FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3, 31–37, LJUBLJANA 2012 KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA CRETACEOUS BRITTLE STAR (OPHIUROIDS) FROM THE SLOPE OF MT. NANOS, SLOVENIA Vasja MIKUŽ 1 in Jernej PAVŠIČ 2 IZVLEČEK UDK 563.94(497.47Nanos)“615.3” Kredni kačjerep (Ophiuroidea) s pobočja Nanosa V prispevku so obravnavani pomanjkljivo ohranjeni os- tanki kačjerepa v manjšem kosu zgornjekrednega apnenca, ki je najden na pobočju Nanosa blizu zaselka Razdrto, v za- hodnem delu Slovenije. Ustrezne taksonomske pripadnosti nismo uspeli ugotoviti, skeletni elementi pa najverjetneje pri- padajo kačjerepu iz reda Ophiurida. Ključne besede: kačjerep (Ophiuroidea), zgornja kreda, Nanos, Slovenija ABSTRACT UDC 563.94(497.47Nanos)“615.3” Cretaceous brittle star (Ophiuroids) from the slope of Mt. Nanos, Slovenia The subject of the article are incompletely preserved fos- sil remains of a brittle star in a smaller piece of Upper Creta- ceous limestone found in the slope of Mt. Nanos not far from Razdrto settlement in western Slovenia. An appropriate taxo- nomic attribution could not be established, most probably the skeletal elements belong to a brittle star of the order Ophiuri- da. Key words: brittle stars (Ophiuroids), Late Cretaceous, Nanos, Slovenia 1 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; vasja. mikuz@ntf.uni-lj.si 2 Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija; jernej. pavsic@ntf.uni-lj.si VASJA MIKUŽ IN JERNEJ PAVŠIČ: KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA 32 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 UVOD Na trasi nove hitre ceste Razdrto – Vipava na Rebernicah oziroma na pobočju pod Nanosom (slika 1) so arheologi v letih od 1999 do 2002 odkrivali novo najdišče brona- stodobnega naselja in zgodnjerimske postojanke na loka- ciji Šušec-Šušet pri Razdrtem (Svoljšak & Fabec 2006). Na obrobju arheološkega najdišča je bilo veliko manjših in večjih kosov krednega apnenca. Ko so jih odstranjeva- li, je arheolog Tomaž Fabec našel tudi kos s preseki rudi- stnih školjk in ostanki krednega kačjerepa. Ker se mu je zdel kos zanimiv, ga je izročil uslužbenkam Zavoda za naravno dediščino v Novi Gorici. Geologinja Mojca Zega je kos prinesla v določitev na Oddelek za geologijo. Kamnine Nanosa so ponekod polne najrazličnejših fosilnih ostankov. Najdeni so ostanki alg, luknjičark, koral, različnih školjk in polžev, ramenonožcev, mor- skih ježkov itd. Ostanki kačjerepov doslej na Nanosu niso bili najdeni. Nasploh je v Sloveniji registriranih raz- meroma malo dobro ohranjenih ostankov fosilnih mor- skih zvezd in kačjerepov. Razlog je hiter razpad telesa in skeleta po njihovem poginu na morskem dnu. Ti dve skupini iglokožcev imata skelet sestavljen iz zelo števil- nih različno oblikovanih in različno velikih kalcitnih segmentov oziroma skeletnih ploščic, ki so med seboj gibljivo povezane z vezivnim tkivom. Zaradi razkroja tega tkiva skelet morskih zvezd in kačjerepov razpade na izredno številne drobne sestavne dele, ki ostanejo v sedimentu na morskem dnu. Prepričani smo, da je teh zelo drobnih sestavnih delov morskih zvezd in kačjere- pov veliko in so ohranjeni v skoraj vseh morskih sedi- mentnih kamninah. Ker jih težko opazimo in razpozna- mo, je videti, da je njihovih ostankov malo. Mislimo, da fosilnih ostankov morskih zvezd in kačjerepov ni nič manj kot ostankov morskih ježkov, o čemer nas prepri- čujejo številni strokovni prispevki, ki obravnavajo skele- tne dele kačjerepov. V morjih so med vsemi iglokožci kačjerepi najbolj gibljivi in najhitrejši. Slika 1. Geografski položaj najdišča zgornjekrednega kačjerepa pod Nanosom Figure 1. Geographical position of the Late Cretaceous brittle star remains below Mt. Nanos DOSEDANJE RAZISKAVE MORSKIH ZVEZD IN KAČJEREPOV V SLOVENIJI Cimerman (1987: 89) opisuje prvo najdbo kačjerepa iz spodnjetriasnih plasti Polhograjskega hribovja, ki jo je našel knjigoveški mojster in velik ljubitelj narave Miro Dežman iz Ljubljane. K. Krivic (1988: 35) piše o najdbi miocenske morske zvezde iz najdišča Plač severno od Zgornje Kungote. Ramovš in Velikonja (1992: 148) po- ročata o novih najdbah spodnjetriasnih kačjerepov iz okolice Idrije. V eč kosov glinovca s številnimi majhnimi kačjerepi je našel Goran Velikonja. En kos glinovca z nekaj kačjerepi je podaril paleontološki zbirki Oddelka za geologijo (inv. št. 5560). Pavšič (1995: 112-113) prika- zuje in opisuje znova že omenjane ostanke iglokožcev, miocensko morsko zvezdo iz okolice Zgornje Kungote in spodnjetriasnega kačjerepa iz Polhograjskega hribovja. Pavšič (2005: 46) je že poročal o najdbi kačjerepa z naj- dišča pod Nanosom. Križnar, Žalohar in Hitij (20 08: 131) so prikazali najdbo zgornjekredne – cenomanijske morske zvezde iz apnencev v okolici Komna. Pavšič (2009: 372-373) piše, da so v Sloveniji našli morske zvez- de v miocenskih plasteh pri Zgornji Kungoti, kačjerepe pa v spodnjetriasnih skladih v okolici Idrije (Tab. I, sl. 14). Križnar in Hitij (2010: 91-94) pišeta o zanimivih najdbah srednjetriasnih kačjerepov iz rodu Aspiduriella, ki so najdeni v kamninah strelovške formacije v dolini Kamniške Bistrice. Kamnine strelovške formacije naj- verjetneje pripadajo srednjemu delu anizijske stopnje (Celarc & Žalohar 2010: 86). Križnar in Šauperl (2011: 185) opisujeta miocensko morsko zvezdo iz okoli- ce Počehove. Pripisala sta jo rodu Astropecten. Križnar (2011: 65) je posredoval lep pregled vseh najdb fosilnih VASJA MIKUŽ IN JERNEJ PAVŠIČ: KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA 33 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 morskih zvezd v Sloveniji. V njegovem prispevku izve- mo, da so našli še dva primerka, zgornjetriasno morsko zvezdo v Kozji dnini v Julijskih Alpah in ostanke skele- tnih ploščic spodnjemiocenske morske zvezde v Tunji- škem gričevju. Preisinger (2012: 20-21) znova poroča o majhnih kačjerepih, ki so bili najdeni v spodnjetriasnih skladih v okolici Ledin pod Trepalovo Sivko. Križnar in Grmšek (2012: 69-71) predstavljata ostanke miocen- ske morske zvezde iz družine Goniasteridae iz okolice Komende na južnem obrobju Tunjiškega gričevja. GEOLOGIJA OKOLICE NAJDIŠČA Pleničar in Jurkovšek (2000) opisujeta cenomanijske bioklastične apnence ali bioherme iz Hrušice in Nanosa, ki jih uvrščata k Hrušiškemu pokrovu oziroma k členu Hrušica. Pleničar (2005) opisuje in predstavlja rudistne školjke Slovenije. Iz njegovih podatkov izvemo, da so na Nanosu rudistne školjke iz obdobij od cenomanija do maastrichtija. Ker je kos s kačjerepi najden v pobočnem grušču, ne moremo zanesljivo vedeti iz katerega kredne- ga horizonta se je znašel na pobočju Nanosa oziroma v arheološkem najdišču Šušec-Šušet pri Razdrtem. Le po- samezni skromni preseki lupin rudistov v kosu s kačjere- pi nakazujejo zanesljivo zgornjekredno starost vzorca. PALEONTOLOŠKI DEL Sistematika po: Spencer & Wright 1966 Subphylum Asterozoa Zittel, 1895 Classis Stelleroidea Lamarck, 1816 Subclassis Ophiuroidea Gray, 1840 Ordo Ophiurida Müller & Troschel, 1840 Prvi predstavniki iz razreda Ophiuroidea so se po- javili že v ordoviciju, njihovi nasledniki živijo še danes (Spencer & Wright 1966: U78). Po podatkih istih av- torjev (1966: U92) so se prvi kačjerepi iz reda Ophiurida pojavili v silurju, predstavniki določenih rodov so se ob- držali vse do današnjih dni. Na medmrežju, kjer obrav- navajo iglokožce, izvemo, da danes živi okrog 1500 raz- ličnih vrst kačjerepov, večinoma na globinah od 16 do 35m, določeni tudi plitveje med 2 in 4m globoko, neka- tere oblike pa globlje od 500m. Ugotovili so jih celo na globinah večjih od 6000m. Večinoma so rastlinojedi in brskajo po morskem dnu ali se plazijo po drugih orga- nizmih ter se hranijo z organskim detritusom (http:// en.wikipedia.org/wiki/Ophiuroidea, 1. 2. 2012). Sistematika po: Thuy & Kroh 2011 Classis Ophiuroidea Gray, 1840 Ordo Ophiurida Müller & Trochel, 1840 Gen. et spec. indet. Tab. 1, sl. 1, 3-6 Najdišče in material: Kos apnenca z ostanki kačje- repov je našel arheolog Tomaž Fabec v pobočnem gru- šču blizu arheološkega najdišča lokacije Šušec-Šušet, EŠD: 15562, pri arheoloških izkopavanjih ZVKDS OE Nova Gorica pod strokovnim vodstvom arheologa Draga Svoljška leta 2002 (Svoljšak & Fabec 2006: 164). Opis najdbe: Ostanki kečjerepov so v kosu zgornje- krednega apnenca velikosti 113 x 93 mm (tab. 1, sl. 3) in sestoji iz drobirja rudistnih školjčnih lupin in skeletnih ostankov drugih organizmov. V kosu je ohranjen raz- meroma velik del kačjerepovega roglja velikosti 69 x 15 mm in še več manjših delov in presekov (tab. 1, sl. 4). Močno korodiran ostanek večjega roglja je v aboralni legi (tab. 1, sl. 1, 5-6). Skelet roglja sestoji v osrednjem delu iz niza ozkih in širokih ploščic, v najširšem delu so velike do 8 x 3,5 mm (tab. 1, sl. 5-6). Ploščice različnih velikosti so po funkciji podobne vretencem pri vreten- čarjih. Bile so gibljive, zato se te osrednje in osnovne plo- ščice strokovno imenujejo “vretenca”. Ob straneh teh vretenc potekajo vzdolž rogljev še štirje nizi manjših stranskih ali bočnih ter spodnjih in zgornjih ploščic ali ščitkov. Oba stranska ščitka sta podaljšana v trnasto za- vihan izrastek. Ti stranski ščiti merijo v dolžino okrog 3 mm (tab. 1, sl. 4-6). Primerjava: Koehler (1922) je predstavil veliko različnih recentnih kačjerepov z območja Filipinov. Na tablah 83 in 85-86 so predstavljeni primerki rodov Ste- gophiura in Ophiura katerih skeletni deli rogljev so strukturno podobni elementom krednega primerka z Nanosa. Spencer in Wright (1966: U6, Figs. 2a-2b) predstavljata oralno in aboralno stran kačjerepa rodu Ophiura. Členki dorzalnega ščita so precej podobni VASJA MIKUŽ IN JERNEJ PAVŠIČ: KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA 34 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 členkom našega primerka, le da so v celoti manjši. Hess (1970: 1072) predstavlja risbo aboralne strani z zelo po- večanimi členki ali vretenci rogljev hauterivijske vrste Ophiopeza bühleri iz Švice. Vretenca te vrste so deloma podobna vretencem našega primerka z Nanosa, le da so pri našem primerku vsi skeletni deli precej večji. Riedl ( 1983: 612-618) opisuje kačjerepe z območja Mediterana. V njegovem preglednem delu lahko razberemo, da živi v Sredozemskem morju veliko različnih kačjerepov. Re- centni primerki rodov Ophioderma in Ophiura imajo oblikovno zelo primerljive skeletne elemente rogljev s skeletnimi deli krednega kačjerepa z Nanosa. Primerki že omenjenih rodov kačjih repov, kakor jih imenuje Zei (1956: 211), živijo tudi v Jadranskem morju. Iz poveda- nega sledi, da primerek z Nanosa vsekakor pripada redu Ophiurida, ne vemo pa kateri družini pripada, ali k Ophiuridae Lyman 1865 ali Ophidermatidae Ljungman 1867, morda celo k neki tretji neimenovani družini. ZAKLJUČKI Prvikrat so predstavljeni ostanki kačjerepov v kosu zgornjekrednega apnenca, ki je bil najden blizu arheolo- škega najdišča zgodnje antike Šušec-Šušet na pobočju Nanosa pri Razdrtem (slika 1 ). Presenečeni smo, da so se tako občutljivi skeletni deli kačjerepov lahko ohranili in niso povsem razpadli v takratnem zanje neprimernem sedimentacijskem okolju. Zaradi preskromne ohranje- nosti rogljevih fragmentov (tab. 1, sl. 1, 3-6) in manjka- joče za kačjerepe zelo značilne osrednje plošče, ni mogo- če ugotoviti njihove ustrezne taksonomske pripadnosti. Ugotavljamo, da so kalcitni skeletni elementi rogljev razmeroma veliki in da so oblikovno podobni skeletnim delom različnih rodov: Stegophiura, Ophiopeza, Ophio- derma in Ophiura. Predvsem po osrednjih in stranskih skeletnih elementih rogljev sklepamo, da gre najverje- tneje za ostanke zgornjekrednega kačjerepa iz reda Ophiurida. Po dosedaj zbranih podatkih ugotavljamo, da so za- enkrat ostanki kačjerepov v Sloveniji najdeni v spodnje- triasnih, srednjetriasnih in zgornjekrednih skladih, niso pa registrirani v paleozojskih in kenozojskih ka- mninah. CONCLUSIONS Cretaceous brittle star (Ophiuroids) from the slope of Mt. Nanos, Slovenia For the first time are presented remains of a brittle stars found in a piece of Upper Cretaceous limestone near the Šušec-Šušet early antique archeologic locality in the Mt. Nanos slope near Razdrto (Fig. 1). Surprisingly the very fragile skeletal parts of brittle stars could survive with- out completely disintegrating in the original sedimenta- tion environment that was compltely unfavorable for their preservation. Owing to the very bad preservation state of fragments of f lexible arms (Pl. 1, Figs. 1, 3-6) and missing central disc, so characteristic for the brittle stars, the appropriate taxonomic attribution could not be made. It can be stated that the calcitic skeletal parts of f lexible arms are relatively large, and their shape similar to skeletal parts of distinct genera: Stegophiura, Ophi- opeza, Ophioderma and Ophiura. Especially the central and lateral skeletal parts of arms allow their most prob- able attribution to the Upper Cretaceous brittle stars of the order Ophiurida. According to hitherto collected data the brittle stars remains in Slovenia were established only in Lower and Middle Triassic and Upper Cretaceous beds, but not re- corded in Paleozoic and Cenozoic rocks. ZAHV ALE Zahvaljujemo se najditelju arheologu Tomažu Fabcu, ki je zanimivo najdbo opazil in jo posredoval na ustrezno mesto, prav tako tudi vsem uslužbencem in posredoval- cem najdbe iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Nova Gorica, predvsem geologinji Mojci Zega. Za prevode v angleščino se zahvaljujemo zaslužnemu prof. dr. Simonu Pircu, za fotografsko in računalniško pod- poro pa sodelavcu Marijanu Grmu. VASJA MIKUŽ IN JERNEJ PAVŠIČ: KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA 35 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 LITERATURA – REFERENCES Celarc, B. & J. Žalohar, 2010: Stratigafske značilnosti Strelovške formacije. Scopolia (Ljubljana) Suppl. 5: 86-90. Cimerman, F., 1987: Okamneli kačjerep prvič najden pri nas. Proteus 1987-1988 (Ljubljana) 50 (3): 89-90. Hess, H., 1970: Schlagensterne und Seesterne aus dem oberen Hauterivien »Pierre jaune« von St-Blaise bei Neuchâtel. Eclogae geol. Helv. (Basel) 63 (3): 1069-1091 + (Taf. 1-4). Koehler, R., 1922: Ophiurans of the Philippine Seas and Adjacent Waters. In: Contributions to the Biology of the Philippine Archipelago and Adjacent Regions. Smiths. Inst. Unit. Stat. Nation. Mus., Bulletin (Washington) 100 (5): I-X, 1-486 + Pl. 1-103. Krivic, K., 1988: Tudi fosilna morska zvezda najdena pri nas. Proteus 1988-1989 (Ljubljana) 51 (1): 35. Križnar, M ., 2011: Fosilne morske zvezde (Echinodermata, Asteroidea) v Sloveniji. 20. posvet. slov. geologov. Geolo- ški zbornik (Ljubljana) 21: 65-68. Križnar, M. & E. Grmšek , 2012: Morska zvezda iz miocenskih plasti pri Komendi. Kamniški zbornik (Kamnik) 21: 69-71. Križnar, M. & T. Hitij, 2010: Nevretenčarji (Invertebrates) Strelovške formacije. Scopolia (Ljubljana) Suppl. 5: 91-107 . Križnar, M. & D. Šauperl , 2011: Nova miocenska morska zvezda iz okolice Maribora. Proteus (Ljubljana)74 (4): 185- 187. Križnar, M., Žalohar, J. & T. Hitij , 2008: Kredna morska zvezda iz okolice Komna na Krasu. Proteus (Ljubljana) 71 (4): 131. Pavšič, J., 1995: Fosili. Zanimive okamnine iz Slovenije. Tehniška založba Slovenije (Ljubljana): 1-139. Pavšič, J., 2005: Redek fosilni ostanek kačjerepa. Gea (Ljubljana) 15 (10): 46. Pavšič, J., 2009: Paleontologija. Paleobotanika in nevretenčarji. 2. dopolnjena in popravljena izdaja. Univerza v Lju- bljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo (Ljubljana): 1-460 + (Tab. A-K). Pleničar, M., 2005: Upper Cretaceous Rudists in Slovenia. (Zgornjekredni rudisti v Sloveniji). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 4. razred (Ljubljana), Dela-Opera 39: 1-255. Pleničar, M. & B. Jurkovšek , 2000: Rudisti iz cenomanijskih bioherm Hrušice in Nanosa. (Rudists from the Ceno- manian biohermes of Hrušica and Nanos, Slovenia). Geologija 1999 (Ljubljana) 42: 69-116 + (Tab. 1-16). Preisinger, D., 2012: Fosilni kačjerepi iz okolice Ledin pod Trepalovo Sivko. Konkrecija (Tržič) 1: 20-21. Ramovš, A. & G. Velikonja , 1992: Nova najdba fosilnih kačjerepov v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 55 (4): 148-150. Riedl, R., 1983: Fauna und Flora des Mittelmeeres. Ein systematischer Meeresführer für Biologen und Naturfreunde. Verlag Paul Parey (Hamburg und Berlin): 1-836. Spencer, W. K. & C. W. Wright , 1966: Asterozoans: In: R. C. Moore (Editor), Treatise on Invertebrate Paleontology, Part U, Echinodermata 3 (1). The Geological Society of America, Inc. and The University of Kansas Press (Lawrence): U4-U107. Svoljšak, D. & T. Fabec , 2006: Zavarovalna arheološka raziskava na trasi HC Razdrto – Vipava, Lokacija Šušec – Šušet. Varstvo spomenikov (Ljubljana) 39/41: 164-167. Thuy, B. & A. Kroh , 2011: Barremian ophiuroids from the Serre de Bleyton (Drôme, SE France). Ann. Naturhist. Mus. Wien, Serie A (Wien) 113: 777-807 + (Pl. 1-4). Zei, M., 1956: Morski svet. Mladinska knjiga (Ljubljana): 1-245. (Knjižica priroda in ljudje) http://en.wikipedia.org/wiki/Ophiuroidea, 1. 2. 2012. VASJA MIKUŽ IN JERNEJ PAVŠIČ: KREDNI KAČJEREP (OPHIUROIDEA) S POBOČJA NANOSA 36 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 1 – PLATE 1 Sl. 1 Večji del kačjerepovega roglja v kosu zgornjekrednega apnenca, pobočje Nanosa pri Razdrtem, x 1 Fig. 1 The bigger part of brittle star arm in the piece of Late Cretaceous limestone, a slope of Mt. Nanos near Razdrto, x 1 Sl. 2 Vzdolžni presek rudista v istem kosu apnenca s kačjerepi, x 1 Fig. 2 Longitudinal cross sesction of rudist shell in the same piece of limestone with brittle stars, x 1 Sl. 3 Prečni preseki rudistov in drugih različnih organizmov v istem kosu zgornjekrednega apnenca, x 0,7 Fig. 3 Transverse cross sections of different organisms in the same piece of Late Cretaceous limestone, x 0,7 Sl. 4 Stranski skeletni elementi na kačjerepovem roglju, pobočje Nanosa pri Razdrtem, x 2,5 Fig. 4 Lateral skeletal elements on the brittle star arm, a slope of Mt. Nanos near Razdrto, x 2,5 Sl. 5 Detajl dorzalnih in stranskih skeletnih elementov ali ploščic kačjerepovega roglja, pobočje Nanosa pri Razdrtem, x 1,8 Fig. 5 Detail of dorsal and lateral skeletal elements of brittle star arm, a slope of Mt. Nanos near Razdrto, x 1,8 Sl. 6 Povečava istega fragmenta kačjerepovega roglja, x 3 Fig. 6 The enlargement of the same fragment of brittle star arm, x 3 Fotografije (Photos): Marijan Grm 37 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 53/3 – 2012 TABLA 1 – PLATE 1