Dolžno^ i2V0(I
' n' Licejska kr
<nJižnica,
d lidtu .
din., četrt leta 16 din. izven
leto 120 din. Inserati ali oznanila se pračunajo po dogovoru; pri večkratnem Imrirti—J" primeren popust Upravništvo naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon iaterurban it 113.

105.
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo In petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta ši, 5 Z uredništvom se mots govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ur«.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prost?. Telefon interurban št 113.
M.iwribor, dne 17. septembra 1028.
Letnik
Propadanje državne oblasti.
Beograjski listi so zadnji čas polni člankov, dopisov in brzojavov iz južne Srbije in do malega vse, kar se piše, dementira izjave «šefa javne bezbednosti« (varnosti), ki je botei razmere v Makedoniji pokazati v rožnati luči. Sam režimski tisk je že začel apelirati na oblast, naj reši te kraje od popolnega propada in anarhije. Notranji minister Vujičič je po poročilih vladnih listov tudi Pašiču referiral, da razmere v južni Srbiji «niso dobre.« Potem je pripovedoval, da bi morala imeti južna Srbija sposobne, poštene in vestne uradnike, urejene javne, promtene in šolske ustanove in pa prav razdeljeno, ■obdelano in naseljeno zemljo. S tem minister priznava, da, vlada vsega tega najpotrebnejšega ni uredila in u-vedla v petih letih.
- Ker ni najpotrebnejšega, zato je anarhija, katere pa niso krivi samo komiti, ampak tudi oblasti, kakor se je že često trdilo tudi po režimskih listih. Razni predstavniki oblasti so stali in stojijo v direktni zvezi s komiti, Beograd, ki je o tem vedel, je pa take oblastnike pustil na mestu in službi. Vlada s svojo totalno nesposobnostjo ni zakrivila samo sedanjega stanja in razmer, ampak je odgovorna tudi za posledice, ki lahko prav kmalu sledijo. Iz teh krajev prihajajo namreč resne vesti, da se ob bolgarski meji zbirajo komitske čete, da vdere jo v Makedonijo in si jo «osvojijo.« Razven tega je po celi pokrajini vse polno njihovih zaveznikov, zaupnikov, pomočnikov in špijonov, oboroženih do zob. Še v mestih ni nihče varen svoje glave. Postalo je hujše kot je bilo v turških časih. Življenje je ob vso veljavo in sicer ne samo po komitih, temveč tudi po onih, ki so poklicani in dolžni, da varujejo in branijo narodu življenje in i-rnetje, pokrajini pa red in mir. Kolikokrat se je že zgodilo, da so ubijali nedolžne, ko dolžnih in krivih niso mogli izslediti. Krvavi dogodki v Vučitmu kažejo tudi krivice in odgovornost oblasti v najstrašnejši luči. Po preobratu so oblasti podpirale nekega zloglasnega ar-navtskega hajduka in ko se je ta zopet lotil svojega razbojniškega posla, oblastni organi mimo gledajo in trpijo, da se Srbi za njegove zločine maščujejo nad muslimanskimi sosedi.
Naše oblasti v boju in akciji proti komitom niso imele nobenega pravega uspeha ne z vojsko in ne z žandarmerijo. O neuspehih se modro molči, narod pa često to plačuje s svojo glavo. Prebivalstvo nima zaupanja ne v vojsko in ne v žandarmerijo in kakor javljajo beograjski listi, so se po nekaterih krajih odločili organizirati lastno obrambo proti komitom.
Politične razmer v Makedoniji so tudi pravi kaos. Najprej koalicijska vlada, a sedaj še posebej radikali hočejo napraviti iz južne Srbije pravi politični pekel, v katerem lahko vlogo vraga vsak igra, ki se izdaje za radikala, vsi drugi so pa «grešne duše« na fadikalskih mučilnicah in ognju. Nezadovoljstvo, ki se je oprijelo vseh slojev, pada v oči tudi demokratom. Ideja posebne makedonske stranke se še vedno osvežuje ter dobiva širše oblike. Tako javlja «Balkan«, da so demokratski poslanci Anastasijevič in Dimitrijevič, prvi iz Kavadara, drugi pa iz Prilepa, imeli nedavno politični sestanek v Beogradu ter pri tej priliki obsojali režim in pozivali «makedonski narod«, naj izstopi iz vseh drugih strank ter osnuje svojo stranko «Makedoncev iz Makedonije.« S tem, da hočejo svojo posebno, novo, čisto makedonsko stranko, so pokazali svojo plemensko oddvojenost in «Balkan« pravi, da bodo tudi v parlamentu nastopili kot avtonomisti in da M bilo, če pojde tako naprej, treba seveda tudi proti njim naperiti «zakon o zaščiti države.« Tore) to so prvi demokrati, za katere priporoča «Balkan« zakon, katerega so oni sami ustvarili za druge. Da svoje poročilo in priporočilo zakona o zaščiti države še bolj podpre, poroča «Balkan« nadalje, da so med mlajšimi demokrati po južni Srbiji itak že «sami komunisti«, ali pa da imajo pri novem ookretu «makedonstvujušči« svoje prste vmes. Evo, tako v Makedoniji tudi demokrati postajajo protidržavni elementi!
Razni beograjski listi že ugotavljajo, da pred 2 do 3 leti razmere v južni Srbiji od daleč niso bile tako strašne kot so sedaj in da so se po absolutni nesposobnosti državnih organov, po korupciji uradništva, po gospodarski zapuščenosti in pa po političnem hujskanju «državotvornih« proti «antidržavnim« poslabšale že tako daleč, da nudijo popolno sliko anarhije. Vsi vemo, da so še drugi kraji v vaši državi, kjer so splošne razmere od dne do dne slabše. Anarhija prihaja tudi k nam. Po Vojvodini in Bosni divja dvoje vrst fašistov enkrat skupno proti nasprotnikom režima, drugič pa v medsebojnih pretepih. Oblasti trpijo, da pišejo orjunski listi, kaka škoda da je, ker je voditelju bosanskih muslimanov namenjena bomba zgrešila svoj cilj in ko srezki načel-nik-Srbin ubije hrvatskega seljaka, oblasti morilca za odgovornost in kazen ne najdejo, pač pa za penzijo.. Tudi na Hrvatskem in v Sloveiiji so zanesli orožje na ulico, med ta najnevarnejši, element, nasilje postaja važno politično sredstvo, odpor proti nasilju se pa jemlje za •pretvezo in povod pogromov nad vsemi, ki so oškodo-
vani, nezadovoljni m vsled tega tudi režimu nasprotni. V Beogradu se pač motijo, če mislijo, da se bo na tak način vse «poradikalilo« ali pridobilo za režim.
Politični položaj.
Razprav o taksah se demokrati le v pičlem številu udeležujejo, Puceljevi zavezniki, srbski zemljoradniki sploh ne pridejo blizu in tako je omogočeno radikalom, do z lahkoto izglasujejo proti Jugoslovanskemu in muslimanskemu klubu eno točko novega odiranja za drugo. — Pri razpravi o drugem členu je zahteval poslanec Žebot, da se razširijo na prečanske kraje vsi tisti tarifi srbskega tarifnega zakona, ki veljajo samo za Srbijo in so ugodni, 'ne'pa samo tisti, ki so za prečanske kraje neugodni. Predlagal je znižanje taks za licence, zavzel se je za obrtnike in zahteval, da se kulturna društva oproste taks. Nastopil je proti taksam za babice in za zasebne bolnice ter zahteval, da se takse za zemljiške knjige, vložne in hranilne knjižice in šolska spričevala odpravijo. Od demokratov ni govoril nihče. Člen drugi je bil sprejet z večino glasov. — Pri debati o 3. členu je povdarjal poslanec Pušenjak, da vsebuje ta člen neznosno povišanje v prvi vrsti za prečanske kraje. To povišanje taks priča, da vladni krogi prav nič ne poznajo krajev izven Srbije. Kritiziral je popolno nejasnost v zakonu in grajal dejstvo, da se v zakonu ne pove, kateri izmed obstoječih predpisov ostanejo v veljavi. Grajal je nadalje previsoke zavarovalne takse, zahteval osvoboditev taks za tombole dobrodelnih društev, opozarjal na zadruge, katerim se ne daje nobene ugodnosti in protestiral proti taksam na davčne knjižice in davčne prijave, na vložne (hranilnične) knjižice in na šolska izpričevala. Finančni minister dr. Stojadinovič je odgovarjal na izvajanja poslanca Pušenjaka in zagovarjal svoje stališče, vendar pa je pristal na neke izremem-be, tako glede taks na vložne knjižice, davčne knjižice in glede drugih predlogov poslancev Jugoslovanskega kluba. Poslanec Vesenjak je predložil protest vseh dijaških organizacij ljubljanskega vseučilišča proti previsokim taksam na izpite. Svoj predlog je obširno obrazložil in podprl z dokumenti. Glasovalo je 18 poslancev, od teh 12 za, 6 proti. Proti so glasovali 3 člani Jugoslovanskega kluba, 2 muslimana in 1 demokrat. Ostali demokrati so se glasovanju odtegnili.
Kazensko postopanje proti nekaterim poslancem HRSS (Radičeva stranka) se je te dni pričelo. Nekaj poslancev je bilo že zaslišanih. To postopanje je nadaljevanje kazenskega preganjanja, ki se je začelo z izročanjem. sodišču zastopnikov HRSS od strani narodne skupščine. Kakor je znano, je narodna skupščina izročila sodišču Radiča in celo predsedstvo HRSS, ker je minister pravde zahteval njihovo izročenje radi volit-venega proglasa hrvatske republikanske seljačke stranke. Ker je Radič v inozemstvu, so bili klicani pred sodišče samo podpredsedniki in tajniki.
Memorandum ruskih beguncev. Ker se v vladnih krogih resno govori o obnovitvi stikov z Rusijo, se zopet čutijo prizadete ruski begunci. Poslali so zopet in sedaj direktno Pašiču memorandum, v katerem nagla-šajo, da nam zveze s sovjetsko Rusijo ne morejo prinesti nikakih koristi ter ob enem omenjajo delovanje bolj-ševikov v Rusiji. Wranglovci so se sedaj obrnili na pravo firmo, ker Pašič sigurno zelo težko pogreša v Beogradu Hartwiga, pa se srdi nad boljševiki.
Po svetu.
Kdaj bo Krf evakuiran? Angleški zastopnik v veleposlaniški konferenci je odločno zahteval, da naj zapustijo Italijani Krf do 27. t. m. Italiajni odgovarjajo, da Krfa ne zapustijo poprej, dokler se ne dovrši preiskava janinskega atentata in dokler zločinci rie bodo kaznovani. — Pred nekaj» dnevi so krožile vesti, da je bil kot glavni krivec atentata aretiran neki grški polkovnik, a sedaj pa razglaša grško ministrsko predsedstvo, da so bile te vesti izmišljene in da na imenovanega polkovnika ne pade noben sum in nobena odgovornost, zločinci so pa gotovo nekje izven Grčije. Potemtakem še ni preiskava ničesar dognala in Italijani bodo še dolgo na Krfu.
Mere proti bolgarskim komunistom. Reakcionarna bolgarska vlada je začela z vso silo zatirati svoje nasprotnike. Ko je uničila skoro docela zemljoradnike ter pozaprla in ubila njihove voditelje, se je spravila nad komuniste, ki so zastonj čakali, da bodo ramere pod novim režimom za nje boljše. Sedanja vlada postopa proti njim še bolj energično kakor Stambolijski-jeva. Vladni organi so zasedli vsa komunistična poslopja ter zaplenili korespondenco. Pri tej priliki so aretirali kakih 40 voditeljev, večinoma poslance komunistične stranke, Poedini komunistični listi, revije in brošure so bile zaplenjene ter ustavljene. Izdana je
tudi naredba proti komunistični agitaciji. Vlada misli s temi merami z jednim udarcem uničiti protivladno agitacijo ter ustrašiti vse nezadovoljne elemente.
Nemški kancler ponuja jamstva. Kancler dr. Strese-mann je odgovoril na zadnje izjave Poincareja, ki je odklonil vsako drugo jamstvo za izplačilo odškodnine in se izrekel le za zasedbo Poruhrja kot za edino uspešno jamstvo. Dr. Stresemann je naglasil, da je Nemčija pripravljena zastaviti določen del svojega nepremičnega premoženja kot jamstvo, kar bi se tudi vknjižilo. Taka hipotekarna varnost je dovolj veliko jamstvo za najetje posojila, tako da bi Francija lahko dobila naenkrat večjo svoto denarja, dohodke zastavljenih hipotek pa bi upravljala posebna družba za kritje obresti. To jamstvo je tako veliko, da mora zadostovati, da Francija takoj lahko vrne zasedeno Poruhrje Nemčiji. — Pariško časopisje se obširno bavi z govori dr. Stresemaima. V splošnem so listi zadovoljni. Očitajo mu pa napako, da tudi on zahteva takojšnjo izpraznitev Poruhrja.
Beležke.
Caristična Rusija v Jugoslaviji. Že leta 1921 je obstojal ruski carizem v Jugoslaviji iz 300 kolonij s približno 60.000 članov, sedaj pa jih ima z zloglasno Wran-glovo bando nekaj čez 100.000, ki po uradnem poročilu neke «Državne komisije za ruske izbeglice« imajo lastno samoupravo, šolo, tisk in celo sodišča širom cele SHS. Ta država v državi je organizirana po planu čisto vojaškega imperijalizma in ima razen drugih inštitucij tudi «načelstvo ruskih oficirjev«, s katerim upravlja ruska caristička vojna agentura s sedežem v Beogradu. V Beogradu posluje tudi načelstvo ruskih carističkih oficirjev, ki ima svoj sedež v Kraljice Natalije ulici štev. 94. Tehnično vodstvo ima polkovnik ruskega carskega generalnega štaba Viktor Manakin. Iz državne blagajne Jugoslavije prejema ta caristična banda 3 milijone din. mesečne redne podpore, razen drugih ugodnosti v državnih in vojaških službah itd. Te uradne podpore znašajo za samca 240 D, za oženjene z 1 otrokom 400 D, z 2 otrokoma 700 D, s 3 otroci 850 D, s 4 otroci 1000 D itd. redne mesečne podpore. Uradno poročilo ni pa povedalo, koliko ta banda prejema izrednih podpor, ki javnosti' sploh niso znane. Poleg rednih in izrednih podpor, ki jih prejemajo, vlada dela še pritisk na občine, da priskrbe tem tolpam stanovanja v času, ko je tisoče jugoslovanskih delavcev deloma ali popolnoma brez stre he ,ali pa stanujejo v deželi vagonov. Vlada dela pritisk tudi na vsa upravna oblastva, da se te tolpe zaposlijjo v državnih in privatnih podjetjih kljub' splošni brezposelnosti po celi Jugoslaviji. V istem času vlada vzdržuje v Beogradu posebnega polnomočnika za nameštanje ru-: skih izbeglic, ki je v Almanahu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, del I, 1—10, stran 229, dal uradno poročilo o državi ruškega carizma v Jugoslaviji, v katerem tudi ni manjkala kontra-revolucijonarna propaganda zoper sovjetsko Rusijo. V tem poročilu se posebno naglašajo govori na zboru predstavnikov ruske trgovine in industrije v Parizu maja meseca 1921. To so govori raznih rusko-carističnih potepuhov, ki lahko dobijo podporo samo od njih enakih reakcijonarjev Jugoslavije. Tako je du govor Rjabušinskega, ki poleg drugih vsakdanjih neumnosti posebno povdarja, da se pod nobenim pogojem ne sme priznati sovjetska vlada, neki Eljaševič zahteva zopet ustoličenje zasebne lastnine, ki je edini izvor njegovega blagostanja in njemu podobnih. Bubljikov ima zopet mnogo volje, eneržije in besed, s katerimi bo razpalil ruska srca za zopetno upo-stavitev mogočne carske Rusije. Nadalje poročilo celo prinaša faksimil podpisa poprej1 navedenega Manakina, ki daje krono zaslepljenosti jugoslovanskih mogotcev. V< Sarajevu, v Kralja Petra kasarni, vzdržuje jugoslovanska vlada vojno akademijo ruskih carističnih band. Na gradu Ponoviče pri Litiji je otvorjena nižja ruska realna gimnazija, v kateri po poročilu «Slov. Naroda« (štev. 143-23) «opravlja batuška v navzočnosti vseh gojencev; (130) in učiteljev (15) dnevno službo božjo. Pevski zbor iz mladih dečkov in deklic pa prepeva izrazite ruske cerkvene pesmi.« To šolo vodi neka caristična ženska, Rajevska, ki je preje menda bila dvoma dama v caris-tični Rusiji in ki danes razume mnogo pripovedovati o zverstvih boljševikov. Ta ženska vzgaja te nežne otroke čisto v slepi pokornosti ruskega carizma. Tako otroci, kadar gre mimo njih predstojnica, morajo stati po vojaško in se ne smejo ne za las premakniti, dokler njena «visokost« ni šla mimo. Ta zavod uživa vse pravice naših srednjih šol v času, ko so najpotrebnejše obrtne šole za naše vajence v Ljubljani že dva leta popolnoma zaprte.— Če k temu prištejemo še Wranglovce v finančni in raznovrstni obmejni službi, ruske oficirje mesto odpuščenih slovenskih in hrvatskih v armadi, razne ruske profesorje in uradnike, potem vidimo, kako dobro se je usidrala' ruska caristična država v državi SHS.
Študijske takse. Dodatni zakon o taksah, ki je v celoti velikansko, nasilno in ostudno izžemanje prečans-
•kih krajev, ima tudi to nekulturnost, da so uvedene za visokošolski študij tako ogromne takse, da bodo mogli odslej študirati samo sinovi bankirjev, verižnikov in špekulantov, kar bo kulturni nivo našega naroda gotovo zelo dvignilo. Juridični doktorat bo n. pr., ako se vsi izpiti izvrše po sreči, stal celih 3025 D! Finančni minister se tudi ni nič oziral na učne določbe prečanskih univerz, ampak da ga prikroji po sistemu navadnega odiranja in pobiranja taks in to tudi v slučajih, ki jih sploh ni mogoče primeniti za naše razmere. Zanimivo je tudi, da je vlada izdelala zakon, ne da bi vprašala za mnenje akademskih oblasti. Končno pa nasprotuje zakon jasni določbi ustave, ki pravi v členu 16: «Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks.« Ta zakonski načrt pride pred finančni odbor baje že kmalu. Upati je, da propade, ker bi bil kulturen škandal, ako se uzakoni. Ako bo režim delal naprej v tem duhu, u-tegnemo doživeti, da se uvedejo takse še na srednji in na ljudski šoli, ker je sedanja vlada očividno mnenja, da Je zadosti, če študirajo samo potomci porodice, za ostalo ljudstvo pä je najboljše, če zapade popolnemu analfabetizmu.
So jo pogruntali. Neki Anglež, ki je velik prijatelj Jugoslovanov, je poklonil beograjskemu narodnemu muzeju dva staroegiptovska sarkofaga. Ta sarkofaga sta romala iz Londona v Beograd. Beograjska carinarnica ju je sprejela v svoje skladišče. Ni pa znano, ali ju je hotela zacariniti ali ne, pač pa sta ležala tamkaj zelo dolgo. Stroši ležarine so s časom tako narasli, da se je odločila carinarnica obe starini prodati na javni dražbi. In res, oba sarkofaga sta bila prodana na dražbi za 1600 D in špekulanti so si že gladili zadovoljno brado. Kavno v trenutku, ko bi se morala sarkofaga odpeljati iz skladišča, pa je pogruntala direkcija, da sta krsti velikodušen dar in ju odstopila muzeju brezplačno.
Častniška redukcija.
Pred desetimi dnevi je bilo vrženo na cesto 63 častnikov, z «Vojnim listom« št. 43 jih je sledilo 183, do konca tega meseca pa jih pride na vrsto nadaljnjih 400. Laž je, kar piše «Jutro«, da radikali mečejo iz armade tudi Srbe. «Jutro« bi rado zabrisalo dejstvo, da je redukcija naperjena proti Slovencem in Hrvatom kot takim, ker ga peče vest in ker se dobro zaveda, da so ravno demokrati s svojim nemoralnim grdenjem Slovencev in Hrvatov to zakrivili. Od vpokojenih častnikov je 90% Hrvatov in Slovencev; 10% neprečanov je reduciranih .po neobhodni nujnosti. Na kvalifikacijo se nič ne gleda. «Zadostuje, da si služil v avstro-ogrski armadi. Redukcija je bila potrebna, ker imamo preveč častnikov, toda treba je bilo vpokojiti one, ki so res nepotrebni in nesposobni. To so višji čini, katerih je veliko preveč in ki so vsi v rokah Srbijancev, in oni, ki nimajo zadostne 'kvalifikacije ter mnogi še pisati dobro ne znajo, in med temi tudi ni prečanov. Vpokojiti bi se pa morali pošteno, po novem vojnem zakonu in ne na tako nesocijalen in umazan način, kakor se je to zgodilo. Reducirani pa tudi niso častniki tuji državljani, kateri niti enega izmed treh državnih jezikov ne govorijo, dočim so vrženi na ulico vsi Hrvati in Slovenci, — kateri še niso, jih pa mislijo do 30. septembra. — Vsak najnižji privatni nameščenec se odpušča vsaj z 14dnevno ali pa enomesečno odpovedjo, slovenski in hrvatski oficir pa «odmah« in Nje je v «Vojnem listu« njegova upokojitev s 30. avgustom, «Vojni list« pa priroma šele 15. septembra v garnizijo, kjer služi, mora vrniti sprejeto plačo za 15 dni. In ko je tako zastonj služil par tednov, potuje na lastne •stroške domov in potem celo leto čaka na pokojnino.
Ko se s Slovenci in Hrvati tako postopa, pa na stotine srbijanskih oficirjev z višjimi čini dela napotje po vseh branšah in pisarnah, vleče visoke plače ter hodi poleg tega še po raznih komisijah, 'ki jim nosijo mastne «zarade«, državi pa škodo in sramotne afere. Pri raznih poveljstvih je vse polno «pomočnikov« in še raznih «pomočnikovih pomočnikov«, ki pa seveda nimajo nobene prave odgovornosti in nobenega dela, n bodo gotovo ostali, ko že nobenega slovenskega in hrvatskoga oficirja ne bo več v armadi.
Demokrati sedaj hinavsko zavijajo oči ter se zgražajo nad redukcijo radi enega samega slučaja hoteč prikriti s tem resnico, da so ravno oni dali radikalom nasvet, vzgled in pogum, da da sedaj slovenski in hrvatski element v celoti mečejo iz armade. Spomladi leta 1919, ko so se vlagale oficirske prošnje za sprejem v SHS vojsko, je dr. Žerjav izintrigiral od dravske divizije pooblastilo samolastne ocenitve častnikov-prosilcev. Kdor Žerjava pozna, si lahko misli, kako je on to izvajal. Spraviti polagoma v armado same demokrate, centraliste in sluge velesrbske misli ter izriniti vse druge, to je bil glavni namen demokratov. Prošnje orožniških častnikov je na primer dr. Žerjav kar na splošno opremil s sledečo, lastnoročno pisano opombo:
«Če se ti orožniški oficirji, ki so pod bivšo Avstrijo pri orožništvu služili, v našo vojsko sploh sprejmejo, prosim, da se takoj razporedijo v Južno Srbijo«. Žerjav. —
Na take m podobne načine je imel Žerjav mnogo de la z oficirsiami zadevami sploh, v podrobnem je pa delal za svoje prijatelje in zlasti še za svojega brata majorja Alfonza Žerjava. Temu je sledila iz Koroške dvomljiva slava in še nevarnejša — konjska afera. Major Alfonz Žerjav je često ves v skrbeh, a brez vsakega posla prihajal v neko pisarno štajerskega obmejnega po
veljstva ter telefoniral bratu: Grega, kaj je, kaj bo-
To in marsikaj drugega se je «potušalo«, ker je bil pač dr. Gregor Žerjav nad vsemi referenti v častniških zadevah.
, Radikali sedaj samo nadaljujejo, kar je začel Žerjav. Kakor je Žerjav brezobzarno izključeval vse, kar ni slepo služilo demokratom, tako zdaj radikali pometajo, kar slepo ne služi njim. Odgovornost demokratov za to. sramotno, strankarsko in protislovensko postopanje pa je neprimerno večja nego odgovornost radikalov. Kajti slovenski demokrati so takrat, ko so imeli v rokah moč, ne samo praktično iz armade izključevali vse, kar jim z njihovega strankarskega vidika ni šlo v račun, marveč so tudi po svojem časopisju vse bivše avstrijske častnike izvzemši dveh, treh svojih protežejev (kakor je na primer v Mariboru in še bolj v Črni gori slabo znani bivši major Vidmar) kar pavšalno obmetavali z gnojnico; vse, kar ni bilo v šajkači rojeno, je bilo vse za nič. Do današnjega dne pa demokratski tisk sramoti Slovence, kolikor ne služijo demokratom, kot sam po sebi nezanesljiv, državi nevaren in veleizdajalski element.
Žerjav in slovenski oficirji. To, kar prinašamo na drugem mestu, je pred par dnevi tudi «Slovenec« očital demokratom in posebej še dr. Žerjavu, ta pa sedaj odgovarja v sobotnem «Jutru«. Njegov odgovor je vredno delo licemerne policajdemokratske politike. Žerjav priznava, da je ocenjeval slovenske oficirje leta 1919, trdi pa, da so mu pri tem pomagali nekateri slovenski oficirji ter se hvali, da je prihranil državi mnogo pisarij in težav in da se je sprejem oficirjev gladko izvedel. Žerjavove izjave se zdijo frakarjem okrog «Jutra« gotovo zelo tehtne in točne, bivši oficirji pa imajo bridke spomine na «gladko« sprejemanje oficirjev pod žerjavovo cenzuro in oceno. Vsi so se in se še danes zgražajo nad krivicami, ki so se tedaj godile, dobro se je pa godilo samo onim, ki so Žerjavu pomagali pri ocenjevanju ali pa so bili drugače pri njem dobro zapisani. Bili so takoj sprejeti in to je tedaj mnogo pomenilo. Sprejeti so imeli sijajne plače, nesprejeti so pa ob naraščajoči draginji garali za iste male plače, ki so bile ob preobratu določene. Žerjav je poskrbel, da so se prošnje njegovih prijateljev, znancev in priporočencev hitro odposlale, za druge se pa ni brigal in tako se je prevzemalo brez vsakega reda in obzira. Sprejeti so bili prav hitro popolnoma neznani in celo taki, ki niso opravljali nobene službe, dočim so drugi od prvega dne preobrata na težavnih in odgvornih mestih dolge mesece čakali na sprejem. Kar so dravski diviziji podrejene vojaške oblasti, ki so tedaj izborno funkcijonirale, pisale in intervenirale v tem oziru, ni prav nič zaleglo, ker je bil pač <dr. Gregor Žerjav vrhovni referent za oficirske zadeve. Dravska divizija je nasedla Žerjavu, komodno mu je odstopila častniško oceno glede sprejema in tako so tudi neštete pritožbe, predlogi in utemeljevanja pri diviziji ali pa pri Žerjavu, romale v koš. Srbi pri diviziji so si oprali roke, pri celi zadevi, češ, saj ima vaše zadeve vaš človek v rokah, «naš človek« Žerjav je pa z našimi oficirji slabše postopal kot zadnji «belorukac«. Naj mu bo slava «glad-kega« sprejemanja slovenskih oficirjev v SHS vojsko.
Kako dolgo mora čakati pri nas penzijonirani oficir na penzijo? Kakor že omenjeno, je bilo zadnji čas upokojenih nad 180 višjih in nižjih častnikov- prečanov. Tej prvi veliki upokojitvi bo sledila takoj druga ter še znatno obsežnejša. Vojno ministrstvo upokoji častnike telegrafičnim potom in potom «Vojnega lista.« Tej upokojitvi sledi čez nekaj dni poseben dekret. Šele na podlagi tega dekreta lahko prosi upokojeni vojno ministrstvo za penzijo. Prošnji pa morajo biti priložene vse mogoče ocene ter priloge. Malokedaj se zgodi, da bi upokojenec prvič in po srbijansko pravilno priložil vse priloge. Pa četudi se kateremu posreči trik, da je zadel vse; on, potem pa roma njegova prošnja v predal referenta, kjer čaka najmanj 6—7 mescev na rešitev. Tako enkrat po dobrem pol letu pošlje upokojencu vojno ministrstvu takozvano «uverenje.« Na podlagi tega uverenja mora sestaviti upokojenec novo prošnjo in jo nasloviti na fi-finančnega ministra s prav ponižnim moledovanjem, naj mu blagovoli ta izplačati penzijo. Prošnja čaka pri finančnem ministru najmanj pol leta. Penzijonirani o-ficir se mora torej brez vsake plače vicati eno leto, da se mu potem res začne izplačevati penzija. Po zanikrnosti vojnega in finančnega ministrstva zamujenih zaostankov od enega leta pa se mu ne izplača. 1 ako postopa s slovenskimi in hrvatskimi penzijonisti Beograd.
Dnevne novice.
Napredno časopisje in SLS reakcijonamost v kulturnem oziru. Dokler so bili demokrat j e pri vladnih krmilih in jaslih, so nam vedno očitali protidržavnost in nas ves Slovence denuncirali na najpodlejši način v Beogradu. Sedaj so tudi oni potisnjeni v opozicijo, nehali so z očitki o antidržavnosti, a dan na dan prihaja posebno «Jutro« s frazo o kulturni reakciji SLS. Kakšna in kje da tiči ta naša kulturna reakcija, jutrovci ne povedo, ker ne morejo. Samo površni pogled po Sloveni ji, njenih podeželskih organizacijah, društvih in gospodarskih inštitucijah nam pove, kje bi bila danes Slovenija brez SLS kulturnega dela. Brez SLS kulturnega dela med priporostim narodom bi bili tudi Slovenci danes zreli za demokratsko narodno in državno edinstvo — za izžemanje in hlapčevanje. Ali menda smatra «Jutro« za JDS napredek dr. Žerjavovo zločinsko potvorbo menic in njegovo 6 mesečno kazen, demokratske denuncijacije in izdajstvo slovenstva pri glasovanju za ustavo, demokratska nasilja in orjunske vlome, tatvine in zločinstva? To je bilo delo demokratov od pojava Žerjava do danes in to je po njihovih pojmih napredek in ne reakcijonamost v Skrajno podivjanosti. Demokratom se že davno mešajo pojmi in ne znajo več lo-
čiti med balkansko reakcionarnostjo, s katero so se združili ravno oni takoj po preobratu in med res slovenskim kulturnim delom, ki je bilo doslej vedno v rokah in pod SLS vodstvom.
Izza kulis «koncentriranih« naprednih sil. Med staro- in inladoliberlaci je izbruhnil oster prepir radi, Reisnerjevega mandata, katerega so liberalni naprednja ki edinega rešili pri zadnjih volitvah. Staroliberalci so šli pri volitvah z mladini skupno samo pod pogojem, da odloži mladin prof. Reisner mandat, kakor hitro bo v zbornici sprejeta službena pragmatika. Mandat bi na to prevzel starin dr. Ravnihar. No, pragmatika je že sprejeta, a mladini ne kažejo niti najmanjše volje in pripravljenosti, da bi predali mandat starinom. «Narod« od 15. t. m. piše o prepiru glede tega mandata sledeče: Mladini in ljubljanski mandat. Pretekih sredo je imelo načelstvo mladinske stranke sejo, na kateri je razpravljalo med drugim tudi o zahtevi Narodno-na-predne stranke, da poslanec g. Reisner v smislu svoje-časno sklenjenega pakta odloži mandat. Kakor srtio izvedeli iz mladinskih krogov, se je načelstvo postavilo na stališče, da naj profesor Reisner mandata ne odloži, češ, da službena pragmatika v celoti še ni uzakonjena, ker mora narodna skupščina še sprejeti celo vrsto zakonov, ki se nanašajo na ureditev uradniškega službenega razmerja. Brez komentarja! Žerjavovei so se doslej vsacega opeharili in tako bodo tudi starine. Pri prihodnjih volitvah bo decentracija naprednih sil še večja in naprednjaki bodo brez mandata, da ne bo potem več nepotrebnih sporov in prepirov.
Usoda hranilcev pri vojakih. Hranilci se imenujejo v naši vojski oni vojaški obvezanci, ki so n. pr. edini sinovi in sploh neobhodno potrebni doma, da preživljajo z delom svoje starše. Ti hranilci so torej1 prosti vojaške službe, ako prosijo za oprostitev. Vojno ministrstvo je izdalo posebno naredbo, po kateri se morajo prošnje hranilcev takoj rešiti in vsakdo; ki bi zanemaril rešitev take prošnje, bo kaznovan po vojaških zakonih. Prošnje hranilcev se rešijo pri okružnih komandah in, divizijah takoj. Od divizije romajo na polk, odkoder pa ni nazaj ne prošenj in ne hranilcev .Tako se je n. pr. zgodilo pri mariborski okružni komandi, da so bile vse prošnje hranilcev ugodno rešene L, 2. in 3. avgusta t.
1.,	a hranilcev ni nazaj in jih tudi ne bo, dokler ne bodo odslužili predpisanega in celega1 roka. Treba pa tudi pribiti, da so vse te prošnje visoko kolekovane, a v največ slučajih čisto brezpomembne. Vojni minister izdaja grozeče naredbe, za katere pa se nikdo ne zmeni.
Povišanje železniških tarifov. Dne 15. t. m. je stopilo v veljavo povišanje osebnih in blagovnih tarifov na železnici. Povišanje znaša pri osebah po večini 80 odstotkov, pri blagu pa od 80—100 odstot. Ta povišek se je uveljavil brez posebnega razloga. Srednji človek in uradnik se danes sploh ne more več peljati iz Maribora v Ljubljano, kaj še le v Zagreb ali Beograd. Kako se bo vozila naša srednje im visokošolska mladina — znaj Bog! To strašno povišanje tarifov za blagovni promet pa bo neznansko zopet povišal draginjo. Naši južni bratje osvoboditelji so še pač do predkratkim hodili peš, ali jezdarili na mulah in zato pobijajo z groznim povišanjem tarifov vsak hitrejši prevoz. Kmalu bo pri nas tako kot je bilo v stari Srbiji, bomo pač narodno in kulturno edini potom vsestranskega nasilnega in reakcij onamega centralizma.
Osebna vest. Iz Sv. Jurija v Slov. gor. je premeščen v Beltince g. učitelj Josip Mešnark. Rojen v Murski Soboti in svak prekmurskega poslanca g. Šiftarja je služboval kot učitelj pet let v Tišini, 10 let v Martijancih, eno leto pri Kapeli nad Radenci in eno leto pri Sv. Juriju v Slov. gor. Na lastno prošnjo, da ga nastavijo zopet v njegovi ožji domovini, je dobil mesto učitelja v Beltincih v Prekmurju, da izobražuje svoje bližnje rojake. Bog blagoslovi njegovo delo!
Tretji red sv. Frančiška. V petek, dne 21. septembra 1923, bo mesečni shod skupščine duhovnikov ob 5. uri. zvečer. Tudi neudje so nam dobrodošli. Prav uljudno vabljeni!
Velika železniška nesreča na Zidanem mostu. —
Včeraj v nedeljo, sta trčila na Zidanem mostu dva tovorna vlaka. Pri tej priliki se je popolnoma: in deloma razbilo 20 vagonov. Proga je bila včeraj od nesreče naprej zaprta. Iz Maribora je odhitela včeraj odpomoč. Pravijo, da je zakrivil nesrečo železniški uradnik, ki je dal krivo povelje za prestavo tračnic in povrh se je še pripetila nesreča na ovinku in strojevodja nista mogla pravočasno zapaziti, da sta oba vlaka na istem tiru,
Jeseniški «zarotniki.« Pred kakimi šestimi tedni so razbobnali nekateri listi, da je oblast zasačila med delavci na Jesenicah celo zarotniško družbo in kakor po navadi seveda z ogromnim denarjem iz Moskve, s tajno korespondenco in natančnimi načrti napadov na odlične in vodilne državniške glave. Odkrito «zaroto« so pregrevali tudi beograjski listi in izgledalo je že, da se hoče režim odškodovati za ponesrečeno zagrebško špi-jonsko afero ter kak monstre-proces uprizoriti v Sloveniji. Cela zarota je pa bila izmišljena v komisarijatih in žandarskih postajah in ko je bila dne 11. t rn. razprava, so bili vsi obtoženi delavci oproščeni in samo eden je bil kaznovan s 24urnim zaporom radi neke zarjavele in nerabne pištole brez, municije.
Razmejitev z Albanijo. Dne 12. t. m. so bili postavljeni zadnji mejni stebri med našo državo in Albanijo na sektorju Ohrid—Djakovica. Angleški polkovnik Cai-ledas, ki je bil poslan od konference poslanikov kot vod razmejitvene komisije, je ukinil tudi zadnji del nevtralne cone, ki je obstojala do končne postavitve obmejnih stebrov.	j
Jadranski kongres. Beograjska trgovska zbornica bo j sklicala v mesecu oktobru t. 1. kongres, na katerem se bo obravnavalo o gospodarski povzdigi jadranske obale, ;
pred vsem Dalmacije. Kongres ima glavni namen, da vzbui zanimanje vladnih faktorjev za Jadransko morje. Na kongres bodo povabljeni vsi trgovski krogi, udeležili se ga pa bodo tudi znanstveniki in tehniški izvedenci.
Važno za trafikante! Pregovor pravi: sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal. Tega pregovora smo se začeli -zavedati dasiravno pozno vendar še ob pravem času tudi mi trafikanlje. V četrtek, dne 13. t. m, smo imeli v Ptuju prvi tozadevni sestanek na katerem se je naredil sklep, da si ustanovimo trafinkantje svojo stanovsko organizacijo za celo Slovenijo. Temeljito so se pretresala vsa tozadevna vprašanja in se je izvolil tudi pripravljalni odbor z nalogom, da izdela, pravila in vrši agitacijo, da se čimprej organizacija dosledno izpelje. Inicijativo za to je dalo v prvi vrsti dejstvo, da nam je svojčas obljubil gospod finančni minister, da nam zviša dobiček od 6 na 10 odstot. To je bilo pri volitvah. Volitve so minule in s tem tudi za trafikante vsako upanje na kak povišek, Namesto, da bi se nam to rej dobiček zvišal nam zdaj nameravajo istega znižati od 6 na 5 odstot. Celi svet bi se nam lahko smejal ako bi v tem 'kritičnem trenutku mi držali roke križem in čakali, kaj bodo gospodje z nami naredili. Prosili smo in čakali. Sedaj je prošenj dovolj. Postaviti se moramo na svoje lastne noge in zahtevati. Ta najnovejši trik, da nam odvzamejo 1 odstot. se jim ne sme posrečiti. — Zraven tega še je seveda dovolj drugih konkretnih dejstev, ki nas silijo, da tudi mi primemo za orožje. Ako se organizira država, industrija, obrt itd. in vsi proti nam odvisnim, tedaj je za nas tudi samo en izhod. — Združiti se v enotno falango — v svojo stanovsko organizacijo — in si s skupnim nastopom izvojevati to, kar nam pripada in hraniti to, kar že imamo. Ob novem letu nam mislijo gospodje la odstotek vzeti. Do takrat moramo biti pripravljeni. Zatorej na noge. Stopimo na branik naših pravic. Ako storimo to, smo pomagali sebi in svojim družinam. Vsak, kdor želi kake informacije ali prijaviti svoj vstop naj se obrne pismeno ali osebno na pokrajinsko tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze Maribor, Wildenrainerjeva ulica 6-1. — Tovariši in tovarišice na delo za ustanovitev Strokovne zveze trafikantov za Slovenijo.
Pravoslavni patrijarh Dimitrije v Osijeku. Osije-čani so znani kot zelo lojalni in gostoljubni. Že pod rajno Avstrijo so proslavljali godovni dan bana, ali prihod kaeega višjega dostojanstvenika z razobešanjem zastav skozi celih 14 dni. Patrijarh Dimitrije se je mudil te dni v Osijeku, kjer je bil od celotnega prebivalstva navdušeno sprejet. Patrijarh je namreč vrhovni poglavar srbske pravoslavne cerkve in je moral za časa okupacije uteči preko Albanije na Angleško. Njemu na 'čast so priredili Osiječani banket, ki je stal mestno občino celih 170.000 kron. Patrijarh je obiskal tudi katoliško cerkev v zgornejem mestu, ki je ponos celega Osijeka in je delo dunajskega stavbenika Schmidta.
Falzificirani stotaki. V Subotici so prišli v promet ponarejeni stodinarski bankovci. Ponarejni so zelo spretno, da jih je sprejemala celo poštna blagajna. Policija je začela z obsežno preiskavo, vendar pa ni našla niti ponarejevalcev, niti onih, ki so spravili ponarejen denar v promet.
Vrnjeno letalo. Letalo, ki sta ga ukradla v Novem Sadu vojna pilota ruska begunca ter hotela z njim pobegniti v Busijo, pa sta prišla samo v Rumunijo, od koder sta prepeljana v Novi Sad, nam je zopet vrnjeno. Letalo je pripeljal nazaj v Novi Sad naš vojni pilot ka~ joetan Navratil.
Ukradeni akti. V Bački Topoli v Banatu so ugotovili, da je pri sodniji ukradeno večje število aktov, na katerih so se nahajali neuničeni koleki visoke vrednosti. Osumljenih je par sodnih uradnikov, ki so pred kratkim časom zapustili službo.
Zaradi 40 dinarjev zažgal hlev. Neki Okrugič iz Moroviča v 'Slavoniji je dolgoval sosedu Sanailoviču 40 D. Ker mu Okrugič ni hotel dolg vrniti, se je Sanailo-vič maščeval nad njim ter mu zažgal hlev, napolnjen s krmo. Hlev je pogorel do tal ter ima Okrugič čez 200.000 dinarjev škode.
Lastno mater zadavil. V Korenici so živeli Jovan Ivaničevič, njegov sin Mile in snaha Letinka dalje časa v prepiru z Jovanovo materjo. Hoteli so se starke na vsak način iznebiti, pa jo je njen sin Jovo zadavil z last nimi rokami, doeim sta jo vnuk in snaha držala. Ko so sosedje zvedeli za njihov zločin, so jih hoteli linčati, kar je orožnišlvo komaj zabranilo.
Tečaj za desinfektorje. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje 20 štipendij za desinfektorsko šolo v Ljubljani, ki se začne dne 1. oktobra t. 1. in konča dne 31. januarja 1924. Štipendije obsegajo prosto hrano in stanovanje in 200 D mesečne podpore. Obiskovalci šole, ki prebijejo izpit, se nastavijo za desinfektorje pri okrajnih sanitetnih upravah. Prošnje, opremljene z domovinskim listom, krstnim listom, zadnjim šolskim izpričevalo, spričevalom o nravnosti, naj se vlože do dne 20. septembra 1923 pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. _
Nova orožna industrija v Jugoslaviji. Pri militarizmu, ki vlada pri nas, je prišlo več inozemskih tvornic za orožje na idejo, ustanoviti pri nas posebno orožno industrijo, ki se bo gotovo pri sedaj vladajočih razmerah izborno radirala. Kajti za topove in za drugo orožje bomo imeli sigurno še vedno dovolj denarja. Za ustanovitev take industrije se potegujejo nič manj nego štirje koncerni. V poštev bi prišla še najbrž ponudba Škodo-vih tovarn iz Češke. Te tovarne bi zgradile v Bosni, kjer so glavni železni rudniki naše države, ki pa so dosedaj večinoma še neizrabljeni, veliko industrijsko podjetje, ki bi izdelovalo orožje. Kot druga tvrdka bi prišla v pošetv tvornica Manfreda Weissa v Budimpešti, ki iz-
deluje v glavnem razne patrone. Poteg tega imamo že v naši državi lastno tvornico letal in sicer jih izdeluje va-gonska tvornica v Slavonskem Brodu. Tako bomo že poskrbeli, da bo država v prav kratkem času dobro oborožena.
Milijonski zaslužek treh vasi. Zagrebški «Morgen« poroča iz Novega Sada: Slovaki in Nemci v Bački so začeli pred vojno s prvimi hmelja rsk n n poskusi, ki so se pa izborno obnesli. Med vojno se je moralo zanemariti tudi hmeljarstvo, ker ni bilo delovnih moči, pa tudi hmelj ni imel cene in hmeljarska industrija je bila v 'zastoju. Po prevratu pa se je glede hmeljarstva v Bački obrnilo vse na najboljšo plat. Leto za letom je bilo vedno večje povpraševanje po hmelju; in. bački Slovaki in Nemci, ki so najboljši poljedelci v- Vojvodini, so začeli posvečati kar največjo Skrb hmeljarstvu. To delo pa ni ostalo brez dobička in ravno letos bodo izkupili bački 'kmetje težke milijone za hmelj. Žetev hmelja je izpadla po vseh pokrajinah srednje Evrope letos slabo; samo v Backi pa se je obnesla letos kvalitativno in kvantitativno naravnost izborno. Že samo tri občine: Junaci, Petrovac in Gložan, kjer je hmeljarstvo na vrhuncu, so pri delale 100 vagonov hmelja. Ravnokar imenovane občine so vzbudile največji interes čehoslovaške hmeljarske industrije. Cele tedne že romajo po bačkih vaseh agenti praških veletrgovin s hmeljem, ker je ravno ta hmelj za čehoslovaško industrijo zelo dragocena sirovina. Ti agenti so tudi znatno dvignili cene bačkemu hmelju. Koncem avgusta je stal 1 men t e.n,| hmelja 2500 D, a danes je že dosegel višino 11.000 ih V zgoraj imenovanih treh vaseh so .v najkrajšem času postali vsi vaški prebivalci hmeljski trgovci. Vaški čevljar trguje s hmeljem, odpuščeni uradniki so se prelevili v hmeljske agente in zadnje tedne prav lepo zaslužili. Tekom par tednov se je močno razvilo verižništvo v hmeljarski trgovini in največji verižniki so bili novosadski agenli. Hmelj je romal iz roke v roko in se prodajal samo na papirju. Veliko medkupcev je obogatelo, a tudi producent se ni smel pritožiti, ker so v nekaterih dneh rasle cene hmelju odi ure do ure. Hmeljske zaloge onih treh vasi so sedaj že j prodane v Čehoslovakijo in njih izkupiček znaša lepo j svoto 100 milijonov D. Za temi tremi vasmi pridejo se- j daj še druge v Bački na vrsto, kjer je sicer manj hme- j lja, a glede kakovosti je tudi izboren. Bački hmeljarji | bodo letos vsi obogateli in število .milijonarjev bo zopet , zraslo.	I
Izkaz darov za Miro Volčičev spomenik v Breznu: dr. Fr. Glanenik v Mariboru 25<» D, Posojilnica v Mari- ; boru 100, Antonija Grogi, .Brezno 100, Alojz Verčko, Brezno 100, Marija Jenčič, Mengeš 100, Milan Jenčič, Mengeš 100, Ernest 'Sabathi, Brezno 100, Anton Podvinski, Zavrće 100, Uradnišivo premogovnika Velenje 70, dr. Bogomil Krek, Dunaj 50, dr. Gojmir Krek, Ljubljana 50, "župni urad Skale 50. dr. Andrej Karlin, Maribor 50, Ivanka Špolar - Potokar Videm — Dobrepolje 50, Anton Kolarič, Ptuj 25, Mirko Repolusk, št. Vid nad Valdekom 25, Ivan in Ana Krajnik, Brezno 25, Jernej Areh, Brezno 25, Ana Trn jek, Brezno 25, Andrej Lefcsan, Brezno 25, Karol Vohn.ajei;, Pernice 25, Janez Rižnik star., Janžev vrh 25,, Ignac' Rek, Javnek 25, Marko Kardinar, Maribor 20, Jakob Tertinek, Brezno 20, Mihael Barbič, Ribnica 20, Štefan Pivec, Vuzenica 15, Bruno Ahlfeld, Brezno 15, Gregor1 Potokar, Bočna 12.50, Anton Trinkaus, Sv. Jernej nad Muto 10. Andrej, Visočnik, Št. Ožbalt ob Dravi 10, Pavel Žak, Brezno 10, dr. Ivan Lovrenčič, Ljubljana 10, Vilnižnlk Srečko, Remšnik 10, skupaj 1647 D 50 para. Bog povrni vsem darovalcem! Priporočamo se še nadaljnim prijateljem Volčičevim! Za odbor: Franc Jenčič, župan, Brezno, predsednik, Maks Čas, posestnik, Brezno, blagajnik..
Iz Ptuja.	j
OD BESED —'%DELU.
V «Straži« čitam dopis podi «Ptujska nemškutar!ja.« Ker so mi pač naše razmere osebno znane, lahko trdim, da je ta dopis resničen, dasi ne razveseljiv.
Ali pa res ni mogoče ukloniti tudi samopašnosti in drznosti naših Nemcev, še bolj pa prezira vrednih nem- : škutarjev? Pač, ampak z golimi besedami in frazami ne. Kot povsod, treba tudi tukaj dela. resnega, «motrenega. ;
Prilikom zadnje skupščine Ciril-Metodove družbe v Ptuju se je pri obhodu po mestu slišal kakšen vzklik, | posebno proti, tukajšnjim nemškim im nemškutarskim j trgovcem ter protesti proti termi, da naše ljudstvo pri ! njih kupuje. Toda z golimi besedami in geslom «Svoji k svojim« pač ne bomo odvrnili naših ljudi od naku-pa pri nenarodnih trgovcih. Take narodne zavesti od ; naših ljudi — posebno v ptujskem okraju — v današ- j njih razmerah in splošno prevlada jočem materijalistič- j nem naziranju pač ne moremo zahtevati.
Na to je treba vplivati z neposrednim delom. Po- j sebno naši slovenski trgovci bi si. morali prizadevati, j da nudijo svojim odjemalcem tudi solidno in konkurenc ; no postrežbo, ker dinar je pač sveta gospodar. Priznati j se namreč mora, da so nekateri nami nenarodnih tr- j govcev zelo vpeljani, ravno v sled svoje dobre, konkurenc ne postrežbe. To pa je glavni moment. Sicer imamo tudi mi take solidne naše trgovce, toda treba je iti še naprej. Naši bolj denarni krogi ne hi smeli zamuditi nobene prilike, da ne bi prišlo 'to ali ono podjetje v njih roke, naj bi se medsebojno podpirali. So namreč neke generalne točke, katere bi morale biti skupne vsem brez razlike strankarske pripadnosti.
Ko bodo torej naši trgovci tudi omeli ustreči svojim odjemalcem ter stati z njimi tudi v dobrih odnošajih in ko bode med slovensko inteligenco — uradništvom, u-citeljstvom itd. — zavladalo pravo demokratsko razmerje in medsebojno zaupanje, potem šele je pričakovati preobrata. Posebno uradništvo naj1 ima pred očmi, da je ono zaradi naroda, a ne nasprotno ter naj ne po-
stopa z onimi, iz katerih sc» večinoma izšli, slabše od I tujca, temveč naj gre svojim ljudem tudi ljuhez,njivo na roko. Naj vedo, da bi jih tedaj ta narod vedel po svojih poslancih pri njihovih težnjah tudi trdno podpirati. In to hi naj veljalo za vso našo inteligenco.
Po vsem tem bi se pač položaj spremenil. Naši Nemci in nemškutarji, ki so pozabili, oziroma nočejo vedeti, I da jim je njihovo bogastvo nanosilo zvečine slovensko j ljudstvo, posebno onim alkoholnim industrijalcem, radi j katerih je bilo prodanih mnogo posestev in bila uničena j mnoga rodbinska sreča, vsi ti ljudje bi pač morali po-; stati ponižnejši, pohlevnejši,. začeli- bi nas spoštovati, in posebno renegali se ne bi več tako hinavsko šopirili in muzali. Stali hi pred alternativo: ali se ukloniti ali pa se umakniti.
Dokler pa bomo samo besedičili in vzklikali, se bodo naši Nemci in nemškutarji k večjemu le posmihali naši naivnosti in podobni bodemo onim «prijateljem« delavstva-prolelarijata, ki znajo sicer prav temperament ' no govoriti in se kazati značajnega, a so čislo blaženi.
ako vrže nanje svoj — četudi porogljiv — pogled oko «modrega« aristokrata.
Iz Maribora.
Himen. Naš okrajni glavar g. dr. Srečko Lajnšič se je danes dne 17. proročil v Sv. Jakobu v Rožu z gospodično Gusti Kobentar iz znane narodne koroške rodbine. Poroki sta prisostvovala tudi naš konzul v Celovcu dr. V. Protič z rodbino bradini slovenski koroški deželni poslanec Lovrenc Poljanec.
Zagorskijada. Včeraj dopoldne je Zagorski v Gam-rinovi dvorani zopet napravil poskus shoda svoje stran ke. Kakor po navadi se je zbralo nekaj radovednežev in predrznežev, da se nasmejijo na njegov račun. Zagorski jih je takle nagovoril: Sodrugi! Otvarjam shod in ga zatvarjam, ker ni miru (zadej se je namreč pripravljal prostor za popoldansko veselico) ter se za drugič priporočam. Ko je to povedal, je odšel, «shod« bo pa gotovo še skliceval, saj si je naravil celo statute za svojo «stranko« ker prevzel predsedstvo kar za 10 let.
Orjunska razprava, ki je bila razpisana na 14. in 15. septembra, je bila preložena, ker ni bila pravočasno navzoča glavna proti-orjunska priča. Obtoženi orjunei so se vsi odzvali sodnijskemu povabilu in celo cerkveni ropar Štoka je priromal k razpravi iz juga v vojaški u-niformi. Orjunce bo zagovarjalo deset policajdemokrat-skih advokatov in med temi kot vodja g. dr. Kukovec, ker so ravno orjunski tolovaji, vlomilci in pretepači njegova mladina. Treba pa pribiti, da se je g. mili nam dr. Kukovec takoj v začetku razprave blamiral in jo polomil po svoji stari navadi. G. dr. Kukovec je namreč dvignil težke ude svojega rojstva, odprl usta in kot prvi stavil predlog, da se preloži razprava, ker ni navzoča glav. priča Grom, ki je tudi sokriv napada. S to izjavo je g. dr. Kukovec sam kot zagovornik priznal v sodni dvorani, da so njegovi orjunski «mladeniči« krivi tolovajskega napada na Cirilovo tiskarno. O srečni orjunei, katere bo branil in zagovarjal advokatski ženij g. dr. L. Kukovec!
Velikanski je naval na prodajalno Cirilove tiskarne. Prodajalna je vsak dan celo popoldne do zadnjega prostorčka nabito polna, tako, da morajo stranke večkrat po celo uro in še dalje čakati. To kaže, da starši in mladina dobro vedo, kam morajo iti, ako hočejo biti ceno in solidno postreženi. Dobra stvar se pač sama priporoča.
Cirilova tiskarna in «Jutro«. «Jutro« od zadnje nedelje piše, da je prodajalna Cirilove tiskarne v Mariboru letos skoraj prazna; kajti druge trgovine so baje znatno znižale cene za knjige in druge potrebščine in zdaj se je baje ves Maribor obrnil od Cirilove tiskarne ter se vrgel na trgovino Weixla itd. Da «Jutro« laže in debelo laže, to je že znano, pa da si upa svojim čitateljem servirati tako neumno laž, kakor je gorej navedena, tega bi ne bili pričakovali. Kajti na stotine ljudi, ki hodijo v popoldanskih urah mimo Cirilove tiskarne, ve in vidi, da je Cirilova tiskarna naravnost oblegana in tako polna, da večkrat niti vstopili ni mogoče. In vsi li ljudje, se zaničljivo smejijo lažnjivemu «Jutru«, ki poroča take neumnosti in laži. Taka pisava «Jutra« pač ni nobena reklama za gospoda Weixla, in bi gospod Weixl dobro storil, če bi takega lažnjivega dopisnika malo okrcal.
Na cesto jih je vrgel. V soboto v največjem nalivu se je zgodil v Čopovi ulici štev. 14 slučaj, advokatske brezsrčnosti. Advokat Tomšič je vrgel iz stanovanja na cesto družino Denčer. Stanovanje obsega za štiri osebe — starši in otroci: 1 sobo, 1 kabinet in kuhinjo. V to stanovanje se je vgnezdli gospod odvetnik Tomšič sam. Ko ga je prosila družina, naj odloži deložacijo vsaj do pondeljka in jih ne meče na cesto s pohištvom vred na dež, se je po policajefemokratskö odrezal: «Danes imam srce kot kamen«. Vendar Tomšičevo srce ni bilo kamen samo minulo soboto, ampak vedno. Pomilovanja vredna družina Denčer bo zdaj bogzpa kako dolgo brez strehe, ker stanovanjski urad nima že nekaj mesecev za to družino stanovanja. Če bi prišlo v Maribor še deset policaj demokratskih advokatov, tekom 14 dni bi imeli vsi udobne pisarne in udobna stanovanja.
Otvoritvena predstava Ljudskega odra v Mariboru.
V skromnem Talijinem hramu v Lekarniški ulici št. 6 otvori letos naš Ljudski oder vrsto rednih predstav dru ge sezone. V soboto, dne 22. septembra t. 1. ob osmih zvečer bo predstavljal Finžgarjcvo ljudsko zgodbo «Veriga«. Po bojih, ki jih je preživel Ljudski oder y pretekli sezoni, pričakuje Ljudski oder podpore m ljubavi vseh, ki vidijo v njega stremljenju plemenito ljudsko-
vzgojno jn.kuilnr.no nalgoo. — Udetežba--pri--ot-voi4tveiti'
Šredstavi naj bo prvi dokaz te ljubavi. — Vstopnice se obijo že danes v Lekarniški ulici ob večernih urah. Fantovski večer je v sredo dne 19. t. m. ob %8. uri zvečer v društveni dvorani. Ker predava znamenit govornik, bodi udeležba točna in častna. Tudi vsi prijatelji orlovstva vabljeni. — tajnik.
Jesenski večer s koncertom in plesno zabavo priredijo tukajšnji drž. policijski nameščenci dne 3. novembra t. 1. v Götzovi dvorani z začetkom ob 20. uri (8. uri). Ker je namenjen čisti dobiček v prid vdov in sirot policijskih nameščencev, se uljudno naproša vsa ostala društva v Mariboru in bližnji okolici, da tega dne vsako drugo prireditev opuste.
Stenografski tečaj priredi ravnateljstvo državne trgovske šole v Mariboru v slučaju, da se prijavi primerno število udeležencev. Pouk bi se vršil v večernih urah v prostorih trgovske šole in bi trajal približno štiri mesece. Ukovina je zelo majhna. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 30. sepetmbra vsak dan od 11. do 12. ure. (Cafova ulica 9.-I.)
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
Ponos, moški ponos ga je oddaljil od nje in kot prava ženska je zakoprnela z vsemi silami, da bi si priborila nazaj, kar je bilo nekdaj njeno. Hipoma se ji je zdelo, da je edina sreča, ki jo življenje še more imeti zanjo, — poljub od tega njenega ljubečega soproga.
«Poslušajte, Percy«, je začela in njen glas je bil rahel, sladek, nepopisno nežen. «Armand mi je bil vse. Starišev nisva imela več, sama sva živela druga za drugega. On je bil moj «mali oče«, jaz njemu «mamika«, — tako zelo sva se ljubila. In nekega dne — ne zamerite, -Percy, da vam vse to pripovedujem! — nekega dne je dal marki St. Cyr mojega brata pretepsti, pretepsti kakor psa, — brata, ki sem ga ljubila bolj nego lastno življenje! In kaj je zagrešil? Le to, da si je on, plebejec, drznil dvigniti oči k hčeri plemenitaša, — le zato so ga zvabili iz mesta in pretepli markijevi lakaji, pretepli, da'bi bil skoraj umrl. — O, kolmo sem trpela! Njegova Sramota se mi je zajedala v dušo, v kri in kosti —. In ko je prišla priložnost, da se maščujem, sem se maščevala. Pa nisem mislila nič hudega, le ponižati sem hotela markija, prestrašiti sem ga hotela. Spletkaril je z
inozemstvom, izdä)gp jž 'tast.no ififoipyiho. Slučajno sem ,. to zvedela. Govorila sem d lem v družbi prijateljev, pa nisem vedela, — kako bi naj vedela, jaz neizkušena, j mlada ženska! —da so me zvabili v past, da so zlorabili ! mojo neizKušenost. Ko sem spoznala, kaj sem storila, je bilo že prepozno —-.«
«Morebiti je nekoliko težavno, govoriti o teh stvareh«, je dejal po kratkem molku. «Povedal sem vam že, da je moj spomin slab,-pa toliko se še spominjam, vsaj megleno in nejasno, da sem vas tistikrat ob smrti markijevi prosil pojasnila o tem, kar so govorili ljudje, če me moj spomin čisto ne zapušča, se mi zdi, da ste takrat odklonili vsakršno pojasnilo in zahtevali .od moje ljubezni poniževalno pokorščino, katere pa nisem zmožen.«
«Hotela sem kreiskusiti vašo ljubezen. Pa ni prestala preskušnje. Pravili ste mi, da daste življenje zame in za mojo ljubezen —.«
«In da bi preskusili to ljubezen, ste zahtevali, da ) pozabim na svojo čast!« je odgovoril. Hladna malomar-I 110st Sa je zapuščala, njegov trdi glas je dobival meh-, kobo. «Zahtevali ste, da naj brez ugovora in popraše-1 vanja kakor plah in pokoren suženj sprejmem in odo-bravam vsako dejanje svoje žene —. Srce mi je prekipe-, valo od ljubezni, strastne in divje, nisem zahteval po-- jasnil, — le čakal sem nanje, nisem dvomil nad vami,
‘ upal sem —. Da ste rekli le eno besedo, od'vas bi jo bil i sprejel in verjel bi bil nanjo. Pa ničesar mi niste pove-^ dali, nobenega pojasnila mi niste dali, le golo, prazno izpoved, brez okolščin, ki bi bile razbremenile vašo odgovornost, ponosno ste odšli od mene k bratu, samega ste me pustili — cele tedne —, da nisem vedel, komu še naj verjamem, ko je ležala strta pred mojimi nogami posoda mojega zaupanja, moje ljubezni —.«
Ni se ji bilo treba več pritoževati, da je hladen in ; brezčuten. Njegov glas se je lomil od razburjenosti in i strasti, ki jo je le z nadčloveško močjo zadrževal, da ni ; izbruhnila z vso silo.
«Ah, moj neumni ponos!« je vzdihnila otožno. «Ko-j maj sem odšla, že sem obžalovala svoj korak. — Pa ko t sem se vrnila, sem vas našla, ah, tako izpremenjenega! j Nadeli ste si tisto krinko dremave brezbrižnosti, ki je od i tedaj niste več odložili prav do — danes.«
t
1	(Dalje prihodnjič.)
Za svojo družino vzamem izključno le Vaše testenine — priznal je eden največjih trgovcev z delikatesami v Trstu potniku tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj je dobro.
Prijeten in jajčast okus je znak testenin «Pekatete.« Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi t« : vrste.
Dermatolog primarij dr. Hugon Robič zopet ordinira.	ggj
Foteitelie
Mirko Japelj, Maribor, Koroška cesta 1
se priporoča za fotografiranje portretov, družinskih sMk
in skupin, za povečave, industrijske posnetke. Odprt® i tudi v nedeljah od pol 9. do 12. in od pol 3. do 5. ure.
TOVARNA KANDITOV
FR. ROZMAN
MARIBOR, — 'ALEKSANDROVA VESTA 57;
priporoča
vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčih tovarniških cenah!
Zahtevajte cenike!
Telefon 436.	503	Telefon 43§
Išče se žaga
na Hrvatskem ali v Sloveniji, dobro urejena z T do 2 gateri, za kupiti ali najeti. Direktne in nujne ponudb« z označeno ceno ali najemnino z inventarjem naj se pošljejo podi štev. «Za-56« na Publicitas d. d. ogl. zaviod, Zagreb, Gunduličeva 11.
‘•ä*j
'UT ÜT
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WORSCHE, Maribor, Gosposka ul. 16
Pepje mm postelje!
Filijaika
JjfflBHL SIMON KMETEC, UBBUNU
Kolodvorska nlica štev. 26.
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz	vsaki t®den.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ZAGREB „B“ Cesta pri državnem kolodvora ZAGREB
Podružnice: Beograd, Balkanska ulica 25, — Sušak: Jovo Oj. Ivoševlč, Karollnka c. 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevič. — Bitolj: Ojorgje J. Dimitrijevi & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — VeL Bečkerek: Dušan Lj.
Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4.	55o
Potnike do Hamburga soremlja družbesi uradnik.
tel sdratih, svežih rabljenih
vinskih sodov
(od 10 hi naprej)
v dobrem stanu proda
Ferdinand Krali, Ormož.
j
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO, ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR,
('največja strokovna šola za stenotipijo v Jugoslaviji).
Začetek novih tečajev dne 1. oktobra 1923.
Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Somišljeniki širite naše liste!
Fttrno sa vsacega!	Vasua sa vsacega!
Vseh vrst novo došlo angleško in češko sukno, kakor tudi drugo zimsko manufakturno blago, kupi vsak najbolje in najceneje pn tvrdki
MASTER q	KARNIČNIK, MARIBOR, GLAVNI TRG
aoaatu izbiral
Tjpsk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.	Izdaja konzorcij «Straže.« ^