdečem -bregu meri 15 aiov in se naihaja na nadmorski višini 300 m. Po mnenju ing. J. Urbasa je; bivši goadni posestnik dobil seme ali sadikü iz inozemstva ter osnova! sestraj okrog Irta 1911. Drevesa so danes visoika od S do 15 m tgočocia učinku na zakisanejn ipohorskem travniku. Oba primera pričata o izredni proizvodni sposobnosti danes Ee ničvrednih paznikov na Pohorju in drugod ter nakazujeta pot ločitve gozda od palc. Slovensko planinsko društvo je že sklenilo pristopiti iboljsanju travnih povräin pri Ribniški koči 2 apnjenjetn. (Foto: ing. Ivan Juvan, Podvellca) * Pripomniti je 1raba, da je ing. .Prax spomladi 195S poslal na na^ Kras L kg semena vrste Cedrus atlantica var. glauca iz Alžira. Dobiii smo tudi večjo količino (16Ü kg) semena at-lažke cedre -z maroskqga Atlasa. Iz Makedonije so nam poslali 10 kg semeiia krimskega črnega bora, ki je za nfžje loge našega krasa iprimernejši iot navadni črni bor, ter 2000 potaknjencev kvaltetnega ulalkedonskega jagneda za fliŠne predele našega krasa. Veliko važnost fcorziškcga fcora ikaie inaslcdoji iprijrncr, ti sem ga videl ob Vranskem jezeru n:i otoku Cresu: v srednjcdtfbnem nasadu črnega bora je primešano komaj 5% korziäkega. -Rljüb -tomii pa se bftgato p.rirodno pomlaja lii aav^ema sosedne goljave nav^zlic paši 'le korziäki bor, ikatMCga lO^letni pomladdt na prostem dosega višino do 5 m. IZ PRAKSE STROKOVNI IZPITI ZA GOZDARSKO STROKO SPOMLADI 1955 Letoinji spojniadanski strokovni izpiti v gözdarsVi stroki za nižje ^gozdars^e inienirje in nižje gozdarske tehnike so bili med 16. in 21. majem. Pismeini in ustni izpiti so bili v prostcirih Državnega sekretariata la gospodarstvo LRS v Ljubljani, tercoakl pa v ^uiwäo-vih na Jelovici (Rovtarica) in v lesnem obratu »Tomai Godec« v Bohinjski Bistrici. Pismene naloge so bile naslednje; Jnicirnirji so pismeno obrivnarvali nasleidnje tome^ I. Gojenje: Napalte pri gojenju sWenskega g^oida: a) bivSega veleposestniškega, b) kmcEkcga [bioloSkc, gajitvtmotehoiine). I. Urejanje: Dolžnost oikiajne upfive aa gozdarsl-vo je, da sestavi Irtni predlog izkoriščanja gozdov drSavnega in nedržavnega saktorja na svojem obmoKju. Pri tem mora zagotoviti trajnost gozdnega gospodarstva, kakor tudi .utsreči upravičenim iploiSnijii in lokalnim potrebam. Kako bi organizirali potrebne poizvedbe in ostala preddela. da bi mogli sestaviti predlog^, ki "bo ustrezal postavljenim naüelom? III, IzkoriJSanje; V iem se kaze sedanji .in bodoži razvoj uporabljivosti glavnih gozdnih lesnih sortimeatov, ki vpliva na spremembe standarda ali iizanc goadnih sorli-mentiiv? rV. Gradbeništvo: -Zakaj je vpra-äainje ureditve bu do urn i kov Icon^leksno vprašanje? Tehniki ko ipismeno obdelali naslednja vprašanja: J. Gojenje: Polnilni sloj .v sestoju; a) njegov poman, t) vloga pri svetlobnih in senčnih drevesnih vrstah, <) pomen jiri postopni sečnji hrukovUi sestojev. II. Urejanje: Kak-o bi organizirali odkazovanje dreves in meritev posekanega lesa, da bi dobili: a} kontrolo, kako ustreza uporabljena dendrometrijska metoda pri izračunavanju mas in sortimentov, b) kontrolo o izvrševanju plana seČoje, c} podatke za ikontrolno knjigo- III. Mor.iSčanje: Kaj potreibuje goadni delavec pri izdelavi gozdnih sortimentov i.n kakSne (pomanjkljivosti opalamo pri nas? Kako bi te poniajijkljivosti lahko odstranili? IV. Graiboni^tvo: Vpliv gozdov na vodno gospodarstvo. Poudari tudi značilnost območja, Jijer sluäbujeä! Izpit je polagalo 15 gozdarskih iniScnirjev: inž. Janei BoiŽič (Gozdne semenarne in drcvesnicc Mengeš), inS. Franc CaCnlk (OLG iMaribor), inii. Vlado Jenko (OLG Krško), inz, IvaJi Juvan (GG Mairvbor), i-nS. Radomir KalLnovid (vNovoles«i Novo mesto), inž. Milan Kudcr [KGP Kogevje), inä. Vitomij- MikuIetiČ (GG Most na SoČi). inž. Miri.o Pečar (GG Novo mesto), inič. Slobodan Rajid (OLO Novo me.-rto), i^nz. Ivan RUitar {OLG Celje), inž. Vlado Simoi>ČiČ (GG Maribor), inž. Valentini Šavibah (KGP Kočevje), inž. Ivan Smit (KGP KoČeivje), -iiii. Janez Trožt (KGP K-oČevje) in inž. Franc Uvleb (OLO Novo mesto), ter 3 gozdarskih tehnikov: A^dolI GnibelnrJ; (GG LjiibUjana), Franc Ho^tnlk (GG Ljubljana), Ivan Marincelj (KGP Kočevje), Franc Menart (KGP Kočevje) in Franc Stefančič (GG Postojna). Izpit je uspešno opravilo vseh 15 gozdarskih inženirjev m 4 gozdarski tehniiki; 1 tehnik je med izpitom odstopil. Po oceni komisije so bili uspehi izpitov naslednji: Od gozdarskih inlenirjev sta bila 2 odličnjaka (irtg. Kuder iji ing. Sanba-h), 6 ipra.v -dobriih, 5 dobrih in 2 zado.stna. Gozdarski tehniki so dosegli naslednje ocene: 1 prav dober, 1 dober In 2 zadostna. V splošnem lahko tpdimo, da so bili uspehi izpitov prav dobri in da sodi ta skupina kandidatov med najmočnejše, ne le po Jtevilu temveč tudi po solidnem znanju. Vidi se, da se razmere v gozdarstvu vse bolj in bolj normalizirajo in urejajo ter da je tudi dotok novega strokovnega ikadra h naših isol vseh ikategorij vedno večji. Tako se ustvar- 210 wm jajo -pogoji la sis tema tiCrto m strokovno poglobljeno delo, ia strokovno izpopolnjevanje ali t individualnim študij ran ali s predavanji, tečaji in iseminarji. V prvih .povojnih Ictili vsega lega Jiisn dopuäcatle -takratne razmere in po-goji, Vilcljub temu pa opažamo, da mnogim kandidatom manjka sistematiEnc pripravniške prakse, ki naj bi jo v^aik JiaEetnik optavil pred izpitom in si tako utrdil svoje znanje iz vseh osnovnih vej gozdnega gospodarstva. iPripravnik je Se vedno prapuSčen. okolju, v katerega ^slučajno ^aide. Pri tem se. Se vedno dogaja, da zasedejo zafetniki samostojna vodilna mesta, ki jih vadijo, ikakor paJ vedo m »najo. Razumljivo je, da na ta način lahko nastane tudi gospodarska Jkoda, če neizkušeni in nerazgledani strokovnjaiki opravljajo odgovorne vodilne posle. Taki primeri vplivajo na mlade slr^ikovnjake v-eEkrat zelo ne:ga-tivBO, tako v mat-erialnem, kakor tudi v moralnem pogledu. Pogosto jih to privede v malo-dušnost in zagrenjemost že v samem začetku njihove življejijskc poti. Posledica takega stanja je tudi občutek negotovosti in Šibkosti pri odloSanju glede reJevanja raznih vpraSainj in problemov, ki se pojavljajo v ig^ozdnem gospodarstvu. Seveda trpi zaradi toga poiyosto tudi avtoriteta taikog-a strokovnjaka-zaJctni'ka, (ki zavzema odgo- Udcleženci terenskega izpita v lesnoindustrij-ffkem oibratu »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici [Foto: loiz. V. MikuletiE) vorno mesto, kar ga, £c iii dovolj trden, napravi malodnšnega. Drugi skuJajo v takih primerih odgovornost m posamezne neuspehe prevaliti na tuja pleča itd. Do takih in podobnih zaključkov smo prišli pri strokovnih izpitih. To nas opozarja, da je nujno potrebno Čimprej urediti pripravniško službo v gozdarstvu, ker bomo s tem koristili naiim kadrom, ugledu stTolkc, ikakor tudi našemu splo5nera.u gospodarstvu. Kot nadaljnjo .pomajijkljivost, ki smo jo opazili pri kandidatih, maramo vsekakor poudariti -dejstvo, da je ie vedno precej strokovnjakov, ki obravnavajo nekatere probleme vse prevei z oJjega .gozdarskega, ne pa s Si.ršega splošnega gospodarskega gledišča. Gozdno in lesno gospodarstvo predstavljata v naši ropubliki eno naŠili najvažnejših gospodarskih panog, ki je moČno povezana s sploSmm ekonomskim in socialnim razvojem naše dežele. Zaradi tega tah problemov nc moremo in ne smemo obravnavati izwlirano, ker nas to laihko privede do popolnoma napačnih zaključkov in enostranskih ukrepov, ki bi imeli škodljive posledice za razvoj naäega splošnega gospodairstva. Boleča toi^ka, ki je pri naSih strokovnih izpitih Še vedno zelo pereča, je vseJcakor slabo obvladanje zakonodaje in spložnih upravnih in gospodarskih predpisov. Se vedno pereča zaradi teg-a, iker sc to ponavlja že več let in smo to -pomanjkljivost v kritikah in analizah naäih strokovnih izpitov Že ponovno ožigosali. tNaša splošna in tudi gozdarska zakonodaja ter razni gospodarski predpisi so odraz našega družbenega in gospodarskega razvoja in ne smejo ostat) neznani -nobenemu uslužbencu javne uprave in gospoda-rskih organizacij, ■kaj vodilu«,..« aoidarskcmu kadru kct so iefi okrajiiüi iipmv 2a gozdarstvo iti upravitelji uprav pri yo^diicm gospodarstvu. Napačno je gledanje nekaterili, češ, saj imamo pravnike! Danes smo vsi poklicani, da sodelujemo pri izvajanju predpisov nale ljudske oblasti in da smo tolmaJi njihovega Tiametia in ciljev. Sicer pa smo voiJVno gozdarskih predpisov pred pjdajo prediskutirali tudi v okviru nalSc strokovne organizacije DIT gozdarstva in lesne industrije in tako aktivno sodelovali s svojimi prlpom.bamj in predlogi pri obravnavailju posameznih zakonskih osnutkov ter nam Že zaradi tega ne morejo biti neinaiii. Menila, da nikakor ne smemo več dopuäiati malomarnega odnosa, ki ga kažejo posamezniki do naäe iaikonodaje in {io naSega družbenega rauvoja, kaJ bo treba «ekakor dosledno upoštevati tudi pri strokovnih izpitih. Terenski del izpita na Jelovici je bil zaradi slabega vremena pomanjkljiv. Bolje je uspel drugi del iipita v lesnem obratu »Tomaž Godci:« v Bohinjski Bistrici, Tam je bilo mogoEc obravnavati vse faze od prevzema okroglega lesa na krliŠču, do vikladiäfenih lesniih izdelkov. Pri tej priliki bo prav gotovo zanimivo tudi vpraäanje, kako se v praksi razvijajo absolventi raanib smeri, ki so diplomirali na fakulteti v Zagrebu, Ali se razvijajo absolventi bioloSke smeri v bioloäko in absolventi tehnične smeri v tehnično smer? Po podatkih, ki smo jih ugotovili pri zadnjih dveh strokovnih izpitih, zlasti pri zadnjem, na katerega se nanaäa tc poročilo, lahk^o trdimo, da v praksi ni povsem tako, kot bi priEakovali, Tako vidimo, -da so biologi zaposleni pri projektiranju in gradnji goidnih cest in žičnic, obratno ipa absolventi tehnične smeri pri gojitvi gozdov. Razen tega je bilo precej kandidatov zaposlenih v taksacijr, Praiksa pripravnikov se razvija paif tako, kakor slučajno nanese službeno mesto, ki ga trenutno zavzema posamezni strokovnjak in kakršna je trenutna potreba sluibodajalca. Zato se pojavlja vprašanje, čemu so potrebne 1-očene smeri [jri ätudiju na fakulteti? Ali Je to za naše sedanje razmere res smotrno? Pokazalo se je, da so za danaSnje razmere rtajbolj primerne fakultete, ki vzgajajo gozdarske inženirje sploincga tipa. Razvoj v posamezne smeri in morebitne specializacije pa so omogočene vsakemu strokovnjaku v poznejših letih mod službovanjem. Konino naj omeuimo, da sta za prijeten zaključek Izpitov prevzela skrb GG in LIP Bled. O-rgaiiizirala sta prijeten tovarilki pomenck, ki se je po razglasitvi izpitnih rezultatov razvil v domu »Pod Voglom« ob lepem, romantičnem Bohinjskem jezeru. Ing. Bogdan Žagar PRIBODNE DREVESNICE POD SEMENJAKI Pri dircvesoib vrjtah, ki so pri nas manj razJirjenc, kot n. pr. dugbzija (Pseudotsuga Douglas! i var. viridis) ter zeJoni bo^r (Pinus strobus), in je pridobivanje njihovega semena težavno, se poslužujemo posebnega načina pridobivanja sadik; Prostor okoli dreves, ki smo jih ,dolc>člli za semenjake, očistimo vsega grmovja, in odstranimo vsa večja nezaželena drevesa, da se izognemo prevelikemu zasenčenju (sklep 0,4}. Predno za-Sne seme odpadati ali pa v jeseni (Jeto dni prej) prakopljciroo predivideni prostor rovnico, to je za 15 cm globoko. Izkopane v vrlinji plasti leicče korenine, koreninice, kamenje in panje odstranim-o, da s tem pridobimo Čim veČ rodovitnega proftora. Pri določanju povräine upoštevamo vijino drevesa, nagnjenost in oblikovitost terena, vendar več .kot 8-m razdalje -od sememjalka nismo uporabljali. Pripravljeni prostor ogradimo X navadno ograjo za opozorilo, da vstop mi dovoljen. Ko jeseni po večkratnem pregletJu ugotov^itno, da se je prostor 2asemcnil, ga pokrijemo s tanko 1 do 2 cm debelo plastjo humusa, katerega dobimo kje v bližini ali ga prinesemo od drugod, Ako so tla kisla, jih pred semanitvljo poapnimo. Revna tla izboljšamo s kompostom, da so sadike hitreje godne. Med rastjo semenke okopavamo in po potrebi oplevemo, S tem, da pretrgamo kapilare, preprečimo preveliko Izhlapevanje vlage iz tal. Zalivanje ni potrebno. Sadike vzgajamo dovolj redko, da imajo dovolj piostora la raivoj koreninic in stebelca. Prednost gojenja sadik v takih prirodnih drevesnicah je v tim, da vzkali in zraste sadika na .istem kraju, kjer stoji njen prednib semenjak. Poreklo semena nam jc tedaj jiajlepSe predočeno in zagotovljeno v scmenjaku, V tera primeru nc moremo storiti ničesar napačnega. Proizvodni stroSki so maleinikostnl. Največ zamudimo s pripravljanjem prostora. Okopa-vanje in plelev opravimo v nekaj urah. Torej so stroSki v primeri z rodnimi drevesnicami veliko manjši. Uspeh presajevanja sadik .iz pri rodnih drevesnic je ne-primerno večji od uspeha pre-sajevanja sadtk iz naravnega mlaja. In to v glavnem zato, ker si semenke napravijo v pre- V Mali Bukovici pri liirski Biätriei so osnovali drevesnico v zavetju zelenih horov 2 enoletnimi sadikami te vrste. Ograjeno je z Ijodečo zLco 90 m^. Od setve spomladi 1954 pa do maja 1955 ni ibilo treba zalivaiti ne pleti. Pred setvijo so najnakali seme H dni v vodi, zato jc naglo in 'Zelo dobro vzklilo. Sekcija za pogo-zdovanje Wasa v Ilirski Bistrici je nato uredila več takih drcvesnic. Pri Mali Bukovici ,raste 55 let sfar zeleni bor, ki je visoik 25 m in debel 93 ejn. Kmetje v Brkinih zelo povpraäujejo ipo sadikah te vrste. Leta 1954 je nabrala Sekcija za .potgozdnvanje krasa v J ir^ki Bistrici 160 kg tovj-stnega semena. (Foto: V. Beltram) kopani in zrahljani zemlji močno žopasto .koreninico, kar je 'glavni po^oj za uspešno pogozdovanje. Pri sadikah it naravnega mlaja je to omogočeno v manjši meri ali pa sploh ne. Najbolj je treba paziti pr.i izkopavanju sadik, da se ne potrgajo koreoiiiam laski, brez katerih je sadiki življenje oncinogočeno. Iz pri«hdne -drevesnice, kjer je zemlja zrahljana, do-bimo' lahko popolnoma nepoškodovane sadike, medtem ko jih iz prirodnega mlaja dodl^)žnikom, ki l)i se zoper prapoved polastiti zemljišča in delali škodo, naj bi rovte odvzeli in jih prepustili vieedomskim pod!oi£aikom ali dovolili drugim, ki sn ubogljivi iii bi v redu plačevali podložniSke dajatve in deželne davke, da se naselijo na zemljiščih z ženami in otroci. Komisija je nato ugotovila, da je lastninska pravica nekatcr.ih «emljiŠč sporna. Nekatera so pripadala podloznik-om iz St. Jurja pri Litiji, ki sü spadali pot! Lebek (Ljubek), jih uživali ikot. gmajno in niso od njih sluiili dajatev, lebeški oskrbnik pa si je- tam lastil desetino. Od nekaterih rov.tov v gozdu je pobir.ilo desetino visnje^orsko gospostvo, od tSrugih stiäki samostan. Glede tujih podlnžnikov, ki 30 rovte obdelovali, pa niso hoteli od njih sli;Siti dajatev, je komisija oaročila, naj se jim Žito. šlo je za ajdo in proso, poianjc in izroči vicedomskemu oskrbniku (18). Obširno sem navedel poročilo, ki kaie, da sc je glede gospodarstva z gozdom uveljavilo drugo «tališče, Nji vcE ni bih merfldajno naielo, da je treba go?,d ohraniti v dotedanjem olwegu. Krčenje gozda je bilo dop^istno pod pogojem. Če je uživalec plačal predpisane dajatve in dajal desetino. Omenjeni pojesd je imel za podloznitke v Stangarskein goidu resne posledice. Ko sta nekaj tednov zatem župana Iz Stanke in Besnice odäla z viccdomskimi podložniki, da bi na osnovi prejetega ukaza v rovtah tujih podložnikov poželi ajdo in po.drl! ograje, so jih oni napadli s pu.Škaini, sulicami, raanim drugim oroi!-jem. in kameiiierm .fer jth pognali v beg; kljub temu, da se niso branili, je bilo Šest hudo ranjenih, eden celo smrtno, osem pa jc bilo pretepenih ali nadetih od ^kamenja. Med natpadalci je bilo 10 podložnikov iz Pogancka, 4 Ponovit. 2 iz HotiČa, 3 fužinski, 1 rakov-niSki, nekatera .imena pa niso bib ugotovljena. Vendar tudi taki pflboji niso preprečili prisvajanje gozda in urejanja lazov. P.Tr let po tem dog^odku poroča namreč vicedom dvorni ikomori, da tuji podiožniki navzlic prepovedi delajo nove rovte. Čeprav so jim podrli plotove, poželi žito in ga pobrali ta vicedomski urad (19). Primori, rJa so podloinikom laze podrli, so se večltrat ponavljali. To nam pričajo tudi njihove proäujc. naj se jim narejeni irovti pustijo ali pü naj se jim povrnejo stroSki (aO), Nekaj zaslug, da so se podložiiiki vkljub vsem prepovedim iji ukrepom Sirili v gozdu, smemo pripisati ^fozdarjeiri, ker so včaaih 'lanYilali, Ifo je podlo^nik krčil gozd, in niso zatirali takih poizkusov. Tudi vicedom in gozdatski mojster niata bila vedno enotna. Med akti najdemo vicedomovo poročilo, da gozdarski mojster preveč dovoljuje krilen je in pripravljanje laiov, v drugem primeru pa jc gosdarsfei mojster oČitaJ vicedomu, da dovoljuje urejanje rovtov, žganje apna in drugo pustošenje gotdov zaradi dajatve, ki zna^a mea-nik ovsa, nekaj kopunov ali neka-j krajcarjev. Leta 166D je vicedom poroSal dvomi komori, da je gozdarski raojster pri pojeadu gozda razdrl dvajset no vin ali lazov, ki jih je vicedoim dovolil in so .bili vpisajui v urt>ar tor obremcnjeJii z dajatvami. Trdil je celo, da ravna gozdarski mojster tako strogo le i vicodomskimi podloäniki ne pa s podloŽniki tujih gospostev (21). Razumljivo je. da so podloŽniki nepazljivost in iiezainteresiranost nižjih gozdarskih organov ter neslogo in spore med vicedoitwm in gozdarskim mojstrom izrabljali v svojo korist In čeprav je Število rovtov «talno naraäfalo, je bila 5c vedno želja, da se ohrani gozd v najveijcm t>Wg^, Sele leta 1674 je dvoma komora grajala gozdarskega mojstra, ki je ob vizitaciji go'ida le ugotavljal podložnike, ki so opuato^ili gozd in napravili laze tti; jih posvaril, naonesto da bi jih občutno kaintival. NaroEala jc, naj se rov ti, kjer bi mogel raiti gt>zd, popolnoma odpravijo, ostali pa naj se obremenijo ^ dajatvami in vpišejo v utibar (22). Obseg novUi lazov V p-oročilu iz sredine in druge polovicc XVII, stoletja so se ohranili za posamezna leta podatki o Številu novih laiov. V letih. 1657—3666 je bilo na goudnih področjih, kjer je rastlo najlepše drevje, izkreenih 111 lasov, leta 1657 je bilo ugotovljenih H novih rovtov, leta 1661 jih je bilo 55, leta 16Ö3 12 in leta 1Ü66 30; posekani les so podloŽniki prodali (23). V poroElIu iz leta 1672 je gozdarski mojster navesdel imena .'!1 podloSnikov, leta 1682 pa 19 podložnikov, ki so naradtli nove laze. Število rovtov v Stangarskcm gozdu je lajfetek XVIII. -stoletja älo v stotine, gozdarski mojster je cenil, da «o mnogi podloi-tiiki svoja zemljiJEa tri- in itirikratno povečali (24). Ob pojcüdih leta 1702 in 1724 sta bila sestavljena obširna sejsnama vseh vieedomskih iii tujih podloinikov, ki so si Jikrčili laze. Ob teh prilikah so bile doMene dajatve za novinc in samo v redkih primerih, kjer je bila ugotovljeni velika samovoljnost podložoilca ßri krčenju gozda iii ikoda, je komisija predlagala kaznovanje. Le izjcnionna so laze tudi razdrli; to se je zgodilo, če je oviral druge podloinike. Seznam \z leta 1724 vsdbuje 247 podloinik-ov, ki so si izkrčili laze v povräini S7Ü miiniikov ititaiega posevka, poleg teh pa je večje Število rovtov služilo za pašnike in travnik-e. V seznamu so bili upošt-cvani samo oni rovti, ki so jih mogli ugotoviti po zaslišanju najstajrejših mož, katere so zaiprisegli, da so i povedali, koliko gozda so si pocdinci prisvojili (25). Jasno jc, da tako niso mogli zajeti vse površine gozda, ki je bila izkirEena skozi stoletja, arapaik kvefjemu tako daleč ^lazaj, do koder je segel spomin in .izročilo. Nekateri rovti so v seinaimu označeni kot nestalni. To Je bil slabSi sve4, ki so ga po iieiaj letih obdclwanja zapustili in Je na zemljišču zopet zrasel gozd. Za take laze niso bile predpisane urbarialne dajatve. Nekateri poedinei so si, kot kaiejo zabel-ežbe v seznamu, pTÜastili večje kose gozda na raznih mestih ter ga spremenili v njive, tako da so imeli več laiDv, Vendar je biJ že. izjemen ,primer, čc si Je nekdo prilastil zemlje za pni kmetije. ali če si je tzkrčil zemljličc v povrSini 30 mernikov posevka. Običajno so na novo iakrčenih Jazih sejali le po nekaj mernitfcov žita. Onveffljeno je že bilo, da so si podložniJci na iztrebljenih zemljiščih urejali tudi vinograde. Scinam iz začetka XVIII, stoletja navaja 4S podložnikov, ki so imeli vinograde v Stangarskem gozda. Pridelek v teh vinog.radih je bil cenjen na 250 Y^ veder po 24 bokalov* vina (36). Izgleda, da so vinograde začeli opuščati, kajti ob davčni j-ektifikacijd sredi XVIII. stoletja je bilo izikazanib samo 38 vinogradov z 81 23/24 vedra (27). Verjetno pa je bil pridelek tedaj, ko je Slo za cwlmero davkov nižje ocenjtai, 'kot Je bil y rasnici. Razvoj najeljcvanja Krčenje Stan[ga.rskega gozda je trajalo, ko.t je mogoče zasledovati, več kot dve stoletji in je moralo zaradi svojega obsega v znatni meri spremeniti naselitvene pogoje na tem področju. Valvasor, ki j« živel v njegovi bližini in ga je gotovo dobro poiznal, je zapisal, da je bil Staivgarski gozd pred nekaj leti še malo obljuden, bil je le gozd in divjina, v Času, ko j« pisal, pa so bila tam že polja in vrtovi, veiike in male vasi ter posamezne hiše (28). V itej lirditvi je ,pač nekaj pretiravanja, vetjdar je verjetno, da se * i3okal (Viertel) Je držal 1,655 lit-ra. je ffo^d pntv v dobi VaJvasarjevcga iivljtinja najbolj spremenil. Prvi ohranjeni vicedora-ski urbar, ki vsebuje iupanijo Stauda (KhonisJfhau) in Bcsnico je iz lela 1591, Püleg-Staiijrc ^^ navedena Jc kraja Zavrstniik z eno pusto kmetijo, ttr Poljane ob Reki (v£t-je-tno Stangarskc 'Poljane), Skupne je bilo v teb ikra jih urbanahiih ipoidlažnikov. Za župani jo Besnico je v urbarju navedenih 25 podlolnikov (29). Urliar la oMobje 1729 do 1734 navaja 3G Daselij s 160 podl-oi-niki Štan^arskc iupanjj-e; če iivzamemo Litijo in Smartn.0, jso verjetno ležala vsa ostah naselja .tia .področju Stangaiskega ^ozda. Pri Štiri-najstiK naseljih je navcide-n le po en podloänik in gre v tem primeru najbrž za posaaJe?.ne kmetije. Vecinc teh malih naselij sploh ni mogoiie lofcalizlrati. Pod župan i jo Besnica je bilo navedenih 67 podložnikov, 16 v Besnici in .51 v Lepem Hrastu [30), Rektifikaeijslti spisi ii sre-de XVIII, stoletja navajajo za Staugarski gozd ■■!! iiiaselij s 1S2 podložniki, celUi kmetij ter domnev (kaji, Hofstattea), za iupanijo Besnita pa 90 pod- loänitüv s 17 % celih kmetij in 21 ^^/is domcev (3)). vseh podatkov, ki jih imamo, je ra?v?/da, kar je približno za 225 ha več kakor v ča-su sestavljanja fran-cisetjsikega katastra, V lastniätvu Stangarskega gozda je ik-onec XVIII. stoletja prišlo do sprejiiembe, Imenje (Gült) Stango je leta 1798 takratni lastnik baron Filip CodeJli prodal Antonu Rudežu, ki pa ga ni dolgo obdržal, ampak prodai osm^im p odločni kom iz Stang«. Leta lf544 je bilo imenjc jirepisanö v deželni deski «a ime Antona Mama ii Stang-e (37). Prodaja ni zajela vsa gospostvu pripadajoča lemljiSča, kajti .po katastrskih protokolih jc ostal Codclli lastnik vrfje povräine goada. V .katastrski obČmi Vtflavlje je imel 5408 oraW, največ jc bilo za sečnjo sposobiiEga visokega drevja, v davini obEicii KresniSlti vrh pa okrog 25 oralov gozda. Okrog 750 oralov, poveEmi ffoirla, je imel v isti davčni obiini lastnik visnjegor-skeg^a ffoapostva, knez Auersperg; tudi v njegovem gosdu je raslo predvsem visoko, za sečnjo zrelo drevje, skoraj 97 oralov je bilo o^načtncga kot kostanjev goid, V Staiigar-skem gozdu je bilo poleg bukve in hrasta tudi veliko kostanja (38). V davžni obiiini Slanga je .bilo jiad 280 oralov gozda v lasti gospostva Stajiga; več kot polovica je bilo viso.kcga drevja, ostalo je bilo srednjevisoko in tanjSe (Stangenholz), Od ostalih kultur so bile v posesti gosposke k neznatne pavraine. V davčni občiju Kresniiki vrh so imeli pod- Kafasfrska občina Kresnice Kresnl£kl vrh Volavlje Sv, Antun Skupaj Vrsta kulture oralov kvad, sei. oralov kviKl, sei. oralov kvad, sei. orAtov kMd. sei. oralov leva d scä. Zelenjadni vrtovi 344 1 98 7Ö8 2 122 3 1332 Sadovnjaki 19 596 19 596 Vinogradi 6 1427 12 787 12 13S1 32 395 Travniki 135 1395 66 146 499 316 202 392 903 649 Travniki i drevjem 1 1006 1 E006 Travniki s sadjem 39 247 146 574 2S6 573 213 332 685 1.SI Painiki 271 10S5 143 328 1840 1504 700 22 2955 1309 Paifliki z drevjem 798 874 798 874 Pašniki s sadjem 23 1517 23 1517 N i ve 19! 298 299 433 766 1416 402 2S3 1659 830 N' ive s sadjem 464 4 713 1 147 b 1324 N' i ve s trtami 353 253 M adi ?ozd 2 1270 2 1270 Gozdovi 297 380 851 1447 3987 1300 1657 1066 6794 993 Pustot-e 53 220 2 991 338 53 1549 Močvirja Rek^ in .potoki 190 343 533 109 401 47 1054 27 1559 26 625 211 439 Pota 26 127 40 670 80 437 53 750 200 434 Stavbne parcele 3 912 3 1301 9 492 5 758 22 263 1130 249 245,1 569 7516 663 3276 1416 14376 1297 ložnilci ^tangarskega imenja okrog 250 oralov sikupiiiega gozda, v davčni obiiini Volavlje sta imeli vas Preiganje in vas Laze vsaia okrog 15 oralov mladega gozda. Gozdovi, ki so bili v posesti vasi, so -bili slaibJi, v njih je raslo samo s reda Je visoko ali mlado drevje, Rizen skupnih gosdov so imele vasi tu-di nad 200 oralov skupnih pažnlk-ov. V Jasti zcmlj.iSkcga gospostva in Tevdalnib veleposestnikov je ostala polovica gozdne površine, -drruga polovica je bilit v posesti podloäniikov in vaSkih sosesk. O.d ostale kuJitume fovrSine so posedovali fevidalci le manjši del, povečii« je biia v poidložailkih rokah. Ne -moremo sicer v številkah iiraziti obsega posesti Stangarskega .gO:zda, ki je bila v začetku, dežel no knežja last, in obsega njiv, travnikov in drugih kulturnih površin, ki so prvotno služilo v območju Stangalrslkega gozda /naseljenim podložniiom. Mogli pa smo akozt dve stoletji zasledovati, kako so si podloiniki priiaSčali dezelnokneäji gozd kos za kosom in ga spreminjali v njive, travniic, pašmikje, v manjSi meri tudi v vinograde. Zato nt nobenega dvoma, da je bil /natni del tal, ki jih je kataster leta 1825 izka^oval kot njive, paSoike in druge 'kulturne povräine, fpridobljcn v tem razdobju na račun gozT^ä. Za gozdom so največjo kulturno katcgOiTijo predstavljali pašnifkj, katerih precejšnja povrüna je bila äe laraSKena s; .(Jrevjam, ka.r kaSc, v kakšnem obsegu se je gojd moral umikati pašniSki kulturi. Paänllci «so dajali glavno kJinsko potUa'^0 za živinoTcjo, saj je travniška površina laioslajal-ft c-elo la iK>Ijsko in. proizvodnja -kttmc tia travnikih ni mag-la biti znatnejša. ZajiiiU'l-vo pa je, v kaJnem. olisegfu je bila žfr tedaj raiširjena sidjcrcja. Na vcJ kot 700 oraJih travnikov in pašnikov so jojiti iS'dno drevj«. Polj-etldstvo v tem območju je iTOe.lo zna;?ilni>sti stajejŠih, prvotn^jJih obdelovalnih sistemov Še v času, ko je n. (>r. ljubljansko polje praho poznalo le Se izjemoma in na naj-slaibiiih aernljišČiih, Doba požigalaiStva, tki Je ibilo sr&dstvo za krfenje gozda in la razširjenje poljedelske in travniške zemlje, je bila v Stangarskem gosdu v začetku XV,III, stoletja v glavnem ^ajdjuiena, idasi je verjetno it vedno prišlo do posameznih iprimerov krčenja gozda z o^jem in seJciro (41). Be.widilo prisege Codellijevih .gozdarjev izpričuje, da je bilo požiganje ali smojenje novin v .drugi polovici XVIII, stoletja še vedno znano, Toida !nj,ive, iki so jih v .goadu izltr^ili, so bile poveiini stakic in- se niwj prcmiifcale sko7,i goiwl, kot je bilo to y navadi pri prej prevlailujočem p oži gain Ickern, sistemu, nestalni lazi, ki so jiih po nekaj lertiih obdelovanja zopet opustili, so bili izjeme in le na najslabših zemljiJčnh, ki se niso iakajala primerna za obdelovanje. Razvoj spreminjanja gozdne povrSiiw; v p^iljedelsko, travniško in. pašnlško zemljo je imel dva pomembna rezultata. Z razsirjaiajem obdelovalne zemlje so bile povečane iSiv-Ijanjffke možnosti .prebivalstva na tem ptvdročju in dane osnove za mtvČnejše -naseljevanje. NIČ m RTI j važno pa ni, da je a tem procesom p.rekl velik del nekdanje dežel noknei je KemJje postopoma, največ s p.rijvajanjetn, v posest pofiioJnikov. Viri (I) Milko Kos, Zgodovina Slovencev od nasditve do reformacije, Ljubljana 193.?, str, 178 si, — (2) Anton Mclik, Slovenija. Ljubijajia 1938, str, J|Q7 in -138 si,'— (3) Anton Xajpret, Die Ian d es fürs t [ich on Forste und Jagdgebiete in Krain. Laibacher Zeitung 1900, .st, 2, — (4) DAS {Državni arliiv Slovenije), franciscejskl -kataster, protokoli üt. 9, 124. 125, 335, — (5) Vic A (Vicedomski arhiv), lase. 54 n. — (6)' Vi cA, Fasc, 52 — (7) Anton GloboČ-nik, Das i. f. Wal.d-Reservatrecht in Krain in deiner historischen Entwicklung. Verhandlungen und Mitteilungen der juristlscheji Geiell.ichaft in Laibmch. I, Bd. Jg. 1861 und 1362, Str. 322 sl. — Joseph Wessely, Die Österreichisclicn Alpenländer und ihre Forete. I. Teil. Wien 1353, str, 4fi2. — Prim, tudi Ferdo Gcstrin, Družbeni raircdi na Slovenskem in .reformacija. Drugi Trubarjev zbturnik, Ljubljana 19,52, stir. 18. — (8) VicA, fasc. 63, — (9) Xaspret, n. u. m., st. 8. — (10) VlcA, fasc. 63, 69, 70. — Pfim.. A. Müllncr, Das Waldwesen in Kraiii. Separatabdruck aus der Zeitschrift »Argo«, VIH. u. IX, Jhrg. Ljubljana 1902, Str. 26 sl. ^ (ll) VicA, fast. 70, — Müllo&r, n. o, -m,, str. 27. — [12} VicA, fase. 70, — (13) VicA, fasc. 62 Lit, S niiim, XX.T, — (14) VicA, fasc. 70. — MüUner, n. o. m., Str. 30. — (15) Kaspret, n o. m,, ät. 8. — VicA. fasc, 69, —(16) VicA, fasc. 52 lit. S Num. XXI; 68, 69. — (17) VicA. fasc. 63. — (13) VicA. fasc. S3. — (19) VicA, fasc, 63. — (20) VicA, fasc. 63. — (2l) VlcA, fasc, 68 In. 70, — (22) VicA, fasc. 70, Lit, W Num. XU. — (23) Kaspret, n. c. m., ät. 10, — VicA, fasc, 69, — (35) VicA, fasc. 62 Lit. S Num. XXL — (26) VicA, fasc. 62 Lit, S Num. XXL — (27) DAS, Rektlficirani dommikalni akti, Ljub-IjanAo okrožje, fasc. 299, .št. 15 (Gült S langen wald), — (23) Vajlvasor, IL iknjtga. str. 187. — (29) VicA, fasc, 52, _ (30) VicA, fasc. 54 a. — (31) DAS, Rekt, domin. akti, Ljublj, okr., fasc, 299, št, 8. — (32) DAS, Giltni ikajiga 1662—1753, zvezek 6, fol, 535, — (33) DAS, Cadelli ev graščinski arhiv, listine, pogodbe in dokumcnrti 161 i—I89S. — (34) DAS, CodcIlijev graščinski arhiv, Ijsflnc, pogodbe itd., besedilo .priseg iz I, 1769 in 1771. — (35) DAS, franci-scejskl kataster, prölofcoli fasc. 9, 124, 125, 335. — (36) Gemcindelcxtkon von Krain. Dunaj 1905. — (37) DAS, Rekt, dom.ln. akti, Ljvcblj, o-kr., fasc. 299, K. 24. — Hauptbuch .dor Landtafel, IX. iktijiga, fol. I sl. — (38) Valvasor, II, knj^a, str, 191. — (39) VicA, fasc. 63. — (40) DAS, Rekt. domin,, aiti, Ljublj. okrožje, fasc. 299, št. 43. — (41) 0 poligalniäkem sistemu pri Slovencih na splošno prim. Frnnjo Baš, Pripombe k po-ŽigalniŠtvti, Slovenski etnograf VI-Vn/1953-1954, str, S3 sl. DRUŠTVENE VESTI 0]'^/. I ' RESOLUCIJA SKUPNE SEJE PREDSEDSTEV REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE IN ZVEZE DRUŠTEV INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE DNE 22. n. ISJi Nadaljna krepitev socialistifnih odnosov med delavci v gospodarstvu je po sofflasfii presoji predstavnitov obeh organiiacij isihodi^čs njune družbene dejavnosti. OrganiEaciji menita, da je samo z uvajanjem slehernega delavca v aktivno gospodarjenje, z dobro in. «krbno organizacijo proizvodnje, z doslednim socialistiinim nagrajevanjem po delu in i nesebično medsebojno pomočjo, ki so jo predvsem poklicani nuditi tehnično bolj veŠJi delavci svojim tovarišem, možno v polni raeri oblikovanje samostojne, napredne, tvorne osebnosti sodobnega delavca in nenehno izboljievanje njegove Življenjske ravni, kar je osnovni smoter graditve socialicMa in vseh omenjenih ukrepov. Zato si bosta organuaciji z vsemi svojimi silami in možnostmi prizadevali, da bo vsakemu delavcu resnično omogočen vpOigled v gospodarjenje 3 podjetjem in omogočeno a.ktivno sodelovanje pri cnlrejanju gospodarske politike, gospodarske organizacije. Kajti že z ustavnim določilom je vsem -delavccm za^otovoljena pravica do upravljanja in jim je zato traba pomagati, da se usposobijo za praktično upravljanje. Istočasno bosta organizaciji aktivno podpirali vse napore operativnih iii tehničnih vodstev gospodarskih organizacij, ki bodo usmerjeni v to, da se za dosego čim boljših proizvodnih uspehov, k; si jih v svojem delu Želi vsak vesten delavec in iki so temeljni pogoj la izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, v okviru ^saltonitih predpisov, tehnične imogljivosti proizvodnih sredstev in ravni tehnične izurjenosti delavcev fim bolj izpopolnijo proizvodni proces, oganizacija dela, delovna disciplina, delovjii in proizvodni normativi v vsaki posamezni gospodarski organizaciji. Vzporedno s tem bosta organizaciji odločno vztrajali, da so delavci a -viSjo tehnično isohrazbo in ki so celo na vodilnih mestih v gosp&darskih organizacijah, dolžni na topel, filoveSki način strokovno pomagati ostalim delavcem hi z nesebičnim to-variŠkim prizadevanjem usmerjati njihova stremljenja za tem, da bi bilo njihovo delo čim bolj plodno in da bi se čim bolj izpopolnili v delovnih veščinah, O.-ganizaciji se namreč dobro zavedata, da je prav skrb za napredek tehnične kulture delovnih ljudi edini pošteni način, s katerim se more pomagati rldavcem, da pridejo do iboljših realnih zaslužkov, Kkiati pa so vsi delavci enako in v lastnem interesu dolžni disciplinirano izvajati vsa gospodarsko-tehniČna navodila svojega vddstva. Po soglasni presoji predstavnikov obeh organizacij je za uspešno strokovno tehnično izoibraibo delavcev potrebno predvsem izpopolniti na^e strokovno šolstvo. Pri tem gre zlasti za temeljno vprašanje: kakšnega fizičnega Ib duäevnega strokovnega delavca, s katerimi tehničnimi znanji potrebuje na^a industrija, ker je od tega odvisno trajanje učne dobe. učni načrti, sorazmerje med teoretičnim in praktičnim poukom, uČne moči in vse drago. Organizaciji sta se zedinili, da bosta neposredno pomagali pri proučevanju zaibtev in potreb nal!e industrije po strokovno tehnično iztirjenih delavcih. Kljub temu; da organizaciji pripisujeta silno velik pomen pravilni izpopolnitvi strokovnega äolstva, vendar smatrataj da nt nič ma«jše vainosti pošolsko tehnično iioibraže-vanje delavcev. Organizaciji sta sklenili skubeli, da bodo aibsolveiiti strokovnih šol, potem, ko pridejo na delo v .gospodarake organizacije, deležni tovariikt pomoči s strani strokovno že vpeljanih tovarišev io da jim bo omogočeno, da si 'bodo neprestano izpopolnjevali in utrjevati praktične strokovno-teh nične veščine, potrdbnc za plodno opravljanje določenega poklica. Prav talco sta organizaciji sklenili, da bosta skrbeli, da bodo odgovorni tehnično-opera- Liviil voditelji t'ospcdarski: or^niii^nclj'^ spoznali vsakega novega delavca, nc g-lede oa konkretno Jclo, ki ga bo opravljal v podjetju, ü njegovim delom, tehniko dela, varnostnimi ukrepi, k: j ill je trcha pri delu upoštevati. Poleg lega sta organizaciji sklenili poskrbeti 7,0. ibolj sistemaiiiuo spltjšno tehiiižno in gospodarsko izoibraabo vseh delavcev, ne ^lede na to, .kakšno delo opravljajo. Gre namreč ia tisto osnovno tehnično in gospodarsko izobrazbo, ki jo naš iJas zahteva od slehernega detavca in iki predstavlja neke vrste osnovno telmiJno kulturo. Takšna teKnična Lzobrailba je delavcem narora^ potrtsbna ne le zato, da si lahko iapopolnjujejo svoje strokovno tehnično ananje in veSČine, anripai jim omogoča tudi temeljiteje tloumeti znanstvene temelje materialističnega svetovnega niiora in družbeno gospodarske vede. Organizaciji sta popolnoma soglasni, da za temeljito tehnično izobra'zbo delavcev ne zadoščajo 'igolj oibčasna predavanja in da sama gola predavanja tudi niso zadostna, ter sta zato sklenili posktibeti za redna prizadevanja in tečaje, v katerih bodo skušali uvesti čim bolj nazorno posredovanje iiianja. iPo soglasni sod'bi obeii organizacij novi p lačni sistem omogoča nagrajevanje delavcev po itčinku, po množini vloietiega znanja, ročne veščine in vloženega telesnega napora. Zato bosta organizaciji noposredno aktivno pomagali pri njegovi dosledui uvedbi. Kajti plačni sistem, ki .gmotno stimulira delavce, da več in ibolje delajo, neposredno vpliva na povečanje količin materialnih dobrin, od česar odločilno zavisi življenska raven delovntih ljudi. Nagrajevanje po delo prinaša ne le preprotrabno gosipodarsko vzpodbudo ja delo slehernega delavca, temveč predstavlja tudi osnovno prvino osebnega dostojanstva socialističnega človeka. Organizaciji si ibosta prizadevali, jioleg dnijhene in strokovne pomoči, ki jo ibosta jiudili jiovsod tam pri uvajanju in izvajanju nagrajevanja po dc!y, kjer slednje äe ni izpeljano oziroma je nepopolno, razjasniti pomen takSnega vrednotenja dela tudi tistim delavcem, ki morda Se niso doumeli, da je izasluJeic povračilo za porabljeno delovno silo in učno dobo ali napore delavca in da je vrednost delovne sile tem večja, čim. bolj je delavec strokovno iti tehnično izurjen. Otiganizaciji ,po2ivata vse svoje Člane, naj povsod in na vsakem mestu pomaigajo pri praktičnem uvajanju novega plačncga sistema in naj se upro vsem lasnim socialnim "m lažnim demokratičnim težnjam tistih pDsame.j;nikov, iki sc v Ekodo vestnih delavcev in zivljeuske ravni vseh delovnih ljudi zavzemajo, da .bi bilo delo vseh delavcev — ne glede na vrednost proizvoda — enako plačano, kar nujno vodi ali v popolno stagnacijo in propad gospodarstva ali pa nazaj k birokratskemu ukazovanju, to je h pokorščini in podoibnim mctcidam, iz katerih smo se komaj izlcopali. Organizaciji izjavljata, da se ne protivita stremljenjem operativnih vodstev gospodarskih organizacij, da bi čim bolje zaSčitile interese skupnosti državljanov in svojih podjetij, da pa ibosta v vsakem strokovno raziskanem in objekti™o ugotovljenem primeru previsoifco odrejene noroie ali v okviru danih možnosti prenizko odmerjene plače .zaščitili olkodovance, ikot to narcikuje uspešen ^razvoj gospodarstva. Obenem izjavljata, da je skrb za zdravje delavcev in aa varnost pri delu ter ukrepi za ceiicno in zdravo okre^Čilo v odmorih važen činitelj dobre proizvodnje, .ki ibogato p o vrača v to vložena sredstva. Organizaciji sodita, da je za neposredno delovanje pri izvajanju teb temeljnih skupnih nalog potröbno predvsem akcijsko abliŽevanje posameznit strokovnih sindikatov s strokovnimi društvi in sekcijami Zveze inženirjev in tehnikov na terenu in da bo predvsem to sodelovanje rodilo ie večje in trajnejše uspehe kot vsa dosedanja sodelovanja, ki so obrodila tudi precej lepih sadov. ; I PRISPEVEK K VPRAŠANJU POMLAJEVANJA JELKE NA KOČEVSKEM ROGU In^, Slobodan Rajič (Novo mesto) Ko se lotevam problema pomlajevaDja jelke v roSicih gozdovih, ki povzroča gozdara-kim strokovnjakom obilo skrbi, se 'zavedam, da v svojem prispevku ne bom zajci vsega, kar bi bilo morda potrebno, da bi moji zaključki mcg;li biti končni. Za reševanje takih prcnblemov so pač potrebna daljša opazovanja in opravljanja različnih poskusov, ki pa so jnogoči le pri večji stalnosti v službi, kot smo je gozdarji pri naš navadno deležni. Skušal bom razložiti svoje izikuSnje in za-ktjuČJce, do katerih sein prišel v teku triletnega službovanja na Kočevskem Rogu iji tako po svojih močeh prispevati k proučevan ju in reševanju vpraSanja pomlajevanja jelke v cošklh gozdovih. 1. Značilnosti rastišča in gozdov Območji gozdnih uprav Poljane in Crmošnjice obsegata pribli-žno 9000 ha Kočevskega Roga, vStevši tudi bivŠe i>emonskc gozdove«. Kakor Drjlenjsika na sploäno, tako tudi Kočevski Rog geoloSko ni podrobneje raziskan. Približno povedano je Rog zgrajen iz mezocojakega apnenca in v manjši naeri iz dolomita kredne in jurske formacije. Tak sestav zlasti prevladuje na področju Topli vrh—Resa in na Komolcu vrh Roga, Vse to področje je zelo valovitega značaja s Številnimi značilnimi kraškimi jamami in visoko štrlečiml skalami, Id so mestoma gole, mestoma porasle 2 grmovjem ali mahom, Zaradi take konfiguracije terena se tudi vegetacijska slika Roga menja tako rekoč na vsakem koraku, ker ima vsaka dolina svojo mikroklimo in zato različno rastlinko odejo. Glede fitocenološke in pedoJoške pripadnosti se opiram na ugotovitve dr. Wrabra in inž. Kodričeve, da je zaradi razgibane konfigUTacije terena zelo težko razvrstiti roSke gozdove po fitocenuloških skupinah. Razea tega je bil zaradi intenzivne povojne cksploatacije razvoj posameznega tipa močiio spremenjen. Zlasti velja to za pas gričevja, ki sega do viSine 350—400 m. Zaradi lažjega spravila in cenejSe eksploatacijc ter dobrih cest (Podturcn—Semič) je bUo v tem nižjem pasu zelo veliko lesa posekanega, tako da so ostale samo manjvredne vrste drevja slabe rasti. Kostanju kljub globokim in rahlim tlem to področje ne ustreza, saj je 80% drevja slabe rasti z -zimastimi in močno okrožljivimi debü. Razen tega se kostanj ta ne pomlaja s semenom, poganjki iz panjev pa so Šibki in trpijo zaradi poznih pozeb. Najznačilnejši ij3 najprostranejŠi je srednjegorski gozdni pas, v katerem je v glavnem zastopana bukev. Zlasti to velja za področje GU ČriEoSnjice, kjer Še danes rastejo v ostankih uekdamjih čistih bukovih sestojev bukve, debele 45 do 80 cm s polnolesnimi, stegnjenimi, zdravimi debli (oddelki: 17, IS, 13, 16 in delno 14). V večiiii teh oddel'kov so svojeČasno moČno izsekavaii bukev in umetno vnašali smreko, medtem ko sc je jelka pomlajevala naravno. Zato danes ni'kjer tam ne | najdemo vcčj.ih bukovih sestojev. Posebno poglavje v roSkj problematiki pa so .paliuki. Pred vojno So bili ti paSniki in koJenice negovani in lesko SO omejevati le na izrazito kamenit svet, sedaj pa se je lesJca razbohotila ne le po košenicali ampaik celo po bivÄi abclelo-valni zemlji. Mala kmečka g-ospodarstva so pred vojno lah'ko izkoriSČala tnercnta-bilne povrS,ine ter sproti preprečevala leski in smreki Širjenje, socialističnemu kmetijstvu pa se to delo ne izplača. Doslej so It prostrane povr^ime bivših paSnikov zaraisle s smreko, bukvijo, gabrom, g^orskim javorom itii. Marsikatera tako zaraščena površina je primerna za podsetev in pogozditev z jefko. 2. Vpliv dsedanjega gospodarjenja na pomlajevaiiije jelke V obdobju planskih let je bilo v gozdovih poljanske in crmoJnjičke gozdne ' ' uprave posekano ogromno lesa. Točne 'količine zaradi pomanjkljive cvidence nd mogoče ugotoviti, vendar pa lahko po nepopolnih podatkih in izjavah gozdarjev, ki so opravljali eksploatacijo gozdov, približno ocenimo, da je bilo od osvoboditve <3q leta 1952, na Rogu posekano iok, 700.000 kubrkov lesa. V petih letVh je bilo posekano ok. 70 m® na hektar, Itar zinese letno H m^ ali skoraj trikratni prirastek. Lesna masa je bila večinoma poseskana v pragozdovih, ki so bili že prezreli. Ravno ti prestari sestoji in prenagla seČaja le-teh, so eden glavnih vzrokov, da se jelka ne pomlajuje. Če preg]cda>mo kartoteko sečcnj za posamezne oddelke" GU Poljane in CrmoŠ-njice in si ogledamo samotno stoječe redke semenjake, pridemo do zaiključka, da je bivši veleposestnik gosipodarll z zelo dolgo obhodnjo oziroma visoko sečno zrelostjo s prekomernimi debelinami ter ni stremel za čim boljšim izkoriščanjem proizvodne sposobnosti zeirlji^ča in čim večjo zemljiško rento. S sečnjami v planskem obdobju pa so bili ti pre zreli sestoji naglo močno odprti. Stoletje zastrto Ho je bilo nenadoma izpostavljeno neposrednemu vplivu sonca ter padavin, debela plast humusa pa je ostala nato Se nekaj let nesposobna za uspešno kaljenje semena. Pomanjikanje ddovne sile in takratne ogromne naloge v eksploataeiji gozdov so povzročile, da so büa gozdnogojitvcna dela močno zapostavljena, zato semenskega leta 1947. niso izkoristili. Velike površine pa so se namesto z gozdnim drevjem zarasle z raznimi travami, robldovjem in drugim gozdnim plevelom, ' Razen tega pa so prestari sestoji sploh slabo semenili ter dajali seme, ki je bi i o 70—S0% gluho, (Ugotovitev upravitelja GU Crmošnjice leta 1947.) Tudi naslednje semensko leto )949. so bile te površine nepripravljene za sprejem semena, ali pa so bila tla le površno pripravljena, tako da so odstranili le plevel, tal pa niso pregrabili, da bi seme lahko priSlo do zdrave vlažne prsti. Seme je siccr večinoma skalilo iudi na nepripravljenih tleh, toda ni se ohranilo za dolgo. Prvo leto jc mlaj sicer imel Se dovolj vla^ge in hrane ter se je zdelo, da se je jelka (, v roških gozdovih uspešno pomladila. Toda naslednje leto so se jelčice na plitvih tleh in na izsušenem surovem humusu in listju zaradi vročine in suše posušile, ta'ko da je bilo v jeseni le tažko najti posamezno dvoletno jelčico in Še to le slabe rasti, N« le jelov ampak tudi bukov in javorov mlaj je iz istih vzrokov izginil. Razumljivo jc, da je bilo potrebno Čakati naslednje semenitve jelke, ki je prišla leta 1953. Toda veČ o tem v tretjem poglavju, Značilen za opisani razvoj je 47. oddelek roških gozdov ter deli oddelkov 14 in 13. Stari, na pol trhli semenjaki niso mogli obvaro-vati tal pred zaplevelje-njem, zaLo je te oddelke kmalu zarasel tako visok plevel, da se je v njem lahko človek skril. Posebnost nekdanjega gospodarjenja v roi-kih gozdovih ter vpliv le-tega na pomlajevanje nam postaneta očitna, čc primerjamo neJcdanje velaposestnižke gozdove s t. i- emonskimi gozdovi {udomačen izraz za bivŠo «posest nekdanjih kočevskih 'kmetov). Tudj Jtdor ne poena roških gozdov in ne ve za meje bivSih kmeČknh parcel in nekdanjega veleposestniškega gozda, bo kmalu opazil bistveno razliko med bivšimi Jtraečkimi gozdovi in gozdovi, ki so bili nekoč veleposestniška Jasi. V bivših emonskih gozdovih so bili z vsakoletnimi sečnjami debelih, nezdravih Redka, na pol trhla drevesa dajejo le malo slabega semena in ne morejo obvarovati tal pred zapleveljenjem, GU Crmoänjice, odd. 47, in starih dreves ustvarjeni skoraj idealni pogoji za pomlajevanje jelke, zato so ti sestoji intenzivno pomlajeni. To dejstvo govori v prilog staiilču, da je pač le prebiralni gozd za roške rastiSčne razmere primerna gospodarska oblika. Pogosto naletimo na res vzorne .prebiralne gozdove, taiko glede na zmes jelke, bukve in smreke, kakor tudi glede raizmerja debelinskih razredov. Ce pT.imerjamo n. pr. že omenjemi 47, oddelek s sosednjimi bivšimi. kmečkimi gozdovi, nas preseneti razlika, ki ni nič mainjSa kot je med .poljem in gozdom. Razlika je nastala zaradi različnih načinov gospodarjenja. Z vsakoletno sečnjo je namreč kmet v svojem prebiralnem gozdu tla takorekoČ neprestano obdeloval. Bodisi pri sečnji, bodisi pri spravilu je nehote mešal humozno talno plast z listjem in z mineralno prstjo iz nižjih plasti; tlem je vedno znova dovajal blagodejno svetlobo in toploto ter tako ohranjal in zbolj^eval .proizvodno sposobnost tal, ter jo hkrati kar najbolje izkoriščal, S prebiralnrim gospodarjenjem se izognemo tudi nevarnosti, ,da se tla zaple-velijo, .preprečujemo možnost, da bi se koipiČile debele plasti stelje, istočasno pa ustvarjiiino iioi.thno inikroklimu, kjer svetloba ni ravno na .zadnjem mestu, ainpaJc je vaŽL'ii unilcli, .potreben za uspcsno rast jclovega mlaja. Res je, da jelka v mladosti potvc-buje zastnčenje, toda gozdaiji pri tem v&Ekrat pretiravajo in pu^Jajo jelke vse ii>icdolgo pod pregostim zastoram. Jelka se namreč lepo pomlajuje- s pre-biralno sečnjo, če za prebirala) gozd, še bolje pa s sečnjo v luknjah, če je gozd bolj eiiodobnega značaja. Primer za to so oddelki v revirju Kunce, kjer sc je jdov pomladek lepo razvil pri sečnji v luknjali, ki so bile velike vsaj 1 do 3 are. Še boljši primer pa je podsetev jelke pri barakali na Kragpuljem vrlivi, kjev jclov mlaj že 3 leta zelü lepo vispeva ^na obse/oih goličavali nckdanjili obsežnih skladišč in ramp (do 10 arov). Tu in tam zrasle trepetlike, javor in mačkovina varujejo podsevek pvcd neposrednim vplivom svetlobe ter hkrati ustvarjajo zavetje, ki je pogoj Ka dobro rast. Zato menim, da je pri pripravi za naravno nasemenitev ali za umetno podsetev potrebno zrahljati sklep na 0,4 do 0,5, seveda le ipüstO' poma in -želu previdno. Pri starejšem pomJadkü, ki je višj.i od pol metra, pa je sklep odpreti n^ t),2 do 0,4, če je jelov .pomladek pomešan z ibtikovim, pa vsa »adstojna drevesa posekati. Značilen primer za tak postopek je jelov mlaj na Rampohi, ki je bil zelo lepo razvit, visok 0,3—2 m, vendar je začel pod zastorom (J,3—0,4 sklenjenega gozda zaradi ponianj,kanja svetlobe hirati. Ko so leta 1953 in spomladi leta 195-! vse natlstojoo 50 m ležt zemljišče, ki je položno do srednje strmo nagnjeno na severovzhod. Kameninska podla,ga je dolomit, tla so srednje globoka in sodijo v III. bonitetni razred za bukev. Pod redkim zastorom bukovih krošenj (sklep ok, 0,4) so na obdelane krpice v skupni izmeri 60 avov posejali jelkino seme, ki je bilo nabrano v sosednjem revirju. Seme je zelo dobro vzklilo in se ohranilo, ta.ko da še celo sedaj, po preteku ß let, raste skoraj prav toliko jelčlc, kolikor jih je bilo na posamezni krpici oib koncu prvega leta, kljub temu, da jelki dolomitna tla ne prijajo posebno. Na krpicah, kamor je padlo veČ semena, so sadike slabotnejše rasti in slabše oblike, nasprotno pa so na krpicah z manjšim Številom sadile le-te mnogo lepše in krepkejše, (f I Številka ki-picc Številu sadik Najnižja satlil;A Najvišja sadika cm rtii 1 7 10 35 2 13 12 22 3 (j 9 29 4 4 U 2S 5 £ 24 40 6 17 5 12 7 7 5 10 8 IS 8 17 0 29 (i 15 10 54 4 15 Navedena opažanja nam potrjujejo, Jcako važno je, tla pred podsctvijo pa. tudi pred setrijo v drevesnicah ugotovimo kalivost semena. Pri pomlajevanju z jelko pa je treba upoštevati tudi mikrorelicf, da ne bi pripravljali krpic na tleh, ki za jelko nisp primerna (n. pr. krpica št. 7), Nedvomno je tudi niLkroklima et!en važnih Einiteljev za pomlajevanje -in razvoj jelove^a mlaja. Zmerno gibanje vlažnega zra^ka in ne premrzla tla zagotavljajo ob vseh dnigih potrebnih pobojih popoln uspeh. Ustrezajoča klima sicer sama še ne zadoäSa za uspešen razvoj jelovega poroladka, pa? pa mu krepko pomaga v borbi z drugovrstnimi negativnimi činitelji, V tpodkrepitev naj navedem le naslednji primer iz svoje pralcse; leta !95Ü in 1053 smo podsejali jelko v zavetrnih legah obravnavaiicga območja v sestojih na Kraguljem vrhu in nad Grlčicami, Istočasno pa smo izvršili podsetev tudi v sestojih, ki so močno izpostavljeni vetru na PogorelŠkem bribu in pod Gagami, V prvem primeru sejanke hkrati z naravnim mlajem lepo uspevajo, medtem ko v drugem primeru slab razvoj jettic očitno kaže, da jim pogosten močen veter ne pri ja. Z ozirom na navedene vzroke, iki preprečujejo pomlajevanje jelke, bomo razen s podsetvijo semena in pogozdovanja s sadikami uspešno dosegli pomladitev jelke tudi na ta naČin, da v semenskih letih in tam, kjer so tudi diugi, za to potrebni ipogojl, zlasti primerna jelova semenska drevesa, le tla temeljito pripravimo, setev samo pa prepustimo naravi. Tak ukrep v primernem času in na primernem kraju v uspehu praviloma ne bo prav nič zaostajal za umetnim vnašanjem jelke, pogosto ga bo celo prekašal. 3. Umetna podsetev Z umetno podsetvijo je bilo doslej poskrbljeno xa. jelov naraščaj na velikih površinah v območju gozdnih uprav Poljane in CrmoŠnjice. Seme za podsetev jc bilo nabrano z dreves v oddelkih, Id jih je določila gozdna uprava ali pa jih je izbral iogar sam. Pri tem niso izbirali posebnih semenskih dreves, ampak so navadno določali le celotne oddeUte ali pa celo več oddelkov za nabiranje semena, tako da je delavec sam izbiral drevje, na katerem je nabiral *seme. Zato so bila večkrat izbrana drevesa za nabiranje semema neprimerna in kvaliteta nabranega semena največkrat ni bila najboljša. Ddavec-nabiralec je skrbel le za .to, da bi čim laže splezal na drevo in nabral Čim veČ semena. Zlasti hudo se je grešilo pri naibiranju semena v letih 1947 in 1949, ko so gozdne uprave kupovale seme enostavno od kmetov in delavcev, ne oziraje se na to, kje je bilo nabrano in če je dozorelo na drevesu aH pa morebiti nekje na kozolcu. Predvsem je bil to poglavitni vzrok slabe kalivosti, ki je bila le 25 do Ko je leta 1953 jelka zopet dobro samenila, so gozdne uprave izrabile to priložnost in SD nabrale veliko semena, tako da so ga >poäiljale tudi drugim okrajem izven svojega območjaj n. pr. v Memg^eŽ in cel^ na Hrvaško. Gozdna uprava • Poljane je n. pr. nabrala 39.240 kg storžev; od tega je sajna izlultila 11,785 kg^, ostalo -pa je oddala drugim upravam in gozdnim gospodarstvom (GU Novo mesto 9000 kg, GU Mokronog 7000 kg, GG Brežice 5700 kg). Gozdna uprava Poljane je dala napraviti zasil-no suSilnico tako, da «o na sontno mesto postav«!! oder i?, desk '2üom od tal in v rzmeri 35 X 4 m, kjer se jc suSilo hkrati 4000 do 5000 kg J storžev, nasutih 20 ctn na debelo. Storže so dvaikrat dnevno meSali iZ lesenimi lopa- I tami, da se ne bi vneli. Po treh sončnih dneh se je 80% storžev odprlo. Odprte storže so nato zružili, jäh dali äe dva dni na sonce, pri čemer so jih Se trikrat dnevno premešali. Seme z luskami smo nato ,presajali na reto, suäili in meSali na ' soncu ie dva do tri sončne dni, najkar smo ga prečistili na vetrni čistilnik in tako f'; dobili čisto seme s približno 80% krilc. Ta manipulacija sicer ni bila čisto v skladu z v.semi strokovnimi pravili, ker so tako storži kakor tudi seme pri sušenju ležali na odru preveč na debelo. Tako pridobljena seme (1477 kg) smo takoj razposlali koristnikom (v Mengeš 300 kg, GU Črnomelj 200 kg itd.), dočim smo 479kgsemena posejali sami. Manipulacija s storži in semenom nas je stala 25.726 din, t. j. mekaj nad 2 din za kg storžev. !z 11.785 kg storžev je napadlo 1477 kg semena, ali na 8kg storJev 1 kg semena, kar znaŠa 12,5%, Skupni stroKki pridobivanja semena so znašali 113 din po kg. Zdelo se je, da bo seme dobro kalivo. Ker se nam ni posrečilo ugotoviti kalivosti jelovega semena s pomočjo Stei-nerjevega kalilnika, smo jo preizikusili na terenu. V ta namen smo izbrali poakasrw ploskev v oddelku 93 revirja Kunče in obdelali ter zasejali več poskusnih krpic. Tako smo določili kalivost 88%. Preizkusili -pa smo kalivost 5e na drug naČLn, in sicer tako, cia smo jelovo seme namoiili v škaf, kjer je voda za 0,5 cm prekrivata ficmc. Na ta naÜin smo ugotovili S4% kalivosti. Oba rezultata pričata, da je bilo jelovo seme izredno dobro kalivo, S tako pridobljenim semenom smo nato podsejali jctko v čiste bukove, smrekove, ali pa mešane sestoje, sklenjene 0,4 do 0,6, ki so bili že .popolnoma nepo-mlajeni. Sejati .smo na krpice, ki smo jih predhodno pripravili tatko, da smo jih pregrabili z železnimi grabljami in talco premešali listje z razkrojenim humusom ter z gornjo plastjo mimeralne prsti. Posejano seme smo nato zagrobli. Na krpice, ki so merile 0,25—0,75 m", je bilo posejano po 10—30 semenk, v kolikor so se seveda delavci držali navodil. Krpice so bile 1—3 m vsaksebi, tako, da je bilo stvarno posejano po 1500 do 2500 krpic na ha, ali 6—15% cetofcupne površine. Na hektar je bito .porabljeno 8—12 kg semena. Na tak na'cin je bilo na območju GU Poljane podsejano 14,5 ha in pn tem porabljeno 479 kg semena. Stroški so znašali 241Ü din po ha. ■Podsetev je bila izvršena konec söptembra in v začetku oktobra, Naslednjo pomlad .smo na krpicati opazovali .borbo nežnih klic, oziroma ugotavljali, kako so le-te predirale listnato skorjo, ki se je za časa zime nabrala na krpicah. Pri tem smo opazili, da klice zelo pogosto niso bile .kos listnati odeji in da jih je zato veliko propadlo. Zato smo da!i krpice pregrabiti in j-ih tako sprostiti debele plasti štetje. Na ta način smo reSilii seme ter ves vloženi trud, ki bi bit sicer zaman. Tudi pri tem delu smo napravili poizkuse in smo tpriSli do zaključka, da jc na ,pre-grabljenih ■povrSinah skalilo seme zelo dobro, na nepregrabljeoih krpicaii pa je vzklilo iu se ohranilo le malo semena. Zato ni priporočljiva jesenska setev na krpice predno Ustje odpade, ampak šele potem, ko jc večina listja {vsaj =/3) že na tJeh, Ra'zen tega pa je potrebno v zastrtih čistih bukovih sestojih krpice tudi zakcličl-ti Ln oskrbovati, zlasti pa varovati pred debelo plastjo listja. ' il' Tutäi iznad jclovega mlaja moramo pravočasno odstraniti zastor odraslega drev a. Bujna rast jelove^a mladja v Rainpohi. ki jc sledila sprostitvi, je poučen tovrsten primer Jelka, ki je bila podsejana v zavetrmh legah na Kraguljem vrhu, vkljnb dolo-mitni kameninski osnovi bujno uspeva Tudi letos sc ua obmorju GU ČrmoSnjice nabrali 7000 kg jelovih stor2ev in so jih sušili na posebnem, s streho pokritem odru 4. Podsaditcv jelke Površine, ki niso bile prikladne za umetno podsetev, smo pogozdovali z jelovimi sadikarni. V prvi vrsti so prišli pri tem v poätev stari, nepomlajeni, moČno za/pleveljeni bukovi sestoji, kjer je mo-goiSe vnašati jelko le ä saditvijo mo^nej^ih sadik. Uporabljali snno izključno le sadike iz naravnega pomladka. V letih 1953 in 1954 sta GU Poljane in GU Črmoinjice posadili 117.000 jdčic. St.ir.i do petletne sadike je izkopavala stalna delavska skupina treh kvalificiranih delavcev, ki so nosili oprtane koše in v njih mah. Navadno so izkopavali sadike v razdalji do 3 km od pogozdovališČa. Zvečer so prinesli sadike na kraj pogozdovanja, kjer jili je prevzel logar, slabe izločil, dobre pa primerno shranil do naslednjega dne, ko so jih posadili. Glede na vrsto terena in gostoto naiavTiega ponnladka nakoplje en delavec dnevno 300 do 800 sadi-k. Stroäki za eno sadiko so zna^^ali 0,70 do 1,10 din. Pi'i i'zkopavanju sadik so ipotrebni dobri in zanesljivi dclavci, najbolje je seveda, če vsako skupino pri izkopavanju nadzoruje logar. Navedena pogozdovanja smo večinoma opravljali v jeseni, da bi äc tako zanesljivejše izognili nevarnosti suše in ker se prst krog sadjke, ki je posejana v jeseni, bolje i-n hitreje sesede; za to pa^ poskrbi jesensko deževje, sneg in pomladanske padavine. Jesensko pogozdovanje tudi sicer najbolj ustreza roŽki klimi in Si'i 11 I iiU tlem, ker tam spriEo obilicc isiicga ni bojazni pred zimsko suŠo in škodljivim sreKem. Navadno smo sadili sadike v jamice, lizkopane z rovjiico v razdalji 1—5 m. kot je to pai^ teren nahtcval. V .preteklili letih je bil iispoh pogozdovanja 65 do , 06%. Delavci so bili plačani večinoma na uro, Se pa äo delali na akord, smo jim eno leto zadržali kavcijo, t. j. dokler nismo opravili kolavdaoije. Ce je bil uspeh manjäi od 85%, smo delavcem od zaslužka odtegnili. Toda vsi ti ukrepi se niso posebno obnesli, ker ne morejo ne kavcija nc odtegljaji nadoknaditi izgubljenih sadik in Časa. Zato snjo ta sistem plačevanja opustili. 2e uvodoma sem omenil, da je velik del kočevskih pasni'kov v preteklih 15 ieti.h močno zaraslo grmovje, bukovje, gabrovje, leska, mačkovina in trepetlika, ponekod tako «a gosto, da si je mogoče le s težavo utirati pot skozi goSčavo. Tu in tam med tem grmovjem sameva kakšna smreka ali jelka, ki je za tc razmere ^ . Se kar !epe rasti. Gozdna uprava je v letu 1953 pripravila tla za pogozditev na f l.Sha bivših emonskih gozdov v revirjih Ribnik !n Kesa. Meseca julija in avgusla so posekali del drevja in grmovja, tako da so trepetliko nad 10 cm premera pustili, mačko vino obelili, pri leski pa posekali le Štrleče Stbe, tako da je pri posameznem leskovem grmu ostalo S do 5 ravnih lib. Tak način priprave sicer nekateri gozdarji obsojajo, ceä da je predrag, vendar se je v praksi pokazal kot izredno u&peSen. ker preostalo drevje pa tudi Jeska varuje jelove sadike in tudi smrečice pred neposrednim Vplivom svetlobe in prenaglimi toplotnimi spremembami. Razen tega so p]'eostale sproščene ieskove šibe pos'pesile svojo rast, močneje izčrpavale in oslabite torenine in na ta način zmanjSale štoru sposobnost tvorbe novih poganjkov. Zato so bili novi poganjki iz £tora le slabotni in v jeseni niso utegnili oleseneti ter so zmrznili. StroSki za tako pnpravo tal so znašali 3200 do 4000 din na .ha. Pozneje se je izka-zalö, da denar ni bil vržen v prazno. Jeseni leta 195S in spomladi leta 1954 ■smo tc površine pogozdili, .in sicer 30% s smreko ter 70% z jelko. Tako ,?mrcka kot jelka sta se zelo dobro prijeli in je pogozdovanje uspelo s S5 do 90%. StroSki pogozdovanja so znaäali 1,90 do 2,7Ü diji za sadiko. Preostala leska nam ni ve£ delala preglavic, in ko se bodo posajene sadike Čez 3 do 4 leta okrepile, bo potpbno lesko do kraja posekati, ostalim listavcem pa prizanesti. Ce bodo z opisanim .načinom priprave tal za prirodno nasemendtev, z dosedanjo 'podsetvijo jelovcga semena in s podsaditvijo sadik sistematično jiadaljevali in metode smotrno izbolj.Sevali, obravnavane površine pa vestno oskrbovali, potem lahko pričalcujemo, da bo vprašanje slabega pomlajevanja roških gozdov v doglednem času izdatno ublaženo, v dalnji bodočnosti pa uspešno rešeno. S. Vpliv Škodljivcev oa jelov pomladek Mnogo je bilo ugibanja o tem, kaj na področju kočevskega Roga uničuje jelov ipoinladek. Precej ^asa so mislili, da je glavni uničevalec srnjad, ki se je preveč razplodila in zato uničuje jelov mlaj. Z namenom, da bi prišli do kon-kretaiih zaključkov sta že omenjeni gozdni upravi dali ograditi več parov poskusnih ploskev po 1 ar. V vsako tako ploskev so zajeli več krpic, ki so bile zaaejajie z jelovim semenom. Vsako krpico na teh poskusnih pioskvah smo posebej zakoličili in na vsakem, količku pritrdili tablico s podatki o datumu zakoličenja, številu vzklilih semen in Številu sadik pri prvi in pri drugi kontroli {15. 6, in 24, 11. 1954), Vsaki poskusni ploskvi smo iabrali še primerjalno ploskev nedaleč od le-tc, prav tako v izmeri 1 ara, pustili pa smo jo neograjeno, toda tudi v njej smo krpice zakoličili in opremili s podobnimi podatki kot pri ograjeni ploskvi. Rezultati 15 poskusnih ploskev so nas prepričali, da srnjad jelovih sadik ne uni- n Euje. Razlika med Številom propadlih jelčic na ograjenih in neograjenih ploskvah jc bila namreč nepomembna. Tudi gozdni delavci niso nikoli opazili, -da bi bila ■katera krpica popasena, pač pa 50 videli srnjad ležati na krpicali, kar je povsem razumljivo, ker je bilo listje na riji pregrabljeno in so bila zato tla na irpici hladnejša kot ležišče naJistju. Srnjad torej ni omembe vre-den Škodljivec in uničevalec jelovega mlaja. Zaradi boljSe predočitve navajam podatke s para poskusnih ploskev v oddelku 84 Bodstenice. Ograj en a ploskev. Stevilk-a L ätetje 2, Jtetje 3. štetje Knzlikii krpice (25. V. 1954} (15. Vr. 1954} [24. XI. 1954) 1 16 , 13 1! 5 2 12 9 6 6 3 6 6 2 4 4 n 9 5 6 5 4 4 2 2 6 5 4 4 1 7 6 5 4 2 8 6 4 4 2 9 13 ■ 12 10 3 10 4 3 3 1 11 14 14 10 4 12 11 11 7 4 13 51 47 33 18 14 19 15 12 7 15 6 6 5 1 16 4 4 3 1 Skupaj; 188 166 121 67 N eogrnjena primerjalna ploskev: številka 1. Štetje 2. štetje' 3- štetje Railika krpice (25. V. 1954) (15. VI. 1954) (24. XI. 19.=;4) 1 S 6 5 3 2 2 1 1 1 5 4 4 2 2 -t 5 5 3 2 5 31 2.5 20 11 6 3 4 3 2 7 5 4 4 1 8 4 4 4 0 5 15 14 8 7 10 7 4 3 4 11 26 23 17 9 12 27 I.-; 10 17 13 2 2 1 1 14 12 4 3 0 15 7 7 6 1 16 6 3 2 4 Skupaj: 166 125 92 74 233 i Kot je razvidno itz skupne razlike in preostall-h sadit, je bilo uničeno v 0;^ra-jeni ploskvi 36%, v neograjeni pa 44% jeSk. To jc že pomemben odstotek, katerega je treba pri umetni podsetvi upoStevati. Po pribJiŽni cenitvi odpade od unison ih jelčic 25% na žrtve gliv, 20% na škodo po raz-nih u^eh, ostaJlh 55% pa oa druge škodljivce. Porodila logarjev so nas opozarjala, da so enoletne jelžlce na poskusnih ploskvah kakor tudi drugod polegale (padaJe). Začele so se suž-iti pri zemäji, iglice so postale za sfpoznanje svetlejSe iri jeJčicc 30 padale na tla. Zlasti je fojl ta pojav opažen na krpicah, ki so bile bolj zasenčene in na gosto zasejane. Menim, da je bil povzročitelj Škode Fusarium in da bo bodoče zelo koristno ob pripravi tal na bolj ogroženih mcstit izvräiti sterilizacijo tal z ojljenira prahom, ki ga je na Rogii dovolj. tRazen vrste Fusarium prjde v požtcv kot Škodljivec tudi kalična plesen (Phytophtora omnivora), ker sem ponekod opazil, da kJice začno rumeneti, nato pordeče in končno počrnijo. Razen tega so enoletne jelčlce, zlasti sredi poletja, za-čele hirati, očividnu (zaradi pomanjkanja sokov. Pod povcčalnlm steklom je bila vidna le suha stebelčna kožica brez sokov, V nekaj primerih smo enak pojav zasledili na iglicah, katerim so bili sokovi do polovice Izsesani, ali pa so bile iglice obgrizene. Povzročitelja nismo mog'H določiti, verjetno gre za neko vrsto uSi. Razen Skc^tlljivcev, ki se lotevajo en-o do dveletnih jelk, imajo tu-di starejše jelke na Rogu svojega sovražnika, t. j, polha, ki objeda 5 do 15-letne jelke (in smroke) v O'broSkih okrog stebelca, večkrat pa tudi v vzdolžnih pro-gah. Mladje zato izgubi viSinski prirastek; spomladi siccr požene, nato pa se sredi poletja ali pa v jeseni posuSi. Ta pojav je zlasti pogosten v oddelkih 45 in 46, kjer so starre bukve kaj pripravne za bivaliäca polhov, ki jih je v omenjenih oddelkih zelo mnogo; (logarja Alojz Obreza in Jože Šafar sta nalovila n, pr, Jeta 1951 vsak nad 1300 repov). Zaključek Na osnovi navedenih razmotrivanj lahko priporočimo za iispeSnejSe pomlajevanje jelke v roških gozdovih naslednje ukrepe: 1. Spričo opisanih posebnih rastiäcnih razmer je za uspešno gospodarjenje z roškimi gozdovi prebiral ni gozd posebno primerna o-blika. Zato moramo stremeti za tem, da i:o gojitveno obliko ohranimo in uspešno razvijamo oziroma uvajamo kjerkoli je to mogoče. Enodobne gozdove, zlasti čiste smrekove in bukove sestoje, je potrebno spremeniti v prebiralae in sicer z vnažanjem jelke. To bomo dosegli s sečnjo v-luknjah, slasti tam, kjer je gozd že pomlajen z jelko. 2. V semenskih letih je treba tk itemeljito pripraviti, tako da bo seme lahko priSlo v stik z mineralno plastjo zemlje iti da ne bo vzklilo le na listju ali humusu. Pri umetni podsetvi je potrebno ugotavljati "kalivost semena in razporejati krpice kar se da na gosto ter jih le prav na redko zasejati. 3. Potrebno je skrbeti, da sklep nad naravnim jelovim mlajem ali nad posejanimi jelčicami ne bo pregost ter ne smemo dovoliti, da bi se strnil gosteje kot 0,3 do 0,5. Vendar pa ne smemo prezreti dejstva, da jelki zlasti v mladosti ne prijajo moČnejSi vetrovi, 4. Pri pripravi tal za pogozdovanje se je potrebno držati načela, -da ne posekamo vsega grmovja in nezaželenega drevja, ampak ga moramo čim uspešneje uporabiti za zaščito jelovega mlaja in tal. Jelovi mladici moramo omogočiti razvoj v razmerah, ki so Čim bolj podobne naravnemu olcolju njenega o-ptimalnega iispe-vanja. 5. Z jelko püdsejanim In posajenim površinam moramo posvečati večjo skvb in jih primerno oskrbovati. r- Za uspcäno rešitev pomlajevanja jelke v roških gozdovih pa bo potrebno vložiti Še veliko prizadevanj in temu vprašanju posvetit! skrbna opažanja in preiiče-va;nja. Pomagati moramo jelki, da se bo na Rogu v zadostni meri pomlajevala, kjerkoli ima na to prirodno pravico in gospodarsko o.praviEilo. Rogu pa, ki nam je veliko pripomogel, da smo prišli do svobode, smo dolžni priskrbeti bujen jelov plašč, ki se mu bo prijetno in ljubko prileg-al. Bodi torej naše geslo: »Obnova Roga je naSa naloga!« PRIMER EKONOMIČNEGA SPRAVILA LESA PO ZELO STRMEM TERENU Ing. Lado S i m o n ^ i £ (Ruse) Na področju Gozdne uprave RuSe ima IivŠtitut za gozdno in lesno gospodarstvo Sloveni-je svoje raziskovalne objekte. Eden od njih lezi na levem bregu potoka Lobnice, v nadmor&ki višini 680—950 m, pod pansionom »Lobnica-* in posestvon;i Hlebovo. Na tem objektu je bilo lani odkazano in posekano okrog 1400 m' lesa iglavcev, pretežno jelke. Nastalo je vpraäanje spravila, posebno v gozdu Pekel, kjer ni ustreznih g'ozdnili poti in je teren zaradi strmine in skalovja izredno težak, o čemer priča tudi krajevno ime. Po ogledu terena smo ugotovili, da obi-Čajno ročno spraviJo na tem terenu zaradi prevelike strmine ne pride v postev. Obnova dela starega kolovoza ne bi bila primerna, ker se hlodi na njem ne bi ustavili, temveč bi drveli dalje v dolino. Zato sem začel razmišljati o drugih možnostih spravila lesa. Na osnovi posvetovanja s tovariäi iz Gozdnega gospočanje, kaj naj bo podvrženo plačilu gozdnega sklada In kaj ne. 3. Preveliia elastičnost uredbe, ki nevestne logarje pogosto zavaja, da parcele napra-viho kat-eg-orizlrajo. 4. Nemogoča je praktična kontrola, ker se v nobenem primeru ne moremo nasloniti na zemljiški kataster in smo zato prlmorani zanaSati se i-zključno na vestnost in poštenost logarskega osebja. }z prakse nam je anano, ka>ko lahko nekateri Jpekulantski iu brezobzirni gozdni posestniki, ki se hočejo izogniti predpisom o sečnih dovoljenjih, plačevanju gozdnega sklada itd., vplivajo na lihfke, neodločne in večkrat tudi k zlorabi nagnjene logarje. Že zaradi tega, da bi se izognili in kolikor mogoče omejili prestopke, nezakonita dejanja iö gospodarski kriminal, si moramo prizadevati, da določbe o prispevku v gozdni sklad razSirimo na ves jiosekani les. Pri tem bi brez posebne škode mogli prispevek znižati za 50% ali celo za več. Naj omenim samo področje gozdnega nadzorniStva v Ilirski Bistrici, kjer je odpadlo v razdobju od L januarja do 31. maja 1955 na dovoljeno sečnjo lesa jia gordiiiti tleh, oziroma na parcelah, za katere je plačevanje v gozdni sklad obvezno, 70,33%, na negoidna tia, t. j, na seČaje, ka:terih prispevek v ^klad za. obnovo ni cibvtüen, pa 29,67%. Ta slika nas sili k resnemu razmišljanju. Kar pa zadeva sekanje drevja brez seEncga dovoljenja na pašnikih z gozdnim drevjem, lo je posameznega gozdnega drevja, je treba pripomniti, da na našem krasu take seCnje sploh ne bi smeli dovoljevati. Na krasu ima vsaka drevesna skupi.na, vsako posamezno drevo posebno važno biološko m zaščitno vlogo ter bi brezvestno sekanje drevja na negozdnih .povrllnah, kot .ga izvajajo zadoji dVe leti, lahko pripeljalo do nezaželenih in prav posebno težkih posledic In motenj. Narava sama nas u-či, da ipogosto prihranimo mnogo dejiarja in 'truda, če pameUvo zaščitimo m obvarujemo posamezno drevje ali skupine drevja, ki nam postopoma zascjcjo in naravno pogo^dijo kraške goljave. Takih dreves in skupinic je mnogo in pametno ravnanje z njimi bo pripomoglo, da se bodo marsikatere kraške gmajne v nekaj desetletjih obrasle in spremenile v lepe zelene gaje. Niso r^!diki primeri, da razna lesnoindustrijska in kmetijska podjetja ter zadruge itd,, ki odkupujejo les od gozdnih posestnikov, silijo in pritiskajo kmcfa-posEstnika, da poseka zadnjo čeSnjo, oreh, hrast in lipo, ki raste na paÄniku ali travniku ali pa krasi naSc poljske poti. Letos opažamo, da so se posestniki iz vso vnemo lotili sečnje Češenj, hrastov in lip s taio silo in itako brezobzirno, da preti, če se s tem početjem ne preneha, nevarnost iztrebljenja in uničenja posamezno rastočega drevja, ki je za nai kraški sret, ikot is rcčotio, iz bioloJk^ga in 'vairovalnega vidika prepotrebno. Ne samo 'kot gozdar, temveč tudi kot poznavalec kraških razmer in razmer Slovenije na splosjio, inenlm, da je prosta se&nja tudi na negozdnih parcclah zelo škodljiva in da mora biti vsako drevo, brci CKzira kje raste, odkazano po gozdarskih organih. Le tako bomo lahko obvarovali lepo sliko, iki je anaČLLna za naŠo oiSjo domovino in samo tako bomo z izredno koristnim delovajijem posamič ali skupinsko rastočega drevja pripomo;fli k izboljšanju naäega Krasa ne le v gozdarskem pogledu, ampak tudi pri melioracijah pašnikov in izboljšanju polje-(Jelstva, Ne smemo .dotvolvti, da bi na eni strani trosili milijone za pogozdovanje, mcHoracije, čiščenja H^d,, na drugi strani pa brezobzirno in nerazsodno dovoljevali sečnjo iti iztrebljanje včasih Se tako redkih dreves in drevesnih vrst samo zato, ker so predpisi preveč proJni in jih lahko razni brczvcstneŽ) prikrojijo v svoje namene, ki so za skupnost Škodljivi. SredstTa, ki se zbirajo od prispevkov v gozni sikiod, pripadajo po mojem mnenju izključno gozdarstvu in bi bilo v^ako preusmerjanje plačevanja prispevkov pri lesu, ki je bil posekan na oegozdnih površinah, v kmetijstvo ali kajn drugam samo škodljivo, ker bi se kaj kmalu vzbudila težnja po čim veičji sečnji samo da bi se na škodo gozdarstva povedal dotok denarja za zadovoljitev interesov posameznih korlstnikov (kmetijstva itd ). Naše vodilo je in mora ostati nadelo, da se nobena painoga narodnega gospodarstva ne sme 'neupravičeno razvijati in razbohotiti na škodo in na raČun druge, temveč da so pravilno vsklajene vse gospodarske 'dejavnosti, ker so «a razvoj in procvit narodnega gospodarstva nujne in potrebne, gozdarstvo prav tako kot n. pr. poljedelstvo in Viljem Kindle r IZ PRAKSE PLANINSKO GOSPODARSTVO I [Poročilo o posvetovanju, ki ga je sklicala in vodila Zvezna i;bornita zt\ kmetijstvo na Pokljuki dne H,—13. julija 1955) Posvctovnrjje je bilo organizirano s pomočjo sredstev mednarodne orgnnii-iieije FAO. Udeležilo se ga je okrog 40 strokovnjakov agronomije, gozdarstva, veterine in eltonovnske panoge iz vseh ljudskih republik. Od gozdarjev so sodelovali ing. Orestije fCrstič. prof. ing. Salih Djikič, ing. Frniijo Jnrhar. ing, Jurij Hočevar ter ing. Vlad. Bcltrain. posvetovanje je vodil v imena zbornice ing. Kalanovič. Referat o planinskem pašniStvn v naäi dräavi je imel prof. dr. Ing, N. Zdanovski, koreferate pa po eti zastopnik iz vseh 6 ljudskih republik. Iz referatov in diskusije, ki jim je sledila, povzemamo glavne misli- Jugoslavija je s 705Ä svoje povr,5iiie planinska dežela s tisočletnim planšarstvom (planinskim pašništvom), do danes skrajno eksten^iivnim gospodarjenjem. Večino površine pokriva ničvredna sivka (Nardus stricta) in le na plitvi apnenčevi podlagi so boljSe vrste trav. Zaradi uničenja gozdov v planinah imamo pogosto težke probleme erozije, V planinah na Splošno primanjkuje vode za napajanje živine. Red v izvajanju paše (pregon) in agrotehnični ukrepi so skoro popolnoma neznani. Degradacija pašnih površin je povsod opazna in zelo velika. Namesto da bi pašnike gnojili, planšarji telo odnašajo hlevski gnoj s planin v njžinc. Ureditvenih elaboratov za pravilno gospodarjenje s pašniki sploh ni, 2a izboljšanje stanja je potrebno uvesti red na pa.šr.iti površinah: pregonsko paŠo, gnojenje, apnjenje, osnovati gozdne zaščitne pasove, očistiti pašnike kamenja, grmovja in UdeleJenci posvetovanja na Pokljuki (Fotoi inl V, Beltram) plevela, uredili hleve in gnojišča, ograditi mlekarne in sirarne, preskrbeti pitno vodo iß zgraditi poti. V ta namen je potrebno izdelati ureditvene elaborate za pašnike, ki naj prikazujejo današnje stanje in vse potrebne ukrepe za izboljšanje in racionalno gospodarjenje. TstoEasno pa je nujno potrebno povezati planinsko pašništvo z nižinskim travniStvom in tudi slednje pospeševati v enaki meri. Vsa ta izboljšanja bodo brez te^arv privedla do tega, da se bo lahko pristopilo k ločitvi gozda in paše. Na Dinarskem krasu su najbolj potrebni go/dni zaščitni pasovi ter obnova gozda z isirccno varovalno vloffo. Brez skupin in pasov drevja so planinski pašniki povsem nezavarovani. V to smer morajo tudi gozdarji specializirati svoja prizadevanja. Problemi planinskega gospodarstva zahtevajo posebne strokovnjake, ki naj se specializirajo bodisi na fakulteti bodisi po konfanih študijah (agronomi, gozdarji) na tečajih ali seminarjih. Tudi v osnioletke je treba vnašati razumevanje za planinsko gospodarstvo ter ] s poljudnimi broänrami seznaniti s tem tudi ljudstvo. Potrebno je pristopiti izdajanju skupnega glasila za vprašanja planinskega pašništva, za zaifetek riaj bi se vsaj en institut ali zavod izključno posvetil temu vprašanju. Sama organizacija planšarstva po ljudskih republikah pa naj se ravna po razmerah v posamezni ljudski republiki, ki se medsebojno zelo razlikujejo. Prof, dr, ing. Pire je z načrti zelo nazorno prikazal vrsto posebno kričečih primerov na Gorenjskem, kjer so naravnost neznatne planine sredi ogromne površine (ponekod tudi 50 krat tako velike) gozdov, obremenjenih s pašo, To jc tako za goidove kakor za pašo nevzdržno težko stanje, ki ga je treba rcŠItl z izdelavo dobrih ureditvenih elaboratov, ki bodo urejevali nižin.iko in višinsko izkoriščanje travnih površin ter dosegli smotrno in vsestransko zadovoljivo ločitev go^da in paše. Taki elaborati zahtevajo dolgotrajno in kompleksno reševanje problema. Pri težkem stanju planinskega pašništva pa se je iz diskusije videlo, da se ta ogromni in doslej zanemarjeni gospodarski problem v Jugoslaviji začenja reševati, o čemer pričajo naslednje razveseljive ugotovitve; V maju 19äi je izšel prvi Zvezni zakon o planinskih pašnikih, LE Bosna in Hercegovina je po vsestranski in temeljiti razpravi v izvršnem svetu ustanovila republiško upravo za planinsko gospodarstvo ter 4 rejonske uprave (v Mostarju, Kalinüviku, Travniku in Llvnu). Do tega ukrepa je moralo priti, ker gonijo živino iz Hertegovine na planinsko pašo v Bosno tudi po 140 km daleČ. Kjer pa se ti pregoni izvajajo samo na področju enega okraja, bodo ta vprašanja reševale okrajne uprave za planinsko gospodarstvo. ■ V LR Srbiji rešujejo vprašanja melioracij vseh pašnikov okrajni ljudski odbori, ki z razumevanjem prispevajo v ta namen znatna sredstva. Tam pa ni migracij živine na tako velike razdalje. Posebna postaja za planinsko pašništvo v -Banji Luki ima že veČ let 45 raziskovalnih površin. Na eni teh poskusnih planin (Kupres, 10(1 m nadmorske viäine} so na površini 100 ha dosegli povprečni donos 50 stotov sena na hektar. Na fakultetnem posestvu na planini TreskavicI (BiH) so »a popolnem Nardetumu (sivka, volk) z oranjem, gnojenjem in apnenjcm do,segli na 2,'» ha površine povprečni hektarski donos SO stotov odličnega sena. {Uspeh so ponazorovale fotografije.) Ti uspehi so zelo zagreli bližnje kmetovalce, ki so tudi pristopili zboljšanju svojih travnih površin, Pose.stvo pa nadaljuje z melioracijami na preostalih 173 ha površine. apnjenjc uporabljajo 10 ton živega apna na i ha.) Lepe uspehe so dosegli na poskusnih površinah planinskih pa.^nlkov tudi na Zlatiboru v Srbiji, Pokljuški pašniki in gozdovi ukrog Mrzlega stiidcnca [Folo: inž. M. Brinar] Lani je dr, Turina uredi! UO ha velikega skupnega vaäkcga paänika v ravaini pri Slavonskem Brodu, ki je bii prej bolj sprehajališče za vse vrste Živali brez prave koristi, .Sedaj daje paStiik do 100 stotov sena na hektar. Omenjeni uspehi dokazujejo, kako velike možnosti imamo za dvig donosov na doslej malovrednih travnih površinah v nižinah in v planinah. Led jc prebit in s tem so podani dokazi, da je nadaljnje uničevanje go^da s paäo odveč. Pač pa ho ponekod potrebno izkrčiti dele gozda na ustreznih tleh in jih dati v racionalno pašno gospodarstvo. Poskrbeti je tudi za uvedbo majhnih rezervatov na dtgradiranih paänikih, da se lahko presodi, v kolikSncm obsegu lahko priroda sama od sebe obnovi vegetacijo. Ing. Jurhar je poročal, kako so. v Karavankah v kranjskem okraju v zadnjem času uredili S planin ter jili popolnoma ixlofili od gozda, kar se je zgodilo v popolnem soglasju s pašnimi interesenti. Zanimivo, da je ljudstvp tudi v planinah Črne gore ponekod že davno samo od sebe uvedlo pregonsko pašo ter omejilo število pasoče se živine, k vsega sledi, da ljudstvo samo po sebi ni nenaklonjeno redu in napredku, posebno če od tega vidi in občuti neposredno korist. Vprašanje je predvsem razgledanega in sposobnega strokovnega kadra. Vsi doseženi dosedanji lepi rezultati pa dokazujejo, da se je za začetek mnogo napravilo vendar nekoordinirano. Vsa zadevna prizadevanja bo odslej povezovala «vezna zbornica za kmetijstvo, V ta namen bodo republiške zbornice za kmetijstvo imenovale koordinacijski odbor za plan^arska vprašanja. Glede na zelo velike razlike v planäarstvu posameznih republik pa je povsem razumljivo, da bo organizacija pospeševanja planšar-stva različna po posameznih repubhkah. Potrebno je v zakonite predpise vnesti zahtevo po čiSčcnju pašnikov. V jeseni 1935 bo v zveznem merilu seminar za planšarstvo na BoraČkem jezeru (BiH). Zvezna zbornica za kmetijstvo že ima sredstva v ta namen ter dobiva tudi pomoč od FAO. Kmetijski zavod BiH, ki se peča s planšarstvom, je prevzel nalogo, da izvrši ioventariza- 1' cijo iridn J;a velike plniiiiie Viso;icc jiu mcLodnli, ki jih bodo izdelale agronomske fakultete. (Sarajt-vskn fakitUcta ima 2 katedri za. plaiiäarska vpraŠajnja,) Sekcija na proizvodnjo in konftervi'-anic krme v zveinein merilu deluje uspešno le od !eta 1953. ^ 1/. vsC;tra piisvetovanja jc velo vcMko zanimanje in volja ter Široka razgledanost, za-iipanje in radoši^enjc, da sc je zaČel reševati do vJcraj Jc nedotaknjeni gospodarski problem. Nedvomne zasluge ima zato tudi dr. Alfred Kauter, profesor ETH v Zürichu, ki jc s ss'ojri r:i Icdaiiostjo in posebno požrtvovalnostjo poinagal naSim strokovnjakom na jugoslovanikem terenu pri tej problematiki skozi dolge mesece. Leta 1953 je vodil v Novih i dvorih pri Zagrebu strokovne tečaje, katerih sc je udeležilo nad 200 naših strokovnjakov, V nekateri pa so Se bili tudi pri njem v Švici. Med razgledane pionirje za reševanje problemov planinskega gospodarstva v Jugoslaviji pa sodi tudi gozdar ing. Orestije Krstit, ki se s temi vpraäanji intenzivno pefa Se veÜ desetletij. UspeSen in aktiven sodelavec na tem področju jc tudi gozdar ing. Šalih Djikič, profesor na fakulteti v Sarajevu. Skkpi, sprejeti na posvetovanju na Pokljuki dne 13. julija 195.^ se glase v skrajšani obliki; Ob soglasni ugotovitvi, da jc naJit driava pretežno planinska, je potrebno jiristopiti reševanju vprašanja planinskega gospodarjenja v naslednjem smislu: I. nii^iri.i];[) travniitvo in višinsko pašništvo sta med seboj tesno povezana, zato ju nt mogoče ol. aiiiavati loSeno temveč skupno, 5. piiccti je z izdelavo ureditvenih elaboratov za posamezna planinska področja in preskrbeli potrebna sredstva, 3. ureditveni elaborati naj poleg drugega upoštevajo tudi zaščito pred erozijo, vprašanje poti in preskrbe z vodo, povečanje donosov krme, vzrejo plemenske živine, ■1. i;^t]ati je zakonite predpise o gospodarjenju, upravljanju in izkorišifanju planinskih pašnikov, 5. Ka prvi začetek naj se povsem posveti planšarstvu vsaj en kmetijski zavod ali inštitul, 6. poskrbeti je Za usposabljanje strokovnih kadrov s študijem po končani diplomi in s seminarji. 7. v tlelo za pospeševanje planinskega gospodarjenja je pritegniti tudi kmečke interesente, s tečaji, poljudno literaturo in s piiukom v ljudskih äolall, 8. re;mbliske zbornice za kmetijstvo naj izvolijo svoje predstavnike v zadevni svet pri zvezni i-boniici za kmetijstvo, 9. prične naj se z izdajanjem posebnega glasila o planšarstvu, 10. zavodi -/.a statistiko in evidenco naj zbirajo podatke tudi o plaošarstvu, 11. pof^lobiti jc sodelovanje z mednarodno organlz.icijo FAO. Po sprejetju sklepov se je večina udeležencev posvetovanja udeležila ekskurzije Čez Rudno polje ter planine Praprotnico in Zajemnike do Jereke in Bohinja, da na terenu spozna tamkajSnje razmere. O tem zanimivem in nadvse uspelem posvetovanju na Pokljuki bo zvezna kmetijska sjbornica izdala po.^ebno publikacijo, ki bo prav gotovo zanimala mnoge slovenske gozdarje. PriKodnje tovrstno posvetovanje bo v Lazaropolju v Makedoniji, VI. B e 1 t r a m L MEDNARODNA RAZSTAVA PREDELAVE IN UPORABE LESA Lesni oddelek Trgovinske zbornice LRS je ob sodelovanju r. Društvom inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS, gozdnogospodarskimi in lesnoindustrijskimi podjetji in ustanovami priredil od 4 do 13. VI. 1955 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani I. mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa. Razs[ava ic bila skrbim organi;;iraDa, saj so za njeno pripravo poskrbeli najaktivnejši strokovnjaki gozdarske, gradbene, kemiJne in ostalih strok ii domačih podjetij in «stanov. Namen razstave je bil, prikazati lesno stroko, njen razvoj od osvoboditve do danes, racionalno uporabo lesa s poudarkom na varčevanje in končno seznaniti obiskovalce % naSimi domafimi stroji za finalno predelavo lesa, kakor tudi s sodobnim pohištvom in z iidelki finalne predelave lesa. Posebni namen razstave pa je bil, da se prikaže racionalno izkoriščanje in uporabo lesa spričo stremljenja, da se čim prej uravnovesita izkoriščanje lesne mase in potrošnja lesa 2. zmogljivostjo naŠih gozdov. Razstava je bila razdeljena na dva dela in siccr na poučno propagandni in komercialni del. Zavzemala je okrog 3000 m % od tega okrog 2000 m^ pokritega prostora. Na tlakovanem trgu pred montažnimi paviljoni iz posrečene cevne konstrukcije so bili razvrščeni gozdni sortimeuti kot končna faza eksploatacije in začetna surovina za lesno industrijsko predelavo in sicer od furnirske in žagarske hlodovine do pilotov, TT drogov, elektrod rogov, železniških pragov, jamskega lesa, jaoiborjev, hmeljevk in raznega kolja do prostorninskcga lesa, namenjenega za proizvodnjo celuloze, ter drv za kurjavo v vseb kvalitetah in vrstah lesa. V montainih paviljonih so bili razstavljeni rasini tipi štedilnikov z ekonomično porabo drv ter italijanska peč Becchi, ki jo uporabljajo na Tolminskem, Dalje smo videli železniške prage vseh vrst in dimenzij, njih izdelavo, zaščitna sredstva in impregnacijo z zanimivimi podatki o uporabi pragov pri nas, ter betonske in železne prage kot nadomestilo za lesene. Elektrogospodarstvo Slovenije je v istih paviljonih v zvezi z elektrodrogovi zelo poučno prikazalo napake lesa, bolezni in zaščitna sredstva. Direkcija poŠt je nazorno prcdüfila razne naCint imprcguncijc TT drogov, sodobno hl radoLialno napeljavo TT linij in bodofo TT službo s poma2jn UKV načina (uUra kratki valovi). Rudarski odsek Tehnične srednje šole jc skupaj 7. rudarskimi podjetji prikazal uporabo jamskega lesa v pvc-mogdvnikih s pomočjo modelov in slik v naravni velikosti s posebnim poudarkom na uporabo želcrobetonskih obokov. Številni modeli so kazali razne načine zavarovanja rovov 2 jamskim lesom. Gozdarska fakulteta je z zbirko napak lesa spopolnila skupino gozdnih sortimentov in seznanila obiskovalce razstave z raznimi boleznimi, škodljivci in zajedavci lesa, zaradi katerih nastajajo velike Škode tako v gozdovih kakor tudi na obratih, ki morajo zato J' uporaSljati pokvarjen les v manjvredne izdelke, S prikazom gozdnih sortimentov kot surovine, napak pri iadelavi, načina zaščite, bodočega nadomestila lesa z drugimi materiali je bila zaključena razstavna skupiua, ki je vzbujala izredno zanimanje. , Naslednja skupina v poučno propagandnem delu razstave jc bila žagarska. Prikazala r je vse faze žagarske proizvodnje, vse vrste žaganega lesa, razne kvalitete tcsa in načine sušenja ter vskladiSČelija. Miniaturni polnojarmenik, ki je bil v pogonu, je zlasti vzbujal | zanimanje. I Skupina lesnopredelovalne industrije in finalne predelave lesa je bila posebno pestra ' in bogato urejena. Zajela je vse panoge, bodisi industrijskega ali pa obrtniikega značaja, kot na primer embaiaSo, pohiJtvo. športno orodje, šolske potrebSčine, drobno pohištvo, letalstvo, proizvode zft poljedelstvo, strugarske izdelke, rezbarstvo, intarzijo, svinčnike, kolarstvo in izdelavo karoserij ter ra^no lesno galanterijo, igrače, brikete ist žagovine, le.sno moko, furnirje ter končno lesnocemeiitnc izdelke LEB, ki jih uporabljajo v gradbeništvu. Kemična predelava lesa je bila prikazana v raznih skupinah in sicer s proizvodnjo papirja in celuloze, viskoze in umetnih vlaken ter svile, s proizvodnjo tanioa, s ponazoritvijo pripravljanja skorje in manipulacije ostalih surovin zn proizvodnjo canina. Papirniški stroj v miniaturi je ves fas razstave obratoval in obiskovalce seznanjal s proizvodnjo papirja. Izdelki iz lesa, kot so blago in umetna svila so opozarjali, kako pri nas še vedno neekonomično uporabljamo velike količine lesa za druge manj koristne namene. | Uporaba lesa v tesarstvu in gradbeništvu je bila predočena v posebni leseni lopi. Gradbeno tesarstvo je imelo namen pokazati sodobne načine uporabe lesa pri kombiniranih gradnjah, mostovih, montažnih gradnjah in raznih drugih konstrukcijah, ter pri visokih gradnjah, kjer se les že precej racionalno uporablja, ker pai* k temu silijo visoke cene in občutno pomanjkanje lesa. To pot je gradbeno tesarstvo pokazalo uspeh svojega prizadevanja: da ni uničevalec lesa paČ pa borec za njegovo racionalno uporabo. Več dobro opremljenih razstavnih skupin je pouČDO propagandno predocevalo razvoj lesne industrije oziroma uporabe lesa in njegove predelave z najnovejšimi lesnoobdelo-valnimi stroji. V okviru komercialnega (Ida prireditve pa so domača podjetja kakor tudi podjetja iz ostalih republik razstavila izdelke finalne predelave lesa, posebno pohištvo, ki je vzbujala veliko zanimanje obiskovalcev. Razstva nas je prijetno presenečala z izrednim razvojem in napredkom domaČe indu- ^ strijc raznih strojev za predelavo in obdelavo lesa. Stroje ter strojno opremo in strnjnc dele so razstavila podjetja »Bratstvo«, »Mestno strojno podjetje« iz Ljubljane, »Goriške strojne tovarne in livarne«, »Mehanično podjetje« iE Slovenj Gradca, »Motor« iz Škofje Loke, »Elektrovod« iz Ljubljane, »Iskra« iz Kranja, »Tovarna fine mehanike^ iz Trbovelj, »Ventilator« iz Zagreba, »Kordunu iz Karlovca, «2i;nica« iz Ljubljane itd, Tovarna ctrojcv »Bratstvo« iz Zagreba je imela svoj paviljon ravno nasproti paviljona nemške firme Vollmer Werke. Obiskovalci so občudovali naSe stroje, ki niso prav nit zaostajali za nemškimi. Ta tovarna je izdelala od osvoboditve do danes nad 4000 lesno ob de lova In i h strojev, od katerih je danes v obratu v Sloveniji nad 1600. Posebne pozornosti so bili deleini izdelki »2ičnice« iz Ljubljane, Tovarne »Stup« iz Ilidže, »Metalhercegovac* in itVulkan«. DomaJc furnirje, suho robo, sužtlne naprave, razne barve io lake, lesno galanterijo^ šolsko pohištvo, ekshaijstorskc naprave, brusilni pribor in razoe manjSe obdelovalne stroje so doma^a podjetja na komercialnem delu rajstavc pestro in bogato predstavila naJi javnosti in dokazala nagel napredek v razvoju strojne obdelave lesa. Trgovskih iaklju^kov je bilo tia komercialnem delu razstave za okrog 370 milijonov dinarjev, To sicer nt veliko, toda podjetja lato niso sklepala pogodb, ker imajo Ife za par !ct naprej prodane svoje izdelke. Na razstavi so sodelovala ü namenom, da dokažejo svojo visoko lavest in predocijo naS napredek v zadnjih 10 letih. Iz vse Jugoslavije se je razstave udeleiilo 69 podjetij, od tega iz Slovenije 54, Iz Anglije, NemJije in Avstrije pa je razstavljalo L9 podjetij. Če seStejemo podjetja, ki so sodelovala na pouüno propagandnem in komercialnem delu, vidimo, da jih je bilo nad 200. To razstavo, ki je kompleksno predstavila naäo stroko, je obiskalo okoli 40.000 ljudi. Prihajale so velike skupine študentov iz gozdarskih in lesnih äol, iz podjetij, številne skupine logarjev (zlasti iz okrajev Ljubljana okolica in Postojna). Tudi delegati pknutna Zveze gozdarskih druätev so obiskali razstavo in so bili navdušeni nad njeno brezhibno organizacijo. Tuji državljani, delegacije in posamezniki ]j so obiskali razstavo in se lopo izražali o njej. Tako so razstavo obiskali: iz Turfije 2, j Italije 31, Avstrije 44, Nemčije 33, Švice 3, Belgije 3, Indije 15, Nizozemske 6, Finske 2 i| in Danske 2, J Za opremo pouino propagandnega dela razstave je bilo porabljenih okoli 1,740.000 j dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z moralnim uspehom, potrjenim s priznanjem j obiskovalcev, razmeroma skromen izdatek, skromen tudi z ozirom na velike napore, ki jih vlagajo gozdarski in lesnoindustrijski strokovnjaki in delavci v napredek gozdarstva in lesne industrije. Prva mednarodna razstava predelave in uporabe lesa je uspešno izvršila svojo odgovorno in nelabko nalogo. V zvezi s pripravami za kongres gozdarskih društev, ki bo prihodnje !cto v Sloveniji, razmišlja naše druätvo o mednarodni razstavi gozdarstva v Ljubljani. Sodelovala bi Uprava za gozdarstvo LRS, Gozdarsko kmetijski odsek Trgovinske zbornice LRS, Zadružna zveza LRS, Gozdarsko kmetijska fakulteta, vsa naša podjetja,, Zavod spomeniško varstvo, Inštitnt za gozdno in lesno gospodarstvo itd. Razstava hi uporabila ok, 10,000 m^ prostora, tako bi bilo mogoče naŠe gozdarstvo predstaviti podrobno in hkrati kompleksno. Ing. Milan S i m i č KNJIŽEVNOST DR. IVO KOVAČEVIC: »UZGOJ I SELEKCIJA LJESNJAKA« Zagreb 19ii (183 str., 30 slik} Vrste rodu leske (-Coryius) so razprostranjene v evrosibirskem borealno-ameriškem področju kot sestavni elementi gozda. Pri nas so razširjene tri vrste: Co'rylus avellana, C. colurna in C. maxima (C. tubulosa). Slednja vrsta je posebno pogostna v Makedoniji, Navadna leska (Coryius avellana) je stalni član gozdne združbe hrasta gradna in gabra (Querccto-carpinetum crnaticum) ter njej sorodnih združb (Querceto-carpinetum serbicum in tako dalje). Gojenje leske v obliki nasadov kot sadnega drevja je pri nas najbolj zaostala panoga sadjarstva, čeprav so prirodni pogoji za to v vsej Jugoslaviji več ali manj ugodni, marsikje eclo odlični. Gojenje leske v nasadih, posebno na ogoleljb terenih (goličavc, kras) je razen tega vaino tudi ;!ato, ker leskovi nasadi za proizvodnjo leSnikov v določenem smislu nadomdfajo (roitl. Kuh...a kskt jc r-cncjia in renfabilncjSa kot kultura drugega sadnega (Ircvjn. ßcilciui in Škodljivci nc napadajo leske v toliki meri kakor druge vrste sadnega drevja. Razen te^a pa je veliko povpraSevanjc po leSniklli na inozemskih tržiSčih. Plscd je v svoji publikaciji v obliki monografije obdelal vse, kar se nanaša na gospodarsko važnost leske, biologijo, gojenje ter njeno važnost po svetu in pri nas, kakor tvidi predloge za njeno gojenje in selekcijo pri nas. Publikacija je opremljena z izvirnimi risbami. Delo vsebuje tudi kratko vsebino v angleščini ter izčrpen popis literature s S4 podatki. Upamo, da bo to delo dalo nalim strokovnjakom pobudo, da se v vefji meri pozanimajo za gojenje leske pri nas in za njegovo pospeševanje. Problem pospeševanja gojenja leske je skupen tako gozdarjem kakor agronomom. j^^jp K o v a £ e v i ^ 'A' T DOMAČE STROKOVNE REVIJE i -/j j : ■■ ' V/' ,| ^ ' / SUMARSKl UST — Zagreb SL 5/6 — 1955: Umrl jc profesor clr. Anton Lcvakovic. Ing, Dimitrije Bura: I Prebiralni naJin gospodarjenja v zasebnih nizkih gozdovih črnike (Quercus ilex). Ing. D11 lan Gjukii: Uporaba aerofotogrametrijc pri urejanju gozdov. Ing. Branko B i f a n i i : Koristnost smolarjenja v Dalmaciji. ) NARODNI SUM^-Ui — Sarajevo | St, 4 — 1955; I n g. L j. G a v r a n, i n g. M. D u č i č in i n g. J o v k o v i č : Sedanje delo na obnovi gozdov in perspektive za bodoie delo. Ing. Milivoj Simuiio-v i č : Oreh na siibmediteranskem krasu. Ing, Sergije Lazarev: Urejanje hudournikov v porečju Rame do GraČca, Jovan Starčcvid: Študij proizvodnosti dela, St. 5 — 1955: Prof. Vojin Gligii; Prirastek in dihanje. Ing, Stjepan FrančiSfcovii: Proizvodnost dela v lagarstvu. Ing. Ragib Kolakovič; Gnnl-Sča na hercegovskem krasu. Ing. Sokrat Žakula: Gozdarsko Šolstvo v Ameriki. SUiMARSTVO — Beograd St. 5 — 1935: Predsednik republike Tito je sprejel delegacijo gozdarjev. Dr. ing-Milutiu Kneževid; Poenostavljeno sestavljanje maksimalnega vpenjanja žag, I n g. Radmilo Radivojevič: Problem železniškega praga pri nas. DragutinŽivo-jinovii in Mihailo Petroviii Škodljivi insekti v beograjskih parkih leta iy54. I n g. B r a n, M a r i i in i n g. D u ä a n Peno; Tehnika cepljenja gozdnega drevja. Ing. Jovan Mutibarič: Prirodno pomlajevanje kanadskih topolov. Ing. Slavko Jovanovič: Ali je s pomočjo mikroelementov mogoče vzgajati ekspresne gozdove. Št. 6 — 19S5: Ing, Ne nad Prokopljevii: O problemu vrednosti lesa. Dr, Branislav Jovanovič.: Eitocenoza ruija v Srbiji, I n g. A I e k s a n d e r 1 Jankovii; Računanje kubature zemeljskih del na nagnjenem terenu po integralni metodi. Ing. Aleksander Tucovič: Prispevek k poznavanju berlinskega topola. Ing. Pavle Kosonogov: Raziskovanje oblike in volumena jesena v Ravnem Sremu. Ing. Dragoljuh Mirkoviii V zvezi s Člankom inž. Kosonogovai Raziskovanja oblike in volumena jesena v Ravnem Sremu, SUMARSKl PREGLED — Skoplje Ši. 1 — 1955; Ing, Trajko Nikolovski: Stanje grmisč in smernice za jnji-hovo melioracijo. Ing. Slavčo Dzekov: O odpornosti nekaterih cksot proti mrazu v LR Makedoniji. Dr. Branko Pejoski; Gozdno gospodarstvo Francije. št. 2 — 1955; Ing. Milan Gog^u Pevski: Prispevek k sestavljanju eno vhodnih deblovnic za bukev na Belasici. Ing. Trajčc Nikolovski: Prispevek k poznavanju odpornosti eksot jn nekih avtohtonih vrst drevja in grmovja proti nizkim tempera» turam po zimi 19i3/54. Ing, Aleksander Serafimovski: Nekateri problemi iz zaščite gozdov v LR Makedoniji. LES — Ljubljana St, 6— 1955: Ing. MiloS Slovnik; ZaäJita hlodovine na obratnih skladiščih. Ljubo Cvitani?: Izdelava modelov — industrijska panoga lesne dejavnosti. Ivan Bore; Lignolit, Franc Teran; Vpliv vlage v lesu na predelavo. Raj ko Lnk-m a i\ : Sodobno šoisko pohiätvo. Anton RepiE: Nasa lesna industrija in Amerika. St. 7 —■ 1955; Alojz K a m n i k a r : O varčevanju % lesom v gradbeništvu. Jože 2a g a r : Novi lesnopredelovalni obrat v KoJevjii. Ing. arb. Niko Kralj; Kje smo v razvoju pohialva? Franc Rozman: Skrbimo za varnost pred požarom. DRVNA INDUSTRIJA ~ Za g r e b Št. 1/2 — 1955; Ing. Stjcpan FranCiäkovi^: Svetovna gozdna proizvodnja. Ante Gabričevii; Bukov celulozni les — važno izvozno blago. Ing, D r a g u t i n R a d i ni i r : Gozdna in lesna industrija v Italiji. St. 3 — 1955! Ing, Stjcpan Surič; NaS les na domaČem in inozemskem trgu, K,; Nekoliko osnovnih problemov naše proizvodnje pohištva, St, 4/5 — 1955: D r. i n g, R o k o B e n I č: Kalkulacija ekonomičnosti eksploatacije gozdov. Prof. dr. Željko KovaČevii; Dva nova ameriška lesna Škodljivca v Evropi, Ing. Branko Pejoski: O nekih izkuSnjah francoske industrije parketov. DRUŠTVENE VESTI i OBČNI ZBOR PROIZVAJALCEV LESNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Lesni odsek Zvezne industrijske zbornice je imel svoj redni letni občni zbor V Ljubljani ravno v času, ko je bila v Ljubljani L mednarodna razstava predelave in uporabe lesa in sicer 15, in 13. junija t, 1. Nad 400 delegatov, gozdarskih inženirjev in tehnikov ter lesnoindustrijskih strokov-, njakov iz vse države se je zbralo v veliki dvorani doma J LA, da prisluhnejo poročilom in referatom, ki so se nanaäali na delo lesne sekcije v preteklem letu in se pomenijo o novih smernicah za bodoče delo. V imenu Zveze DIT gozdarstva in lesne industrije jc skupSČino pozdravil predsednik Zveze gozdarskih društev, tovariš ing, FazUja Alikalfič, v imenu Zvezne industrijske zboi-nice pa njen predsednik Todor Vujasinovič. Nato so bili preČitaui trije referati in sicer: »O delu sekcije za les in lesne proizvode«, »Lesnoindustrijska proizvodnja, problemi in perspektiva«, »Izvoz lesa in lesnih proizvodov«. Popoldan so delegati obiskali I, mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa na Gospodarskem razstavišču, drugi dan pa so nadaljevali zborovanje z referatoma; >>Stro-kovni dvig kadrov in šolstva« in »Fond za napredek proizvodnje v lesni industriji«. V referatu o delu sekcije so zlasti omembe vredne misli, ki so se nanašale na povezovanje sekcije s strokovnimi združenji, druätvi, zbornicami ter ostalimi gospodarskimi organizacijami zaradi koordinacije dela pri reševanju skupnih problemov v zvezi z lesno problematiko. Že v teku l'9i3. leta so se vršile priprave in posvetovanja glede snovanja zveznega združenja lesnih proizvajalcev. Predstavniki strokovnih združenj, ki so takrat Že obsto- jalu (Srbija. Hrvatska, Slovenija ter Bosna in Hcrccgoviiia) so končno v prvi polovid JÜ55. leta oaioKili, da osnujejo skupno združenje proixvajalrcv. Sledilo jc osnivanje Zvezne intlustrijskc zbornice in posameznih zbornic v sestavu te zbornice tako, da so strokovna > «druženja postala obveini i^lani ibovnice k namenom, da koordinirano reiujejo vprašanja v ivezi 7. napredkom lesne industrlie. Takratno Število članov strokovnih združenj po posameznih republikah je začelo hitro naraSčati in se neposredno vključevati v Članstvo Zvezoe industrijske zbornice, v Sekcijo za lesno industrijo, kjer je povezano 162 članov, od tega 45 neposredno. Naloge sekcije za Jcs so postavljene s pravilniki na zelo liroko osnovo. Tako so ili zajeli celotno problematiko lesnega gospodarstva, blagovne izmenjave in sploh organizacijska vprašanja, ki sc nanaSajo na gozdno gospodarstvo. y minulem letu je sekcija reSevala razen drugih Jc tele naloge: j J. Usmerjala jc surovino za pravilno oskrbovanje lesne industrije, pri čemer se je t držala načela samostojnosti podjetij, vendar je sugcstivno vplivala in priporočala enakomerno razdelitev surovine. Tako je n, pr, spričo kritične oskrbe tovarn furnirja preko strokovnih zdniJenj uspela, da se jc med tovarne sorazmerno razdelila razpoložljiva (ur-nirska surovina, Pravtako je sekcija v pravem fasu predlagala znijaiije koeficientov za I izvoz celuloznega lesa, kar jc ugodno vplivalo na preskrbo celuloznih tovarn iii rudnikov | s potrebno surovino. 2, Sodelovala je pri pripravi zakonskih predpisov, pri sestavljanju družbenega plana ter intenzivno obravnavala novi devizni sistem, predlagala njegovo spopolnitcv in na ta način zelo olajšala realizacijo izvoza lesa. Dalje je sodelovala pri sestavi «akona I o gozdovih. Posebni odbor sekcije za Jes je po delegatih sodeloval v Zvezni ljudski skupščini pri dokončni redakciji Zakona o gozdovih, Sekcijski odbor je sicer vztrajal pri svojem predlogu, da hi bila z novim zakonom o gozdovih omogočena združitev ekspjo-atacije s primarno predelavo lesa v enotnih podjetjih, tam pa, kjer so objektivni pogoji, bi zajela Ic-ta se vzgojo in varstvo gozdov, s čimer bi se po mišljenju sekcije ustvaril najbolj prikladen tip organizacijske oblike našega gozdnega gospodarstva. Odhor je pravtako sodeloval pri pripravah za izdelavo novih predpisov za standardizacijo proizvodov ter skupno s Centralnim odborom sindikata izdelal predlog za kvalifikacije kakor tudi za učni načrt za pridobivanje teh kvalifikacij. Končno se je veliko delalo na formiranju specializiranih komisij za posamezne probleme, kot so: komisija za parket, za pohištvo, embalažo, standardizacijo itd. Iz referata je bilo razvidno, da tc Tcomisije niso pokazale nekih posebnih rezultatov, vendar menijo, da se bodo postopno lahko podrobneje poglabljale v vprašanja, ki so za lesno industrijo principialnega značaja. 3. Pospeševanje proizvodnje sodi med primarne naloge proizvodnje. Zato je sekcija skrbela za izdelavo perspektivnega plana razvoja lesne industrije v okviru posameznih t ljudskih republik. Perspektivni plan lesne industrije so do sedaj izdelala strokovna združenja LIP BiH, Hrvatske in Slovenije. Z izdajo Uredbe o skladu za pospeševanje industrijske proizvodnje se bo zlasti bistveno spremenilo in usmerilo delo tako sekcije, kakor strokovnih združenj na tem palju. '' V ta namen jc sekcija preko združenj poslala iz podjetij tri delegate na večmesečni kurs o vprašanjih produktivnosti dela v lesni industriji. Sekcija se namerava v doglednem Času včlaniti v evropsko organizacijo z namenom, da se ji tako omogoči izmenjava izkušenj z drugimi driSavami. Iz referata je bilo razvidno, da je sekcija aktivno sodelovala s Centralnim odborom sindikata lesnoindustrijskih delavcev v pogledu kvalifikacij ter z Zveznim društvom inženirjev in tehnikov glede stičnih vprašanj, ki zadevajo tako lesno kot gozdno gospodarstvo. V bodočnosti je sekcija ja les predvidela še širši obseg dela. Zamišlja si ustanovitev enotnega združenja, seveda, v kolikor predpisi ne bodo zahtevali preorientacijo obstoječega sistema združevanja. Odbori so Že sedaj 4 in rešujejo vprašanja v zvezi / napred- kom proizvodnje, stiokovnega kadra, fmansljskih vprašanj in piaifilncga sistema ter norm. Brez dvoma je ena glavnih nnlog sekcije, da vodi enotno politiko v lesni industriji, da latira pojave lQkalisti?nih tendcnc ter usklajuje interese lesne stroke z ostalimi gospodarskimi panog^ami. Državni organi h dneva v dan prepušJajo zbornicam odnosno sekcijam in združenj i m v rešitev vedno nove naloge z namenom, da bi sc samoupravljanje v naiem gospodarskem razvoju fim bolj razvilo. MiUn Simič PKEDPISI ZAKON O PfilSTOJNOSTI OBČINSKIH IN OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV V ZADEVAH, KI SO UREJENE Z DOSEDANJIMI REPUBLIŠKIMI PREDPISI Iz zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu LBS št. 26. z dne U. VIL 1955, objavljamo predpise, ki se nanalajo na gozdarstvo in lesno industrijo PRISTOJNOST LJUDSKIH ODBOROV NOVIH OBOIN Na področju gospodarstva (IX—xin) Zakon o goidovih (Uradni list LRS, Št. 22-78/53): za to, da se gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni gozdovi izboljšajo in uredijo, po 2. členu skrbi ljudski odbor. Uredba o ureditvi prometa i lesom (Uradni list LRS, št. 23-126/52): izdajanje spremnic ia prevoz lesa po 5. i^lenu opravlja upravni organ. Uredba o omejitvi paše koz (Uradni list LRS, Št. 34-197/52): določanje, koiiko smejo rediti kmetijska gospodarstva največ koz ter oa katerih površinah in na kakšen »ačin je dovoljeno pasti koze, opravlja v soglasju z okrajnim svetom za gospodarstvo po i. ÜlcJiu ljudski odbor. Odredba o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju (Uradni list LRS. št. 12-70/49): 1. nadzorstvo nad izvajanjem odredbe — 11. točka; 2. odrejanje ukrepov za zatiranje bolezni in mrčesa — 7. in 11. točka; 3. opravljanje nalog iz 8. točke in 1. odstavka 10. točke. Zadeve iz t. do 3. točke opravlja upravni organ. Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, št. nadzorstvo nad delom žag vcnectank po 7. točki opravlja upravni organ. Na področju notranjih zadev (V) Navodila za večje varstvo in nadzorstvo posebno ogroženih gozdov in vseh gozdov ob suši (Uradni list LRS, Št, 2M29/49): 1. odrejanje preventivnih ukrepov za preprečitev gozdnih požarov - L in 11. točka; 2. prirejanje predavanj in tečajev po U. točki; 3. organizacija službe za preprečevanje gozdnih požarov — III. točka; 4. sodelovanje pri ugotavljanju vzrokov požara — VI. točka. Zadeve iz 1. do 4. točke opravlja upravni organ. T Druge zadeve ("O I Zakon o lovti (Uradni list LRS, St. 26-94/5'l)i ' komisije za ugotavljanje lovske Škode po 45. Elenu imenuje upravni organ. PRISTOJNOST LJUDSKIH ODBOROV NOVIH OKRAJEV Napodročjugospodarstva Ij/t (Vn—XXI) Zakon o ravoanjii 7. razlaščenimi in zapleDjeDinti gozdnimi posestvi v LKS (Uradni list LRS. 'st. 23-138/48); 1. predlaganje okrajnega odbornika aa predsednika okrajne komisije za arondacijo, komasacijo in dodeljevanje gozdov — !ü £lcn; 2. sklepnnje pogodb o zamenjavi zaradi arondacije ali komasacije — 11. iilen: 3. izvedba postopka na prošnjo dodelitev gozdov v uživanje in predložitev prošnje z opravljenimi ugotovi Ivami v odloiSiiev republiški komisiji za arondacijo, komasacijo in dodelitev — i3. flen. Zadeve iz I. točke opravlja ljudski odbor na skupni seji obeh zborov, iz 2. in točke upravni organ. Pravilnik o zamenjavi državnih gozdov zaradi arondacije in komasacije državnik gozdnih gospodarstev ter o pogojih la doderjevanjc in o načinu uživanja (Uradni list LRS, Št. 4-30/30): 1. postopek o arondaciji in komasaciji gozdov .— 3. do 7. člen; 3, sklepanje pogodb o zamenjavah zaradi arondacije tn komasacije — S, Člen: 3. postopek v üvezi s prošnjami za dodelitev — 3, in 11. do 15. člen. Zadeve iz 1. do 3. toike opravija upravni organ (komisija). Zakon o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53): 1. skrb, da se gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni gozdovi izboljšajo in uredijo - 2. člen; 2. izdelovanje gozdnogospodarskih načrtov za posamezne gozdne gospodarske enote v okraju — 4. člen; 3. izdajanje odločb, da se sme v katastru in zemljiški knjigi spremeniti označba kulture goidnili zemljišč — 8. člen; 4, izvršitev pogozditev na stroške zadruge ozirotna zasebnika, ki kljub nalogu ni pogozdil zemljišč v določenem roku — 9. člen; 5. odrejatije ukrepov za odpravo pustošcnja v gozdovih — 12, člen; 6. dovoljevanje zasilnih poti za spravilo lesa — 17. člen; 7. izrekanje prepovedi paŠe in žirjenja — IS. flen; 8. opravljanje nalog po 3. odstavku 20. člena; 9. nadzorstvo nad gospodarjenjem z vsemi gozdovi v okraju po 1. odstavku 2A. člena; 10, upravljanje gozdov splošnega ljudskega premoženja v okraju po 2, odstavku 24, člena; prepuščanje posameznih nalog podjetjem, zavodom in državnim organom po 3. odstavku 24- člena; 11, izvräevanje začasne državne uprave zasebnih in zadružnih gozdov na stroške lastnika po 27, členu; 12, postavljanje okrajne gozdarske komisije — 29. Elen. Zadeve h 1. in 10. točke opravlja ljudski odbor na sejah obeh zborov, iz 1,, 3., 6., 7. in 12. točke svet, iz 1., 2., 4.. 5., 8., 9. in 11, točke upravni organ. dk Uredba o sečnjah gozdncva drevja (Uradni list LRS, št, 30-116/54); 1. dajanje pripomb k nameravanim sečnjam v gozdovih, v katerih se seka po potrjenih goztinogospociarskih načrtih — 2. člen; 2. izdajanje sečnih dovoljenj do 100 m^ stoječega lesa — 2. točka 4. člena; 3. sklepanje pogodb o sečnji v gozdovih sploänega ljudskega premoženja, ki so v upravi okrajnega ljudskega odbora — 2. odstavek i. člena; 4. izdajanje sečnih nalogov v primerih iz 6. člena; 5. odkaiovanje drevja za posek _ 13. člen; 6. dovoljevanje posebnega Časa za sečnjo v višinskih gozdovih in podaljšanje določenega Časa ^a sečnjo po 2, Ln i. odstavku 15. člena; 7. izdajanje predpisov o tem, v katerih krajih se štejejo gozdovi za višinske gozdove — 15, člen; 8. Žigosanje posekanega ali podrtega lesa — 16. člen. Zadeve iz 7, točke opravlja svet, iz 1. do 6. in 8. točke upravni organ. Zakon o skladih la obnovo, gojitev ID varstvo gozdov (Uradni list L-RS, ät. 13-39/54): L upravljanje okrajnega sklada — 3, člen; g. sprejemanje predračuna sklada — 4. člen; 3. določanje odstotka prispevkov za občinske sklade — 9. Člen, Zadeve iz 2, in 3. točke opravlja ljudski odbor na sejah obeh 2borov, iz točke upravni organ. Uredba o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov m o uporabi teh skladov (Uradni list LRS, št. 26-100/54): 1, določanje prispevkov s plačilnimi nalogi po 4. in 5. členu; 2. določanje vrednostnih razredov — 2. (očka tarife. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. Uredba o obratovanju žag veneciank {Uradni list LRS, št. 11-41/53): izdajanje dovoljenj za delo iag veneciank po 1. členu in drugem odstavku 5. člena opravlja svet. Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, St. 14—54/53)- 1. izdajanje dovoljenj za delo iag veneciank — 3. točka; 2. sestavljanje seznama žag veneciank —- 6. točka; 3. nadzorstvo nad obratovanjem in poslovanjem žag veneciank — 7. točka. Zadeve iz 1. toČke opravlja svet, iz 2. in 3. točke upravni organ. Uredba la izvrševanje zakooa o omejitvi predelave lesa iglavcev (Uradni list LRS^ it 30-115/54); 1. izdajanje dovoljenj za izjemno tesanje tramov — 2. Člen;'' 2. izdajanje dovoljenj za izjemno predelavo iglavcev v drva — 3. člen. Zadeve iz 1. in 2. točke opravlja upravni organ. Odredba o ukrepih pioti škodljivemu mrčesu in nalezljivim boleznim na gozdnem drevju (Uradni list LRS, U. 12-70/49): 1, nadzorstvo nad izvajanjem odredbe — 11. točka; 2. odrejanje ukrepov za zatiranje bolezni in mrčesa po 7. in 11. točki; 3, opravljanje nalog po 8. iočki in 1. odstavku 10. točke; 4. izdajanje predpi.sov po 2. odstavku 10. točke. Zadeve iz 4. točke opravlja svet, zadeve iz L, 2. in 3. točke upravni organ. Pravilnik o opravljanju logarske sluibe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št.-25-132/51): nastavljanje logarjev po 5. členu opravlja s statutom določen organ. Odredba o ukrepih proti kostanjevemu raku in črnilovki (Uradni list LRS, št. 33-191/52): [. sprejemanje [>rijav o pojavu bolezni — 2. točka; 2. voilstvo propagandnih akcij in pouk ljudstva — 5. toJka. Zadeve \z 1. in 2- točke opravlja upravni organ. Odredba o omejilvi sekanja in gojitvi domačega oreha (Uradni list LRS, ät. 2-M/53); 1. izdajanje dovoljenj la izjemno sečnjo domaČega oreta — 3. odstavek 3. toJSke; 2. nadzorstvo nad izvajanjem odredbe — 6, točka. Zadeve iz 1, in 2, točke opravlja upravni organ. Navodilo o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, ät. 15-55/54): 1. ustanovitev okrajne uprave za gozdarstvo — 11. točka; 2- opravljanje nalog^ po III. točki; 3. izvrševanje nalog ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem gozdov splošnega ljudskega premoženja v okraju — IV. točka; 4. izvrševanje nalog ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem okrajnega sklada Z3. gojitev, obnovo in varstvo gozdov — V. toi^ka; 5. imenovanje Šefa okrajne uprave za gozdarstvo — VI. točka; 6. določanje gozdnih revirjev in logarskih okoližev — IX. točka. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor po obeh zborih, iz 5. točke na skupni seji obeh zborov, zadeve iz 2-, 3., 4. in 6. točke upravni organ. Odredba o sečnji tise v LB Slaveniji (Uradni list LRS, It. 20-93/55}: 1 nadzorstvo nad se&ajo tise po tej odredbi in evidcnco po 4. točki opravlja upravni ' orfan. ' Na področju Dotranjih zadev (XII} Navodilo za večje varstvo in nadzorstvo posebno ogroženih gozdov in vseh gozdov ob suii (Uradni list LRS, ^t, 21-129/49): predavanja in tečaje po 11. točki organizira upravni organ. Druge zadeve (V-VI) Zakon o lovu (Uradni list LRS, št. 26-94/54): 1. določanje lovišč in odrejanje njihovih meja 2. in 11. člen; a. odrejanje znižanja števila divjadi, če se preveč razmnoži — 9. člen; S. oddajanje in odvzemanje lovišč lovskim družinam — 13. in 13. člen; 4. izdajajije pritrditve za izjemno omejitev najvišjega števila Članov lovske druiine — 15. člen; 5. potrjevanje članov izpitnih komisij za Lovske izpite — IS. Člen; e. imenovanje komisije za izpite za lovske fuvaje -- 39, člen; 7. izdajanje pritrditve k določitvi prispevkov v okrajne lovske sklade — 43. člen; 8. vodstvo katastra loviSÜ — 49. Člen. Zadeve iz 1. točke opravlja ljudski odbor po okrajnem zboru, iz 2,, 3j, 4. in 7. točke svet, iz 5., 6. in 8, točke upravni organ. Odredba o odrejanju pogonov na volkove in divje pragiče (Uradni list LRS, ät, 20-94/55); naloge v zvezi s pogonom na volkove in divje prašiče po 1. in 3. točki opravlja upravni organ. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel dne 29. aprila t. 1. v Belem dvmu delegacijo Zveze gozdarskih društev F LR], Člani delegacije so seznanili predsednika Tila z ?7aHmi dosedanjimi mpelii i?i s problematiko naše stroke. Izročili jo inu tudi album s slikami — itied npmi tudi nekatere iz slovenskega gozdarstva in lesne iiidustrije — ter lanski letnik našega glasila. Posebna poiornosi, ki jo predsedmk Tito posveča razvoju m uveljavljanju 7iaŠe široke^ je prišla tokrat posebno do izraza ter je utrdila našo pripravljenost k nadaljnjemu prizadevanjti za napredek stroke in procvil domovine. Pregled gozdarske dejavnosti v prvem desetletju nase socialistične graditve in presoja premaganih težav ter do.^eženih uspehov nam dajeta nove pobude ill vlivata trdno odločnost za nadaljnje mpehio strokovno m družbeno i!.vel)avljanje. Dmilvo inleiiirjev in tehnikou goidaniw! in lesne indn-Hiije S! ovarii j C Gozdovi so vir narodnegn blagostanja i>i močna opora iega gospodarskega razvoja. DESET LET SOCIALISTIČNEGA GOZDNEGA IN LESNEGA GOSPODARSTVA Na šestem plenarnem sestanku Zveze gozdarskih društev FLRJ, ki je bil meseca februarja v Beogradu, je bil med drugim sprejet sklep, da ibodo gozdarska društva počastila deseto obletnico osvoboditve in obenem desetletnico socialističnega gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnimi jubilejnimi publikacijami aii s posebnimi Številkami svojih strokovnih časopisov. S teim naj bi se člani društva, zlasti pa javnost v širokih obrisih seznanila z razvojem in krepitvijo gozdnega in lesnega gospodarstva kot gospodarske panoge, kot znanosti in krcda. Ta dva pravna akta pomenila najvažnejša mejnika v razvpju nove Jugoslavije. Nanje in na druge splošne zakone se naslanjajo tudi posebni pravni akti s področja gozdarstva. V že navedenem članiku sem omenil, da so se na osvobojenem slovenskem ozemlju v okrilju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) oziroma v njegovih odsekih, določale tudi smernice nove gos.podarske polidke na splošno in gozdarske politike posebej. To delo se je proti koncu borbe vedno bolj intenziviralo, k-er se jc bilo treba pripraviti na prevzem oblasti na vsem slovenskem ozemlju. Podobna prizadevanja so bila ravno tako v drugih pokrajinah države in tako je bilo mogoče ob zaključku vojne v centru države položiti tudi osnove naše nove gozdarske politike. ^ Uzakonjeno 16. 1. i9-)7. v letih 1945/46 so bile v zveznem okviru Izo.blibovDne — na posvetovanjih l delegatov vseh ljudskih republik — teze oairoroa osnovna naSela za novo razvojno | linijo goidarstva. Do vidnega izraza so priSle v zvezni »U r e d b i o o r g a n i- , zacij) gozdarstva« h leta 1946 in zvejnem vS ip 1 o š n e m zakonu o goKidovih" \z IcLa 1947, Temu okvirnemu zakornj so sledili rcpublÜlci zakoni o gozdovih — v Ljuidskl republiki Sloveniji leta 1950 in 1953 —, ki so bili glavna osnova danainjemu gozdarstvu, Na-sproti staremu zaikonu o gozdovih jä 1. 1930, ki je bil veren odsev tedanjih centralistiinih ležcrtj ter kapitalističnih — na področju gozdarstva dokaj izrazitih državnokapita.listi£aih— odnosov, pomenijo cit, uredbe in no-vi zakoni o gozdovih korenit .prelom. V njih je prišla do izraza popolna enakopravnost vseh nasi h narodov oziroma pokrajin ter težnja, da se v sodelovanju vseh progre,i;iv-nih siJ tudi naše gozdarstvo v socialistični planski izgradnji kompleksno zajame, poplavi na sodobne na.prcdne znanstvene temelje in razvija v skladu s spioSniml proizvodnimi silami, političnimi, družbeno-ekonomskimr in kulturnimi odnosi v državi. Povojni za:koni o gozdovih izrecna pravijo, da služijo gozdovi, ne glede na lastnistvo, splošnim interesom narodne skupnosti in da so vsi gozdovi pod zaSčito države. Njena skr.b aa njih ohranitev in povzdigo se kaze se posebej v zveznem. 1. 1947 izdanem »SplalSncm zakonu o varstvu gozdov pred požarom« — nujnem spričo tega, ker so gozdove mno-gokje brezglavo ,pustošili ne samo s sekiro, temveč tudi z ognjem, kakov tudi v /prepovedi sečnje na JO lo. Za naše gozdarstvo je na-dvse pomemben tudi "Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji«, ki je I. 1945 dal glavno osnovo za ustrezno reäevanje enega najvažnejših problemov našega narodnega gospodarstva, kt se vleče že iz davnine kakor rdeča nit. N-aisproti prejšnjim, v dobi kapitalističnega gospodarstva pri nas izdanimi agramoreformnimi zakoni — .posebno prvem o odvezi zemljiških bremen po revolucijakem letu L84S in drugem iz leta 1951 — pomeni ta zakon doikončno likvidacijo vseh ostankov fevdalnih odiiosov in za ljudstvo pravično rešitev. NaSe delomo ljudstvo je bilo namreč tako ;pri prvi, kakor tudi pri drugi agrarni reformi težko o.^kodovano; deloma s tem, da so fevdalcem oziroma velepoščitnikom ostale velike površine najboljših, kmetijskih in gozdnih zemljišč, največ pa s tem, da je moralo nekoČ po fevdalcih ugrabljeno mu zemljo odkupiti, kar je v veliki .meri pripomoglo k njegovi veliki gospodarski .stisfki. Agrarna reforma v novi Jugoslaviji pa je odpravila zadnje ostanke fevdalnih odnosov in razlastila V5a veleposestva brez odškodnine.^ Za nak slovensko gozdarstvo in kmetijstvo jc pomemben tudi zakon o agrarnih skupnostih, ki je ustvaril osnovo za smotrnejše gospodarjenje s paSniki in gozdovi nekdanjih srenj in drugih skupnosti; dal je tudi spodbudo za načrtno razmejevanje med gozdovi in paSniki oziroma za kategorizacijo vseh zemljišč po njihovi proizvodni sposobnosti. V neposredni zvezi z zakonom o agrarni reformi jc ob istem času izdani »Splošni zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenimi gozdnimi posestvi«, ki pomeni njegovo dopolnilo, kar se tiče razlaščenih gozdov. Po tem zakonu so pripadli gozdovi praviloma državnemu sektorju, le manjše, osamljene parcele se dodelijo lahko nedržavnemu sektorju. S tem je bil poudarjen splošuodružbeni pomen gozdov za njih socializacijo. - Odškodnina pripada le kmetom, ki jz^^uhe presežke nad 45 ha skupne površine; tako je poudarjena r^ilika med delovnim Ijtidstvoiti in bjvšiini izkoriSfcvalci. 2(iO 1 Najvazriejäö prekrctnico v razvoju naSe le&ne industrije pa pomeni zakon o nacionalizaciji zasebni li gospodarskih podjetij iz leta 1946, "V korist države so bili razlaščeni vsi vefji lesni industrijski obrati; s tem je bilo omogočeno vodstvo in načrtno usmerjanje tudi v tej pamogi narodnega gospodarstva. Na podlagi navedenili razlastitvenih zakonov je v Sloveniji površina splošno-družbenih — razmeroma bolje ohranjenih — gozdov narasla doslej na oko!i S/Tf-vseh gozdov; sploŽnodružbena lesna industrija pa zajema nad 80% zmogljivosti vseh lesnih obratov. S temi kajpacitetami lahko splošnodruŽbeni sektor obvladuje vse nase gozdno in lesno gospodarstvo. To dejstvo je bilo nadvse pomembno v prvih letih povojne obnove in pospešene industn-ializacije države, kajti z razmeroma ^majhnimi investicijami v gozdarstvu je bilo mogoče ustvarjati v kratkem času velike prometne vrednosti, pomembne za navadno in razširjeno -reprodukcijo v vseh gospodarskih vejah. S tem jc gozdarstvo mnogo pripomoglo ik hitrejšemu splošnemu razvoju našega narodnega gospodarstva, Vendar pa gozdarstvo v prvem .povojnem obdobju ni bilo deležno vje potrebne skrbi za uspMcn in skladen razvoj, ki bi povsem ustrezala njegovemu pomenu. Zato je maršal Tito v času velikega napora za izvedbo petletnega plana opominjal: "-Goizdarstvo, kot ena najvažnejših .panog našega gostpodarstva, Klasti sedaj v petletnem planu, zahteva, da se mu posveča velika skrb, da se vodi določena gozdarska politika«,^ Po letu 1950, v drugem obdobju našega povojnega razvoja — zjiačilnem p» decentralizaciji in demokratizaciji sploSne uprave ter uvedbi novega gospodarskega sistema, t. j. družbenem samoupravljanju ter upravljanju gospodarskih organizacij po delovnih kolektivih, osamosvojitvi podjetij in sprostitvi objektivnih okonomskih zaikonov — se postopoma uveljavlja tudi novo gledanje na probleme gozdarstva. Splošne teze in smernice, izoblikovane od naŠih političnih in splošno gospodarskih teoretikov ter .praktičnih funkcionarjev, 50 izhodižčc za vrsto daljnosežnih ukrepov na področju gozdnega in lesneiga gospodarstva. Poleg Že omenjenega republiškega zakona o gozdovih iz leta ]953, ki sloni na novih načelih, je v gospodarstvu z gozdovi nadvse važna ustanovitev sklada za obnovo gozdov ileta 1951, uzakonjenega leta 1954. S tem je bila postavljena trdna materialna osnova za obnovo in uspešen razvoj našega gozdnega fonda, katerega r^ajvažnejša elementa, lesna zaloga in prirastek gozdov, sta zdnknila pod polovico normalne višine, pretežno kot posledica nesmotrnosti v dobi fevdalnega in kapitalističnega gospodarstva pri nas, delno pa tudi zaradi prekomerne iarabe v letih obnove in nujne industrializacije nove J-ugoslavije, Tako so ustvarjeni pogoji, da družbena skupnost hitro obnavlja naše glavno narodno proizvajalno sred-stvo, katerega uničevanje pa ni samo ona zakrivila. V zvezi s temi prizadevanji so tudi važni ukrepi na področju lesnega gospodarstva. Javno se je začelo ostro kritizirati raasipno, nesmotrno gospodarstvo z lesom, bolj ali manj značilno za vso dobo administrativnega vodstv.a gospodarstva, ki je vodilo v propadanje gozdov. Številni zakonski .predpisi s področja gozdnega in lesnega gospodarstva ter gospodarski ukrepi v gradbeništvu, rudar-stvu, prometu, domaČi potrošnji in drugod stremijo za tem, da se v naslednjem desetletju doseže iaravnanje med letnim, na najnujnejšo mej-o znizajiim posekom ter prirastkom naših gozdov^ nato pa bi sledilo povečanje le.sjie zaloge in prirastka. Torej ne samo z omejevanjem sečenj in gozdnozaščitnimi predpisi, temveč tudi z raznovrstnimi pospeševalnimi ukrqpi za spJoŠen dvig gospodarstva z gozdom Citirano po Ljudski pravici 194S. Glej tudi Sumarski list 194S str. ]79, in lesom naj bi se dosegel najveSji mogoCi napredek. Ti ukrepi se povsem skladajo 7. načeli o sg o z d a r s .k i d i n a jn i č n i politiki«, ki so se v zadnjem času isoblikovata tudi po ustanovah OZN."* Razvoj in organizacija gozdarske upravne službe V obdabju med obema, svetovnima vojnama so se v Jugoslaviji postopoma izoblikovali organi gozdarske upravne siužbe. N-eposredno pred drugo svetovno vojno je bila v Sloveniji gozdarska služba organizirana takole:® Občeupravne gozdarske zadeve je vodil samostojen Odsek za gozdarstvo banske uprave Dravs'ke banovine v Ljubljani 'kot najvišja instanca na področju gozdarstva v Slovetiiji. V njegovo delovno področje so sodili vsi posli glede izvrševanja za-konskLIi predpisov v vseh gozdovih; raviw tako tudi lovski pravni posli. Občenpravna oblastva prve stopnje so bila v gozdai'sko-policijskih zadevah okraijna glavaretva; po dvem ali trem je bil dodeljen .po en gozdarski referent-inženir, Le-temu pa so bili dodeljeni okrajni gozda-rji kot tehnično po-fmozne moči: imeli so praviloma po en okraj za svoj okoliS. Občine so — od leta 1933 dalje — lahko nameSČale zaprisežene goadne Čuvaje za male gozdove; njih prejemke pa naj bi krili gozdni posestniiki sorazmerno s povräino svojih gozdov, zaradi česar je le malo občin namestilo gozdnega čuvaja. Za hudourniške iposle jc obstajal pri banski upravi poseben sainostojen odsek. Uprava državnih in verskozakladnih gozdov je bila do leta 1940 poverjena Direkciji državnih gozdov v Ljubljani — (Gozdne uprave: Bled, Bohinjska BLstrica, Kostanjevica in Kranjska gora). Tega leta so bili gozdovi oziroma posestva kranjskega verskega zaklada izločeni iz uprave državne gozdne direkcije ter izročeni v last in upravo ljubljanski škofiji, Razlaščeni veleposestniški gozdovi — na osnovi jiakona o likvidaciji agrarne reforme iz leta 1931 — so bili v upravi Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Ljubljani (-gozdne uprave: Kočevje, Straža, Črna in samostojni revirji PleŠiČ—Rogla, Rogatec Ln Krvava peč). Velika zasebna gozdna posestva so imela organizirane svoje lastne gozd-ne uprave, ki so bile pod posebnim javnim nadzorstvom. Opisana organizacija gozdarske službe je bila v narodnoosvobodilni vojni po okupatorjih raoČno razbita. Navedene državne ustanove v Ljubljani so sicer obstajale do konca vojne; podredil si jih je okupator v svoje cilje, toda njihovo delovanje je bilo spričo razbitega Upravnega aparata na terenu zelo omejeno. Na osvobojenem slovenskem ozemlju pa se je ustvarjala nova upravna organiiacija z nalogo, da začasno vodi vso upravno gozdarsko službo, usmerja gospodarstvo z gozdom in lesom tw pripravlja povojno organizacijo na področju gozdarstva. Ob osvoboditvi je bilo ustanovljeno Ministrstvo za gozdarstvo Slovenije kot nosHec oziroma izvrševalec gozdarske politike in organizator proizvodnje na področju gozdnega gospodarstva. Na področju lesnega gospodarstva pa se je ustvaril nekak dualizem ali dvojni tir s tem, da je del lesne industrije — pol finalna, predvsem žagarska industrija — priSel v pristojnost gozdarskega resora, medtem ko je skoraj vsa finalna lesna industrija — mehanična in kemična — pripadla Ministrstvu za industrijo in rudarstvo, Druga značilnost je občasna povezava resora za gozdarstvo z resorom za kmetijstvo. * Glej delo; »Potrošnja, proizvodnja io trgovina z lesom v Evropi« (izdano v sodelovanju FAO in ECE), Ženeva 1953, ^ Glej članek; ing. A. Sivic, »Razvoj in organizacija gozdarske službe v Sloveniji«, Gozdarski vestnik 194Ü, Ti dvojni iiri, značilni bolj aH manj za vse povojno obdobje, so itndl za posledico tnroge težke fprobleroe, ki so neugodno odsevali tako v pogledu organizacije samega gozdnega in Ifcsnega gospodarstva — posebno v prvi razvojni fazi — kakor tudi smotrne, racionalnc izrabe surovinskih virov. V kronolo&kcm ipreglcdu razvoja gozdarske upravne službe sledi Ministrstvu za gozdarstvo že konec leta 1945 Mlinistrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo -— iz razlogov varčevanja; le-to se leta 1948 razformira in (gozdarstvo se združi z Ministrstvom za lesno industrijo ^— ikije bilo leta 1947 L'zloüenio iz MIR — v Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo. Ta povezav-a pa traja le eno leto, kajti spričo vdikth nailoig In težkih problemov na obeh (področjih dejavnosti se leta 1949 ta resor razdeli v posebno Ministrstvo za gozdarstvo in posebno Ministrstvo za 1 eis no industrijo. V zvezi s spremembo nagega upravnega in gospodarskega sistema po letu 1950, ko odpadejo ministrstva'kot organi uprave in AOR za gospodarstvo, pride do prehoidne oblike »svetov«; gozdarstvo pripade v Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, lesna industrija pa v Svet za industrijo. Po ukinitvi teh svetov leta 1953 se združita obe dejavnosti — gozdarstvo in icsna industrija — v zmanjšanem oibsegu v Drž. sekretariatu za gospodarstvo. Naslednje leto —- 1954 — pa se pokaže nujna potreba po močnejii upravni enoti na področju gozdarstva in pride tako do ustanovitve republiške Uprave za gozdarstvo pri IzvrSnem svetu Ljudske skupščine LR S, Tako se je v 10 letih izoblikovala v Sloveniji organizacija gozdarsike upravne stuibe v vrhovni instanci, ki ustreza sedanjemu stanju družbeno-.političnega razvoja. V srednji instanci je bilo najmanj sprememb. Pri okrožnih oziroma okrajnih ljudskih odborih so obstajaJi referati ,za gozdarstvo vse do lani, ko so bile Formirane posebne uprave za gozdarstvo pri OL O, V tej zvezi omenjam tudi ustanovitev posebnih Sekcij za pogozdovanje Krasa, ki v povojnem času sistematično in učinkovito rešujejo najoge nekdanjih Komisij za pogozdovanje Krasa. V najnižji instanci, pri občinskih ljudskih odborih, doslej ni bilo posebnega strokovnega gozdarskega organa. Pri novi občini — komuni — pa ga bo treba prej ali slej ustvariti, saj se nanjo prenaša težišče dejavnosti v neposrednem ufpravljanju gospodarstva. Obseg tega članka ne dopušča podrobnejSega prikaza in analize razvoja gozdars'ke upravne službe v minulem desetletju. Na splošno laliko rečemo, da je tudi za področje gozdarstva v njegovi prvi polovici — imenovano tudi razdobje administrativnega socializma — značilno sprepletanje elementov stare, odmirajoče ekonomike z nastopajočo novo socialistično ekonomiko, katere obrise sta nakazala Marx in Engels. Mnogo politično-ekonomski h ukrepov pomeni zaitegadelj le v najrazličnejših oblikah nastajajoče težnje, da se uresničijo ta načela. Za drugo polovico desetletja pa je značilno dosledno uvajanje novih oblik in načinov, ki bolj ustrezajo tem načelom in naSim posebnim pogojem graditve socializma. Slabe stra,ni pogostih sprememb so bile n.a področju gosd.arslva bolj občutne kot v drugih panogaii naäega narodnega gospodarstva; gozdarstvo ima namreč zaradi svojih posebnih proizvodnih pogojev več elementov konservativnosti kakor druge gospodarske panoge in je zato teže sledilo zelo dinamičnemu razvoju. Organizacijske oblike gozdnega in lesnega gospodarstva V stari Jugoslaviji je organizacija gozdnega in lesnega gospodarstva državnega oziroma javnopravnega sektorja temeljila na načelih, ki so imela v precejšnji meri obeležje državnega kapitaJizma — podobno kot v drugih panogah narodnega gospodarstva, OvgaJiizacljske oblike gospodarskih organizinov tega sektorja so sc boJj ali inaiij razlikovale od organizacijskih oblik zasebnog-a sektorja, sloncfih na privatno-kapitalLstionili nacclüi. V Sloveniji je bilo le malo gozdov v lasti države in samoupravnih teles (niti 2%). Med državne lesne obrate je sodilfl le nekaj žag, a ie te niso 'obratovale v kastni režiji, temveč so jih oddajali v najem industiiakem in trgovcem. Med okupacijo so bile te gozdnogospodarske organizacije, kakor tudi gospodarske olgajlizadje privatnih gozdnih vclcposestev, v veliki meiri razbite. Za vodstvo gospodarstva na osvobojenem ozemlju je bila leta !94-t (na Črnomeljskcm ^boru) osnovana pri SNOS »Komisija za upravo narodne ininvine«, ki je začasno, do osvoboditve, gospodarila z državno in razlaščeno posestjo {go.zdno, kmetijsko ter industrijsko). Po osvoboditvi so pristojni resori prevzeli tedanjo in z ra.zla-stitvami narasla splošno družbeno imovino v svojo upravo ter gospodarili z njo kot administra.tivno-upravna vodstva (AOR). V Ministrstvu za gozdarstvo je bilo leta 1945 ustanorijeno podjetje "Les«, ki je prevzdo skoraj vse državric in razlaščene gozdove ter z njimi bolj aJi manj povezane lesne obrate (polfinalno Jesno industrijo) in jih gospodarsko organiziralo. V prvem letu svojega obstnja je formiralo 22 gozdnih uprav — s pripadajočimi lesnimi obrati vred. Potem ko je leta J946 izšel »Splošni zaJton o državnih gospodarskih podjetjih«, jc bil »Les« irazformiran in državne gozdove jt: bilo ustanovljenih 6 gozdnih goispodarstev (GG) kot podjetij za gozdno proizvodnjo. Njihov AOR je bila »Uprava .gozdnih gospodarstev«, ki je biJa osnovana v MGK. V MIR pa je bila osnovama »Uprava lasn^ industrije« kot AOR iza 11 republiških lesnoindustrijskih podjetij (LIP) in samostojnih obratov, S ten je bila izvedena ločitev gozdne proizvodnje od lesne predelave, ki je ostala — z malimi -izjemami® — vse do danes. Izkoriščanje gozdov se je nekaj časa delilo na obe veji, dokler ni končno pripadlo gozdnim gospodarstvom. V nadaljnjem razvoju &o se AOR spremenili iz itp-rav v glavne oziroma generalne direkcijc bolj ali manj podobnih organizacijskih oblik v ustreznih mini-strstrvih oziroma svetih. V drugem obdobju, potem ko je leta 1950 izšel »Temeljni zakon o gospodarjenju z dr^vnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih«, so postala podjetja samostojna. Razvila so se v prava socialistifna podjetja — kater i fi organizacijska oblika je bila bolj ali manj utrjena z zakonskimi predpisi — v skladu z novimi socialno-ekonomskimi načeli. Podjetja po posameznih stiokah so se začela na prostovoljni podlagi združevati zaradi določenih skupnih gospodarskih interesov. Gozdna gos-podarstva so sc povezala v Zvezo gozdnih gospodarstev, lesnoindustrijska pa v Strokovno ziiruzcnje lesnoindustrijskih podjetij LR S. Po ustanovitvi gosipodarskih zbornic kot posebnih družbenih gospodarskih organizacij se padjetja in linasnčno sajno-stojni zavodi s področja gozdnega in lesnega gospodarstva laliko ustrazno vključijo v zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo (sekcija za gozdarstvo), v zbornico za trgovino {lasni odsek) ali pa v Zvezno industrijsko zbornico (sekcija za les) — semkaj samo lesnoindustrijska podjetja. Prizadevanje gor.darjcv in lesarjev,' da se osnuje skupna zbornica za gozdno in 'lesno gospodarstvo LR S, žaJ, niso uspda. ® Kmetijfku-goüdarsko posestvo KoEcvje in fakultetoo posestvo »Silva«, ki imata v svojem sestavu tudi žagarske obrate. ' Glej članek^ Seviiik, »Gospodarske zbornice, pomembne družbene gospodarske organizacije«, Goüdarski vestnik 1953. Na gozdarskem konj^resu v Ohridu v oktiobru 19,54 pa so pviSlc te težnje do izraza v zveznem merilu kot eden izmed sklepov, saj je jasno, da sta gozdno In küno gospodarstvo med seboj organsko 5e bolj povezana kot sta gosdno in kmetijsko oospodsTstvo. Število podjetij sploŠnodvužbcnega iscktorja s področja gO'zdnega in lesnega gospodarstva sc je v teku 10 let znatno spreminjalo. Dandanes obstaja v gozdarski stroki: 13 gozdnih gospodarstev, fakultetno goadno in ksno gospodarstvo uSilva«. i>Kmetljsiko-gozdarsko .posestvo Kocevjc«, posebno g-^i^darsko .podjetje -»Silvaprodukt« in "Gozdne drevesnice in semenarne MengeS«; v lesni stroki pa: 40 podjetij za polfinalno lin finalno mehansko predelavo lesa in 11 podjetij za Jcemijsko presnovo lesa. Vse te gospodarske organizacije Imajo obliko podjetij. Nekatere težaje, da gozdna gospodarstva v LRS prevzamej.o organizacijsko obliko ustanov s samostojnim finansiretnjem — finančno samostojnih zavodov — podobno kot v drugih ljudskih republikah, niso bile dovolj -osnovane sprito dejstva, da .zajemajo naäa gozdna gospodarstva poleg dejavnosti gojenja in varstva gozdov (panoge 311, 312} tudi izkoriščanje gozdov (panoga 313), medtem ko ga v -o-stalih ljudskih republikah ne vkljuiJuje-jo in Kategadeij nimajo toliko značaja podjetij. Razdelitev delovnega področja gozdnih gospodarstev ter oktajnih uprav za gozdarstvo na področju gospodarstva, to je deiilev funkcij upravljanja od funkcij gospodarjenja, zadeva na določene organizacijske tdSkočc, ki še niso povsem premagane. Spričo nujnosti, da se kapacitete lesnih obratov vskladijo 2 razipoložljivimi suiovinS'kiTni viri, ter težnjo po integralni izrabi le-tch, sc nadalje znižuje Število lesnih obratov oziroma podjetij in izvaja -ktmcemtracija v manj Se kombinate. Pri tem nastajajo težki problemi socialno-ekonomske narave (i smo sklepati, da bodo z>goraj opisani miselni tokovi po^iftivno •vplivali na .pravilno gledanje na ipomcn In vlogo gozdov v svetovnem gospadajslvu in po posameznih deželah. Verjetno se bo p^vrlina gozdov v civiliziranih deielah sča«oma povečala — «pomnimo se na obSirna po'gotdovanja islaborodnih kmetijskih zetnljiSE in snovanje gozdnih ^aSeitnih pasov ogromnega obsega v SZ, 2DA in druj^od — in ^goadnt fondi sc bodo zviSali tudi v pogledu lesne zaloge do oiplimal' nega stanja. Kot naravno proizvajalno sredstvo bodo glavni nosilec produkcije organ t vari, ki zahteva le malo človeškega dela. Pcnleg tega pa bodo razne druge koristi od gozdov pomembne tudi v nadalje, nekatere verjetno Se pomembnejše kot so sedaj. Nove razvojne smeri našega gozdarstva V stari Jugoslaviji je bilo načrtno goispodarstvo z gozdovi predpisano le za javnopravno in veliJto gozdno posest. V Sloveniji je bilo tako zajetih le okoli 20% njene celotne gosdnc povrSine, za katero so bili povečini izdelani gospodarski elaborati in programi (ki pa so prišli irtcd okupacijo v velik nered, kolikor niso bili sploh uničeni). Za pretežno večino slovenskih gozdov torej ni bilo uvedeno sodobno smotrno strokovno gospodarstvo. Nasproti temu kapitalističnemu parcialnemu načrtovanju pa je bilo v novi Jugoslaviji uvedeno kompleksno načrtovanje v gozdnem in lesnem gospodarstvu, y skladu s socialističnim planskim gospodarstvom. Ce na kratko premotrimo nekatere osnovne, glavne elemente našega gozdnega in lesnega gospodarstva po stanju konec desetletja, .se nam pokaže naslednja podoba; Površina gozdov znaša po tiajnovejSih podatkih ok. 459^; predvidoma sc bo še nekoliko povečajla, ker bo verjetno več slaborodnih kmetijskih zemljišč pogozdenih kakor pa gozdov na relativnih goadnih tlcJi izikrčcnih. To zadaja nove naloge g-lede obnove gozdov. Lesna zaloga naŠih gozdov je padla žc pod polovico; z njo vred se je znižal prirastek, saj je velik del gozdnih zemljišč izven produkcije. Postali -jmo leisinodeficitna dežela, kar UiStvarja izredne težkočc v naŠi ekonomiki. Lesna zal^)ga bo po sili raanicr še nadalje padala — dokler ne bomo uravnovesili lesnega prirastka s sečnjo —, kar terja nujne in ostre likrepe glede štednje in racionalnega izkoriščanja gozdov. Struktura Jesne zaloge je v pogledu drevesnih vrst — 56% iglavcev in 44% Jistavcev — še dokaj ugodna; neugodna pa je glede razmerja debelinskih razredov, kakor kaäc to naslednja primerjava; Debelinski razredi Normalno razmerje bi bilo Dejansko razmerje Je bilo po inventarlzaciji I9t7 1 1951 1—20 cm 15% 35% 36% 21—40 cm 50% ,50,5% 52,6% 41 in več 35% 14,5% ii.m Zniževanje lesne zaloge kakor tudi neugodna struktura debclinsikth razredov je nujno terjala preusmeritev naše lesne industrije. Ta je kazala leta 1947, ob začetku petletke, nasledmjo padobo; Žagarska [polfinalna) mehanska predalava lesa 74% Finalna mehanska predelava lesa....... , . , , 17% Kemijska predelava lesa............... 2e groba analiza predočenega stanja nakazuje nujnost .pi casmeritve naSe lesne industrije v finalno, predvsem v kemijsko predelavo. Petletni plan, ki je glede lesne iiidustrije predvideval zniža^ije žagarske industrije pod pol-ovico in porast finalne mehanske in kemijske ipredclave, se po sili razmer ni mogel izvesti, kakor se ni mogel v pogledu 'iBkorišJaiija gozdov, ko se je morala se6]ja kljub predvidenemu znižanju celo povefati. Ob koncu desetletja 50 bi'li zato tembolj nujni nagli im ostri ukrepi v našem goadnem in lesnem gospodarstvu, Pospešeno preusmerjanje na^e lesne industrije, Mumiranje žag«, ustvarjanje kombinatov x žagarskimi in raznovrstnimi obrati finaJne predelovalne Industrije naj privedejo čimprej do integralnega izkoriščanja lesne surovine in do večje uporabne vrednosti lesnih proizvodov, V tem cilju so bili že doseženi pomembni ukrepi iz nadomeistilom lesa v raznih vejah potroSnje; v energetskem gospodarstvu s premogom, plinom in elektriko; v gradbeništvu z opeko, betonom in železnimi k^mstrukcijami, v rudarstvu predv.sem z jeklenim prenosnim podporjem itd. Načrtno se znižuje število presežnih lesnih obratov, racionalizirajo se .preostali, gradnja novili kapaeitet pa temelji na podrobnih gospodanskih računih. Uvaja se mcha-irizacija pri gozdnih delih in v transportu lesa oziroma povsod, kjer so za to dani pogoji. Spričo teižkih pogojev deJa v gozdni proizvodnji -se povečuje skrb za stalne gozdne delavce. V vseh dejavrnostih se iščejo nove delovne metode in sodobna organizacija dela, s ciljem, da se doseže optimalna proizvodnost ob upoštevanju i)humanega faktorja«. Ta prizadevanja zadevajo na težke probleme materialne, socialno-politične in ekonomske narave, ki se bolj aJi mamj uspeSrvo premagujejo. Vedno bolj prihaja do 'sploSne zavesti nujnost, da se (zajame v na,črtno gospodarstvo kompleksno vse drevje ne le v gozdu, temveč tudi izven njega; da se strokovnjaSko krojijo iz njega najustreznejši sortimenti; da se pospešuje obnova .gozdov — posebno na Krasu — in gojenje hitrorastočih drevesnih vrst ikjerkoli to dopuSČajo naravni pogoji; da se načrtno zgrajujejo gozdna prometna sredstva ne glede na lasni št vo gozdov; da se spričo naraščajočega pomena našega vodnega gospodarst-va — Slovenija ima 22% vseh izkoristljivih vodnih sil države — pojačajo zagrajevanja v hudourniških območjih naših vodotokov; da se s pravilnim razmejevanjem med gozdnimi in kmetijskiini povr.šinami omogoči racionalnejša izraba zemljiSč; da se spričo razdrobljenosti privatne gozdne posesti in s tem zvezanih težav .glede načrtovanja in smotrnega gospodarstva v tem lastninskem sektorju pospešuje zadjužniStvo in uvajajo ukrepi za strokovno upravljanje gozdov; da se ULstrezno uravnavajo cene lesa kot važen ins-trument gozdnogospodarske politike. Vse to v cilju, da sedanja pasivnost naše lesne ibilance čimprej preneha in postanemo zopet lesno suficitna dežela, za kar imamo bistvene naravne pogoje. Najvidnejši odraz uspešnega uveljavljanja novih isrocrnic pa sta repubJiSkj zakon o .gozdnem skladu in zvezni zakon o s^kladu za pospeševanje industrije, ki bo imel brez dvoma velik pomen tudi za napredek v naši lesni industriji. Glavno pa je preusmeritev ljudske miselnosti, da v bodoče t, pravilneje gleda na gozdove kot na trajen vir najvaŽnejSe domače surovine in mnogih drugih dobrin ter koristi, da je treba z vsemi »silami obnoviti in povečati proizvajalno siposobnost goadov v blagor sedanjih in poznejših rudov. Sklep Retrospektivni pogled na minulo desetletje, spIoŠem prerez skozi glavne dejavnosti, kratka analiza občasnega stanja, poudarek glavnih momentov, ki so vplivali na razvoj in prikaz važnejših dosežkov, so pokazali, da je gozdarstvo veliko prispevalo k uspešnemu razvoju našega narodnega gospodarstva in s tem k napredku Hi vseh področjih družbenega uveljavljanja. Za uspeSen nadaljnji razvoj našega i;oz-darstva so izobliko^vane glavne idejne osnove in splošne ismernice, v skladu z inednaTodnimi nadeli so zajrtane nove poti. NaJi politični ekonomi oziroma politični tn gospodarski voditelji kažejo vekar je predstavljalo 69% izkoriščenost gozdnega zemljiSča {v tem primeru je iakoriščenost gozdnega zemljišča razmerje med .stvarno lesno gmoto na hoktar In normajlno gmoto, ki naj bo vsaj 250 m®). V teku 1950. in 1951. leta smo izvršili novo inventarizacijo gozdov. Metode, ki smo jih pri tem uporabljali, so bile zriatno boljše od onih iz leta 1947. Zato je bilo pričakovati, da bomo dobili reabie podatke o stanju na^ih gozdov. Toda to pričalcovanje se žal ni izpolnilo. Po podatkih te inventarizacije je bilo stanje naših go®dov Ic mnogo slabše. Odločujoče so bile zlasti ugotovitve, iki ijih predoču-jejo podatki v razpredelnici. Podatki v 4. koloni so bili izračunani kta 195! ob sestavi prvega osnutka perspektivnega plana ^sečnje gozdov; dobljeni so ^ dedukcijo podatkov inventarizacije 1947 In šefinje v obdobju 1947/51. Ti podatki so zanimivi predvsem zato, ker je dala invervtarizacija iz leta 195! neprimerno slabšo sliko kot so omenjeni analitični podatki. Zaloge oaj bi bile Sc za okrog 7 mil. m® nižje, prirastek pa za okrog 200.000 m* manjši. Se pravi, da anaSa :zaloga na 1 ha namesto 11! m' samo 101 m.^ in da je bila izikoriščenost gozdnega zemljišča namesto 44% sam» 40%. Pri tem naj bi se zmanjSaJa zaloga na I ha v zasebnih gozdovih calo na 86 m^, kar ustreza samo 34% iafkoriSčenosti gozdnega zenrtljiSča, v gozdovih SLP pa na 135 m® s 53% izko- Primerjava dvovrstnih podatkov o naših gozdovih Nakazovalec Enota mere 1.1. 1947 po inven-jtartzaciji 1, r. 1952 po persp, planu po inventar. 4 : 3 5 : 3 1 2 3 4 5 6 7 zalotge v go«du mil, iD^ ni 94 87 85 78 prirastek 1000 27H 2294 2115 85 78 na 1 ha: zaloga 133 1)1 101 83 76 prirastek S,2R 2,75 2,41 84 74 liičenostjo. Iz tega bi sledilo, da je bik inventarizacija iz leta 1947 preoptinii-stična. Zelo neugodna je bila tudi ponovna trditev, da znaäa podeželska potrošnja lesa 2,800.000 m^* etatnc lesne gmote namesto največ 2,300.000 m^, kot je ocenila za verjetrvo ioniisija, ki je sestavila omenjeni perspektivni plan. Ce je bila ta inventarizacija pravilna, bi torej morali pod istimi predpostavkami zmanjšati sečnjo .in potrošnjo lesa za uravnovešenje sečnje s prirastkom še iza okrog 500.000 m'' lesne gmote ve£, kot smo računali. Te ugotovitve, zlasti pa zadnja, so bile naravnost porazne, V primeru, £e bi bila ta inven-tarizacija pravilna, bi morali deloma dcmontiiati obstoječo industrijo predelave lesa, v najboljšem primeru pa ne bi smeli povečavati obsega te predelave. 2e itak težke naloige glede zmanjšanja potrošnje drv pa so postale s tem dodatnim zmanjšanjem skoraj neizvedljive, (Ugotovitve iz revizije perspektivnega plana sečnje gozdov LRS — Zavod iza gospodarsko planiranje LRS 1952.) Zato ni čudno, da se je takoj po cxbjavi le inventarizacije pojavil dvom v realnost njenih podatkov. Ko danes analiziramo to obdobje, lahko trdimo, da je prav «ta inventarizacija, ■čeprav pomanjkljiva in nezanesljiva, vendar veliko prispevaJa k napredku gozdarstva v Sloveniji: borba gozdarstva za iskanje resnice se je podvojila in poglobila. Po letu 1951 je bilo storjenih za utrditev gozdarstva veliko ukrepov, ne samo v goz^darstvu, temveč na področju narodnega gospodarstva na splošno. Od številnih posegov na tem področju želim omeaiti samo nekatere najvažnejše, ki so neposredno povezani z gozdarstvom. Brez dvoma moramo med najvažnejše uvrstiti odločno zmanjšanje sečnje gozdov za druSbeni plan po 1. 5951; to je bilo takrat za narodno gospodarstvo tudi eden izmed najtežjih ukrepov. Ce primerjamo to sečnjo z letom 1951 i{195l = 100), se je sečnja po tem letu z-manjŠevala takole; 1947 ! 1949 I9S1 1947 51 1952 1953 1954 FLRJ 88 147 100 116 107 85 80 LRS 136 186 100 142 86 71 70 j LRS/FLRJ 32 26 21 25 17 17 18 Vidimo, da se je sečnja zmanjševala tudi v povprečju Jugoslavije, pri tem pa najbolj v Sloveniji, To je popolnoma upravičeno in pravilno glede na to, da so gozdovi Slovenije v letih 1947/51 prispevali za &bnovo in indus+rialisacijo države od vseJi gozdov v Jugoslaviji največji delež. To vidimo iz Baslednjih podatkov: Od skupne zaloge v gozdovih FLRJ znaša zaloga gozdov LRS sama 14,1%; v obdobju 1947/51 pa smo posekali od sicupne sečnje FLRJ okrog 19,3%. Po 1 ha smo v tem obd&bju posekali v Sloveniji oJtoli 6,2Tnl to je 200% prirastka, medtem ko je znašala v povprečju Jugoslavije sečnja 3,7 m''' na 1 tia, oziroma 128% od prirastka (intenzivno sečnjo igozdov v Slovejiiji v tem obdobju v zvaznem menlu opravičujejo z naslednjimi objektlvoimi razlogi: velilcc sečnje na sploäno m pa razmeroma najboljša transportna dostopnost slovenskih gozdov, ki so glede na to mogli sprejeti večje zadolžitve),* V nasprotju z zmanjSajijem sečnje pa se je zelo povečal obseg gojitve gozdov in gradnje gozdnih cest, ki so osnova za napredno gojitev in izkoriščanje gozdov. Ne glede na to, ali so podatki inventarlzacije pravilni ali ne, so se pričeli vse bolj uveljavljati ukrepi za štednjo in nadomeščanje lesa. V tem pogledu je bil dosežen takorekoč preokret. Največ so k temu prispevale nove cene lesa. Do leta 1951. t. j. v obdobju administrativnega gospodarstva smo imeli sistem »t-alnih cen lesa, medtem ]co so se ostale cene spreminjale. Iz analize »Cene kmetijsikih proizvodov v povojnih Jetih lin položaj kmetijskega proizvajalca v blagovni izmenjavi« (dr. Silva Kxel, Ekonomska revija 1952) vidimo, da so se cene kmetijskih proizvodov v IcUh 1938/51, če označimo cwne iz leta 1938 s 100%, povečale na 1255, cene blaga, tri ga kmetovalec kupuje, na 1141, medtem ko so se cene lesa povečale samo na 300%. Pri tem je značilno, da se cene lesa v lelih 1947/51 sploh niso spreminjale, medtem ko so se cene ostalega blaga polagoma dvigale. Ker so bile cene gozdnih sortimcntov tako nizke, da niso krtle niti proizvodnih stroSkov (privatnikom je bilo treba stroJke regresirati, v državnem sektorju pa kriti izgubo iz proračuna), se je kot skrajna posledica teh cen začelo uveljavljati mišljenje, da je gozdno gospodarstvo naS'ploh pasivna gospodarska veja. Kakšna ironija nasproti objektivni vlogri tega gospodarstva danes in v preteklosti! Kako neprirodno nizko so bile določene cene lesa v tem obdobju, se vidi najbolj iz poleta, oziroma povečanja, ki so ga dosegle leta 1952, t. j. po sprostitvi ekonomskega sistema. To vidimo iz indeksov v razpredelnici. 1917 Nakazovalcc 1938 1951 19.=i2 19,53 1954 1955 1938 je 1,— 1 3.0 20,0 30,0 35,0 38,0 i9-!7/5i je 1.— ! 6,7 10,1 11,8 13.1 1952 je 1,— 1.0 1,5 1.8 2,0 Današnje cene lesa so se torej glede na predvojne povečale za okrog ^0-krat, glede na administrativne v letih 1947 do 1951 üa 13-krat in glede na prvotne ekonomske v letu 1952 za 2-pov za poboljšan je prirastka. Zboljšanje pogojev gozdne produkcije se ne da doseči le s splošnimi predpisi, temveč so potrebni neSteti podrobni gospodarski ukrepi, posegi v sestoje, ki sc ne dajo Sabloniziratl. Že veČ kot tpol «tol-etja je minilo, odkar se je začela pojaivljati čedalje bolj ostra opozicija :proti preti ranemu vplivu taiksacije in v korist gojitve gozdov, V zveai s tem st je področje taksacije postopoma zoževalo. Predpisi ureditvenih elaboratov so v mnogih ozirih postali bolj okvirni in realni. Niso laksacijski «Icmenti pridobljeni z okidarno metodo, ker druge metode zaradi časovne stiske niso prišle v poštev. Vkljub pomanjkljivostim, ki so bile nujna [poisledica naglicc, s katero se je delalo, je elaborat, o inventarizaciji gozdov 1946/47 dal tolikSen pregled o našem go^dnom bogastvu in siromaštvu, kot ga Slovenci tako temeljitega Se nikdar nismo i.m^H, Ta elaborat je zajel vse di-Hvne in ne-driSavne goadove, a kat osnovne enote so upoštevana gozdnogospodarska obmofja, katerih meje se od tedaj ni^so veE menjale, Taikih obmofiij je v bR Sloveniji 17 in oibsegajo zaokroženo ekonomsko teritorialne enote, meje med njimii pa so po pravilu razvodnice večjih rečnih sistemov. Takoj po dovrSeni inven-tarizaciji se je leta 194S začelo z definitivnim urejanjem ig-o-zdciv. V delo so vzeta tri območja: Triglavsko. Ribniško in Kočevsko v skupni povrjini ok. 117.000 ha gozdov. Taksacijskc demente so ugotavljali v glavnem s pomočjo primerjalnih krogov, ki so jih polagali po naprej določenem načrtu, tako da so -zajeli okrog skupne površine. MlajSt In slabo zaraščeni sestoji so se it natprej le okulamo ocenjevali. Do konca oktobra so iaksacij&ke ■terenske sekcije v glavnem dovršile svoj program, 'toda ko bi morale začeti z obdelavo na terenu obranega materiala, so bili vsi taksatorji odpoklicani na drugo dollnost, postali so inštruktorji ipri odkazovanju drevja, ker jc slabo izobraženi nixji strokovni kader delal velike napake. V letu 1949 je bila večina taksatorjev ■dodeljena oblastnim ljudskim odborom ter so se nekateri dofinitivno ločili od baksacije. Na novo se je začelo z delom v Koroäkem gozdnogospodarskem območju in na Krasu, .toda na terenu je delalo le nekaj strokovnjakov. Leta 1950 je postalo it, vsakomur jaisno, da je vsa «lužiba urejanja gtuwJov zapadla v težko krizo. Sploh so bila leta od 194S do 1951 obdobje težkega, toda neus-pcinega dela. Vse sile so bile tedaj skoneen tri rane na eksploatacijo gozdov, strokovni kader je bil maloštevilen in Šibak, Strokovnjake so premeSČali z enega posla na drugega, kot je zahteval trenutek. Potem ko so sekcije ugotovile «-tanje gozdo'v za določeni datum, so frontne brigade sekale gozdove, toda pri teun evldeDca izkoriSčejiih lesnih mas ni bila zadostno organizirajia. Razen tega tudi nt .bilo ljudi, ki bi obdelali terenske podatk-c. Posamezniki so se mučili, da bi iz .zbran&ga, toda deloma že zastarelega materiala sestavili uporabne urodvtvene elaborate, toda Co jim je le deloma uspelo. Leta ISal je bila izvršena druga splošna invemtarizacija vseh gozdov: njen namen je bil omogočiti bilajico goadnoga in lesnega gospodarstva v letih 1947—1951. To nalogo je inventarizacija izvršila, ipokazala je vso kritičnost položaja, ki je nastal zaradi preveč intenzivnega izkoriščanja gozdov. Ta inventarizacija pa je tudi pokazala, da je že skrajni čas pristopiti k solidnemu delu urejanja gozdov. Da bi se ustvarili Čim ugodneijŠi pogoji za definitivno ureditev gozdov, je bila izvršena decentralizacija urejevalne službe. Do tedaj je bila ta služba organizirana v republiški upravi ^a urejanje -gozdov, leta 1951 pa so to upravo likvidirali in osnovali sekcije za urejanje gozdov pri gozdnih gospodarstvih, skupno S sekcij, Leta 1952 smo načeli z tarejevalnimi deli pad novimi, bistveno -ugodnejšimi pogoji. Sečnje v gozdovih so se zabele zmartjSevati, organizacija gozdarske službe ia državne gozdove v okviru gozdnih gospodarstev je naglo napredovala, ta>ksa-cija se je približaJla terenu, hitro si je priborila znaten ugled in s tem tudi občutno podporo vseh strokovnih tn o.blastnih oiganov. Metode ugotavljanja lesne zaloge Ln osi ali h elementov so se skokoma zboljševale. Oku lame cenitve so bile reducirane na skrajni minimum. Tudi metoda primerjalnih krogov je v g.lavncm ■opuščena in v največji meri se uporablja polna klupacija. Prirasteic smo začeli ugotavljati a pomočjo poskusnih vrtanj. Čeravno še ne v zadostnem obsegu. Teren-.ski podatki ne ostajajo neizkorilčeni, temveč se vključujejo v ureditvene elaborate, ki se sestavljajo na temelju navodil, pri katerih so uporabljena izkustva iz predvojnih in povojnih let. Do konca leta 1954 so tili izdelani ali so bili v izdelavi uretditveni elaborati za ok, 175.000 ha gozdov, od tega 150.000 ha državnih in 25.000 ha kmečkih. Mislim, da sodi med najvažnejše uspehe povojne takisacijc to, da smo rešili tehnično in organizacijsko problematiko urejanja kmečkih, gozdov, katerih je v LRS nekaj manj kot Do L junija i 955 je bilo predloženo Upravi za gozdarstv-o LRS na odobritev 9 elaboratov ^a državne gozdove v površini . 35.773 ha 2 elaborata za kmečke gozdove v .površini .... 4.940 ha Skupaj . . 40.713 ha Elaborati za okrog 130.000 ha gozdov so Še v izdelavi, znaten del je skoraj ;že popolnoma dorršon. Potemtakem smo v treh letih presegli obseg urejenih gozdov pred vojno. Zajeli smo skoraj vse glavne gozdne komplekse SLP, glede nedržavnih smo pa šele na začetku. Po letnih bilancah je za urejanje gozdov v letih 1952—1954 porabljeno okroglo 138 milijonov dinarjev, ali okrog 800 din na 1 ha. Pripomniti je treba, da ta povprečja niso popolnoma pravilni indikatorji, ker so v teh številkah .zajeta tudi plačila za akumulacijo in amortizacijo, terenska in upravna režija ter dobiček; ti zneski se po posameznih delovnih enotah zelo razlikujejo. IV, Po čem Bc sedanja taksadja v Sloveniji razlikuje od prejšnjih? 1. Spiememba pravne osnove in družbene vloge Po sedanjih predpisih in načelih obvezmost urejanja gozdov ni omejena le na posamezne posestne kategorije, kot je bila pred vojno, temveč je splošna. Z enako pozornostjo in natančnostjo se urejajo gozdovi SLP kakor tudi zadružni ali kmečki .gozdovi. Osnovna io hkrati tudi edina enota za urejanje gozdov je biJa pred vojno individualna gozdna posest, juridiČne ali fizične osebe. Tudi dandanes je taka posest izhodišče za vsa ureditvena dela. Pri kmeokih gozdovih gremo Še bolj v podrobnosti in obravnavamo posamezno parcelo kot enoto. Vendar z izdelavo ureditvenega elaborata za posamezno posestvo po današnjih načelih ureditveno delo še ni končano. Ko bodo sestavljeni vsi podrobni elaborati za gozdove določenega gozdnogospodarskega območja, se bo začelo s sestavo elaborata višje stopnje. Ta bo- povzel osnovne podatke iz podrobnih elaboratov, jih primerjal na isti ravni in jih podrobno analiziral s talcsacijskih, gojidnogojitvenih in go- spodarsklh vidikov, s sta.liSČa Sir-oke in industrijske potrošnje itd., ter bo iz teli ugotovitev izvajal konine zaključke. Dol&fen bo skupni etat vseh gozdov za območje, skiijMie ikvote za gojitvena d da ter za Izgradnjo uravnovešenega sistema gozdno.prometne mreže. V zvezi s tem bodo izvedene potrebne rektifikacijc in korekture v posameznih osnovnih ureditvenih elaboratih. Najviäja stopnja ureditvenega elaborata bo načrt razvoja gozdnega in lesnega ■gospodarst-va republike za določeno razdobje. TaJc elaborat poitemtakejn ne bo Ic splo^a direktiva za usmerjanje gozdarstva, teinveč bo to hkrati tudi povzetek iz številnih, do vseh podrobnosti izdelanih elaboratov, Ii itega se vidi, da ima urejanje gozdov nalogo usmerjati gospodarstvo v vsakem posameznem gozdnem predelu, hkrati pa je najvažnejši instrument družbene gozdnogospodarske politike, 2, Razlike v tehniki urejanja gozdov Prva zahteva, ki jo ipostavljamo glede tehnike dela, je ta, da n a'j bo čimbolj preprosta. Preprostost tukaj ne pomeni, da se odrekaino 'natančnosti in sodobni strokovni viSini, tcmvoč je načeto dela, ki. naj omogoJfi izvedbo ureditvenih del v «ajširšem obsegu in s >kadri, s katerimi lahko računamo. Ne zahtevamo in ne računamo z nikakimi izrednimi individualnimi sposobnostmi taksatorjev, tehnikov in delavcev, temveč jemljemo ljudi takSne, kot so. Eno težko zahtevo pa moramo postaviti brezkoimpromisno, to je vestnost in zanesljivost pri deiu. Pri preprostih delovnih metodah je VipraSajvje delavne morale važnejše od znanja. Zaradi tega ne uporabljamo metod primerjalnih prog in drugih primerjalnih povrlin, ne bavimo sc z redukcijo površin na skupno boniteto, rakuna etata v enodobnih gozdovih ne Jtompliciramo z izraiunavanjem površine pomladnega razreda ibd. Vse tisto, kar ne more bistveno vplivati na natančnost dela aH pa izvira iz zastajolih ■koncepcij, zavračamo. Na drugi strani skuSamo v naš sistem dela vkljtičid vse napredne načine dela, ki so sc že v praksi obnesli, »amesto da za vsako gojitveno obliko ustvarimo posebne gospadar&kc enote, delimo enoto na obratovalne razrede, kakor je bilo vpeljano pri taksaciji državnih gozdov v Sloveniji. Ka ta način laJiko najamemo v en elaiborat vse gozdove določenega teritorija: sestavljamo en tekstni del, eno ■karto s tekočimi oznakami, en izkaz površin. Za pcebiralne gozdove smo sprejeli načela kontrolne metode, toda pri tem srno koristno uporabljali izkustva postojnske in Pogačnikove metode. Ker so se te metode na naših tleh izvajale več kot 40 let, ne jnore biti dvoma o tem, ali so praktično izvedljive ali ne. Pri tem smo jih izpopolnili na temelju švicarskih izkustev. To velja zlasti za tako imenovane »kontrole v stoječem«, da namreč prirastek izračunamo kot diferenco dveh lesnih zalog v stoječem stanju. Ena od glavnih nalog urejanja gozdov je, da dobimo čimbolj natančen pregled o prirastni zmogljivosti naših gozdov. Dandanes ustvarjamo temelje, da bo Čez deset let mogoče z veliko večjo natančnostjo izračunati prirasteJc po načcJih kontrolne metode, Toda razultati te metode bodo znani v glavnem šele čez 10 let. Naše gospodarstvo pa ne roore biti tako dolgo v negotovosti glede prirastka. Zaradi tega uvajamo novo metodo ugotavljajija prirastka s pomočjo vrtanja, S prvimi poizkusi smo začeli že 1943, leta; sedaj Že mnoge sekci-je s pomočjo vrtanja ugotavljajo tekoči prirasteik, vendar že ne v zadostni meri. Da bi zajeli kmečke gozdove, smo prvotno skušali uporabljati Iste načine taksiranja, kot so bili že davno vpeljani za urejanje velikih gozdnih kompleksov. široke predde .knreSkih g'ozdov smo najprej razdelili na oddeikc, v katerih je bila zajeta gozdna posest Številnih gozdtiih posestnikov. Taksacijske elemente smo dobili za vso lo skupnost, nismö pa vedeli, ikoliko od tega odpade na posaimezne posestnike. Take podatke smo lahko uporabili za plaruranje; operativna gozdarska služba, ki izdaja seČna dovoljenja in kontrolira rijihovo izvedbo, pa od ta-ke ureditve ni imela praktiične koristi. Sc manj koristi so imeli gozdni posestniki. Sedaj ravnamo obratno; najprej ugotavljamo taiksacijske eleinente po parcelah in gozdnih posestnikih, potem "te parcele združujemo v volike oddelke in višje enote. Na ta način ima podaike o stamju gozdov vsak posamezni posestnik kakor tudi nadzorna oblast, hkrati pa s kumuliranjem teh podatkov Uistvarlmo zadostno preglednost, ki je potrebna pri planiranju. Teiinižno zaostali smo Še vedno glade kartiranja in glede mehanizacije obračun a v an i a terenskih podatkov, zlasti v nedrSavnern sektorju. Nedržavnih gozdov ne bomo mogli kartografsko zajeti, do'kler nam ne bo omogoEeno, da v veSji meri uporabljamo aerofotogrametrijo. Prav tako ne bomo mogli obvladati obračunavanja 'terenskih podatkov, ko se bo urejanje kmečkih gozdov v toliko razäirilo, kot to zahtevajo gospodarski interesi in tudi gozdni posestniki sami. Nujno je potrebno, da ustvarimo pogoje, da bi mogli za obračunavanje uporabiti moderne elektronske strchje, s katerimi razpolaga Zavod za statistiko in evidenco. Dokler smo se bodrili s tehnično problematiko, nismo mogli posvetiti dovolj pozornosti problemu povečanja storilnosti. V bodoče bo ena izmed najvažnejših nalog v tem, da iprl enaki natančnosti delo opravimo v čimkrajšem Ča^u in s Čim-manjšimi stroški. Sklep in prognoza za bodočnost V prvem desetletju Nove Jugoslavije je služba urejanja gozdov izvršila dve spioSni inventarizaciji gozdov in s tem v zvezi dve bilanci gozdnega in lesnega gospodarstva LiRS. Urejen je večji del strnjenih kompleksov gozdov SLP, za ureditev kmečkih go.zfdov pa so ipostavljemi čvrsti temelji. V prrteklih 3 letih smo uredili približno V® vseh gozdov, vendar se iz tega ne sme sklepati, da bo ureditev vseh gozdov v Sloveniji trajala 15 let. Imamo zadosti razlogov za upanje, da bo delo mnogo prej končano. Gozdarska srednja šola in gozdarska fakult(ita usposabljata vsako leto Št-evilne mlade .strokovnjake, ki bodo svojo prakso začeli v sekcijah .za urejajnje gozdov. Mnogi izmed njih bodo v poznejäifi letih opravili revizijo prvih elaboratov kot oskrbniki gozdov — po Švi-carskem vzoru — ali kot specializirani taksatorji. Kontinuiteta tireditvenih del bo najbolje zajamčena s tem, da nastopajoča najmlajša generacija gazdarjev v BmveČji meri sodeJuje pri prvi ureditvi vseh gozdov v Sloveniji. Kmalu bo tudi napočil čas, ko se bo treba -lotiti sestave elaboratov višje stnp-nje za posamezna gozdnogospodarska območja in končno za vso LRS. To delo bo zahtevalo ne Ic temeljito ožje strokovno znanje, temveč tudi široko cko^iomsko in politično razgledanost. Pri teh delih bo'do morali sodelovati tudi strokovnjaki in predstavniki vseh tistih gospodarskih panog in ustanov, ki so kakor koli zainteresirane na gozdovih. Končno odločitev in Ddobrite:v takih ureditvenih elaboratov najvišje stopnje si bo po vsej verjetnosti pridržal zase najvišji predstavnik narodne oblasti — Ljudska skupščina. Mislim, da lahko trdimo, da smo v prvem desetletju po osvoboditvi postavili solidne temelje 2a nadaljnji napredek ureditve našega gozdnega gospodarstva. GOJENJE GOZDOV V PRVEM POVOJNEM DESETLETJU tii^. vladislav b e l t r a m (ljubljana) Pogozdovanje Ogromne poseke, posebno vsdolž ccst in železniških pro-g iz Časa okupacije •ter veKki goloseiki ipo osvoboditvi so zahtevali obnovitvena, dela, t. j. pogozdovanja, kaikrSnih doslej Se oisäno ponnali v zgodovini «lovcni.kega gozdarstva. Temu so se pridružil« ^e starejše poseke iz predv.ojneg'a časa, ki jih je bivSa banska upra-va leta 1937 imela v evidenci ok. 5000 ha, ter po osvoiboditvi primorski kras. S po-gozdovalnirai delt Mno začeli kmalu po osvoboditvi in se je delo iz leta v leto ;po obsegu stopnjevalo, prav tako pa tudi izboljševalo v 'kvaliteti in 'U&pehii. Leta 1937 je bilo v nßkdanji dravski banovini 169 gozdnih drevesnic s sklepno površino 30 ha ter so proizvajale letno po 7,5 milijonov sadik. Za takratne raainere je to zadostovalo za povprečno letno pogozdovanje okrog 1000 ha. Med vojno so bile drevesnice delno zapuščene in je bilo po vojni sprva, hudo po.inanjkanje sadik 23. izvršitev planov pogozdovanja, ki so se večali iz leta v leto. Število drevesnic je raslo, tako da jih je bilo leta 1954 247 z 78 ha pofvršine in z letno proizvodnjo 14 milijo'nov sadik. Sprva se ni veliko gledalo na kvaliteto in provenienco semena niti na kakovost sadik, ki so jih oddajali v pregosti setvi in so bile zato slabäe uporabne, kar je seveda vplivalo tudi na uspeh pogozdovanja. Sčasoma pa so se razmere uredile in 'kvaliteta sadi.k se je izboljšala. VeČina drcvesnic je nvedla originalno uporaibo o-gljenega prahu za desinfe.kcijo zemlje, ki zelo ugodno vpliva na zdravje in 'boljše uspe van je sadit, izačeli so redkeje sejati in zemljo redno gnojiti. V zadnjih letih so izredno pospešili kalitev semena macesna in zelenega bova s •predhodnim namaikanjem v vodi pred setvijo. Čedalje bolj 'nporabljamo maj-hne krajevne drevesnice, celo v sameni gozdu, 'ker ne potrebujejo zalivanja in komaj nekaj pletve, zagotavljajo pa boljši uspeh pri pogo^idovanju. Razumljivo jc, da velike pogozdovalne akcije v prvih povojnih letih niso bile ravno iispeSne. Uporaba drevesnih vrst na neustreznih rastižčih, slabotne sadike, dolgotrajni prevozi, neprimerna tehnika in čas saditve ter pomanjkanje strokovnega osebja in veŠČe delovne sile. zapleveijenje in zanemarjenje nasadov so pogosto povzročali popoln neuspeh. Zato tudi ne moremo in ne smemo vseh izkazanih pog'ozdenih površin upoStevati kot uspele in 'pogozdenc. Enega najhujSili primejo v takih neuspehov je kritično analiziral ing. Franc Caftiik v svojem poročilu: »Pogozdovanje golosekov v Cigonci«. Ker so neuspehi poučni za bodoče ustrezne ukrepe, navajam kratko vsebino omenjene razčlenitve: Uspeh pogozdovanja skozi zadnjih osem let v oddelku 43, na .površini 24 ha, je bil 'komaj na 6 ha (reducirane površine) ali 25%. Celotna izgviba zaradi dosedanjih neuspehov (stroški sadik in dcia ter izguba letnega lesnega .prirastka 3 m®/ha) je znašala na 1 ha 156.250 dinarjev ali za celotno površino 24 ha nič manj ko 3,750.000 dinarjev. Na Cigonci pa je takih posek Se G3 ha. kjer se prav tako že 8 let 'kopičijo izgube na prir^astku in zapravlja denar za knlturne stroške, kar ceni avtor na 8 milijonov dinarjev letno. Ta izg.uba pomeni 75% celotnega plačilnega sklada gozdnega obrata Slovens'ka Bistrica s 120 zaposlenimi pri 7000 m^ letnega sečnega etata. Izredno neugodne rastiSčne razmere na velikih posekah (zamošvirjenje, zapleveljenje in redne, moine pozne slane) povzročajo posebne težave pr.i obnovi gozda, ki jira nezadostno usposobljeno strokovno osebje ni doraslo in jih brez prave pomoči tudi ne more premagati. Podobne razmere in podobni, dasi nekoliko majijši neuspehi so bili tudi na veltikih povojnih posekah v Do'brovi .pri Brežicah. Iz tega sledi, da je bilo delo na terenu povečini brez neposredne pomoči veSčih strokovnjakov, ki bi bili dorasli težki nalogi. Sama pomožna strokovna literatura v takih primerih ne zadostuje brtz neposredne pomoči na samih objektih. Veliki pogozdovalni plani, 'ki so jih njihovi izvajalci večkrat skulali na vsak način ne le doseči temveč tudi znatno preseči (p ogo z do v an je za vsako ceno), tudi niso najbolje vplivali na uspehe. Razen tega je prevelika vnema pogozdoval cev privedla do tega, da se je ponekod izvajalo .pogozdovanje preSiroko, t. j. tudi tam, kjer ni bilo ravno neobhodno potrebno (stare jase i. dr.). Se pred nekaj leti so Številne koze unticvale vegetacijo po bregovih Pologa pri izviru Tolminke (Foto: ini. VI, Beltrani) Pomembno je bilo množično sodelovanje ljudstva pri pogozdovalnih delih, ki je leta 1950 doseglo svoj viSek. Iz razpredelnice se vidi ol>se.g teh akcij. Materialni uspehi sicer — kljub vloženemu trudu v veliko količino opravljenega dela — zaradi strokovne nepoučcnosti niso mogli biti veliki, vendar se je ljudstvo ,pri tem svojem sodelovanju zavedlo, koliko prizadevanja je potrebno za obnovo gozdov in kaj nam gozdovi pomanijo. Navzüc vsem rtežavam in razumljivim slabSim uspehom pa je naloga obnove gozda na velikih posekah v glavnsm končana. Izkušnje nedavne preteklosti pa naj nam v bodoče pomagajo premagovati ovire uspešneje in za gospodarstvo ceneje. Naš kras pomeni svojevrsten gospodarski ,pa tudi gozdarski pjroblem. Po-dablti o izvrženih pogozdovalni h delih -kažejo, da se je pogozdUo razmeroma veliko več kot v enakem razdobju za časa Av^tro-Ogrske in predvojne Italije. V Času 1850—1915 jc bilo na novo pogozdenih okrog 10.000 ha, v obdobju 1919—19-!5 samo okrog 850 ha, od 1945 do 1954 pa ok, 4000 ha, Medtem ko so bili uspehi pogozdovanja prva povojna leta povprečno okrog 30%, so se zaradi velikega Števila (44) novo osnovanih krajevnih drevesnic in boljšega dela zadnja leta dvignili povprečno na 70—8 Velika ovira g(>zc!arstvu in tudi pogozdovanju so bile koze, katerih je bilo samo na Tolmniskem äe ob koncu vojne nad £OÜÜ. Bil je celo primer, da je kmetovalec poleg 9 glav živine redil še 40 koz. Okrajna Ijmdska odbora v Tolminu in Sežani 5ta leta 1952 oziioma 1953 izdala odlok o omejitvi Žtevila Jcoz, s pomočjo katerega se je Število koz zmanjšalo na znosno mero. Razen na Tolminskem koza drugod «a 'krasu ni bila več posebno pereČ problem. Pregled sodelovanja množičnih organizacij pri gozdnogujitvenih delih leta 1950 IzvrSedo delo OrgantMCija Število udeležencev Izvräeno dnin 1 posajeno sadik 1.000 posejano semena nove pogo-zditve ha spopol-nilve ha čiščenja ha Šolska mladina. dijaki, učitelji , , 41.074=!^ 20.363 688 ,1.745 347 188 52 Kmetovalci , , , 8.460 11.223 384 2.756 74 47 534 OF. AFŽ, LMS, ZB sindikati-. . , . 7.936 7.058 458 1.457 67 71 1 1 220 JLA, LM , . . . 3.189 , L719 17S 606 31 38 ' 1 Razni...... 2,168 1,789 158 20 19 25 156 Lovci, g.isilct . , 831 718 54 207 23 5 13 Gozdni delavci,gozd. Sole, logarji, strok. osebje..... 412 344 30 45 5 7 14 JDŽ...... 188 99 8 — 1 1 — Zadružniki . , . 70 50 15 — 1 1 — Partijska «ola. predvoj. vzgoja . 70 38 4 1 Skupno ^ 64.418 43.406 1.977 5.846 569 383 989 Tudi Že pred vojno so se 5ole vsako leto udeleževale .decjih dni pc^uidovanja'. Tako je na pr. leta 1937 sodelovalo ?6.000 Šolskih otrok In zasadilo 364.000 sadik na površini 93 ha. (Iz .Letnega poročila o gozdarstvu in lovu za 1937" bivSe banske uprave dravske banovine, odseka za gozdarstvo.) Žal je tudi na krsisu primanjikotvalo pTimemega strokovnega kadra, ter se to stanje Se do konca desetletnega obdobja ni zboljlalo. Zato je razumljivo, da je bilo vse gozdarsko delo na knasu omejeno skoro izkljuEno le na iisto obnovo in melioracijo gozdov. Ta dela so v glavnem opravljale sekcije za pogozdovanje in melioracijo krasa v Novi Gorici, Sežani in Ilirski Bistrici, ustanovljene Jeta 194S, v Bovcu pa leta 1950. Sekcije so bile podrejene do leta 1951 neposredno upravi za pogozdovanje in melioracijo krasa pri ministrstvu, z letom 1952 pa so bile prepuščene okrajnim ljudskim odborom, ki so leta 1954 ukinili sekcijo v Sežani, sekciji v Bovcu in Novi Gorid pa dodelili gozdnima gospodarstvima Nova Gorica in Most na SoČi. Če upoštevamo, da je od leta 1947 do 1948 delovala uprava za ipogozdovanje krasa v Vipavi, t. j. ipred ustanovitvijo sekcij, vidimo, da je bilo preveč potresov v organizaciji, ki prav gotovo niso ugodni za uspeSno delo. Vse &tiri sekcije so imele pravico do obstoja in jih bo potrebno obnoviti v njibovi .prvoitni obliki, obenem pa. okrepiti z zadostnim sitTokovnim osebjem. Ljudstvo je v množifnih akcijah sodelovalo pri obnovi gozdov. Pogozdovanje krasa ol> tržaški progi pri Hrpclju—Kozini spomladi 1949 Sp<)mlaPremena umetnih nižins-kih smrekovih sestojev« — skupno delo Mitlav-■žiča, Wra'bra in Kodričeve — je nakazalo po-t za ozdravljenje naših bolnih smie-ikovili gozdov. Podana je analiza sedanjega stanja in pokazana pot k iaboljžanju. Premeni čistih iglastih sestojev se je uspešno pristopilo ze pred nekaj let! na Krasu, posebno Oikrog Ilirske Bistrice, s podsetvijo starih borovih nasadov z jeiko in bukvjjfi, U&peiiiih podsctev je okrog MOO ha. V ostali Sloveniji pa se uspešno uvaja podsctcv ibu'kv£ v smrekove sestoje in .podsetev jelke v čiste bukove sestoje. Delo se izvaja že neikaj let in je .bilo n. pr. samo leta 1954 podsejano ok, 4500 ha g^izdov. Težka ovira za melioracijo degradiranih gozdov je S:tc]jarjenjc, ki bremeni o-krog^ 260.OOO ha povrSine, v prvi vrsti v PreJtmurju, Z napredkorn kmetijstva bo mogoče proizvesti potrebno k-oiličino krme, da se bo lahko vsa slama sprostila za steljo, «teljarjenje pa bo kot nepotrebno, brez kakršnih koli žrtev, odpadlo. (Ijig'. D, Mlinšek »Gozd k^ot sploäni ekonomski problem Prekmurjia« Nova proizvodnja 3/1955). Skoro edini ukrep, ki so ga gozdarji uporabljali proti stelja.rjenju, je bilo uvajanje kolobarjenja pri iskoriSianju oziroma grabljenju listja. Gojenje topolov Že pred vojno so v .drevesnicah v Murski Soboti, Ptuju in Mariboru gojili topolove sadSice, vendar ipomeni šele leto 1953 v tem o^iru prelomnico. Mednarodni kongres tega lefta v Baden-Badcnu je tudi pri nas sprožil veliko zanimanje za gojenje topolov. Jeseni 1953 in spomladi 1954 je DritJfvo inženirjev in tehniikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije .priredilo dve uspešni ekskurziji gozdarjev v Podiavje pri Osijeku in v Podonavje v Baftki. Konec leta 1954 smo imeli žc 36 topolovili drevesnic na skupni .površini 2 ha, Zasadilo pa se je v tem .ietu 1 "2.000 topolovih sadik, od tega dobra polovica v okraju .Murska Sobota. Propagandni letask »Gojimo in stasajajmo topole« je vzbudil veliko zanimanja tudi pri kmetovalcih. Vendar je zc sam začetek akcije zasajanja topolov zelo oviralo pomajijkanje a.pecialista za pravilno uvajanje nove dejavnosti (kakor ga ima večina naSih republik) ter so tudi uspehi vsaj za polovico slabäi. Tem.u so vzrok nepravilna tehnika .dela in neustrezna rastišča. Gozdarski institut je zaČel izločati in kar tirati topo.lova rastišča v Sloveniji. Nega gozdov Nega (čiščenje) nasaxiov se je izvajala Še .kolikor toliko zadovoljivo po tradiciji, da je treba posajene sadike varovati pred nevarnim plevelom. Razumljivo je, da Se ni bilo mogoče po-vsod čez noč izkoreniniti stare prakse izsekavanja raznih tehnično manj vrednih, zato pa .bioloSko izredno važnih listavcev v smrekovih nasadih, dasiravrno ta misel nezadržno osvaja teren. Neprimerno teže je bfiilo z nego prirodnih mladih sestojev. 2a Časa vojne in prva )cta po končani vojni je oišČenje se&tojev popolnoma zastalo. Naloga je bila toli.ko težja, ker je bilo zamujeno že veliko časa in za ta dela ni bilo pravega strokovnega ikadra. Leta 1951 sta izšli brošuri ing, Sušterši^a »Nega bukovja in jelov-ja« ter leta 1953 Ing. Lončajja »Nega gozda«. Čeprav sta obe knjižici dobri in preprosto napisani, v praksi nista mogli doseči popolnega uspeha, ker ru bilo i potrebne terenske instruktaže. Razumevanje v praksi pa se je pokazalo in uspeh ' je vsaj v tem, da ,so v glavnem prenehali delali po stari šabloni in izseka vati ves tanek material. Priznati je treba, da je v zadnjem Času naraslo razumevanje nege gozdov; v mnogih območjih so že uvedli kleSčenje koSatih starih jelk in bukev pred sečnjo, da bi taiko obvarovali mladje. Za uvajanje pravilnega (visokega) redčenja je bivše .ministrstvo za gozdarstvo leta ]9oO priredilo 12 velikih dvodnevnih ekskurzij po terenu, iki se jih je udeležilo okoli 500 gozdarjev in logarjev. Vendar «o .bili to le začetki in ker ni bilo pozneje stalnega .terenskega pouka, se delo ni razvilo v želenem in dosegljivem ' obsegu tcr so pozneje redčenja večinoma zanemarjali, kar pa je navadno manj ' 5kodil-q, kakor če bi jih izvajali napačno. Od 20 okrajev sta samo .dva uvedla intenzivnejša redtenja. Biološko pravilno redčenje pa je najvažnejša pano^^a gojitve go.zdov, Jccr dviga njihov količinski, Se bolj pa vrednostni prirastek ter je zato tudi naj'bolj donosen ukrep Ln vloženi trud najbitreje in bogato povrne. Pojavi, ki so zavirali uspešno gojenje go/dov Ne gre zanikati velikega prizadevanja in tudi ne dela, 'ki ga. je gozdarstvo opravilo v minulem desetletju, vendar je treba pregledati in oceniti vse okolnosti-zara{Ji 'katerih z uspehi tega dela ne moremo biti papolnoma zadovoljni. Čeprav to sicer ne more popraviti opravljenega dela, nam bo v koristen pouk za bodoče. Topolova drevesnica. Otok oh Veliki Nedelji pri Oriiioiii (Fotoi inž, VI. Bcltram) Prva leta, v obdobju velikih sečenj za obnovo v vojni porušene domovine, je bila gozdarska dejavnost, razumljivo, usmerjena predvsem v eksploatacijo gozdov. Težko pomanjkanje teoretično in praktično usposobljenega g[>zdarskcga kadra (logarjev, tehnikov in inženirjev) je oviralo uspeSno delo toliiko bolj, ker jc bila veČina strokovnega osebja prezaposlena z eksploatacijo. Pogostne, v temelje segajoče reorganizacije gozdarske službe so vplivale zaviralno, saj so obenem tudi premeščale osebje, Se preden je prav spoznalo svoj službeni okoliš. Od setve do žetve istega gozdnega sestoja mine po 80 in več let, od enega do naslednjega redčenja 3 do 5 let, »ato je 5 let stalnega dela v istem službenem okolišu komaj dovolj ^a presojo uspehov in neuspehov. To je značilnost gozdarske stroke, takrSnc nima nobena druga gospodarska dejavnost in je ostalo narodno gospodarstvo ne pozna ter zato te zahteve ne more razumeti. Gozdarska stroka pa se tudi sama ni dovolj potrudila, da to svojo posebnost v radostni meri prikaže. Do konca leta 1951 so bili zelo pogosti, celo mesečni, strokovni sestanki gozdarjev s terena v bivših ministrstvih oziroma glavni upravi za goadarstvo, na- Pregled gozdnohuKurnili del 1945—1954'' o Leto 1946 1946 1947 1948 1949 1950 1951 1962 1953 1954 Pogozd. lo spopolnjevanje*^ Izven krasa na krasu skupaj hektarov ČiSčenje«'* (zven krasa na kr^su skupaj hektarov 48 1.402 1.586 2.974 2.389 3.169 3.059 2.735 3.017 3.196 4 537 749 1.144 830 1.265 1.139 1.025 4B 1.402 ' 1.590 3.511 3.138 4.313 3.889 4.000 4,156 4,221 21 808 1.462 2.901 4.971 5.860 6,562 10.079 11.697 15.095 523 430 126 271 921 677 704 21 808 1.462 3.424 5,401 5.986 6.833 11.000 12.374 15.799 Poraba sadik izven krasa na krasu skupaj Poraba semena Izven krasa hektarov 130 5.490 4.274 6.90S 8.014 8.72Ü 10,712 7.308 7.928 8,539 16 2.047 1.847 1.954 1.501 4,692 5.072 5,411 130 5.490 4,290 8,955 9.861 10.674 12.213 12,000 13.000 14.U00 na krasu skupaj hektarov 80 2,675 4.000 6.850 22.889 24,424 46.346 41,783 25.045 40.000 801 8.081 4.491 8,056 16.217 19,455 13.000 80 2.675 4.000 7.651 30,970 28.915 54.402 58.000 44.500 53,000 Skupaj 23.575 6.693 30.268 59.456 3.652 63.108 68,073 22.540 90.613 214,092 70.101 284.193 * Pugosta menjava osebja v centralni gojdarski ustanovi, preobremenjeno.st s prepodrobnirni in pogostim I periodiCnimi poročili s terena, sunkovite in korenite spremembe v centra i ni in terenskih ustanovah ter organizacijah so zakrivile, da se Je skoro vsa evidenca « imäenth gojitvenih delih Izgubila. Tudi Zavod za statistiko in evidenco Li^S, čeprav ustanovljen Žc takoj pu osvoboditvi, ni imel gozdarja vse do oktobra 1953. To so vzroki za pomanjkljivost in le delno zanesljivosi podatkov to gozdarske panoge. Od izkazane povräine pogozdovanja in spopolnjevauja odpade na pogozdovanje približno tretjina, dve tretjini pa na spopolnjevanje pogozdenih povräin. aiefi-. Q(j igta ig5j g(j tjiia ^ glavnem čiSčenja nasadov, leta 1952 pa .le je v večji meri začelo čistiti tudi prirodni mlaj. n. naSajoČi se na ■posamezna tehnična vprašanja. Konec te^a leta pa je sledila nagla in korenita redukcija v centralni gozdarski ustanovi (v zvezi z decentralizacijo) in je zavrla ter prekimvla skoraj vsaiko osebno ^.trokovno poveizavo med sredisčno ustanovo in gozdnimi gospo.darrstvi ter okrajnimi upravami za gozdarstvo. S tem je prenehala tako koristna in potrebna medsebojna povezava in izmenjava izkušenj pri delu. Redukcija osebja na 2 oziroma 3 strokovnjaike v inšpektoratu za gozdarstvo pri Svetu za gospodarstvo LRS ni bila brez posledic. Pogostne osebne spremembe v ccntralni gozdarski u.stanovi (ministrstvih. Glavni upravi za gozdarstvo, Svetu za Tudi po nizkem g^ricevju ob Panonski nižini ditglazija odli?no uspeva in se obilno poiulaja. Sardinje ob Veliki Nedelji pri Ormožu {Foto: inž, VI. Beltram) kmetijstvo in gozdarstvo LRS, gozdarskem inšpektoratu pri Svetu za gospodarstvo LRS in sedanji Upravi za gozdarstvo LRS) -so žal zelo zaviralno vplivale zlasti ua dejavnost gojenja gozdov. Pomanjkanje inStruktaine dejavnosti in pomoči pri gojenju gozdo'v .po letu ]f)5l, tako od 'Strani gozdarskega instituta kakor operativnega vodstva ter izostanek stiokovne kontrole na terenu nista ostala trez Skotle. Ob decentralizaciji v gozdarski panogi se ne bi bilo smelo istočasno prepustiti terenskih gozdarskih organizacij samim sebi, breiZ močne in neposredne strokovne pomoči. Po letu 1951 so le Gozd^arski vestnik ter ^tKiikovne terenske ekskurzije sekcij DIT lahko prispevale k medsebojnemu sodelovanju. Ugodae okolnostl za uspešno delo Razen omenjenih negativnih so bile tudi pozitivne okolnosti, ki jih je pri presoji gojenja gozdov potrebno upoštevati. Tako moramo priznati, da so bila zagotovljena denarna sredstva za gojenje gozdov skoraj vselej v mejah dejanskih potreb, Da niso bila zmeraj uspešno uporabljena, so bile krive že omenjene razmere. Leta 1951 je iüsla republiška uredba o ustanovitvi s-klatlov za obnovo gozdov, izpremenjcna leta ] 953 in zamenjana Icba 1954 z zak-onom o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov. V sklad prispevajo goidna g^)spodarstva vrednost lesa na panju, zasebni gozdjii posestniki 80% oiiroma 25% te vrednosti .posekani les prodajo oziroma, uporabijo za lastne potrebe). S tetn so bila sredstva za gojenje ■gozdov Se v večji meri zagotovljena ter se je leta 1954 pristopilo tudi gradnji gozdnih cest v večjem merilu, kar je za gojenje gozdov največjega podmena. Spomladi 1952 je izkoriščanje gozdov, ki so ga do tega časa «kozi nekaj let o.pravljafa lesnoindustrijska podjetja, prešlo v področje go®dnih gospodarstev. To je ugodno \"plivalo -na gojenje gozdov, saj sta gojenje in iakori&čanjc enotna gozdarska dejavnost in ju v naprednem gospodarjenju ni .mogoče ločiti. RopubliŠ-ki za'kon o gozdih iz leta 1953 prepoveduje sečnjo na gol'o, ki jo samo izjemoma lahko dovoli le iiajviSja gozdarska instanca. Tako je s tem predpisom tudi za bodoče onemogočeno pustoSenje gozdnih tal. Imamo torej materialne Ln zakonite osnove za temeljito izboljšanje naših goidov. Današnje visoke cene iesnih sortimejitov vseh drevesnih vrst zlasti omogočajo in opravičujejo temeljite gojitvene ukrepe — od Čištenja do red-Čenja, Isti razlogi narekujejo tudi izgradnjo gozdnih cest in poti v slabo dostopne predele. Tudi število strokovnega kadra vseh 'kategorij se mnoii in omogoča intezivnejSe gojenje gozdov, kar se bo lahJco v kratkem občutilo na povečanem donosu lesa. Težave in. ovire prvega desetletja druga za drugo odpadajo. Za uspcSnejŠc delo v novem desetletju 1955—1964 pa ^ta najvažnejša naslednja dva pogoja; stabilizacija gozdairske službe in stalnost gozdarskega osebja ter -njegovo strokovno izpopolnjevanje in povezava, IZKORIŠČANJE GOZDOV V DESETLETJU 19i5-195i Ing. Zdravko Turk (Ljubljana) V sodobnem ali naprednem gospodarskem smislu je izkoriščanje gozdov gospo-dars-ka dejavnost, Iti je kot sestavni del celotnega gozdnega gospodarstva vzročno povezana s številnimi razvojnimi elementi gozda od njegovega obnavljanja do sei:,ne zrelosti. Že zdavnaj je izkoriščanje gozdov izgubilo nekdanji, preteifno ekstraktivni znaJaj, ker je gospodarski gozd nenehni proizvajalec lesa. Ce izločimo znane posredne koristi gozdov, ki so sajrre po sebi že zaradi mnogovrstnega zaščitnega .in zboljševalnega vpliva na zemljišča, rastlinstvo in vode izrednega pomena za vse gospodarstvo, je osnovna gospodarska naloga gozdov, .proizvajati in dajati les za druJEbene potrebe. Hkrati nudijo gozdovi poleg lesa tudi številne drug-e proizvode ali koristi, biološke ali mineralne narave, ki jih označujemo kot postranski proizvod gozda, .za razliiko od lesa, ki pomeni glavni proizvod. Izkoriščanje gozdov obravnava torej konkretne materialne do.nose gozdov in i»pušča iz svojega obravnavanja posredne koristi, ki so zajamčene že s samim »bstojem in ustreznim razvojem gozda. Posebej pa obravnava les kot glavni proizvod, ki je navadno tudi najobsežnejši in najvrednejši, ter posebej postranske proizvode. Izkoriščanje pomeni žetev ali končno bilanco vseh naporov in stroškov gozdarstva, ki zajetna mnoge dejavnosti in dolga časovna obdobja. V količini in kakovosti izkoriščenega lesa ali bolje rečeno v iztržku za les pridejo do izraza vsi ukrepi in vlr^ženi stroški gojitve, nege, varstva, urejanja gozdov itd. ter posrednih dejavnosti v okviru kompleksnega gozdarstva. V tem je tudi pomen in odgovornost izkoriščanja gozdov, ki si mora prizadevati, da umbolje iakoristi in ovrednoti plod dolgotrajnih in zamotanih pirizadevanj. Kočljiva značilnost gozdarstva je ravno v tem, ker nc more takoj odmeriti uspeha ali ceiispeha svojih prizadevanj ia stroäkov, ampak Ide po -dolgib obdobjih ali ob izkoriščanju donosov. To .pa zahteva trdno strokovno podJcovanost ali zanesljivo obvladovanje gozdnogospodarskih načel. Ce pa naj bo i.zkoiiäcanje gozdov res gospodarsko smotrno, imora, '/lasti po svojem obsegu ali letni količini sečnje, sloneti na svojih osnovnih temelji }i: .površini gozdov, lesni zalogi In prirastku, -ki so funkcije stanja gozdov, ter na smernicah gozdnega gospod a.rjenj a. Razumljivo je. da izko- PORABA LESA PO i PÖEßlVALCU riščanje gozdov tudi ne sme prezreti gospodarskih potreb po lesu lin prometne pn-stopnosti gozdov, ki jih mora kot dober gospodar do določene meje upoštevati. Značilnost posamemega obdobja glede izkoriščanja gozdov je ravno v -tem, v koliki meri upošteva vse ali posamezne od teh osnov, upoštevaje tudi objektivne i.n subjektivne vzroke, ki so narekovali odnosnc razlike. Razčlenitev vzrokov in napak pa nam bo v pouk za v bodoče. Za bolj So presojo izkoriščanja gozdov po osvoboditvi, t. j. v preteklem desetletju, se bomo površno ozrli na predvojne razmere in pogoje izkoriščanja gozdov. Za to obdobje nam manjkajo zanesljivi statistični podatki, kakor tudi elementi, na katerih mora sloneti obseg eksploaitacije, .kot so zaloge in prirastek lesa. še zlasti, Jco sn bili .skoraj vsi gozdovi, z izjemo po ie>tu 193] razlaščenih gozdov, in ves promet z lesom v zasebnih rokah; edino površina gozdov je bolj ali manj znana osnova. A. Izkoriščanje gozdov pred vojno Po slatistiki iz leta 193S je za bivšo Dravsko banovino za skupno površino gozdnih zemljišč 708.000 ha a!i za .površino, obraslo z gozdova 683.000 ha izkazan prira-stek 1,686.000 m^ od tega iglavcev 1,044.000 m® in listavcev 642.000 m''. Po isti statistiki se je sekalo 2,181.000 m' aLi 29% čez prirastek. Ce te podatke prilagodimo sedanji gozkoIi 2,800.000 m^ Po fenitvah G uzd a rs k eg a odseka bi v. Dravstcc banovine je bilo v tej banovin t v letih (()3ä_l937 .posekano v posamcMcm letu od U475.0ÜO do 2,320.000m' bruto lesne mase alt povprečno letno 2,126.000 itn'\ kar se skoraj ujema z izratu.nanim obsegom sečnje 2,181,OOUm\ Na žage je od tega lesa lebno .povprečno dospelo 740.000 m*. Ker je bilo težko zajeti obseg sečenj za Številne drobne gozdne posestnike (no.200 posestnikov do 5 ha gozdne povrSine), -so podatki v veliki meri oprti na cenitcv in jih smemo zato le z rezervo uporabljati. Ncicatcri strokovnjaki sodijo, da sc je na teritoriju današnje Sloveoije posekalo znatno več, pa tudi čez 3 milijone m'\ opirajoč to sodbo na domačo potrošnjo lesa v primerjavi z današnjo, na izvoz Jesa in na niiko zalogo lesa, ki smo jo po vojni v gozdovih podedovali. Če upoštevamo približne podatke, se je izvažalo v inozemstvo okoli 350,000 m^ {po statistiki iz leta 1938 je Jugoslavija izvozila 244.900 m^ okroglega, 257.500 m^ tesancga in 93S.500m» žaganega lesa, 85.200 ton drv in oglja ter 12.000 ra^ izdelkov, skupaj torej okoli 2,300.000 m® okroglega lesa) ter v druge pokrajine obkoli 250.ÜÖO m^, skupaj torej 600,000 m® lesa. Ce se je doma porabilo o-koli 2,000.000 m^ je sečnja v desetletju pred vojno znaäala povprečno letno o-fcoli 3,100.000 m' biuto mase. Časovno se ni sekalo tako enakomerno kot dandanes, ampak posebno pri drobni posesti bolj periodično, po konjunkturi (v predvojnem desetletju je bilo nekaj let krize; .po visoki konjunkturi na lesnem trgu je nastopila leta 1929 kriza, fci je popustila po letu 1935). Na podlagi današnjih taitsactjskih meritev in ob predpostavki, da sečnje med vojno niso presegale prirastka, lahko s .precejšnjo verjetnostjo ocenimo, da je bil prirastek lesa pred vojno enak prirastku iz leta 1945, ki se sedaj ceni na okoli 2.9U0.000 m^ Vsekakor pa so sečnje .povprečno presegale prirastek, kar nam potrjuje stanje podedovam.h zalo.g v gozdovih. Potcmta-kem bi povprečno izkoriSČanjc v predvojni desetletki znašalo okoli 3,200.000 m-"" do 3.000.000 m'^ bruto mase ali verjetno za 10—15% nad prirastkom. \z tega sledi, da so bili predvojni podalkl taJco glede prirastka kot tud'i glede sečnje lesa prenizko ocenjeni. Oblika gozdne posesti, razmere na lesnem trj^ in takratne gospodarske razmere nakazujejo) predvojni način izkori^čaoja gozdov. Do izvedbe agrarne reforme so bili gozdovi sedanjega splokiega ljudskega premoženja (.35%) last .privatnih veleposestnikov in raznih ustanov. Do tedaj ni bilo državnih gozdov niti pol Z agrarno reformo je od veleposestev pripadlo drŽavi 22.000 ha goadov, ki so imeli svojo strokovno upravo. Les so prodajali večinoma na .panju: gozdno ek^ploatacijo so izvajali lesni trgovci ali lastniki žag. Le v neznatneim obsegu s-o uvajali izdelavo v lastni režiji v okviru strokovne uprave. Na lesnem itrgu so prevladovali stereotipni žagarski proizvodi, glede izvoza usmerjeni na najbližji inozemski trg, v Italijo (lele leta 1937 je bila močnejäa preorientacija na dmiga trziSča, zlasti v Anglijo). Domačo potrošnjo so večinoma oskrbovali kmečki gozdovi. Dosežena cena lesa na ipanju je bila razmeroma nizka, zlasti pri listavcih. Spričo slabo razvite prometne mreže v vlčini planinskih gozdov trzne cene pogosto ni-so krile proizvodnih stroškov slabših sortimerttov. Zato so -pri listavcih Qjukovici) izkoriščali v oddaljenejših predelih le hlodovino (nad 25 cm premera) lin je zlasti les za drva ostajal v gozdu kot odpadek, v kolikor ga niso izk<3rrsbili za loikalno potrošnjo prebivalstva v bližnjih naseljih. Velike količine bukovine, ki jo dandanes uporabljamo za tehnične Sortimente, so takrat izdela>Iii v drva; lesnega ogija so izdelovali mnogo več (okoli 20,000 ton) kot danes. Razumljivo je, da so zato tudi mnogo manj pazdli na popolnejše izkoriščanje lesa kot dandanes, kar nam med drugim že sedaj pričajo viso-ki panji, Za časa izvajanja agrarne reforme so prizadeti veJcpcuses'tiiiki moSno posegtl po kvalitetDejSem drevju, to je ponekod ic poslabšalo strukturo sestojev. Sicer pa ne moremo trdili, da so pretiravali s sečnjo, pa£ pa so zelo zanemarjali gradnjo prometnih naprav, in Se to kar so zgradili, je bilo namenjeno le grobi eksploata-ciji gozdov. Razmeroma visok izvoz nepredelanega ali poJpredelanega lesa (olcrog-lega, tesanega in žaganega lesa), ter o-dbajanje delavcev za zaslužkom v tujino nam izpričujeta ^^ploSno gospodarsko zaostalost. Gozdni prevoz lesa se je vrSil le z živino, Kamionski prevoz so uvajali äele neposredno pred vojno. Gozdna dela so ■opravljali po večini le sezonski delavci, k! so prihajali iz o^kolnih vasi. PlaČe ali akordne cene za deio 5ta določala le ponudta rin povpraševanje po delovni sili, OOSTOTKIO RAZW£R:e DREVESNIH VRST' Drevesna vrsto LR 3LOVEW10A FLR 3U(jO&LAVPA. DC rAiiU-ClB> 0/ 1 ociitofkov /0 10 jg 39 o » % od »ton^ov 10 ic 10 « £9 H % smrek a, jelko 25 0 237 bor. mace ser» "P 2r3 bukva 512 82 hrost' 5'0 i U'5 M 5-4 69 65. mehki listavci 06! 10 8-t| skupaj joao 1000 Ig love i 5B0 29it j Listavci 'iVO 70-6 7-61 Preskrba gozdnih delavcev, zlasti kar tiČe bivališča, je bila Še povsem primitivna; prav tako tudi skrb za kulturni razvoj delavstva in delovne pripomočke. Kmečki posestniki so svoje gozdove izkoriščali sami, podobno kot dandanes, le manj racionalno. Z Jesom so krili lastne potrebe oairoma ga prodajali raznim lesnim trgovcem in Žagarjem, včasih tudi ]ia panju, kakor jim je pač kazalo glede na izkupiček in lastno delovno silo. Mnogo posestnikov, zlasti srednjih je brez strokovne uprave ravnalo z gozdovi razumno in varčevalo z lesno zalogo kot z železno rezervo. Revščina lin pomanjkanje trajnega zaslužka pa sta številne kmete silila na prekomerno izkoriščanje g-ozdnv, ki je izčrpavalo lesno glavnico. Nemalo so k temu pripo-mogli tudi Številni lesni prekupčevalci, ki so stremeli za lahkim dobičkom. B. Izkoriščanje gozdov v vojnem obdobju Vojne naglo razvijajo potencialne sile gospodarstva v korist svojim namenom. Les je pri tem zelo važen material. Gozd hrani v lesni zalogi obratno glavnico, ki jo izredne vojne potrebe črpajo ne -glede na normalne gospodarske ozire ali bodoče, povojne potrebe. Vendar je pri nas v minuli vojni hitro se razvijajoči partizanski odpor prepreičil izkoriščanje gozdov v oni meri, kot bi bilo sicer prav gotovo nastopilo. Edino gozdovi ob glavnih promeLnlh žilah in ob okupatorjevih postojankah so toliko -bolj trpelii. Okupator je na golo poseka! obrambne pasove v širini 50—100 pa tudi več metrov. Koliko se je na ta naČin izkoristilo lesa in koliko uriičilo z vojnimi pohodi, ni znano. Vseikakor pa lahko ocenimo, da to izkoriščanje skupaj s preskrbo podeželskih potreb (sprlČo zmanjšanega prebival- stva) ni presegalo tekočega prii-astka goztiov. Potemtakem sc lesna zaloga med vdjno, nI zmanjSala, vsa iükoHätanja pa so se osredotoŽila na pristopnejSe gozdove. Gozdarski ndsek pri »Slovenskem narodiioosvohodilnem svetu« je na osvobojenem ozemlju s pomočjo narodnoosvobodilnih odborov 5e ipred koncem vojne pripravljal prve smernice za novo gospodarjenje z gozdovi, kar je o-lajlalo in pospe-silo osnivanje gozdarske službe po končani vojni. C. Povojno izkoriščanje gozdov Povojno desetletje izkoriščanja gozdov ima tako pestra obeležja in je tako močno odvis.no od raznih družbenih in gospodarskih vplivov, da ga ne kaže ob-ravnavaiti skupno, ampak ga jc potrebno vsaj v splošnem orisu razdeliti na značilna obdobja. Ta karakteristika prihaja ea razna obdobja do izraaa zlas-ti glode obsega izkoriščanja in gie-de naJnna določanja tega obsega. Po teh vidikih .pridemo do nas-lednje razčlenitve: I. Obdobje prve povojne obnove, v letib 1945—1946. II. Obdoibje administrativno-pIarLskega gospodarstva ali obdobje petletke, v letih 1947—1951. ni. Obdobje sproščenega ekonomskega sistema, od Jeta 1952 naprej. Bilo bi prav in pouSno, če bi obravnavali vsako obdobje za sebe v celoti. To pa je zvezano z znatnimi teš-kočami, icr nimamo dovolj razčiščenih in zanesljivih statističnih podatkov, ki bi mogli aami po sebi osvetliti značikiosti posameznega obdobja. Hkrati pa se ta obdobja prepletajo med seboj z mnogimi elementi izkoriščanja go »do v, tako da jih je težko toi5no Časovno ločiti. Zato so Številčni podatki prikazani na zaključku za posamezna leta in za razna povprečja. Organizacijs'ke oblike, ki po svoje obeležujejo vsako ddo, so se itako hitro menjavale in naglo prehajale druga v drugo, da bi jih bilo težko ponazoriti le v zvezi z izkoriščanjem gozdov in zahtevajo posebno študijo. Zato bomo najprej ■podali lie splošne značilnosti posameznega obdobja izikoriščanja gozdov in šele potem številčne ipredočitve z njihovimi karakteristikami, I. Obdobje prve povojne obnove, v letih 1945—1946 Ogromna vojna opustošenja gospodarskih o,bjektov, zlasti pa naselij na podeželju, so zahtevala že la. goli življenjski obstanek nujno obnovo in sicer po najhitrejši in najcenejli poti. Razumljivo je, da je moral gozd, kot vedno in povsod, prispevati tudi pri tem svoj veliki delež. Potreba je narekovala poseganje v gozd na najbolj pristopnih mestih ne glede na načela pravilnega gozdnega gospodarstva, v težji ipriti čim hntreje in laie do .potrebnega lesa, ki je ob pomanjkanju drugega gradbenega materiala maŠll vse vrzeli, pogosto tudi ne glede na smotrnost uporabe. Obsega eksploatactje ni omejeval ali narekoval neki, od zgoraj vnaprej postavljeni plan, kakor pozneje. Odločilna momenta sta bila na eni straini potreba, na idrugi pa možnost ali razpoložljiva sredstva. Pomanjkanje delovne sile je bila omejitev ne le pi-j izkoriščanju gozdov, apnrpak tudi pri predelavi in uporabi lesa. Gozdne uprave so se sprva osnovale po stari organizacijski razdelitvi ter so zajele razlaščene gozdove bivših veleposestev in žage. Uravnavale so svoje delo po tekočih potrebah, v glavnem izkoriščanje gozdov za dobavo lesa potrošnikom in industriji za potrebe s^)lošne obnove. V tem smislu so si gozdne uprave same po neposrednih možnostih določale plan dela i-n poslovanja v marterialncm in finančnem pogJeuu, upoštevajoč direktive nadrejenih družbenih organov (ministrstva), Eksploatacija jc potisnila vso ostalo gozdarsko dejavnost v ozadje, Gozdne uprave sd si morale sproti pripravljati .proizvodna sredstva za tlelo In prevoz ter hkrati skrbeti za preskr.bo delavstva. Delo so opravljali na do tedaj običajni natin. Iznajdljivost posameznikov je (igrala vcli-ko vlogo. Sekalo in izdelovalo sc je zlasti v letu 1945 ne glede na letni Čas. Les so oddajali po prioritetnih potrebah, ki so j'ih presojali družbeni organri. Vsa preskrba je bila na nakaznice. V letu 1946, ko so bile premagane zaSetne tožave In so bila ie v precejšnji meri organizirana .proiizvodjia sredstva, je delo vedno bolj prehajalo v normalen toJc ter so začeli posvečati pozornost tudi drugim gozdarskim dejavnostim. Goznogospodarska načela so se ijveljavljala tudi pri izkoriščanju gozdov. II. Obdobje admioistrativno-planskega gospodarstva alt obdobje petletke, v letih 1947—1951 Zaradi boljäe preglednosti je snov razdeljena na poglavja: o petletnem načrtu in planiranju, o evidenci in statistiki, o cenah lesa, o delovni siti, o plačilnem sistemu in o mehanizaciji. 1. Petletni aačrl in planiranje Petletni načrt razvoja narodnega gospodarstva, ki je predstavljal napeto mobilizacijo vscfi sli za visoke cilje — za hiter dvig gospodarstva iz zao.s^talosti, za razvoj osnovne industrije i^ za okrepitev narodne neodvisnosti, — je zavestno določil visffk obseg izkoriščanja gozdov: z izvozom iti s konvertiranjem dohodkov od lesa je bilo treba omogočiti zasnove petletke. Toda hkrati je petletni plan predvideva! tudi postopno zmanjlevanje izkoriščanja gozdov in naglo večanje gozdno pospeäevalniih de!. Medtem pa je gospodarska blokada vzhodnih držav leta 1948 preprečila predvideno znižanje sečenij in postavila pred gozdove še večje zahteve, ki so privedle do prenapete eksploatacije, dosegajoče svoj vnžck leta 1949. Namesto da bi bil plan e!c&ploatacije po svoji naravi maksimalen, kot je danes, je bilo obratno, skuhalo -se ga je nasprotno kolrikor moči preseči. Razen močne domače potrošnje lesa, ko se je z lesom nadomeščal manjkajoči drugi material, je til les najbolj prikladen artikel za zunanjetrgovinsiko zamenjavo. Pri cksploataciji gozdov je vrsto in količino sortimentov nsmerjala bolj potreba kakor pa racionalno gozdno gospodarstvo. Za planiranje -tega obdobja je značilno itogo predpisovanje v podrobnostih od zgoraj .navzdol po vzorcu SSSR, ker je pritnainjkovalo vseh dobrin. Pri tem seveda ni bilo mogoče v zadostni meri ii,poštevati strukture in redne zmogljivosti gozdov ter primernega razmerja lesnih so rdi men to v ali pa planirati od spodaj navzgor. Spričo pomanjkanja delovne sile in drugih proizvodnih sredstev je bila nega gozdov, ki bi jo sicer pri izkoriäcanju morali upoštevati in pospeševati zlasti pri stanju naših gozdov, močno zapostavi j ana, posebno do leta 1949. Eksploatacija se je izvajala ne glede na sezonski čas do skrajnih razpoložljivih proizvodnih sredstev, ker ta navadno niso .zadostovala za izvedbo postavljenih planov. Najmanj delovne siJe je tila ravno tam, kjer je bilo največ za sečnjo prikladnih gozdov, in obratno, kar je razumljivo, ker je pač -naseljenost ob večji gozdovitosti manjia. To je vodilo do nesorazmernega izčrpavanja pristopnih gozdov, kjer je bilo -več delovne sile. Posebne težave je prizadeval t, t. nedržavni ali zasebni selctor gozdov, ki je bil pri nas, za razliko od drugih republik (kjer ta sektor ni pomemben), vključen v plan načrtne distribucije le^a ali v državni plan. Razen tega pa je mora! privatni sektor gozdov oskrbovati lokalno potrošnja ksa, ki so jo posebej planirali po-nižji!) upravnih enotah, hkrati pa kriti tudi lastne potrebe po lesu. Državni plan je seveda irnci povsod prednost, zlasti za iivoz. Ker so slovenski -gtizdovi transportno >bolj dostopni kot v drugih republikah, so bili vsa ta ieta z eksploataoijo nesorazmerno teze obremnenjeni, čeprav so stto-mašnejši na Icsnib zalogah (razpresdelnice St. 1—3). Tako je v petletki nosila LRS povprečno 26% skupnega državnega plana, namesto o.k. 10%, kot bi bilo ustrezalo razmerju g-oadnih fondov {razpredelnica U. 3), Po letu 1950 ipa se je saiel obseg-eksploatacije postopno Emanjševati, toda še vedno jc nnoČao presegal redno zmog~ Ijlvost gozdov. 2. E v i d C n C a i ii statistika Vse plajie, od osnovnih do dinamiiSnih in operativnih, sta spremljali posebni evidenci — planska in operativna evidenca, Planska evidenca je hkrati pomenila tudi statistično dejavnost. Kot so bili planirani razen proiivodnje tudi vsi pomožni materiali in proizvodna sredstva, tako so vse te elemente spreunljale tudi evidence. Operativni plani in evidence so se nanašale na razdobja enega meseca do pet dni. Časovno zelo pogostna evidenca je omtigočala liitro ukrepanje. Njena prqpogost-nost in s tem zvezana površnost (ker ni mogla dosledno slediti knjižnih osnov), je zamegljevala preglednost in natančnost podatkov; ta pornanjikljivost se je prena-iala celo na letne podatke. Še usodnejše pa je bilo odtegovaTije strokovnih moEi na škodo produktivnega dela, ki je bilo posledica prepogostnega in prepodrobnega planiranja iB evidence. Nekaj časa je operativni plan zahteval delo na 40 obrazcih. Privrženosti strokovnega kadra do stroke in gio^dov v okviru nove domovine gre priznanje, da so se fcljüb vsem težavam bremena dokaj uspešno porazdelila po gozdovih, da se je tako z lažjimi ranami zadostilo velikim potrebam po lesu. Konzervativno strokovn« in tehnokratsJco gledanje spričo odločilnih višjih potreb tetlaj ni bilo upi-avičeno, paČ pa je bilo potrebno preprečevanje škode. 3. Cena lesa Pretirano nizke planske cene lesa (povprečna Sumska taksa na panju je bila. 39 diji, hlodi fco vagon 560 din za I m^), ki niso imele potrebne učinkovite stop-njevitosti za razne lesne Sortimente, niso mogle vzpodbujati k smotrnemu iakoniŠČa-nju löne surovine niti v gozdu niti v nadaljnji predelavi ali potrošnji. Pod pritiskom plana so les sekali v veliki meni tam, kjer je plansicim potrebam in razpoložljivim sredstvom najbolj ustrezalo, ter ga usmerjali tja, kjer je bila največja potreba. Finančna plat, tako glede vrednosti lesa kot glede proizvodnih stroškov je bila podrejenega pomena, ,ker je bila osnovna zahteva pridobiti les tako rokoč za vsako ceno. Pri tem je imela količina prednost pred kakovostjo izdelkov. Za odkup lesa v zasebnih gozdovih so veljale nekaj viSje cene, oik. 100 do 200din/m=, Ce so proizvodni stroški presegli tržno ceno, se je dajal »regres« ali povračilo za preseäEek stroškov. Vendar cena ilesa, ki je 'bila v primerjavi s cenami drugega blaga nizka, ni mogla vspodibudlibi kmečkih g-ozdnih posestnikov, da bt v svojih gozdovih proizvajali toliko, kot bi mogli ali kot zmorejo da-nda-nes. Les se ni mogel ovrednotiti v vsej svoji kakovostni sposobnosti. Z ene strani je bila tedaj največja potreba po igJavciii, zJasti za cksport, hkrati pa je listavce obremenjevala velika potrošnja drv, ker se je moral v mestih in industrijskih centrih z drvmi nadomestiti primanjkljaj drugih toplotnih virov. Eksportne obveznosti v listavcih, 'ki same po sebi sicer niso bile pretežke, so neugodno vplivale na časovno porazdelitev eksploatacije. V jeseni, ko je bilo najbolj primerno pospeSevati sečnjo listavcev, da bi mogli nato dobavo lilodovine in industrijsko predelavo opravita po zimi, je zaostajiek v izpolnjevanju pla>na liglavccv, ki je nastal zaradi neskladnosti med nalogami in raapoložljivimi proizvodnimt sredstvi, priganjal k Izdelavi iglavcev. Nalo-ge v listavcih so se nato tako nakopičile, da njihovega plana ni bi!o mogoče izpolniti v zimski sezoni, zato so se dobave zavlekle v poletno dobo. Zaradi rednih obveznosti v izvo.zu so listavce sekali deloma tudi poleti ne glede na ,poina,njkljivost in škodljivost takega početja. Ob koncu leta so zaostar>ke v izvozu prenaSali na naslednje leto in tako je bil sklenjen začaran krog z vsemi svojimi nevŠečnimi posledicami. Ta praksa zamujanja z .izdelavo in dobavo tehničnega lesa listavcev je ostala v navadi tudi pozneje, ko ni bilo več stvarnih vzrokov za to. Okvare lesa se v cenah na domačem trgu niso občutile, ker so pač po planskih cenah prevzemali vsak. les in je bila le mala razlika med ceno drv in ceno za tehnični les. 4. Delovna sila Najožje grlo proizvodnje je bila delovna sila za izdelavo in spravilo lesa. zlasti v nekaterih območjih (Nazarje, Novo mesto, Kočevje). Stanje delovne sile je bilo evidentirano samo v zveai z .državnim planom, ne pa za plan, namenjen Ickkalni ,potrošnji, tkjer so bili v glavnem zaposleni kmetje in ostali manjši interesenti ter sindikalni prostovoljci- Število delavcev se je zelo spreminjalo; na to je močno vplival t-udi sezonski značaj kmečkih del. Število najetih, bolj aH manj rednifa delavcev se je gibalo od 70UO do 11.000 delavcev; od tega je odpadlo na nedržavni sektor povprečno okoli 20%, Največ delavcev je bilo zaposleno lela 1949, ko je tudi plan bil najvišji. Izostanki z dela, objektivni in subjektivni, so znašali povprečno )7—25%, Socialno zavarovanje je bilo širokogrudno. Planska premeščanja delavcev niso rodila pričakovanih uspehov niti v posamezni proizvodni panogi, Se manj pa med različnimi panogami. 2ato je bilo izvrševanje planov ponekod preseženo, drugod pa je močno zaostajalo; uspešno je bilo zlasti na Primorskem, v ljubljanski, celjski in brežiški okolici, kjer je bilo več delavstva, pa manj lesa Te razlike v ispol-njevanju ^planov so znašale 20—50%. Večkrat so priskočile na pomoč »frontovske akcije« s prostovoljnim delom, zlasti ob praznjkih, ter fronlovske delovne brigade ob »gozdarskih tednih« in mc-secih, k) so jih prirejali skoraj vsakoletno do leta 1950. Frontovske akcije so bile najbolj učinkovite pri nakladanju in razkladanju vagonov, pri ročnem spravilu in lažjem delu na skladiščih, medtem ko je hoja v gozd pomenila občutno izgubo časa in pri težjem ali bolj strokovnem delu le majhen učinek. Zato so se koristneje uveljavljale tiste frontovske ddovne brigade, ki so ostale na delu 15—30 dni, zlasti spomladi pri sečnji in izdelavi lesa ter .pri pomožnih delih. Največja taka akcija, kt je trajala ok. 50 dni, je bila v maju In juniju leta 1949 z udeležbo ■ok. 23.000 ljudi. Razdeljeni so bili na bnigade po ok, 100, le-te pa na desetine po Olk. 10 .dclavcev, pod vodstvom brigardirjev in desetarjcv, katerim so bili dodeljeni Se pomočniki za preshbo in zvezo. Strokovno pomoč so nudili redni delavci. Brigade so večkrat reševale kritičen položaj v proizvodnji, učinek pa je bil seveda odvisen od delovne izurjenosti in .prizadevnosti udeležencev. Pozneje so časovno delovno obveznost nadomestili z aikordno enomesečno stor.ltvijo; to je dvignilo delovni učinek. Proti pričakovanju hitro se je razvil smisel za tekmovanje (prehodne zastave). Normalna presoja kakovosti dela ali izdelkov se je morala podrediti količinskim zahtevam. Nastanitev, preskrba in evidenca brigad je bila zvezana s precejšnjimi napori in stroŠ-ki, .ki so bili žrtvovani, da bi izpolnili izvozne obveznost»). ^e občutneje je bilo pomanjkanje voznikov in v.prežne živine za spravilo lesa iz gozda do kam ionskih cest. To je bila najbolj kritična delovna faza. Gozdne inampulacije so uporabJjale lastno alt režijsko vprego in najete v-oznike, toda obojih je bilo za izvrSitev planskih nalog poveJini premaJo. Režijskih konj je bilo pffvpreJino ok. 1100, najetih pa povpreSno ok. 3100 parov. Izostanek voanikov z dela je znaSal 25—-35%, zaradi vreriienskih ovir aJi pomanjkanja lobaoja. Potreba je silila na mobilizacijo voznikov v obsegu 40—100% od rednega Števila najetih voznikov z obveznostjo vožnje ok. entiga meseca. Mobilizacija je trajala s kratkimi presledki skoraj neprekinjeno vse leto, največja pa je bila spomladi in v jeseni, pred in po sezoni kmečkih del. Raznovrstnost voznikov po opremi in učinku je bila še ve£ja kol pri delavcih in delo 7, njimi še težje. Naj-vežja mobilizacija vozniJcov jc bila leta 1949 pri že omenjeni najveEji akciji brigad, za dosego »vertikalnega plana«, da bi les takoj spravili 12 gozda in odpremili inkjer ni bila primerna, zato je izzvala splošen odpor in je pozneje niso maralt niti tam, kjer bi bila koristna. Pretirano vsiljevanje strojev Še preden so bi
  • ka>kovosti AB fco vagon ali žaga je bila 4200 din/m'. Cena lesa na panju pa se je tvdrejala po deduktivnera izračunu, to je iz tržne cene po odbitku stro.^kov. Se pred kancem leta pa je bilo formiranje tržnih cen iesa povsem prepuščeno tržišču in ekonomskemu zakonu ponudbe in povpraševanja. Spričo pomanjkanja lesa, ki je nastalo zaradi zmanjšanih sečenj, so cene ra«tie vse do danes, to je do posredne administrativne omejitve. Z lesom se je pričelo varčevati, ga razumneje in intenzivneje uporabljati ter racionalno »adomelčati, k čemer so največ pripomogle ustrezno visoke cene lesa. Tržna cena lesa daje vzpodbudo za pravilno gospodarjenje z gozdom od gojitve do izkoriščanja. Odprto je še vprašanje, ali so današnje cene lesa na ustrezni višini v primerjavi s cenami drugega materiala in kak delež naj ima pri tem cena lesa na panju. Osnovan je bil sklad za napredek gozdov, kamor se steka ves izkupiček za les na panju v državnih gozdovih in prispevek od lesa iz nedržavnih gozdov. Ta sklad je lahko zelo uipeäcn regulator med bolj in manj avktivnimi ali pasivnimi gozdmtmi območji, ka-koj- tudi med panogami goadne^^a in lesnega gospodarstva, č« dosledno služi item namenom. Umetno omejevanje cen lesa na panju, hkrati tudi za okrogel in za. žagan les, ima sicer pozitiven namen, vendar pa lahko povzroii veČ Škodljivih kot koristnih posledic, ker slabi in zametuje pomen kvalitete lesa in razčlenitve v lesne Sortimente razne uporabnosti in vrednosti. Spričo Nakladanje z avtodvigali se izplača le na velikih skladi-šiih, drugače uspcSneje polnijo kamione naSi spretni nakladale! (Foto: inž. F. Rainer) po-manjkanja lesa je namreč mogoče sporazumno določiti ceno za blagn boljše kakovosti v resnici pa dogovorno dobaviti slaMe blago, 3, Delovna sila Delovne sile ne primanjkuje več, nc samo zato, ker se je obseg sečenj zmanjšali — saj so se na drugi strani ostala gozdarska dela povečala — ampak tudi zato, ker je proizvodna zainteresiranost močno oživela in delovni učinek narastel ter dinar postal poglavitni regulator življenja. Izkoriščanje gozdov sloni povečini na izkuSeni delovni sili, iki ^na dati poudarka kvalitetni izdelavi, Pti-nekod se mora izkoriščanje gozdov, kolikor mu njegova elastičnost glede na čas to dopušča, celo prilagojevati potrebi zaposlitve delovne sile, bolje rečeno, moramo s socialnega staliSča skrbeti za čim bolj enaki>merno in trajno zaposlitev gozdnib delavcev. Pri tem se prav dobro ujemata in medsebojno dopolnjujeta zaposlitvi v gojenju gozdov in v izkoriščanja. Samouprava podjetij po d&tavskib organih omogoča, da se delavstvo seznajija z najrazličnejšimi vprašanji in taiko khko velik« -korii^ti prizadevanju, da ljudstv« pravilno raajime pomen gozdarstva za najširšo skupnost. Delavci delajo v manjših skupinah, najrveČ po 2 do 3, kakor jim pač najbolje ustreza. Bivališča so neprimerno boljša kot pred vojno, ker za njih skrbi delodajalec. Orodje je še pomanjkljivo, ker ni potrebnih pripomočkov za njegovo I brezhibno pripravo. Motno se čtiti tudi potreba po šoJah za gozdne delavce, kot so v naprednili državah. Privatni gozdni posestniki, ki imajo veEinoma opravka z manj^mi količinami lesa, izdelujejo gosidne lesne izdelke sami ali pa s pomočjo najete delovne sile. V kolikor lesa ne porabijo sami, ^a prodajajo, ali izdelanega aH na panju. Ta proizvodnja se lahko časovno popolnoma prilagodi p^Jtrebam pravilne mani.pu-lacije z lesom. Potrebna je le zadostna eko-nomska in instruJctivna vzpodbuda. 4. Plačilni sis-tem ali nagrajevanje delavcev Skoraj vse delo se obračunava po akordu na podlagi mezd, ki jih določa tarifni pravilnik podjetja. Plače so po sistemu tarifnih pravilnikov prilagojene plačam delavstva v drugih panogah ali podjetjih. Vendar so za razliko od prej premalo upoštevane posebnosti gozdnega dela ali posebni vzdrževalni stroäki, ki r so pri gozdnem delu neizogibni in zahtevajo primerno odškodnino ali za toliko viSjo plaEo, Nerazumljivo je tudi. da doslej nekateri že zdavnaj ustaljeni in znani po^klici gozdnih delavcev še niso priznani. To so poglavitni vzroki, da v goisdar-stvu nimamo potrebnega naraščaja gozdnih delavcev, saj n, pr, povprečna starost gozdnih delavcev poneJcod presega celo -10 let. Ker je delavec predpogoj za vsak napredek, je potrebno to vprašanje Čimprej zadovoljivo rešiti. Ročno delo sloni in bo še dolgo slonelo na ročni delovni sili, ker melianizacija deJa pri izkoriščanju gozdov nima posebnih izgledov. Potrebno pa je s poukom in sodobnim oro>d-jem povečati učinek ročnega dela in delavca vzpodbuditi k temu s pravilnim I nagrajevanjem. I 5- Mehanizacija in i-oČno o, rod je Mehanizirana sredstva uporabljamo manj kot v petletki, razen kamionov, to pa ne zavira proizvodnje, ker sedaj močneje odloča račun rentabilnosti. Zmanjšanje obsega sečenj, še bolj pa razporeditev sečišč na veČje površine v zvezi b sanitarnimi sečr^jami, čiščenji in redčenji povzročata veČjo raztresenost etata in zato zmanjšujeta možnost uporabe strojev (imotornih žag, traktorjev, dvigal itd.). Na splošno se moramo usmeriti k lahkim pripravam, te pa je treba prej dobro preizkusiti, hkrati pa uvajati pomožne izboljšave. 2a spravilo lesa iz vrtač in dolin pridejo v poŠtev laika prenosna motorna vlačila, za spuščanje lesa po stimih pobočjih navadne ^pnščalne priprave, .za nakladanje lesa improvizirane naprave z vitli in .škripci itd., vse to lahko dzdelajino doma. Razširitev mebajiizacije ovira tudi trenutno nesorazmerje med ceno delovne stfe, ki je poceni, in ceno strojev, zlasti uvoženih, ki so drag.i. Spričo pretiranega uvajanja mehanizacije -dela, se Je posvetilo premalo pažnje ročnemu orodju, čeprav je to še vedno in bo še dolgo ostalo glavno orodje našega gozdnega delavca, ki povečini uspešno uporablja ročno orodje, manjkajo pa mu pomožne priprave in navodila za pravilno pripravo in vzidrževanje dobrih žag in sekir. Vedno bolj in bolj se uveljavlja spoznanje, da je potrebno gozdnim delavcem omogočiti strokovni napredek s kratkimi nazorno prirejenimi tečaji, 6, Organizacijske oblike izkoriščanja gozdov Organizacija gozdarstva in lesne industrije se je zelo pogo.sto menjavala v opera ti v i in v republiškem vodstvu, pri tem pa je panoga izkoriščanja gozdov prehajala zdaj sem, zdaj tja. Pravzaprav je ibistveno le to, kje je ta panoga hila v okviru terenskih gospodarskih organizacij, ali v sklopu gozdarstva ali lesne industrije. V začetku je bilo izkoriščanje gozdov pri gozdnih gospodarstvih; od konca 1949, do konca 1952, leta je bilo pri lesnoindustrijskih podjetjih, pozneje, od leta 1953 najprej pa zopet pri gozdnih gospodarstvih. Za prenos eksploatacijc k LIP je tedaj govorila potrcfba, da bi se .gozdna gospodarstva lahko čimbolj posvetila gojitvi in negi gozdov, ki sta bi'li prej zaradi pretirane disploa-tacijc zapostavljeni, Menili so, da si bodo LIP v lastni režiji svoje žage uspešneje oskrbovala z lesom, Jcer so trdili, da so bila prej GG kriva za slabo alimentacijo žag. Za vrnitev eksploatacijc h GG leta 1953 pa je bilo odločilno mnenje, da naj se zaradi NaS najboljši pomočnik ne Ic pri izkoriščanju, ampak tudi prt gojenju in negi gozdov so dobre cestc. iNova karaionska cesta na Rovtarici (Foto; inž. F. Rainer) izčrpanosti gozdov in potrebnih sanitarnih sečenj eksploatacija prikljufi gozdarstvu, da bi se laže opravljala medsebojno povezana dela, kombinirala zaposlitev gozdnih delavcev in v istih rokaji združila gradnja gozdne prometne mreže. Pri LIP so obstajale manipulacije v rangu gozdnih uprav, ki so izvajale vso eksploatacijo. Pri GG pa so eksploajtacijo prevzele gozdne uprave, zlasti ko je bila eJcsploatacija znatno zmanjšana in je bilo potrebno v izkoriščanju zajeti predvsem gojitvene sečnje. Leta 1954 so bile po novem Zakonu o gozdovih LRS ustanovljene okrajne uprave za gozdarstvo, ki so prevzele upravo gozdov SLP, GG pa sa zadržala le operativne posle. Odnos med njimi Se ni povsem razčiščen, čeprav je glede na naäe gozdnogospodarske razmere jasno, da k okrajnim upravam sodi predvsem nadzor in posredna upra-va, ostalo pa h GG. Tako bodo mogle slednje smotrno delovati in tako se bomo hkrati izogniti razmetavanju s kadri in stroški. Pogoste reorganizacije pa niso bistveno vplivale aa -obseg ali naČiii sečnje gozdov in izdelave gozdnih sortimentov, ker so obseg nalog določili družbeni organi, kvaliteta dda pa je bila odvisna od stroka IZKOBISCAMO: 2a tehniko 2a drva zkoriSCALI WAJ SI ' 2a tehniko Za drva l-li L R s jali tudi vsi eksperti FAO na nedavni konferenci v Dubrovniku. Ce upoštevamo, da ima Švica po doslej znanih .podatkih 57 km, Francija 10 km in Srednja Evropa 10 km cest na 1000 ha gozdov, je jasno, da moramo zgraditev cest pospešiti. Pri tem ne bi bilo potrebno čaikati, da dosežejo vse republike enako gostoto omrežja, ker sta tudi gospodarsko stanje in razvojna motnost gozdov različna. Sicer pa že sama stopnja dosegljive racionalizacije transportnih stroskov narekuje vrsto prometnega sredstva. Po zveznem perspektivnem phnu je za Slovenijo predvidena zgradttev 992 km prometnih Žil, od tega 200 Joti trdih, 170 km mehkih b 530 km zemeljskih poti ter 92 km riž iji žičnic, kar pa verjetno ne bo zadostovalo. E. Postranski gozdni proizvodi Večkrat nekatere postranske goadne proizvode zanemarjamo ali podcenjujemo, največ zara-di nepoštenosti, čeravno IcMti lahiko pomenijo znaten donos gozdov bodisi za blagovni promet bodisi za lastno potiolnjo. Razni sadeži in zelišča so med druglni dober vir zaslužka za slaibotnejšo defovno silo. Spričo pomanjlcljivosti statističnih podatkov za les kot glavni gozdni proizvod ni čudno, da so podatki o postranskih gozdnih proizvodih še nepopolnejJi. V razpredelnici Št, 10 navajam .podatke, kolikor so znani iz službene statistike za leto 1953. Vrednost postranskih gozdnih proizvodov v letu 1953 Vrsta postranskega proizvoda PaSa ........ Zirjenje .... Semena in podobno Vejniki ....... Zdravilna zelišfa . , . Gobe, jagode i» podobno Smola ....... Kamen in podobno . . Skupaj . . . LRS 1.000 din 900 5.400 900 3.600 «O 200 11.700 400 23,500 3.8 23,0 3.9 15,3 1,7 0,8 49,8 1.7 FLRJ 1.000 din 22UOOO 9.600 8.680 15.140 4,770 2.507 93.700 62.500 100 417.897 52,9 2,4 2,1 3,6 J.l 0,5 22,4 15.0 100 Razpredelnica It, !0 V resnici so dohodki od postranskih gozdnih proizvodov znatno večji, zlasti pri sadežih, gobah, in paSi, ker je v statistične podatke težko zajeti vse izkoriščanje, ki je v veliki meri priložnostno. Gozdovi omogočajo še veliko veČji donos postranskih proizvodov, potrebno je le razvi-ti razumevanje in poznavanje njihovega izkoriščanja. V novejšem čaau se to razumevanje utrjuje zlasti za zeliSJa in gobe, pri tem posebno podjetje »Gosad« uspeSno upravlja propagandno nalogo. V razpredelnici ni naveden dohodek od lova, ki je tudi znaten, dohodek od paše pa je za gozdarstvo po veČini le slabo spričevalo, ki se .nm je ponekod težko izogniti. Najznačilnejši, pa tudi do sedaj največji postranski dohodeit daje pri nas smolarjenje, ki se je razvilo šele .po vojni. Doseglo je letno 80—175 ton smole. Plansko forsiranje je ponekod povzročilo, da so se smolarila tudi pretanka drevesa, na katerih to ni bilo opravičeno in je bil donos ^mole v primerjavi s škodo le majhen. Sedaj pa gre tudi smolarjeoje v koraik i nego gozdov in pomeni važen materialni in finančni donos. Metoda smolarjenja na rdečem boru, ki je pri nas najibolj zastopan, je dognana in naŠj smolarji so že izkušeni. Potreibni pa bodo še poskusi stimuliranja s kislinami. Med postranske proizvode bi mogli prištevati tudi proizvodnjo eterif.nih olj iz igličevja, ki je bila nekaj Časa lepo razvita, sedaj pa zaradi ekonomskih vzrokov popušča. F. Perspektiva izkoriščanja gozdov Na raznih strokovnih posvetovanjih, zlasti v Celju in Ohridu leta 1954, je bilo vprašanje perspektive izkoriščanja gozdov v povezavi z ostalimi prizadetimi vprašanji temeljito obdelano in podane ustrezne smernice izdelavo perspektiv- nega plana gozdnega in lesnega gospodarstva, ki je pred končno izdelavo, OdveJ bi bilo te smerni« ponovno navajati, in sopet poudarjati najbolj naglaäcno na-•telo, naj se obseg izkoriščanja gozdov čimprej, a najpozneje do leta 1961 vskladi 2 redno zrnogljivostjo gozdov, tla bi izboljiali njihovo lionosno sposobnost. V drveh je Se znatna rezerva industrijske surovine, potrebno je le zmanjšati porabo drv; to je eno izmed velikili nalog naseda celotnega gospodarstva. Z intenzivno nego gozdov moramo povečati prirastek in poccjiiti proizvodnjo, zmanjäati in uporabljati gozdne odpadke in nujno Izboijäa'ti gozdnoprometno mrežo. V La namen je treba najprej zasnovati generalni naČrt optimalnega omrežja za posamezne gozdne kompleltse in ga nato v okviru danih .sredstev dosledno izvajati. Prirejati je treba tečaje za pouk delavcev o pripravi in uporabi orodja in v zvezi 5 tem razviti domačo proizvodnjo potrebnih pripomočkov, kakor tudi proizvodnjo labkih, na'Sim razmeram ustreznih, strojev za mehaniziranje spravila lesa, kjer je pač upravičeno. Uveljavljati je treba ustrezne poklice gozdnih delavcev in pri zaslužku priznati odškodnino za posebne stroSke in napore, da bi tudi s te strani razvili kvaliteto in delovno zavest ter vzgojili potrebni naraščaj. Pri uvajanju mehanizacije se moramo nasloniti na predhodno doma preizkušene lahke priprave in si pomagati tudi z lastnimi in:vprov-izacijami. Institutu ali drugi ustrezni organizaciji je treba omogočiti, da bo smotrno opravljala take poizkuse in jih uvajala v prakso. Vsekakor pa je treba pri delu spremljati učinek in lastnosti posameznih mehaničnih naprav, da bi dobili zanesljivo podlago za ekonomske izračune in navodila. StroSke .proizvodnje bomo lahko >le takrat smotrno pocenili, če bomo natančno ugotavljali vse stroške in učinke ter jih primerjali z drugimti možnimi načini; to pa bo mogoče takrat, če bodo ustrcini strokovnjaki povsod za to poskrbeli. Novemu strokovnemu naraščaju, ki ga dajejo strokovne šole, pa je treba že v začetku pripravniške prakse omogočiti, da se v konkretni praksi seznani z vsemi deli, ki pridejo v poštev in tako svoje znanje utrdi in oblikuje v uporabno delovno s-posobnost. VARSTVO GOZDOV V POVOJNI SLOVENIJI Prof. iri^, Jože S 1 a n (J C r (Ljubljana) NaJi gozdovi ni>so bili nikoÜ tako močno poškodovani in ta'ko zdo ogroženi kot v drugi svetovni vojni. Ker se naSa Osvobodilna voj&ka z nadmoČnim okupatorjem navadno ni mogla spuSčati v frontalne borbe, so se enote zadrževale najpogosteje v gozdovih, kjer so skozi ätiri leta sprejemale najodloČilnejSe bitke. NaŠi borci so morali pri svojih operacijah in za svoje vzdrževanje uporabljati les, n, pr. za gradnjo razjiih objektov, Pri ,tcm so stoječa drevesa v naglici lupili, .ker so potrebovali It^bje za pokrivanje svojih skromnih lesenja-č in skrivaliSČ, s celimi iti neolupljenimi drevesi pa so sovražniku zapirali ceste litd. Gozdovi so bili sovražniku v oviro pri njegovih vojnih operacijah in v napoto pri skrbi za varstvo njegovih postojank, zato je okupator s požiganjem in sečnjo na golo večjih gozdnih kompleksov ski^al uiti ostremu očesu naSega strelca. Pri raznih vojalkih aJtcijah so sovražne čete brezglavo Škropile svinec in železo tja v en dan po gozdu in pri tam močno poškodovale vse drevje v svoji bližini. Razen tega pa je okupator posegal po naSih gozdovih tudi zaradi gospodarske stiske in je v bližini svojih postojank »pustošil gozdove ne glede na njihovo starost in pomembnost. Zmago smo -Gozdar-skem vestniku«. 5. Referent za varstvo gozdov pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je leta 1947 .predaval o zatiranju lubadarjev na: Goadni upravi Novo mesto. Dolenjskem gosdnem gospodars-tvii, Gozdnem oskrbništvu Boštanj, konferenci okrajnih gozdarjev Dolenjske in -delegatov GG Novo mesto in Kočevje, na Gozdni »pravi Idrija, sestanku DIT v Slovenj Gradcu. Mariboru in Ljubljani, nakupo-vaJcem lesa v Novem mestu in leta J930 na sestarikn DIT v Ljubljani. 6. Minis-trstvo za kmetijstvo in .gozdarstvo LRS je leta 1949 objavilo; Odredbo o ukrepih proti škodljivemu mrčesu in nalezljivim 'boleznim na gozdnem drevju, 7. Ministrstvo za ikmetijstvo in gozdarstvo LR5 je ieta 1951 izdalo v 15.000 izvodih brošuro ing. Jožeta Slandra »Zatiranje lubadarjev«. Pri akciji proti lubadarjem je bilo v Sloveniji od leta 1945 do 1951 podrto in izdelano ok. 546.000 lu had ar,k in .lovnih dreves ali ok. 273.000 m^ dreves. O dejav- Entomoloska postaja v Kamniški Bistrici, kjer se Je veÜ let vršijo proučevanja biono-mije lubadarjev nos ti po 1951. letu iiiniamo podatkov. Sicer pa je takrat kalaniilcta lubadarjev ze tako «djejijala, da so nadarljnja dela labk-o opravljali OLO sami. O.pisana 'bonba proti lubadarjem pa je bila prepočasna in zato premaio učinkovita. Vzroki za to so bil« omenjene objektivne ovire, na drugi strani pa napaka, -da smo lubatlarje zatirali na način, Jej ni v skladu z biološkimi lastnostmi teh škodljivcev, t. j. na način, ki je sicer predpisan v strokovnih knjigah, verwiar pa je SablorwJci in zato nepravilen. Sabtonska metoda predpisuje, da moramo prvo serijo lovnih dreves položiti v obdobju od januarja do aprila, drugo mesec dni po k-oostataciji napada luba-dar-jcv na iprvo .serijo Jovnih ^ireves. tretjo pa sredi leta, p-redno izleti jo mladi hrošči prve generacije. Strije lovnih dreves bi torej morali polagati v določenih časovnih presledkih, čeŠ da rojijo tudi lubadarji v določenih časovnih intervalih, "Vendar to mišljenje ni pravilno. Ugotovili smo naniieČ, da lubadarji rojijo nenehno od pomladi do jeseni, ne pa le v določenih časovriih piesledkili. To smo dokazali z znanstvenimi raziskovanji na en toni o lo Ski h postajah v Idriji, na Pokljuki in v Kamniški Bistrici. Pri tem pa smo ugotovili tudi to, da določene vrste lubadarjev tudi pri nas prezimijo v zemlji. Na podlagi teb znanstvenih ugotovitev smo polaganje lovnih nasfav {dreves in kupov) vskladiti z bionomijo lubadarjev. Opustili smo staro, togo in ncbioložko metodo polaganja lovnih dreves v serijah ter postavili novo pravilo, da je potrebno lovna drevesa nastavljati nenehno od pomladi do jeseni, obenem pa tudi tam, kjer smo v pretekli jeseni in ziimi izdelali okužena drevesa. Praksa je ipotrdila naSo razlago in pravilo ter pokazala, da so vsaiko, -skladno s tem pravilom položeno lovno drevo (in kup), lubadarji napadli že po nekaj dneh, prav tako tudi lovne nastave na mestih, kjer smo lubadarje zatirali v pretekli jeseni in zimi. Iz gozda ne moremo vedno odstraniti sečnih odpadkov tako, da «a lubadarje ne bi bili dosegljivi. Večkrat jih tudi ne moremo sežgali. Tako dajemo lubadarjem možnost za razmnoževanje. Pri zatlralni akciji proti lubadarjem pa je važrro, da ves material imunnziramo, t, j, da ga napravimo nesposobnega za razvoj lubadarjev, oziroma, da lubadarje od tega materiala odvrnemo. Poakus je pokazal, da to lahiko dosežomo z zmesjo karbolineja in petroleja v razmerju I : 1 (»Karbopetrol 11«), Če s to zmesjo poäkropimo lesni material, prlsili-mo lubadarje, da se .koncentrirajo na lovnih nastavah, 'kjer jih potem moremo uničiti 'tudi v največji suSi, kar je zelo važno z vidika zaščite gozdov pred požarom. Lesarji (X y 1 o t e r i n a e) so lubadarji, ki so tehnični škodljivci lesa. Napajdajo vse vrste trdega in mehkega lesa, razvijajo se v lesu ter morejo vrednost lesa zmanjSaiti za 30 in vcČ odstotkov. Ti škodljivci so do sedaj povzročili veliko Škode, niso se pa pojavili 5de po vojni. Ker je za njihov razvoj potrebna pirimerna vlažnost lesa, vedno napadajo hlodovino, ki leži v senci ali neobeljena na skladiščili, Se bolj občutna .pa je njiho-va Šikodljlvost, ker ravno tako napadajo najboljše lesne Sortimente Jtot Sortiment najslabše kvalitete. Niso redki primeri, da so lesarji furnirske Mode tako "zdelali«, da za furnir sploh .niso bili več uporabni. Evidence o škodi, ki jo povzroča ta žuželka mimamo, pač pa marsiikatero gozdno gospodarstvo prav dobro ve, ikaJcŠne skrbi jim je ta škodljivec prizadejal. In zakaj? Ker lesnih sortimentov nismo pravočasno in pravilno pred lesarji zaščitili. Les zaščitimo pred temi Škodljivci, če ga pravočasno obelimo, t. J, še pred rojenjem, ter iz goada izpeljemo ua odprto in zračno skladišče, da sc .primerno osuši, ker ti Škodljivci napadajo le vlažeji les. Ta ukrep pa nI mogoč vedno in povsod. Kaj torej .storiti? Sredstva, ki les .pred lesarji uspešno ščitijo, proizvajajo razne tovarne v inozemstvu, zato je nakup takšnih sredstev zdo drag in za,pleten. Zaito smo preijJtusili zmes tarbolineja in pctiolcja v razmer ju I : 1 (»Karbopetrol ti«) in .poskus je uapel. Da je tako, inoiejo potrditi gozdna gospodarstva, ki so ta recept že z us-pehom uporabila. Pinijev sprevodni prelcc Pinijev sprevodni prelec {Thauinetopoea pityocampa Schiff.) neprestano ograia sestoje cmega bora na Slovenskem Priiiiorju Že od leta 1899, Med drug'o svetovno vojno je zopet dosegel gradacijo ter se ttidi po vojni silno razpasel. Prej smo st iproti temu Škodljivcu borili tako, dn smo rezali veje z zap red ki in Tiato vse skupaj sežgali. Toda na ta način smo močno zmanjševali drevesne asimilacijske organe, razen tega pa vcČkiat tudi pokvarili nadjiljnji razvoj in vrednost drevesa, kadar je bil zapredek na vriiu kroSnjc. Ta povsem mehanižni ukrep pa ne zadošča za uspeSno zatiranje omenjeneg^a borovega škodljivca, kadar doseže kalamitetno stanje. Borovi sestoji v Slovenskem Primorju so sedaj že ok. 20 m visoki: .do zapredkov je torej večkrat težko alt celo nemogoče priti in je odrezovanje vej s tako visokih dreves za delavce zelo nevarno. Zato je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS prepovedalo rezanje vej z zapredki ter je predpisalo uničevanje tega Škodljivca s kemičnirni sredstvi. Tako smo Jeta 1950 uničevali prelca v Slovenskemo Primorju z avioni. leta 1952 pa z mo-tomimi in nahrbtnimi škropilnicami. Menimo, da ne bo težko preprečiti gradacije pinijevega sprevodnega prelca. če bomo vedno pripravljeni na borbo in pri delu vestni, Gosenice tega Škodljivca so najmanj pol leta sJcritc v precej velikih in od daleč vidnih betih zapredkih. Spomladi v procesijaJi potujejo po deblu navzdol na zabubljenje (hrizailidacijo) v zemljo, Ce torej gosenice, ki potujejo v zemljo, zadržimo na dobUi vsaj nekoliko dni s primerno Širokimi lepljivimi pasovi, recimo, v -prsni viSini, moremo prav lahko vse Skodljvke uničiti s kemičnimi sredstvi. Tak poskus nam je popolnoma uspel leöa 1952 v Sežani, Napravili smo pasove s kolomajzora In nad njimi uničili z emulzijo DDT vse gosenice. Toda ta način zatiranja ne bo laliko izvedljiv, kadar je že veUko dreves okuženih in če se je škodljivec razvil do gradacije. Gobar Gobar {Lymantria dispar L,) Je škodljivec, ki povzroča jugoslovanskim agj-onomom in gozdarjem veliko skrbi. Samo leta 1918 je obrstil na golo S38,)29ha gozdov in 27,510,836 sadnih dreves. V sadovnjakih je tega leta povzročil škodo 3 Ln pol milijarde din, .t. j. toliko, kolikor je zneslo prvo notranje posojilo. Čeprav smo pri zadnji kalamiteti temu škodljivcu posvetili največjo pozornost (zatirali smo njegova jajčeca, gosenice smo zastrupljevali, nabirali in uničevali smo njegove bi^be), vendar uspeha nismo dosegli, kajti škodljivca so v kalamitetni razširjenosti uničili !e njegovi prirodni sovražniki, paraziti. Goba-r je pri nas doma, Kalamitetno se pojavlja v časovnih presledkih vsakih -1 do 6 let. Toda še nobene njegove kalamitele doslej ni 2atrl človek, temveč vedno le pri,roda sama, njegovi paraziti in virusne bolezni. Kot njegovi uničevalci se zlasti uveljavljajo: osi ca gobarjevih jajčec (Anastatus -disparis), ki napada jajčeca in ose najezdnice ter muhe goseničarke (Ichneumonidae in Tachinae), ki napadajo gosenice in bube. Dr. Anton Kurir trdi, da je svojeČasno osica Anastatus dispajis v Slavoniji uničila 68,5% gobaj-jevih jajčec. Ali ni torej strokovno napačno, če uničujemo gobarjeva jajčeca in legla, da pa pri tem ne zaščitimo .parazita Anastatus disparis, ampak ga .pokončujemo hkrati z gobarjem? Tej napaki se bomo i zog" i I", na sledcEi uaCm: I'l". akdji prori gobarji, naberemo več njcg^vU) jajCec in jih iia-kopi-firno na ustreziiem mestu V naravi. Spomladi ipa vsa 'ta jajčeca ogradimo z tlovolj širokiim Iqjljivim pasom. Izlegle .gosenice jkuSajo ipri^i do hrane, toda ne «pridejo do nje, 3cer j bi lepljivi pas üapira pot v svobodo. Zato se nakopiEijo ob lepljivem pasu, kjer jih prav lahko s ■kcrnič-nimi sredstvi uni^im^i. Na ta način uničimo gt^barjeve gosenice, ohranili pa smo ialego gobarjevega parazita osico Arsastatus -disparis, ti je ostala v neizleženih go-barjevih jajčecih in se bo v njih razvijala tei- pozneje napadala druga zdrava gobarjeva jajčeca. Opisani posto.pek je zelo prepros't in ni dražji od premazovanja go'barjevib legel s petrolejem in drugimi kemičnimi sredstvi, kot so delali doslej vedno in povsod, Na opisani način smo se letos borili proti gobarju v Prekmiirju in pri tem ugotovili, da je bito 2,7% gobar jevili jajčec paraziti ranih. Ta odstotek je sicer za sedaj se nizek, toda to ni odločiIrio, pač pa je pomembna metoda, s katero uničujemo gobar j eve gosenice, pri tem pa zanesljivo ohranimo parazite gobarjevib jaj^cc. ^ Pri omenjeni zatiralni akciji smo z avioni zameglili 24.216 ha z gobarjeni okuženih gozdov. Na ta način smo uničili gobarjeve gosenice, hkrati pa tudi njegove parazite. To pač ni fcilo pravilno. Gobarjeve gosenice imajo celo vrsto parazitov, ki jih moramo gojiti ir» podpirat! na sledeči način; Določen prostor v gozdu ogradimo z lesenim okvirom, ki ima na sebi lepljivi pas. V prostoru, ki ga zapira okvir, hranimo čim več gobarjevih gosenic. Ker je trO gojišče z gornje strani odprto, morejo h gosenicam nemoteno priti njihovi paraziti ter jih okuJSiti. Na opisani način nudimo gobarjevim parazitom v naravi čim več hraniteljev in tako ustvarjamo kar največjo možnost za razmnoževanje go-barjevih .parazitov, os najezdnic in muh goseni^čark. Opisano gojiSče smo osnovali letos v gozdu Ginjevec pri Lendavi ter ugotovili, da je bilo v njem nad 70% gobarjevih gosenic pa razi ti ranih. Taka gojišča gobarjevih parazitov bomo v bodoče postavili v vse gozdove, ki jih bo ogrožal ta škodljivec; opisana metoda je naaoreČ zelo usipešen preventivni ukrep proti gobarju, ki je sedaj v Frekmurju na progradacij&ki stoipnji. Borova grizlica Ta bolezen (D i p r i o n p i n i L.) se je pojavila v Vipavski dolini. Napravili smo analizo zdravstvenega stanja tega Škodljivca ter ugotovili, da je 86% njegovih bub parazitiranih. Njegovo zatiranje bodisi s kemičnimi, bodis-i z mehainičnimi ■metodami torej za sedaj ni potrebno. Rdeča gniloba Po približni cenitvi imaimo okoli 40.00Ü ha čistih aH skoraj čistih umetnih smrekovih sestojev v nižavju (do okoli 500 m nadmors-ke višine) na rastisčih, ki za smreko niso -primerna. Večji del teh gozdov je bolan za rdečo gnilobo (Trametes radici-perda Htg.), hkrati pa neprestano žarišče lubadarjev in smrekove gri^lice. Tega stanja ne moremo popraviti z varovalnimi represivnimi ukrepi, ampak bomo morali s primernimi gozdnograjitvcnemi ukrepi v teh sestojih čimprej vzpostaviti iporušeno prirodno ravnotežje. To delo pa sodi v področje gojenja gozdov. To težko nalogo je prevzel Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljtibljani, ki je na Pohorju že začel z delom. Situacijo morejo rešiti le prebiral ni ■mešani igJasti in listnati gozdovi, osnovani ,po načelih fitocesnologijc. Takšni gozdovi rdeči gnilobi in lubadarjera ne bodo nudili razvojnih pogojev. Na ta problem je bila lela 1954 opozorjena strokovna javnost zlasti z broSuro ing. Jožeta Miklavžiča j>Premena umetnih nrainskili smrekovih sestojev« in 5 člankom ing. Jožeta Slandra »Saditev smrekovih sadik in rdeča gniloba« v Gozdarskem vestni'kLi 1953/6—7. Kostanjev rak Ta nevarna bolezen ^En-dothia parasitica Murr.) je bila opažena v Slovenskem Primorju takoj po drugi svetovni vojni in preti uničiti ves -naš domači kostanj — za sedaj na Primorskem. Brez odlašanja se je začelo z akcijo proti tej nevarni bolezni; predpisani so bili strogi Icaranten&ki ukrepi, leta 1951 objavljena Odredba o ukrepih za zatiranje raita kostanjevega luba (Uradni list LRS St. 5/51), naslednje leto pa odredba o ukrepih proti ko .stanj eve mu raku in frnilovki (IJL LRS St. 33/52), nato pa sta sledili še dve dopolnilni odredbi (UL LRS St. 9/51 in Št. 15/1954). V.kljub prizadevanjem strokovnjakov pri republiških organih pa zatiralni ukrepi niso bili dosledno izvajani, ker nekateri strokovnjaki in organi na terenu niso pokazali za to dovolj razumevanja in potrebne discipline ter doslednosti. Inštitut za gozdno in lesno gospodaretvo Slovenije je podvzel vse, kar je potrebno, da se ta bolezen zatre ali vsaj omeji. Osnovana je tudi stalna mešana republiška komisija za zatiranje kostanjevega raka v Sloveniji, ker ta bolezen ni samo problem gozdarjev, temveč tudi agronomov. Komisija je leta 1952 izdala broSuro Stane Hočevarjeve »Kaj bo z domačim kostanjem v Slovenskem Pii-morju«. Druge bolezni in škodljivci ter ujme V na^ih gozdovib pa so bili v obravnavanem obdobju Se razni drugi nevarni škodljivci. Tudi ujme so nam prizadejale veliko Št ode, navadno kot posledica nepravilnega gojenja gozdov. P-osebno občutne so bile poškodbe po požledu in snegu v čistih gozdovih Črnega bora na krasu leta 1952 in v idrijskih bukovih gozdovih leta 1953, Razen tega je veter zlasti v čistih smrekovih gozdovih prizadejal po- V laboratoriju smo vsestransko spremljali razvoj gobarja. Na sliki se vidi, kako so se gosenicc nakopiEile ob lepljivem okviru, ki jim prepre-hije pot v svobodo (Foto; inl F, Rainer) nckotl huda razdejanja. Oincmbc v-rednc so -tudi spomladanske pozebc, Ici so po-V z rotil C obSutno škodo zlasti na bukovju in smrekovju V letih 1946, 1949, 1950, in 1955. Ugotovili smo zlasti äe naslednje škodljivce oziroma gJivtžne bolezni: 1. Smrekova uä [Chermes abietis L.) na 3-letniJi macesnovih sadikah; 2. Smrekov rilokar (Pissodcs harcyniae HbM.) na 60-lotnih smrekah; 5. Fusarium sp. Lk. na sejankah rdečega in Črnega bora, smreke tei macesna v drev&snicah; i. Smrekov o&ip iglic (Loiphodermium macrosporum Htg.) na smrekah; 5. Pepelnica (Microsphaera quercina Fo«ks.); ft. PrSica (Eriophyes betulae Sch.) na črni jelši; 7. Borova rja (Meiampsora pinitorqua Rostr.) na rdečem In črnem boru; 8. Mehurjasta rja (Chronartium asclepiadeum Fj-.) na rdečem boru; 9. Mehurjevka (Cronartium ribicola Dieti.) na zelenem boru na Pohorju; 10. Borov zavijaE (Avetria buoliana Schiff.); 11. Borova sovka (Panolis flammca Schiff.) na. črnem boru; 12. Totpolovka (Melasoma populi L.) na potaknjencih kanadskega topola v drevesnicah; 13. Čmilovka {Phytopbthnra cambivora De Buism.) v krSkem in mariborskem okraju; 14. Smrekova uš (Cnaphalodes s.trobilobius Kltb.); !5. Smrekov kapar (Phyaokcrmes piceae Ferm.); 16. Kapar (Lecanium pulchrum L.) na brinju Junlperus virginiana blizu Ljubljane; 17. Bukova-kobilica (Podisma aipina Koli.); 18. Veliki rjavi rilčkar (Hylobius abietis L.); 19. Rja na smrekovih iglicah {Chrysomyxa rhododendri De By.): 20. Holandska bolezen na brestih (Graplvium urlmi Schvv.); 21. Črna pe^avost (Rhyti^ma acerinum Fr.); 22. Jelov rak {Melampsorella caryophyllacearum Scbröt.); 23. Macesnov rak i{Dasy;Scypha WUlkommii Htg.) zlasti na Gorenjskem: 24. Jelsev rilčkar (Crypthorbynchus lapathi L.) v bližini Slovenske Bistrice; 25. Podlesek (Muscardinus avellanarins L.) okrog DražgoS; 26. Poškodbe na gozdovih zaradi strupenih plinov v okolici Črne, Celja, Trbovelj in Štor; 27. SuSenje bukovih sestojev v Beli Icrajini. ■Ka^kor vidimo, je zdravstveno stanje naSiii gozdov tak.šno, da mu moramo posvetiti vso pozornost. Vsak od zgoraj navedenih Škodljivcev more povzročiti katastrofo, to pa pomeni, da moramo biti zelo previdni. Prenehati moramo predvsem 5 prakso, da se panoga varstva gozdov zapostavlja, saj je ravno tako važna kot n, pr. gojenje gozdov. Varstvenik gozdov mora celo vedeti, kaj dela gozdni gojite! j ter mora imeti pravico >-vcta« pri delu goji tel j a, ker slednji lahko vzgoji sestoje, ki bodo proii škodljivim vplivom žive in mrtve narave odporni ali pa tudi takšne, ki bodo neodporni. V varstvu naših gozdov po drugi svetovni vojni moremo sicer zabeležiti napredek, vendar pa ne v toliki meri, kot bi ga želeli. Manjkalo je .pac strokovnjakov in sta vso opisano delo v republiäkem meril« opravljala večinoma le dva uslužbenca, eden z naäe gozdarske fakultete, drugi z Inštituta za .gozdno in lesno gospodarstvo. Potrebno je gozdno-varstveno službo v Sloveniji organizira-ti na naČin, kakor jc to v kmetijstvu. Vse območje Slovenije naj se razdeli na Štiri okoliše s sedeži gozdno varstveni h ustanov v Ljubljani, Novi Gorici, Celju in Mariboru. Vodja vsakcsga oikoliäa naj bo gozdarski inženii', pomaga pa naj mu primerno pomožno osebje. Uprava za gozdarstvo LRS pa naj to delo organizira, vodi in nadzoruje. Vsekakor jc neogibno potrebno najožje sodelovanje z agronomi, ker se borimo proti skupnim sovra.inikom, kot n. pr. gobarju, murvo vein prelcu In kostanjevem raku; pri tem pa ne smemo pozabiti .na varstvo koristnih ptic. Gojifiie pobirjevili parazitov v goztlu Ginjeveu pri iLeiidavi. kjer je bil pod prirotlnJmi razmerami 2 uspehom napravljen poskus g^ojcnja gobarjcviii parazitov HUDOURNIŠKA SLU2BA V OBDOBJU 1945-1954 Inf, Janko S e 1 j a k (Ljubljana) A, Predvojna doba Hudourniška stroka ima na ozemlju LRS že skoraj 70 letno tradicijo. Leta 1875. so hala izvedena prva sistematična hudourniška dela in sicer v hudourniku Sijaku pri Kobaridu. Po kroniki hudoumisJcih del v bivši Avstro-Ogrski .(Die Wild-bacbverbauung in den Jahren 1883—1894, izdanje Ministrstva za kmetijstvo na Dunaju leta 1S93} lahko povzamemo, da so .pri nas v letih 1883—1894 opravljali hu-dourniska dela na TrebiŽi v Ratečah in Beli pri Vipavi. Zadnja ilcta preteklega stoletja so delali na naslednjih hudournikih: Pišenca pri Kranjski gori, K-orošica pod Ljubeljem, CeŠnjica pri Bohinju, pritoki Gradašce, Močilnik in Pasji rep v Vipavski dolini, Grajšek in Lokavšček pri Ajdovščini; opravili so razen tega Se nekatera mamjŠa dela na krasu. S sistematičnimi hudournilkimi deli so v manjšem obsegu nadaljeval! do konta prve svetovne vojne, Ni mogoče natančno izraziti vrednosti vseh del, ki so bila do leta 1918 izvršena, ker nimamo popolnih podatkov. Po oceni je zna..šala vrednost hiidourniS-kih del v mejah poznejše medvojne Slovenije 1S4 milijonov dinarjev, na ozemlju, ki jc bilo pozneje mod obema vojnama .pod Italijo pa -tO milijonov dinarjev. Skupna vrednost vseh za časa Avstro-Offrske na sedanjem ozemlju LUS izvršenih hudouriiiikih del je bila torej ok. 22-1 milijonov dinarjev.* Do začetka druge svetovne vojne v na^i hudourniški službi Jabko razlikuj ein o dve obdo'bji. Zarprvo obdobje, od leta 1919 dokonča leta 1933, je značilna skromna dejavnost. V 14 letih je bilo porabljeno le 9,5 .milijonov predvojnih dinarjev ali povprečno 680.000 -din na lerto; (preračunano na dana^jo vredno.^t: 352 milijonov aH 25 miHjonov dinarjev na leto), V drugem obdobju, od začetka leta i934 .pa do začetka druge vojn«, je obseg del na^glo rastel. V sedmih letih je bilo -opravljeno skupno za 22,5 milijonov dijnarjev del ali povprečno 3,2 milijona dinarjev na leto; (preračunano na današnjo vrednost: S21 milijonov ali leitno 118 milijonov dinarjev). Za predočitev navajam še nekaj Številk. Do konca leta 1918 je bilo (samo na ozemlju poznejše stare Jugoslavije) napravljeno: l,->ö prečnih zgradb, 4581 tm regulacij, 1439 m obrežnih zavarovanj, 4 mostovi, 13 požiralnikov in -tS ha pogozditve. Od začetka leta 1919 do aprila 1941 pa je bilo (ravno taJco le na ozemlju poznejše ^tare Jugoslavije) zgrajeno: 661 pre&nih zgradb, 40.588 tm regulacij, 20.996 m obrežnih zavarovanj, 1535 m kinet, 5190 m preureditve poti in cest. 137 mostov, 7 požiralnikov, 4 jez-ovi in 106 ha pogozdovanj ter prepletanja golih rušlji-vih zemljišč. Od del, izvršenih na območju, ki je bilo med vojnama pod Italijo, je potrebno omeniti obsežno dejavnost na Beli v Breginju pri Kobaridu, na ostalem ohmoÖji] pa le manjka dela, pa Še ta v glavnem samo tam, Jtjer je bilo nujno zaradi zavarovanja prometnih najprav. Med okupacijo je hudourniška služba skoro .pupolnnma zastala. Nekaj malega se je gradilo v okolici Ljubljane in na nekaterih gra-dbiščih na Gorenjskem in Štajerskem, toda Se to V glavnem le v letih 1941 in 1942, Populn kataster hudournikov do dajies še ni sestavljen, ker manjka Se natančen .popis vseh hudournikov s PTioiorskcga in popis raznih Jruglb manjših hudournikov z območja predvojne Jugoslavije, za katere se prej niso brigali, 1;er njihova ureditev ni bila gospodarsko važna. Do danes sestavljeni rkataster obsega 244 hudourni kov 1 Če k -terou ipriŠtejemo le ocenjeno število hudournikov, ki do sedaj še niso bili evidentirani, dobimo približno številko 270. Spričo ugotovitve, da so v Avstro-Ogrski delali v 20 hudournikih, v prejšnji Jugoslaviji pa v 90 hudournikih, iter da je bilo v tej dobi popolnoma urejenih 18 hudournikov, vidimo, da se v predvojni dobi hudourničarski dejavnosti ni posvečala zadostna pozornost. Posebno to lahko trdimo za hudourništvo Avstro-Ogrske, ko se je v območjih, Jti so našim podobna (Tirolska, Koroška), gradilo neprimerno veČ kot pri nas. Za pravilno razumevanje poteka dejavnosti hudournišike slulbe v predvojni dobi bi bila jpotrebna podrobnejša razčlenitev vseh vplivnih momentov. Ker pa taia analiza ne sodi v okvir tega pris,pevka, se moramo za.dovoljiti z gornjim kratkim prikazom, ki podaja okvirno sliko hudourničarske dejavnosti iza dobo od 1875. do 19-15. leta. B. Povojna doba Po devetem maju leta 1945 jc bil razvoj hudourniške sluäSbe pod vplivom s-ploŠno gospodarskih razmer. Obnova podeželja in zgraditev ključnih objeJctov sta imela prednost, zato smo marsikatero gospodarsko -panogo morali zanemariti. Tudi hudourničarski dejavnosti se prva leta po vojni ni moglo posv-ečati zadostne po- * VrednostJzvräcntli dd stoo izrabili s sedanjo dinarsko veljavo. Pri preračunavauju smo število izračunanih hnorma-um potnnoiili s sedanjo ccriu »norma-ure«. Milčkov potok pri Polhovem Gradcu, ki je leta 1925 opustošil svojo dolino, je poviroJil liudo m^dejanje in smrt ve^ ljudi, [Foto: F, Rainer, 19.10) Mačkov potok — sedaj. Po ureditvi stnifrc in vcianju pobočij so se erozijske poäkodbe popolnoma zarasle, hudournik pa umiril. (Primerja] zgornjo siiko!) (Foto F. Rainer, 19,65) zornosti, Opravljena so tila lah'to le najnujnejša dela, večinoma sama popravila in dela za preprečitev večje škode pri jzbruhili nekaterili hudournikov. Po iatu IM5 je liudournišika služba do bi J a nov pom en, v primerjavi z onim pred vfljno. Razvitek -našega gospodarstva je mora] nujnu povečati tudi hudour-ničarsko dejavnost, ki ni sama -sebi cilj, ampak jc najože povezana z drugimi gospodarskimi panogami. O tej povezavi bi lahko napisali dol^e študije, vendar to ni cilj tega prispevka, zato se bomo omejili le na najznačilnejšo povezavo budo-urniSke službe s splošnim gospodarstvom. 1. Kmetijstvo Sedaj dajemo pri nas poseben poudarek ua razvoj kmetijstva. Toda slovensko kmetijstvo ne bo napredovalo le z boljšo obdelavo in s povečano uporabo umetnih gnoji!, .ajnpak prvenstveno z m el ioni rim jem neplodniii zemljišč. Da bomo morali skrbeti za melioracijo neplodnih zemljišč, jc razumljivo zlasti, če upoštevamo dejstvo, da novo zgrajena industrija ter z njo povezana razširitev mest in naselij neizogibno odvzemata del dosedanjih kmetijskih zemljišč. To lahko o,pazi vsakdo, ki Je malo pozna našo -oSjo ^domovino. Ljubljana bo kmalu zazidala ves prostor proti Savi. Od Ljubljane do Kamnika bo kmalu eito samo naselje. Okolica Maribora dobiva čisto novo sliko itd., itd. Kmetijstvo mora torej iskajfci nove, do sedaj šc neizkoriščene ,površine, ki predvidoma ne bodo prišle v poštev za ra^vitek industrije. To so v kmetijstvu slabo iikonišČane doline in doslej neplodna zemljišča. Poglejmo le okolico Ljubljane: dolina Gr^idaščice, dolina HorjulšČice. dolina Že-limljice. Barje säimo, ko likov je plodnega, vse to so zaradi neurejenih vodnih razmer nepopoilno izkoriščena zemljišča. Sirom po Sloveniji lahko na vsakem koraku naletimo na podobne primere večjega ali manjšega obsega n. pr.: Krško polje, zemljišča ob Lendavi v Prekmurju itd. Ne moremo sicer trditi, da je edini pogoj za melioracijo vseh teh zemljišč predhodna ureditev hudourmik-ov, toda za večino primerov velja pravilo, da je uspešna regulacija vodotokov in pravilna melioracija zemlj.išČ mogoča samo tedaj, če uredimo hudournike, ki se izlivajo v vodoto^k ali pa ogro-žajo zemljišče, ki ga želimo meliorirati. Na primer Ledaivo bo mogoče pravilno regulirati in zemljišče ob njej meliorirati sa-mo pod pogojem, Če bodo urejeni vsi manjši hudourniki, ki se v njo stekajo. Ledava ima namreč tako majhen padec, da je po njej nemogoč vsak — tudi najmanjši — transport .materiala, zato ga imorajno vezati v območju hudournikov. Tudi dokončna melioracija zemljišč ob Pšati bo .zahtevala ureditev nekaterih maj>jših in na videz nepomembnih hudournikov. Nimamo točnih podatkov o tem, koliko kmetijskih zemljišč, sposobnih za njive ali travnike, je danes ogroženo po hudournikih. Ce sktiŠamo po geografski karti Slovenije približno -oceniti tovrstne površine, bomo naŠH na stotisoče hektarov takSnih zemljišč. Ce upoštevamo Šc dejstvo, .da so tudi planinski pašniki v veliki meri ogroženi po razdiralni sili erozije in hudournikov, se bo obseg zemljiŠČ, ki jih ogrožajo hudourniki, še občutno povečal. Doslej so škodo, ki jo povzročajo hudourniki kmetijstvu, določali samo od primera do pnimera. Kadar je bilo Tiajmr«Č potrebno utemeljiti neko hudourniško ureditev, so bili zbrani podatki za sestavo .približnega rentabilitetnega rakuna. Toda bilo bi zelo potrebno takšne podatke zbrati za vso Slovenijo, ker le taiko bi laJiko zajeli celotno problematiko hudourniŠtva v povezavi s kmetijstvom. V tem o žiru sta nas doslej n. pr. LR Makedonija in Srbija že prehiteli in sta zbrali vsaj približne podatke o škodi, tki jo trpi ikmetijstvo zaradi neurejenih hudournikov,. 2. Elektrogospodarstvo Pred vojno hudournišJca služba praktično skoraj ni bila povezana, z clektio-^ospodarstvom. Znano je sicer bilo, da baeen HC Fale na Drawi zasipa material; bazen 50 parkra,l tudi Eistila, 'toda to ni dosti pomagalo, ker večina plavin, ki so -zasipavale bazen, nI prihajalo iiz na^ib iiutlou'rnikov, ampak jib je Drava prinašala s svojega zaledja v Avstriji. Sedaj se je vprašanje omenjene medsebojne povezave obeh panog bistveno s.prcmenilo, 2 graditvijo hidrocentral na Savi: Moste, Medvode, s prevzemom HC na Soči: Doblarji, Kanal, z graditvijo niza hidrocentral na Sedclinik pri Dovjem sodi med zelo nevarne liudourniSke pritoke Savc-Dolinke, čeprav obsega njegovo področje komaj 1,2 km^ Srednji tok je urejen z zaporedjem 46 konsolida-cijskih pregradb, spodyiji tok z 800 m dolgo zidano kiceto. Nadaljuje se t urejanjem ŽariSča v njegovem zgornjem toku. StroSki urejanja znaäajo doslej ?.e nad 50 milijonov din. (Foto: F, Rainer, 1954) Dravi ter v zvezi s projektiranimi novogradnjami je ureditev hudournikov zaradi zavarovanja bazenov postala izredno akuten problem. Za pravilno obratovanje določene bidrocentrale niso namreč potrebne samo pravilno zgrajene dolinske pregrade in sodobno urejene atrojnice s solidnim dovodnim rovom, ampa.k prav tako tudi urejena območja od koder se voda v bazenu zbira. Pri sestavi rentabi-litetnega računa za zgraditev neke htdrocentrale je v veli.ki meri potrebno upoštevati tudi stanje bazenovega zaledja. Njegov vpliv na pravilno obratovanje neke hidrocentral C je lahko dvojen. Ona pravilno obratuje. Če je dotok vode stalen in enakomeren in če vode z njenega zaledja ne prinašajo plavin, ki zasipavajo akumulacijski bazen; oboje pa je odvisno od stanja hudournikov in hudourniških področij v bazenovem zaledju, V zvezi z elektrogospodar^itvom so nastali sledeči problemi; a) Čim prej je treba urediti gorenjesavske hudournike in amanjSati zasipavanje bazena HC Moste. Za prodno pregradbo, ki je zgrajena na Javorniku, je preračunana äcstlctnn doba do zaproclitve. Življenjska doba te pregiade pa bo verjetna Se enkrat daljna, ker smo žc zgradili v nekateri h največjih hudourni kiU Gornje savske doJine potrebne objekte. Ce z deli ne bi nadaljevali, bi zaproditev nevarno ogr-oSala 'bazen hidr-ocentrale že po -dvanajsitih letih. (Prodno pregrad bo je bilo nujno .po.trebno zgraditi, ker Je bilo z meritvami ugotovljeno, da se je v enem ktu po začetku obratovanja HC Moste nabralo v njenem bazenu it okoli 80.000 m^ naplavin.) b) Znano je, da je poj-ecje Soče nad HG Doblarji tipično hudourniško področje, ter da zaradi tega njenem bazenu preti nevarnost pred takojšnjo zaprodit- Pregled dejavnosti na urejanju hudournikov od 31. VIL 1945 do 31. XII. 1954 Leto Število hudournikov, na Ifaterih so IzvrSena dela 1 v r š e n Ü Prečnih zgradb Vzdolžnf)! I Umiritev zgradb meliSč Število hči 1945 1346 ig^j? 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 Skupaj 6 9 13 14 31 30 13 16 17 22 12 51 62 65 126 93 132 126 135 4S7 1326 1967 1485 1772 744 1316 1Ö7S 3144 2" 5.27 3,20 2,- 791 13.319 12,47 Stroški Opomba 3,204.000 iSaran popnvila 13,686.000 23,841,000 45,057,000 59,820.000 • 79,730.000 67,580.000 95,825.000 9I,SJO.OOO 126,837.000 1 608,422.000 Ostala izviršena dela: 4 zelezobetonski mostičlu, novih poti, 2227 in prelo-Žitve in obnovitve poti. Razpredelnica št. 1 mostov, l-tS4 iti vljo, ki je Se -posebno pereča, :ker je prirodiii akumulacijski prostor nad bazenom (prostor od soteske pod Tolminom do iznad mosta čez Sočo pri VoljEah) že tako zapolnjen z materialom, da bo voda v bodoče vse nove plavinc odnašala naravnost v bazen hidrocentrale. Drugi pr-oblem na Soči pa je v izredno visokem nihanju n:ied nizko in visoJc^o vodo, -ki od 20 m^ v Sekundi lahko naraste na 600 m" v sekundi, jS tem hidrocentrala trpi dvojno äkodo: zaradi pomanjkanja vode ne more obratovati, zaradi pretirane visoke vode pa mora ustavljati obratovanje. Zato je nujno potrebna ne le ureditev hud-ournilkih strug-, ampak vsega porečja Soče nad bazenom HC Doblarji. Ker na Soči .projektirajo še nove hidrocentrale, postaja problem te reke še bolj pereč. Hidrocentrale bodo lahko samo takrat pravilno obratovale, kadar bo urejeno njihovo zaledje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ureditev zaledja zahteva veliko daljšo dobo kot zgraditev sa-me hidrocentrale. c) Ureditev hudournikov: .pritokov Kokre In TržiŠke Bistrice je nujno zaradi zavarovanja bazena HC Medvode pred zaproditvijo, i) Tudi manjše hudournike, pritoke Drave s pobočja Pohorja med 2vabekom in Mani borom ter Mezo tn njene pritoke je potrebno urediti, da bi tako zmanjšali prodonosnost. P.red vojno so zaproden in zablaten bazen HC Fale čistili z izplako-vanjem, sedaj pa to ni veČ mogoče, ker bi na ta način material iz enega bazena preprosto premetavali v drugi. Z graditvijo HC v Žvabeku je oiiejmogočcn donos materiala iz Avstrije v bazene naših hidrocentral. Zato je torej potrebno bazene dravskih elektrarn zavarovati le pred nan-osom materiala, ki ga pTCna^ajo hudourniki z naSega ozemlja. 3, Promet Vetina naŠih prometnih naprav je zgrajena po dolinah, torej tam, kjer jih velike vode najbolj ogtoXajo, če vodne razmeie niso urejene. Železnice trpijo letno milijonsko äkodo samo -zaradi neposrednih poSkodb, ki nastajajo ob naüvih. Cestno II 7 ■ Malušev jarek v Ukancu ob Bohinjskem jezeru. Hudournik je urejen in tujskoprometna važna cesta ob jezeru ni vef ogrožena; odstranjena je nevarnost pred zasipavanjem zemljiši in jezera. (Foto: F. Rainer, 1954) omrežje, ki je parkrat daljše od železniškega, trpi Se toliko vet Škode kot železnice. Po .približni cenitvi znaSa ^koda, ki jo povzročajo hudourniki na prometnih naipra-vah, več deset milijonov dinarjev na leto. 4. Gozdarstvo, druge .gospodarske .panoge in obramba domovine Da hudourniki povzročajo občutno škodo tudi gozdarstvu, ni potrebno Še posebej naglaŠati. Gornji tokovi hudournikov, deli hudourniških strug, kjer j.e eio-zivna sila vode največja, so navadno na območju absolutnega gozdnega zemljišča. Razumljivo je torej, da so poškodbe zemljišča v teh predelih zelo pogostne. Škode od hudournikov pa so lahko tudi tajn katastrofalne. Niso redki primeri, da majhna poškodba zemljišča .povzroči nevaren plaz ali pa odpre melišče, ki ga lahko le z ogromnimi stroški saniramo, pogosto pa niti to ni mogoče, ker je človek preslab, da bi lahko klj^uboval vsem razdiralnim .silam prirode. Poškodbe na absolut- nem gozdnem tlu pa so nevarne 5e v drugem oziru, ker se hitro širijo in lahkfj v kratkom £asu povzročijo prave katastrofe. Pred par Jeti v Belem .potoku pri Martuljku na Gorenjskem n. pr. se ni bil-o opaziti udara na desnem pobočju struge. Sedaj ta lidor obsega douirnikl 'ter prikazuje število le-teh. V hudourniški službi je težko najti prave nakazovalce, s katerimi bi lahko na preprost in razumljiv način natančno predočiii obseg del. Ne moremo uporabljati nakazovalca, kot je v stavbarstvu n. pr. »etažni m^«. Vrsta hudounniških zgradb in območje, na katerem ise dela izvajajo, sta lahko tako razücna, da ju -ni mogoče izraziti z istim imenovalcem, V naših razpredelnicah je navedena dejavnost po nakazovalcih, ki so bili v navadi že pred vojno in jih uporabljajo tudi že v drugih •državah. Za .pravilno presojo je potrebno kombinirati podatke vsaj iz dveh tabel. Ce n. pr. v tabeli št. I .pni m er j am o Število prečnih zgradb, zgrajenih leta 1946 in 1947, vidimo, da jih je leta 1947 naipravljeno 4 krat več kot v letu 1946, kubatura zgradb iz leta 1947 je pa samo za 1,7 .kva.t večja od kubature prečnih zgradb, ki so bile zgrajene leta 1946. To je razumljivo, ker prečni objekt lahko obsega nekaj m' ali pa tUidi nekaj sto m®. Tudi 1 trn vadolžne zgradbe lahko pomeni 1 trn kincte z 0,5 m" pretočnega profila aH pa 14 m široko regulacijo s pretočmiim profilom 30 m-, z tnztleni'tvijo podatkov iz razpredelnic lahko ugotovimo: !. Obseg del je bil prva povojna leta minimalen. To je razumljivo, če upo-.^■tevamo £!nitelje, ki so tali že uvodoma navedeni, 2, Največ dela je izvrženega na območju kranjskega okraja in sicer v 26 hudourniki]), od tega odpade na območje prejšnjega radovljiškega -okraja 22 hudournikov, Tako obsežno dejavnost je pripisati dejstvu, da gre za področje z najizrazitejšimi in najnevarnejšimi hudo urniki, razen tega pa tudi potrebi, da se bazen HC Moste kar najbolj zavajruje .pred zapr-oditvijo. Ta cilj sicer Se zdaleč ni dosežen, toda, prodonosnost nekaterih največjih hudournikov je bistveno zmanj^na {Belca, PiJejica. Beti potok in drugi). Ureditev je bila iiujna tudi zaradi zavaro- Pisenca pri Kranjski gori sodi med največje hudournike Slovenije, V nje-njem gornjem toku je nmogo erozijskih žarIšJ, od koder od)ia,?a voda v dolino. Vznoi.je rušljivih pobočij je zavarovano ^ zaporedjem konsolidacijskih pregradb v stru.t^i; umirili jih bomo z vegetaciiskim vezanjem, Tu je prvič uporabljen nov natin vegetativnejfa vezanja pobofij; namMto «prepletov" so učinkovitejše »žive äcetke« vrbovja v policah. (Foto: F, Rainer, 1955) vanja železnice in ceste. Železniški most čez Belco je imel leta 195Ü le 0,6 m svetle odprtine, medtem fco ima sedaj že 2,2 m. Kritičen položaj je bil tudi pri žeJezni-6kem mostu čez hudournik Pre&u5nik, ki skoraj ni imel svetle odprtine. Cestni most čez Belco je bil podrt in .provizorij je vsaka veČja voda vedno znova ogražala, Tu-dt zaradi zavarovanja stanovajijskih zgradb ter izboljšanja prometnih razmer je bilo potrebno izvrSiti nekatera dela (Krotnjek v Podkorenu in DovSki potok). Čeprav je obseg del, fki so bila izvedena na .območju OLO Kranj precejšcn, Se ne moremo trditi, da so izvršena že vsa ,najnujnejša dela. Neobhodno je potrebno z deJi na-daljevati, da bo: f. dosežen cilj, ki je bil v začetku postavljen, t. j, zavarovati bazen hidrocentraie pred zaproditvijo, zaščititi železnico in cesto, ter obvarovati V50 Gornjo savsko dolino pred zaproditvijo in itako očuvaiti ta prelepi kos naSe zemlje za turizem; 2. da 'ne bodo zavržena vsa do sedaj porabljena denarna sredstva. Ce bi z delom prenehali, hi bila ogrožena vsa do sedaj izvršena dela, ker diinamika izvedbe hudourniških del .pač zahteva kontinuiranost v daljši dobi. V Ijubljamkem okraju so do leta 1950 izvajana hudourniška dela v precejšnjem obsegu, Pctrebno je bilo nekatera dela, ki so bila načeta že pred vojno, uspešno dokončati, hkrati pa opraviti nekatera nujna dela; V glavnem je delano v liki, PodlipšČici, BorovniŠČici, ter na pritokih Kamniške Bistrice in Radomlje. Potrebno bi bilo na območju OLO Ljubljana izvršiti še nekatera nujna dela: v Iški, PodlipšČici, v pritokih GradaŠčice, Nevljici, Bistričici, BorovniŠČici, v pritokih Radomlje in Še drugod. Pregled hudourniških ureditvenih dd po vrstah dela od 31. VII. 1945 do 31. XII. ISBi (JO IJS 00 Vrsta del Enota mere L e t o Skupaj 1945 1946 1947 1948* 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1. Prečne zgradbe Zid iz betona...... m= 34 375 290 551 789 1.112 569 1.001 1.283 1.674 7.Ö78 Zid iz kamna v cement, malti m» 40 374 77 370 182 1.638 2.824 3.659 2.245 2.762 14.171 Zid Iz kamna v suho . . . 152 221 78 375 561 1.421 — 495 3.249 1.974 7.526 RvistrltalTji zid...... m® - — — — —- — 95 9 102 128 334 Zgradba iz kamna In lesa m' 108 101 1.414 1.916 3.337 3.738 1.675 459 57 116 12.92! II. Vzdolžne zgradbe Zid iz betona...... m» — — 2 294 54 ._ 36 298 227 181 1.092 Zid \i kamna v cement, malti m^ — 165 571 208 1.236 255 668 1.814 2.343 2,807 10.067 Zid fz kamna v stdio . . . , m» 20 253 238 712 1.030 980 27 304 825 373 4,762 , Rustikalnl zid...... m® — — 20 20 — 913 369 200 25 443 1.990 Zgradbe iz kamna in lesa ms 60 304 126 163 679 702 886 1.721 - - 42 4.683 [II. Zemeljska dela Izkop za temelje..... m= 451 1.734 3.025 2.870 5.870 11.649 12.146 8.131 7.475 10.342 63.691 Regulacijski izkop .... ms — 240 2.941 18.664 7.545 9.780 600 8.640 9.245 15.495 73.150 Nasip.......... mä 215 1.167 2.297 224 3.728 — 3.925 4.400 5.641 10.172 31.799 Izkop v plaziseih..... m' — — — — — — 3.000 9.803 6.366 14.005 33.174 IV. Gozd nok uit urn a dela Pletenice . ....... m 165 1.000 2.042 1.820 1.496 6.146 6.608 5.628 5.378 33.506 Sadike......... kosov — — - — — _ 16.666 21.145 _ _ 37.811 Potaknjenci ...... kosov — — — — — _ — 57.758 76,333 _ 134.091 Kordonska sadnja .... m — - '— 1 — — — 833 833 Razpredeloica St. 2 L Na območju goriškega okraja so se izvajala samo nekatera najnujiiejia dela. in sicer na območju bivšcg^a OLO Gorica v enem. na območju prejšnjega ÖLO Tolmin pa v devetih hudournikih. V porečju Soi^e so bila v primerjavi s stvarnimi potrebami izvršena OJ ej 1 5 1 — 1 1 1 — — 13 1948 5 5 — — 1 I _ 2 _ 14 1949 8 9 - — 1 _ _ 3 _ 21 1950 10 4 _. _ 1 _ _ 6 _ 20 1951 8 2 _ _ 1 1 _ I ____ 13 1952 9 1 1 _ _ _ _ 4 1 16 195.3 LL 1 3 2 17 1954 14 — 2 1 — — — 2 3 22' Na območju na območju na območju na območju na območju na območju na območju na območju na območju okraja okraja okraja okraja okraja okraja okraja okraja okraja Kranj so izvršena dela na 26 hudournikih Ljubljana so izvršena dela na 15 hudournikih Celje so izvršena dela na 3 hudournikih Maribor so izvršena dela na 1 hudourniku Trbovlje so izvrŠema dela na 1. hudourniku Novo mesto so izvršena dela ua 3 hudournikih Kočevje so izvršena dela na 1 hudourniku Gorica so izvršena dela na 10 hudournikih Koper so izvršena dela na 3 hudournikih Skupaj na 63 hudournikih Razpredelnica št. 3 dela izvajati s pomočjo režijskih skupin, ne pa po podjetju. Idealna organizacija bi torej bila: centralna uprava, bodisi samostojna, bodisi pri upravi za gozdarstvo z lastno operativo, ali pa naj bi ta uprava imela na terenu samostojne sekcije s podrejeno operativo. Ta idealna organizacija bi bila mogoča samo tedaj: če bi sl-onela na ustreznih zakonskih predpisih, ki jih sedaj pogrešamo. Nimamo ne predpiso^v ne 'Obveznih navodil, ki bi določala organizacijo hudourniške sluibe in urejala izvajanje in vzdrževanje hudourniških gradenj, medtem Je o so v predvojni Jugoslaviji tovrstna doIoEila podrobno obravnavali naslednji predpisi: Zakon o urejanju hudournikov od 1. lil. 1930, pravilnik o izvajanju le-tega od 7. V. 1931, Navodila za o.pravljanjc hudourni Čar skc sluJbe od 16. VI, 1931. Pravilnik o opravljanju liud-ourniSkib del v režiji in o kolavdadji teh del od 9. VI. 1936 ter Navodila za tehnično službo orgajiov za urejanje hudournikov od 3\. 111. [&36. 3. Finansiranje del je potrebno reorganizirati. Ker ima hudouniižtvo javtn enačaj, zat-o bi se moralo finansira-ti iz javnib sredstev, t. j. 'iz republiških ali okrajnih proračunov. V prid takemu načinu finansiranja govori tudi okoiiSčina, da je pri veČirri hudourniških del nemogoče odrediti neposrednega interesenta, ker je pač udeležba interesentov .preveč prepletena. "Ureditev nekega hudournika, n. pr. pritoka Savinje, je potrebna zaradi zavarovanja prometnih naprav določene vasi in sosednjega zemljišča. Ureditev tega iiudournika pa bo posredno zboljSala tudi vodne razmere na Savi po HrvaŠkem, ker se z izvedenimi -deli zmanjšuje njena prodtmosnost. Rentabilitetai raČun bi bil torej zelo zapleten, praktiči>o skoraj nonogoč, 4. Razvoj našega gospodarstva zahteva, kot sem že v uvodu predoČi!, povečano dejavnost hud-oumiŠke službe, da bo žc sedaj in v bližnji bodočnosti prihranila težke izdatke, ki bi jili morali pozneje porabiti za zanemarjene hudournike. Zavedati sc nanireč moramo, da Škoda, nastala zaradi neurejenih Uudournikov, ne raste po aritmetični, aanpak po geometrični progresiji. SLOVENSKI LOV Ing. Mirko SuiterSiČ (Ljubljana) Družbeno politične in gospodarske razmere, v katerih je potekala naša zgodovina, so skozi stoletja zavirale izoblikovanje slovenskega lovstva, t, j. lovske organizacije, lovskih načinov in običajev ter lovskih izrajzov oziroma lovskega jezika. Šele z letom 1907, ko je bila ustanovljena prva slovenska lovska organizacija — Slovenski lovski klub s 103 Člani — prvič nastQ(pi naš -zaveden lovec in z njiim začetek slovenskega lovstva. Leta 1909 se je ta lovski klub ipreosnoval v Slovensko lovsko društvo, ki jc naslednje leto začelo izdajati svoje glasilo. Kranjsko društvo za varstvo lova, ki je sicer zc pred tem delovalo, se je uveljavljalo v strogo nemškem duhu, zalo mu pač ne moremo prisojati značaja slovenske lovske dejavnosti. Slovensko lovsko društvo (SLD) je v začetku imelo le nekaj sto članov in Se leta 1914, pred začetkom prve svetovne vojne, komaj 800. Leta 192Ü jih je štelo llOO, leta 1930 pa 3792. Leto za tem, 5. XII. 1931 je bivša Jugoslavija izdala lovski zakon, sloneč na dominalnem sistemu, vendar s pogojem, da v posameznih banovinak stopi v veljavo šele, ko ga sprejme njihov banovinjki svet. Za Dravs-ko banovino (sedajijo LR Slovenijo bioz tedaj okupirane Prinrorske) jc bil ta zakon sprejet 5, XJL 1931. Uveljavljeni zakon je močno poživil dejavnost slovenske lovske Organizacije, ki se je uveljavljala zlasti na lovsko kulturnem polju in graditvi lovskega izrazoslovja tako, da je 1934. izšla .prva slovenska lovska strokovna knjiga NaS lov, ki jo je uredil gozdars'ki inženir Mirko SušterSič. To je tudi pomoglo, da je leta 1936 osnovana Zveza lovskih društev (broz okupirane Primorske) štela že 5476 članov. Sedaj vkljiui5uje Republiška lovska zveza Slovenije 10.300 članov (z osvobojeno Primorsko). v polnem lazmalw je slovensko lovsko organ bad j o /ajda dtaiga svetovna vojna in je sovražna okupacija za i tiri leta zatrla vse organizaciji^lto in lovsko prosvetno delo, do mala pa tudi lov samn. Glasilo Lovec je tedaj pridružilo splošno razglašenemu kiilturneriLU raoiku In tako je za S.tiri leta, do osvoboditve, zamrla naSa tiskana lovska beseda. Osvoboditev jugoslovanskih dežel in Slovenije, ki je zlomila prejšnji gospodarski in družbeni sistem, je poleg vseh drugih dejavnosti tudi slovenskemu lovstvu jia steŽaj odprta vrata za njegov razmah. Zat-o po osvoboditvi stari lovski zakon ni mogel služiti uveljavljenem a spe; al ist ičn emu lovskemu redu in načelom, Toda važnejSc naloge za ureditev nove države so spočetka potiskale vprašanje lovstva v ozadje. Da bi se vsaj nekoliko zavrla brezpravnost lovljenja, je Predsedništvo slovensikega narodnoosvoibodilnega .sveta izdalo leta 1945 (Ur. list LRS. St. 32230/1945) Odlok o zai^asncm izvrševanju lova z dovolilnicami, veljavnimi za en okraj. Ta nekak regain j sistem, ki je iprvemu poletu v svobodi dal duSka tudi v lovu, Je zamenjal Začasni zakon o lovn LRS od 3. avg. 1946 (Ur. list LRS, št. 5Ü-lSl/]94fi), ki je kot iprvi v novi Jugoslaviji tudi v lovstvo in v 1ov.s1do organizacijo uvedel socialiiticna na&cla in je da-l osnovo za Siplošni zakon o lovu .od decembra 1947 za FLR Jugoslavijo (Ur! list FLRJ, št. 105-769/1947). Skladno s tem zakonom so izdale ljudske r&publuke svoje lovske zakone tn med .temi tudi LR Slovenija Zak.on o lovu od 13. maja 1949 (Ur. list LRS, št. 16^1/1949). Zadnji izraz -slovenskemu lovstvu pa je dal Zakon o lovu, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS in ga je isdal Izvršni svet Ljudske skupščine 30. junija 1954 (Ur. list LRS. Št. 26-94/1954), za slovensko lovsko organizacijo pa pravila, ki so bila v smislu tega zakona sprejeta na občnih zborih Republiške lovske zveze, okrajnih lovskih zvez in lovskih družin, v septembru 1954. Ta zakon daje dokončno lovstvu 'in lovu sodalis;tiČen koleklivni značaj z določbo v 1. čl. (Lov je panoga narodnega go&podarstva), v 2. čl, (Divjad je splošno ljudsko premoženje) -in v 26, Č-l, '(Divjad. ,,, iso- last lovske družine). Iz teh temeljnih načel so smiselno izpeljane vse ostale določbe .tega eakona. V teh .pravnMi naceli'h je tudi temeljna in bistvena razlika od načel in določb zakonov dominal-nega zakuipnega sistema. V zakupnem sistemu je lov gospodarska zadeva zakupnika, uplenjena divjad kot premičnina njegova last, prosto živeča pa kot nepremičnina. last nikogar. Po naSem zakonu je gospodar lovišča kolektiv, lovska dru-žijia in le .ta upravlja lovišče ter kot lovski upravičenec izvräuje lov po svojih članih, ki jih na podlagi svojega poslovnika oziroma lovnega reda pooblasti, da v njenem imenu love in uplenjajo divja'd, ki je last družine, torej kolektiva, ne pa posameznega člana oziroma uplenitelja. To določa -prej omenjeni 26, Člen Z. o 1. Pa tudi iz določil 1. in 2, čJena to izhaja, s katerimi jc| Jov vključen kot posebna paivoga narodnega gospodarstva, ker je divjad siplošno ljudsko premoženje. Posledica tega je, da je treba tudi lov uravnavati po načelih umnega gospodarstva in o njem polagati račun skupnosti, ki je lastnik divjadi. Zato morajo lovske organizacije, lovske družine voditi gospodarske knjige in gospodariti po postavljenem planu. Seveda ima lovsko gospodarstvo svoje posebnosti in faktorje, kakršnih jiima nobena druga gospodarska panoiga. Mnogi teh faktorjev se iie dajo izraziti v .številkah in sodijo v svet razvedrila. Športa. Zato je lov kot razvedrilo, šport za 'posameznika materialno pasivna postavka, etično pa visoko aktivna. Pasivna postavka je lovčeva Oiprema (orožje, municija, obleka, lovske naprave) ter neposredne dajatve in izdatki za lovsko organizacijo, za izvajanje lova, pristojbine itd. Aiktivna postavka pride do izraza le v okviru skupnosti in sicer neposredno za vrednost plena v ra.znih oblikah ter posredno po lovski industriji in obrti, Značilno za socialistično lovsto zakonntJajo je tudi, da ljudska nblast v imenu skupnosti izroča gospodarjenje s tem ljudskim premoženjeiii (z loviSči) lovski organizaciji in preko nje posameznim lovskim družina.m kot strokovnim <3rganom za to upravljanje. Te plačajo za užitek lova določeno odšk-odnino, mc do sedaj vršili sirom po Sloveniji.** La!i.ko trdimo, da je nižja goaciarska Sola v .prvi fazi svojega razvoja svojo ■nalogo v glavnem izpolnila, v drugi, t. j. v bodoži razvojni stopnji, (pa so pred Solo * Podatki za mariborsko nižjo gozdarsko solo so povzeti iz njenega arhiva pri Srednji gozdarski Soli v Ljubljani. Podatki za Sole v Krombergu, Novi Gorici in Idriji jc dal na razpolago inž. Stanislav Mazi, tamošoji direktor, podatki ^a ljubljanske tečaje so ibraui z anketo. , , , Ni upoštevan dvomesečni tečaj, ki se ga je leta 1951 v Logu pri Bistrici iidelcziio ok. 20 nekvalificiranih logarjev. Tečaj (c priredil OLO Maribor. TCÄtii problemi, ki Jih Sola ne bo mo^la sama rešiti. Gozdarska terenska služba namrei vedri o bolj pogreša delovne logarje, ki bi z fizičnim in umski ni delom nenehno posegih v sestoje in bi negovali takorckoč vsako mladico in drevo. Stojimo ■torej na razpotju, ali naj šc vnaprej vzgajamo logarje-uradniike ali -sodobne logarje, logarje-delavce oziroma logarje-delovodje. Drugi problem je v tem, da so okrajne uprave za gozdarstvo še vedno prisiljene pogosto jemati v službo nekvalificirane logarje. Dolžnost nižje gozdarske Sole je -torej predvsem, čimprej 1950 (951 1952 1953 t95t 1955 Diagram St. 2 — Dijaki io maturanti srednje gozdarske šole od leta 19^8 do junija 1955 slroJtovno usposobiti vsaj po 7Ü logarjev {dva razreda po 35) letno. To bi bilo potrebno za dobo naslednjih 10 let. Seveda pa se m-orajo za ta najnen Soli zagotoviti potrebni krediti, predavatelji in pravSni prostori. b) Srednja gozdarska Sola Leta 1948 sta bila ustanovljena dva itehnikuma s triletnim šolanjem in sicer v Ljubljani in Mariboru. Ze naslednje leto je bil mariborski tehnik um .po predhodni preselitvi na kmetijski tehnikum v Mariboru končno združen z ljubljanskim tehnikumom. Toda tudi od tam se Je v sredini decembra 1949 moral seliti v ipred-mostje Vič, kjer so v največji naglici začeli graditi enonadstropne lesene barake za internat in šobko poslopje. Pouk je bil za nekaj časa prekinjen, gojenci ,pa so Sli bodisi na prakso, ali .pa so se vključili v delovno brigado, ki je gradila barake. Aprila so s poukom nadaljevali, vendar le z gostovanjem na viŠki osnovni Soli in na tamoSnji gimnaziji. Toda Se istega leta se je pripetila huda nesreča, pogorel je ves internat z vso opremo in s stvarmi gojcncev, ki so bili takrat prt popoldanskem pouku. Po tej nesreči je dobil tebnikum zatočišče zopet v lesenih barakah v SiSki, Milčinskega ulica li, kjer gojenci in predavatelji s strahom pričakujejo, ikdaj se bodo te napol preperele barake sesule in bo treba zopet vzeti pot pod noge -ter se seliti dalje. Da bi ito bilo le vsaj zadnjii in bolj srečno! Leta 1950 so vse gozdarske srednje Sole v državi prešle na štiriletno Šolanje, Jjubljanski tehnikum pa je uvedel petletno Šolanje; gojenci tedanjega III. letnika Gozdarska «rediija šola v Ljubljani Šolisko leto L lelnik m. skupjaj 11. letnik m. skupaj [11. letnik m. skupaj IV. letnik skupaj V. letnik m. ž. skupaj Skupaj m. skupaj 3 O 5! <3 S " 1948 1949 vpis. i zdel. 139 93 144 95 139 93 144 95 1949 1950 vpis, izdel. 76 64 81 69 131 112 137 118 207 176 n 11 218 187 u> Gl 1950 1951 vpis, izdel. 63 51 68 56 73 67 78 69 110 102 116 107 246 220 16 12 262 232 1951 1952 1952 1953 vpis. 33 izdej. 33 vpis. Izdel. 36 36 62 58 67 63 59 52 61 54 102 101 106 105 256 244 14 14 270 258 26 20 28 22 33 27 36 29 66 36 5 1 71 37 52 42 54 43 177 125 12 6 189 131 100+4 104 1953 1954 vpis. Izdel. 23 17 25 18 2S 20 28 22 37 22 3 2 40 '24 54 39 57 41 48 47 50 49 188 145 12 9 200 154 46+2 1954 1955 vpis. Izdel, 31 30 31 30 24 19 25 10 2J 14 26 15 28 27 31 29 51 51 54 54 158 HI 167 147 47'-^ Sedem gojencev nI pristopilo k maturi zaradi bolezni-ali pa ponavljalnega izpita Razpredelnica ät. 2 pa naj bi končali šolanje po četrtem letu. Poveča« je bil teienski pouk in razporejen skoai vse šolanje, ki je zato povečano 2a eno šoisko leto, hkrati pa zelo poboIjSana kakovost in uporabnost tehnikov. V razpredelnici iJt, 2 in z diagramom St. 2 je prikazano število dijakov srednje gozdarske šole (leta 1952 je bil itehnikum preimenovan v Srednjo gozdarsko šolo) in število (maturantov od ustanovitve pa do 30, VI. 1955. Podatki so zbrani iz letnih poročil GSS po letnikih, letih, za vpis in za 'pozitivni uspeh na koncu Sobkega leta brci ponavljalncga ispita. Med gojcnr.e, ki so vpisani v naslednji letnik, so všteti tudi tisti, ki so v začetku leta uspešno opravili ponavljalnc izpite. Primerov prestopanja z drugih Šol skoraj ni bilo. Razpredelnica žt. 3 nam kaze število predavateljev. Leta 19.53 je bil pri GSŠ v Ljubljani odprt dvoletni pripravljalni t^čaj za .zaslužne borce in politične delavce, V Šolskem 1-etu 1953/54 je bilo vpisanih 22 obiiskovalcev tečaja, naslednje leto pa 34. Tečaj ima raven prednje goadanskc Sole in je dal letos prvih 18 absolventov. Ker tečaj nima značaja rednega Šolanja, v razpredelnicah ni upoštevan. Socialno poreklo majturantov srednje gozdarske šole je naslednje: Letnik Delavci Kmetje Obrtniki Ulsužbenci nam. upok. Ostali Skupaj 1952 13,4 18,3 11,5 41,4 15,4 1954 12,5 31,3 8,3 43,7 4,2 100»;, 1955 21.,3 25,5 4.2 42,6 6.4 WO"!, Ta ra-z-predclnica nam kaže, da izvirajo maturanti .predvsem iz uslužbertskih. namciščenskih in upokojenskih družin in le slaba polovica iz delavsJcib in kmečkih družin. Socialno poreklo doslej ni delalo težav pri zaposlitvi maturantov, ker so se v pretežni veČini ne glede na krajevne razmere radt zaposlili tam, kjer so jih najbolj potrebovali. Najtežje vprašanje Srednje goizdarske šole so skrajno slabi prostori za predavalnice in internat, ki so leseni in že j-ajzpadajo, Drugi pereči problem so strokovni predav,atelji, ki eden za drugim zapuščajo šolo in odhajajo na boljše plačana mesta, novih stalnih moči pa ni mogoče dobiti. Razumljivo je, da tako stanje znižuje nivo pouka, na škodo izobrazbe gojencev. Naslednje 'vprašanje je čas ŠoJanja, ki traja sedaj peit let. Pojavljajo se namreč močne tendence, da bi se šola,nje skrajšalo na Štiri leta, pri tem naj bi dosedanji terenski pouk pod vodstvom predavateljev osfa-l neamajijžan, t. j. 10 mesecev. Menim, da je sedanji sistem šolanja srednjega go.zdarskega iadra najboljši, saj tudi strokovno Šolstvo drugili panog stremi za podaljšanjem Šolanja od 4 na 5 let, c) Gozdarska fa-kulte t a Leta 1948 je bila kot zadnja ustanovljena najvišja pedagoška ustanova na področju gozdarstva, gozdar.ska fakulteta, kot poseben oddeleik že obstoječe agronomske fakultete. Osnovana je ibüa in rasla v težkih razmerah, v pomanjkanju priTnernih prostorov, laboratorijev, kabinetov in učil. Kreditov je siccr dobila dovolj, vendar se takrat za denar ni moglo dobiti ne delavcev in ne potrebnega materiala, :zato sc še sedaj preureja staro poslopje. Priliv Študentov je bil vsako leto nad pričakovanim. Do 1. VII. 1955 je diplo-iBfiralo le 7 inženirjev. Vzroki za tako malo število diplomantov so v začetniŠkih težavah te mlade ustanove, v pomanjkanju študijskih pripomočkov, materialnih razmerah Ütudentov, v predizobrazbi, v znanju l;ujih jezikov in končno tudi v svobodnem študijskem režimu. Cc vzaineTrio, da je pravzaprav do sedaj absolviralo gozdarski oddelei že 89 slušateljev, je diplom i rat o od teh le 8%; to pa je zelo malo. Število vpisanih Študentov po letih in semestrih ter Število dipl-omirancev je razvidno iz diagrama št. 3 in razpredelnice št. 4, Vzporedno z izgradnjo in .rastjo fakultete je rastlo tudi število rednih univerzitetnih predavateljev in asistentov, število honararnifi pa se je zabelo manjŠevati, kot jc razvidno iz razipredelnice 5t. 5. P reda vate 1 j t GSŠ Leto stalni honorarni goidnr. ini. prof. p red m. iictt. štuilenti gozdar, i ni. P rot. P red m, ttčU. h itudenti Skupaj ' 1949,'50 ] 950/51 ) 1951/52 1952/53 1953/54 1954/55 1 1 1 2 2 3 1 2 4 6 5 6 5 2 2 3 3 3 2 1 1 1 7 4 4 2 3 4 2 3 1 2 2 6 ■ 3 3 2 6 1 2 1 I 21 18 21 16 22 18 Razpredelnica ät. 3 T*ako kot na dragih falcuketah, je tudi na gozdarski fakulteti najtežji problem vprašanje asistenov. Za 40—50% veÜji dohodki zvabijo posameznike -na podjetja, tega jim pač ne smem-o zameriti. Stiidijski jiačrt je skoraj dokončno izobliikovan in v bodoče ne bo bistveno spreminjan. Zadnja važna sprememba je bila vnešena leta 1954 z uvedbo IX. taiko imenovanega diplomsJtega semestra. Leta 1953 je bila oipuščena setmestr^iika .praksa, namesto nje pa so bile vpeljane terenske vaje od 5 do i5 dni iz ip-osa-mezuih disciplin, obdržali pa smo trimesečno počitniško prakso. Tudi na videz vabljiv toda v resnici v vsakem oziru škodljiv svobodni študijski režim je bil postopoma nadomeščen s pogoji za vpis v III. in V, semester. Vpisi na Gozdarsko fakulteto v Ljubljani Leto Semester Skupaj Diplomiralo L II. tli. IV, V. 1 VI. 1 VII. Vlll. zimski sem. poletni sem. 1949/50 65 62 1 1 65 62 _ 1950,51 87 72 40 40 — — — — — 128 112 — 1951,52 37 41 49 55 30 30 — _ _ 117 126 — 1952/53 33 31 39 39 60 60 30 30 163 160 — 1953,54 40 37 28 27 40 40 59 59 — 157 163 5 1954 55 60 49 33 33 28 17 38 38 59 218 137 7 Razpredelnica ät, Socialno poreklo študentov ni zadovoljivo in je močno podobno socialnemu ststavu na srednji gozdarski Šoli in sicer; delavcev !8,4%, kmetov 13,5%, obrtnikov 15,3% in nameščencev 52,8%. Za fakulteto je sedaj najbolj pereče vprašanje fakultetno posestvo »Siiva«. ki je zaradi sedanjih zakonskih predpisov le Se po imenu navezano na fakulteto in le Se formalno sluzi namenu, «a katerega je bilo ustanovljeno. Vkijub priziide-■vaiüjem Se vedno ni uspelo dati podjetju «Silva« ustrezne oblike in ga ipreim eno vati v zavftd s samostojnim finansin anjem. * Diagram St. 4 nam kaže absolvente vseh igozd. šol na slovenskem ozemlju. Iz prejšnjih podatkov je razvidno, da so dale v času od leta IS68 do leta 1941 vse gozdarske Sole sJkupno 4H absolventov in to enoletne nižje gozdarske Jole 358 absolventov, in dvoletne nižje Sole 53 absolventov. Po osvoboditvi pa 50 dale naSe gozdarske Sole naslednje Število absolventov; a) Nižje gozdarske žole Maribor, Ljubljana, Idrija . . 744 absolventov b) Srednja gozdai^ka Sola, Ljubljana . ......199 maturantov c) Gozdarska fakulteta............ 7 diplomantov Sikupaj. , . , 950 gozdarskih strokovnjakov. Torej so gozdarske šole v 73 letih {1868—194]) dale ill absolventov, v desetih letih po osvoboditvi pa 950 absolvento.v, skupaj torej 1361 absolventov. Sedanjega števila šol in njihove razvojne stoipnje ne moremo prinierjati s Šolstvom pred letom 1945 zlasti, ker so sedaj Šole trajnejšega značaja kot .predvojne, ki so bile le iperiodiČne. V desetih letih je končalo strokovno šolanje 2,3 krat veČ gozdarskih strokovnjakov kot v 73 predvojnih letih. Diagram St. 4 nam kaže, koliko absolventov bo v naslednjih letih končalo Sole. P rod videvamo, da bo število logarjev ostalo Se v prihodnje ok 50 do 60 letno, Število tehnikov-maturantov pa se bo naslednji dve leti močijo zmanjšalo, nato pa bo zopet naraslo na ok, 30 le.tno. Pričakovati je, da bo v bodoče diplomiralo letno po 10 do 15 inženirjev. Iz navedemih Številčnih podatkov paČ ne jnoremo zanesljivo sklepati o kakovosti naših gozdarskih Sol, to bodo izpričali absolventi s svojim strokovnim delom, itaotlo diplatolronlti Diagram št, 3 — 51uSatdji iii diplomiraiici gozdarske fakultete izoblikovanim zna.cajeni in s pridobljeno socialistiEno jniselnostjo ter upravičili o^bstoj teh šol in materialne žrtve, ki jih je družba žrtvovala za njihovo usposabljanje. Predavatelji gozdarskega oddelka A G V fakultete v Ljubljani J ! študijsko leto Profesorji Docenti Univerz, predavat Honorar, predavat. Asistenti Opomb.! redni Izredni gold. os(. goid. 1 ost. gozd. ost. goid. 1 ost. gozd. ost. goid. ost. i 1 i I 1 j Začetek 1948/49 Agr. fak. 1949/50 2 1 — 1 — 1 — 1 — 3 ____ Začet. G. r. 1950/51 2 1 1 1 1 2 ' — 1 2 3 1 _ 1951/52 2 1 1 2 (4) 1 2 — 1 11 1 1952/53 3 1 2 3 (5) 2 2 (3) — 2 ! ; 1 9 I — 1953/54 3 1 2 4 (5) 2 2 (3) — 2 1 1 1 8 1 — j 1954/55 2 2 •2 2 (3) 3 4 — 2 ! 1 1 7 ^ 1 ~ Številkam v uklepajlti so priätetj tudi predavatelji fakuitalivnih in priporočenih predmetov. Razpredelnica ät. 5 äO d o m a-jjj ,0 iSoe^Qill " ^ 7c/Tija 60 to 20 «A g, Ürija m \iO too ■ ao ■60 v> ■ m ■ Q*- f» «tn BIO »in^r-tooioi S 2 ^ „ . IQaritor ® iKončala niJjo _ iredojo _____ J.^afetiltalo ^odßicx ptvcioidamiDjar: i r Diajrram it. 4 — Absolventi vseh gozdarskih Sol na slovenskem ozemlju od 1S6S. leta do sedaj Zehn Jahre üloveniseher Forstwirtschaft in der ncueo Zeitcpoehe (Zusammenfassung) Der Verband jugoslavischer Forstvcreinc hat den Beschluss gefasst, die bestehenden Fachzeitschriften /.u verhalten, siff mögen der Dezennalfeier der sozialistischen Forstwirtschaft ihre besondere Aufrnerksamkeit vidmen. Der Verein siovenischcr Forstingenieure und Forsttechniker, der in seinen I'l Sektionen ISGO ordentliche und ausserordentliche Mitglieder aufweist, hat nun äu diesem Behufe eine Anzahl ausgewählter Autoren daniit betraut, im vorliegenden Hefte unserer Revue die einzelnen Zweige der sloventschen fores-talen Tätigkeit während der Zcitepoche vom Jahre 19^5 bis zu Ende 1954 zü beschreiben und kritisch zu erörtern. Prof. !ng. F. Sevnik, der Verfasser des ersten Beitrages, behandelt die Forstdienstorganisation unter Berufung auf das federative Forstgesetz vom Jahre 1947 und die republikauischen Forstgesetze aus den Jahren 195Ü und 1953. Auch das Agrarreformgesetz vom Jahre 1945 hat auf die Entwicklung des Forstdknstes stark eingewirkt da auf Grund der Agrarreform der Staatsforstbesitz von 2 auf 36% vergrösscrt wurde. Schliesslich stud auf Grund des Gesetzes, betreffend die Nationalisierung privater Unternehmen, im Jahre 1946 alle grosseren Holzindustriebetriebe, d, i. B0% der Kapazität der gesamten Holzindustrie, zu Gunsten des Staates enteignet worden. Die Staatslcitung hat der Forstwirtschaft eine besondere Fürsorge, vornehmlich vom Jahre 1950 an, angedeihen lassen. Die späterhin erfolgte Dezentralisierung und Demokratisierung, sowie die Arbeitcr-sclbstverwaltung haben in der Forst- und Holiwirischaft die allgemeine Betätigung sehr stark beeinflusst und der werktätigen Initiative einen freien Lauf gelassen. Nur Neu* begündung von Wäldern und Anlage voo Waldverkehtsadern war der, im Jahre lipfung von Borkenkäfern nicht auf schablo-nenmässigc Zeitintcrwalle pebundcji. sein darf, srindcrn sie muss eine kontinuierliche sein, so wie auch die Borkenkäferentwickhing eine ununterbrochene ist. Zum Sehutite des Holzes vor den Holzborkenkäfein bat der Autor eine Mischung von Karbolineuin mit Petroleum mit Erfolg versucht, Kur Vertilgung des Pinienpruzessionsspinners war das Abschneiden von, mit Gespinnsten vtirsehcneii Aestcn, sowie auch die stattgehabte .'\vioniiktion und die Bcsprengung mit Zerstraubcr nicht wesentlich erfolgreich. Vorteilhafter ist die Verwendung von Leimringen und einer Emulsion von DDT. Gegen den Sehwammspinncr, der im Jahre I94S — R.50.000 Hektar Wald und über 27,500.000 Obstbäume kahl gefressen hat, ist die alte Art der Eier-, Raupen- und Puppenvertilgung nicht von Erfolg begleitet Der .\utor schlägt die Verwendung biologischer Methodun, d. i, eine Zucht von Eier- und Kaupenparasiten vor. Der Autor oeschreibt seine erfolgreichen Versuche über die Zucht von Parasiten der Schwrirnrnspinnerraupe und zahlt betner kenswerte Resultate seiner Originellen Methode auf Dem Edelkastanienkrebs, der in der Umgebung von Gorica verbreitet ist, haben bisher nicht nur Fachleute, sondern auch die Staatsführung eine besondere Aufmerksamkeit geschenkt, deshalb ist derzeit die Verbreitung dieses Krebses auf die Anfangsstandorte beschränkt geblieben Ing- J. S c 1 j a k beschreibt die Tätigkeit der Wildbachverbaunng mit der Feststellung, dass dem Wildbacbverbauungsdienst nach dem Jahre 1945 eine neue Rolle zugefallen ist, ^umal er in eine engere Verbindung mit anderen Wirtschaftszweigen, bft-sonders mit der Landwirtschaft, der Elektrowirtschaft und dem Verkehrswesen getreten ■war. Der Autor fuhrt die Objekte an, die bisht^ errichtet worden waren, für einzelne Hydrozentralen hebt er die Bedeutung der volJführten Wildbachvcrbauuiigsarbeitcn hervor. In tabellarischer) Übersichten führt er die ausgeführten Arbeiten nach den Jahrgängen 1945—1954 an, und bringt eine Darstellung der verschiedenen Arbeiten, die in diesem Dezennium fertiggestellt wurden. Trotz der Erfolge, wclchc jene der Vorkriegszeit bei weitem überhokn, hat die Organi» sation des Wildbachverbauungsdienstes und die Art der Financierung noch nicht die beste Lösung gefunden. Die jetzige Zentralisierung der gesamten Arbeitstäiigkeit, sowohl der Projektierung als auch der Ausführung und Erhaltung in der Hand enes einzigen Unter-ncllmens ist nämlich nicht das Beste. Gewisse Funktionsgeschäfte sollte man einem eigenem Organe anventrauen und dem Wildbachverbauungsdienste eine weitere Funktion geben, nämlich die Bekämpfung der Bodenerosion. Die jetzige Finaneierung aus zwei Fonden müsste durch eine Finaneierung aus dem Budget ersetzt werden. Es wäre wcitcrs angezeigt, den Wild bach verbauungsdienst noch auf spezielle gesetzliche Vorschriften zu basieren, die noch vermisst werden. Die Arbeiterselbstverwallung des Wildbacherverbautingsunternehmeos, die im Jahre 1931 in's Leben gerufen wurde, hat die Initiative, die Produktivität und die Opferwilligkeit bei der Betätigug sehr gefördert. Ing. M. SuSterSič berichtet über das Jagdwesen in Slovenieti und bezeichnet als rcchtiichc Grundlage für die heutige Jagdorganisation das federative Jagdgezetz vom Jahre 1947 und die beiden republikanischen Jagdgesetze aus den Jahren J949 und auf Grund welcher die Jagd den Charakter eines Wirtschaftszweiges erhalten hat, und die Jagdgebiete in ein sociales, kollektives Eigentum übergegangen sind. Von den Jagdgesellschaften Verden 418 Jagdgebiete verwaltet. Die Jagdgebiete besiti.en eine durchschnittliche Fläche von 4000 Hektar. Ausserdem gibt es in Slovenien 6 lepublitauische Hegejagdgebiete mit einer Geaamtfläche von ea 267.000 Hektar. Jeder ausübende Jäger ist zur Abicgung einer Jagdprüfung verpflichtet. Die Jagdorganisation, die über 10.000 Mitglider aufweist, hat den Jagd ausübenden die erforderliche Jagdausbildung ermöglicht, so dass heute die überwiegende Anzahl der Jäger bereits geprüft ist. Der Autor entwirft ein Bild über die grosszügig ausgeführten Jagdhegemassnabmen, und über den Wildabschuss in den letzten 6 Jahren, Weiters bringt er eine Übersicht über DT, Contre le Bombyx disparate qui a, cn 1948, entiircment d^fcuill^ 830.000 hectares dc forßts el plus de 27,5 millions d'arbres fruitiers, la vieille mithode de defense en detruisant les ocufs, lea cbcnillcs et les cocons n'est pas efficace, roais l'auteur recommande Temploi de la m^thode biologique, c'est-a-dire I'Jlevage des parasites d'oeufs et de chenilles L'auteur d^crit ses expiricnces de I'ilevage des parasites des chenilles du Bombyx disparate qui ont bien" reussi, et cite les risultats pratiquemcnt importants dc sa m^lhode originale. A la lutte coDtre I'endotbiose, rcpandue dans les environs de Gorica, non seulcinent les spicialistes, tnais aussi !es pouvoirs publics ont consacre une attention. C'est pourquoi, ä present, I'aire tie son itendue a reste bornde a des foyers originaircs. Au bout de I'article, l'auteur ^luimfere texativement les autrcs endommagcurs des forets. J. S e 1 j a k relate I'activiti en roatiere de la correction des torrents et constate gue la service de I'amilioratlon des terrains torrentieles a reju, depuis I'annec 1945, une nouvelle importance en ttablissant des liens itroits avec d'autres activitds ecoromiques, surtoit i'agronomie, l'^conomic d'electricit^ ct les comjnunications. L'auteur mentionne les constructions qui Oct etf cffectu^cs avec succts juscju'ä present et souligne I'importaoce des travaux de correction des torrents pour les centrales hydrauHques. A I'aide de tableaux, i I doQne mi aperfu des travaux effectu^s au cours de dix ajos passfs (1945—1954), en les groupant d'aprts leurs caractferes. Malgrt Its SUCCŽS ddpassant de beaucoup Tactivite- d'avant guerre, i'organisation du service de la correction des torrents et son fjnanccmcnt n'ont pas encore pris la forme le plus convenable. La centralisation actuelle de toute activitd — projetante, cxccutive et maintenante — aus seins d'une seulc cntreprise n'est pas la meilleure solution, car on devrait confier lea affaires fonctiounales i un organe spdcial et au service lui-mSme tin caractere plus large; celui dc la luttc contre I'trosion du sol, Le financement par deux fonds devrait £tre naturellement Substitut et assurd par le budget. De plus, le service de la correction des torrents doit sc baser sur des prescriptions spiciaks qui font encore d^faut, L'autonomie ouvri^re de I'entreprise, rdalisde en 1951, a iveilli I'incitation, augments la production et suscitd le zMe du travail. M. SusterSii nous renseigne sur la chasse cn Slovenie dont i'organisation actuelle sc base sur la loi fddirale de chasse (1947) ct les deux lois rdpublicaines (1949 et 1954) qui out attribiid a la chasse Ic caractere d'une activiti dconomique, tandis que I'aire (ie chasse est deiveuue une proprieti socialiste collective. Les families de chasseurs disposent de -its air« de chassc ayant i.iic surface moyenne