UDK 669.017:329.7 ISSN 1580-2949 Objavljeno predavanje na znanstveni konferenci MTAEC9, 38(6)281(2004) PREDSTAVITEV GZS - ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Viljem Pirih Gospodarska zbornica Slovenije, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, Slovenija viljem.pirihŽgzs.si Prejem rokopisa – received: 2004-09-02; sprejem za objavo - accepted for publication: 2004-10-06 GZS-Združenje kovinskih materialov povezuje družbe z registrirano glavno dejavnostjo proizvodnje in predelave kovin. Člani združenja so lahko tudi poslovni subjekti, pri katerih je proizvodnja kovin stranska dejavnost. Združenje je organizirano kot strokovna služba, ki jo vodi sekretar združenja. Organ upravljanja je 15-članski Upravni odbor, ki ga volijo člani za obdobje štirih let. V letu 2003 sta bili v združenje vključeni 102 članici, ki imata 8572 zaposlenih. Večina zaposlenih je v velikih družbah, in od tega skoraj polovica v dejavnosti proizvodnje železnih kovin. Članice ustvarijo za 213,0 milijarde SIT prihodka, kar je dvajsetina (5,0 %) prihodka od vseh družb predelovalnih dejavnosti slovenske industrije. Članice izvozijo 68,2 % izdelkov iz svoje proizvodnje na zahtevne trge držav EU in CEFTE ter drugih držav. Vrednost izvoza je bila v letu 2003 v višini 145,0 milijarde SIT oz. 620,5 milijona EUR. Članice ustvarijo 51,6 milijarde SIT dodane vrednosti v dejavnosti, kar je 6,0 milijonov SIT oz. 25763 EUR na zaposlenega. Dejavnost proizvodnje kovin ima večstoletno tradicijo v slovenskem prostoru. Proizvodnja jekla je bila v Sloveniji že pred skoraj 400 leti. Večstoletna tradicija je tudi na področju predelave plemenitih kovin. Nekaj krajšo tradicijo ima proizvodnja neželeznih kovin, kot so svinec in cink ter baker. Najmlajša je proizvodnja aluminija, ki pa že tudi presega pol stoletja svoje proizvodnje. Pridobljene izkušnje in znanje proizvajanja kovin omogočajo, da družbe teh dejavnosti ustvarijo pomemben delež industrijske proizvodnje v Sloveniji. V letu 2002 je bilo proizvedeno 852,7 tisoč ton različnih kovin. Proizvodnja železnih kovin obsega 59,1-odstotni delež celotne količinske proizvodnje kovin. Pri drugih kovinah je večja količinska proizvodnja aluminija, ki je 24,6-odstotna, in proizvodnja ulitkov, ki je 12,2-odstotna glede na celotno proizvodnjo kovin v Sloveniji. V vseh dejavnostih proizvodnje kovin se povečuje delež prodaje na tuje trge. V povprečju se v Sloveniji porabi trikrat več izdelkov iz dejavnosti proizvodnje kovin, kot pa jih izvozijo slovenske družbe s to dejavnostjo. V združenju deluje tudi Interesno združenje industrijskih porabnikov energije - IZIPE. Organ upravljanja IZIPE je Upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih članov. IZIPE povezuje družbe iz drugih predelovalnih dejavnosti, ki so večji porabniki energije. V letu 2002 so prihodki članov IZIPE presegli petino prihodkov vseh družb iz predelovalnih dejavnosti. Analiza porabe energije je pokazala, da člani IZIPE porabijo 70,0 % električne energije, 55,7 % zemeljskega plina in skoraj celotno količino mazuta od tistih količin, ki jih porabijo vse družbe predelovalnih dejavnosti. Strokovna služba združenja pripravlja tudi poročila in analize o stanju na področju dejavnosti proizvodnje kovin. A) UVOD GZS-Združenje kovinskih materialov je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija, ki povezuje družbe z registrirano glavno dejavnostjo proizvodnje in predelave kovin kot avtonomne članice združenja, in družbe z registrirano glavno dejavnostjo proizvodnja in predelava nakita ter industrijski porabniki energije kot interesno pridružene članice združenja. V združenju uveljavljajo članice svoje interes glede na pogoje gospodarjenja, razvoja stroke, napredka dela in poslovanja članov in s tem izboljševanja njihove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih ter z oblikovanjem stališč in politiko do socialnih partnerjev, zakonodajnih in vladnih institucij ter drugih domačih in mednarodnih združenj. Članicam zagotavlja strokovno pomoč v obliki informiranja, svetovanja, usposabljanja ter zastopanja in posredovanja predlogov. B) DEJAVNOST ZDRUŽENJA Osnovne dejavnosti združenja so določene v zakonu o GZS, statutu GZS in Pravilih združenja ter v sprejetih sklepih organov združenja. Te obsegajo uveljavljanje interesov članic, ki imajo večinsko podporo v združenju. V ta namen združenje oblikuje predloge spremembe predpisov na področju makroekonomskih ukrepov, zakonodaje in industrijske politike. Združenje zastopa interese članic na razvojno-raziskovalnem in tehnološkem področju ter posreduje poslovne in strokovne informacije o proizvodnji kovin v Sloveniji. Oblikuje informacije o stanju dejavnosti proizvodnje kovin in njenem položaju do celotnega gospodarstva in drugih, glede na vrsto in pomembnost informacij. Izvaja javna pooblastila na področju strokovnega izobraževalnega sistema in sodeluje pri oblikovanju izobraževalnih programov za področje poklicnega in višjega strokovnega izobraževanja. Pomembna dejavnost je tudi zastopanje interesov članic na področju socialne politike in na pogajanjih o sklepanju kolektivne pogodbe dejavnosti s predstavniki sindikata. C) ORGANIZIRANOST ZDRUŽENJA Združenje je organizirano kot strokovna služba, ki jo vodi sekretar združenja. Organ upravljanja je 15 članski Upravni odbor združenja, ki ga volijo člani za obdobje štirih let. Upravni odbor imenuje komisije, ki podrobneje obravnavajo posamezna strokovna področja, kot je izobraževanje, livarstvo in sklepanja kolektivne pogodbe dejavnosti s predstavniki sindikatov. V združenju delujejo tudi specializirana strokovna združenja za izražanje svojih specifičnih interesov, ki povezuje družbe z dejavnostjo proizvodne in predelave MATERIALI IN TEHNOLOGIIE 38 (2004) 6 281 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV nakita iz plemenitih kovin, ter Interesno združenje industrijskih porabnikov energije - IZIPE, ki povezuje družbe različnih gospodarskih dejavnosti za skupno uveljavljanje interesov članic na področju oskrbe z energijo in racionalne rabe energije. Č) ČLANSTVO ZDRUŽENJA V GZS - Združenju kovinskih materialov so na podlagi Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije obvezno včlanjeni gospodarski subjekti, ki imajo registrirano pretežno dejavnost industrijsko proizvodnjo kovin. Člani združenja so lahko tudi poslovni subjekti, ki jim je dejavnost proizvodnje kovin kot stranska dejavnost. Pri delu združenja sodelujejo tudi raziskovalno-razvojne in izobraževalne organizacije, glede na vzajemne interese z dejavnostjo proizvodnje kovin. V splošnem so članice združenja gospodarske družbe, ki z izvajanjem svoje registrirane glavne dejavnosti opravljajo proizvodnjo železnih in neželeznih kovin ter livarstvo, ki so po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) razvrščene v razred dejavnosti DJ 27 (preglednica 2). Na podlagi podatkov iz oddanih zaključnih računih za poslovno leto 2003 je v združenje vključeno naslednje SREDNJA Preglednica 1: Število družb v letu 2003 po velikosti družb Preglednica 2: Število družb v letu 2003 po dejavnosti družb število aktivnih članic, ki opravljajo glavno dejavnost proizvodnjo kovin. Te so razvrščene po standardni klasifikaciji dejavnosti v posamezne razrede dejavnosti (tabela 1). Iz preglednice 1 je razvidno, da je največje število družb razvrščenih med male, in to pretežno v dejavnosti livarstvo. V preglednici niso upoštevane članice Interesnega združenja IZIPE, ki združuje 69 članov iz velikih in srednjih podjetij različnih predelovalnih dejavnosti in pri katerih je porabljena energija pomemben delež stroškov poslovanja. D) POSLOVANJE ČLANOV ZDRUŽENJA V letu 2003 so družbe z dejavnostjo proizvodnje kovin ustvarile za 213,0 milijarde SIT prihodka, kar je dvajsetina (5,0 %) prihodka iz vseh družb predelovalnih dejavnosti slovenske industrije. V dejavnosti družbe izvozijo 68,2 % izdelkov iz svoje proizvodnje na zahtevne trge držav EU in CEFTE ter drugih držav. Vrednost izvoza je bila v letu 2003 v višini 145,0 milijarde SIT oz. 700,1 milijon USD oz. 620,5 milijona EUR. Družbe teh dejavnosti ustvarijo 51,6 milijarde SIT Tabela 1: Število aktivnih članic vključenih v združenje RAZREDI DEJAVNOSTI PO SKD ŠTEVILO DRUŽB GLEDE NA VELIKOST VELIKA SREDNJA MALA SKUPAJ CB/13.1 V SLOVENIJI NI DRUŽB S TAKO DEJAVNOSTJO CB/13.2 0 0 1 1 13. PRIDOBIVANJE RUD (skupaj) 0 0 1 1 DJ/27.1 4 0 1 5 DJ/27.2 1 1 1 3 DJ/27.3 0 0 5 5 ŽELEZNE KOVINE (skupaj) 5 1 7 13 DJ/27.4 1 1 3 5 DN/36.2 1 0 26 27 NEŽELEZNE KOVINE (skupaj) 2 1 29 32 DJ/27.5 - LIVARSTVO 3 12 41 56 PROIZVODNJA KOVIN (skupaj) 10 14 78 102 STRUKTURNI DELEŽI 9,8 13,7 76,2 100 DELEŽ PROIZVODNJE KOVIN V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH 3,2 3,6 1,3 1,5 282 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Tabela 2: Prihodki iz poslovanja, ki so jih ustvarile družbe z dejavnostjo proizvodnje kovin RAZREDI DEJAVNOSTI PO SKD PRIHODEK DRUŽB GLEDE NA VELIKOST DRUŽB (v tisoč SIT) VELIKA SREDNJA MALA SKUPAJ CB/13.1 0000 CB/13.2 0 0 181.428 181.428 CB/13. PRIDOBIVANJE RUD 0 0 181.428 181.428 DJ/27.1 76.061.667 0 335.472 76.397.139 faautoDJ/27.2 13.231.350 2.711.845 14.521 15.957.716 DJ/27.3 0 0 529.059 529.059 ŽELEZNE KOVINE 89.293.017 2.711.845 879.052 92.883.914 DJ/27.4 NEŽELEZNE KOVINE 56.389.078 2.643.587 80.762 59.113.427 DN/36.2 PROIZVODNJA NAKITA 2.461.421 0 2.112.792 4.574.213 NEŽELEZNE KOVINE (skupaj) 58.850.499 2.643.587 2.193.554 63.687.640 DJ/27.5 - LIVARSTVO 27.849.229 23.314.454 4.635.915 55.799.598 ZDRUŽENJE KOVINSKIH MATERIALOV 175.992.745 28.669.886 7.889.949 212.992.745 STRUKTURNI DELEŽI 82,8 13,5 3,7 100,0 DELEŽ PROIZVODNJE KOVIN V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH 5,9 4,4 1,3 5,0 O VELIKA D SREDNJA D MALA Preglednica 3: Prihodki družb v letu 2003 po velikosti družb dodane vrednosti, kar je 6,0 milijona SIT oz. 25 763 EUR oz. 29 071 USD na zaposlenega. Na podlagi podatkov iz oddanih zaključnih računih za poslovno leto 2003 so družbe z dejavnostjo proizvodnje kovin, ki so razvrščene po standardni klasifikaciji dejavnosti v posamezne razrede dejavnosti, ustvarile prihodke iz poslovanja, ki so razvidni iz tabele 2. Podatki izkazujejo, da večino prihodka ustvarijo velike družbe in od teh skoraj polovico družbe z dejavnostjo proizvodnje železnih kovin (preglednici 3, 4). Tabela 3: Število zaposlenih po posameznih dejavnostih družb Preglednica 4: Prihodki družb v letu 2003 po dejavnosti družb Na podlagi podatkov iz oddanih zaključnih računov za poslovno leto 2003 so družbe dejavnosti proizvodnje kovin imele 8 572 zaposlenih. Po posameznih dejavnostih so imele družbe število zaposlenih, ki so razvidni iz tabele 3. Iz preglednic je razvidno, da je večina zaposlenih v velikih družbah in skoraj polovica jih je zaposlenih v dejavnosti proizvodnje železnih kovin (preglednica 5 in 6). RAZREDI DEJAVNOSTI PO SKD ŠTEVILO ZAPOSLENIH GLEDE NA VELIKOST DRUŽB VELIKA SREDNJA MALA SKUPAJ CB/13.1 0 0 0 0 CB/13.2 0 0 16 16 CB/13. PRIDOBIVANJE RUD 0 0 16 16 DJ/27.1 2.969 0 26 2.995 DJ/27.2 230 42 0 272 DJ/27.3 0 0 5 5 ŽELEZNE KOVINE 3.199 42 31 3.272 DJ/27.4 NEŽELEZNE KOVINE 1.044 125 7 1.176 DN/36.2 PROIZVODNJA NAKITA 153 0 149 302 NEŽELEZNE KOVINE (skupaj) 1.197 125 156 1.478 DJ/27.5 - LIVARSTVO 1.933 1.630 242 3.806 ZDRUŽENJE KOVINSKIH MATERIALOV 6.329 1.797 445 8.572 STRUKTURNI DELEŽI 73,8 21,0 5,2 100,0 DELEŽ PROIZVODNJE KOVIN V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH 5,0 4,2 1,1 4,1 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 283 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Preglednica 5: Zaposleni v letu 2003 po velikosti družb Preglednica 6: Zaposleni v letu 2003 po dejavnosti družb Preglednica 7: Izvoz v letu 2003 Preglednica 8: Odhodki v letu 2003 Preglednica 9: Sredstva v letu 2003 284 Preglednica 10: Dodana vrednost dejavnosti v letu 2003 Preglednica 11: Dodana vrednost na zaposlenega v SIT Preglednica 12: Dodana vrednost na zaposlenega v EUR V preglednicah 7, 8, 9 in 10 so prikazani drugi pomembnejši podatki poslovanja družb z dejavnostjo proizvodnje kovin. V preglednicah 11 in 12 so prikazani podatki o dodani vrednosti za vse gospodarske družbe, za vse družbe predelovalnih dejavnosti in dejavnosti proizvodnje kovin. Pomen oznak: 1 – vse gospodarske družbe, 2 – D-predelovalne dejavnosti, 3 – DJ/27-proizvodnja kovin, 4 – železne kovine, 5 – neželezne kovine, 6 – livarstvo, 7 – predelava plemenitih kovin, 8 – CB/13-kovin-ske rude, 9 – vsi člani združenja kovinskih materialov. E) PROIZVODNJA KOVIN V SLOVENIJI Dejavnost proizvodnje kovin ima več stoletno tradicijo v slovenskem prostoru ter ustvarja pomemben delež pri razvoju industrijskih dejavnosti. Proizvodnja jekla je bila v Sloveniji že pred skoraj 400 leti. Večsto-letna tradicija je tudi na področju predelave plemenitih kovin in izdelave predmetov iz zlata in srebra. Krajšo tradicijo ima proizvodnja neželeznih kovin, kot so svinec in cink ter baker. Najmlajša je proizvodnja aluminija, ki pa že tudi presega pol stoletja svoje proizvodnje. Pridobljene izkušnje in znanje proizvajanja kovin omogočajo, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Tabela 4: Količinska proizvodnja kovin, razvrščenih po nomenklaturi industrijskih proizvodov OZNAKA PO NIP 2003 OPIS PROIZVODA PROIZVODNJA (TON) strukturni delež 27.1 ŽELEZO IN JEKLO TER FEROZLITINE 386.598 45,3 27.2 LITOŽELEZNE CEVI IN FITINGI 3.732 0,4 27.2 JEKLENE CEVI IN FITINGI 614 0,1 27.3 PRIMARNI IZDELKI IZ ŽELEZA ALI JEKLA 112.855 13,2 27.1 do 27.3 SKUPAJ ŽELEZNE KOVINE 503.799 59,1 27.41 PLEMENITE KOVINE 0 0,0 27.42 ALUMINIJ IN IZDELKI IZ ALUMINIJA 209.386 24,6 27.43 SVINEC, CINK IN KOSITER TER POLIZDELKI IZ NJIH 26.553 3,1 27.44 BAKER IN POLIZDELKI IZ NJEGA 8.246 1,0 27.45 NIKELJ IN DRUGE NEŽELEZNE KOVINE TER POLIZDELKI IZ NJIH 4.430 0,5 27.41 do 27.45 SKUPAJ NEŽELEZNE KOVINE 248.615 29,2 27.51 LITJE TEMPRANE LITINE 3.618 0,4 27.51 LITJE NODULARNE LITINE 15.149 1,8 27.51 LITJE SIVE LITINE 55.172 6,5 27.52 LITJE JEKLA 5.756 0,7 27.51 in 27.52 SKUPAJ LITJE ŽELEZNIH KOVIN 79.695 9,3 27.53 LITJE LAHKIH KOVIN 23.937 2,8 27.54 LITJE DRUGIH NEŽELEZNIH KOVIN 400 0,0 27.53 in 27.54 SKUPAJ LITJE NEŽELEZNIH KOVIN 24.337 2,9 27.51 do 27.54 SKUPAJ LIVARSTVO 104.032 12,2 27. SKUPAJ PROIZVODNJA KOVIN* 852.714 100,0 Opomba: Proizvodnja litoželeznih cevi se v seštevku upošteva samo enkrat, ker je livarski način proizvodnje. VIR: SURS da družbe v teh dejavnostih ustvarijo pomemben delež industrijske proizvodnje v Sloveniji. V dejavnostih proizvodnje kovin je bilo v letu 2002 proizvedeno 852,7 tisoč ton različnih kovin. Proizvodnja železnih kovin obsega 59,1-odstotni delež celotne količinske proizvodnje kovin. Pri drugih kovinah je večja količinska proizvodnja aluminija, ki je 24,6-odstot-na in proizvodnja ulitkov, ki je 12,2-odstotna celotna proizvodnja kovin v Sloveniji. Količinska proizvodnja kovin, razvrščenih po nomenklaturi industrijskih proizvodov, je razvidna iz tabele 4. F) MEDNARODNA MENJAVA NA PODROČJU KOVIN Slovenska predelovalna industrija pomembneje sodeluje v mednarodni menjavi kovin. V povprečju slovenske družbe uvažajo skoraj dvakrat več kovin, kot jih izvažajo slovenski proizvajalci kovin. Iz leta v leto se povečujeta izvoz in uvoz kovin v Slovenijo. V vseh dejavnostih proizvodnje kovin se povečuje delež prodaje na tuje trge. Cilj je ustvariti proizvodnjo takih izdelkov, ki zapolnjujejo proste tržne niše s kakovostnejšimi izdelki, ki dosegajo na trgu višjo ceno in tudi višjo dodano vrednost. Tendenca je opuščanje proizvodnega programa enostavnih in masovnih izdelkov. a) Po registrirani glavni dejavnosti družbe V povprečju družbe z registrirano glavno dejavnostjo proizvodnje kovin neposredno izvozijo več kot dve tretjini svojih izdelkov na zahtevne svetovne trge. Izvoz se povečuje iz leta v leto in je bil v letu 2003 v višini, ki ga prikazujeta tabela 5 in preglednica 13. b) Po klasifikaciji blaga V povprečju se v Sloveniji porabi trikrat več izdelkov iz dejavnosti proizvodnje kovin, kot pa jih izvozijo slo- Preglednica 13: Izvoz in uvoz po glavni dejavnosti družbe v letu 2003 Tabela 5: Izvoz in uvoz po registrirani glavni dejavnosti družbe IZVOZ UVOZ 1000 USD 1000 EUR DELEŽ* 1000 USD 1000 EUR DELEŽ* CB/13 PRIDOBIVANJE RUD 0 0 0,00 0 0 0,00 DJ/27.1 DO DJ/27.3 ŽELEZNE KOVINE 334.936 296.803 2,62 227.941 201.415 1,65 DJ/27.4 NEŽELEZNE KOVINE 205.514 182.299 1,61 160.141 141.601 1,16 DJ/27.5 LIVARSTVO 191.965 169.929 1,50 82.662 73.014 0,60 DN/36.2 PROIZVODNJA NAKITA 8.816 7.797 0,07 10.591 9.375 0,08 SKUPAJ PROIZVODNJA KOVIN 732.415 649.030 5,74 470.743 416.030 3,40 Delež od celotne vrednosti uvoza/izvoza za Slovenijo MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 285 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Tabela 6: Izvoz in uvoz po klasifikaciji blaga IZVOZ UVOZ 1000 USD 1000 EUR DELEŽ* 1000 USD 1000 EUR DELEŽ* CB/13 PRIDOBIVANJE RUD 78 70 0,00 10.290 9.016 0,07 DJ/27.1 DO DJ/27.3 ŽELEZNE KOVINE 402.348 356.420 3,15 776.357 685.921 5,61 DJ/27.4 NEŽELEZNE KOVINE 462.017 409.745 3,62 482.455 426.274 3,48 DJ/27.5 LIVARSTVO 0 0 0,00 0 0 0,00 DN/36.2 PROIZVODNJA NAKITA 2.961 2.604 0,02 7.797 6.877 0,06 SKUPAJ PROIZVODNJA KOVIN 864.443 766.235 6,77 1.269.102 1.121.211 9,16 * Delež od celotne vrednosti uvoza/izvoza za Slovenijo Preglednica 14: Izvoz in uvoz po klasifikaciji blaga v letu 2003 venske družbe z glavno dejavnostjo te proizvodnje. Navedeno razliko uvozi slovenska predelovalna industrija iz svetovnih trgov, od katerih je najbolje zastopan trg držav EU. V letu 2003 je bil izvoz in uvoz izdelkov iz dejavnosti proizvodnje kovin v višini, ki ga prikazujeta tabela 6 in preglednica 14. G) SODELOVANJE Z RAZISKOVALNIMI IN IZOBRAŽEVALNIMI INSTITUCIJAMI Družbe z dejavnostjo proizvodnje kovin aktivno sodelujejo z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami. Sodelovanje temelji na izvajanju uporabnih raziskovalnih nalog o razvoju novih izdelkov in tehnologij, ki jih družbe uveljavljajo v svojem proizvodnem procesu in ki vplivajo na učinkovitejše poslovanje posamezne družbe. V združenju raziskovalne in izo-braževalne institucije s svojim izkušnjami povečujejo splošno raven strokovnega odločanja in sprejemanja strokovnih sklepov. V sedanjem obdobju so člani združenju pred pomembno odločitvijo o načinu nadaljnjega izobraževanja srednjega strokovnega kadra, ker se je v zadnjem obdobju občutno zmanjšalo zanimanje učencev za izobraževanje za metalurške poklice v srednjih strokovnih šolah. Pomanjkanje ustreznega srednjega kadra otežuje pridobivanje interesentov za univerzitetni študij, kar je nov izziv metalurškim družbam kakor tudi univerzi. V letu 2003 so poslovni rezultati družb z dejavnostjo proizvodnje kovin ugodni in omogočajo spremembo mišljenja o sposobnosti uveljavljena te dejavnosti na odprtem svetovnem trgu. Učinkovito poslovanje družb in uporaba moderne tehnologije v proizvodnji kovin in materialov, bosta bistveno vplivala na ponovno pridobitev uspešne podobe, kot je veljala v preteklosti za to dejavnost. H) PREDSTAVITEV INTERESNEGA ZDRUŽENJA IZIPE V Združenju kovinskih materialov je bilo ustanovljeno Interesno združenje industrijskih porabnikov energije (IZIPE) za organizirano zastopanje porabnikov energije na področju oskrbe in ravnanja z energijo pred dobavitelji energije in državnimi organi. Članstvo v IZIPE temelji na interesnem sodelovanju predstavnikov podjetij iz različnih predelovalnih dejavnosti za tvorno reševanje energetskih problemov. Z doseženo širino zastopanih dejavnosti lahko IZIPE oblikuje in polnopravno zastopa stališča vseh industrijskih porabnikov energije. Osnovni cilj IZIPE je olajševanje in spodbujanje dejavnosti njenih članov na področju zanesljive oskrbe z energijo in sodelovanja pri pripravi predpisov s področja energetike za izboljšanje in povečevanje njihove gospodarske dejavnosti. Člani delujejo v IZIPE predvsem zaradi uveljavljanja skupnih interesov na področju zanesljive oskrbe in ravnanja z energijo ter spodbujanja racionalne rabe energije. V IZIPE delujejo naslednji organi: skupščina, upravni odbor, predsednik in sekretar. Skupščina je najvišji organ IZIPE in jo sestavljajo zastopniki vseh članov. Organ upravljanja IZIPE je Upravni odbor, ki je sestavljen iz devetih članov. Upravni odbor pripravlja in sprejema predloge za uspešno delovanje IZIPE in Tabela 7: Člani IZIPE DEJAVNOST Število družb DB in DC PROIZVODNJA TEKSTILA, USNJENIH OBLAČIL, TEKSTILNIH IN KRZNENIH IZDELKOV, USNJA, OBUTVE IN USNJENIH IZDELKOV 11 DE PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA 7 DG in DH PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN, IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS 7 DI PROIZVODNJA DRUGIH NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV 4 DJ 27 PROIZVODNJA KOVIN 22 DJ 28 in DK PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, STROJEV IN NAPRAV 8 DL PROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN OPTIČNE OPREME 3 DM PROIZVODNJA VOZIL IN PLOVIL 2 E 40 OSKRBA Z ELEKTRIKO, S PLINOM IN Z VODO 5 SKUPAJ IZIPE 69 286 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV Tabela 8: Stroški blaga materiala in storitev v tisoč SIT pri članih IZIPE po šifrah dejavnostih Šifra dejavnosti Odhodki Stroški blaga, materiala in storitev od tega stroški energije delež stroškov energije v stroških blaga, materiala in storitev v % DB in DC 36.632.307 24.075.076 2.367.481 9,8 DE 96.188.459 71.827.117 10.097.508 14,1 DG in DH 142.347.399 85.639.917 7.631.884 8,9 DI 20.034.225 10.810.241 1.519.158 14,1 DJ 27 239.144.263 173.254.538 24.176.498 14,0 DJ 28 in DK 68.926.019 41.877.325 2.049.471 4,9 DL 31.448.446 19.867.898 657.923 3,3 DM 219.052.941 197.976.509 1.306.440 0,7 E 40 5.038.530 3.503.516 2.476.902 70,7 SKUPAJ ČLANI IZIPE 858.812.589 628.832.137 52.283.265 8,3 SKUPAJ VSE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 3.912.896.857 2.745.882.508 110.123.996 4,0 DELEŽ IZIPE V PREDELOVALNI DEJAVNOSTI 21,9 22,9 47,5 Tabela 9: Poraba energije v osnovnih enotah in v preračunani enoti TOE (ton naftnega ekvivalenta) po razredih dejavnostih v letu 2002 Električna energija (MWh) Zemeljski plin (m3) Kurilno olje - EL (L) Kurilno olje srednje in mazut (t) Tekoči naftni plin (TNP) (kg) Toplotna energija -industrij. para (MWh) Toplotna energija za ogrevanje (MWh) Koks (t) Črni premog (t) Rjavi premog (t) Lesni odpadki (t) Lignit (t) SKUPAJ (TOE) DB in DC 95.483 20.221.051 251.806 3.061 0 5.103 0 0 0 0 0 0 DE 375.677 103.936.654 160.942 25.873 0 376.677 2.756 0 0 86.070 0 0 DG in DH 622.336 48.502.571 0 0 0 45.848 0 42.615 0 0 0 0 DI 84.558 16.713.021 0 0 1.581.338 0 0 0 0 0 0 0 DJ 27 2.132.541 95.826.579 1.498.758 290 1.812.052 56.166 18.657 6.557 0 0 0 0 DJ 28 in DK 109.583 13.168.915 919.440 100 34.340 0 11.192 0 0 0 0 0 DL 37.814 416.303 455.504 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DM 57.593 7.220.308 1.308.576 0 14.600 0 2.566 218 0 0 70 0 E 40 271.336 32.169.917 0 0 0 40.454 97.067 0 0 0 0 0 Skupaj člani IZIPE 3.786.921 338.175.319 4.595.026 29.324 3.442.330 524.248 132.238 49.390 0 86.070 70 0 Skupaj člani IZIPE v enotah TOE 325.614 275.235 4.250 27.666 3.738 45.077 11.370 34.576 0 23.846 25 0 751.396 Skupaj vse predelov. dejavn. v naravnih enotah 5.393.000 606.904.000 138.524.468 30.010 12.728.000 725.000 362.500 60.332 1.786 83.171 19 Skupaj vse predelov.dejavn v enotah TOE 463.710 493.949 128.134 28.312 13.820 62.338 31.169 42.235 1.307 23.043 0 5 1.288.024 Delež porab.energ. pri članih IZIPE v celot. porabi energ. v predel. dejavn. 70,2 55,7 3,3 97,7 27,0 72,3 36,5 81,9 0,0 103,5 0,0 58,3 pripravlja strokovne podlage ter daje predloge GZS in državnim organom o zahtevah, ki se nanašajo na delovna področja IZIPE. V letu 2003 so v IZIPE vključene družbe z glavno dejavnostjo, ki jo opravljajo v razredih standardne klasifikacije proizvodov, kar prikazuje tabela 7. Iz tabele 7 je razvidno, da so v največjem številu zastopane družbe z dejavnostjo proizvodnje kovin, ki so tudi največji porabniki energije, in družbe z dejavnostjo proizvodnje tekstila, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov, usnja, obutve in usnjenih izdelkov, ki imajo pomemben delež stroškov za energijo v celotnih poslovnih stroških. Pomembneje so zastopane tudi družbe iz dejavnosti proizvodnje papirja in kartona ter kemične industrije, ki so večji porabniki energije. Na podlagi podatkov iz oddanih zaključnih računov članov za leto 2002 so prihodki članov IZIPE presegali petino prihodkov vseh družb iz predelovalnih dejavnosti. Nadalje so člani IZIPE ustvarili tri četrtine prihodka s prodajo svojih proizvodov na tujem trgu, kar pomeni slabo tretjino prihodka, ki ga ustvarijo vse družbe predelovalnih dejavnosti na tujem trgu. Člani IZIPE ustvarijo tudi 17,2 % celotnega dobička od vsega ustvarjenega celotnega dobička v predelovalnih dejavnostih in tudi petino celotne izgube od celotne izgube v vseh predelovalnih dejavnostih. Ustvarijo tudi petino dodane vrednosti od vse dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. V tabeli 8 so prikazani stroški blaga, materiala in storitev v tisoč SIT pri članih IZIPE po šifrah dejavnostih. Iz tabele 8 je razvidno, da imajo člani IZIPE visok delež stroškov za energijo v stroških blaga, materiala in storitev in da je v povprečju strošek za energijo 4 %. Člani IZIPE iz dejavnosti E 40 so družbe, ki dajejo energijo drugim družbam na področju posameznega zaokroženega industrijskega območja. MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6 287 V. PIRIH: PREDSTAVITEV GZS – ZDRUŽENJA KOVINSKIH MATERIALOV V letu 2002 so člani IZIPE izkazovali porabo energije v osnovnih enotah in v preračunani enoti TOE (ton naftnega ekvivalenta) po razredih dejavnostih v višini, ki jo prikazuje tabela 9. Iz tabele 9 je razvidno, da člani IZIPE porabijo 70,2 % električne energije, nadalje 55,7 % zemeljskega plina in skoraj celotno količino mazuta od količin, ki jih porabijo vse družbe predelovalnih dejavnosti. V pov-prečju člani IZIPE porabijo 58,3 % energije od vse porabljene energije v predelovalnih dejavnostih. I) PUBLIKACIJE ZDRUŽENJA Združenje kovinskih materialov izdaja poročila o stanju na področju dejavnosti proizvodnje kovin, ki obsegajo analize: • statističnih podatkov o finančnem poslovanju podjetij dejavnosti proizvodnje kovin; • proizvodnje kovinskih materialov po vrstah proizvodov iz nomenklature industrijskih proizvodov iz leta 2003; • izvozno-uvozne aktivnosti podjetij iz dejavnosti proizvodnje kovin; • izvoza in uvoza izdelkov iz dejavnosti proizvodnje kovin po carinskih tarifnih oznakah proizvodov. Strokovna služba združenja izdeluje analize na podlagi podatkov SURS, AJPES, SKEP in iz anketnega zbiranja podatkov med člani združenja. 288 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 38 (2004) 6