Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju Primož PAVLIN in Janez DULAR Izvleček Abstract V članku so zajeti rezultati sondiranj na petih višinskih naseljih v gričevju, ki se vleče vzdolž Save vzhodno od Ljubljane. Predstavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu je bila občasno poseljena v pozni bronasti in starejši ter mlajši železni dobi. Fibuli in rimski novci dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Gradišče nad Dešnom je bilo prvič poseljeno v bakreni dobi. V starejši železni je bilo zgrajeno obzidje, ki je nudilo zatočišče tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Poselitev Sitarjevca nad Litijo in Pančičevega vrha pod Javorjem v starejši železni dobi je zgolj verjetna, značilne keramične najdbe pa govore o obljudenosti obeh naselij v poznem latenskem obdobju, ko je bila poseljena tudi Gradišca pri Jelšah. Ključne besede: Posavsko hribovje, bakrena doba, bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba, pozna antika, zgodnji srednji vek, višinska naselja, obzidja, lon-čenina, bronaste najdbe, železne najdbe, fibule, sekire, gumbi, novci, noži, okovi nožnic The article presents the results from trial trenching carried out at five hilltop settlements in the hills that stretch along the Sava river eastwards of Ljubljana. Findings from the field, material artifacts and chronological classifications of the settlements are put forth. Ajdovščina above Zaboršt pri Dolu was temporarily settled during the Late Bronze and Early and Late Iron Ages. Fibulae and Roman coins attest that Ajdovščina was also visited during Roman times. Gradišče above Dešen was first settled during the Copper Age. The Iron Age brought about the erection of a defence wall that provided shelter later during the Late Antiquity and Early Middle Ages as well. Settlement at Sitarjevec above Litija and Pančičev vrh below Javor during the Early Iron Age is probable; characteristic pottery finds bespeak the presence of populations at both settlements during the Late La Tene, which is also when the settlement at Gradišca near Jelše was settled. Keywords: Posavje hills, Copper Age, Bronze Age, Early Iron Age, Late Iron Age, Roman period, Late Antiquity, Early Middle Ages, hilltop settlements, defence walls, pottery, bronze finds, iron finds, fibulae, axes, buttons, coins, knives, sheath plates UVOD S člankom o prazgodovinskih višinskih naseljih v Posavskem hribovju nadaljujemo objavljanje rezultatov sondiranj, ki smo jih opravili v okviru raziskovalnega projekta Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem. Leta 1997 smo v gričevju, ki se vleče vzdolž Save, sondirali štiri naselja, in sicer Gradišče nad Dešnom, Sitarjevec nad Litijo, Gradišco pri Jelšah in Pančičev vrh pod Javorjem. Tem štirim naseljem smo v članku pri- ključili še nekoliko zahodneje ležečo Ajdovščino nad Zaborštom pri Dolu, ki smo jo sondirali leta 2000 (sl. 1). Pri terenskih raziskavah sta nama pomagali Lucija Lavrenčič in Sneža Tecco Hvala, medtem ko je izkopano gradivo v Narodnem muzeju Slovenije inventarizirala Barbara Jerin. Risbe gradiva so delo Tamare Korošec in Dragice Knific Lunder, risbe profilov pa je po predlogah naredil Drago Valoh. Vsem sodelavcem se za pomoč najlepše zahvaljujeva. Sl. 1: Prazgodovinska višinska naselja v Posavskem hribovju. Fig. 1: Prehistoric hilltop settlements in the Posavje hills. AJDOVŠČINA NAD ZABORŠTOM PRI DOLU Lega: Ajdovščina je vzpetina, ki se dviga severno od Dola pri Ljubljani (sl. 1). Leži na levem bregu Save, na strateškem mestu, kjer Kamniškobistriška ravan na jugovzhodu preide v dolino ob Savi. Ima dva vrhova, ki sta povezana z ozkim sedlom (sl. 2). Sestava tal: Skrilavi glinovec. Vegetacija: Mešani gozd. Komunikacije: Z naselja je dober razgled proti zahodu, severozahodu in jugu, ki je omogočal nadzor nad komunikacijami ob Savi in Kamniški Bistrici. Opis: Ostanki naselja so najbolje ohranjeni na severnem vrhu (kota 495 m) (sl. 2). Tam je teren skoraj raven. Od obzidja je ohranjen le še polkrožen nasip, ki je najbolj izrazit na severni strani, na vzhodni in zahodni pa se izteče v strmih pobočjih. Proti jugu, kjer pobočje preide v sedlo, je več manjših teras. Južni vrh je bolj razgiban. Ostanke obzidja je moči slutiti le mestoma kot rob, ki se prevesi v pobočje. Dosedanja raziskovanja: Naselje je v literaturi večkrat omenjano.1 27. in 28. oktobra 1981 je na platoju na severnem vrhu sondiral D. Vuga. Sondo je zakoličil približno na polovici razdalje med kamnom, ki označuje koto 495 m, in severnim robom naselja. Pod humusom je v plasti rume-norjave ilovnate zemlje našel odlomke lončenine. Na Ajdovščini delujejo tudi divji kopači in iskalci z detektorjem kovin. Sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU smo na Ajdovščini raziskovali med 16. 8. in 6. 9. 2000. Sonda 1 Sondo velikosti 4 m x 6 m smo zakoličili na severnem robu naselja. Dejansko smo kopali 3 m x 5,4 m, od x = 0 m do x = 5,4 m in od y = 0,5 m do y =3,5 m. Prvih pet poglobitev smo kopali po približno 15 cm debelih režnjih in kvadratih velikih 1 m x 1 m, s šesto poglobitvijo pa smo v severnem delu sonde začeli slediti poteku plasti. Točka x = 0 m, y = 0 m je bila v notranjosti naselja, od kote 495 m oddaljena 21,35 m (sl. 2). Vrednosti x so naraščale proti severu, vrednosti y proti zahodu. Terenski izvid: Stratigrafija najdišča je prikazana na risbah zahodnega in severnega profila in tlorisu površin plasti 6 in 6a (sl. 3: A-C). 473 sonda 2 / trench 2 --—^ \ \ (D 50 m B x = o m y = 3,5 m z = -2 m z = -3 m X = 5,4 m y = 4m ^ ^ keramika / pottery zagozda / wedge zid 2 / waii 2 [gg peščenjak / sandstone zid 1 / waii 1 [V jama za koi / posthoie x = 6m y = 3,5 m z = -1 m X = 5,4 m y = Om ss^- z = -2 m z = -3 m x = Om y = 4m -1.26 (4) 3 c^/iiT P\-i.2» 6 ra hiša 1 / house 1 \ ^^ o p • O P / 0„ o A x = Om y = Om z = -2 m z = -3 m x = 6 m y = 4m S x = 6 m y = O m Sl. 3: Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu. Sonda 1. A zahodni profil; B severni profil; C tloris plasti 6 in 6a. M. = 1:50. Fig. 3: Ajdovščina above Zaboršt pri Dolu. Trench 1. A western cross section; B northern cross section; C plan of layers 6 and 6a. Scale = 1:50. Opis zahodnega profila med x = 0 m in x = 5,4 m na y = 3,5 m (sl. 3: A). Med x = 4 m in x = 5,4 m leži na rumenorjavi ilovnati zemlji, ki ji je primešan skrilavi glinovec (plast 1), plast temnorjave ilovnate zemlje z veliko žganine (plast 2). Ta plast se potegne do x = 3,7 m. Nad plastjo 2 je rdeča ilovnata zemlja (plast 3). Od x = 0 m do x = 3,7 m je na dnu profila rjava ilovnata zemlja, ki ji je primešan skrilavi glinovec (plast 4). Deloma na plasti 4 deloma na plasti 3 leži od x = 2,7 m do x = 5 m plast temnorjave ilovnate zemlje, ki je zgoraj temnejša in bolj bogata z najdbami (plast 5). Na plasti 5 leži rjava ilovnata zemlja (plast 6), na kateri med x = 3,8 m in x = 4,7 m ležijo kamni zidu 2 - poševno šrafirani. Navpično šrafirani kamni od x = 4,9 m do x = 5,4 m so elementi zidu 1. Pozornost vzbuja visok navpični kamen, ki je zagozden v trdo, zbito rumeno ilovnato zemljo (plast 8). Ta kamen je zanesljivo temeljni. Ruševino zidu 1 smo označili kot plast 7. Na plasteh 4, 6 in 7 leži svetlorjava zemlja (plast 9), na njej pa tanka plast humusa (plast 10). Opis severnega profila med y = 3,5 m in y = 0,5 m (sl. 3: B). Na dnu je rumenorjava ilovnata zemlja, ki ji je primešan skrilavi glinovec (plast 1). Sledi plast temnorjave ilovnate zemlje z veliko žganine (plast 2). Na njej leži rdeča ilovnata zemlja (plast 3). Nad njo je trda, zbita rumena ilovnata zemlja (plast 8). Na in v njej so kamni zidu 1 (navpično šrafirani), ki so bili prineseni od drugod. Zid je mestoma ohranjen v treh do petih legah. Ostanke zidu 1 prekrivata ruševina zidu 2 in plast 9, njo pa humus (plast 10). Opis tlorisa plasti 6 in 6a (sl. 3: C). Ob vzhodnem profilu je zaplata temnejše rjave ilovnate zemlje (plast 6a), na kateri je množica ploščatih kamnov. V plast 6a je bila vkopana jama za kol s sredinsko točko na x = 1,50 m, y = 2 m. Jama je imela premer 38 cm, njeno dno pa je bilo po izpraznitvi na z = -1,48 m. Kol je bil obdan z zagozdami - vodoravno šrafirani kamni na risbi. Strukturo smo na podlagi najdb (odlomek žrmelj, ročaji pekev) poimenovali hiša 1. Kamni, verjetno ostanek hišnega tlaka, so bili apnenčasti, tisti, ki so označeni s črko P, pa so bili iz peščenjaka. Ob severnem profilu so kamni zidu 2 (sl. 4). Kamni, ki so bili prineseni od drugod, so zelo veliki (do 80 cm x 50 cm). Delno so to klesani bloki, delno naravno oblikovani. Kamni ležijo še v prvotni legi oz. so zaradi nagiba zidu nekoliko premaknjeni. Vsi podolgovati kamni so ležali pra- Sl. 4: Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu. Sonda 1. Pogled na ruševine zidu 2 z zahoda. Fig. 4: Ajdovščina above Zaboršt pri Dolu. Trench 1. View of the ruins of wall 2 from the west. vokotno na linijo poteka obzidja (sl. 2: C; 4; 5). Zid je bil širok 90-100 cm. V sredini zidu na x = 4,5 m, y = 2,1 m smo naleteli na sled kola premera 25 cm, ki je bil zagozden z dvema pokončnima velikima kamnoma (na risbi sta vodoravno šrafirana) (sl. 5). Jama za kol je bila vkopana v plast 6, njeno dno je bilo na z = -1,98 m - globoka je bila 32 cm. Temeljni kamni zidu 2 so ležali na plasti 6. V višino je bilo ohranjenih do 5 vrst kamnov. Sonda 2 Na robu pod južnim vrhom Ajdovščine (sl. 2) smo medtem, ko je v sondi 1 potekalo dokumentiranje, izkopali še eno sondo. Njen namen je bil ugotoviti, če se je naselje razprostiralo tudi tukaj. Velikost sonde je bila 4 m x 1 m, postavljena je bila pravokotno na potek roba. Takoj pod površino so se pojavile prve najdbe in tudi apnenčasti kamni. Izkopali smo štiri režnje. Pas kamnov je bil širok slab meter. Po širini in globini je pas kamnov moči povezati z zidom 2 v sondi 1. Sl. 5: Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu. Sonda 1. Jama za kol z zagozdami v zidu 2. Pogled z juga. Fig. 5: Ajdovščina above Zaboršt pri Dolu. Trench 1. Posthole with wedges in wall 2. View from the south. Časovna opredelitev: Izkopavanje sonde 1 je dalo razmeroma veliko najdb. Če odmislimo odlomke žrmelj, so to izključno odlomki oksidacijsko in redukcijsko žgane keramike. Keramika iz plasti 1, 2, 3, 5 in 6 (t. 1; 2; 3: 1-4) je dokaj uniformna in kronološko neobčutljiva. Oblikovni repertoar sestavljajo latvice, sklede, lonci in pekve. Okras predstavljajo gladka in razčlenjena plastična rebra. Podobno gradivo je bilo odkrito v poznobrona-stodobnih plasteh številnih dolenjskih višinskih naselij.2 Enako velja tudi za najdbe iz plasti 9 (t. 3: 5-11), poleg katerih pa smo našli tudi dva odlomka lon-čenine, izdelane na hitro se vrtečem lončarskem kolesu (t. 3: 5,6) in odlomek, okrašen z glavničenjem (t. 3: 7), ki sodijo v mlajšo železno dobo. Na risbi zahodnega profila (sl. 3: A) se vidi, da je plast 8, v kateri oz. na kateri so kamni zidu 1, presekala plasti 3 in 5, in je torej mlajša od njiju. Plast 6, ki se je nabrala za zidom, je z njim sočasna. Ker na Dolenjskem še na nobenem poznobronastodobnem naselju ni bilo odkrito kamnito obzidje, bi lahko zid 1 in plast 6 pripisali starejši železni dobi. 2 Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem, Žempoh nad Ostrožnikom: J. Dular, B. Križ, D. Svoljšak, S. Tecco Hvala, Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, 1991, 81 ss, t. 11-21; 96 ss, t. 42-44; Mako-vec nad Zagorico: J. Dular, B. Križ, D. Svoljšak, S. Tecco Hvala, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi krajini, Arheološki vestnik 46, 1995, 99 ss, t. 5-8; Vihra nad Drago, Kočnik nad Segonjami, Mastni hrib pri Škocjanu: J. Dular, B. Križ, P. Pavlin, S. Tecco Hvala, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke, Arheološki vestnik 51, 2000, 122 ss, t. 3; 124 ss, t. 4; 5; 129 ss, t. 8-11. Podoben gradbeni element, kot smo ga odkrili v zidu 2 (stojka), ima tudi latenski zid na Kostjavcu pri Tihaboju.3 Glede na to, da je jama za kol za hišo 1 vkopana v plast 6a in da smo v plasti 9 nad kamni hiše našli dva odlomka mlajšeželeznodobne keramike (t. 3: 5,6), je verjetno, da sodita tudi plast 9 in hiša 1 v ta čas. Med najdbami iz sonde 2 (t. 4; 5) sta dve, ki potrjujeta poseljenost Ajdovščine v pozni bronasti dobi. To sta odlomek latvice s poševno žlebljenim ustjem (t. 4: 9)4 in odlomek večje bikonične posode, ki je nad največjim obodom okrašena s tremi vodoravnimi vzporednimi kanelurami, s katerih visijo kratki snopi navpičnih kanelur. V kanelurah so sledovi bele inkrustacije (t. 4: 7,8). Enak okras je na žari iz uničenega groba s starejšega dela žarno-grobiščne nekropole na dvorišču SAZU.5 Podoben okras, z dvema horizontalnima kanelurama, je na posodi iz groba 323 z istega grobišča, v katerem sta poleg lončenine tudi fragmentirani fibula očalarka in dvojnokrižna pasna spona, ki omogoča datacijo groba v stopnjo Ljubljana I oz. IIa.6 3 J. Dular, P. Pavlin, S. Tecco Hvala, Prazgodovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji, Arheološki vestnik 54, 2003, 185, sl. 35. 4 J. Dular, Začetki železnodobne poselitve v osrednji Sloveniji, Arheološki vestnik 44, 1993, 105. 5 F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Dela 1. razreda SAZU 9 (1954) 14, t. 3: 1. 6 I. Puš, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani, Razpra- ve 1. razreda SAZU 13/2 (1982) 139 s, t. 29: 10; 30: 1-7; S. Gabrovec, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji, Arheološki vestnik 24, 1975, 342, razpredelnica 1. Z Ajdovščine je v Narodni muzej Slovenije prišlo tudi nekaj najdb, odkritih z detektorjem kovin (t. 6: 1-18). Poleg njih velja omeniti še rimske novce (1.-4. st.)7 in štiri, leta 1990 najdene, velike no-riške srebrnike, ki so po besedah najditelja ležali na površini pol kvadratnega metra.8 Odlomki bronastih sekir (t. 6: 1-4) imajo zaobljene robove, kar govori v prid dejstvu, da so bili v obtoku daljše časovno obdobje. Najbližje primerjave zanje najdemo v drugem depoju iz bližnjega Dragomlja in v depojih z Gobavice pri Mengšu ter z Jelenovega klanca v Kranju.9 Zakop drugega depoja z Gobavice v horizontu Podzemelj nakazuje fragment vaške vozlaste fibule,10 nogi dveh fibul iz prvega depoja z Gobavice (lahko ju pripišemo čolničastim, trakastim ali kačastim fibulam) pa kažeta, da je bil slednji zakopan še kasneje. Podobno sestavo ima tudi depo iz Šempetra pri Novi Gorici, ki je nastajal daljše časovno obdobje (13./12.-6. st. pr. n. št).11 Tudi v njem prevladujejo pretežno fragmentirane sekire, ob katerih je poleg ostalih predmetov še niz fibul. Med fibulami bi izpostavil vozlasto in kačasto, torej fibuli, ki sta zastopani tudi v depojih z Gobavice. Železne sekire z enostranskimi ovalnimi plavutmi začnejo na Dolenjskem v času mlajšega horizonta negovskih čelad izpodrivati tulaste sekire.12 Gre za vitke, ob straneh usločene sekire, pri katerih je razmerje med dolžino sekire in širino trapezasto razširjenega rezila med 1:2,5 in 1:3, razmerje med dolžino nasadišča in dolžino rezila pa je okoli 7 P. Kos, A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien 3 (1995) 133: 76; A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien 4 (1998) 155: 77; A. Šemrov, Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien 5 (2004) 119: 54. 8 Za informacijo se zahvaljujem Andreju Šemrovu, Narodni muzej Slovenije. 9 G. Štibernik et al., Depoja z gradišča Gobavica nad Mengšem in drugi depoji starejše železne dobe (Mengeš 2003) sl. 14; 18; 23; 24. 10 S. Gabrovec, Dvozankaste ločne fibule, Godišnjak. Akademija nauka Bosne i Hercegovine 8. Centar za balkanološka ispitivanja 6, 1970, 32 ss. 11 U. Furlani, Depojska najdba iz Šempetra pri Novi Gorici, v: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2, Katalogi in monografije 30 (1996) 73 ss. Table so objavljene v: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Katalogi in monografije 29 (1995) t. 130-135. 12 Npr. Dolenjske Toplice: B. Teržan, Certoška fibula, Arheološki vestnik 27, 1976, 387; Magdalenska gora: H. Hencken, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia. Mecklenburg Collection 2, Bulletin. American School of Prehistoric Research 32 (1978) sl. 125: g; 203: a; 213: h; 230: b; 241: c; 350: d; S. Tecco Hvala, J. Dular, E. Kocuvan, Železnodobne gomile na Magdalenski gori, Katalogi in monografije 36 (2004) t. 38A: 3; 58B: 4; 126: 26. 1:1. Na Magdalenski gori13 in na Strmcu nad Belo Cerkvijo14 sta bili najdeni podobni sekiri, vendar imata bistveno širše trapezasto rezilo. Prva je sporadična najdba z nekropole, druga je iz groba 1 z grobišča Červan A.15 Grob je poleg sekire vseboval še fibulo16 in dve glinasti posodi, ki nista ohranjeni oz. nista določljivi. Fibula, dokaj samosvoje oblike, ima spodvito peresovino s štirimi navoji, lok pravokotnega preseka in dvignjeno, nazaj zavito nogo. Primerljiva je s fibulami tipa Gorica, ki je datiran v drugo polovico 1. st. pr. n. št.17 Naša sekira z enostranskimi plavutmi (t. 6: 9) ima še širše trapezasto oblikovano rezilo - z dolžino sekire je skoraj v razmerju 1:1. Odlična primerjava je sekira iz Ljubljanice.18 Dvodelna noriško-panonska fibula Almgren 236 z dvema razčlenjenima gumboma na loku in s polno nogo (t. 6: 12) sodi po J. Garbschu v različico A 236 n. Maloštevilna skupina fibul te različice je datirana v iztekajoče 1. in v prvo polovico 2. st.19 Enodelna fibula (t. 6: 13) pripada skupini fibul z grizočo živalsko glavico na loku (Fibeln mit beißendem Tierkopf). Na loku ima stilizirano živalsko glavico in trojno razčlenjen gumb. Nad sredino trapezoidne noge je plastična stilizirana ptica (račka?), nogo zaključuje antropomorfna maska. Igla s peresovino je odlomljena. 13 S. Gabrovec, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji, Arheološki vestnik 17, 1966, t. 24: 7; Tecco Hvala, Dular, Kocuvan (op. 12) 94, pl. 165: 2. 14 A. Dular, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo. Šmarjeta 2, Katalogi in monografije 26 (1991) 91, t. 56: 1. 15 Grob je na podlagi virov rekonstruiral D. Božič: Mo-kronoška skupina latenske kulture v poznolatenskem obdobju. Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Ljubljana 1992) 119 ss, 136, t. 27: 1,2. 16 Dular (op. 14) 96, t. 61: 3. 17 S. Demetz, Fibeln der Spätlatene- und frühen römischen Kaiserzeit in den Alpenländern, Frühgeschichtliche und Provin-zialrömische Archäologie 4 (1999) 106 ss. 18 A. Gaspari, Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Ljubljanice. Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2002) 297, t. 23: 13. 19 J. Garbsch, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. und 2. Jahrhundert, Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 11 (1965) 42 s. Garbschev seznam noriško-panonskih fibul različice A 236 n dopolnjujem s tremi fibulami iz Slovenije. Prva je iz žganega groba 411 iz Rabeljčje vasi, v katerem je tudi novec, domnevno Faustine I. - Z. Kujundžic, Poetovijske nekropole, Katalogi in monografije 20 (1982) t. 30: 31. Druga je detektorska najdba s Šumenja pri Podturnu - D. Breščak, J. Dular, Prazgodovinsko in poznoantično naselje Šumenje pri Podturnu, Arheološki vestnik 53, 2002, 111, sl. 19: 2. Tretja je bila najdena v stavbi I v Zagorici pri Velikem Gabru - B. Vičič, Rimskodobna naselbina z grobiščem, v: Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih (Ljubljana 2003) sl. na str. 74. Sl. 6: Karta razprostranjenosti fibul emonskega tipa.* Fig. 6: Distribution map of the Emona type fibulae. Seznam 1 / List 1 Fibule z razčlenjenim gumbom, stilizirano račko, antropomorfno masko in polno nogo / fibulae with a segmented knob, a duck applique, an anthropomorphic mask and the full catch-plate: 1. Selce pri Tolminu. - Mlinar, Knavs (op. 25); 2. Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu. - t. 6: 13; 3. Čužnja vas pri Mokronogu. - Šribar (op. 20). Fibule z razčlenjenim gumbom, stilizirano račko, antropomorfno masko in predrto nogo / fibulae with a segmented knob, a duck applique, an anthropomorphic mask and the perforated catch-plate: 4. Ljubljana-Gradišče. - Šribar (op. 21); 5. Ljubljanica pri Lipah. - Gaspari (op. 22); 6. 7. Veliki Ločnik pri Turjaku. - Gorjup (op. 23). Fibule s stilizirano račko, antropomorfno masko in polno nogo / fibulae with a duck applique, an anthropomorphic mask and the full catch-plate: 8. Planina Klek na Pokljuki. - Objavo pripravlja Marija Ogrin, Gorenjski Muzej Kranj; 9. Most na Soči, keltsko-rimsko grobišče II, grob 74. - Mlinar, Knavs (op. 25, 75); 10. Ljubljana-Križišče Trdinove ulice in Slovenske ceste, grob 149. - Šribar (op. 20, t. 1: 9); S. Petru, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635-1960), Katalogi in monografije 7 (1972) 18, 34, t. 20: 2. 11. Ljubljana-Trdinova ulica, grob 214. - Šribar (op. 24); S. Petru, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635-1960), Katalogi in monografije 7 (1972) 18, 37, t. 22: 17. 12. Ljubljana-Ajdovščina (Ploščad Borisa Kraigherja). - Neobjavljeno, Mestni muzej Ljubljana, inv. št. 510: LJU; 866: A. 13. Drnovo pri Krškem. - S. Petru, P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Katalogi in monografije 15 (1978) 59, t. 9: 10. Fibula s stilizirano račko, antropomorfno masko in predrto nogo / fibula with a duck applique, an anthropomorphic mask and the perforated catch-plate: 14. Ljubljana-Cigaletova ulica, grob 551. - Šribar (op. 24); S. Petru, Emonske nekropole (odkrite med leti 1635-1960), Katalogi in monografije 7 (1972) 18, 56, t. 37: 2. Za sodelovanje se zahvaliuiem Draganu Božiču, Jani Horvat, Janki Istenič, Ireni Sivec, Mariii Oarin in Mihi Mlinarju. Fibule z grizočo živalsko glavico, ki imajo na vrhu noge plastično račko, na koncu noge pa antropomorfno masko, je V. Šribar opredelil kot lokalno posebnost in jih po primerkih, ki so bili najdeni v Emoni, poimenoval fibule emonskega tipa (sl. 6). Njihov razvoj je postavil v čas med zgodnjimi štiridesetimi in koncem prvega stoletja.20 Po trojno razčlenjenem gumbu in stilizirani rački na loku ter antropomorfni maski na koncu noge ima fibula z Ajdovščine najboljše primerjave v enodelni fibuli z Gradišča v Ljubljani,21 v fibuli iz Ljubljanice pri Lipah,22 in v dvodelni fibuli z grobišča v Velikem Ločniku,23 ki pa imajo nogo trikrat preluknjano. Trojno razčlenjen gumb na loku je tudi na fibuli iz Čužnje vasi pri Mokronogu, ki ima nogo sicer polno, sta pa grizoča glavica in račka tako stilizirani, da ju je mogoče le slutiti. Pomembna razlika je tudi v tem, da je ta fibula dvodelna.24 Fibuli iz Čužnje vasi je podobna fibula s Selc pri Tolminu,25 pri kateri je grizoča glavica izražena le še kot odebelitev loka. S. Demetz je uvrstil fibule emonskega tipa s predrto nogo med oblike TKF (Tierkopffibeln) I, in sicer v različici TKF Ic2 in Ic3. Na podlagi oblikovnih podobnosti s fibulami Almgren 68/69 postavlja začetek njihove izdelave v klavdijski čas.26 Bronasta gumba z ušescem se med seboj nekoliko razlikujeta. Prvi (t. 6: 14) ima pod ušescem utor, drugi (t. 6: 18) pa ne. Prvemu gumbu primerljiv je bil najden tudi na Štalenski gori.27 Podobni utori so na poznolatenskih velikih in manjših gumbih z bradavico in z dvema oz. enim ušescem.28 Da sta gumba z Ajdovščine res mlajšeželeznodobna, potrjujeta še dva grobova z Dolenjskega. Prvi je 20 V. Šribar, K absolutni kronologiji najdb iz zgodnje Emone, Arheološki vestnik 19, 1968, 447 ss. 21 Ib., t. 1: 7 22 Gaspari (op. 18) 285, sl. 58: 16; t. 2: 21. 23 H. Gorjup, Potek alternativne ceste AkvilejaSiscija in arheološka topografija v občini Velike Lašče. Seminarska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2004-2005) 6, sl. 9: sredina (NMS, R 11275). Z istega najdišča je še ena podobna dvodelna fibula, ki ima nogo odlomljeno: ib., 6, sl. 9: levo (NMS, R 11274). 24 Šribar (op. 20) t. 1: 10. Dvodelna je tudi fibula iz groba 551 (t. 1: 3), fibula iz groba 214 (t. 1: 8) pa je enodelna! 25 M. Mlinar, M. Knavs, Selce, il nuovo sito archeologico scoperto nel Tolminotto, Quaderni Friulani di Archeologia 14, 74, sl. 2: 1. 26 Demetz (op. 17) 139, seznam 24, 147. 27 M. Deimel, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 9. Kärntner Museumsschriften 71 (1987) 299, t. 79: 4. 28 D. Božič, Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju, Arheološki vestnik 44, 1993, 139 s, sl. 2; id., Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi, Arheološki vestnik 52, 2001, 184, sl. 2: 2. grob 555 s Kapiteljske njive s štirimi gumbi,29 drugi je grob 78 iz gomile X z Magdalenske gore.30 Detektorske najdbe do neke mere potrjujejo rezultate sondiranja. Medtem ko gradnjo mlajšega zidu lahko postavimo v poznolatensko obdobje, ostaja odprto vprašanje, kdaj je bilo zgrajeno starejšeželeznodobno obzidje. Fibuli in rimski novci pa dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Pavlin GRADIŠČE NAD DESNOM Lega: Gradišče je 726 m visok hrib, ki leži severno od vasi Dešen na levem bregu Save (sl. 1; 7). Sestava tal: Apnenec. Vegetacija: Mešani gozd. Komunikacije: Z naselja je dober razgled proti jugovzhodu, jugu in jugozahodu. Opis: Naselbina je trikotne oblike. Na južni strani je naravno zavarovana s prepadnimi stenami, na severni strani pa ruševine suhega zidu tvorijo dobro viden polkrožni rob naselbine. Notranjost naselja je precej strma. Za bivanje sta bili primerni terasa pod vrhom in spodnja terasa, ki jo omejuje rob naselja (sl. 8). Dosedanja raziskovanja: Tloris naselja z opisom je priobčil S. Stražar.31 Notico o naših izkopavanjih je v občinskem glasilu objavila lokalna kronistka B. Bizjan.32 Sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU smo na Gradišču raziskovali med 3. 9. in 3. 10. 1997. Sonda 1 Sondo velikosti 4 m x 6 m smo zakoličili na severnem robu spodnje terase. Dejansko smo kopali 3 m x 6,4 m, od x = 0 m do x = 6,4 m in od y = 0,5 m do y =3,5 m. Kopali smo po približno 10 cm debelih režnjih in kvadratih, velikih 1 m x 1 m. Točka x = 0 m, y = 0 m je bila v notranjosti naselja. Vrednosti x so naraščale proti severu, vrednosti y proti zahodu (sl. 8). 29 B. Križ, Novo mesto 6. Kapiteljska njiva. Mlajšeželeznodobno grobišče, Carniola Archaeologica 6, 98 s, t. 91: 16. 30 Hencken (op. 12), sl. 362. 31 S. Stražar, Moravška dolina. Življenje pod Limbarsko goro (1979) 64 s. 32 B. Bizjan, Gradišče nad Dešnom. Arheološka izkopavanja, Slamnik. Glasilo občine Domžale, Lukovica in Moravče 36/10, 1997, 11. Sl. 7: Vas Dešen z Gradiščem (levo) in kamnolomom Industrije apna Kresnice (desno) v ozadju. Fig. 7: The village Dešen with Gradišče (left) and the quarry of the Kresnice Lime Industry (right) in the background. Terenski izvid: Stratigrafija spodnje terase je prikazana na risbi zahodnega profila (sl. 9). Opis zahodnega profila med x = 0 m in x = 6,4 m na y = 3,5 m (sl. 9). Na skalni osnovi leži plast rdeče sterilne ilovice. Plast na x = 0,3 m, na x = 1,1 m in na x = 4 m prekinejo vrhovi skalne osnove. Na rdeči sterilni ilovici leži med x = 1,1 m in x = 6,4 m plast črne ilovnate zemlje, ki vsebuje veliko prežganega ilovnatega hišnega ometa, drobcev oglja in odpadkov kamnite industrije (plast 1). Od x = 0,8 m do x = 6,4 m leži deloma na rdeči sterilni ilovici, deloma na črni ilovnati zemlji plast sivorjave ilovnate zemlje (plast 2). Tudi v njej smo naleteli na drobce prežganega ilovnatega hišnega ometa in na kamnite odbitke. Deloma na rdeči sterilni ilovici, deloma na si-vorjavi ilovnati zemlji leži med x = 0 m in x = 3,8 m plast rdečerjave ilovice (plast 3). Poleg drobcev prežganega ilovnatega hišnega ometa je v plasti razmeroma veliko železove žlindre. Od x = 2,9 m do x =3,8 m leži na rdečerjavi ilovici ruševina zidu (plast 4). Zid je bil postavljen na (D 50 m x = Om y = 3,5 m X = 7 m y = 3,5 m prežgan hišni omet / burnt ciay z = -1 m \ /r N * i