SL 73. V Trstu, v sredo 10. setcmbra 1884. Tečaj IX EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva ^d Primorsko _ _C »T s*iaosH j* mog.«_ • EDINOST« lehaja 2krat na teden vsako tredo in aabot« o poiudne. Cena za vse ^ Vsi dopisi ae pošiljajo Ursdniitv* >vla Ttrrento« »Nuov- Tipografla;* vsak mora biti Uto je met in dobro srce). V tej knjigi govori Cantvi tudi o slugah in gospodarjih, on pravi blizo tako-le: Kdor ne more ali noče sam opravljati poslov, najde drugega sirotnašnejega, kateri ne ve kako in kam ter se pregne in služi. Delalecjena službo se svoje raboto, a sluga svojim životom. Samo ob sebi se umeva, da sluga služi, kolikor mu to čast in poštenje dopuščata; a gospodar mora skrbeti za njegovo vzdrževanje in napredek. Navadno so sluge slabo vzgojeni, ker so od jutra do mraka v poslu. Videči dangubo gospodarja, razuzdanost, bogastvo in razkoŠnost, lahko je, da postane sluga neposlušen, drzovit, jezičen itd. Čul sem, kako mnogi gospodarji tožijo o služuikih, in dostikrat sem našel, da imajo prav, ali našel sein tudi, da so gospodarji sko- je vlada večo vojaško silo v Zagreb ter poverila generalu Rambergu vojaško vlado in ta je vredil zopet toliko diference mej Hrvati in ogrsko vlado, da so je narod vsaj začasno pomiril. — A reči je treba pri tej priliki, da so Hrvatje bili bolj zadovoljni 8 to vojaško vlado, nego pa s popr«jšnjo Pejačevičevo. Prelivanje krvi v Hrvatskej leta 1883. je dokaz, da ni še propala zavest mej Hrvati, narod, kateri žrtvuje i kri ea svoja prava, ne more propasti, boj za pravo pa vstvarja narodu uzore in odgojuje narodno svobodo. Ogerska vlada vsaj nekoliko podučena po dogodkih v Hrvatskej lansko leto, ni hotela vporabiti znane madjarske ener-Žije proti Hrvatom. Previđen minister Tisza se je začel pogajati z narodno stranko; ali ni se mu posrečilo, pridobiti si kako odlično narodno osobo, da bi prevzela bansko stolico; ampak pomagal si je s tem, da je Hrvatom poslal za bana ogerskega grofa Khuen-Hedervarjr, moža malo poznanega, ali, kakor se sliši, talentiranega in drznega. Ali kaj vse to koristi, ker uže a priori vsak Hrvat v6, da je ta ban strogo vezan na voljo ogerske vlade ter da mu je odkazana pot, po keterej ima hoditi, da spoji mišljenje hrvatskoga naroda z državno voljo velike Madjarije. Kaj Hedervary v Hrvatskej zasleduje, to se vidi uže zdaj. Pod njegovo vlado so prvikrat prišli s hrvatski sabor i poslanci iz granice, mej njimi mnogo Srbov. — Novemu banu je baš to v prilog prišlo, da se je Srbov število v saboru pomnožilo, in da se je ustanovila še precej močna srbska stranka, katerej on zdaj obeča hribe in doline, tako sicer, da je zdaj za Srbe še ljše, nego je bilo za časa vse mogočnosti ŽivkoviČa, kateri je padel s Pojačevičem vred. Razdvojena je zdaj tudi narodna stranka in stranka prava more baš zdaj z vsem naporom konštatovati, da je imela prav, kadar je na ves glas v saboru kričala, da narodna stranka dela luknjo v narodno pravo. Ta zmešnjava novemu banu omogoči, da vlada, kakor faktično zdaj vlada, brez vsake stranke. Ali kam privede to Hrvatsko ? — Res je bilo videti, kakor bi hotelo Tiszino ministerstvo na Hrvatskem napraviti mir; toda uže to, da je na bansko stolico poslalo moža, ki mej Hrvati nema imena in zaupanja, uže to samo ob sebi je slabo znamenje. Morda pa je to le ban za prelazno dobo; in to more tudi biti, Kajti ako ogrsko ministerstvo samo ne uvidi, da je treba s Hrvati brezpogojno postopati v zmislu nagodbe in starega hrvatskega prava, na Hrvatskem skoraj gotovo zopet pride do velikih zmešnjav. Ne trdimo ravno, da se narod ne da zopet se silo ukrotiti; ali i sila gre le do neke meje, in prevelika sila bi najbrže to zvršila, kar se je pojavilo uže lansko leto tu ia tam, da se Srbi in Hrvatje popolnoma sprijaznijo in vsi kot en mož stoje za svoja narodna in državna prava. Priznati moramo sicer, da Hrvatje po svojej nagodbi od leta 1868 uživajo jako lepe pravice, da so mej avstrijskimi Slovani gotovo najsrečneji, ali zopet bi bili obžalovanja vredni, ako bi se dali le za las odrinoti od te svoje pogodbe, in ako ne bi zahtevali, da raj največ krivi, da so posli taki. Oni pravijo: aSlužabniki so leni, nuj raj Se se delu odtegujejo, lažejo gospodarju, prepirajo se mej seboj, lažnjivi so, ne marajo za napredek gospodarja; ako jim kedo ponuja en novčič več, pa jo potegnejo ter puBte gospodarja na cedilu*. Služabnik je, verujte mi to, dober in po&lužen, kder so gospodarji bobri, kder je prava domačija. Prašam vas pa, koliko pa ste se za to brigali, da Bvoje služabnike poboljšate? Ste li bili z njimi pravični? Ali niste skoraj vedno od služabnikov več terjali, nego je bilo njim mogoče? Ali jih niste nikoli poniževali? Ali jih niste nikoli grdili in po divje ž njimi postopali? Ste jih li plačali zadosti in točno? Ste jih li branili, pomagali jim, kadar so vas prosili vaše pomoči? Verujte, da oni, katerega silite, da dela ne le ves dan, temuČ tudi po noči, prav nič več ne izdela, nego ako bi bil po noči spal. Kadar vam konj lepo vozi, ne šibajte ga, ker lebko vam zavozi, ali pa se splaši. Gorje hiši, v katerej je sluga le sluea, a ne domaČ, družini prištevan Človek. Da, služ.tbnlka velja navezati na dom, vdo-mačiti ga, ljubeznjivo z njim postopati, potem postane bolj zaupljiv, marljivejši in poštenejši. Gorje pa gospodarju, kadar se službenik v hiši smatra tujcem, ker hočeš nočeš, on vidi vse, kar se v hiši godi, on pozna hibe, vidi slabosti in tajnosti, služi le na videz zvesto, njemu se zaupa tu in tam kaj, a on se kaj naglo more izneveriti na veliko škodo domačega reda, dobrega glasa hiše in tudi novčuo. Dobro znajte, daje nekdaj sluga bil držan kakor domač otrok; dostikrat je ostal sin umrlega sluge v hiši in je bil gotov, da ga ne zapode od hiše tudi na stare dni, ko ne bode mogel več delati. Odtod ona vdomačenost poštenih služabnikov, kateri se prav tako ponašajo, kakor bi bilo premoženje, na katerem delajo, njihovo lastno premoženje. Nova, modra jednakost je zdaj vznašla, da je sluga samo toliko manj od gospodarja, kolikor je siromašnejši. To je veliko zlo, ni več nobene ljubezni, ker sluga je uverjen, da je služba od danes do jutri; on dobro zna, da njemu podpiše popotovalnico, ako gospodar najde boljšega slugo od njega, on zna tu i i, da ga gospodar more zapoditi za najmanjšo zmoto. Kako bi torej on mogel misliti in skrbeti za tako hišo? Posebno danes, ko je vedno govor le o pravu, a skoraj nikdar o dolžnostih, kako težko je dobiti dobrih in poštenih slug.— Največ je odvisno to od gospodarja, ker on mora dobro znati, da mu je sluga enak po naravi in po postavi Kristusove j, treba je torej da gospodar ž njim i po človeško postopa, da mu zapoveduje le to, kar je pravično in pošteno, da ga prijazno poduči o tem, kar ne zna, da ga podpira v vsakem obiru, da mu preskrbi vse, česar mn je treba, da ni ž njim popolnoma intimen, ali tudi ne oduren, aa mu zaupa, a da tudi pazi nanj, da ga svari za dobro njegovo, da mu svetuje, da mu pomaga, tolaži ga v nevolji in bolezni, s kratka, da t njim tako ravna, kakor želi, da bi Re ž njim ravnalo, ako bi bil primoran služiti. Slama in ogenj, to ne gre skupaj. Kako more gospodar terjati zvestobo I N O S T jim bode vlada Čisto narodna in da se v pogodbo ne zabivajo klini, ki morejo pri vsakej danej priliki raz-kljati in podreti narodno poslopje. »Vi-gilantibus jura«, (Le budečim pravica) to je izrek, katerega se morajo držati tudi Hrvatje, ako hočejo kedaj igrati ono ulogo, katera jim je po naravi in zgodovini nakazana na slovanskem jugu. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Shod treh cesarjev. Po poročilih iz Pe-teraburga bosto avstrijski in nemški cesar gosta ruskega carja, ko se bo ta bavil na Poljskem. Ruski minister zunanjih zadev, Giers, tudi bo v carjevem spremstvu. Nal cesar odpotuje, kakor poroča «Montagsrevue» iz dobrega vira, 14. t. m. zjutraj z Dunaja s posebnim vlakom po se-vernej železnici v Skiernievico, ker se snide z nemškim in ruskim cesarjem, 17. pride zopet na Dunaj in se drugi dan odpelje na Tirolsko k otvorjenju arlbrške železnice. 29. pa se cesar odpelje v Budimpešt, da slovesno odpre ogerski državni zbor. Deželni tbori kranjski, štajarski, češki in šileski so se včeraj odprli. Najpomen-IjivŠi mej vsemi je brez dvombe češki, ki utegne zborovati dalj Časa in tudi o drža* vnej politiki svojo menenje izreči. Pri letolnjik volitvah v deželne \bore je zguhila nemška liberalna stranka 35 sedežev, katere so si priborili konservativci. To je živ dokaz, da liberalci propadajo in konservativci napredujejo ; in če dalje premislimo, da so konservativci v mnogo krajih, kder so bili poprej skoraj soglasno izvoljeni liberalci, dobili zdatno manjšino, da so liberalci zmogli le s prav malo glasovi, moramo za gotovo sklepati, da bo pri prvih prihodnjih volitvah poraz in polom liberalcev skoraj splošen, le na nekaterih skrajnih mejah, kder je nemška in sploh človeška izobraženost še na najnlžjej stopinji, prav zato pa tudi najhujša zagrizlost, kakor n. pr. na Koroškem, izvoljeni bodo še liberalci; Abderiti so bili in bodo v vseh časih. Veseli nas posebno, da je nekdanji najtrdnejši steber liberalne stranke, veliko posestvo, začelo obračati hrbet liberalcem, ker samo v tej važnej skupini so pri zad-Djih volitvah morali liberalci otdati 15 sedežev konservativcem. Veliko posestvo gotovo uvideva, da s zatiranjem blagostanja nižjega ljudstva, tudi ono mora propasti i da bogatinu mej samimi berači ne pretć le tatovi, temuč tudi morilci. Veliko posestvo se ne more upirati duhu časa, ki zahteva tudi za malega posestnika pravice člove-čanstva. Da avstrijsko izobraženo veliko posestvo to vedno bolj razumeva, to je dokaz, da je v njem še živa stara njegova plemenitost, zgodovinsko priznana požrtvovalnost za slavno našo državo. To je ves*lo znamenje, in zato naj dela vsak. kdor pošteno misli, z vso gorečnostjo za blagostanje vseh stanov, vsega ljudstva ; — vse drugo nam bode privrženo, ker dobra dela škropi blagoslov iz nebes. V Splitu je italijanska stranka zopet začela rogoviliti. Znani baron Lapena hodi od mesta do mesta, od sela do sela, da si pomnoži iredentovsko in fakcijozno stranko in d»»la zato, da bi njega volili v drži-vni zbor; a vse njegovo prizadevanje je brezvspešno. Dr. Bajamonti pa je naznanil ustanovitev političnega društva in povabil svoje prijatelje na nedelo k sebi, da jim razodene pri zapitih vratih sila važne stvari. V Bernu se je 8. t. m. odprla mej narodna konferenca za varstvo slovstvene in umetniške vlastnine. Arlberlka železnica se je 6. t. m. odprla za prevažanje blaga, za vožnjo ljudi pa se odpre 20. t. m. Ta že.eznica dela slavo Avstriji; meseca junija 1880 se je začel delati veliki prodor, ki je v Evropi tretji po dolgosti, meri namreč 10. 270 metrov ter se je dodelal v štirih letin in 2 njim vred vsa železnica, 136 kilometrov dolga. Na ladiji Saida, katera obišče največ i najbolj oddaljenih krajev v Af-iki, Aziji in Avstraliji, potoval bode po določbi mi-nisterstva zunanjih zadev in trgovinskih ministrov obeh državnih polovic, poseben konsularni uradnik, katerega naloga bode, poduečvati se v raznih krajih, katere obišče korveta, o gospodarskih in trgovinskih razmerah, o važnejšem blagu za izvoz in uvoz, o vozninskih razmerah in podjetjih, in tvrdkab, ki posredujejo trgovino, ter bo svojo glavno pozornost obračal na to, ali bo mogoče s pridom pričeti trgovino s tem ali onim blagom v omenjene kraje. Za ta posel je od ministerstva odločen vicekon-sul Zdenko Janiček, ki je bil do zdaj v Smirni ter zadnje dni bil poklican na Dunaj, ker seje v omenjenih stvareb|posel>no odlikoval. Stopil je v dogovor z mnogimi, avstrijsko-ogerskimi obrtnimi društvi, trgovinskimi zbornicami, avstrijsko-ogerskim izvožnjim društvom, orijentalskim muzejem, avstrijsko-azijatsko družbo itd. Vnanje dežele. Ruski čar t carico je 6. t. m. zvečer odpotoval iz Peterburga v Varšavo. Spremljajo ga veliki vojvoda Vladimir, minister Giers, grof Tolstoj, Possiet, Van-povski in grof Voronzov-Daškov. V nedelo zjutraj je prišel v Vilno, kder se je mudil nekoliko časa. Ljudstvo gaje navdušeno sprejelo. Pregledal je vojake, sprejel gosposke in duhovSčino ter popoludne odpo- toval proti Varšavi. — V Varšavo je dospel s carico in velikimi knezi 8. t. mes. zjutraj ob desetih ter najprej šel k božjej službi v grško in potem v katoliško cerkev. Potem je Šel k vojaškim manevrom, ki so tr:ijali do dveh popoludne. Ruski minister tunanjih zadev Giers je imel v četrtek daljši pogovor s francoskim poslancem, kateremu je zagotovil, da shod treh cesarjev razmer mej Rusijo in Francijo nič ne promeni. Katoliški časniki prlobče te dni papeževo pismo, pisano vrhovnemu škofu flo-rentinskemu, v katerem obsoja pridige in knjige, katere je spisal bivši jezuvit Curci o spravi papeža z Italijo. It Benetk se poroča, da se te dni razglase mej avstrijsko in italijansko vlado v Gorici sklenene določbe glede ribarjenja v jadranskem morji. V Bruslju ste si liberalna in konservativna stranka v laseh. Predzadnjo nedelo je prva napravila veliko demonstracijo, ki se je mirno izvršila; zadnjo nedelo pa je z demonstracijo odgovorila poslednja stranka, a pristaši prve so jo napadli in raztrgali prapore. Policija, žandarmerija, meščanska garda in vojaštvo so napravili mir in 135 razgrajalcev zaprli } več osob je bilo ranjenih. lž Sudana se 5. t. m. poroča, da so uporniki z veliko močjo napali Kasalo, pa bili z veliko zgubo odgnani. Il Zan\ibara se 6. t. m. poroča, da je admiral Miot brez upora zasedel Dasadovo. V Futevu so kitajski vojaki 7. t. m. plenili hiše tujcev; ustje reke Kanton so Kitajci zaprli. Kitajci so prodali trgovinsko brodovje amerikanskej trdki Russel, da tako ubranijo, da ne pade Francozom v roke. DOPISI. Iz Dolenjskega, 8. septembra. — Sešel se je deželni zbori Radovedni smo, kaj bodo naši poslanci delali in govorili? Đodo li zopet katero sprožili in zakaj ne? j posebno o važnin narodno gospodarstvenih zadevah — kakor o dolenjskej železnici, vinarskej Šoli v Novem mestu, o popravi ceste čez Gorjance itd. Piše se v Časnikih, da je prišla za učitelje ura za zboljšanje plač. Čast gospodom in gospodičinam, kateri naše otro-čice podučujejo; ljubimo jih kakor svoje otroke I Ali gospodi učitelji in gospodičine učiteljice imajo hvala Bogu dobre plače in še postranske zaslužke tako, da se sami hvalijo, kako dobro se jim godi; n. pr. učitelj, oprostite njegova žena, ima go-stilmco, on je pisar, ali ona pisarnica, posestnik, poštar, itd. zatoraj bi pač umestno bilo davkoplačalce vendar še nekoliko čuvati, saj so z davki uže preobloženi. Zelo koriBtno in umestno pa bi bilo, ako bi deželni poslanci z vsemi močmi na to delali, da bi dežela dobila zakon o narodnostnej enakopravnosti in jezikovnih pravicah. V obče se sliši, da bo letos na Dolenjskem malo vina in prašanje je, ka-košno bo taisto? Če ne bo prav toplega vremena, bode nas gotovo zlo na vino leta 1864 spominjalo. Sadu bo srednje, na dolji pa smo z pridelki še prilično zadovoljni. Dolenjec. Domače in razne vesti. Bftrmanje. Tržaški mil gosp. škof bode delil sv. birmo po teh le krajih, ki so: 18. vinotoka (oktobra) Križ; 19. Sežana; 20. Povir; 21. Avber; 22. Tomaj; 23. Opčine; 25. Prošek; 26. Kontov*«). Grška kraljeva obitelj se vrne te dni iz Kodanja v Atene; kraljeva la-dija «Amphitrite» jo uže pričakuje pred Trstom. Solftke vesti. Učenci se bodo na C. k. dnškej šoli via deli' Annunziata št. 1 in na podružnici te šole via Chiozza št. 6 vpisavali 13., 14. in 15. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne, — V istih dneh in urah se bodo vpisavale učenke za c. k. dekliško šolo via S. Giorgio št. 6. — Pri vodstvu te Šole se morejo pozvedovati tudi pogoji za sprejemanje v nadaljevalni tečaj tacib učenk, ki so uže izvršile 8 razredov ljudske in meščanske šole. Tržaške novosti: Nova mala. NovomaŠnik, g. Ant. Požar iz GoČ na Vipavskem, bode imel jutre, v Četrtek prvo svojo daritev z veliko asistenco v cerkvi Sv. Giprijaua, to je v cerkvi mater Benediktinarc. Mestni licej za višo odgojo ženskih, ki je bil več let zaprt, se odprć sopet letos in sicer 16. t. m. — Nekaj se bode učilo v tem liceju, a Še več se bo ie italijančilo, — Vpisovanje v mestne ljudske Šole boda začelo 14. t. m. in trajalo do 16. t. m. Vojaki tržalke posadke, dva bataljona polka car Aleksander, en bataljon lovcev in en bataljon brambovcev, ki so vsi bili na vojaških vajah na Gorenjskem, vrnili so se v nedeljo po noči iz Kranja v Trst. Na božjo pot na Sv. Goro pri Gorici je oba praznika 7. in 8. t. m. odšlo iz Trsta 1437 080h, največ okoličanov. Okoličani kaj ljubijo uže od nekdaj to božjo pot. Samomor. Ne le mizerija, ampak tudi srčna praznota in blaziranost pripelje človeka do samomora. Gospa Ida Planker, hči c. k. viceadmirala Poltl-a se je vrgla v nedeljo skoz okno tretjega nadstropja Rieterjeve hiše v Akvedotu na ulico iif je precej umrla. — Mnogi listi trdijo, da je le nesrečno skoz okno padla, ljudstvo pa trdi. da se je sama vrgla skoz okno in znano je celo, da je bila gospa, sicer dobra, ali nekoliko ekscentrična. Mladej gospi nij manjkalo prijetnosti živenja, imela je vsega zadosti, in vendar, ako se sme prav verjetnim glasom in okoliščinam verjeti* je bila sita živenja. Poskus uboja. Kondukter omnibu-sov, nek 24 letni Karol Pavani, je v nedeljo popoludne ob 4*1, uri stal se svojim omnibusom na trgu železniške postaje. — Tam ga je dobil in žnjim govoril gospodar njegov, A. Gazziola; ali ko tako govorita zagleda omenjeni gospodar kontrolorja od Tramway-a, necega Josipa Barei iz Vidma in ga pokliče k sebi. — Govorila sta par sekund skupaj, kar naenkrat potegne Pavani Iz žepa revolver in ga sproži na Barei-a, ta nezadet, se skriva za g. Gazziolo, kateri se sopet vmika in tako je kondukter 4 krat vstrelil na omenjenega kontrolorja, pa ga le enkrat nenevarno zadel. — Pao pa je prelo nedolžnem g. Gazziolu, pred katerega očmi so krogle žvižgale. S petim strelom je hotel kondukter samegasebe ustreliti, a še predno je mogel to izvršiti, bil je stražnik pri rokah in mu je se sabljo izbil iz rok revolver ter ga zvezanega odpeljal v zapor. Vreme je pri nas jako neugodno, včeraj popoludne je padala celo toča po mestu; a vendar ne taka, kakor jo popisuje nek nemški list tržaški, ki trdi, da je mnogo konj, ki so po tržaških ulicah vozili, ranila. — To je pa uže nekoliko pretirano. kako dobro zidajo erarska pošlo pj t. Znano je, da je bila veliko erarsko poslopje na Lipskem trgu, kder so c. k. nemške srednje in meščanske šole, in katero je stalo nad polu milijona gld., Sele pred 8 leti sezidano. Krasno, velikansko te, stoji tam, kakor velikanska deklica; ali tedo bi rekel, da je ta velikanska deklica jetična. — In vendar je tako. Vse tramovje in drugo lesovje v tem na videz tako le- fiem poslopju je nekda gnjilo in trhljivo n uže zdaj morajo to zgradbo od znotraj temeljito predelavati. — Tako nam pravijo avedokl. — Ali ne bi bilo treba one, ki so to zgradbo zidali, malo poklicati na odgovornost? — Policijsko. Mej tem ko je v soboto tabakarca trafike v Gorsia Stadion št. 24 pometala, je nek drzni tat skočil v trafiko, odprl miznico banka in vkradel skledico, v kater» j je bilo več g), drobiža. Vse to se je zgodilo v hipu; a tobakarca je začela kričati, ljudje so vdarili za tatom, kateri j«i v teku skledico od sebe vrgel, pa vsejedno pete odnesel. — V soboto- je straža zaprla fakina Vincenciia P., ker je na nekern angleškem parniku vkradel nekoliko škatljic drage škarlataste barve. Policija je zaprla oba praznika več razsa-jalcev. Izpred sodnlie. Sodnija je obsodila 33 letnega voznika Jožefa Marušič-a iz Hraš pri Postojni na 6 mescev ječe, ker se je vstavljal javni stmži, in stražniku celo raztrgal obleko le zarad tega, ker mu je stražnik vkazal, naj konje ne preganja in tepe. — Surovost voznikov včasin preseza vse meje, a tudi kazen je grenka. — Obsodila je tudi 27 letnega fakina Ivana Brica iz Trsta na 8 mescev zapora, ker je vkradel nekej ženski obleke v vrednost« gl. 14. tiiorldke novosti. Semenišču frančiškanskega samostana v Kostanjevici se premesti v Kamnik na Kranjsko; v Kostanjevici pa se ustanovi višja gimnazija, doslej sta bila tam le dva razreda. — Na božjo pot na Sv. Goro je zadnjo nedeljo iz Gorice Šlo 1738 ljudi. — C. k. deželno namestniŠtvo je potrdilo pravila novega italijanskega političnega društva «LJnione». — Nelt spovednik je te dni povabil neko gospo, naj ga obišče. Ko je ta prišla k njemu, izročil jej je on 50 napoleondorov z opazko, daje 25 njenih, 25 pa za necega njenega sorodnika, katerega ime jej je povedal. Ko ga je gospa vprašala, kedo mu je denar izročil, odgovoril je duhovnik, da je denar njena vlastnina, druzega pa ne sme nič razodeti. Iz Gorice se nam piše : Danes, 4. t. m. sem si ogledal tuk. permanentno razstavo kmet. strojev, a žalibog* kaj sem moral videti I povsod le italjanski od 8vojin slug, ker on sam ne izpolnuje svojih dolžnosti? Ako gospodar ves dan drži križem roke, ter komaj vsUne, pa uže leti na igro, od igre na obed, od obeda na šetanje. kako more li on pričakovati, da mu bode služabnik delalen in kreten? Tak gospodar se razjezi in divja, ako mu je prišlo na uho, da je služabnik kaj slabega govoril o njem; ali tega ne premisli, da tudi on skoraj vsak dan govori pred slugam o napakah svojih bliŽnjev, namesto, da bi te napake pokril s plaščem kristjanske ljubezni. Ke.ior hoče imeti dobre služabnike, biti mora dober gospodar. A tudi služnik naj stori svojo dolžnost. Živa je resnica, trd je kruh v takej hiši, ali še trdeja in neprebavijiveja je skorija tega kruha, kadar se sluga začne kujati. Ti služiš, ker si si ali tako zbral, ali pa so te slabe okoliščine k temu primorale. Ako si mogel kaj druzega delati, pa si se raje lotil službovanja, uže si obsojen, tvoje tožbe se ne slišijo, ne uvažajo. — Ako pa za nič boljšega nisi, nego za služmka, kriv si zato, ker opravljaš, sovraži gospodarja, kateri ti daje ležišče, kruh in obleko, brez vsega tega bi ti moral od praga do praga bojevati. Ni posla tako odurnega in dolzega, da ne bi sedalolaj-Sati in skrajšati po pravej veščini. Volu, kateri sam rad orje, ni treba biča; lenemu slugi je zopern vsak gospodari Nezvestemu slugi je red neznosen in vsaka zapoved razžaijiva. Pa kako je on zavidljiv onemu, kateri j-* boljši in pametnejši od njega, pa mu po vsej pravici zapoveduje 1 A prav | sluga bi moral dobro zapomniti si, da b. ž I gospodar ima težko breme nositi, da ni I vse zlato, kar se sveti, da vsakdo imaj svojo odprto rano. —Kadar je sluga opravil svoj posel, miren je, sladko je, a še bolje spi in se odpočije, dočim se gospodarju viti kapa, skrbeč za družino in za posle. Pa zopet vsak ima svoj okrog, vsak je gospodar, pa zopet vsak je sluga. Tako je to božja previdnost razdelila na tej zemlji, da ni tacega človeka, kateri bi bil povsem neodvisen. In verujte, da oni ni najnesrečnejši, kateri mora druge slušati. Podnosite potrpežljivo, muka je naše živerije; ali sluga, kateri vsak hipec menja gospodarja, slab in ničvreden sluga je in videl bode še jako črnih dni. Pošten sluga pa zna, da nema poslušati takega gospodarja, kateri bi mu kaj naložil protivnega vesti in božjim za- {>ovedim. V ostalem pa je pokoren, zaup-jiv, ljubeznjiv, poslušen, zvest tudi v najmanjem. Malo govori, a pazi na življenje, čast in premoženje svojega gospodarja. Videlo seje uže toliko slug, kateri niso svojih gospodarjev zapustili, niti kadar so popolnoma propali, pa so jih cel6 se svojim trudom vzdrževali. Končam s priporočilom gospodarjem: Ne jemljite v službo onih, o katerih sumite, da so slabi in nepošteni; a ne sumite o onem. katerega ste vzeli v službo. A slugam: Bodite sluge, ali pa bežite, da ne postanete slabši od kuge. — Veliki mož je blizo tako pisal o služabnikih in gospodarjih, in pifial je gotovo tako razumno, da ga more vsak razumeti. Mi le še dostavljamo, da smo to pisali z namenom, da vejemo dobro seme, dober nauk v taka srca, ki še niso povsem pokvarjena, in takih src je mej našim narodom v Trstu še prav mnogo. P. T. E DINOST napisi, kakor da bi bila Gorica kde blizo Rima in kakor da bi društvo iz golih pravcatih ltaljaućičev obstojalo. Tukaj vidimo dovolj jasno, da kmetijska druiba Goriška je le za Lihe, češ, da Slovenci take potrebe neinajo. Siamo nei tempi del pro-gresso! Vabilo k veselici, katero priredi čitalnica v Dekani v spomin njene ustanovitve dne 14. septembra 1884 se sledečim sporedom : A. 1, Godba. 2. Govor. 3. Petje in godba. 4. Godba. 5. Dramatična gluma ▼ enem in '1, dejanja. 6. Petje. 7. Godba. 8. Igra. »Krojač Fips.» 9. Petje. 10. Godba. B). 11. Ples. Začetek veselice o 5. uri po-poludnč. Ustopnina k besedi in plesu 40 kr. za osebo. K oblini udeležitvi najuljudnejŠe vabi Odbor. Zbor volileev za dri. zbor v Sežani, zadnjo nedeljo, je bil srednje obiskan ; odobrilo se je nekda postopanje dr. Tonkiija v drž. zboru; sicer pa nemarno ne mi, ne drugi tuk. listi zanesljivih poročil o tem shodu, ki se je vi Šil tako blizo Trsta. Iz Sme pri Komnu nam poroča popotnik one 5 t. m.: MinoJi ponedeljek so tukaj prav slovesno praznovali god cerkvenega patrona sv. Tilha. Ker je bilo vreme prekrasno, sešla se je velika mno-iina ljudstva iz vseh kraških in sosednjih vasi, in kupčija na sejmu je bila Živahna. Italijanski kramarji iz Gorice in Trsta, ki sicer Slovence doma kaj pisano gledajo, bili so tukaj neskončno sladki in prijazni. Oj denar je velik čudodelnik 1 Popoiudne in zvečer je bil na primerno, z slov. zastavami okrašenem dvoru rodoljubnega gostilničarja g. Pipana mnogo oniskovan ples bruke mladine, pri katerem se je tudi popevaio; a dobrih narodnih pesni in čvettiiospevov žalibog nisem slišal. Gospodje učitelji, na delo 1 Posnemajte tr-faške okoličane I Vstopnina na plesišče je vsakako bila previsoka, — plačevalo se je po tri goluinarje za osebo, da se je smelo potem plesati pri Četirih komadih, katere 80 godci zaigrali. To je odrtija, in ne pri-stojno ua&itn slabim časom. — Drugi dan sem ogle tal vzorni vinograd posestnika g. Forčica v bližnjem Preserju, kateri je priča, kaj vstrajnost, marljivost in razumnost tu u na pustem Krasu premore. Da bi g. F. dobil moogo posnemovalcev 1 »O letnic« vipavske čitalnica 8. t. m. se je vršila prav lepo; le Škoda, da je ljubljanski «Sokol» v zadnjem hipu, ko so ga uže deputacije pričakovale pred Vipavo, telegrafiČno odpovedal svo) prihod. — Toliko bolj pa je bil odlikovan »Tržaški Sokol*. — Beseda se ie izvršila prav krasno in sploh Trjačani, kateri so se vdeležili slavnosti, ne morejo zadosti pouvaiiti sprejema in veselice. — Delalsko podp. društvo je bilo tudi zastopano po deputaciji. — Mej besedo je došlo mnogo tel. pozdravov, iz Trsta trije ali štirje, mej njimi telegram del. podpornega društva. — Mogoče, da dobimo še obšir-neji popis slavnosti za prihodujič. krasu« »lika Josipa Jurija Strosuiajerja, 50 cm. visoka in 33 cm. široka, izšla je prav zdaj in se dobiva pri upravuišLvu »Slovanovem« po 50 kr., po pošti pa po 56 kr. Kedor naroči deset iztiskov, dobi jednajsti po vrhu. — Brez slike velikega tega rodoljuba in mecena južnosiovauskega ter prvega govornika krščanstva ne imela bi biti nobena rodoljubna slovenska hiša; zato se nadejamo, da si jo bode slovensko občinstvo pridno naročalo. Iz učiteljskih krovov se nam Jise: V uupisu »S Tolminskega« »Soča« t.36. čitamo: »G. učitelj (bi moralo stati : ravnatelj) Dominiko predlaga, naj si učitelji ustanove glavnico; ali kuor za najsil-ne|še potrebe ne dobi dosti denarja, ne sme misliti na tako ustanovo«. Prosimo g. D., ali g. dopisnika, da bi nam to uekuiiko pojasnil, t. j., kako on to ustanovo tolmači. Pogine hranilnice. V meseci avgustu se je viojilo v državno hranilnico 5 088 159 gl. 89 kr. v 109 339 vlogah. Izplačalo se je 4 357 265 gld. 73 kr. Izdalo se je 9618 uovih knjižic, na kar se je Število vlagateljev za 4436 v meseci avgustu Jomnož,lo. število vlagateljev zuaše zdaj 08 694. »Uorlški gospodarski List« Bt. 8. j« priobčil te le članke: 1. Program za deželno razstavo sadja, vrtnin, grozdja in vina v Gorici. — 2. O parabi raznih vinskih ostankov. — 3. Naprava dobrega vinskega kisa. — 4. Belo vino naj vre na tropinah. — 5. Kmetijske drobnosti. — 6. Statistika o strašnih vro-činah. — 7. Dobro sredstvo proti nape-njanju govede.— 8. O napajanju travnikov." — 9. Cestno blato dobro gnojilo. — 10, Pereči Sen pri prešičib. —11. Razstava sadja, vina, zelenjade in Živine. — 12. Razpis državne štipendije za kmet. šolo »Fr ancisco-Josefinum« v Modlingu pri Du naji. 0 koleri. Primorski deželni zdravstveni svit je .mei 3.t. m.sejo, v katerej seje na znanilo, da c. k. ministerstvo notranjih, uprav ni potrdilo njegovega predloga, na se meja proti Italiji zapre. Naznanilo se| je tudi, da v uradnih časnikih v Trstu in na Dunaji razglašeni poziv na one zdrav- po 3 kr. *e opustć i se ne bodo več pro-mke, k^ bi pripravljeni bili stopiti v službo I dajali, z marko po petkr.pa se narede novi 'bolj štirivoghte in iz močnejega popolnoma belega papirja. Som in telegrafski kabel. Kabel za-ho Ino-amerikanske brzojavne družbe je bil nedavno sedem dni nerabljiv in poslali 10 na dotično mesto parnlk, da ga vzdigne in popravi. Kapitan poroča o vzroku nerabljivosti društvu to-le: »Ko smo kabel v dolgosti 12 vozlov vzdignoli, po-tegnoli smo na vrh ž njim vred grozno velicega som i, ki se je v kablu zapletel. Bil je okoli 70 čevljev dolg. V boju, da se izmota iz kabla, zarezal se mu je ta tako globoko v život, da je kri v potocih drla iz rane i da so mu čreva iz života visela. V smrtnem boji je som kabel pretrgal. Kahel je bil dva sežnja daleč raz-pleten i na šest različnih mestih tako razjeden, da so v sredi zaviti kupreni dra-tovi prišli v dotiko z morjem in tuko brzo-javljanje onemogočili. Ni toraj dvomiti, da ie som kabel poškodoval«.— To pororo-čilo se nam zdi nekako — amerikansko. na Primorskem, ako bi vstala kolera, ni imel nikakega vspeha, ker se noben zdravnik ni oglasil. — Iz poročila dr. Bohate poBnemljemo, da je c. k. deželno namest-ništvo uže 27. junija poslalo ukaz vsem političnim gosposkam na Primorskem, da zaukaŽejo razkuževanje gnojnih jam, stranišč, javnih in zasebnih kanalov, da nadzorujejo gostilnice, prenočišča in popotnike, dohajajoče iz okuženih dež*l, kakor tudi semnje, na prodaj donašini živež in pijače. — Iz poročil okrajnih glavarstev in municipij je razvidno, da so se skoraj v vseh občinah ustanovili posebni zdravstveni odseki, ki obiskujejo zasebna stanovanji, javne zavode in trge, da napake odstranjajo. — Potem se je prestopilo na dnevni red in razpravljalo o tem, katere naredbe bi se za vurnost še storile, ker se kolera mejam vedno približuje. Mnogo se je govorilo o razkuževanji stranišč, gnojnih jam itd., a vsi zdravniki o tem niso bili enih misli, vedar se je večfna izrekla za razkuževanje po sedanjem načinn. Dr. Bohata je predlagal, naj se v okrajih na italijari8kej meji prepovedo božja pota in somnji, ker se kolera bliža meji in se po zbiranji mnogo ljudstva kolera lažje raztrosi. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Načelništvo je dalje naznanilo, da se zd&j dela na to, da se Istra in Goriško-GradiŠčansko razdelite v zdravstv. okraje, kateremu vsacemu seda poseben z travnik, uko bi vstala kolera. Nazadnje se je predložil od zdravstvenega oddelka c. k. namestništva izdelan poduk za prebivalstvo na kmetih, kako seje vesti, ko katerega prime kolera, dokler ne pride zdravnik. Ta poduk se je odobril, nekoliko spopolnil in sprejel. Na Francoskem, kakor se kaže, kmalu bo kolere konec, le malo jih več zboli in umre, toliko bolj pa se ta huda bolezen širi in razsaja po Italiji, katera je skoraj vsa uže okužena, le na avstrijskih mejah, potem v nekdanjih papeževih deželah i na otoku Siciliji je še ni. Najhujša je zdaj v mestu Napiju. Zbolelo je tu 5. t. m. 136 osob, umrlo 93; — 6. zbolelo 231, umrlo 95; — 7. zbolelo 346, umrlo 113. V tej velikej bedi daje italijanski kralj lep vzgled; 8. t. m. je prišel v Napelj, da obišče bolnišnice. Po pravici vsi italijanski časniki hvalijo njegovo pogumno in ljudo-milo vedenje. Hiina Številka na popotovanji. Nek Turek je nedavno prišel v stavneni urad sarajevske deželne vlade, da vredi neko zadevo glede svoje hiše. Ker pa ni vedel, katero številko ima njegova hiša, zato mu je uradnik rekel, naj to pozvć in potem zopet pride. Turek pride uže drugi dan, izvleče iz pojasa v platno skrbno zavito deščico, na katerej je bila zapisana hi&na številka, ter jo položi na mito uradniku, ki ga Čudno gleda. Brati Turek ni znal »švabskih« številk, njegovi sosedje tudi ne, zato je deščico z veliko skrbjo z hiše snel ter jo v urad prinesel. Dobro plafiilo. Ruski car Pavel I. je neki uan po južini v stolu pri odprtem oknu v gradu GaČini zadremal, bilo je zelo soparno, V pritičnej sobi je sedelo nekoliko dvorjank ter so tiho govorile. Mlad, drzen častnik od garde se je mimo grede k njim ozrl in hotel se je z njuni razgovarjati. One pa so kazoč na prilično sobo prosile, naj tiho govori. On je po-mignol in zašepetal: »Jaz se malo pošalim, ne ovadite me.« Potem je tiho stopil k oknu prilične sobe ter na ves glas zakričal : »Slušaj 1« Nato je skočil v grmovje in zginoi. G.r skoči prestrašen k višku ter se hudo razjezi. Vprašane gospe niso izdale razposa|enca, rekle so, da ga niso opazile. Car je poslal po grajskega poveljnika in ukazal, da se mu budobuež mora v enej uri izroč ti. Poveljuik k ljubu vsemu prizadevanji ni mogel priti na sled hudodelcu. Kaj mu je bilo početi? V svojem strahu je poklical k sebi mladega vojaka ter mu ponudil dvesto rubljev, ako carju reče, da je on zakričal. Ta je premislil in menil, da za dvesto rubljev nže prebije nekoliko udarcev s knuto ter je ponnabo sprejel. Ko mine ura, privedo ga pred carja. Ta pa je svoj ukaz skoraj nže pozabil in razkadila se mu je jeza. Ozrl se je na vojaka, poraežkuoliu rekel: »Dobro si zakričal, izvrsten glas imaš; dajte mu tristo — rubljev! Razpisana služba je vojaškega kaplana pri c. k. vojnej mornarici v Puiji z letno plačo 900 gld., z stanovnino IX. dijetnega razreda, plačo za služabnika in s pravico do višje stopinje letnih 1200 gld. Prosilci, ki niso še prestopili 35 leta ter so zmožni nemškega., slovenskega ali italijanskega jezika in sposobni za nemški pouk krščanskega nauka, naj vlože prošnje na državno vojno ministerstvo pomorski odsek terjiin prilože rojstveni list, šolska in druga spričala in jih pošljejo do 30. septembra tega leta pomorskemu župnijskemu uradu v Pulj. Prednost imajo prosilci, ki so sposobni za pouk nemškega, francoskega angleškega in italijanskega jezika na nemških srednjih šolati Gospodarske in trgovinske M Reja goveje živine v Istri. Po popisu živine v letu 1880, ima Istra 53.652 goved, izmej tega števila spada 5372 goved na mlado Živino do enega leta, 5611 na mlado živino od enega leta do rabne dobe, in 42.669 je goved v rabnej dobi. Mej tem zadnjim številom je 347 bikov, 21.317 krav iu 21.005 vol. Recimo, da je srednja cena za goved 60 gl., tedaj je vredna vsa goveja živina v Istri okoli 3'J, milijonov gold. To v tem primerljaji, da se ne ceni pri sedanjem zanemarjenem stanu živine srednja vrednost krave nad 70 gl., vola ne nad 120 gl., klavnega teleta ne nad 16 gl. in mlade živine do rabne dobe ne nad 50 gl. Te iz obstoječih razmer postuvljene cene utegno biti poprej previsoke, nego prenizke. Gotovo nobeden ne bo trdil, da reja goveje Živine v Istri ni na zelo nlzkej stopinji razvitka, in prav tako tu li nobeden ne more dvojiti, da ne bi se rnogia povz iignoti na višjo stopinjo, če tudi se navadno slabo stanje živine pripisuje pomanjkanju dobre krme in pitne vode. Ta trditev ima gotovo mnogo resnice v sebi, ali še je mnogo druzih ovir, ki zadržujejo povzdigo reje goveje živine; o teh ovirah bomo pozneje govorili. Ako bi Istra le kakovost goveje živine zboljšala, uže samo s tem bi mogla živino dosti dražje prodajati, toliko bolj, ker se goveja iivrna v bližnje mesto Trst drago prodaja. Istro sploh lahko delimo v kras, doline in primorje, po teb zemeljskih razlikah se ravna tudi reja goveje živine. Prav lahko se tedaj loči kraška goved od govedi istrskih dolin. Istrskega krasa goved ima ozko in dolgo glavo, tanke, kratke i nazaj zavite roge; nje vrat je kratek in tenak, križ raven, gobec dolg, trebuh širok, noge kratke in krepke ter zelo trdne parklje. Koža je večiaei debela z dolgo dlako. Živina je majhna. Voli dosezajo srednjo visokost od 120 do 130 cent., krave do 100 cent. Barva se menja; navadno je rumenk-Ijasto bela, ali rudečkasta, pa tudi rujava. Vsled geografičoih in klimatičnih razmer se opazujejo tudi nekatere razlike. Goveja Živina v Ćićariji, kder je zemlja najbolj nerodovitna, še manjša je in bornejša, bolj kosmata in v srednjej meri malo nad 1 metr. visoka, večidel ima rudečkasto barvo, še krajšo glavo in roge. V južnej Istri pa ima živina vsled različne vrste zemlje drug značaj. Razmeroma dolgo in široko truplo nosijo kratke noge. V nekaterih krajin je živina posebno majhna in jako živu. S kratka: istrska goved na krasu, ki je razširjena od severne Istre skoz vso deželo do južnih bregov, spada v vrsto majhne živine, dobra je za vožnjo, navajena na slabo krmo in slabo pitno vodo, nje barva se menja od bele. rumene, temno rudeče in sive do svitlorujave. Mleka ima jako mulo. Stari zarodniki te živine so skoraj gotovo (natančnih podatkov nemamo) hrvatskega in bosniškega plemena. Razen krasa ima Istra tudi nekoliko rodovitnih dolin in primorskega sveta, kder se nahaja namesto plitve apnene zemlje teška, gosta železnnta ilovnata zemlja. Te doline in to obmorje ima goved popolnoma drugega plemena, katero po mestu Buje imeuujemo bujski. Bnjska goved je nastala iz križanja staroistrskega plemena z rimsko sivo. zelo teško govedo. Okoli sto let je, kar se je to pleme v bujski okraj vpeljalo in drži se skoraj nepremenjeno. Goved ima večidel belo ali belkastorumeno barvo, ki večkrat v sivkasto preide, hrbet in trebuh imata svit-leje barve; goved ima jako močen život, redno glavo z širokim čelom iu močnimi, skoraj navpik stoječimi rogovi. Život je lepo obokan, prsa so Široka, križ močan. Bujska živina je močna in lepo ustvarjena vožnja živina. Voli se o tej zadevi ______ o tej zadevi prav Novi poštni kuverti. K Uverti z mar^oiaLko merijo z mirztalskimi voznimi vo- lovi. Krave pa imajo zelo malo mleki; in prav to je temna stran tega Živinskega plemena, kar je za Istro toliko pomenljivše, ker se tukaj vsi mlečni izdelki iakko drago prodajajo. lo plema j« razširjeno posebno na zahodnjej strani in v nekaterih istrskih dolinah ter je podvrženo nekaterim krajevnem prernembam. Na istrskih otocih pa je raŽSirjeno navadno, poprej popisano istrsko pleme. Da je sedanja istrska goveja Živina tako propala, krivi so ti le vzroki; Oskrbovanje in strežba je zelo slaba, živina je na zelo slahej paši več nego tri Četrti leta. Na paši si živina uŽe tako komaj živenje ohrani, potem pa se še pozimi o slabem vremenu drži v poluodprtib stajih ter se jej poklada sama slama, katera se mnogokrat Še razreže ne. Sejanje krme se je zelo malo Še razširilo; v mnogo krajih sejane krme še poznajo ne, če tudi se v Istri prav dobro ponaša ne le lucernka, (nemška detelja), temuč tudi inkarnatka (rudeča detelja) in turška ali sladka detel|a. Kder se uže nahajajo hlevi, tam so majhni, nesnažni, zatuhli ter se ne prezračujejo. Pri odreji mlade živine nahajamo vse polno napak. Skutasko ali prvo mleko se ie zelo malokedaj teletom prepusti; mej sesanjem ona ne dobivajo ničdruzega.Odtele-tele krave se večidel zelo zgodaj, uŽe z enim letom, gonijo k biku; tudi se živina prezgodaj za delo rabi. Tudi to je neugo tno, da se junci uže pred spolnjenim enhj letom za pleme rabijo; nastopek tega j; vedno nezrel i nepopoln zarod. Ni treba Še posebno naglašati, da se večidel lepa teleta prodajajo, slabš i pa za pleme pridržujejo. Junčki se sicer v poznejej dobi skopijo, vendar se večkrat zmečkajo, nego režejo, zarad česar jih mnogo pogine, ali pa bolehajo, dokler so živi. Tudi število bikov v primeri s kravami ni ugodno; zelo različno je v posameznih krajih. Tako n. pr. se nahaja v davkovskih okrajih Pulj, Rovinj, Lošin 1 bik na 7 do 14 krav, v okrajih Buzet, Ćres, Motovun, Poreč, Vodnjan 1 bik na 31 do 56 krav, v Piranu 1 na 268, Podgradom in na Voioskem celo na 619, oziroma 651 krav. Omenjeni biki navadnega plemena v deželi pač niso vredni imena plemenskega bika, ker Če gospodarju ne pride na misel, da bi junčka rezal, pridrži ga kakor bika, ter ga rabi za vsa tista dela, kakor vola; ni tedaj čudo, da ima puljski okraj 64 bikov in 899 krav. Zdaj je vlada ustanovila osem ubrejevalnih postaj, ki so oskrbene b pravimi mirctalskimi biki, in po katerih 3e je uže mnogo zboljfialo tako, da se misli na to, da se take postaje pomnože. Velika napaka je tudi ta, da je vsled Bomanjkljivega razuma premalo priljub-„ena živina in da se biki slabo izbirajo za pleme tako, da se križanje godi popolnoma svojevoljno. Tudi uboštvo kmetskega ljudstva je zboljšanju goveje živine zelo na poti. Istrani imajo prvo i največjo skrb, da si priride dobre vožnje vole; krave pa imajo le za potrebno zlo, zato se malo brigajo za ujihovo oskrbovanje in postrežbo, in pri lem naj se od njih zahtevajo — kar je nemogoče — namreč lepa teleta. Polagoma bo začeli spoznavati to napako in kupovati boljše krave v sosednjih deželah, pa to brez ozira na njihovo pleme. Razven koperskega in voloskega okrajnega glavarstva v vseh druzih krajih zelo nad-kriljuje število volov ono krav. Tako n.pr. ima lošinjsko okrajno glavarstvo 2954 volov in le 964 krav, poreško 4304 volov in 2264 krav. Žalostna resnica je, da je pomanjkanje dobre pitne vode zelo na poti reji goveje živine, ker se napaja le iz zelo nečistih mlakuž. Vendar se tudi temu zlu k malu konec stori, ker vlada za napravljanje živinskih napajališč vsako leto veliko trosi. Manjka v Istri tudi bogatih velikih posestnikov, kateri bi, kakor v drugih dežeiah, vpeljavah dobra goveja plemena, redili jih iu po deželi širili. Reja goveje živine se v Istri le v bujs-kem okraji precej umno oskrbuje ; posebno se brigajo tam za rejo volov, pn tem pa je ta napaka, da se lepi bujski voli do dvanajstega in celo štimajstega leta rabijo za delo in še le potem prodajajo. S tem sem podal načrt, kako se redi goveja živina v Istri, in iz tega načrta se utegne videti, koliko bi b lo še za povzdigo živinoreje storiti in koliko se tudi mora storiti; ker v največ kr.ijih Istre je goved oni važni gospodarski faktor, od kate* rega edinega je odvisno ljudsko blagostanje. E. Kramar. Tržno poročilo. Kava, sladkor, olje, sadje, petrolje, vse to blago rnalo obrajtano, cene prav Šibke. Z domalimi pridelki in žitom tudi ni skoro nobene kupčije. Le les je Še precej obraj-tan. Kupčija gre sploh prav mlahovo, ker ni o veči spekulaciji niti govoriti. Borsno poročilo. Borsa mlahova, čisto malo prometa, kurzi za malenkost slabši. EDINOST. Dunajska Borsa dne 9. Septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld Enotni drž. dolg v srebru 81 » Zlata renta......104 » 5avst. renta .... 95 » Delnice narodne banke . . 848 ■ Kreditne delnice .... 297 » London 10 lir sterlin . . 121 » Napoleon.......— » C. kr. cekini............9 • 100 državnih mark ... 5 » 70 kr. 50 » 55 . 85 • 65 » 66 75 » Javna zahvala. Podpirana se s tem zahvaljujeta gosp. Viljemu Bruni, zlatarju v Trstu, ker je izvršil o svojem času njemu izročeno delo zlate kolajne, ki je tako lepo in precizno delo ter ga on napravil tako po ceni, da moremo omenjenega gospoda vsakemu priporočati za enaka dela. Trst, 7. septembra 1884. A. Maurig, A. Muha, v imenu tudi mnogo drugih. Poslana.*) Iz Dolinske občine. V petek 22. avgusta ob 6 uri zjutraj pride v Zabrežec žandar s tremi zvezdami na zavratniku, pa po-prašuje po laško nekaj žensk, katere so ga debelo gledale, ker ga niso razumele. Po naključbi pride do tega čudnega zbora nek moški, kateregajžandar koj nagovori po — laiko. — »Zakaj ne govorite po slovensko?« odgovori mož. —Žandar se zadere nanj: • Ma« ledeti slovenski, koša že šti slovenski? — še fofii mi un slovenski, me daši unaščiopetada Bela gola I < — pa se prime za grlo, da pokaže kam. — Drugemu blizo stoječemu možu, kateri mu je mirno par dobrih po laško zasolil, pa odgovori ta izgledni žandar: »Ve vendo per slovenski«. Tu sem napisal slovenski narod žaljivi dogodek, kakor sta mi za moža povedala i se svojim podpisom potrdila. Tudi ■ta se izrekla pripravljena gori popisani dogodek od besede do besede s prisego ukrepiti. — Če pomislimo, kako surovo se je vedel drug žandar, tudi Lah 12. sečna 1882 v pričo mrtvega otroka v BorŠtu (katero v*aenje je tako surovo bilo, da ga Se »Edinost« na tanko popisati ni smela); 2e čujemo, kako čudno davkaraki uradniki zavračajo slovenske kmete, kadar bočejo ne le plačati davkov, temuč tudi vedeti, zakaj i za koga plačajo; Če vidimo vsak dan, kar nam se pošlje iz Kopra, naj si bode od sodiiča ali od davkarije ali od AnanČnega urada, ali od politiikega le laiko ali nemiko pisano ali tiskano; Se cel6 Sosesne pole so samo laiko i nemiko tis-ane i le po laiko popisane; če vidimo, da še berič nam laška pisma donaša, pa Se slovensko govoriti ne zna: — ali ne more vse to žaliti nas 8000 v dolinskej občini Živečih Slovencev?! Nas li ne more vse to siliti do menenja, da v Kopru uže ▼si palki samo še po iredentarsko predejo svoje mreže? .... Kaj pomagajo tukaj vse postave, vsa zagotovljena enakopravnost? Na papirju nam le zapisan kruh, v dejanji pa nam dajd kamen! kie so naSi postavni branitelji, kde so zastopniki naroda, da na pravem mestu izgovore opravičeno tožbo ljudstva i prisilijo neke trdovratneie, da nam se da. kar je našega, kakor mi da-jamo Nj. Veličanstvu z veseljem, kar je cesarjevega! Kde so župani, kako branijo pravice naroda, kateri jih je povzdignol za svoje očete? Kde so občinski možje?! Če le vidi žandarja, beri da, eksekutorja, ne čaka da bi ga ta nagovoril, ampak mu se na pol ceste po laško (pa kakšno laško) hlini, da ga ne bo imel za neolikanca, kakor smatra on njegove volilce, ki ne znajo ne laškega ne nemškega; pa si misii, da je majhen bog, kadar v krčmi more se Širokoustiti se svojo barbarsko laško spako. Na vse zadnje pa sam prav ne ve, kaj je govoril, ne kaj mu je oni povedal. So županje v Istri, kateri še nikdar niso zavrnoli s postavo v rokah nepostav-nib laških dopisov, pa še oštevali so onega, kateri je z moško besedo tirjal od gosposke to svoje, češ da »gospodom se nej smet pustiti zameri«. — Da bi županje nosili glave po konci i odločno zahtevali od gosposke, kar gre narodu po naravnih i državnih postavah, ne bi se upal noben uradnik tako postopati z 8000 slovenskih prebi-vaicev dolinske občine, kakor zdaj postopa najnižji sluga. Ker tudi poznam gospoda okrajnega glavarja za pravičnega, skoz in skoz poštenega mož i, nadejamo se, da bo on oziral se na to pritožbo in nam storil pravico. — Pred vsem pa, da bo preiskoval ono stvar se žandarjem, ker mi živimo v U8tavnej državi, in naš j.'oap glavar je dosedaj bil še vedno čuvar pravice. Sodličnim spoštovanjem: V Borltu 4. septembra 188i. Luka Žerjau- *■ Za takove članke j« uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Uredn. Podpisani odbor vabi vse ude na občni zbor, h i bode v nedeljo, dni 28 t, m. v dvorani restavracije «A1 Giardinetto« nasproti vrtu Rossetti v ulici Acquedotto, to (no ob 7 uri [večer. Onevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Predlogi o spremembi nekaterih točk drui-tvenib pravil. ). Eventualni posamezni predlogi udov. 4. Volitev enega pregledovalca raČur.ov. Podpisani opozoruje Č. druitvenike na i4 in 22 pravil; treba je namreč, da tisti udje, kateri Želi staviti kak predlog v občnem zboru, to odboru naznanijo i4 dni pred občnim zborom in da pride k občnem zboru najmanj polovico udov z molilno pravico, ker drugače se ne more sklepati o spremembi pravil. Da pa bo mogoče prepričati se, kedo ima volilno pravico, morajo Č. družabniki si seboj prinesti društveno knjižico, katero bodo morali pokazati 2 odbornikoma na vratih. Trst, 8. septembra i884. Odbor del. in podp. društva. Gospod Mika Pue na Colu. Vi ste na javnej dražbi kupili mojega brata premakljivo blago; s tem ste bili plačani za to, kar Vam je bil dolžan moj brati vprašam Vas, kakošno pravico ste imeli, intabulirati se potem na premoženje mojega brata ? Ko se je kasneje tudi nepremakljivo premoženju mojega brata prodalo, ste vi pri razdelitvi dobili še enkrat svoj denar. Prosim Vas torej, da se opravičit^, zakaj ste tako postopali in ali Vam vest ne pravi, da morate drugim upnikom povrniti, kar ste preveč prejeli ? Col, 7. septembra 1884. Jurij Puc. 0 Nova zaloga na debelo in na drobno MT ruskega RAFINIRANEBA PETROLJA tvrdke FALAŠKO\VSKY v sodih in zabojih. A. DATO3S ulica Pornace nova hiša pod stopnicami, ki dr/.e iz lesnega trga v cerkev 00. kapucinov. 4—6 Na javni dražbi, koja bode dne 20. septembra t. L ob 10 uri predpoldne o občinskem uradu v Materiji, odda se poprava, zvonika v Brezovici. Delo je cenjeno na 285 gl. 63 kr. Natančneji pogoji se zvedo pri podpisanemu, kjer je na ogledjtudi natančni načrt in potrebščine. Občinsko glavarstvo v Materiji dno 8. septembra 1884. Kastelic. 2—1 obč. glavar. ss za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štucunsko blago itd. bode na sv. (IupJa dan 23. aprila in na svetega Matevža dan, 21. septembra vsako leto. 1—8 V Tolminu, 1. septembra 1884. Županstvo. V pondelek zvečer se je odprla nova RESTAVRACIJA KINHOFER na lesnem trgu (Piazza dalle legna) št. 10 BV pod hiSo Caccia 2—3 V prekrasnem prostoru prodaja se iz borno pivo bratov Reinungskaus in se dobe najboljša Jedila. Natanjčna, točna poslužba 49 komadov • samo 7. fr. 60 kr. • Britanija srebro namizno orodje z patentiranim znamenjem fabrike. Neobhodno potrebno v vsakej družini. £u|ic, glej le II strmite! Pravo anglelko, trdno in stalno patentirano dessert namiz je it suhega, težkega in čvrstega brltanlja »rebra, katero je enako pravemu srebru. Da ostane isto po desetletnej rabi vedno Se belo, garantiram pismeno. Garnitura je stala preje 30 fr,, sedaj se dobi vse le za gori omenjeno svoto. V garnituri je sledeče: 6 nožev 3 izvrstno jekleno ostrino 6 vilic pravega anglo-brit. sreb. (pravo jeklo). 6 čvrstih anglo-brit sreb. žlic. 12 anglo*brit. sreb. žlic za kavo. 1 težak anglo-brit. sreb, zajemalnik juhe. 1 Čvrst anglo-brit. sreb. zajemalnih za mleko, 3 čvrste anglo-brit. sreb. desaert Žlice. 3 pravo anglo-brit sreb, desert vilice, 1 Skrinjica za poper in sladkor. 6 komadov finih tas. 1 čajev cedilnik. 2 Izvanredno lepa salon svečnika. 1 jerbašček za kruh z indijskimi in kineškimi vrezami. 49 komadov, reci 49 komadov, se dobi vse za fr. 7*60 ali po poStnem povzetji, ali pa za gotov denar. Svarilo t Pravo britanija srebro se spozna le po doli naznačenej varmarki. Da moje naznanilo nij »leparlin je razvidno iz tega, ker se zavežem robo, ki nij komu po volji sprejeti nazaj brez vsacega ugovora; toraj ni nikake nevarnosti pri naročilih. Kedor želi imeti dobro blago, naj se brzo, dokler Je še kaj istega na razpolaganje obrne zanesljivo na 1—3 K G m Rabinovics, Uaupt - Depot Anglo - Britannia —- - wien H. Schur- Silber-fabri . ttthtu-Gasso 10. Čistilni prah za gori omenjeno namizno orodje se dobi pri meni zavitek po 15 kr. Glasoviti želodčni likšr M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. G. A. Malcovlcbu v Kninu (Dalmacijn). Zaloue v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Serravalio. v ZADRU pri Antonu Zarlču, n ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja B^* po 70 kr. sklenica Zavitek in porto na račun naročnika. 20—24 Naznanilo. V suhem vremenu potrgana (ne tre šena) plemenita jabelka, hruške, marelice, velike čeSoe, breskve, tudi odlčne baže zelenega fižola v stročji, mladega graha, sladkega korenja, tomat, pora, gob, šampi-nlonov ali mavrhrv, kupuje vsaki čas in v vsakej množini po primernih cenah in prosi pismenih ponudeb Osrednja postaja za prodajo sadja in sočivja v Gradcu. (Gentralstation fur Ob^t- und Gemiise-verwerthung in Graz). 10—6 NAZNANILO. Podpisi uljudno naznanja p. n. občinstvu, da je prevzel v svojo last PRODAJALNICO JoHtvIn, moke, koloni-jalncj^a in druzega blaf^a v ROJANI števil. 4 (pri mostovih) števil. 4. Posebno se priooroča tamošnjim Slovencem in drugim obiskovalcem Rojuna za obilna naročila. Blago Je vedno sveže in po nizkej ceni. 4—5 Z visokim spoštovanjem FRANJO KARIŽ. TKANINE za Soasko in molke obleko iz ciste trdne volite, 2a srednjevelicega moža: _ .. I za fr. 4 96 iz dobre volne 310 metra ) « « 8-~ . boSlje t za oblačilo j « . 10 _ « f,ne « ( « « 12 — « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za saknona oblačili za gospo, motor f. 2. Crni krzni palmerston iz Čiste volne za zlmnl paletot za damo, motor f. 4. Potno pltdo po f. 4, 5, 8 do f 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tiifjl), rašanina, komls, (grebenina), cheviots, tri-cots, sukno ca dame in biljare, peruviens, dosking priporoča /. STIKAR0F$KY ustrojena 1866. tvornička zaloga v BRNU (Briinn). Usorl prosti. Ogledek za Rg. krojače aeprosto. Poiiljatve s povzetjem čez f. 1O prosto. Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 160.000 a. vr. ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen som tedaj kraice zelo inSanl tvarltbenl oonl razpccavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov no-morojo poilljatl uzorl. ker bi od kacih sto naro&b prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj so v teh slučajih prtličinl odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv. 20—3 Nepristni ostaakl se 2amenjajo ali pa se denar povrne. Dopioovati se more nemSki, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski. U^MKtMMiMI Tržaška hranilnica Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, r;\-znn praznikov, in Bicer od 9. ure do 12 ure opoludnp. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°r0 Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eekomptuje menjice, domicilirane ria tržaškem trgu po....... Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 41/«0!« više zneske v tekočem računu po .............4'I/U Daje denar tudi proti vknjlženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst, 24. marcija 1883. VELIKA PARTIJA ostankov sukna. (3—4 metre), v vseh barvah za cele inožke obleka, pošilja proti povzetju po 5 glil. ostanek. L. STORCH v Brnu VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 m*tiov) pošilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 12—2 se zameniti. tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. MlMMIIMIMftUIMIIMtll^ Lastnik, druStvo »EDINOST«. — izdateij in odgovorni ureduiu: VIKTOtt DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.