GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki, Ste-^. 31. UST o \a/ 13. j-cLldja 1898. XjoIDO "V Vojne vesti, S h a f t e t zahteva brezpogojno uda li je Santiage. \\r a s h i ii g to n, 9. julija. Španski general Linares, poveljnik posadke v Santiago je sporočil generalu »Shafterju, da hoče prepustiti Santiago Amerikancem, ako se mu dovoli odhod z vojno častjo z orožjem in streljivom. Shafter ga je odločno zavrnil češ, da se mora posadka s poveljnikom vred podati na milost in nemilost, orožje in streljivo oddati Zjed. državam. Ako Linares pogojev ne sprejme, bode Shatter jutri mesto obstreljeval. Sest lahkih baterij topničarstva je dospelo pred Santiago in zasedlo pozicije. Tudi sedem težkih topov so že postavili. Naša zguba dne 1. in 2. julija pred Santiago šteje skupno 1593 mož in sicer: 2:2 častnikov in 208 vojakov mrtvih, SI častnikov in 1203 vojakov ranjenih in 79 vojakov pogrešajo. S a m p s o n še ne gre v 1 u k o. I'red Santiago, S. julija. Admiral Sampson je sklenol začasno ne še udreti v luko pred Santiago dokler baterije na Morro Castle niso popolnoma uničene in torpede v luki odstranjene. Admiral noče postavljati v nevarnost naše brodovje dokler stoje veliki topovi španskih baterij. Santiago leži kake 4 milje od uhoda luke. Sampson bode šel z vojnimnadijamj_kAguadores. Tam od .Santiage in. uplenili 50 oljšalo. Pred so sužsjflmeh gospodarje, kteri so vedno živeli na svojih posestvih in so že zaradi tega bolj človeško ž njimi ravnali, da so jim dalj časa pri moči ostali. Na mesto posestnikov postali so kralji'vi uradniki gospo-dnrji Indijancev, kteri so jih tembolj odirali. Okrajni uradniki (Corregidores) so pobirali davek od Indijancev 1 do 4 in pol pešat na leto. Ako je Indijanec zgubil pobotnico, moral je še enkrat plačati. Ako ubogi Indijanec ni mogel plačati, vzeli so mu živino in jo prodali. Koregidorji so imeli tudi pravico, prodajati Indijancem jedi in opojne pijače, seveda za izvan-redno visoke cene. Tudi so imeli navadno svoje goste spodbujati k pijači. Indijanci so se upijauili in stepli. Ker so bili Korregidorji v enem tudi sodniki, nakladali so Indijancem samovoljno visoko denarne kazni, ktere so spravljali v svoje žepe. Da bi Indijance obvarovala, vlada pred goljufijami širokovestnili kramarjev, ukazalp. je korregidor-jem, da imajo oni evropsko blago prodajati. UBiljevali so jim preležano in čisto nepotrebno blago za izvanredno visoke cene. Znan je slučaj, ko je nek uradnik svoje Indijance prisilil, da so kupili več tisoč očalov. Pisatelj Ulloa, španski državnik in učenjak (rojen 1. 1716. umrl 1. 1795, bival je okolo 1. 1744. v Ameriki) pripoveduje od nekega Korregidorja, kteri je 1. 1743. kupil v Lima za 60,000 pešat blaga na vero, in ga prodal Indijancem za 300,000 pešat. Ko so se oškodovani pri podkralju pritožili, obdolžil jih je oni poštenjak vstaje in bili so tudi kaznovani. Tudi prosti Indijanec je bil primoran delati tlako bodisi na polju, pri živini ali v rudokopih, v Quito celo v tovarnah. Težka in naravna dela v rudokopih in plantažah pobrala so vsako leto veliko število domačinov. Nekteri pisatelji pravijo, da je v teku treh stoletij 9 milijonov ljudi v rudokopih poginilo; na plantažah in v gojzdih pa najmanj 3 milijone. Indijanci so smatrali tlakov tovarnah neizogibnemu grobu iz kterega ni več rešitve. Ako je bil kdo k tlaki odločeu, plakala je vsa družina. Mati, žena, otroci prosili so Boga rešitve, toda zaman. Mulat je privezal nesrečnega konju za rep iu ga vlekel v tovarno. Gospodar -je pred svitom odkazal Indijancem delo in potem tovarno zaprl. Opoludne so prinesle žene borno južino. Nadzornik je pregledal delo, gorje tistemu kdor je napravil kaj napačno. Bil je tepen' vesljali; drugi ljudje so bežali v druge rešilne čolne, kterih je bilo 22 na ladiji, a samo dva sta odrinila od osodepolnega parnika. Tudi jaz sem poskusil odrezati rešilni čoln, ker videl sem, da so mornarji in častniki zgubili glavo, a nisem mogel; vrvi so bile prebarvane, in okovane na konci. Prestrašeni so drveli ljudje na krov, največ iz med-krovja. Grozni prizori so se pojavili, otroci in matere so kričale, jokale in klicale na pomoč, odrašeni so se pehali od jedne strani na'dru-go, morje pa vrelo v naš parnik, kteri se je že za pol milje daleč pomaknil od jadernice. Zdanilo se je, ni bilo nikake megle, lahko je bilo vse razločiti. K meni priteče rojakinja Mihelič in me vpraša: „Za božjo voljo kaj je storiti?" Odgovoril sem jej, da je naša zadnja ura tu; drngo rojakinjo sem videl ko Be je z obema rokama objela za jambor iu jokala. Hkrati se nagne parnik, grozno je zaropotalo, v kuhinjah in shrambah je grozno zaropotalo namizna posoda in druge stvari; parnik seje tako nagnol, da ni mogel nihče več na krovu 1 Vsi zdravniki priporočajo SUPERIOR STOCK I PIVO, ker vedo da ni drugačno nego dobro. Zahtevajte samo to pivo, a nobeno drugo! Prodaja bo povsodi. BQSC3 BREWING CO., LAKE LINDEN, - - MICH. stati, ljudje so skakali v vodo, mene pa je na na gibaj očem £oncu odplavil val! V vodi sem bil-videl nevarnost, da nesmem v gnječo, zato se raje daieč na okolu podal proti plavu, k čolnom nisem hotel plavati, ker videl sem, da so prenapolnjeni in ljudi odrivajo. Po vodi so plavali živi in mrtvi in zadevali eden ob druzega. Parnik se je med t"m vtopil in napravil velik vrtinec, hkrati je bilo nad 300 osob na kupu v vodi; kričanje je bilo grozno in ae čulo več ur daleč. Ljudje niso mogli ne utoniti, ne se rešiti, ker večina njih si je okolu života privezala rešilne kolobarje, kar sem tudi sam storil. Odaljeri sem bil od goječe in po 4iom plavanju dospel d^jlava, na kterem bo bili Italijanjf nekaj Sircev in osobj& parnika. Hip<-> -prtr lmlili ,,irri nprnjnftfj Irar piiipiduu ju ■bil, 16 osob je hjfo na njoaa 1 Prosi "att Si™*«, bil poveljnik vojne in mor-», imenoval diplomatične zate kolonij« in korregidoije, d sposobne kandidate za škofovske sedeže. Radi so samo »indijskemu soveto" odgovorni. ,,Sovet" je bil začetkoma samo višje sodišče, kma-lo pa si je prisvojil tudi upravno oblast. Smelo je ugovarjati podkralje vim uredbam in poslovati mesto podkralja, kadar slednji sam ni bil v stanu. Razun tega pa je bila še samoetalna oblast za oskrbovanje davkov, posebno kraljevih dohodkov. Izvrševalni uradniki v raznih pokrajinah so bili zgoraj imenovani korregidorji. H kraljevim oblastim lahko prištevamo tudi inkvizicijo, ktero so strogo katoliški vladarji Španije kmalu tudi v novem svetu vpeljali. V Španiji ste bili kraljeva in cerkvena oblast tako združeni. Krona je varovala velik upljiv duhovenstva in tudi skrbela, da je imela dovolj bogatih dohodkov, zato je pa tudi morala cerkev odgajati ljudstvo v brezpogojni pokorščini do vladarja. Enako je bilo razmerje med krono in inkvizicijo. Slednja je v zahvalo za bogato oskrb vse nezadovoljne in sumljive osebe izvohala, s trpinčenjem, ječo in oropanjem premoženja spreobrnila", navadno pa se istih za vselej znebila, ko jih je obsodila k mučnej smrti. Filip II. je 1. 1750 postavil dva višja tribunal a za MekBiko in mornarico. Slednja je imela nalogo celo potnike med vožnjo opazovati. Inkvizicija je smatrala Indijance mladoletnim in radi tega svojo delalnost raztezala samo do Spancev in Kreolce v. (Konec prihodnjič.) Razne vesti. Zena zgorela. Barbara Glover, ktera je živela z svojim sinom na deveti cesti v New Yorku, je 9. junija v svojem stanovanju zgorela. Razstrelba petrole-eve peči je provzročila ogenj, obleka se je na ženi vnela, in revica je /.gorela, predno je dospela požarna hramba. Ogenj so potem kmalu pogasili. Gospa Filomena Cofferia ulici v New Yorku, bi bila imela paziti na štiri otroke nekega znanca čigar žena je bila odsotna. Bila je ravno v kuhinji ko začuje vrišč v prednji sobi. Ko gre pogledat kaj je, najde 4+letno Juliko v plamenu. Drugim otrokom veli teči na cesto, Juliko pa zgrabi in skuša ogenj zadušiti. Med tem se je obleka na njej vnela, in ko je došla požarna hramba, našli so ženo in malo Juliko mrtvo na tleh. Vsa obleka jima je zgorela na životu. Ogenj so ognjegasci hitro pogasili Otroci niso zamogli povedati kako je nastal ogenj. Najbrže so se igrali z užigalicami. Na kosce raztrgala. V Pompton Lakes, N. J., se je 12. julija v tovarni za smodnik dvoje poslopij razletelo v zrak. Ednajst osebje bilo na kosce raztrganih in mnogo je hudo ranjenih. Morebiti je pod razvalinami še kaj trupel. Pred nekaj mesci se je pripetila enaka katastrofa, tudi takrat je bilo več oseb ubitih. Tovarna je izdelovala strelne stvari za našo vojno in odkar seje pričela vojska so vojaki stražili tovarno. Priseljevanje v Ameriko. V minolem letu, ktero se je zaključilo 30. junija t. 1. je prišlo 301.502 oseb v Zjed. države, 102.992 osebje prišlo v kajitah, 108.510 pa v medkrovja. Med priseljenci je bilo največ Italijanov, namreč: oG.Gf 1; potem 18.111 Rusov; 17.574 Ircev in 4792 Angležev. Najmanj jih je prišlo iz Turčije namreč samo 143. V primeri s prejšnjim letom se je letos 400 manj možkih in 1318 manj žensk priselilo. Newyoreani v Honolulu. Washington, 11. julija. Alger, pomožni tajnik vojnega ministerstva je danes izdal povelje, da imajo hawaiški otoki spadati k vojnemu oddelku države California e. Prvi polk prostovoljcev države New York pojde v garnizijo v Honolulu, pod poveljem polkovnika fiarbora. Ta častnik je po- sebno sposob3n za tako važno mesto v hawaiški stolici. General Otis bode skrbel, da bodo vsaj do 15. t. m. štiri ladije pripravljene, ktere bodo prepeljale * vsem potrebnim oskrbljene vojake, na hawaiške otoke. Parnik v plamena. Parnik „Delaware" namenjen v Charleston je 8. julija po noči na morju blizu Benegat Julet pogorel. Parnik j0 bil s potniki napolnjen in vozil kake tri milje od obiežja. Ob 10. uri zvečer so zapazili ogenj v ladijnem trebušju. Takoj so mornarji napeli vse moči, da bi ogenj pogasili, toda vse zastonj. Nato so jo obrnili proti obrežju s polnim parom. Rakete so naznanjale veliko nevarnost. Na obrežju so rakete zapazili iu nemudoma odposlali velik čoln na pomoč. Med tem so se zbrali strahutrepetajoči potniki, kterim je bila katastrofa od ,,La Bourgogne" še v prav živem spominu. Le razumnosti in hladnokrvnosti častnikov in mornarjev se pripisovati, da seje rešitev potnikov in moštva brez nezgode izvršila. Gost dim se je valil iz vBeh prostorov ladije, ko so potniki v redu zasedli rešilne čolne. Ogenj je že švigal od vseh krajev, ko so vrli mornarji dovršili svojo dolžnost in Be slednji podali v rešilne čolne. Bil je tudi že zadnji čas, takoj je tudi zagrnil plamen vso ladijo v svoj ognjeni plajšč. Prizor od obrežja je bil velikansk; goreča ladij a v temne j noči na visokem morju. Rešenci pa so se plaho ozirali na grozno razsajajoči element, kteri je že odpiral goreče žrelo po človeških žrtvah. Trnplo našli v grmovju. Albany, 10. julija. Včeraj sta našla dva moža v grmovju z listjem in dračjem pokrito možko truplo. Segnjito je bilo Bkoraj do kosti in ni je bilo moč spoznati. Tudi pri truplu niso našli ničesar kar bi zamoglo osobnost mrtvega kaj pojasniti. Sumi se, da je bil mož, morebiti že pred letom umorjen in V gOŠČ£VI; ./t Drugod bodo pivo kupovali. Troy, 10. julija. Odbor tukajšnje zadruge gostilničarjev je sklenil svojim članom priporočati naj pivo v New Yorku kupujejo. Zvedeli so, da iz New Yorka dobč pivo za $5 sod, tukajšnji pivovar-narji tudi za to ceno pivo v New York pošiljajo, od domačinov pa zahtevajo $7.20 za sod. Gostilničarji mislijo zidati veliko ledenico kjer bodo pivo shranjevali. Slana v juliju. Toronto, Ont., 11. julija. Iz mnogih krajev Ontaria se je poročalo da je danes slana padla. V Mount Forest je bila zemlja z slano pokrita za cent na debelo. Koruzo je slana hudo poškodovala, pa tudi grah, kteri je ravno v cvetju. Pšenica je že preveč dozorela, da bi jej slana zamogla škodovati. Carnegi j»» zgubil pravdo. Pittsburg, Pa., 11. julija. V okrožnem sodišču je danes sodnik Acheson razsodil, da je ,,United States Mitis Co." pravdo dobila zoper „Carnegie Steel Co." Pravda se je pričela zaradi zlorabljenja patenta pri izdelovanji vlitih kosov iz železa in jekla, kterim seje primešalo aluminija. Strokovnjaki trdijo, da je razsodba jako velikega pomena za zgoraj omenjeno obrt. Carnegievi odvetniki bodo zoper obsodbo apelirali na višjo sodnijo. Zopet 10 oseb usmrtilo. Cleveland, O., 11. julija Zopet seje pripetila razstrelba podzemskih plinov v velikem predoru pod eriškem jezerom. Sedaj ie bilo deset delavcev usmrteuih. Ni še dolgo tega, kar je ponesrečilo osem delavcev, vzrok je bil ravno tisti. Požar v Clevelandu. Cleveland, Ohio, 9. julija. V petnadstropnem poslopju „Brit-ton Printing Co.", na Erie cesti je danes opoludne vzbruhnil ogenj. Razširil se je tako hitro, da je bil :iinogim delavcem :.zhod po stopni cah in elevatorju po plamenu za* Nekaj jih je poskakalo skozi a 3., 4. in 5. nadstropij visoko, jk delavec, kteri je skočil iz tre-iga nadstropja, je bil pri priči mr-(V. Nek drugi pa je bil tako moč-oJd ranjen ; da bode težko okreval. Pravijo, da je morebiti še kaka oso-ba v plamenu pogorela. Trihinoza tirja šest žrtev. Binghamton, N. Y., 9. julija. V bližnjem mestu Sheburne je v družini Zastrow šest otrok umrlo. Mislili so, da je pobrala otroke vročinska bolezen, ko so pa slednjo žrtev, devetletnega sinčka razstelesi-li, našli so zdravniki, da je bila trihinoza vzrok smrti. Oče in mati otrok odločno zanikujeta, da bi bil kdo v družini jedel surovo meso. Edini še pri življenju ostali otrok pa je izpovedal, da je jedel surovo svinjino. Tudi ta otrok je zbolel in pravijo, da bode najbrže tudi umrl. Nesreča pri zrakoplavn. St. Louis, 11. julija. Gospo-dičina Nevins veleznana zrakop-lovka je danes padla iz zrakoplava v ,,Electric" parku, East St. LouiB, 111. Zlomile so se jej skoraj vse kosti in tudi notrajno je poškodovana. Vzdignila se je v zrakoplavu s prof. Cohnom; oba sta ne hotela spuBtiti na zemljo z padnun dežnikom. Ko se je zrakoplav vzdignil 300 čevljev visoko, nagnil se je na stran. Colin je odrezal pad-ni dežnik in tudi srečno dospel na zemljo. Gospodičina Nevins pa ni mogla vravnati orodje in je padla na zemljo. Grozna tragedija. Clinton, Iowa, 9. julija. V družini Deugler se je pripetil strašen dogodek. Ko je Pavel Deugler, kteri službuje pri „Chicago& Northwestern" železnici prišel domu, našel je pismo svoje žene, v kterem mu je pisala, da je ob pamet, ne more več živeti, in da hoče z otroci vred umreti. Deugler je preiskal hišo in našel, trupla svoje žene iD dvoje otrok v sodu, deloma napolnjenim ? ^odo. Glave so imele v j noge pa so vun molele. Zena je bila stara 38 let, otroka pa 5 let, oziroma 9 mesecev. Kazen s palico. Richmond, Va., 12. julija. V Fredericksburgu so danes prvič izpolnili kazen s palico. V zadnji le-giBiaturi so določili postavo, po kterej se imajo gotovi pregreški kaznovati s palico. Sodnik Quinn je to kazen prisodil z dovoljenjem matere zatoženca, nekemu pobali-nu, kteri je zlezel v ptujo hišo krast. " Pri-mo^arji se vedno štrajkajo. P«. • .111., 10. julija. Premogar-ji tukajšnje okolice se v kljub obljubam in pretenju, da jih hočejo lastniki izstradati, nočejo podati. Nek napihnjen lastnik seje tako-le izrazil: ,,Naj se premogarji še tako bahajo, mi bodemo že dobili skabe, ako bi jih tudi morali v zrakopla-vih sem privesti". Nek lastnik se je podal z svojo soprogo v New York, kjer bode zapravljal nekaj časa denar, kterega si j« pridobil s tem, da je lačnim delavcem znižal zaslužek. Delavci pri zgradbah štrajkajo. Kansas City, Mo., 9. julija. Danes je pričelo 1000 delavcev pri zgradbah štrajkati. Uzrok temu je, ker so 28 kleparjev vzeli v delo, kteri ne spadajo k uniji, na prostor nekaj štrajkujočih unijskih kleparjev, kt« ri s« že nekaj tednov poganjajo za višjo plačo. Zaradi tega je sedaj vsa unija pričela štrajk. Pnsbarji štrajkajo. Springfield, Mas3., 10. julija. Puškarji v zvezui tovarni so pričeli štrajkati, baje ker novo najeti več zaslužijo, nego stari delav-ei. Polkovnik Arnold zagotavlja delavcem, da bode stvar preiskoval. Ravno sedaj imajo v tovarni mnogo dela, ker morajo gotovo število pušk o določenem času izgotoviti. Tovarna izplača delavcem $75.000 zaslužka na mesec. Vojaki nad linčarje. Frankfort, Ky., 9. julija. Na prošnjo generala Colliera je včeraj večer poslal governor Bradley kom-panijo milice v Mayfield, Ky. Milica ima seboj Gatlingov top in več tisoč patron. Vojaki bodo branili zamorca Blanksa pred linčarji. Pullman gre v vojake. Chicago, 11. julija. George M. Pullman, sin umrlega izdelovalca spalnih vozov je sklenil iti k vojakom in v vojno Toda kot pro-stak noče iti, tega mu tudi ni potreba, vsaj je v mnogih krogih dobro znano, da je njegov oče bil osobni prijatelj vojnega tajnika Algerja in več senatorjev. Poleg tega pa ima mladi mož denarja v obilici in kaj Čudno bi bilo, ako bi ne dobil ^stne stopnje. Električne železnice voz nbegnil. W a s h in g t o n, 10. julija. Danes zvečer ob 10. uji se je na griču pri zavodu sv. Elizabete zavora električne kare utrgala. Kakor blisk je šinil voz navzdol in treščila ob voz konjske železnice. IS oseb je hudo poškodovanih. Prvo zlato iz Klondika. San Francisco, 10. julija. Na ladiji ,,Mattie J. Phillips" je dospelo sem 20 rudarjev, kteri so prinesli letos prvo zlato iz Klondika. Imeli so menjice za navadne vsakdanje potrebe, zlato pride pozneje za njimi z rednim paruikom. Koliko so nabrali, nočejo povedati zaradi kanadskih davčnih uradnikov, pač pa pravijo, da so zadovoljni, in da se hočejo podati v jeseni nazaj. Pravijo, da bode Dawson letos poslal več nego 15 milijonov dolarjev. Zlato iz Manooka cenijo na $300.000; tudi iz Cirkle City bode nekaj prišlo. Nek potnik iz Manooka poroča, da Be je tam širila vest, mali parnik „Governor" se je ponesrečil in potniki so zgubili vse imetje. Ko so ljudje odpotovali, je bila v Dawsonu velika draginja. Slednji čas so zopet našli precej zlata. Se le ko so dospeli v St. Michael so čuli prvič o špan-sko-ameriškej vojski. čas je zvedel, da se je parnik potopil. Nekaj časa pozneje je prive-sljal drugi čolu, čez en<5 uro pa še tretji. Bili so večjidel mornarji, obleko so imeli suho in so pravili, da so potniki vsi utonili. Ko bi bila „Bourgogne" vozila bolj južno po navadnem teku bi se nesreča ne bila pripetila. Grozovito potovanje. S a n F i\a n c i s c o , II. julija. H. M. Morgan in Maidhof s£a sku šala potovati sredi zime od St. Mihaela do Manooka. 7. januarja sta se podala na pot in nekaj časa je šlo vse po sreči, 26. januarja so se polomile sani. Ko sta iste popravljala je nastal strašen zamet, v tistem času jih je tudi kažipot zapustil. Jedila so pošla in 13. februarja je Maidhof umrl. Morgan se je živel od pasjega mesa do 3. marca, ko je vsled bleščobe snega oslepil. Obnemogel je ležal 4 dni na saneh, ko so ga Indijanci našli in v St. Mihael nazaj privedli. Morgan je za vse žive dni pohabljenec. Letina v Texasu. Dallas, Tex., 11. julija. Far-merji trdijo, da bodo letos več pšenice pridelali, kakor kdaj po-preje. Od 50 milj na okrožju vozijo žito sera in mislijo, da bodo do 1. avgusta več nego 2 milj on a bušljev pšenice pripeljali. Obrtnija v Meksiki. Chihuhua, Mex., 11. julija. Kapitalisti iz Philadelphije so osnovali zadrugo, ktera bode tukaj ustav-novila veliko jekleno tovarno. Ta bode prva tovarna enake vrste v deželi. Rudo bodo dobivali iz bogatih rudnikov pri Durangu. Potres na zatoenih iudiškili otokih' Cape Hayitien, 11. julija. Danes popoludne je bil tukaj hud potres. čutili smo več močnih sunkov. Prvi je bil najmočnejši in je trajal 4 sekunde. Prebivalstvo plaho pričakuje, kaj se bode še pripetilo. Preiskava zaradi ,Xa Bourgogne Halifax, N. S., 12. julija. Komisija, kterej je predsedoval kapitan Smith je danes pričela preiskavo zaradi ponesrečene ,,La Bourgogne". Odvetniku franco skega konzula dovolili so navzočnost le kot priča. Oskar Henderson kapitan od „ Cromartyshire" pravi, da mu ni bilo več mogoče svojo ladijo obrniti v drugi tek, ko je zapazil nevarnost. Uro potem ko Bte se ladiji trčili privesljal je prvi čoln z rešenci blizu in še le ta Evropejske in druge vesti. Pariz, 9. julija. Sodnija je Zola in Perieuxa, posestnika ,,Aurore" obsodila, da morata skupno 5000 frankov odškodnine plačati in obsodbo razven ,,Aurore" še v desetih drugih Časnikih priobčiti. Dalje je Zola obsojen na 15 dni v zaporu in 2000 frankov globe, Perieux pa 500 frankov globe. Canton, 9. julija. Kitajski vstaši so si osvojili Moningin Tien-pack in sedaj obkoljujejo Wu-Chuen-Sien in Kwang-Tuug. Več' uradnikov inozemske davkarije so pomorili. Položaj v Wo-Chow je zelo resen. Bogatejši domačini bože v velikem številu iz nevarnih krajev. Z Dunaja se poroča, da se bode prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand Este v jeseni poročil s princezinjo Marijo Luizo, starejšo hčerjo vojvoda Cumber-landskega. Marija Luiza je v sorodu z angleško kraljico ;n protestan-skega veroizpovedanja. Rojena je. v Gmunden 1. 1879, toraj še lev 19. letu, ženin pa je skoraj še enkrat toliko star. Bero lin, 11. julija. ,,Voss. Ztg". se boji, da ne bi Zjed. države zasedle Samoa. Med drugim pravi: ,,Zjed, države nemajo pravice do otokov, pač pa jo ima Nemčija. Glasovanje Nemčije o bodočnosti Samoa se bode moralo jemati v ozir. Iz B e r o 1 i n a se poroča, da so grozni nalivi opustošili rodovitne nižave ob severni strani , llarz" gorovja. Voda ni samo uničila vso poljske pridelke, ampak tudi pre-hivalcem mnogih krajev pobrala vse imetje. Pridrla je v kleti, hiše, vasi in mesta in vse po plavila. Ljudje so morali bežati na bolj vi-f^ ^R-oki i n varne kraje^ V nekerih krajih so nalivi napravili velikansko škodo. Mnogo popreje imo-vitih posestnikov, je ubožalo. Veliko število prebivalcev pa je zgubilo vse. LisiDoIfc-Orso. (Provod iz poljskega od Henrik Sienkiewicza.) (Dalje.) ,,Saturday Review" je pisala: ,,Ko je mala Elsa splezala na konec droga, kteri je počival na širokih plečah OrsH, se je v smrtuej nevarnosti razprostrla z eno roko kakor lahek metulj, oči vseh navzočih so jo zasledovale, gledalci se niso niti upali dihati in trese so opazovali vse gibanje te čudovite deklice. Oni, kteri jo j«' kh krajih v isti noči. Takrat pa se je posrečilo orožuištvu zalotiti požigalko: 11 letno Avgusto Skoland, ki je prizuala, da je res zažigala. Skoland je zanemarjen otrok, brez omike. Strela je dne IG. junija pri Kranju ubila posestnico Marijo Li-| kožar. * * * T o č a je v okolici Krškega zla-kt r. |..»d.- Klza skakala. Vse je sti okrogTrebelnega naredila veliko nekam zmedeno, in je v mraku vi- žkodo. * * I d> ti pri praznih klopeh, kakor bi * . ,, . . , Nalivi so v raznih krajih ilo p< - s;, /a p use.-no in imelo . . . , .. . kranjske dežele naredili precejšnjo , «ulo povsem jasno. Direktno škodo. Pri St. Rupertu v mokro- solnca se je vila druga kakih, 5 'J*noškem okraju je Škoda cenjena na metrov dolga mavrica; in v^»o- redno s prvo se je prikaza^ pri. bližno 20 metrov oddaljen?^ tretja. Nenavadna prikazen na ne bu. IG. jun. se je prikazala v neki vasi pri Friedlandu na deškem mavrica, katera je v velikem obodu obdajala solnce; vreme je jedno so že izvozili velike množine žfita na Nemško in v Avstrijo, ^lednjič opomnil je Walujeff, da atrategični pomen železnice ni nič paanji nego trgovinski. Rusija bode gotove v teku let nevarna tekmovalka ameriškim poljskim pridelkom. ,Strašna tragedija vSrbi-ji. V vasi Glibovac blizu Belega-grada je zbežala kmetica Natalija Gjurgjevič od svojega moža ter je pribežala k svoji materi. Natalija je imela namreč prešestno razmerje z nekim Vasilijem. Mož je storil vse, da privabi zopet ženo domov. Ker pa r-i izdalo vse nič, se je odločil, da mora privesti ženo domov živo ali mrtvo. Sel je torej s svojim bratom v hišo, kamor je žena zbežala. Mej tem, ko je šla Natalija iz hiše po vodo, Bta se prikradla mož in njegov brat v hišo. Ko se je vrnila Bta jo napadla ter jo skušala odpeljati s silo, toda Natalija je začela kričati na vso moč. Na njen krik sta prihitela na pomoč sosed Ilič in Vasilij, s katerim je imela Natalija prešestno razmerje. Mej moškimi je nastalo takoj pravo mesarjenje, v katerem je Gjurgjevič prebodel Iliča in Va-sila. Nezvesta žens pa je v tem pograbila sekiro ter je udarila tako močno po glavi svojega moža, da se je revež zgrudil. Umirajoči mož je nameril na ženo samokres, a smrt je preprečila njegov namen. Hudobna žena je ostala sama nera-njena, čeravno je bila vsega le ona kriva. Špekulacij sko Kat. laž vidiš črno na belo pribito na nekem slovenskem katoliškem inolitveniku, zato pa Rav^ove budalosti niti najstarejših tercijalk in oslov več ne ganejo v tej deželi! Ve roj e t n o. Zagovornik :,,... Gospod državni pravdnik zagotavlja, da je za toženec dokazal z izvršenim umorom, daje nepoboljšljiv! Ali nikar ne mislite, da ga bodete poboljšali, ako ga obesite!" Dober sodrug. 1. lopov: „Kaj trgovec Breza je tvoj k u p č i j-ski prijatelj?" — 2. lopov: „Seveda, on zasluži novce, jaz mu jih paukradem!" Vgt"bilo na PIC-NIC, kterega priredi društvo sy, Jožefa j Calumetu, Mich., v soboto 23. julija 1898 v SECTION SIXTEEN, kjer bode velika zabava, godba, petje, pečenje mladih jagujet, dobra postrežba s pivo, vinom in drugimi hladilnimi pijačami, kakor slaščicami. * Gostje dobro došli. DRUŠTVENI ODBOR. Stražmešter (vojakn kteri je že večkrat s konja spadel): Mlinar, ali si hočete navlašč v glavo napraviti par lukenj, da lagljeVaša neumnost izpuhti?" razbita okna. Višji s»*deži, ktere le - m in ija razcveti pak otrinek luči, I i pa podobni razvalinam, >nj, kt» ri vprav glavo nagne, nič i pri pomore, da bi vse oživil, ta kje sta Orso in Elza? Li č se jveti pod platneno streho in vi-i i na Hi skop* 15.(XX) gld. Nalivi so v občini Brezovica v Kamniškem okraju samo na mrvi naredili 3000 gld. škode in povrh še raznesli občinski most čez Ulom. V * noči od 15. na IG. m gori ščino: Orso in Elzo. Orso sedi na klopi in prav tik h • •tra Elza. Leni, otročji obrazek je ....... , , . 1 ' J J junija vlomil je neznan tat v postni nahLoojen na ramo atleta, nje roka ura(j pa je ovita okolu njegovega vratu. Nj< oči >o bile proti njemu namer-j- ne. kakor bi poslušala l»esede prijatelja. kteri je nad njo sklonjen in P o s k u š e n jej ima nekaj važnega povedati. Prikazen je trajala četr,; Ure. v St. Jerneju ter pokradel večino poštnih vrednosti in blizu 400 gld. denarja. Iz bede v p m r t. V vasi Sstirfmiovi na t eškem je žena zidarja Malivskega usmrtila troje otrok in sebe. Mož jo je namreč zapustil, in vsled tega je živela v veliki bedi. Ko je pri ljudeh zaman iskala pomoči, šla je s svojimi otroci k vaškemu ribniku, ter vrgla vanj najprej svojega lOlet-nega sinka; potem je nase prive- Kak' r tu s.-tlita, l>iju kdo smatral za zaljubljeno dvojico, toda s to razliko, da Elza pazljivo posluša in pri tem kakor otrok z nogmi v j tank'j pletenej obleki sem in tja bije. Njf postava še ni popolnoma dora&čena; na pol otrok je še, a Vendar tako lepa, da bi komaj Mr. Harvey, kteri je Palace Hotel v San Francisco slikal, enako kraso-tico • naslikal. Nežni uprav podob, n onemu kakor nam ^ slikajo angelje; nje velike otožne, j višnjeve oči gledajo nekam 6ladko 1 in zaupljivo v svet; kraane ima obrvi na belem čelu, ktero obrobu-jejo svilnati la-je, to krasno glavico bi s*' ne le Mr. Harvey tt^pveč celo tudi Il<-ml>raudt sramoval slikati, ker bal bi se, daje ne pogodi dovolj dobro. Njh zadržanje je nekam v protislovju z njeno lahko obleko, kbera obstoji iz kratkega belega krila z našitimi srebrnimi zvezdicami in rudečkast* m pajčolanu. Kakor zlati žarek solnca je videti v temnem ozadju in kaj zelo odlikuje od trdega, močnega mladeniča, ter je celo nadzemska prikazen. Orso je tudi opravljen v rudeč-kasti pajčolan, in je videti kakor bi bil gol, »sta luč tudi njega razsvetljuje ter kaže široka pleča, obokana proa. v< liko je gorenje telo, a majhne noge. Njegov obraz ni lep. Ako večkrat glavo privzdigne, je mogoče spoznati njegove poteze. Vsled nizkega četi r i oglatega čela, zapuščina indijanske matere, je videti neprijazen, celo preteč. Ako gre Elza mimo konj, obrnejo to modre živalice svoje glave in rezgetajo kakor hi jej hoteli reči: „ Kako ti je moj ljubček?" Med tem ko bo se pri pogledu Orsa strehi.•. IrospodaHirscha zamorci, hlapci, glumači, služabniki in akrobati zala dveletno hčerko in dojenčka umor. Na Roga-tem hribu tik Kočevja je 16. junija poskusila posestnica Jera Wolf ter skočila v vodo. umoriti svojega moža Petra Woli'a. Napadla ga je v hlevu, mu vrgla pepela v oči in ga poskusila s sekiro ubiti. Mož je bežal in žana ni Sibirska železnica. Ko je bil ravnatelj sibirske železnice, Teodor WalujelY, na nekem svojem megla izvršiti svojega namena, dasi potovanju na Dunaju, razgovarjal je moža na vratu, hrbtu in na roki se je z nekim sotrudnikom lista ranila. Prihitelim sosedom se je žena izvila iz rok. Zbežala je pod obrazek e strall° iu 86 tam P^skuBila obesiti, nosti o Bedaujem in bodočem razvit-° '1 W , J' a ljudje so jo rešili in jo izročili so- ku tega podjetja. Walujeff je me- se je z „Neues Wiener Journal" ter mu je podal nekatere zanimive podrob- dišču. Wolf, najpremožnejši mož v vasi, ni srečno živel z svojo ženo. Bal se je vedno, da ga žena ubije in deponiral svoj deuar pri sodišču, /ena je bila izposlovala, da bo moža postavili pod kuratelo, a do denarja le ni prišla. * * * D e t o m o r. V Prečini pri Novem mestu je neka 181etna samska prodajalka povila dete ter je vrglo v vodo. Morilko so žo odpeljali v zapor. * * * Umor Ribiča Franc Kosanc iz Slapa pri D. M. v Polju in njegov sin Ivan sta dne 22. junija pri Dubrinjah potegnila iz Ljubljanice mrtvega meščansko oblečeuega človeka, kateri je imil pri sebi 15 gld. denarja. Konstatovalo se je več ran, prizadetih z nožem, iz česar se sklepa, da se je zgodil umor. KoroSki novičar. Zanimanje za ,,ubogi" Gradec, ki je brez občinskega sveta in župana, je vedno večje. Prejšnjim so se pridružili še občinski svet v Št. Vidu, uh Osojah in v Althofenu. Čudno je le, da jo dosedaj še noben zastop „pogruntal", kar bi vlado napotilo, da bi se udala. — V kanalski dolini je prejšnji teden kakor drugod močno snežilo. V Ukvah je bilo ondotoo šolsko poslopje popolnoma zamedeno, tako da je dne nil, da leta 1904, ko bode dovršena železnica, bode mogoče potovati okolo sveta v 30 dneh. Nekatera velika dela, kakor most čez Jeni-sej, ki bode 1 kilometer dolg, ovi rajo zdatno napredek in zvršetek železnice. Za sedaj so zgradili dva velikanska parnika, na katerih se prevažajo železniški vozovi čez reko ; po zimi je led tako močan, da teče lahko železnica brez nevarnosti čezuj. Vsled ukaza, katerega je izdal car Aleksander III., bo smejo porabiti za zgradbo železnice samo ruski delavci in ruski materi jal. In res, razun enega stroja, ki rabi za sekati led na jezeru Baikal, ni niti žeblja, ki bi ne bil izdelan na Ruskem. Ta železniška zveza bode tudi rabila v povspeševanje kolonizacije. Avguata meseca se preseli 200.000 kmetov sč svojimi družinami v Sibirijo, kjer dobi vsak 15 desjatin zemlje v obdelovanje. Ti kmetje bodo lahko tudi nameščeni na železnici ter bodo preskrbljeni s kmetijskim orodjem. Istotako bode mogoče izvažati ua tej železnici velikanske množine žita, katerega se je pridelalo letam. Walujeff je zagotovil, da ko je odpotoval iz Sibirije, je bile žita pripravljenega za izvažanje toliko, da bode izvažanje trajalo do konca avgusta. Za sedaj vozi le 250 vozov polnih žita na dan, ker ural-ska železnica ima le en tir. Vse Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar I&or k^'Pi 2000 smodk -,lobi škatljo nodk z v00 smodkami brezplačno, revožnje ^roške plačam sam Blago se pošilja jToti pošiljatvi gotovega denarja na ? F A.. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali „Gfc>as Nahodu" v New York. ^V Otrinki. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.00 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. i. G. v p., pa. Pismo iz Pueblo prejeli, a nas nič ne zanima K. in K. Jednota. Na zdravi podlagi ni in bodo žrtve vedno velike, mnogo je nepraktičnega. V Ljubljani je šla ,,Slovenija1' rakom žvižgat, „ Union Catholica" ne-more ne živeti ne umreti, ako že nišla —, katoliška naselbina pod vodstvom ,,ue zmotljivega gospoda" je sramotno propadla, a ni potreba biti vedeževalec, da tudi ta K. in K. ne bode v nebesa zrastla! G. M. L. v li. Seveda imamo tudi nemške črke, saj tiskamo tudi nemški list ,,Griitlianer-'. Pred odhodom v ljubo nam staro domovino kličemo vsem prijateljem in zuancem v Globeville, Elyria, Denver in okolici Z BOGOM! posebno se zahvaljujemo rojakom, kteri so nas na kolodvoru spremili ter nam s tem dokazali svoje prijateljstvo. New York, 9. julija, 1898 Anton Iioh, Jernej Krašovič, Anton Papež. Pri odhodu v milo nam domovino kličemo vsem znancem in iiri-jateljem v Tower in Soudan, Minn., Z BOGOM! New York, 5. julija, 1898 Jakob Majerle in Anton Weiss. Kje je? FRANK PEUKO, po domače Pri-mec, doma iz Ambrusa, župnija Žužemberk; pred 6 leti je bival v Leadville, Colo. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovej sestri: Aua T e k a u č i č, Box 492, Aspen, Colo. V „Am. Slo/." zopet Ravs in Kavs otrinja neumnosti: Gorišek & Sakser, kamen v želodcu jim je pa ,,Glas Naroda". JP^KKKJ J5CHX i^J^C-J^Ji^XKSfiWiCKiKlKll 1 Mestna hranilnica ljubljanska " ££ obrestuje tudi nadalje hranilne vloge I po 4°|0 S brez odbitka novega rentnega davka. Denar — tudi amerikauski — se jej lahko pošilja narav- JgT * b nosrehot^^prp ..ftf.ag v * :''_____ Rafaelova družba po K a vso vem receptu po katoliško pazi, da se dekletanedemoralizirajo seveda za SI na dan, ako pa dolarja nemajo pa na c-isto ž njimi med blato. Ali je pa družba že znašla kak patentovani pas? M A URIN &BAN0 418 Pine Str,, Calumet, Mich., DOMAČA POGUMA „Glas Naroda" imenuje nek ud Jednote „listič" in to v „Am. Slov." ali ni to pravo ironija? Šmarijski šomašter je muziciral itd. pravi ud K. in K. Jednote \ „Am. Slov.", a tudi je nekdo na whiskey botle muziciral v Ca-liforniji, je bil dobrih, bikovih prsij, pa se je v vodi ferdirbal: a nekje še muzicirajo, pa ne šolmaštri. ampak gospodje, in so se tudi že ferderbali in to v svojem stanu in poklicu. se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravko o priliki Bmrti, bodisi oskrbljenje okusnega m_r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki. Vse to napraviva ceno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za k r s t e, poroke in druge prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem Maurin & Bano. Pravijo, da ne cvili, seveda kdor neče slišati, za 9 mrtvih bode treba dolaije šteti, k tem pa pride še izlet v Pueblo, Colo. O to vse ni nič; nič za ljudi, kteri niti pol ure na dan ne delajo, a lahko na leto S1000 prihranijo! S polnim vampom, brez skrbi se je lahko norčevati iz siromaka, ali se kljubu temu ne odpro oči našim rojakom?! Hej ponos K. in K. Jednota, ali utrinjali ne bodo iz žepov delavcev dolarji, dokler bodo ti kratkovidni. Inkorporacija in pravila K. in K. Jednote so dve stvari; inkorporacija je nekterim ponos, pravila pa lahko o b i d e j o iu puste slabo tiskana pravila biti, le n e k t e r i gospodje a hi Ravs. Živela K. in K. Jednota Nevednim si le zmota, Mnogim daješ slabo doto, člene pa staneš veliko svoto. UEi.1 . "i ••»' ni'Jlr mtf1! mit'1 iBrn^faiiifriii t Warenberger 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „(Jlas Naroda"). V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah. i/ JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj« š« vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Belo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB. 203 Bridge Street, JO] i l ■ EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER 8c „GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, >—_ Naw York, posreduje listke za vse parobrodne in železniške proge. , , P»r«brndiie družj*: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRI Zli A, J5RKMNARSKI LLOYD, HAM B URŠKA DRUŽBA, ROTTERDAM-NIEDERLAND LINE ITD. Francoska parobrodna družba Coipapie Generale Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstna). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Bretagne La Navarre La Gascogne La Touraiue La Bretagne La Xormaudie L ". Gnscosrne La Touraiue La Champagne 1(5. julija. 23. julija. 30. julija. 6. avgusta. 13. avgusta. 20. avgusta. 27. avgusta. 3. septem. 10. septem. Glavna agencija za Zjpd. države in Canado:3 BOWLING GREEN. NEW YORK. Pošilja tor d o in vestno DENAR V STARO DOIVIOVINO ceno in zanesljivo, d o sedaj smo odposlali že nad poldrugi milijon goldinarjev avstr. veljave. Pri večjih svotali in menjavi priporočamo menjiee dobrih bank. Posredujemo hranilne vlo^e v razne slovenske posojilnice. ' ^ Vsak SI * i v ■ 11 - iiuj s na nas ol>me. ker vsakomn d ohm nnstrpžpmn Pn^ifi it. fmiia .,«, ni>5 "aslov va~ . poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers tiketov, k-r tt Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo 82.50 do 83 za dan, a ni kaj jr^ti: pri nas napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pismeno naznanite, pn r mu - 1. ] novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se miifali, ali k:V, Vn na~ : i vsak(J \ t°raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte- vilko 109 Greenwich Str. na konca Carlisle Street! \ poslednjem rjšu l-.vi naše rojake z našimi kovertami ijudilovci, kteri govorč poljski, slovaški, hrvatski in tudi kdo z. ; - sla'... kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvede o in odrejo, kar je že marsikdo okusil. postaje, naj se ima le dva mala pri našej ollice j en j a vidi Ako s* kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške vs.-.le na konjsko železnico in kondukterju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ii bloka do nas m kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Str set, kjer to pri našej našo višnjevo tablo z napis m „Glas Naroda". iu l napisi m „vjias i\aroua . Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grecerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO. FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in prodaje ^obre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, odom Čeh. Toči dobro EBER-RT in OB^ER PIVO. )obro prenočišče za potnike. Podpisani priporoča vsem Slovencem bvoj krasno vrejeni Hotel jFlorence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goetoin proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo fcegljisce. PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARHIOLIA CIGAR FACTORY, • F. A. Duschek lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in groeerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o t k e (Cigars) po iako n i z k e j ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjffka lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih d o 1 g i h viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se v?stno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, .ako se mi gotovi noyci, Money Order ali cbek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni ajrentie se spreimn proti narodnim pogojem. KNfillTH, NACHOD & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjiee, * ia dolžna pisma. / Iiposlnje in iiteijuje zapnsčine G. MARTIN! na ulici v Red Jacketu, Mich., ^ je odprl HRVATSKE DOMOVINE SIN BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin * za * katoliška * društva. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro Pusebnosti naše hiše so: regalije (društvena znamenja). Zastave, baudera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, nožniee, čelade, čepiee, zavihane rokavice, ' rokavice itd. r* to [napravimo (natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša specijaliteta. Ustanovljeno: Now York, 1353. Cincinnati,;1860. Ohicago 1887. z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. JOSIP SOTLICH priporoma svojo z groeerijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala za rudarje; obuvala za inoškf, ženske in deca; hišno in kuliinj-#| sko opravo : klobuke, spodnjo obleko itd.; itd. ; dalje svojo / v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam * * parobrodne in železniške listke z& vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! ^p* i m v w w w m p w wl $13.50 in na 15kamnov samo ^13.00 Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje gpslo. Za obilo naročbe se priporočam z vs *m poštovanjem: Jakob Stonich, «9. F. M ATM SON STREET. C.HirAttO, 1M. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbani instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakegi znanja muzi-ke. Vsakdo zainore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in cWo kras v hiši. p0-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov. . . . veljajo le $6. Sedaj je Čas si omisliti ta instrument. Pošljitj^iam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor eem zanj dal, boljšega ne bi dobil. mix •• Rud- Pe