Slo «i9« sobota 1 aprila. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-hoto izbajn in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom zn vse leto 8 g. — k, „ pol leta 4 — »i „ retrt „ -> „ 20 „ Po poAti : za vse leto 10 g. —k „ pol leta 5 „ — „ „ četrt „ '2 „ CO „ Vredništvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto b« plačuje: G kr. če so tiska 1 krat, 5 „ „ „ 2krat, * »» >» »i n 3krat. veće pismenke se plačujejo po prostoru. Za vBak tisek je plačati kolek (s tempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Fiio dejanje. Veselo in važno novico, ktero smo od začetka našega delovanja 11« javnem polji do denaš-njega dno vsak dan želeli prinesti našim bral-cean, to veselo novico nam je k našemu tretjemu rojstnemu dnevu po telegrafu iz Duna a poslal prijatelj našega lista. Ta preimenitna novica nam pretežko leži na srci, da bi jej mogli dolgih uvodov pisati. Telegram 31. marca o poludne na Dunajt oddan se glnsi: „Vsi SJav^ncf, Poljaki, Tržačana, trije Bukovinci in LjubišjT so denes državnemu zboru pismeno naznanili SVOJ izstop. Slava I" Naši poslanci in naš poročnik naj nam no štejejo v greh , ako povemo, da Brno telegram gledali z neko nezaupnostjo : pregosto smo upali , pregosto nam je splavalo naše upanje po vodi. Ne tako takrat! Dunajski in graški listi popolnoma veselo vest potrjujejo. „Zukunft," oglaša imena Razen Poljakov so našteti poslanci Toman, Svotcc, Pin-tar, Conti, Lipold, Crne, Pajer, Hermet, Barbo, Vidulič, Columbani in Petrino. (Lenček mora biti na odpustu, pa se gotovo pridruži koraku svojih tovarišev.) Graška „Tgp." prinaša sledeči telegram iz držav ne zbornice: „31. marca. Predsednik prebero izpoved v zbornici nenozočih poljskih poslancev. V tem izpovedanji se pravi, da je žo memorandum uiinisterske večine in pn adresna debata jasno razkrila, ka so vsa prizadevanja po razširjeni avtonomiji brezvspošna. Ga-liški poslanci so vendar zarad državne koristi ostali pr: posvetovanji proračuna in postavo o vojaškem nabiranji Glede pa na izid gališko resolucije in na predloženo posilno volilno postavo mislijo, da morajo braniti svo bodno nkcijo 'gališkemu deželnemu zboru, in torej se odpovedo svojim mandatom. Predsednik potem prebere izpovcdatijc bu kovinskega poslanca Petrino, ravno tako tudi Slovencev iu Istrijancov. Vsi ti se odpovedo mandatom, ker se jo zavrgel nasvet zarad razširjenja avtonomije, ker se žalijo pravice deželnih zborov in ker se jo predložila posilna volilna postava. Le poslanci Klun, Margheri in Guszalevviez izreko, da ostanejo v državnem zboru." „L. Tgbl." po izvirnem telegramu poroča, da so zadnji trije poslanci izrekli, da nimajo razloga državni zbor zapustiti in da hočojo ostati na postavnih tleh ustavnega državnega zbora." Suhoparno so glase kratka poročila, ktera je te-egraf v naglici raznescl po svetu, vondar že dolgo ni aznašal tako važno, tako odločivne vesti. Izstop Slo-encev in Poljakov iz državnega zbora znači v sedanjih razmerah Avstriji novo — iu upamo boljo dobo, dobo spravo in splošne svobode, nam Slovencem zlasti pa izstop naših poslancev poleg vsega tlruzega posebno še znači narodno slogo, ktero smo zadnja leta tako bridko pogrešali, /daj so odpadlo nesrečne zveze, ki so narod trgale v dve stranki, zdaj so nehali škodljivi obziri, vsled kterih so se prezirale narodne potrebe in koristi, zdaj so nehali razlogi, ki bo narod že hoteli ločiti v dva nasprotna si tabora. Narodna sloga, ki so je bila razrušila uprav tisti trenotek, ko so naši poslanci vstopili v sedanji državni zbor, zopet se nam vrne, ako nočejo slovenski deklaranti vsojemu koraku odvzeti večine njegovo vrednosti, in z narodno slogo se nam vrne novo' vspešno delovanje na polji narodnega napredka. Nam vzlasti se je odvalil težak kamen z našega srca. Dve dolgi leti nam je bila naložena žalostna dolžnost pisati proti političnemu vedenju resnično zaslužnih mož kakor jo n. pr. dr. Toman, ne pisati morebiti proti dr. Tomanu, ker ne bi bili visoko spoštovali njegovo osebe, ampak ker jo po našem in po prepričanji naših političnih prijateljev bila njegova politika neplodna. Kakor smo tudi včasi trpeli pod to dolžnostjo, spolnovali smo jo po vesti in prepričanji, iu nam ravno se ne bo mogla hinavščina očitati, ako denes slovenskim deklarantom iz vsega srca zakličemo: Bodite nam pozdravljeni na domači zemlji! Med tem, ko to pišemo, nam je došla iz Dunaja nova vest. Hočemo toroj za denes razmišljavanje pre-nebati in so držati fakt. V klubu federalistov je sklep zapustiti državni zbor obveljal le z večino glasov. Klubu je predsedoval Petrino. Kranjski poslanec Sve-t e c jo hudo govoril proti izstopu. Mi ne poznamo Svetčevih političnih razlogov za njegovo vedenje, in hočemo denes le opomniti, da bo treba tudi v prihodnje pozorno oko imeti na poslanca Svetca, ki bi še vedno rad uhajal med vladno može. Vendar moramo konstatirati en političen napredek: Svetec se je udal večini. Naj bo to prvi korak k temu, da se bode pri nas politikovalo po sklepih narodnih večin, a ne po lastni volji posameznih poslancev. Sloga se v naše krogo vrne, kader neha posameznih trma biti veljavna. Piše se nam, da se jo v tej zadevi posebno taktno in energično obnašal poslanec dr. Toman. Naj nadaljuje! Dopisi. Is Izubijane, 29. marca. [Izv. dop.J Kakor živo in polno gibanja je bilo za časa volitev druga leta, tako mrtvo iu enolično je življenje letos, ko smo prepustili prostor na volilnem polji nomčurjom samim. Tako se jo zopet enkrat povrnil v glavno naše mesto tisti zaželeni mir, po kojem so stari naši penzionisti večino zdiliovali. Zakrajšeka letos ne nahajamo na po-nudnih listkih ; bodisi da se je mož teh komedij na magistratu že naveličal, da je njega med vso inteligencijo prvoga srečala pamet, ali bodi si da je Dežman žo sit vednega očitanja, da sedi na kuruličnem stolu mož, ki ne zna niti brati niti pisati, ter ga djal v zasluženi pokojni stan. Zakrajšek deli toraj z Giskro enako osodo; mi bi jo prav iz srca voščili tudi vsem Listefc, K n jez i n njegovi svćlnik i. C. kr. šolska knjižnica v Solnogradu hrani v bogatem zakladu svojih rokopisov tudi manuskript s pismi , ktera je pisal škof Jurij Stobaua labodski (namestnik notranje-avstrijski 1597—1609) in med temi so tudi taka, ki se iz nepoznanih razlogov niso priobčila v zbirki pisem imenovanega cerkvenega knjeza in državnika, ktera bo je leta 1749 natisnila v Benedkah.*) Tako dozdaj še neznano pismo škofa Jurija je tudi ono, ktero je pisal nadvojvodu Karo lu, najmlajšemu bratu tadajšnega vladarja notranje-avstrijskega nadvojvoda Ferdinanda (II.) Pismo govori o dolžnosti s v e t o v a 1 c o v in jo odgovor na vprašanje, ktera jo bil nadvojvoda Knrol škofu d;il. Nadvojvoda, ki je kakor znano kasneje bil v Vratislavi, kjer mu jo Sto bacus (1609—1611) kot coadjutor na strani stal, je že v naj prvi mladosti kazal veliko hrepenenje po vednostih in ko je bival v pasovski škofiji (1600—1(508), znporedo-ma mu jo Stoba?us pismeno odgovarjal na različna njogova vprašanja velike važnosti. Tako vprašanjo jo bilo tudi predmet omenjenega škofovega pisma, ktero je bilo, kakor vsa druga pisano *) Epislola«1 ud Divorsos GeorgilStobaBi do CulmaburgO Epls-capi Lavantini Venetiis MD00XUX. v latinskem jeziku. „Tretjo tvojo vprašanje — tako začenja škof — jo to-le: Kaj je za državo manj škodljivo, ali ako ima slab vladar dobre svetovalce, ali pa ako ima d obor vladar slabo svetovalce?" Škof jo na to vprašanje obširno odgovarjal in svojo razpeljavanje podpiral z izgledi iz zgodovine. Jaz moram biti zadovoljen, ako morem na tem mestu navesti le najznamenitejše oddelke, ono namreč, ki se vprašanja tičejo v njegovi splošnosti in ki imajo svojo vrednost za vse časo, tako dobro za ono čase, iz kterih so povzeti zgodovinski izgledi — doba judovske vlade — kakor tudi za čase škofa Jurija in pa za de nasnji dan in za vse prihodnje časo. „Piizadeval bi si," začenja škol svoj odgovor — temeljito odgovoriti na tvoje vprašanjo, ko bi s tem kaj koristil ali storil kaj veselja, ali tako bi to bilo nepo trebno delo, torej nočeva tratiti časa in truda; lo za to skrbi, de nam bodeš nekdaj vladar državi na korist in bogato preskrbljen z onimi čednostmi, ki so potrebne, da so ohrani državno poslopje." „A.ko si voliš svoje svetovalce" — škof nadaljuje — „izvoli si izmed dobrih najboljše. Tvoj svetovalec mora biti pobožen, prijatelj resnici, lakomnost mora so vražiti. Kajti kaj jo svetovalec nogo javon zagovornik pravice (publicus justitia* administer), ki svojemu knjezu koristno svetuje in vsem pravično razsoja, ki pri pravici prosijo pomoči ? In ta stvar je tako velevažna, da je od nje odvisen blagor ljudstva in društva. Kteri svetovalec ti bo pravo svetoval, ako nima svete ljubezni do pravice ? Kaj bi pomagalo poznati ta ali oni slučaj, ako bi pomanjkovalo stalnega in zanesljivega pravnega čustva in spoznanja? Bogaboječnost vzbuja pobožno čutenje, ljubezen do resnice podpira spoznavanje posameznega slučaja, a stalno in zanesljivo čutenje pravice in resnice nam padaje eduh, ki lakomnosti ne pozna. Ako kter svetovalec ene imod teh treh reči nima, ali ne bo mnogo bolj ustrezal svojim poželjivostim, nego li zagovarjal nedolžnega? Žo modri duhovnik Madian je svetoval svojemu svaku Mojzesu, ko si je ta svoje svetnike izbiral: „Izbori si pobožno, v kterih tiči resnica in ki sovražijo lakomnost." „Dobro poznaš" — škof daljo piše — „dolžnosti tvojega svetnika, skrbi, da jih bode v besedi in dejanji, povsod in vsolej spoznoval. Bog ničesar tako no kaznuje, kakor krivico ; koliko vladarjev jo že krivica pokopala, koliko rodovin jo že kaznovala, koliko narodov že pogubila? Vsi so bili kaznovani zarad svoje krivice." „Svetnik naj ljubi rosnico in naj no pozna niti sorodstva niti prijateljstva...... Oni Eleazar, o kterem so tako odlično govori v zgodovini Makabejcev, naj bode vsem svetnikom izgled sijajne resničnosti. Njemu so prijatelji svetovali, ako že noče ,jesti svinskega mesa , naj ga je samo na videz, da se 1518 družim ljubljanskim Zakrajšokom na magistratu. Kaj jo storil dosedanji mestni odbor koristnega in plodnega, se pač ne morem domisliti, naštel bi pa lahko celo vrsto nepremišljenih sklepov in novih naredeb, in ktere Ljubljana nima tal. Pač lepa ideja res, da bi se napravilo gasilno društvo; a to tako izpeljati, da bode tudi vedno doseglo svoj namen, naši očaki nikakor ne unaevajo. Ravno včeraj je drlo pol mesta na št. Ja-kobski trg gledat, kaka bode prva očitna skušnja mladih nemških turnnrjev, ki bodo v železnih oklepih gasilnega orodja štunnali poslopje mestne glavne šole. Magistrat je poklical na mestno stroške nekega Jer-gitsch-a iz Celovca za ta dan kot vodja tega manevra. Po skušnji je bila obligatna pijača in donos leži g. Jergitsch in še nekaj ljubljanskih Bfeuerwehristovu bolnih na postelji. Vsi aparati stanejo še čez 4000 gld., in vendar bo razun gasilnic prej ko ne vse nepraktično , pometalo se hode, ko se bodo naveličali naši mladenci teh igrač, vse na „rotovžu44 pod streho, kjer že počiva orožje nekdanje „nationalgardc". To so se pa „gut-schlauchcrji" pomenili že zdaj, da ne pojdejo gasit, ako bo gorela hiša kacega Slovenca. Toraj zarad par nemčur8kih hiš je morala slov. Ljubljana kupiti za 4O0O gld. gasilnega orodja, ki so bodo rabilo le redko čase enkrat. Kapelnik godbe našega domačega polka je naprosil ljubljansko čitalnico, naj bi mu poslala na Tirolsko kaj slovenskih melodij, da jih sestavi po svoji umetnosti na noto za popotnice (marše). Pred nekaj leti so se našo narodno pesmi v Ljubljani vojaški godbi hudo zabranjevale. Tudi v armadi toraj so je jel narod čutiti. — Glede izstopa drž. poslancev iz zbora piše v Ljubljani vsak dan drugačen veter; v viših krogih naše politike se ugibuje, da bi bilo najbolje, da bi zapustili Dunaj še pred koncem zasedanja, ker bodo itak v loj obliki teško še kterikrat državni zbor skupaj prišel. Is Izubijane 29. marca [Izv. dop.| Včcrajšne volitve mestnega zastopa so je udeležilo izmed 342 vo-lilcev, kterih ima III. volilni razred, samo 110, tedaj komaj tretjina. Dva volilna lista sta bila prazna v volilno črepinjo vržena, tako da so liberalni kandidatje samo po 108 glasov nalovili. Naj mi bo dovoljeno omeniti nektero dogodke včerajšne volitve. Akoravno so liberalni ovaduhi prepričani bili, da jim ni mogoče volitve zgubiti, kajti narodna strankn jo sklenila „no voliti", so vendar nemčurji na vso kripljo gonili svoje privržence na magistrat volitve ae udeležit, tako n. p. vse tiste „purgarje", kteri iz mestno beraške kase mi-lošnjo vživajo, kakor nekdanji jermenar Blumauer, kte-rega so na vozu pripeljali pred mestno hišo, v ktero je potem na dve birgli opiraje se na pol mrtev ko- račil po stopnicah svojo „armenvatro" volit ; ravno tako tudi „almužnar" Kaliguhi bivši krojač, kteri vleče /daj tako imenovan] „Biirgerporcion". Iz tega je razvidno, kakošno sijajno zmago si jo pridobila nemčurska klika v tretjem razredu. Posebno zaslugo pri tej volitvi zastran agitacijo so si zadobili gg. Pauer, ilauiten, Mahr, Pirker i. t. d., oni so letali po hišah volileov iskat kakor da bi gorelo. V nedeljo jo bil občni zbor društva »Meščanska naprave za umestovanjo vojakov", ktera družba ima lastno kasarno v trnovskem predmestji, v ktero dajejo hišni gospodarji, ki so vpisani v ti*ni zavodu, svojo vojake, kader bi so pripetilo, da hi imeli potujoče vojake dobiti v stanovanje. Društvo, kteremu stoji na čelu vo-lespoštovani narodnjak g. Ivan N. H o r a k , ima zvu-naj brezzadolženo lastno hišo še 845 fl. 8.r> kr. v pomočili družbi naloženih, akoravno je imela družba pred 5 leti še 5000 H. dolga na hiši. To priča, da se družba vrlo obnaša. Samo to nam ni moč zanmlčati, kako da si je občni zbor letos zopet za svojega računskega preglednika izvolil g. And. Zakrajšeka, bivšega mest. odbornika, koji ne zna niti brati niti pisati in koji neki samo toliko številk pozna, kolikor jih je v mali loteriji. Is Hrvaškega 31. marca. |l/.v. dop.] Angleži so znani kot veliki ljubitelji in gojitelji sporta. Pod sportom razumevajo se, kakor vsakdo ve, gontlcinenske zabave kakoršno so n. pr. lov, drsanje na ledu, regatte, gojonjo konj in psov itd. Med sport štejejo Angleži tudi tako zvano boksanje ali boj na polti. Cs dva glasovita bokserja n. pr. eden Anglež drugi Amerikance med seboj bokserijo naredita, če so tako dolgo rukata in bunkata. da nazadnje eden njih na tleh obleži, se za to bokserijo vso veliko angležko in amerikansko občinstvo zanima, vsako se s svojimi simpatijami postavi za svojega bokserja, in <"•«• je n. pr. Amerikance Jona-than svojega angleškega tekmeca John Hulla pobil, potem de amerikansko občinstvo: mi smo prevladali, se veseli te zmage, ter si domišljuje, da hi ravno tako tudi v vojski buknivši med Ameriko in Anglijo premagali. — Blizo enaki prizor imamo denes na Hrvaškem. Pred vojniškim sodom v Petrinji boksata so dr. Mrazovič in ban llauch. Dasiravno jo njih pravdanje celo privatna stvar — baron Uauch namreč toži dr. Mrazoviča zavolj ra/.žaljenja časti — vendar se jo za Mrazovića vsa narodna, za Haucha vsa magjaronska stranka s svojimi simpatijami postavila. Obed ve stranki si domišljujete, da so v tej privatnej pravdi bijeta dva sistema: Mngjaronizem in narodnjaštvo, „poštena" unija in samostalnost Hrvaške, krona sv. Štefana in krona Zvonimirova, in če hočete: dvalizem in federalizem. smrti reši. Kaj pa je rekel Eleazar V „Nevredno je naše dobe — goljufati44 in zdelo so mu je bolje zarad resnice pošteno umreti. Svetnik naj raje b'UOkrat umrje, kakor da bi le za ped zapustil resnico." „Lakomnosti naj so svetnik varuje, kor s b ona neprenehoma trdovratno vojskuje s pravico. Lakomnost svetnike ravno tako obje, zapelje in pokvari, kakor so pokvarjeno gnjile ribe. Nobeno mesto na svetu ni tako utrjeno, d a b i n e bilo upanja ga p r e ni a g a t i, a k o j o mesto p r i p r a v 1 j o n o s z 1 a t o in obloženemu oslu vrata odproti; ravno tako ni nobeden svetnik tako trden, da ne bi se mu lahko omajala nje gova pravičnost, ako svoje roke odpira, da »prejema darove. Kdor darove sprejema, prodaja pravičnost, in tak človek da bi bil dober sodnik, dober svetnik! Svetnik, čegar dolžnost jo drugo braniti pred lakomnostjo, naj pazi, da njega samega lakomnost ne zapelje. Torej vprašaš, ali ni dovoljeno, da bi svetniki kterega vladarja darovo sprejemali? Ni dovoljeno, ti rečem. — Ako kdo „iz prijateljstva44 pošlje darove, bolje jo jih no sprejeti nego li obdržati, če bi se tudi na videz dozdevalo, da so pošteni darovi; kajti ako jih je svetnik sprejel, letela bo nanj sumnja korupcije. So nekaj bi se mi tu lahko ugovarjalo : o b z i r i n a ž o n o in otroke vladarjevih svetnikov. 1'n saj imamo opraviti s svetniki in s pravico, ne pa s krvjo ni z mesom. Kako bo pravda iztekla? kdo bo zmagal? kdo bo pobit na torišči obležal ? ali Mrazovič ali baron Uauch ? kdo to ve ! Sicer se čuje, da je Mrnzovičova pest go-ropadnejn, da jo svojega nasprotnika že večkrat v lice udaril, pa — čakajmo, ne smetajmo sodnijo v njenem svetem poslovanji, ne prejudicirajmo jej. Uazsodbn se bo v kratkem izrekla. Kupovna cena za vojnisko krajino je med Dunajem in Peštom, kakor so čuje iu po novinah bere, ustanovljena. Prodajalec in kupec, oba dva sta baje zadovoljna. Prodajalec je zadovoljen, ker jo stvar prodal, ki prav za prav ni nikoli njegova last bila, kupec je pa še bolj zadovoljen, ker je za mali denar predmet kupil, ki mu bo lope obresti nosil. Kden jo pa vendar nezadovoljen, in ta je naš ubogi graničar, pa kdo se za-nj briga Avstrija, kaj šo nisi dostn grehov si na glavo nakopičila! Od tridoset- in sedemletne vojsko počenši, pa vse do denes ni bilo bitko, v kterej ni ubogi graničar svojo krv za Avstrijo prelival. Kosti hrvaških graničarjev trolme po vseh bojiščih srednjo Evrope, in v zahvalnost Avstrija denes Graničare prodava kakor kak nfrikansk sultan svojo sužnje. Kako je že Greuter enkrat v državnem zboru rekel VI — Graničari sicer za Avstrijo, iz pokrajine slovo jemajočo, plakali so ne bodo, šo manje se pa vesole, mesto orlov dvoglavičev dvostroki magjarski križ na pleča dobiti. Naš sabor je na 20. aprila v Zagreb sklican. Vladni listi resnobno obečajo, ka ro bodo saboru „važno" zakonske osnove predložile. O čem bodo to važne zakonske osnove sostojalo, to jo zdaj šo uradniška tajna, mi občinstvo smo malo radovedni. Brž ko no bodo lo fevdalnej našoj aristokraciji v prid in hason, kakor so bile zakonske osnovo zadnjega saborskoga zasedanja o poravnanji urbarskib homatij, o razrušenji zadružnega življenja, o izsušenji lonjskoga polja in enake. Polilinii razttlcct. Vladar svojo svetnike plačuje i n s to plačo naj bodo zadovoljni..... Pametnomu no bom nič druzoga pravil." Ako se vprašamo, kako je škof Stobams kot namestnik r.otranje-avstrijski in kot vladarjev „locunitenens" sam in pri svojih podložuikih spoštoval in izvrševal v navedenem pismu izrečena načela , sprovidimo iz raz« peljavanj njegovega životopisca *), da se je v dejanjih in lirjatvah škofovega namestnika vselej popolnoma zlagala teorija s prakso. „Stroga neodvisnost44 — piše životopisec — „mu je veljala kot bistvena lastnos*. vsacega sodnika." — „Sodnik nikakor ne sine sprejemati nobenih daril, tudi ne pod imenom prijateljstva" —■ tako jo pisal Maksu Kderju, ko mu je čestital , da je bil sprejet med ude vladnega senata, iu ko so jo neka Barbara Schitter po svojih agentih v Gradcu pritožila, da ni hotel spe jeti njenih d a r i 1, jej jo pisal: „Pravica no more hiti svobodna, ako darove sprejemlje; treba so je ogibati tudi neopravičeno sumnje, da bi bil sodnik podkupljiv.44 Njegovo geslo je bilo : Noli vinci a malo, sed vinco in bouo malum. (Naj to zlo ne premaga , ampak premagaj zlo z dobrim.) Na 1) u n a j i marca meseca 1870. P. pl. Uadics. *) „Geortf StobflBUl von 1'alinburg4' — Arehiv Tur Kuudc u'sterr. CJenebicht s«|uellen, ktero mlaju e. b r. akademiji /nanesti nn Himuji (vesele XV. I. p. 71 —185, spisal Dr Jakob SlopiRchneg, seiluj ukof lubudski. Izstop Poljakov in Slovencev iz državnega zbora je najvažnejši dogodek. „Prcsso" o tem pripoveduje: Sklep v poljskem klubu je bil storjen v sredo. Velik vpljiv nanj jo imel nazoči S m o 1 k a. Skleneno je bilo ogibati so vsako demonstracijo in ne iti v zbornico. Ob desetih je Grobolski dal prvosodniku Kaiserfoldu pismo, ki jo izrekalo da Poljaki položo svojo poslanstvo. Po hodnikih državne zbornico jo bila velika razburjenost. Poslanci (nemški) so hiteli svojo skupaj sklicati, da bi za sklepanje potrebno število skupaj spravili. Sklepu Poljakov so so pridružili tudi Slovenci, (izvzemši Kluna) Bukovincc Petrino, daljo poslanci Trsta, Gorico iu Istre: Oolombani, Vidulich, ijer, Hermet in Conti. — Ilusin Gušalovič jo ostal. Dr. Toman si jo sicer na vso moč prizadeval, tudi Gnšaleviča spraviti iz državnoga zbora tor mu je razlagal , naj no ostano kot edini zastopnik Slovanov v tej zb( uniči. Ilusin Gušalovič pa so ni dal pregovoriti. — Grobna tihota jo vladala v lesonjači ko je podpredsednik Elopfen bral pisma izstopivših poslancev. Pismo „na kterom so podpisani Slovenci so glasi: Ker jo visoka zbornica s sklepom o predlogi] poslanca44 Petrino-ta v seji U. febr. t. I. izrekla, da prodlogov ki namerovujo porazumljenje vsob dežel in narodnosti in stalno ustanovljenje države dosoče, niti ni pripravljena v pretres vzeti; — ker jo dalje namenjena s pričotkom posvetovanja postavo o dopohijenji §.7. osnovnih postav o državnem zastopstvu , najvažnejšo pravico deželnih zborov brez njih sodelovanja oskruniti, torej postavno pot zapustiti; izrekajo podpisani, da so daljnoga delovanja v zbornici no bodo več vdeležovali, ker si no morejo od eno strani nobenega vspeha od daljnega delovanja obetati, in ker od druge strani hočejo zabraniti stvaritev predrazsodka nedvomni pravici svojih deželnih zborov. Pridržujejo si svoje obnašanje deželnim zborom nasprotji" V državnom zboru jo Giskra odgovoril na Koserjevo interpelacijo, da prej ni vedel, kajo v Š m ar j i na spodnjem Štajerskem sifilitično zbolelo 30 otrok vuled Stavljenja koz , ter da se bodo na to gledalo, ka so v drugič enaka nesreča no zgodi. Hrvaško „Nar. Nov." prinašajo pismo prvoscd-nika saborskoga, s ktcritn so deželni zbor hrvaški sklicuje na 20. aprila. V o g e r s k c m dr/, '/boru je dr. Miletič inter-pcliral finančnega ministra ali kaj ve o baron Kauchovi goljufiji v lnnjsko-polJBki stvari. Na N o m š k e m so množi delovanje proti prevo-lieim stroškom za trojako, tako na Bavarskem kakor v Virlemberškem. — Bavarski minister, naslednik Ilohon-lohe-ja, jo obljubil „odkrilo in pošteno politiko" imeti iu zvezo od 1. 1866 (s Pruskim) držati. Sicer pa se je ustavljal zmanjšanju bavarsko vojsko. Kavno tako se virtemberška vlada dela, kakor bi se ne hotela razpreti Prosijo, da si v oboli deželah večina ni prijazna v jaški pruski vladi. Le Badcnska je vsa pruska. Bismnrk je v pruski zbornici našim avstrijskim poštam in skrivnosti pisem pri nas slabo spričalo dal, ter naravnost povedal, da tisto depeše, ktere morajo skrivno ostati, ne pošilja več po pošti v Avstrijo, kakor prej, temuč s posebnim kurirjem. Na ruskem Poljskem čedalje bolj ginc veli-kopoljska agitacija- Posebno duhovniki, ki so bili prej glavni podporniki protiruskega in protivsoslovanskega rovanja, so so odpovedali velikopoljakih poželenj. Vse vladikovino Vilno duhovniki (razen 4) so čestitali pre latu Zilinskemu, ob priliki njegovo dokoracije z ruskim redom sv. Ane. Kazne stvari. * (I z Postojne) so nam priobčuje, da bode tamošnja čitalnica napravila dno B. malitravna t. 1 zvečer ob 7. uri zopet besedo po sledečem programu 1. Petje zbora. 2. Deklamacija. 3. Tombola, t. Petje zbora. 5. Šaloigra: „Kdo ve, čemu jo to dobro", pošlo venjena od Itadoslava, ktera ni šo nikjer igrana bila * (Deželni odbor k ran j s k i) jo dovolil pro šnjo dramatičnega društva v Ljubljani, da bo smelo v prihodnjo igrati trikrat na mesec v deželnem gledišči v Ljubljani. Z.— (Strašen n a p r c d o k m a g j a r s k c k u 1 ture). Edini — še enkrat rečemo — edini znan Btvcni inagjnrski časnik Buda-Pesti Szemle (Budim-Po štanski razgled), kteri jo žo čez 10 let v Pesti izhajal in kterega je znani Czeng6ry, Deakova desna roka, vro doval, je nehal pretočeni teden izhajati zarad pomanj kanja naročnikov! Imel jih jo samo 200!!! Potrebuj jih pa 1000, da bi mogel eksistirati, pa jih ni mogel lamentncijami skupaj zbobnati. To je za nas Slovane sila važen dogodek, mislimo, da ne potrebujo nobenega komentara. Pa ti mougolski barbari hočejo nad slo vanstvom gospodnriti in vstočno pitanjo na korist in razširjenje magjarsko kulturo (V ? !) rešiti ! * (Imenovanje.) Minister uka in prosvete jo imenoval dosedanjega suplenta na gimnaziji graški za učitelja na c. kr. viši gimnaziji v 0 o 1 j i. Možje, ki novoimenovanega učitelja poznajo, zagotovljajo nam, da je trd Nemec. Sicer pa se naš jezik spoštuje. * (Pravniško.) V Ljubljani so snujo „slovcn sko pravniško društvo", kterega pravila so bodo v nek terih dneh zgotovila in vladi v j potrjenjo predložila Do zdaj so vzeto tudi govorniške vaje v program Pri tej priliki posebno že obračamo pozornost uašoga občinstva na denašnji oklic g. dr. Uazlnga. Naj naši rodoljubi posobno skrbe za to, da pravoslovni časnik razširijo med srenjskimi župani in uradniki. Gotovo gre vsa hvala pravniškim početjem v Ljubljani iu upamo, da so po odstopu naših državnih poslancev v Ljubljani začne novo življenje, nova delavnost. * (V II. razredu) ljubljanskih srenjskih volilcev so so volili narodni protivniki: Dr. Schoppl, Dr. R. Schrev, Dr. Keesbaeher. Udeležilo so jo 271 volilcev, najmanj glasov je dobil Keesbaeher — 251. Narodno gospodarstvo. V Trstu, 80. marca. |Izv. dop.J Poslednje tri mesece jo bila sploh trgovina vsemi pridelki več ali manj mlačna, slaba, izjemni los, kteri is dospel do tako v.socih cen, kakor jih ni imel ob času krimske vojske, nko premislimo, da je bil takrat nadavek (:igio) do .r>0 percentov in denes se sučemo vedno šo okolo 20 percent. Prejšnjo čase jo bila lesena trgovina s Koroškega, Kranjskega in Štajerskega vezana skoraj samo na Trst in le majhen del jo odplaval po Dravi in Savi v južne dežele. Vsako leto rastoči pridelek je potoval tedaj veči del le do naše luke, tako a jo bil privoz mnogo veči od potreb inostranstva. Ni uda tedaj, da se je les tukaj žo po tako nizkih cenah prodajal, da so bile zgube za producente očividno in DBOOgO izmed njih jo bilo primorano delo ustaviti. Ta upčija bi se no bila morde še dolgo časa poboljšala, ko se joj no odpre iz nena.la koristna pot na Oger-sko. - Ta dežela jo imela poslednja leta izvrstno letino in dospelo je za žita itd. mnogo denarja v njo, idale so se in so šo zidajo palače, mlini, železnico itd. Pokupili so tedaj osobito na Koroškem, Štajerskem Ogri lesa v velicih razmerah. Med tem časom se je tudi povzdignila železna obrtnija, ktera jo bila že sko-aj popolnoma na kantu. Veliki posestniki iu tužinarji nimajo potrebe iskati si dobičkov v šumuh, dobivajo ga pri železu in sekajo lo to, kar je neobhodno potrebno za pripravo oglja in le kaj malega za trgovsko abo. — Lotos pa jo šo pritisnila huda zima, kakoršno se ž o več let no spominjamo, kar delo v šumah zndr žava. Vse te okoliščine so pomoglo lesu na nogo, tako da so poskočilo cene poslednji dve loti za 130 do 40 percent. — Vendar so po tako visocih conah ni prodalo dosti robe v razmeri s poprejšnjimi loti. — Dosti živahnejša bode gotovo kupčija takoj, ko nastopi prava pomlad, visoko cono so zapeljive in pričakuje se od vseh strani mnogo robe. Ker pa bodo imelo inostran stvo veliko potrebo za les, bi sc utegnile cono tudi za naprej na precej visokoj stopinji držati, tudi če se bode dosto robe pri vozilo. Donos se plačujejo tukaj žaganco od 10 do 14" franko na kolodvoru za 12O0" brez asoritmenta, samo da dajo sreduo miro, s Koroškoga gl. 78 do 80.— Štajerskega gl. 78 do 75.— s Kranj skega gl. 68 do 70. - Žito in moka bodita eno pot; ceno so bile dolgo časa prav nizke in od meseca septembra p. I. so tudi po nizkih cenah ni moglo večih prodaj sklepati Največ žita so izvozi na Angležko, suho mlete moko prav veliko v Brazilj, Egipt in nekaj na Grško itd, ven dar je v tem obziru v prvoj vrsti odločljiva Angleška tam pa so počeli dobivati moko tudi iz Amerike, ktera so jo nekoliko časa po 50 nov. kr. pri contu cenejšo prodajala od ogorske. Na Ogerskem so to takoj občutili in doloma zarad tega, doloma zarad prevelicib zalog in premalih prodaj sploh jo tudi nastopila na Ogerskem huda kriza, in nasledki se šo dolgo no bodo poravnali. — V početku tega meseca so je nekoliko počela gibati spekulacija, ceno so stanovitu *jše in so nategnilo. Prodala so jo te dni banaška plenica 116 funt. po gl. G.70 do 6.80, bosanska koruza 116 funt. po gl. 4.20, oves 64 funt, po gl. 2.80 do .'i.—. — Fižola malo prihaja in ceno se denes dobro clržć, rudeči gl. 4.80 do 6.—, rumeni gl. 4.70 do 4.80, kokos gl. 6.20 do 6.30. So no iu slama. Zarad hudo zimo no morejo ljudjo dosti robo privozavati, zatorej so ceno kakor so vidi v tu slodečem ceniku precej visoke. — Podamo bralcem še cenik tistih pridelkov, kteri Slovence najbolj zanimivajo. — do •/,, debeline za francoski .....sobi. 40 do bordonali, razne mire od 1H' dolgim; naprej in od '•/i, debeline naprej za h-ancoaki ;_]' ... It u k o v les: desk« (zaganice) dolge 10'// "d 8 do 10" B do 9'" debele za 100 kosov . . . deske ( žagan ieo) dolge 12' od 8 do 12" 10 do 11"' debele, za 100 kosov . . tavolette, dolge 0'/,' od 9 do 10" široke, liele, za 100 kosov.......... tavolette skart............. doge po 8 pedi dolge, 27" od 3 do Ji" ftiroke. do <>"' debele za IOO kosov....... dogo po 4 pedi dolge 36" od .', do 5" široke, do »'»"' debele za 100 kosov....... bordonali razne dolgiiio in debeline od 1u/,/' ua- prtd. za ntnooski .........sobi. uo do so drva, dolg.- 30" .........klattra gld. 14 do široke, iiroke, 2'" de- „ 50 do M gld. 42 do 4> „ 60 do 70 „ 9'^ do 10 „ 5 do - „ 2.80 do — „ 8.30 đfl — 86 Hrust, obdelan, razne dolgine in deb. za Iran lnecesen, „ „ „ „ „ „ „ borovec, „ „ „ „ „ „ „ oreh, m ,, „ ,, ,, .J 17 do — 1 do 1.20 1 do l.lfi sobi. 70 do 90 gld. 2.50 do 2.80 Moka, nar Gneja (Kaisor) I. ... za cent gld. lina (fein) II. ... „ ,, „ srednja (mittel) III. . . . „ „ (Mund) IV. . . . „ „ „ (% Mund) V. . . . „ „ „ Otrobi........... „ to/.ol, 10'/, B V, 7V, 7 rudeči . . rumeni . . . . zelenkasti . beli..... kokes . . . . slive....... maslo...... olanina (speli) . . . loj dalmatinski . . . krompir..... seno, konjsko, dobro . kravje „ klama ržena v snopoh , drobna za štelo 10 do 9 do 8 do 7 do 6do 2.80do3.— 4.80do3.-4.60do4.80 4.7Odo4.0O 4.90do5.10 G.—dotJ.20 7, —do8.— 49 do50 83 do04 28.50do29 — l.OOdo 1.80 l.70do 1.90 1.50do 1.80 b—do 1.20 Vabilo na naročbo. jo očividno časnika. O o n i različne lobe. b'ranko kolodvor Trst. HI. marca Ifl 1 o. S mre kov in j elov doako (/.nganice.) koroške od 10—1-1" . 8—■ !'" i» >» _»» »t „ štajersko len: kranjsko 10— 14" 8— 9" 10—14" H— U" 1200" 850" 1201)" 850" 1200" 860" laoo" 1-JUO" 1200" sknrettc, koroške 8 do 14'* .... „ štajerske 8 „ 14" .... ii kranjske 8 ,, 14" .... i, slaboj šu roba od 7" naprej broz assort. 100 k. reinelni (morali) koroški beaed. debeline 100., „ polovidani „ l'//, loti.. ,, (morali) kranjski '/, daimjsk. debel. U>U,, n poloviearji transi, nune odre od 1 'A/a 1011 gld. 78 do 80 ,, 46 48 .. 78 do 75 „ 4:t do 40 „ 68 do 70 „ 42 do 4 „ 54 do 56 „ 50 do 58 „ 45 do 48 „ 88 do 3 ,. 50 do 64 .. 36 do oB ., 80 do 36 .. 17 do 18 15' dolgine naprej in ihI ',- Donašnji razvoj slovenskega naroda nanese! potrebo do pravoznanskega Namenil som so torej na svetlo dajati list pod naslovom "Slovenski |im% 11 ili \ ako'se oglasi zadostno število naročnikov. List bodo prinašal znanstveno članke, razsodbo vseb stopinj, odločbo raznih oblastnij, po-lneukc o novih postavah in sploh reči segajoče v pravosodje in upravo, tedaj v pravno življenje slovenskega državljan a, da so bolje in bolje budi pravna zavost, olajša razsojanje in upravljanje, in da naš domači jezik sčasoma zadobi v javnem življenji tisto veljavnost, ktera mu gro po njegovi sodanji oliki v prid naroda in pravice. Vsi izobraženi narodi rabijo svoje jezike v 1 javnih sodiščih in uradih sploh in ni šo preteklo 40 let, kar so naši sosedje Magjari rabili učeni latinski jezik, kterega pa je dan denašnji popolnoma spodrinil magjarski. Domačo jeziko rabijo vsi naši bratje in sosedje, Slovenec pa, bistra glava, ne bode hotel zaostati za svojimi brati v lastno škodo, kader gre za pravico, čast, poštenje, premoženje in celo življenje njegovo, posebno ker se porotne sodbo, ta vrhunec omikanega pravosodstva, brez narodnega jezika dostojno vršiti ne morajo. To isto zahteva tudi ustno ravnanje v državljanskih pravdah, ktero se ravno kar postavno snuje in ker so šolo sploh s to tirjatvo sedanjega časa v tanki zvezi, po šolah pa omika in blagor naroda v vsakem oziru, jo raba narodnega jezika živa podoba narodnega blagostanja, narodno sreče in pogoj lepše prihodnosti. Slovenski jezik so bodo vpeljal v lavno življonjo, kader to zahteva narod s a m. Posebno mladim sodnikom, p o 1 i t i š k i m uradnikom, odvetnikom, bilježnikom, županom in porotnikom so hoče sčasoma podati ločna knjiga, s pomočjo ktere bodo lehko in veseli opravljali svoja težka opravila; narod slovonski pa bode z zaupanjem vračovnl trud prvega začetka. »AlOVeilSt&l pravnik" bodo izhajal od 1. rožnika letos počenši 1. in 15, dan vsakega meseca na celi tiskani poli v veliki osmorki in volja do konca l e t a '2 ti. na vse strani. Naročnina so naj pošilja podpisanemu v Ljubljano ter jasno zapiso imo in posledna pošta. V Ljubljani konec meseca sušca 1870. Dr. Razlag 1. r. ni.i of V založbi (2) JtoeUca % IMhmt v Ljubljani, na Velikem trgu h. št. 280, jo prišlo na svetlo, in se dobiva pod imenom : Vsem slovanskim pevcem I 6 možkih zborov, zložil Anton N e d v o d . op. S. Zvezek I: ..Moj dom', i.poleg četke pesmi: Tam kde venčiw poti. S,") Popotnik (besedo Strelove). „ II.: „Domovina." (Besede A. Praprotnikove.) ..Pesem lovčeva (Besede Sfarnove). III. : Zvezdi. (Besede Krekove.) „Slovenska dežela ' (Besedo Razlagove.) Vsi zvezki imajo partituro in glase, in velja vsaki 60 kr. Tudi se dobivajo posamezni glasi na izbiro. Ravno tu je prišla tudi na svetlo : Kaša V G. Za solo, 2 glasa in orgle, zložil Anton Nedved, op. 20. Cena za partituro in glase 1 gld. 50 kr. 8 cerkvenih spevov za sopran, alt, tenor in bas, zložil Anton Nedved, op. 10. Cena 90 kr. 8 Tantum ergo za sopran, alt, tenor in bas, zložil Anton Nedved, op. 11. Cena 40 kr. Offertorium. (Benedic anima men Domino.) Pro umi voco cnm organo aut phvshnrmonica. Compo-suit Anton Nedved, op. 12. Pretit)m 40 kr. Bone deuB Pro una voce eum organo aut phvshnr-nioniea Composuit Anton Nedved, op. 18. Pretium 30 kr. Moj angelj varh ali zvesti vodnik v nebeško domačijo. Spisal Anton Lesar, katebet c. k. više realko v Ljubljani. Veljajo vezane v usnji in s zlatim obrezkom 1 gld. 50 kr., v usnji brez zlatega obrezka 1 gld. 20 kr.. v usnji in s zlatim obrezkom, z pozlačenim križcem in oklepom 2 gld. 10 kr. Sreča cvete v vinogr 250.000 m. i znaša glavni dobitek od si. državne vlade j Ijeoega In garantiranega
  • n tirnega ŽB'etoiiiijife. i f g i t t dovo- 28-900 dobitkov se bo v malih mesecih gotovo niti j določilo, med t orni so glavni dobitki po 2S0.OO0, J \ IOOOOO, 50 000 40.000. aiuiou, 2."».oui>, j J 20.000, la.ooo. 12.000, lo.ooo, 8ooo. 600O, 21 krat I j 5000, 39krat 9000, 126k rat 2000, 206krat ionu, j) .. t. d. j Prihodnji dobitki so bođo u r a d a o poteg- (fj žo 20. aprila in velja 1 cela izvirna državna srečka le t\ 4 — 1 pol 2 — l četrt , „ „ f. 1 — i|i ako so mi pošilja denar v avstrijskih bankovib. ,4 Vsakdo dohode izvirne državne srečko sum j X v roke I roHkvn, I \'sa naročila bomo takoj naj vero pjiznostjo \}j m izvršili, prideli uradno črteže iu dajemo vsakojaka (K Bj izpovedanje brezplačno. Po doTršanem žrebr 2! se bode zanesljivo po W na lista in bo anu A tli vsem deležnikom urad- I, pa dobitki. $ Žrebanje teb veličastnih kapitnljskih srećk se $ v kratkem vršilo in ker bo bržkone mnogo de- m ležoikov, naj se izvoli brž ko brž neposredno na- m obrniti, kdor želi srečke pod geslom „Sreća j| mi cvete «. v » l-1.1: v vinogradu" iz moje kupčijo dobiti, I «1. W. 1 par s roj čnih gumb f. 2.50, 3.50, 4.50. J iglica za gospodo f. 1.80, 2.80, 8, 4; brilanten prstan zlul f, 1.20, 1.50, 2, križi in srčki za kolier f. 2, 8,4. ('riti kittč. najlepšo delan, jako trajljiv, steklen , jetost , lav trojljiv, steklen , jetost, InVavt, havolo« koščen. broš a kr., 20, 80, 50, 80, 1". I. pav uhanov kr. 25, 40, 50, 80, f. 1. b rasle t kr. 50, G0, 80 f. 1. vratni kolir kr. 50, 80, t". 1. kratka urina veriga kr. 25, 30, 00. dolga vratna veriga kr. 30, »a f. 1. 1 šm i zet na gumbića kr. 4. I par in a n št-t n i h gumb kr. 16, 20, 30, 40. 1 glavnik za laso kr. 20, 40, G0, hO. 3J^F"" Večno dišeč kinč. i/, naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro iliši, po najnovejši modi. Ta kinč jo v elegansi iioprekošen in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinča ■topi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. I broša kr. 80 do f. I, 1,20, 1.50 I par u h u no v kr. 80 do t 1, 1.20, 1.80. I braslet, kr. 50, 00, 80 tlo I. I, 1.60. I kolier kr. 80, 80 iv;i hv tako dobro blttgo c»«liiio ■■a Dunaj i pri (0) A. Frieiliiiaiiii-u, Pralerslrassc Nr. 26. Lastniki: Dr. Jnr.« Vošnjnk In dru^i. Tiskar Kriunrd Janiić. i r«l at olj in vrednik Anton TodimIč. BT