290
Kemijski pomenki za vsakdanje življenje.
Po J. Fausten-u spisal J. Pavalec.
Kaj se godi, kadar kaka stvar gori.
Kadar kakošna stvar gori, je to kemijska prigodba, ker goreti nic druzega ni, kakor da se zračni kislic zedi-nuje z ogelcom in z vodencom gorljivih stvari. Ce okolj-nosti pripuščajo , ima kislic do nekterih stvari toliko moč, da ali hipoma ali bolj počasi že pri navadni gorkoti se una-mejo. Ker se pa naša navadna kurjava le ne rada sama po sebi s kislicom veže, zatega voljo moramo pripomoči, da se to lože zgodi, in kadar se je zgodilo, da podpiramo unemo. Treba je tedaj, da užgemo derva ali šoto ali premog in vsako drugo kurjavo, to je, da jo raz grejemo do neke stopnje in po tem hitro sprožimo kemijsko premembo.
Vsakemu je znano, da nektera kurjava se rajše in ložeje užge memo druge, tudi če na vodeni zapopadek ne pazimo, in če so vsi deli enako veliki in na tanko si po-dobni. Uzrok tega je večja ali manja gostoba, s ktero so sleherni naj manjši deli med seboj zjedinjeni; potem pa tudi kemijska zložnost in znesek vodenca. Ce vodenec osnovo gaznih zvez z ogelcom pripasti, se ogenj tem rajše una-me, tem več se v istem času takošnih gazov osnuje.
Kakor hitro pa se je ogenj unel, potem sam po sebi gori dalje, dokler je kaj gorljivih stvari in pristop zraka do njih ni zaderžan. Namesto zgorelega zraka priteka namreč od vsih krajev drug zrak in popravlja po gorenji popačeno ravnovago. Gorkota pa napreduje in seže tudi po druzih delih kurjave, ki še zdaj ne gorijo, ktere pa že pripravlja na to, da se pozneje unamejo in ogenj dalje podpirajo.
Po tem poti zgine malo po malem les, šota itd., in na zadnje ničesar druzega ne ostane, kakor trohica pepela, to je,   parsteni deli, ki se s kislicom preminoč ne  vežejo.
Po vsem tem je podoba sicer zrušena, deli vendar so celi; kajti narava gospodari z vsem, kar se v njej znajde, tako dobro in modro, da čisto nič v pogubo ne gre. Tedaj se tudi pri gorenji nič ne zgubi. Ce vjamemo ogelnoki-slino in vodo, ki se pri gorenji narejate, se lahko prepričamo, da imate ravno toliko ogelca in vodenca v sebi, kolikor je znesla teža lesa ali ktere druge kurjave.
Vsako kemijsko zjedinjevanje se godi po točnih, nepre-menljivih težo-razmerah. Ako je nam tedaj znano, iz česa je kurjava zložena, nam je mogoče natanko zvediti, koliko je treba kislica, da kurjava čisto zgori. Ob enem pa smo našli s tem tudi množino toplote, ki se bo pri gorenji te kurjave izbudila; kajti ta se ravna po množini kislica, ki zgori.
Te toplote pa gre veliko v zgubo. Dosti toplote je namreč treba za vsoparenje vode, ki je v vsaki kurjavi, kakor smo že gori vidili. Zalega voljo pa tudi sušimo vsako kurjavo , preden ž njo kurimo. Na dalje se zgubiva toplota pri gorenji tudi zategadel, ker ves zrak ne zgori, temuč le mala trohica, kajti med peterimi deli podnebnega zraka je le eden kislica, ki gori, drugi štirje gnjilca pa odpuhtijo in odpeljejo dosti toplote. Ravno to storite tudi ogelnokiilina in voda.
Množina toplote je sicer pri kurjavi nepremenljiva, al ne vendar stopnja gorkote ali temperatura, kajti ta se ne ravna samo po množini kislica, ki zgori, temuč tudi po času, v kterem se to zgodi. Temperatura je tedaj pri kurjavi toliko veča, kolikor hitreje je narastla, ali kolikor hitreje je kurjava gorela; kajti vsaki bo lahko zapopadel, da ni vse eno, ako en funt oglja pol ure, ali pa dve celi uri gori.    Vse to pa spet izvira od tega:  kako hitro ki-
v
slic priteka. Ce se to le po malem godi, celo tiste stvari, kterih se ogenj rad prijema, n. pr., slama, šibje itd. le počasi gorijo in zlo malo gorkote dajejo, ki pa dru-gači, če hitro gorijo, v kratkem času naj več gorkote dado. Prav goste stvari pa, ktere le nerade gorijo, dajejo dalje zlo dosti gorkote, če le kislic dosti hitro priteka. Zatega-voljo pa delamo iz lesa, šote in premoga CkamDenega oglja) oglje. Čeravno pri tem zraven vode in druzih gorenju škodljivih delov tudi nekoliko vodenca in ogelca od-pubti, je kurjava, ki nam je pod podobo oglja ostala, vendar dosti gostejša, in da, ako kislic prav priteka, večo stopnjo gorkote, kajti v istem času več kurjave zgori. Šoto in premog v oglje premenjati, je tudi zategadel koristno, ker ob enem tudi škodljivo žveplo iztiramo.
(Konec sledL)
Kemijski pomenki za vsakdanje življenje.
Po J. Fausten-u spisal J. Pavalec.
Kaj se godi, kadar kaka stvar gori.
(Konec.) V vsakdanjem   življenji   posebno   pri   gospodarstvu  je ter d i les,  namreč   hrastov,   bukov,  brezov in jelšov bolj
List 74.
294
obrajtan kakor mehki. Naravoslovje pa nas uči, da ravno mehki les, posebno smrekov in jelov več toplote daje. Ali s tem, kar smo že gori culi, to nezložnost zlo lahko rešimo. Naše peči so tako narejene, da ne morejo vse toplote, ki pri hitrem gorenji naraša, hitro na se jemati; treba je tedaj, da les po malem gori. Ker pa ravno terdi les tako po malem gori, da ima peč dovelj časa toploto na se vleči, zategadei terdi les bolj obrajtamo, kakor mehki. Ko bi pa treba bilo visoke stopnje gorkote, kakor pri nekterih obertnijskih opravilih, je pa mehki les več vreden.
V vsakem lesu je več vodenca, kakor ga pričajoči ki-elic za osnovo vode potrebuje; v mehkem lesu vendar je ta ostatek vodenca naj veči in tedaj tudi veča množina gaz-iiih zvez, ki jih toplota uzrokuje. In zategavoljo gori mehki les hitreje in rajše; in ker vodenec trikrat več kislica v sebi ima, kakor ogelc, tako se tudi več toplote zbudi. Povsod gori s plamenom, kjer se takošue gazne zveze osnovajo; kjer pa ne, tam pa le tli in žarjavi, kakor pri ogljL Sinji plamen pa, ki se pri žarjavenji oglja kaže, pride odtod: ker ogel nikdar ni sam čisti ogelc, temuc vsikdar z malo vodenca zmešan. Ako pri žarjavenji zrak od spodaj priteka, se osnovi ogeljnokislina, ki se po tlečim oglji kviško zdiže, se še z malo ogelca zveze in v ogelno-kisanca premeni, ki je gorljivi gaz. Kakor hitro pa ta gaz skoz kup oglja na poveršje pride in se zračnega kislica dotakne, se užge in zgori s sinjim plamenom, kakor žveplo, za česar voljo pa tudi nekteri menijo, da v ogelcu je žveplo.
Ker je zračni kislic pri gorenji neobhodno potreben, nam je skerbeti, da se zrak kurjave na več krajih dutikuje. Za te^a voljo cepimo derva in drobimo debelo oglje na manjše kosce. Pri tem se pa vendar vsigdar po tem ravnati imamo: zakaj smo namenili kurjavo. Za kuriti namreč jemljemo večih kosov, ki le po malem gorijo in dalje toplote dajejo; za kuhati pa potrebujemo manjših kosči-kov, da bolj živo gorijo. Ti kosi se morajo pri kurjavi tako nakladati, da ima zrak dovelj prostora k vsakemu kosu pritekati. Premajhni kosciki se vendar ne smejo narediti, ker ti se ne dajo, kakor je treba, eden na dru-zega naložiti, kakor postavimo, pri žaganici, pri ogijenem prahu itd., in zrak se takošne kurjave le na redkih krajih dotikuje. Iz tega uzroka je oglje, ki od vročine razpade, mašo prida. Da pa se vendar tudi žaganica, šotni drobiž, ogljeni prah itd., ako je treba, za kurjavo porabiti more, se mora z enmalo razmočenega ila zmešati, iz česar se potem opeke narediti dajo, ki so dobre za kurjavo.
Iz vsega, kar smo o gorenji slišali, lahko vidimo, da bi za kupca bolje bilo, ko bi na vago, ne pa, kakor je pri nas navadno, na mero kurjave kupoval. Na vago bi je vsakokrat enako dosti dobil; na mero je pa dobi za isti denar enkrat manj, drugikrat več, kakoršni so ravno kosi, ki se merijo. So polena majhne, se bolj tesno zlože v sklaJovuicah in kupec dobi več kurjave; so pa polena velike, so medprostori med polenami tudi veči, in kupec dobi za isti denar manj kurjave.