294 Naši dopisi. Iz Zaloga pri Cerkljah 10. septembra. — Dne 8. t. m. na Mali Šmaren dan popoludne nastal je v naši vasi požar. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje posestnika „Princa". od koder se je ogenj razširil nad bližnje ležeče poslopje. Divje švigal je rudeči plamen kvišku in gledati je bilo strašno ta kruti prizor, ljudstvo begalo je preplašeno okoli, hoteče rešiti vsaj najpotrebnejše svoje imetje, — toda zaman — mnogim se niti to ni posrečilo! Ubogi pogorelci — kolika škoda se jim je zgodila. Dvanajsterim posestnikom so pogorela vsa poslopja, nekateri niti obleke niso rešili in drugim zgorela so deloma vsa gospodarska orodja. Živina se je deloma rešila, poginilo je le dvoje prašičev in jedno tele. — Zavarovani bili so vsi — toda le za male zneske. Beda je velika, kajti celo najpremožncjim posestnikom uničeno je mnogo žita in koliko sena, to misli si le oni lahkor ki pozna požar na deželi na slamnatih strehah. Požar pa bi bil utegnil še huji biti, kajti pihala je jako močna sapa, ako bi ne bili prihiteli blagi ljudje na pomoč. Prišli so sosedni „Brničanje" s svojo brizgalnico na pomoč in slednjič gasilci iz Vogelj, katerim izrekamo na tem mestu gorko zahvalo. Posebno pa se moramo hvaležno spominjati tudi čast. g. duhovnika Beleča iz La-horč in domačega č. g. duhovnika Hitija, ki sta s svojimi blagimi sveti mnogo uplivala na ljudstvo, da je marljiveje delovalo pri ognji. Vsa čast tudi gg. žandar-jem iz Cerkelj, ki so urno prihiteli na mesto požara ter tu jako hvalevredno vzdrževali red. Kako je ogenj nastal, ni znano, vendar kličemo: „Stariši, ne puščajte otrokom užigalnic!" Janke Golob. Iz Ljubljane. — Kranjska gimnazija. Kakor čujemo, imel je mestni zastop kranjskega mesta zadnje dni priliko, izreči se nasproti vladi glede daljnih doneskov mesta k stroškom vzdržavanja ostankov tamošnje gimnazije, in da se je mestni odbor načeloma držal stališča, ki naravno izvira iz dotične pogodbe, in katero smo tudi mi zastopali v prejšnjih številkah „Novic". Začetek šol naznanja vodstvo kranjske gimnazije s sledečim oklicom: Na c. kr. državnem gvmnasiji v Kranji prične se šolsko leto 1887/88 ponedeljek 19. septembra s slovesno mašo k sv. duhu. Ponavljalne skušnje vršila se bodo 16. in 17. septembra. 295 Ker je Njegovo Veličanstvo z Najvišjim sklepom z dne 29. julija t. 1. dovolilo, da se c. kr. gvmnasij v Kranji polagoma razpusti, se letos prvi razred ne bode več o tvoril. Repetentom tega razreda in tistim učencem, ki so meseca julija vsprejemne skušnje uže prebili, obrniti se je torej do drugih zavodov. Plačano vspre-jemnino in prispevke za učila vračalo bode podpisano ravnateljstvo sredo 14. septembra dopoludne. Bivši učenci drugih razredov oglasiti se morajo 16. septembra 1887 v gvmnasijski pisarni z zadnjim šolskim spričevalom ter plačati 1 gold. prispevka za učila. V Kranji dne 10. septembra 1887. C. kr. gjmnasijsko ravnateljstvo. — Od gimnazije ljubljanske čujemo. Ker do sedaj vse prizadevanje, že letos ohraniti prvi razred Kranjske gimnazije, ni nič pomagalo, bilo je naravno pričakovati, da naučni minister skrbi, da se tje namenjeni učenci podučavajo vsaj prosto drugod. Pa kakor čujemo temu ni tako. Že vlansko leto bilo je na slovenskih oddelkih II. razreda ljubljanske gimnazije sprejetih po 76 oziroma 77 učencev, obstajala je toraj že vlani potreba tretjega slovenskega paralelnega razreda. — Letos prišteti je redno dohajajočim učencem še približno 50 z kranjske gimnazije odrinjenih. Pa, k?kor čujemo, ni za to večje število učencev ne le nič preskrbljenega in se ne bo uvedla nova pararelka, temveč je število učencev, ki se smejo sprejeti v vsak oddelek omejeno na 60. To se pravi: naučnoministerstvo vpeljava pri nas že za duševni razvoj jezove (prohibitivno sistemo). — Nekako čudno je to. Ravno nahajamo v časnikih vest z Ruske, da tamošnja naučna uprava hoče vstop v tamošnje višje šole dovoliti samo premožnim učencem, o katerih se ni bati, da po dovršenih šolah ne postanejo nihilisti, ako ne dobe takoj dobre službe. Ali to ni ova ista sapa, ki morebiti namerava slovensko našo mladino odrivati od duševnega razvoja! — r?pred porotnega sodišča. Tukaj obsodilo je v pondeljek porotno sodišče Janez Berce-taz Lipnice zarad posilstva na tri leta teške ječe; popoludne istega dneva pa mesarskega pomočnika Miha Zajca zarad hudodelstva uboja zvršenega nad svojo lastno ženo na sedem let teške ječe poojstrene po enkrat na mesec s postom, po enkrat na leto pa z zaporom v osamljenem prostoru. — Cešpljev somenj ljubljanski bil je v obče sicer dober, živine se je prignalo mnogo in tudi kupčije je bilo precej, le cene bile so sploh jako nizke. Cešpelj se ni mnogo pripeljalo na trg in prodajalo se jih je po 8 do 11 za krajcar. Tudi čebelarji zbrali so se po svoji navadi na frančiškanskem trgu, da bi čebelarskim pridelkom dogovorili kaj cene. Tukajšnji trgovci z medom plačevali so lepi ajdov med po 22 kr. kilo, — gotovo zelo nizka cena za primeroma slabo letino. — Sicer je bilo pa somajni dan videti že v mestu mnogo starišev, ki so pripeljali svoje otroke v šole. — Vreme je postalo za jesenske rastline prav ugodno. Večinoma je še po dnevi zelo gorko, po noči prihajajo pogostoma megle, to noč in v soboto imeli smo tudi dosti tihega dežja, ki izrekoma pesi in repi pa tudi že zoreči ajdi prav dobro služi. — Visokega gosta imeli smo minuli ponedeljek v Ljubljani. Mudil se je tukaj nekoliko ur slavno znani rodoljub češki in mecen Slovencev grof Ivan Harrach, posestnik velikih grajščin in tovarn na Češkem, Mže-avstrijskem in Ogerskem. Vračal se je gospod grof z Istre, kjer si je ogledaval zanimivosti dežele. — Stritarjevih zbranih spisov izšel je do sedaj 12. snopič. — Grozna nesreča pripetila se je, kakor piše „L. Ztg.", v Bači pri Postojni. V hišo kmetovalca Jože Sta-varja, prišel je prašič do zibelke 15 mesecev starega otroka ter mu je na obeh rokah pogrizel prste in ga tudi na obrazu tako razgrizel, da je ubogo dete po štirih urah umrlo. Stariši otroka bili so na polji; stara mati pa, ki je imela dete varovati, je nekaj delala pred hišnimi vratmi in ni zapazila, kje in kedaj je prešič šel v hišo. — V Zagrebu so predvčerajšnjem vsled telegrafič-nega naročila s Pešta dejali v zapor tamošnjega računskega stotnika Schmidlerja ogerske deželne brambe zarad ponezvestenja, katero je zvršil skupno z računskim svetovalcem ogerskega honvedskega ministerstva inajor- , Jem Tomšičem. — Včeraj zjutraj našli so Schmidlerja v i^aporu na bnsalki obešenega. Bil je oče 8 otrok. To-Ifariš Schmidlerjev bil je isti dan v Buda-Pešti dejan v zapor. — Močvirski odbor zboruje v soboto dne 17. t. m. ob '/210» dopoludne.