iii^ililmm > ■■■^¡sf M . SIÉIImÍ T' Mm CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConcMÍón 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 22. FEBRUARJA 1936 Štev. 118 NAROČNINA: Za Jui. Amariko In ca c«lo leto $ »rg. 5.—, za pol Ista 2.50. - Za drugo deželo 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«, LIST IZHAJA OB SOBOTAH SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Laubaré 964, D. 6. Bs. Aires ^ mnogo krat je bilo pisano o ®asem naraščaju ter o potrebi, da naraščaj ohranimo, ako hočemo "aniti vse ono, kar so naše orga- "2acije doslej ustvarile in kar še '°c'0' kakor vsi upamo in želimo, «azovano je bilo v člankih, da g » "a svetu žalostnejšega pojava ne !o j« človek,ki niti jezika svojih star ne pozna, staršev, ki so ga vzre-'n pri katerih je vzrastel. ^kšnega mnenja niso samo ne-**i izmed nas, takšnega mnenja ln mora biti vsak pameten izsel-l8ki oče, vsaka pametna izseljen-' ftiati. In tako mislijo tudi dru-. "&rodi in druge narodnostne sku i"le' ki žive z nami v isti državi. Ls "no se nekoliko okrog sebe! Židje belici, celo Japonci ;imajo ^ole 8v°jem jeziku, da sploh ne govo-® na primer o Nemcih in Angle-' Zavedajo se, da njihov narod-ln njihov družinski ponos zahteva njihovi otroci obvladajo nji- "ovr, . - 0 govorico. tako bi se morali tudi vsi oni ženski starši, ki le količkaj dajo ! in na svoje otroke, zavedati á ednje svoje svete in poglavitne žnoati: da svojemu sinu in hčeri lovita ne samo obvladanje jezi-dežele, v kateri živimo, ter sploS-'sobrazbo, ki jo nudi argentiu-1 šola, marveč tudi obvladanja slovenske govorice, ki mora bi-* nas najlepša in najbolj imen;t , kakor je za Nemce nemščina, za ionce, japonščina itd. ^ vaem tem je bilo že pisano, a v8e .premalo! Poročilo Taboro-. ** šolskega odseka, ki je bilo ob-v Jeno v Novem listu, je v svoji i *' in brezobzirni odkritosrčnosti iM °iitek proti nam vsem, sloven-^ staršem. Slovenskih otrok je D "enos Airesu na stotine in sto-' slovenske tečaje pa je redno o °valo samo 33 učencev in učenk! to velika sramota za našo ko- 'jo? so ostali otroci Kje so njiho-8tarši ? i Si. 1 3e res toliko ljudi med nami ePljenih ali pa tako zelo kratenih, da ne vidijo, kaj je prav *aj ni prav? t]^etje, matere! Ali vas ne bo bo-! ®rce, ko se bo moral vaš sin v *"ejših letih sramovati pred tuj-kateremu bo moral priznati, da ^Venec, a da slovenskega jezika B°2na? Kakšen vtis si bo ustva sposobnostih in o nadarjenost: sina na primer njegov delo-,ec (ali pa njegov klijent), ko ^Vedel, da se niti jezika svojih ®v ni naučil? V' • Mili čas je že, da se zbudimo, ^ ^remo oči in da ne poslušamo t °n'h nepridipravov, ki zlobno .iK da se v slovenskih teča- j« °ci zastrupljajo s politiko! Ali etlJe slovenskega jezika politike i(ti4 p°slušajmo zlobnih čenč, ko \ , Vendar sami priliko, da po-iti i ®stnih otrok kontroliramo, kaj Hi0 0 se uče v šoli! Ne poslušaj->>4 ta^šnih zaslepljencev, ki so tv5 llller pri uprizoritvi "Kraljes-bjt. Malčkov" kričali, da bi moralo Jo lreditelje sram, ker da vzgaja militarističnm duhu ! Viatn° nevarno politično in mili-V ^ '«no pošast so videli namreč ve,al.ralJu palčkov! Človek res ne otrb! Se JOkal ali smeJ'al "ad taks °Čj° zaslePUenostjo nekaterih Skl °drastlih izseljencev! "'«C11"10 let0S' da bomo vsi> ki Sjreveč oddaljeni od naših šol, [ d€to v scenske tečaje! \t ' °mi s tem samo svojo dolž-1^illlftaprain samim sebi, napram Staršem in napram otrokom! Slov. oče. RAZNE VESTI Francoska vlada si je izposodila 40 milijonov funtov šterlingov pri angleških bankirjih, pa se je s tem izboljšal položaj francoske državno zakladnice, ki je bil precej kočljiv. Denar bo Francija vrnila čez 9 mesecev. Plačevala bo 3 od sto obresti. Radi bolezni, katero si je nakopal v Afriki, se je moral vrniti v Italijo gen. Pavone, poveljnik Peloritanske divizije, ki je bila prva poslana v Somalijo. Giljotino, s katero so obglavili kralja Louisa XVI., tekom francoske revolucije, so prodali na javni dražbi v Parizu nekemu zasebniku za 12.000 frankov. 250.000 oseb se je udeležilo velike demonstracije proti fašizmu, katero so organizirale levičarske stranke v Parizu v znak protesta radi napada na socialističnega voditelja Leona Bluma. Hauptmann, ki je bil obsojen na smrt zaradi ugrabitve in usmrtitve Lindberghovega sinčka, a se je prejšnji mesec izvršitev obsodbe odgo-dila, bo moral sesti na električni stol konec marca ali začetek aprila. Smrtna obsodba je bila sedaj namreč spet potrjena. Znani odvetniic Leibowitz, ki je nameraval zagovarjati obsojenca in se je dva krat sestal z njim, je izjavil, da ga ne bo branil, ker se je prepričal, da ja Hauptmann res izvršil zločin. Tudi v Vatikanu so zgradili jet-nišnico, ki obsega tri celice, izmed katerih je ena za bolnike. Brez paragrafov in "kehe" pač tudi v najmanjši državi sveta ne gre. Giornale d'ltalia je objavil tajno poročilo, V ga je sestavila posebna angleška komisija glede Abesinije in v katerem izvedenci ugotavljajo, da nima Anglija v tej deželi nika-kih posebnih interesov ter da se ji nikakor ne izplača protiviti se italijanski zasedbi. Poročilo je bilo sestavljeno junija 1935 in objava v rimskem listu je izzvala precejšnjo pozornost. V Londonu izjavljajo, -ia besedilo ni točno in da porečilo samo nima nikake posebne važnosti. Boj proti katoliški cerkvi in proti Vatikanu so začeli voditi nekateri nemški nacionalno socialistični listi. "Das Schwarze Korps" J)iše celo, da "Vatikan sodeluje s Tretjo in-ternacionalo in s sovjeti" v ^vojih prizadevanjih, da bi škodoval hit-lerjevskemu režimu, ter trdi, da se Sv. stolica bavi sedaj s proučevanjem konkordata, ki ga baje namera va skleniti z Rusijo. Bivši predsednik carske dume ter poznejši vojni minister v vladi Ke-renskega Aleksander Cučakov je umrl pretekle dni v Parizu, star 74 let. Bil je član odposlanstva, ki je leta 1917 zahtevalo od carja, da odstopi. Radi številnih obmejnih incidentov so se poostrili odnošaji med Rusijo in Mančukuom. Moskovska vlada je dala zapreti .svoj generalni konzulat v Mukdenu. V Venezueli so spet imeli nerede. Vlada je uvedla časopisno cenzuro, pa so delavci v znak protesta proglasili splošno stavko, tekom katere je prišlo do spopadov in streljanja. Šest oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Vodno letalo, ki je bilo na poti iz Trsta z Zader, je zadelo v stolp ro-vinjske cerkve ter padlo. Dva potnika sta se ubila, trije pa so bili ranjeni. Levičarji so izvojevali zmago na Španskem Izid nedeljskih volitev - Valladares je levičarskim strankam že prepustil oblast - Novo vlado je sestavil Azaña je bila za volitve združila tudi z mo narhiati. Volitve so potekle v redu in vse stranke priznavajo, da vlada ni izvajala nikakega nasilja ali pri tiska. Ko so se doznali izidi volitev, je po vsej Španiji zavladalo veliko navdušenje med republikanci, socialisti in komunisti. V mnogih krajin je obstojala celo nevarnost da pride ho hudih notranjih komplikacij. Ponekod je ljudstvo napadlo jetniš-nice z namenom, da osvobodi politič ne jetnike. Da bi se neredi preveč ne razširili, je vlada proglasila a-larmo stanje. Tretji dan po volitvah je Vallada-resov kabinet podal ostavko in novo vlado je takoj sestavil Manuel Azana, vodja levice. Težko je prerokovati, kako se bodo prilike nadalje razvijale. Vse v redu menda ne pojde, kakor tudi doslej ni šlo. Zveza, ki so jo storili levičarji, je bila bolj volilnega značaja in je vprašanje, ali se bodo vse levičarske stranke mogle sedaj sporazumeti tudi za nadaljnje konstruk tivno delo. Nova vlada obljublja, da bo predvsem popravila krivice, ki jih je zagrešil desničarski režim, in bo izpustila iz zaporov tisoče in tisoče političnih jetnikov, s katerimi so bile jetnišnice prenatrpane. * & + & * & REVOLUCIJA PARAGUAY!) Paraguayski bojevniki, ki so be po treh letih chacovske vojne vrnili na svoje domove, so našli doma slabe gospodarske prilike. Vojna je bila močno izžela deželo in je kvarno vplivala na gospodarsko stanje. Zahtevali so od vlade, naj bi jih podprla, a tudi državna blagajna je bila močno izčrpana in podpor ni bilo. Med bojevniki se je začelo pojavljati "veliko nezadovoljstvo, ki ni obljubljalo nič d(obrega. Vlada si je skušala pomagati s tem, da je ne katere državljane, ki jih je smatraia za voditelje nezadovoljnih bojevnikov, izgnala iz dežele ter jih proglasila za nekakšne komunistične vo ditelje. Med njimi tudi polkovnika Franca. Vkljub temu pa so se prilike razvijale nepovoljno za režim predsed nika Ayale. V ponedeljek je izbruh nila vojaška vstaja pod vodstvom podpolkovnika Smitha, ki je na čelu revolucionarnih čet vkorakal v A-aunción. V glavnem mestu je prišlo do spopadov med vojaštvom in policijo, a so revolucionarci do večera že postali gospodarji položaja. Pred sednik republike in navzočni člani vlade so bili aretirani ter so morali podati ostavko. Prav tako so revolucionarci aretirali v Concepsionu generala Estigarribio, vrhovnega poveljnika v chacovski vojni. Vodja revolucije podpolkovnik Smith je brzojavno pozval polkovnika Rafaela Franca, naj se vrne iz Buenos Airesa v Asunción, da pre-vzane vodstvo državnih poslov. Jn to se je zgodilo v sredo. Revolucionarna vlada obljublja, da bo v najkrajšem času razpisala volitvei za ustavodajno skupščino, med tem pa da bo napela vse sile v svrho izboljšanja gospodarskega položaja. A. J. Hepburn, ¡vrhovni poveljnik severnoameriškega brodovja Storili sta se dve veliki skupin'-, ki sta šli v volilni voj: v "Frente Popular" so se združile vse levičarske republikanske stranke, od Republikanske zveze pa do komunistov; v 'Frente Antirrevoluoionario' pa so se zbrale desničarske stranke, od Gil Roblesovih katoličanskih "Ce distov" pa do monarhističnih "Tra-dicionalistov". Med ti dve skupini, ki sta postavljali volilca pred odločitev, naj krene na levo ali na desno, se je bil postavil Valladares, ki je bil ustanovil zmerni "Centro Gubernamental", brez prevelikega tipanja na kakšno pomembnejšo zmago. Volilni boj je bil izredno živahen. Zmago so si obetali eni in drugi izmed obeh najmočnejših skupin. Desničarje je vodil Gil Robles, ki se je bil sam postavil kot kandidat 7.u nekakšnega španskega "duceja" ali "fuehrerja". Na največjem madridskem trgu je ogromna svetloBna reklama kazala njegovo sliko z naslednjimi besedami: "Dajte mi večino, pa vam storim Španijo veliko". Volilno zmago pa so izvojevali levičarji. Desnici je gotovo mnogo škodovalo dejstvo, da je zagovarjala brezobzirno zatretje zadnje krvave vstaje ter težke obsodbe, ki so ji sledile, poleg tega pa tudi to, da se Velika italijanska zmaga na severni fronti? Za zamotane španske zadeve se tu kajšnji slovenski izseljenci menda ne zanimamo preveč, čeprav živimo v deželi, ki ima mnoge vezi s Španijo, in dasi živi tu prav veliko število španskih pi-iselje&icev, ki z največjim zanimanjem spremljajo vsak dogodek v svoji domovini. Volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo v španski republiki in odločitev, ki so jo prinesle, sta pa že dogodka, o katerih smemo biti tudi že nekoliko podrobneje obveščeni. Pet let bo v aprilu, odkar je moral Don Alfonso odložiti špansko krono ter se odpovedati prestolu. Proglašena je bila v drugo republika in začela se je nova doba v zgodo vini španskega naroda, doba, ki je bila doslej izredno burna. Pri volitvah v ustavodajno skupščino leta 1931, so dobili večino levičarji. Dali so državi novo republikansko ustavo, njihovemu položaju in ugledu pa so gotovo škodovale nekatere prehude reforme, v prvi vrsti njihov nastop proti cerkvi, ki je imela na široke plasti ljudstva velik vpliv. Prišlo je leta 1933 do novih volitev, pri katerih so nastopile tudi ženske, in levičarske stran ke so prišle ob oblast: od 473 posla-skih mest so izvojevali samo 99. — Zmagala je desnica s katoliškim voditeljem Gil Roblesom na čelu, ni pa dobila takšne večine, da bi lahko sama vladala; odločilno vlogo so i-meli radikali, ki jih je vodil Lerroux — Po krvavi vstaji v letu 1934 in radi vprašanja katalonske avtonomije so se začela pojavljati nespo-razumljenja v radikalsko-katoliškem taboru in hud udarec za to zvezo je pomenil tudi škandal, ki je bil nastal, ko je javnost izvedela, da so bili razni radikalski možje zapleteni v zadevo Straussovih hazardnih igralnic: več radikalskih politikov se je bilo pustilo podkupiti od holandsko ga Žida, ki je hotel dobiti dovoljenje da bi smel španske igralce skubiti na ruleto; in sum je padel celo na Lerrouxa samega. Sledila je rekonstrukcija Chapa-prietove vlade, v kateri so se pa tudi spet pojavila takšna nesporazum Ijenja, da so dovedla do krize. Pos-Pešil jo je bil Gil Robles, ki je upal, da dobi mandat za sestavo novega kabineta, kateri naj bi potem vodil tudi nove državnozborske volitve, ki so postajale vedno bolj neizogibne. Predsednik republike Alcala Zamora pa je bil drugačnega mnenja. Smatral je za edino pametno, da pri pravi volitve človek, ki ni suženj nobene stranke, pa je vodstvo vlade poveril Valladaresu. Cortes so bile razpuščene in razpisale so se nove volitve. BADOGLIO NAZNANJA, DA JE PORAZIL VOJSKO RASA MULUGETE V BITKI PRI ENDERTI — ABESINCI ZANIKAJO TE VESTI Ke|r si italijanska in abesinska poročila o poteku operacij na bojiščih nasprotujejo ko dan in noč in ker so toliko abesinske kolikor itali janske oblasti vpostavili strogo cen zuro za poročila, ki jih pošiljajo v svet tuji poročevalci, je težko, ali pa sploh nemogoče ustvariti si vsaj približno sliko o resničnem položaju. Vesti o veliki zmagi Abesincev, iz virajoče iz Addis Abebe, ki smo iih prinesli v zadnji številki našega li- Prizor z afriškega sta, so Italijani zanikali ter priznali samo, da se je abesincem posrečilo poraziti v nekem mestecu posadko, ki je štela celih 60 mož, dočim so Etiopci govorili o 20.000 mrtvih. Tekom tega tedna se je položaj, vsaj kar se poročil tiče, popolnoma preobrnil: Badoglio javlja, da se je pri Enderti, južno od Makalleja, sprožila velika bitka, ki je trajala pet dni ter da so Italijani popolnoma porazili vojsko rasa Mulugete. Poročilo zagotavlja, da je padlo od 5 do 6 tisoč Abesincev ter da jih je bilo približno 10.000 ranjenih. 6 topov, mnogo strojnic, pušk, munl cije itd. V Addis Abebi so vse te vesti zanikali in izjavljajo, da bodo vojno prav gotovo zgubili, Če se bodo bit| ke bojevale samo na papirju z is-mišljenimi poročili, ker da se v tem ne morejo kosati z Italijani. Ras Mu lugeta trdi, da so se tekom pretekle ga tedna res vršili razni manjši spo padi, a da so Abesinci obdržali svo je postojanke ter prizadejali Italijanom občutne zgube. Sedaj pa naj človek ugiba, komu gre več vere. Mulughetova vojska da beži proti jugu in zapadu ter da jo brez pra-stanka bombardirajo italijanska voj na letala. Dasi so ofenzivo začeli I-talijani in je znano, da ima skoro vedno največ žrtev ona stran, ki napada, zagotavlja Badoglijevo poroč. da je tekom vseh pet dni krvave bitke padlo na italijanski strani samo 196 mož. Abesinci pa niso bili oboroženi samo s koli in sulicami, marveč z modernim orožjem, kajti poročilo pravi, da so Italijani zaplenili bojišča Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI S fA Vseameriška konferenca za mir Predsednik Združenih držav Roo-sevelt je sporočil predlog, naj bi se v Buenos Airesu sestali na posebni konferenci zastopniki vseh ameriških držav, da bi razpravljali o sred stvih in načinih za zagotovitev trajnega miru v vseh treh Amerikah. Predsednikom ameriških republik je poslal posebna pisma, v katerih jih prosi, naj bi mu sporočili svoje mnenje o tem predlogu. Argentinska vlada je pozdravila, pobudo z zadoščenjem. Iz buenosaireške pokrajine Radikalska stranka se je obrnila na zvezno vlado s prošnjo, naj bi v buenosaireško pokrajino poslala in-terventorja. Svojo zahtevo je utemeljevala z dejstvom, da so se pri zadnjih volitvah dogodile velike ne-rednosti. Vlada pa je zahtevo zavrnila z navedbo, da položaj v o-menjeni pokrajini ni tak, da bi bilo mogoče, na podlagi ustave, odro-diti intervencijo. V torek je prevzel svoje posle novi guverner province dr. Fresco, ki je tudi že imenoval novo pokrajinsko vlado. Javna dela Vlada je objevila te dni dekret, ki določa, da se imajo tekom letošnjega leta izvršiti velika javna dela v raznih krajih republike. Investirala bo 120 milijonov pesov v ta namen. Komunistična stranka in volitve Komunistična stranka je bila sklenila udeležiti se volitev, ki se bodo vršile prihodnji mesec, pa je v to svrho zaprosila za priznanje, to je za podelitev juridične osebnosti. Zvezni sodnik dr. Jantus pa je prošnjo zavrnil. pouk pa se bo pričel v ponedeljek 2. marca. Onim slovenskim staršem, ki nameravajo vpisati svoje otroke tudi v tečaje za materinščino, na Pater-nalu in v Villi Devoto, toplo priporočamo, da prijavijo svoje otroke na argentinskih šolah, če je le mogoče, za predpoldanske tečaje, ker se bodo slovenski tečaji vršili popoldne. Dobro je, da se naši starši že sedaj spomnijo na to ter že sedaj poskrbe, da se bodo njihivi o-troci lahko udeleževali tudi slovenskih tečajev, kjer se bodo učili či-tati, govoriti in pisati naš jezik, o-benem pa se bodo tudi navadili tako lepih ročnih del, kakor smo jih videli pred nekaj tedni na šolski razstavi na Paternalu. Slovenski očetje in slovenske matere! Cim več boste poskrbeli, da bodo vaši otroci znali, tem bolj vam bodo hvaležni pozneje, ko doraste-jo! Prvi in glavni jezik, ki ga mora vsak človek poznati, ako ga noče biti sram pred drugimi ljudmi ia pred samim seboj, je jezik njegovih staršev. Zato ponavljamo: vpišite svoje otroke na argentinsko šolo za predpoldanske tečaje, da bodo popoldne zamogli obiskovati sloven ske tečaje. Prepovedano je točiti alkohol ne pijače mladoletnim Policija opozarja lastnike in u-pravitelje lokalov, kjer se točijo alkoholne pijače, da je otrokom, starim manj ko osemnajst let, prepove dano točiti alkoholne pijače, tudi če so v spremstvu staršev ali drugih odrastlih oseb. Prestopniki se kaznujejo z globo od 50 do 100 pesov ali z zaporom od 15 do 30 dni. Policija opozarja, da bodo agenti javne varnosti odslej najstrožje nadzirali spoštovanje te prepovedi. Pouk na osnovnih šolah Državni naučni svet je določil, da se začne vpisovanje na osnovnih šolah, za predpoldanske in popoldan ske tečaje, dne 26. t. m., redni Človekoljubova oporoka Dne 5. januarja t. 1. je preminul v Buenos Airesu angleški priseljenec J. O. Hali, ki je tu trgoval predvsem s čaji ter si s svojim delom in... s svojo srečo ustvaril veliko bogastvo — premoženje, katero računajo na več milijonov pesov. Bil je samec in je vse, kar je premogel, zapustil v dobrodelne svrhe, poleg tega pa je porazdelil vsote po 3 do 80 tisoč pesov na dolgo vrsto svojih znanceiv, prijateljev ter potrebnih ljudi. Svoj dvorec v Villi Devoto, kjer je gojil vsakovrstne cvetlice, pred vsem pa dragocene orhideje, je zapustil buenosaireš ki univerzi, da ustanovi tam bota-niško šolo in za vzdrževanje te šole je poleg tega določil še 200 tisoč pesov. Spomnil se je cele vrste dobrodelnih udruženj in celo nekaterim vladam je nakazal vsote po 25 in 50 tisoč za pomoč žrtvam zadnje vojne. Perzija sestrama pok. Irigovena S posebnim dekretom, katerega bodo podpisali še vsi ostali ¿lani vlade, je finančni minister določil, da se podeli sestrama pok. (predsednika republike Irigoyena, gospodičnama Sari in Eleni, mesečna pen zija od 2.000 pesov vsaki. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de llayo 149—50 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svo]e prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obreitll DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vas nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje ievrSen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnlca vseh parobrodnih družb In Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi poilvnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POSTA: Kam naj Vam pašUJaJo pošto, C« nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za Izseljensko poŠto, ki Vam Jo hrani ali brezplačno poBUJa na VaS najnovejši naslov. Naie uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOSTI BRZINA! USLUŽNOSTI POVERJENJE Veliko avtomobilsko dirkanje V nedeljo zjutraj se je pričelo veliko avtomobilsko dirkanje za mednarodno nagrado V. F. Grego. Star-talo je 112 dirkačev, od katerih pa se je že tekom prvih dni znatno število umaknilo. Dirkači tekmujejo med seboj, kdo bo v najkrajšem času prevozil dolgo pot iz Buenos Ai-resa v La Plato, ki vodi skozi naslednja mesta: Córdoba, Mendoza, Santiago de Chile, Temuco, Neu-quén, Bariloche, Comodoro Rivada-via, Bahía Blanca in Mar del Plata. Zacfyružništvo y Rio Negro Državni podtajnik ministrstva za poljedelstvo Carlos Berebbia je odpotoval v Río Negro, kjer so sad-jerejei prepuščeni, na milost in nemilost prekupcem, ki plačujejo za sadje izredno nizke cene. V zadrugah bi sadjerejci lepo zasigurali svoje interese — seveda, če bo med njimi dovolj zadružne solidarnosti. Poroka Poročil se je naš rojak Rafael Turk iz Slapa pri Vipavi z Auroro Rodríguez Vaquez iz Eirasa na špan skem. Naše čestitke 1 Senzacionalen proces v Montevideu Senzacionalen proces se je začel v Montevideu proti oporoki pok. Marije Emilije Piria roj. Franz, vdo vi po znanem uruguayskem milijonarju Franciscu Piriji, ki je umrla decembra 1934 in ki je bila po rodu Slovenka iz Ljubljane, kjer se je bila rodila 1. 1857 kot hči železniškega sprevodnika Adama Franza. Kot vdova se je poročila leta 1904 s Pirio, ki je bil tudi vdovec, a je imel dva sinova. Sinova sta sedaj začela tožbo, da bi se oporoka njune pokojne mačehe razveljavila; trdita namreč, da je bila Emilija Franz, ko se je poročila s Pirio, še pravilno poročena s svojim prejšnjim možem, ki je tedaj še živel. S tožbo bi rada preprečila, da bi 3e premoženje pokojne vdove, katerega vrednost računajo na 5 milijonov 'zlatih urug. pesov, poradelilo, ku-kor je ona določila v oporoki, na raz na dobrodelna udruženja, služinča'l ter na njene sorodnike. Izplačevanje vlog od Slaven-ske banke d. d. v likvidaciji. Tukajšnje kr. poslaništvo naznanja: Upniki vlagatelji Slavenske bank* ti. d. v likvidaciji se čestokrat obračajo z vprašanji na naše poslaništvo radi svojih terjatev napram omenjenemu zavodu. V znanje in ravnanje prizadetih izseljencev vlagateljev v Južni Ameriki, Rporoča poslaništvo sledeče: 2 odlokom Kr. Sodnega dvora v Za grebu od 21. 11. 1929 (štev.i 87.177 gr,) je bila omenjeni banki odobrena poravnava z njenimi upniki in sicer tako, da mora banka izplačati svojim vlagateljem 22 od sto vloženih zneskov v popolno poravnavo njihovih terjatev. Do izplačila te kvote od 22 o|o imajo pravico tudi oni upniki, Ri svojih terjatev niso pripravili v kon-kurzno maso. Izplačila ima za Slaven sko banko "Prva Hrvatska štedionl-ca" v Zagrebu. Sleherni upnik zgoraj navedene ban ke, ki ima vložno knjižico, mora — ako hoče, da se mu terjatev likvidira — poslati knjižico "Prvi Hrvatski Stedlonici", ki mu bo, na podlagi gornje sodnijske odločitve, izplačala 22 od sto njegove terjatve. Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuxedb* Vi «h vršit Velika izbsra modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 da OCTUBRE 16M Ba. Aires Papež Pij XI. obdan od svoje švicarske garde. ****** O pošiljanju lir v Italijo Tukajšnje postno ravnateljstvo je prejelo od italijanske poštne uprave obvestilo, da je za zasebnike odslej prepovedano pošiljati v Italijo ure v denarnih pismih (cartas con valor declarado). Prepoved je po vsej priliki v zvezi z veliko razliko v tečajih za bankovce in nakazila. Nakazila treba plačati po tečaju od 29.30 do 29.50 za vsakih sto lir, ker drži italijanska vlada vrednost lire v Italiji na taki umetni višini ter zaračunavajo italijanske banke nakazila seveda po tečaju, ki velja v Italiji: 100 lirski bankovec pa do-Joiš na trgu za približno 23 pesov. Pustne zabave Nocoj, 22. februarja, bo od 9.30 dalje pustna zabava v "Taboru", Paz Soldán 4924. Na sporedu so ku-pleti, petje in burka "Zamorec", ki bo gotovo izzvala mnoga smeha tar spravila udeležence v najboljše razpoloženje. Pri prosti zabavi, ki bo trajala do jutra, bo sviral društveni orkester in posloval bo bufet po običajnih cenah. Kdor hoče z malim denarjem in v domačem krogu proslaviti pusta, naj pride! V nedeljo, 23. t. m., bo popoldne pustna zabava na zemljišču G. P. D. 5. v Villi Devoto, Simbron 5148. Tudi devotovsko društvo je pripravilo raznovrsten spored ter obljublja, da bo smeha in dobre volje na koše. Zabava začne ob 5. popoldne. Na pustni torek priredi "Tabor" slovo od pusta in tudi ta krat v svojih prostorih, od 9. ure dalje. **■*«•★*- 6.B.D.S. IZ ViLLE DEVOTO Vabi vse člane in članice ter prijatelje društva na VELIKO PUSTNO ZABAVO ki se bo vršila 23. t. m. v ul. SIMBRON 5148 od 5. popol. dalje, z razaiovrstvenim spored. Pridite! Smeha bo na koše, pa tudi za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno! Prireditev se vrši na pokritem prostoru. — K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIULAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 ****** Slovo od Córdobe rmiijen raüi siauih ueiavsKih pn-UK, ki viauajo v lamKajsiiji nadurni, ¿sem po sedmin leun useijeuSiiega zr vijeaja v Coruom ^apusui io me^io ter sei s ireimuom za kiunom, koi. jin. je sio ze veiiKQ nasia rojakov piea me-uioj. Moja pot je una v tíuenos Alies, Kjer imam številne prijaieije in soro-umKe. Siovo od eórdobskili slovenskih izseljencev je bilo jaKO žaiosino, bkoiu jji 1-eKel sučno onemu, ko sem preti sedmimi ieu zapusčai v domovini ia.si no družino, prnetne starše, hraia m sestre ter šievime prijaieije in znance. V soboto, 8. t. m, popoldne, so se. začeli zmrati tovariši in tovanšice D 11. D. "Iskre" v niši, kjer mla društvo svoj sedež in kjer sem bil tudi na stanovanju. Niti na misel mi ni prišlo, cia se bodo tovariši in tovarišice poslovili od mene oiicieino. Deklica Vida je nastopila z deklamacijo "Pozdrav tovarišu v slovo'. Vsem navzoč-nim so prišle solze v oči, in tudi de-kiamatorkl sami. Nisem bil pripravljen, da bi se poslovil od tovarišev in lovarišic s poslovilnim govorom, a mo j a uoiznosi je biia, ua sem se v krat-Kin beseuun zauvani vsem navzoemm ter jm vzpodoujai k nadaljnemu urus tvenemu ueiovanju. isaio uu je deiua-maiui-aa mocua sopak cve^a, ki ga jjom wnei za spomin na vrlo tovariš« m tovanšice drusiva ish-itii, kateri ¡s« nu veuno stan ob strani ler mi poztvo-vaino pomagali pri skupnem društvenem delu. Tovariš F. Kurinčič je v poslovilnem govoru, skoro bi rekel, pretirano iivaiii moje zasluge na polju društve nega delovanja in udejstvovanja, saj »0111 v sedmih letih svoje emigracije rad žrtvoval svoje skromne muci društvu in tamosnji naseluini in smatram, da sem s tem samo vršil svojo dolžnost napram slovenski koloniji kot človek iste krvi in istega rodu. Lepo število članov in članic me je spremljalo celo na postajo, da mi zadnji krat stisnejo roko v slovo, ki je bilo skoro ginljivo, kajti poslav/jali so se ne kot tovariši in prijatelji, ampak kot sinovi in hčerke od svoega lastne ga očeta. Žvižg lokomotive je dal znamenje za odhod vlaka, segli smo si še enkrat v desnice in v marsikaterem očesu sem zapazil solze, posebno pri tovarišicah in naši deci, ki so skoro na glas zajokale. Vstopil sem v voz, vlak se je začel počasi premikati, še en pozdrav skozi okno voza _ in žalostni obrazi tovarišic so izginili izpred mojih solznih oči; morda za vedno... Tem potom se zahvaljujem vsem tovarišem in tovarišicam, kakor tudi ostalim rojakom in rojakinjam za pri jateljsko spremstvo do postaje, kakor tudi za vse ostalo, kar so mi darovali za potovanje. Veem skupaj: najlepša Vam hvala Vaš tovariš Anton Mozetič. V Buenos Airesu, 11. f«.br. 1936. ZOBNA KLINIKA "MEDRANO" Ravnatelj: Dr. A. M0NASTIRSKY Corriente« 3973 U. T. 62-5223 OPodzem. žel. — Postaja: Medrano) KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" odpr»vii * * * * * * AZIJSKI PEKEL Ükspeuicija, ki jo je moskovsKa aKaaemija znanosti v Krajino od perzijski in aigan^18" i »til ski meji, se je sedaj, po dveh 1 raziskovanja vrnila. Kaziskoval» iui-Kmenistan in puščavo Kara nuJ'" črno puščavo, kakor tudi ime jo ta pekel Azije. ÍSeaaj pa je končnoveljavno gnano, da v teh neizmernih Pu¿' skih delih, ljudje ne žive. Na st°'' ne kilometrov naokoli, niso naši' ti ene človeške naselbine. Vzrok da tu noben človek, niti najbolj Pr' nutiven nomad ne najde pogojev življenje. Daleč naokrog nikjer benega grma, ne biljKe, nič druž1 kot samo razbeljen pesek. V teh jih so že ponovno ugotovili več 75 st. C vročine. Ta peklenska čina ne požiga samo pokrajine, pák mori tudi človeka in žival. * sikomu onemogoča dihanje. Velikanski peščeni hribi, s k®'j rimi je pokrita vsa puščava K*'' kum, se. neprestano premikajo, kaj časa potujejo v eni, potem [ zopet v drugi smeri. Ekspedicij» Bi T rai ni »or faz Ves 8eji cat ran Poz »ik a Z 8 šoto^ áeb«i trdno postavljeni, nenadoma podr Grozna je bila tudi nadloga stl" penih kač in drugega mrčesa. ga dne je rusko ekspedicijo napa' la cela vojska velikih in nevar škorpijonov, Boj proti njim je popolnoma brezuspešen in tako preostajo ekspediciji nič druge^3' kakor da je hitro pospravila šot0' in da je pokrajino v begu zapu®1'^ čeprav je bila ravno takrat, po- tednih nadčloveških naporov in ' manjkanja, počitka nujno PotreJ na. tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll ZA KRATEK ČAS riši' IHHIIIIHIMIIIIMIIIIIMIIIIMIIIMIlItlllHIlllllHIIIIIIIHIIIIIIIlllllIllIllll I. D. TABOR Vljudno vabi cenj rojakinje in rojake na domačo PUSTNO ZABAVO ki se bo vriila v društvenih prostorih, Paz Soldán 4924, v soboto 22. t. m. od 9.30 zvečer dalje. Na sporedu, poleg petja, kup letov in godbe, burka ZAMOREC z Dečmanom v glavni vlogi. PO SPOREDU: PLES. ODBOR. Osorlo 5025 — Bs. Aires (Paternal) iiiiHiMiiimimiiiiiiiiiiiitiiir ■■■■■■■■■■■■■■■■pH jein V uradu • •Šef: Zakaj pa niste včeraj Pr urad? • Uradnik: Teta mi je umrla. P8 bil na pogrebu. Ttlv Šef: Dobro, ampak v bodoče m® • teie rate v podobnih slučajih vsaj dni prej obvestiti I Krojačnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oziru najbolje postreženi • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal mu» ROJAKI*' boíf PRI ŽIVCU v znani restavraciji, najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. fl Leipi prostori, priprav» gol,9 svatbe — Prenočišča. ¡n za prenočišče prenovlje" na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik PATERNAL EMIL Osotio NOVI LIST I * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD vesti iz domovine burne seje v skupščini Tekom razprav o državnem pro-í4¿unu je opozicija izzvala v narod Bl skupščini velike nerede z name-da onemogoči nadaljevanje fazPrav ter odobritev proračuna. — Ve8ti iz Beograda pravijo, da se je SeJa od 18. t. m. spremenila v pravdo bitko in so v skupščinski dvojni letele stolice na vse strani. 0-I p°2icijski poslanci so motili govor-"'ke z zvonci in avtomobilskimi hu- iami. 2aradi tega je vlada sklenila, da mora sedanje zasedanje narocr "e skupščine zaključiti 25. tek. me-8čca februarja. 'ulijanski dezenterji Angleški list "Dayli Telegraph", ^ 10. jan., je objavil daljše poro "'o svojega beograjskega poročena, ki zatrjuje, da je dobil to informacije glede italijanskih Ustnikov in vojakov, ki so v velikih Pinah pobegnili v Jugoslavijo, Jer so se oblastem prijaili kot de- ^rterji Vsi dezerterji so pobegnili z name j0111» da se izognejo abesinski vojni. "Soslovanski listi ne smejo o tem Pisati. Večina ubežnikov je slo-Vea8ke in nemške narodnosti, meü ^i pa je tudi znatno število Ita teriov. Številcr dezerterjev narašča Vsakim dnem. Onim, ki imajo so v Jugoslaviji, dovolijo ob i I, po pazljivem zasliševanju, da 6 pri svojcih ter da se tudi zapo J k>. Druge pa internirajo v treh fikih koncentracijskih taboriščih, , ° teh taborišč je v Bistrenici pr u, drugo v Varaždinu, tretje 4 v Novem Marofu. .. Bistrenici so internirani ofici fj¡ . ^ 'n podoficirji. V taboriščih je o 2.000 dezerterjev. število o t ' ki jim je dovoljeno živeti pri Jcih, pa ni natančno znano. rjijo se priprave za ustanovitev ga samega velikega taborišča v nov list V Zagrebu je začel izhajati nov dnevnik pod naslovom "Narodni List", glasilo Jugoslovanske radikalne zajednice v Savski banovini. Tuzli, kjer nameravajo jugoslovanske oblasti koncentrirati vse italr janske dezerterje. «te nova proga januarja je bila na svečan lili I ...'n izročena prometu nova želez-k a proga, ki pelje iz Velesa v f'le m P- Deli se v dva dela, Prilep- in PrilepVeles, ter meri v ^'ni 29 km. Svečani otvoritvi so ls°stvovali štirje člani vlade. FOTO "DOCK SUD" bijeta za vsakih šest slik en« sliko v barvah ^ARKO RADALJ I specialist v modernem slikanju, ^o Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Kvarna mozaikov , TE0L1MD0 RODRIGUEZ pirana v vseh vrstah S, —• Imitadle marmorja ^«fcstjonar portlandskdga CBmenta "SAN MAHTIN" S^ADXŠČE GRADBENEGA materijala ^^co 2763 u. t. 59-1925 • A1RE»S Postaja Paternal v smrt za zarocenca Krvav dan so imeli na Štefanovo ponoči pri nekem plesu na Sladkem vrhu. Fantje iz Selnice ob Muri in Sladkega vrha so se spoprijeli, v rokah so se pojavili noži, tudi streli so se čuli. Po polurnem krvavem bo ju je obležalo 6 žrtev. Orožniki so glavne krivce uklenili. V mariborsko splošno bolnišnico so pripeljali 28 letnega delavca Franca Fortmu-llerja in 19 letno Ano Reitejevo, ki je z ročico dobila smrtno poškodbo na glavo. Branila je svojega zaročenca, ki je stal sredi krvavega vrveža, in pri tem dobila usoden udarec, ki je bil namenjen drugemu. Kmalu po prevozu v bolnišnico je umrla. , Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOL1S 1235 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 vesti s primorskega Pisma iz Afrike Trst. Vojaške oblasti vršijo najstrožjo kontrolo nad pismi, ki prihajajo z abesinskega bojišča. Delavcem in vojakom, ki se vrnejo v domovino, pa je najstrožje prepovedano, da bi sploh kaj pripovedavaii o Abesiniji. Vendar se kljub temu marsikaj izve, kar bi italijanske o-blasti najrajši prikrivale. Tako je pred nekaj dnevi pisál nad vse zanimivo pismo neki Italijan, ki se je javil kot prostovoljec za Abesinijo. V pisrtiu toži predvsem radi neraz-položenja, ki vlada med vojaki iz južne Italije proti Italijanom iz Julijske Krajine in južnega Tiróla. — Zmerjajo jih s "ščavi" in "tedeški" — Zaman so celo pritožbe pri komandantih. Tudi ti so po velikem številu iz južne Italije in zabavljalo čež Italijane iz novih pokrajin. Poleg teh recimo moralnih udarcev pa morajo trpeti tudi razne druge težkoče. Tako je isti dobrovoljec pisal domov, kako morajo bosi tekali po žgočem pesku in po bodečem trnju in da so že delj časa brez "Wasser, BrOt, Fleisch" (vode, kruha, mesa). Te besede je napisal v nemškem jeziku, da bi lahko šle skozi cenzuro. Medtem pa se mora šoleka mladina navduševati za vojno. Radi tega vodijo posebne fašistične zveske — (Quaderni fascisti), v katere lepijo vsak dan italijanska vojna poročila in vesti o raznih "italijanskih Zmagah" ter premikajo zastavico, da bi še bolj očitno pokazali italijansko prodiranje. iz Povirja Sežana, januarja 1936. — V Po virju so popravljali šolo in preurejali notranje prostore. Pri tem delu je bil zaposlen tudi neki mizar iz I bližnje vasi po imenu Dane. Ta mi-1 krvava bitka zaradi dekleta V novopazarskem srezu je prišlo do krvave bitke med vaščani iz vasi Potreba in Gjerekali zaradi otmice lepega armavtskega dekleta Dervr še Zukovičeve. Derviša je imela svo jega izvoljenca, starši in sorodniki pa so jo hoteli dati nekemu bogatemu Arnavtu, ki je že imel eno ženo Derviša je obvestila svojega izvo ijenca, ta je najel nekaj sorodnikov in prijateljev, da so dekle odpeljali v njegovo hišo. Sorodniki odvedene ga dekleta in zavrnjeni snubec 30 organizirali drugo četo in napadli hišo, kamor se je zatekla Derviša. Vsi možje obeh vasi in tudi nekate re žene so se znašli kmalu v bojnem metežu. Na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni. Mrtvih je 9 mož in fantov med ranjenci pa je tudi mlada Derviša. Pred orožniki, ki vodijo preiskavo, nočejo bojevniki ničesar izpovedati. Otmice spadajo pač med stare arnavtske običaje, njen tra- . , , . „ zar je "sliisai" nekega veEera ob gicen zaključek pa smatrajo vsi re-1 mraku, da so se kmetje v bližini So- Dr. John F. Condon, ki je glavna obtežilna priča v H}au(ptmannovem procesu, s hčerko. signirano za naključje usode. staro kanjizo so prekrstili Občinski odbor Stare Kanjiže je imel nedavno slavnostno sejo, katere so se udeležili predstavniki vseh nacionalnih in kulturnih organizacij ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Galerija je bila polna občanov. Na seji je bilo razglašeno, le pod drevesom pogovarjali, kako jo bodo zažgali. Zvedel je pri tem o celem načrtu in celo kdo bo Kupil ben cin, kdo bo zažgal itd. Javil je vse čez par dni karabinjerjem ki so za prli precejšnje število ljudi. Vse so odpeljale v Sežano in jih zasliševali, j Po kratkem zasližanju pa so prišli do čudnih zaključkov in so postali I ,zato bolj previdni. Ugotovili so nam reč, da ljudje, ki so bili zaprti in j obtoženi poskusa požiga, niso bili da se bo stara Kanjiža odslej ime- tistega dne skupaj. Zato so šli k nóvala Pavlovgrad. bolgarski glas o jugoslaviji Grud Ivanov, urednik "Večerne Pošte," ki izhaja kot dnevnik v Bur- trgovcem v Sežani, ki prodajajo bencin in ugotovili pravega zločinca. Ugotovili so, da je dotični mizar j sam kupil pri nekem trgovcu ben cin, drugje pa vžigalice. Zaprli so I ga in takoj spustili ostale ovadene osebe. Ovaduh, ki je hotel tako spra viti mnogo ljudi v nesrečo je dobil dve leti ječe pogojno. Ko se je en- gasu ob črnem morju, je priobčil svoje potne vtise s potovanja po Jugoslaviji. Ivanov, ki je bil to pot! krat tako"onemogočil med ljudmi, da prvič v Jugoslaviji, pravi, da se je so se ga vsi izogibali, se je lotil še odpravil na pot z nekim strahom, drugih prestopkov ter bi kmalu pri- . _ ______ fí razm€re v sosednji zemlji šel zopet pred sodišče radi tatvine. <>asi s¡r¡ti analfabetizem, katerega SllKall 'od detinstva V nílÍtí>mnf>ÍÍÍh Vov. larra maniln rUStlM" \ „ " .. m . Posledice pomanjkanja Trst, januarja 1936. — Zlasti po-kraških in istrskih yas°h se opaža v zadnjem času velika umrjivost ljudi, ki so še primeroma v dobrih letih. So to zlasti oni, ki so morali biti na fronti skozi vso svetovno voj no in so prinesli s seboj kal ene ali druge bolezni, ki se je v času pomanjkanja razvila, & povečana u-mrjivost pa je seveda v prvi vrsti v zvezi z velikim pomanjkanjem, v katerem žive naši ljudje, zlasti v pomanjkanju dobre hrane. Napori in delo so se podesetorili. Pomanjkanje denarnih sredstev pa jim onemogoča vsakršno zdravljenje v bolnica« in sploh pri domačih zdravnikih. Naši najmlajši "Istra" je objavila naslednji dopis iz Ljubljane: Naš rojak, ki je imel to srečo, da je lahko obiskal nekatere naše kraje, nam je, ko se je vrnil, znal po vedati marsikaj. Najbolj žalostno je, pravi med drugim, če človek <--pazuje naše najmlajše, za katere pravijo fašistični vlastodržci, da niso več naši, ampak jih zahtevajo po polnoma zase. Zato skušajo našo naj mlajšo generacijo odtegniti domači zemlji, običajem in govorici in napraviti z njih prave janičarje. Mor da se jim bo tu pa tam tudi kaj posrečilo, saj izmečki so se pokazali celo takoj ob prihodu Italijanov, vendar pa, kolikor se da danes ugotoviti, nimamo tudi tu posebne srt-če, kajti s kakim uspehom se ne morejo ponašati, pa£ pa obratno. S svojo metodo v ljudskih šolah bodo naši otroci ostali analfabeti in da se bo tako začel po naših krajih po V * V * V * Ker ni veroval v italijansko zmago Iz Vodic v Istri poročajo; Josif Ribarič (Cejbarov), ki sicer živi s svojimi roditelji v Trstu, kjer trguje z ogljem in drvmi, se je mu dil v novembru pr. leta pri nas, na svojem domu. V prisotnosti nekaterih ljudi, med katerimi so bili tudi karabinerji, je izrazil mnenje, da se Italiji nikoli ne bo posrečilo popolnoma zasesti Abesinije. Radi ten besed je bil takoj aretiran ter odva-den v reške zapore. Prišel je pred sodnike in 2. decembra je bil obsojen na devet mesecev ječe ter na 6.000 lir globe. detinstva v najtemnejših | Ker se je tega menda preveč ustrašil, je šel in si sam vzel življenje z električnim tokom. Ta dogodek je I odjeknil daleč naokoli po kraških vaseh. barvah." Bil tfe pa najprijetneje presenečen, ko je po prehodu "črne meje" naletel povsod na največjo luslužnost, vljudnost in pravo bratsko postrežljivost. Na potu v Beograd in v Beogradu samem se je prepričal, da ni nikjer v Jugoslaviji opazili nobene mržnje proti Bolga rom, nasprotno, povsod obstoja težnja, da se poglobijo bratski stiiri med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograd, njegova edinstvena lega in živo pulzirujoče življenje v njem je napravilo na Ivanova, mogočen vtis Posebno pa ga je očaral Bled, ki ga proglaša za "najčarobnejši kraj na svetu," in o katerem povdarja, da bi "želel za vedno ostati v tem zemeljskem raju Ivanov se je zanimal tudi za gospodarske razmere v Sloveniji. Videl je, da je slovensko ljudstvo izredno delavno in da ima mnogo smisla za zahteve modernega časa. Zato je tudi povsodi opažiti velik napre dek tako na gospodarskem, kakor tudi na kulturnem polju. "Kdor ho če videti," piše Ivadov, "moderno kmétsko gospodarstvo, mora predvsem posetiti Slovenijo." Grud Ivanov se je vrnil v svojo do movino utrjen v veri, da je bolgarsko-j ugoslovensko zbližan je pogoj za boljšo bodočnost obeh narodov. On piše: "Ideja za bolgarsko-jugoslo-vensko zbližanje je zajela že najširše kroge tako v Jugoslaviji, kakor v Bolgariji. Žrtve, ki so bile položene na altar bratskega sporazuma, danes visoko cenijo vsi in imena prvih pionirjev na polju zbližanja dobivajo polagoma aureolo slave ter ostanejo svetla v obeh državah — v Jugoslaviji in Bolgariji." Slovo od Gorice Gorica, 10 januarja 1936. — V petek 10. t. m. je iz Gorice odpotovalo 400 alpinov, namenjenih v vzh. Afriko. Ob 7. uri zjutraj nekako so imeli v vojašnici mašo, kateri so prisostvovali razni odličniki iz Gorice. Službi božji je sledilo tudi nekaj govorov, ki pa niso naredili na navzoče nikakega povoljnega vti sa, še manj pa, da bi zbudili kakšno navdušenje. Vojaki so nato korakali skozi mesto, spremljani od svoj cev in občinstva. Bili so brez vsakršnega orožja, le kakih 40 mož me 1 njimi je bilo opremljenih s puškami. Ko so korakali skozi mesto je bilo vse tiho in mirno, o navdušenju ali kakšnih vzklikih ni niti govora. **************************** Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1721 ***************************** do zdaj nismo poznali. To bo pa za nje najlepši spomenik, ko bodo odšli. Sicer bi človek tu pa tam na prvi pogled sodil naše otroke drugače, ko jih vidi kako stopicajo, postrojeni v vrstah, oblečeni v fa-šist.čne uniforme in prepevajo fašistično himno. Ko pa pomisli, da je to edino in zadnje, kar ima naš otrok danes, ko mu dom ne more nu diti morda niti poštenega kosa kruha več in čedne ter primerne oblake, gleda na vse te cerimonije čisto drugače, Zlasti drugače pa gleda, če opaža otroke po vaseh, ko se vrtijo v družbi mlajših in starejših in igraje prepevajo: "siamo piccoli italiani, letos bolj zabiti k' lani." KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Bllllnghnrst 271 d»t. i (višina ulice Cangallo 3500) Dvoje aretacij V Slivnem pri Nabrežini so zaprli posestnika J. Kralja z motivacijo, da so našli na njegovem domu neke prepovedane časnike. Iz neznanih vzrokov so aretirali tudi nekega Le-bana, ki je bil svoj čas ž«e obsojen od fašističnega tribunala ter je kazen že prestal. Poneverba Pri upravi Združenih ladjedelnic v Trstu (Cantieri Riuniti) so odkrl ii veliko poneverbo. Neki ravnatelj, ki mu plača od 5.000 mesečnih lir menda ni zadostovala, je polagoma poneveril do pol milijona lir inka sov. Stvar je prišla na dan, a ker so bile zapletene v afero menda tudi neke "višje" glave, so ravnatelja na tihem odslovili, da bi ne prišlo do prehudega škandala. Poroke v konfinaciji V Potenzi, v Južni Italiji, sta se poročila Ivo Didič, znani hotelier iz Idrije, in Ivanka Kenda, doma s Kneže v Soški dolini. Didič je bil, kakor smo svoj čas poročali, konfini ran in je v začetku svojega izgnanstva bival na otoku Ponzi, kjer je največje taborišče konfinirancev. — Pred meseci so ga premestili v Po-tenzo, kamor je px-išla za njim zaročenka. Na Ponzi pa se v kratkem poroči Ivan Leban, trgovski pomočnik iz Gorice, s Cirilko Zakrajšek. Leban je doma s Tolminskega. Pred dobrim letom je bil konfiniran in zaročenka, po rodu štajerka, mu sedaj sledi v neprijetno bivališče, kjer mu bo kot dobra družica stala ob strani. Smrtna kosa V Slavini pri Postojni je, umrl 71 letni Anton Bergoč. V Severni A' meriki zapušča dva brata, v Argen-tiniji sina, v starem kraju pa ženo, štiri sinove in štiri hčere. Istotam je umrla Terezija Bole roj. Bergoč, stara 58 let. Pokojnica je ostavila tri sinove in dva brata v Severni Ameriki, kjer je prej tudi sama ži vela. V stari domovini žalujejo po njej mož, trije sinovi in hčerka. IZ CORDOBE Društvene vesti Kakor je bilo napovedano v Novem listu, se je vršil v nedeljo, 16. t. m. II. redni občni zbor Jugoslovanskega podpornega društva. Ker je ob določeni uri manjkalo še mnogo članov, se je občni zbor pričel uro pozneje, nakar se je nabralo lepo število druš-tvenikov. Občni zbor je otvoril predsednik z lepim in pomembnim govorom, v katerem je obrazložil društveno delovanje tekom preteklega leta. Zahvalil se je članom, ki so delali in žrtvovali za> društvo doslej, pa jih je pozival, naj tudi za naprej korakajo po isti poti, vlada pa naj med druStveniki vedno le največje prijateljstvo. Ožigosal je takšne, ki bi zaradi osebnih zdražb za puščali društveno delovanje. Zdaj, v tretjem letu društvenega delovanja, odvrzimo en krat za vselej one prepire in osebne spore, zaradi katerih so že toliko trpela naša društva v Córdobi! V sovraštvu društvo ne bo napredovalo; le z medsebojnim spoštovanjem, z dobro voljo in v slogi bomo lahko prišli do onega, kar smo si postavili za cilj. Sledila so poročila tajnika, blagajnika in gospodarja, ki je poročal, koliko si je društvo pridobilo in kaliko je napredovalo v gospodarskem oziru tekom zadnje poslovne dobe. Tekom volitev, ki so sledile, je predsednik občnega zbora poskrbel, da Jo vse poteklo v najlepšem redu. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: Predsednik Ivan Gorše; podpreds. Peter Jonke; tajnik Matija#Modic; bla gajnik Martin Mavern; odborniki: I-van Škof, Franc Gec, Jožef Francetič, Alojzij Petelin; gospodar: Ivan Mavern; — preglednika računov: Jožef Hren in Alojzij Francetič; svetovalci: Anton Šavoren in Anton Fir; načelnik dramskega odseka: Karlo Gec. V nedeljo, 8. marca, bo ob 10. odbo-rova seja. Pridite vsi odborniki, ker so bo razpravljalo o važnih vprašanjih! Točnost bodi naša čednost! * Članom in prijateljem društva naznanjamo, da bo društvo priredilo lep pik-nik v cordobáke hribe, in sicer v onega izmed najlepših in za, pik-niko najbolj primernih krajev: v Salsipui-des. Zato naznanjamo vsem prijateljem narave, ki bi radi preživeli nekaj uric pod milim nebom v krasni priro-di, da se lahko zglasijo v društvenih prostorih ul. Avellaneda 248 do 25. t. m. Uro odhoda in druge podrobnisti izveste v društvu. Za odbor: M. Modic, tajnik. Prireditev D. K. D. "Iskra" v Córdobi vabi vse slovenske in hrvatske izseljence na prireditev, ki se bo vršila v soboto, 7. marca t. 1., v Ukrajinski dvorani, ul. 82 štev. 1533 (Barrio Inglés)! Začetek točno ob 9. uri zvečer. Spored: 1. V robstvu (deklama-icijfa). 2. Ptičelk (deklamacija). 3. Strahovi (veseloigra v enem dejanju). 4. Metuljček (solospev). 5. Zamorec (burka v enem dejanju). Po sporedu prosta zabava in ples do zore. Svira radio orkester "Pampa". Vstopnina za moške S 0.80; člani in ženske prosto. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Odbor. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk'. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 KROJAČ izvršujem vsa v to «treko »padajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od ? 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNE3 2191 Bueno» Aire» (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271 2323232323480201020101002353484853532301000102000002534853532353235348482353484823485348235353532348235323482348235348482348535348534853485323482353001201235323535353535323532348484853534853535348485348532348535323532353 555555555555555555555555555555555555W555555555555555555T55555555555555555555555555555555555555555555555555555 Stran 4 NOVI LIST K* y/SNWv/vW' << S ZA POUK IN ZABAVO 2 K* g Bridki časi za íntelígeno V letošnjem letniku sovjetske revije "Priroda" je objavljen članek prof. dr. J. Schaxela o svetovni krizi inteligence. Globok vtis napravijo na človeka statistični podatki, ki pričajo, do kakšne absurdnosti je ze prišlo človeštvo. Število izobraženih in od dela izključenih ljudi, brezposelnih inženirjev, zdravnikov, pro fesorjev itd., je ogromno. Po podatkih kolumoijske univerze v New Yorku je prizadela kriza 98 o|o arhitektov, 85 o|o inženirjev in 65 o|o kemikov. Vsi ti so bodisi brezposelni ali pa zaposleni samo deloma. Vodilni japonski list ugotavlja, da je dobilo lani izmed 12.000 ab solventov japonskih visokih šol zaposlitev samo 4.000. V Franciji — kjer brezposelnost akademsko izobraženih ljudi na prvi pogled ni velika, pišejo v reviji "Republique" o tragediji inženirjev, kajti vse panoge proizvodnje so več nego zasedene. V Toulonu delajo mladi zdrav niki samo kot usmiljeni bratje. V Ameriki popravljajo kvalificirani inženirji avtomobile. V Nemčiji sestavljajo kvalificirani duševni delavci popise spomenikov in kataloge vojaških gledališč, za kar dobiva jo po dve marki na dan. V Parizu nameravajo zapreti več stolic na visokih šolah. Omejitev predavanj se nanaša na vse predmete od grške literature do kirurgične anatomije. Francoski zakoni prepovedujejo sprejemanje tujih visokošolskih delavcev in zato morajo akademsko izobraženi nemški emigranti drugo! iskati zaposlitve. V Nemčiji je bilo v novem šol skem letu znižano število na novo vpisanih slušateljev visokih šol oil 25.000 na 10.000. Pod geslom "Že-r.a špada v kuhinjo", je v Nemči.ii prepovedano ženskam študirati in samo 1.500 jih je sedaj na unive zah. število slušateljev nemških visokih šol neprestano pada. Tako je bilo v poletnem semestru 1932 na nemških visokih šolah 129.606 slušateljev, v zimskem semestru 1932-33 jih je bilo 122.847, v pololetnem semestru 1933 pa samo še 115.722. V enem letu se je torej število visoko-šolcev znižalo za 14.000. Nemški pro svetni minister Rust je izjavil, da je v Nemčiji zdaj 370.000 ljudi z a-kademsko izobrazbo preveč. Rektor univerze v Bukarešti je pa dal nabiti na vrata univerze naslednji proglas: "Univerza opozarja slušatelje že pri vpisu, da diploma še ne prinaša zaposlitve." 'BRITJE" BREZ BRITVE Kakor poročajo iz Londona, je predvajal tam pred strokovnjaki svoj najnovejši izum znani izumitelj dr. Ferdinand Ringer, ki se je svoječasno proslavil z izumom "večne vžigalice". Ringer je sedaj izdelal neko mazilo, po katerim je vsako britje odveč. V mazilu ni olja niti druge tolšče in odpravlja vse kocine popolnoma, ne da bi pri tem razjedalo kožo. V vodi je topljivo in se da z obraza izmiti z mrzlo ali toplo vodo. Ringer potuje sedaj v Pariz, kjer se neka skupina finančnikov zanima za njegovo odkritje. * 6 ★