iO^ Ptuj, torek, 31. januarja 2006 letnik LIX • št. 8 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 Čisto maiSkene cene. ^^ Populi do 600.000 SIT V^^ Dominki KJ^DIOPTUJ WWW. ra d io-ptu i. si V Štajerski .O.O., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Šport Športnik leta MO Ptuj • Spektakel, kot se spodobi Stran 7 Ptuj • Izbor najboljšega športnika MO Ptuj za leto 2005 Najboljša sta Mojca Derčar in Mitja Mahorič V polnem avditoriju kulturne dvorane ptujske Gimnazije smo v četrtek zvečer dobili športnika leta 2005 mestne občine . Ptuj; pri dekletih se je s tem nazivom okitila rokometašica MT Ptuj Mojca Derčar, pri fantih pa kolesar KK Perutnina Ptuj Mitja Mahorič. Prireditev, ki je bila izpeljana na visokem nivoju, sta organizirala Športna zveza Ptuj in Športni zavod Ptuj, posebni gost pa je bil športnik Slovenije za pre-tekl^leto, telovadec Mitja Petkovšek. ^^ (več na strani 7) SPORTU'- leta 2005 'M.ESTNf PTUI m Šport Mitja Petkovšek • "V finalu je lažje tekmovati!" Stran 10 mi- C^cttlg.'CèEDt: > ^nf. g 74 Foto: Črtomir Goznik Doma in po svetu Tednikov pogovor Slovenija • Kocka Marjan Glavar • je padla - živele nove »Prizadevava si za občine! Stran 2 Po naših občinah Ptuj • Mestni kino vztrajno išče pot iz krize Stran 4 pošten postopek ...« Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Mag. Danica Starkl imenovana za ravnateljico Stran 13 Po naših občinah Ormož • Občini uspeli, samoprispevek pogorel Stran 4 Po naših občinah Po naših občinah Cirkulane • Haloze sv. Trojica • so dobile novo ob- 74 odstotkov ZA čino samostojno občino Stran 5 Stran 5 Kronika Ptuj • Zapriseglo 100 sodnikov -porotnikov Stran 16 Slovenija • Skoraj povsod ZA nove občine Kocka je padla - živele nove občine! Slovenija bo v kratkem država z dobrim ducatom novih občin. Volilni upravičenci so se namreč v veliki večini, povsod, kjer so glasovali, izrekli za ustanovitev novih občin. Posebnost tokratnega referenduma pa je bila tudi relativno zelo visoka udeležba, vsaj v primerjavi z republiškimi referendumi, kjer se v povprečju giblje okrog 30 odstotkov. Poudariti je treba, da so vsi objavljeni rezultati še vedno neuradni, saj do sklepa redakcije uradnih potrditev še ni bilo. Kljub temu pa sprememb ni pričakovati, morda v kakšnem odstotku, kar pa nikjer ne bo vplivalo na končne izide. Ljudje so se izrekli ZA in zdaj je na potezi državni zbor, ki pa je že pred volitvami napovedal, da se volji ljudstva ne bo zoperstavljal. Pravico do glasovanja na vseh nedeljskih referendumskih območjih, teh je bilo v državi 15, je imelo 51.028 volivcev, glasovalo pa jih je nekaj čez 30.000. In če najprej pogledamo rezultate iz našega najožjega okolja: ZA novo občino so se z veliko večino glasov izrekli v Cirkulanah, kjer je udelež- Uvodnik Pa smo jih dobili! Pred letom 1995 je bilo 384 občin S 1. januarjem 1995je bila na ozemlju Slovenije z zakonom izvedena reforma lokalne samouprave. Namesto razmeroma velikih približno 60 občin (komun), ki so z manjšimi spremembami obstajale kar tri desetletja kot del lokalne skupnosti in tudi državne uprave, je bilo ustanovljenih 147 novih občin. Večja sprememba med območji občin se je zgodila konec leta 1998, ko je bilo v procesu nadaljnjega drobljenja občinske mreže ustanovljenih 46 novih občin. Junija 2002je sledila zadnja manjša sprememba na občinski ravni: od občine Litija se je odcepila občina Šmartno pri Litiji. Po teh zadnjih spremembah se je število občin v Sloveniji ustalilo in doslej jih je 193. Do leta 1955 pred takratno obširno upravno reformo je bilo v Sloveniji 384 občin. ba dosegla 61,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar v številkah pomeni 763 glasov Če bodo poslanci, kot so obljubljali pred referendumom, spoštovali voljo ljudi, bomo prihodnje leto v Sloveniji bogatejši za trinajst novih občin. Skratka, če bodo nadaljevali s takšnim tempom, se bomo v nekaj mandatih vrnili pred obširno upravno reformo leto 1955, ko je bilo v Sloveniji 384 občin, ki so jih z reformo spremenili v 60 občin. Verjetno še nismo pozabili reforme občin leta 1994, ko je iz 60 občin nastalo 147 novih občin. Verjetno se še vsi spominjate, kako dolgo so potekale delitvene bilance med občinami, koliko energije je bilo vložene v sedeže občin, v izvolitev predsednikov občinskih svetov in še bi lahko našteval. Torej, novi občinski svetniki so porabili skoraj celotni mandat, da so ugotovili, da se prepirajo za oslovo senco. Ko so se zadeve umirile, je prišlo leto 1998, ko je bilo ustanovljenih 46 novih občin in zgodba izpred štirih let o sedežih in kandidatih se je ponovila. Ob lokalnih volitvah v novem tisočletju nismo doživeli bistvenih sprememb, prve večje spremembe bodo torej letos, ko bo nastalo 13 novih občin. Najverjetneje se bodo zgodbe z delitvenimi bilancami, sedeži in kandidati ponovile. In kaj državljani dobivamo s spremembo lokalne samouprave? Nič. Pridobiva edino vlada, kajti državljani v novih občinah se ubadajo z lokalnimiproble-mi in pozabljajo, da država na sončni strani Alp ni nič naredila na področju regionalizma. Država še je vedno centralizirana in z manjšimi občinami država lažje upravlja posamezne dele države, ker s tem postajajo še bolj nemočni. Majhne občine se tudi težje prijavljajo na razpise evropskih skladov itd. Ampak takšno razmišljanjeje bogokletno, pomembno je, da »smo uspeli«, da bomo imeli občino »našega« župana. Podatek, da se v Evropi občine združujejo, nas ne zanima. Nihče se tudi ne vpraša, kaj je narobe z regionalno politiko v državi, da si ljudje želijo občine. Pomembno je, da so poslanci omogočili nove občine, saj bodo čez dve leti nove volitve in pomembno je, da se v volilni kampanji pove, da je občino omogočil poslanec, saj so takrat pomembni glasovi, drugo ne šteje. Skratka Slovenija postaja prepoznavna v Evropi z novim sloganom »Slovenija na sončni strani Alp, z županom pri vsaki jablani«. Zmago Šalamun ZA in 38,5 odstotka proti izločitvi iz občine Gorišnica (480 volivcev). Podobni so tudi rezultati referenduma v Sv. Trojici v Slovenskih goricah: udeležba je znašala dobrih 70 odstotkov, ZA novo občino pa je glasovalo 74,2 odstotka volivcev. Tudi na ormoškem in bistriškem referendumskem območju ni bilo nič drugače: V Središču ob Dravi je bilo za izločitev iz občine Ormož 1078 oz. 77 odstotkov volivk in volivcev, proti pa jih je bilo 312 oz. 22,29 odstotka. Na referendumskem območju v Svetem Tomažu je za izločitev iz občine Ormož glasovalo 1005 volilnih upravičencev oz. 77,13 odstotka, proti pa jih je bilo 294 oz. 22,56 odstotka. Na referendumskem območju v Makolah je za izločitev iz občine Slovenska Bistrica glasovalo 754 volilnih upravičencev oz. 64,55 odstotka, proti pa jih je bilo 413 oz. 35,36 odstotka. Za novo občino Poljčane se je izreklo 1481 prebivalcev tega območja (74,38 odstotka), medtem ko jih je bilo proti 499 (25,06 odstotka). Na območju Studenic, kjer so posebej ugotavljali referendumsko voljo, je bilo za novo občino 221 (52,62 odstotka) prebivalcev, proti pa 194. Občin Ankaran-Hrvatini in Bizeljsko ne bo! Po podatkih republiške volilne komisije so bili izidi na nedeljskem posvetovalnem referendumu o ustanovitvi novih občin po (neuradnih) podatkih takšni: v Kostanjevici na Krki se je kar 86,76 odstotka oz. 1304 volivci odločili za samostojno občino oziroma izključitev iz občine Krško, takšni od- Volilna udeležba, ko je šlo za nove občine, je bila nadpovprečno visoka na vseh referendumskih območjih. ločitvi pa nasprotuje 193 oz. 12,84 odstotka volivcev. Na referendumskem območju Apače je bil izid bolj izenačen, saj je 50,63 odstotka oz. 1133 volivcev glasovalo za izločitev iz občine Gornja Radgona in ustanovitev nove občine, 49,11 odstotka oz. 1099 pa se jih je izreklo proti. Podoben rezultat je prineslo glasovanje o ustanovitvi nove občine Mokronog-Trebelno, kjer je za izločitev iz občine Trebnje glasovalo 938 volivcev oz. 54,03 odstotka, proti pa 778 oz. 44,82 odstotka volivcev. V Šmarjeških Toplicah pa je 1078 prebivalcev oz. 62,65 odstotka napovedalo, da se želijo izključiti iz občine Novo mesto, proti jih je glasovalo 641 oziroma 37,25 odstotka. Krajani Ankarana in Hrva-tinov pa so se na nedeljskem posvetovalnem referendumu večinsko odločili proti izločitvi iz mestne občine Koper v novo občino z imenom An-karan-Hrvatini in s sedežem v Ankaranu. Proti ustanovitvi občine Ankaran-Hrvatini je namreč glasovalo 1311 volilnih upravičencev oz. 60,92 odstotka, za ustanovitev pa je bilo 824 volilnih upravičencev oz. 38,29 odstotka. Na območju Bizeljskega je ustanovitev nove občine podprlo le 31,9 odstotka oziroma 386 volivcev, nasprotovalo pa ji je 66,94 odstotka ali 810 prebivalcev. Prebivalci Dobrove in Polhovega Gradca so odločali, ali si želijo vsak svojo občino. V Dobrovi so takšno rešitev podprli s kar 74,32 odstotka glasov (1036 volivcev), nasprotovalo pa ji je 352 oz. 25,25 odstotka. Povsem obrnjeno razmerje pa se je pokazalo pri prebi- valcih Polhovega Gradca, ker je le 336 ali 25,79 odstotka volivcev glasovalo za razdelitev občin, 956 ali 73,37 odstotka volivcev pa je bilo proti. Večina prebivalcev referendumskega območja Rimske Toplice se je sicer izrekla za izločitev iz občine Laško, saj jih je 1143 ali 67,31 odstotka glasovalo za, 551 ali 32,45 odstotka pa proti. A referendumski izid se je ugotavljal posebej za prebivalce Zidanega Mosta, ki pa so priključitev k novi občini Rimske Toplice odločno zavrnili. Za jih je namreč glasovalo 67 oz. 15,26 odstotka, proti pa 371 oz. 84,51 odstotka. Za novo občino Renče-Vogrsko in izločitev tega območja iz sedanje mestne občine Nova Gorica je glasovalo 1470 oziroma 61,95 odstotka tistih, ki so se referenduma udeležili, proti pa jih je bilo 878 (37 odstotkov). Da se ustanovi nova občina Straža -območje sedaj sodi v mestno občino Novo mesto - je bilo 1616 udeležencev referenduma (81,74 odstotka), proti pa 352 (17,8 odstotka). V nekaterih naseljih so se na nedeljskih referendumih izrekali o spremembi občine. Tako so v naselju Ostrovica soglašali, da bi raje sodili v občino Hrpelje-Kozina, medtem ko so se v naselju Zago-rica, s sicer le dvema glasovoma razlike, izrekli za to, da bi ostali v občini Litija oziroma proti priključitvi naselja k občini Šmartno pri Litiji. Tudi na ormoškem območju so se občani Obreža in Gornjih Ključarovcev odločali o tem, ali se bodo priključili k Ormožu ali raje k novi občini: krajani Obreža so se z veliko večino (78,3 %) odločili, da bodo občani nove občine Središče ob Dravi, podobno pa velja tudi za Gornje Ključarovce, kjer se je 61,8 odstotka volivcev odločilo za (bodočo) občino Sv. Tomaž. Pripravila: SM Kje so potekali referendumi za nove občine? Apače (izločitev iz občine Gornja Radgona), Bizeljsko (izločitev iz občine Brežice), Cirkula-ne (izločitev iz občine Gorišnica), Kostanjevica na Krki (izločitev iz občine Krško), Rimske Toplice (izločitev iz občine Laško), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (izločitev iz občine Lenart); Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (izločitev iz občine Ormož), Makole in Poljčane (izločitev iz občine Slovenska Bistrica), Mokronog-Trebelno (izločitev iz občine Trebnje), Ankaran-Hrvatini (izločitev iz mestne občine Koper), Renče-Vogr-sko (izločitev iz občine Nova Gorica), Straža in Šmarješke Toplice (izločitev iz občine Novo mesto). Za razdelitev na dve občini, in sicer občini Dobrava in občino Polhov Gradec, so se odločali tudi občani v občini Dobrova-Polhov Gradec. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Rače • Pogovor z Marjanom Glavarjem pet let po aretaciji »Z odvetnikom si prizadevava predvsem « za posten in pravičen postopek 23. januarja letos je minilo pet let, odkar so Marjanu Glavarju, nekdanjemu vodji ptujskega okrožnega državnega tožilstva, odvzeli prostost zaradi suma sprejemanja podkupnine, ki naj bi jo zahteval, da bi poskrbel, da bo iz pripora izpuščena žena Josipa Lončariča. Čez mesec dni (20. februarja 2001) se je vrnil na prostost. V priporu je bil iz banalnega razloga, zaradi ponovitve nevarnosti. Posebno poglavje predstavlja tudi dovoljenje senata višjega sodišča za priprtje funkcionarja. Zakon o državnem tožilstvu v 50. členu pravi, da funkcionar oziroma državni tožilec ne sme biti priprt, če ni soglasja senata. Kot je pozneje ugotovil, je senat v bistvu dal bianco dovoljenje za priprtje, saj je le-to bilo izdano pred njegovim zaslišanjem pred preiskovalno sodnico. Z 20. februarjem leta 2001 je bil tudi nezakonito suspendiran kot storilec kaznivega dejanja (čeprav mu v bistvu še ni bilo dokazano v vseh teh petih letih) ter nezakonito odstranjen z opravljanja funkcije vodje okrožnega državnega tožilstva. Zaradi nezakonite preiskave pisarne, ki so jo opravili v času, ko je bil v priporu, je sprožil kazenski postopek zoper nekdanjo državno tožilko Zdenko Cerar in vrhovna državna tožilca Franca Mazija in Mirka Vrtačnika. Na suspenz se ni mogel pritožiti, ker je tako določeno v 4. odstavku 49. člena zakona o državnem tožilstvu. Marjan Glavar pravi, da ko so mu prisluškovali, se ni pogovarjal z nobenim od vpletenih, s katerimi je skupaj obdolžen. »Kot materialni dokaz naj bi bil pogovor med D. E. in J. L., ker naj bi bilo govora o tem, da bodo skušali vplivati na mene, ker me D. E. pozna, da bom jaz že kaj uredil. Očitali so mi, da sem hotel po zvezah doseči izpustitev Lončaričeve žene iz pripora, ki so jo na predlog našega tožilstva priprli, potem ko jo je prijela policija na mejnem prehodu v Gruškovju. Z D. E. sem res govoril, poklical me je po telefonu (moja telefonska številka je v imeniku), svetoval sem mu, da za omenjeni primer najamejo odvetnika. S primerom Lončaričeve žene pa se je na Ptuju ukvarjal drug državni tožilec in ne jaz, razen v noči, ko so jo prijeli, saj sem bil takrat dežuren.« Maja leta 2002 se je Marjan Glavar invalidsko upokojil. Do takrat je bil tudi uradno vodja tožilstva na Ptuju, ker je Vrhovno sodišče razveljavilo oziroma odpravilo odločbo prejšnje vlade o razrešitvi, medtem ko je suspenz veljal vse do konca. Aprila leta 2004 je prejel novo odločbo o svoji razrešitvi z mesta vodje okrožnega državnega tožilstva, čeprav je že od 10. maja leta 2002 uradno invalidski upokojenec. Zaradi posledic bolezni mu je bila 3. septembra leta 2001 priznana invalidnost prve stopnje. Nova odločba o razrešitvi ga je zelo presenetila, saj odločba ne more veljati za nazaj. Pri tem je vlada znova navedla izmišljotine, namesto da bi molčala ali izdala ugotovitveni sklep, da po- Foto: Črtomir Goznik Marjan Glavar: »Še vedno trdim, da je bil postopek proti meni konstrukt, tožilstvo je Evropi leta 2001 želelo pokazati, da se v Sloveniji učinkovito spopadamo s korupcijo.« stopek razrešitve ni več mogoč in se ustavi, ker upokojenca ni več mogoče razrešiti funkcije za časa službovanja. Pred dnevi smo bili ponovno v Račah, kjer živi z družino nekdanji vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva, ker smo želeli izvedeti, kako se razvija njegova zadeva in kaj pomeni zaslišanje pred preiskovalno komisijo Državnega zbora Republike Slovenije. Bolezen mu vse bolj pušča posledice, lani je bil kar štirikrat operiran. Preiskava še traja Št. tednik: 23. januarja letos je minilo pet let od spektakularne aretacije. Kaj lahko rečemo, v kateri fazi je vaša zadeva? M. Glavar: »Danes je zadeva v podobni fazi, kot je bila mesec dni po moji aretaciji, v fazi preiskave. Trdim, prav tako moj odvetnik in vsi pravniki, ki se na te zadeve spoznajo, da je bila preiskava v mojem primeru končana v dobrem mesecu. Ko sem bil aretiran in dva dni zatem ponoči tudi zaslišan, zame že od začetka postopka niso veljale pravice, ki bi morale veljati za osumljeno osebo, saj so me že prvo minuto proglasili za storilca kaznivega dejanja. Že od prvega dneva dalje sem začel prestajati kazen za neko izmišljeno dejanje, ki naj bi ga bil po njihovem storil. Pri meni ni veljala domneva nedolžnosti, niso veljale pravice obdolženca do zasebnosti, do tajnosti podatkov, sploh pa ne pravice glede osumljene osebe. Že od vsega začetka sem bil kaznovani storilec kaznivega dejanja. Poudarjam, da čim je obdolženec zaslišan, nima več nekih posebnih obveznosti do samega postopka, ker je svojo izjavo pač dal. V enem mesecu so bile nekatere ključne priče zaslišane, vse pač ne, saj se je vedno gledalo, da se tistih prič, ki bi bile meni v korist, pač ne zasliši. In se jih doslej res še ni zaslišalo in se jih verjetno ne bo, dokler tega ne bom posebej zahteval. To so predvsem sodniki, ki so povedali resnico, in sicer da jaz res nisem nikoli imel nič s to zadevo.« Št. tednik: Kdaj boste resno zahtevali zaslišanje prič, ki vam lahko pomagajo? M. Glavar: »Odvisno pač od faze postopka in dejstva, kaj bo tožilstvo napravilo in če bo to sploh potrebno. Lani, ko smo računali, da bo po štirih letih in več preiskava končana, je celjski tožilec vložil predlog za dopolnitev preiskave, ker očitno ni vedel, kaj naj z zadevo naredi. Dopolnitev pomeni, da nima dovolj dokazov, da bi lahko postopek nadaljeval, kot želi, da bi me obtožil naprej, ali pa se boji odstopiti od pregona. Predlagal je, da se najprej ugotovi, če je takratni generalni direktor slovenske policije dal soglasje za tajno prisluškovanje, snemanje in sledenje. To so ugotavljali šele leta 2005, čeprav naj bi se soglasje nanašalo na leto 2000. Ugotavljali so tudi, kako je s prisluhi, ki se mene sploh niso tikali. Ne ve se, če so bili prisluhi legalni, zadeva je postala čudna, ker so nekaj presnemavali, en del je pri moji zadevi, en pri Lončari-čevi. Prisluhe so presnemavali z magnetofonskih trakov na CD-je, zdaj pa se nič ne ujema. Z odvetnikom Viktorjem Osi-mom si prizadevava za pošten in pravičen postopek, ne želimo, da se zadeva zavlačuje, želimo, da se zadeva čim prej konča. Čeprav mi vseskozi podtikajo, da zadevo zavlačujem, je očitno, da jo zavlačuje tožilstvo.« Št. tednik: Vi ste od začetka prepričani, da gre pri vaši zadevi za konstrukt, ker ste bili nezaželeni pri oblasti, pa tudi pri policiji ste imeli kratke stike. Bi za javnost v tem trenutku že lahko povedali, kdo stoji za vašo odstranitvijo? M. Glavar: »Enako kot že pred petimi leti, ne morem povedati drugače, ker ne morem dati nekega zaključka. Mogoče ne bomo nikoli mogli reči, zakaj pravzaprav je v zadevi šlo. Dejstvo pa je, da s to zadevo, kot je znano že pet let, pa mi ne morejo ničesar dokazati, jaz nisem imel nič, ker Lončariča, s katerim so me povezovali, nisem v življenju nikoli videl, kaj šele, da bi imel z njim stike. To je bilo vse nameščeno. V zadevo podkupovanja in v zadevo Lončarič nisem bil vpleten. Kar zadeva konstrukt, gre predvsem za to, da je bil ves postopek nezakonito voden. Mislim, da je bil interes, da se omalovažuje tudi nekoga s tožilstva, da se postavimo pred Evropo, da se učinkovito spopadamo s korupcijo. Najprej se je z zadevo Glavar ukvarjala posebna skupina tožilcev, leta 2003 se je ugotovilo, da ta zadeva nima znakov organiziranega kriminala v smislu drugega odstavka 10. člena zakona o državnem tožilstvu, kar so trdili od vsega začetka, zato so me tudi obravnavali v Ljubljani, čeprav bi me morali na Ptuju.« Nisem imel nerešenih zadev ... Št. tednik: Kaj pa nerešene zadeve, ki vam jih prav tako očitajo? M. Glavar: »Sploh nisem imel nerešenih zadev, šlo je za tekoče in manjše zadeve. Kar govorijo, o 30 nerešenih zadevah, ni nobena številka, zraven tega je to težko oceniti, ker so me aretirali med mesecem, v tem obdobju je spisov več kot na koncu meseca. Zakaj? Ker se vedno delo tempira tako, da se spisi rešijo do konca meseca. Nobenih spisov tudi nisem skrival, vsi so bili v omari, saj so jih drugi tudi imeli, če bi imeli tožilci v Sloveniji samo po 30 nerešenih spisov v tistem času, bi bili super perle, samo Marjan Glavar je bil omadeževan, ker so morali nekaj reči v zvezi z učinkovitim spopadanjem s korupcijo. T. i. Železnikov, ki bi imeli 300 in več nerešenih spisov, je v Sloveniji kar nekaj, pa sem jim ni nič zgodilo. Na Ptuju so bili v tistem času, ko sem še delal tudi tožilci, ki so imeli več nerešenih spisov. Konec decembra leta 2000 sem imel med pet in deset nerešenih spisov. Čez novo leto, ko se tudi nekaj dni ne dela, ker se urejajo tudi evidence, se spisi nalagajo. Takrat 30 nerešenih spisov ni pomenilo nič, tudi danes ne pomeni nič. To so tekoče zadeve. Če bi bilo tako, bi morali v tistem času biti na tapeti vsi tožilci, v sedanjem času še vsi Foto: Črtomir Goznik Zdravstveno stanje Marjana Glavarja se je lansko leto močno poslabšalo; štirikrat je bil operiran. sodniki, ki imajo tudi več sto nerešenih spisov. Če gre za več sto tisoč nerešenih spisov, je dejstvo, da jih nekdo ima. Kar zadeva ponarejanje javne knjige, so lani zoper mene vložili obtožni predlog za tri zadeve. Zadeve potencirajo, nič mi niso mogli dokazati, ugotovitve so bile nezakonite, trdim, ker sem obtožil akterje iz tožilstva, ki so v času, ko sem bil v priporu, šli v mojo pisarno in pregledovali spise. V tej zadevi tudi nisem bil še zaslišan, zgodilo se je, da sem bil dvakrat v bolnišnici, ko so me vabili na zaslišanje. Lani so to zadevo izvzeli iz preiskave za podkupovanje, vložili obtožni predlog na ptujskem okrajnem sodišču. Čez nekaj časa, ker je zadeva stala, pa se je ptujsko okrajno sodišče izločilo. Zadevo so predali v Ljutomer. Tega nisva vedela niti jaz niti moj odvetnik; ker je krajevno in stvarno pristojno ptujsko sodišče, smo se pritožili. Višje sodišče v Mariboru je prenosu pristojnosti ugodilo, niso pa o tem obvestili ne mene ne mojega odvetnika. Obrazložitev naj bi bila v tem, da poznam vse ptujske sodnike, čeprav to verjetno ni res, saj se je v petih letih tudi na ptujskem okrajnem sodišču zamenjalo nekaj sodnikov. Če je to tako, potem zadeve ne bi smelo reševati niti ljutomersko sodišče, ker tudi tam poznam nekatere sodnike. Poznam pa tudi skoraj vse sodnike na mariborskem višjem sodišču, tudi zanj smo zahtevali izločitev. Zdaj je zahteva na vrhovnem sodišču, ker smo zahtevali, da se izloči tudi višje sodišče v Mariboru.« Št. tednik: Kaj v vašem primeru pomeni zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo? Ste ga predlagali vi, ali se je tudi sama parlamentarna komisija želela seznaniti z vašim primerom M. Glavar: »Parlamentarna komisija se je želela s tem primerom seznaniti, predvsem zaradi tega, ker sem večkrat pisal kakšne dopise na ministrstvo za pravosodje, v katerih sem javnost seznanjal s krivicami, ki se dogajajo. V komisiji sem bil zaslišan kot priča, da bi se tudi z mojo pomočjo ugotovile takratne razmere na vrhovnem tožilstvu. V zvezi z mojo zadevo od pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo ne pričakujem kakšnih posebnih rezultatov. Zadovoljen pa sem, da sem lahko javnost po dolgem času ponovno seznanil, v kakšnem stanju je moj primer, da že toliko let stoji, da se nič ne razreši. Mislim, da sem tudi lahko nekaj pomagal pri tem, da so ugotovili, kako je vrhovno državno tožilstvo delalo pod vodstvom Zdenke Cerar.« Majda Goznik Ormož • Občina je šla na troje Občini uspeli, samoprispevek pogorel Uresničila so se prizadevanja krajevnih skupnosti Središče ob Dravi in Sv. Tomaž za lastno občino. Referenduma karakterizira visoka volilna udeležba (čez 70 %) in čez 77 % volivcev, ki so glasovali za samostojni občini. Posebej velja opozoriti, da so vsi navedeni izidi glasovanj neuradni! Slavica Mlinaric, predsednica republiške volilne komisije, je imela ob podpori računalniškega programa kmalu po zaprtju volišč popolne neuradne rezultate, ki so bili nedvoumni. V KS Sv. Tomaž so od 1824 volilnih udeležencev glasovali 1303. Za samostojno občino se je izjasnilo 1005 volivcev (77,13 %%) proti pa 294 (22,58 %%). Komisija je ugotovila, da so bile 4 glasovnice neveljavne. Ko je postalo jasno, da je referendum uspel, se je v purgi pričela spontana zabava in nebo nad Sv. Tomažem je bilo osvetljeno od številnih raket, ki so jih krajani prihranili od novoletnih praznikov posebej za to priložnost. Mirko Cvetko, predsednik KS, je v nedeljo zvečer povedal, da gre za uresničenje njihovih desetletnih skupnih želja. »Kraj je živel za občino, rezultat pa je pokazal, da si želimo na svoje. To je zgodovinski in prelomen trenutek za našo skupnost. V kraju se je spontano pričela zabava, pridružil se nam je tudi vlagatelj pobude za samostojno občino poslanec v državnem zboru Alojz Sok. Prišli so vsi, ki so pomagali pri aktivnostih za novo občino, člani sveta.« Pri Sv. Tomažu se je zgodil tudi edini incident na nedeljskih volitvah. Slavica Mlinarič je povedala, da so prejeli anonimno telefonsko svarilo, da je na volišču v kulturnem domu podtaknjena bomba. Policija je preverila stvar in ugotovila, da je šlo le za neslano šalo. Helena Polič, predsednica občinske volilne komisije, je povedala, da je v Gornjih Ključarovcih, kjer je 101 volilni upravičenec, na volišča prišlo 76 volivcev. Za priključitev KS Ormož jih je glasovalo 29 (38,15 %), proti pa 47 (61,84 %). Krajni so se odločili, da ostanejo v dosedanji KS in tako v novi občini Sv. Tomaž. Helena Polič je povedala, da je ves dan spremljala volitve na terenu, ki so potekale brez posebnosti. Središčani končno sami zase V KS Središče ob Dravi se je od 1934 volivcev vpisanih v volilni imenik na volišče podalo 1400. Za samostojno občino je glasovalo 1078 (77,05 %%), proti pa 312 (22,29 %). Komisija je ugotovila tudi, da je bilo 10 glasovnic neveljavnih. Vzdušje na prostoru pred krajevno skupnostjo je bilo v nedeljo zvečer veselo. Toni Jelovica, predsednik KS, je ob tej priložnosti čestital krajanom ob njihovi odločitvi za skupno pot, na kateri želi, Tudi na volišču v Gornjih Ključarovcih so se volivci odločili, da želijo ostati v sedanji krajevni skupnosti, tako kot tudi Obrežanci ostajajo v KS Središče ob Dravi. V gasilskem domu Ključarovci so v istem prostoru svoje delo opravljale kar tri komisije. Na volišču v kulturnem domu pri Sv. Tomažu je bilo ves dan mirno, le za kratek čas je potek glasovanja zmotil obisk policije, saj je bilo po telefonu sporočeno, da je v domu podtaknjena bomba. Policija je sicer stvari preverila, a že kmalu je bilo jasno, da je šlo le za neslano šalo. da bi bilo vsem bolje. »Sedaj bomo počakali, da državni zbor potrdi našo odločitev, potem pa moramo pripraviti čim boljše programe za porazdelitev investicij. Treba bo postaviti prioritete, pri čemer bo ena od njih gotovo ureditev osnovne šole.« Tudi Obrežani so jasno izrazili, da želijo biti del nove občine in ostati v KS Središče ob Dravi. Od 456 volilnih udeležencev jih je volilo 351. Za se jih je odločilo 76 (19,0% ), proti pa 275 (78 % ). Kar 9 glasovnic je bilo neveljavnih. Helena Polič je povedala tudi, da so volilne komisije sestavili na podlagi predlogov različnih strank. Posredovali so jih Desus, LDS, SDS in NSi, komisija pa je vsem ugodila. Na voliščih pa je bilo v komisijah tudi nekaj članov, ki so se v podobni funkciji že preizkusili. V Obrežu pa so volitve potekale pod nadzorom zaupnika. Volivci v KS Ormož so glasovali o tem, ali so za to, da se naselji Gornji Ključarovci in Obrež priključita KS Ormož. Posebno velikega zanimanja za to glasovanje ni bilo. Od 3581 volilnih upravičencev jih je glasovalo 965 (26,94 %). Pri vprašanju o priključitvi Obreža jih je za glasovalo 661 (68,49 % ), proti 297 (30,77 %), 7 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Glede priključitve Gornjih Ključarovcev h KS Ormož pa je za glasovalo 668 volivcev (69,22 %), proti 290 (30,05 %), neveljavnih pa je bilo 7 glasovnic. Nič asfalta za Kog Presenetljivo jasna in dokončna pa je bila tudi odločitev 607 volilnih upravičencev na referendumu za samoprispevek na Kogu. Referendum je bil veljaven, saj se je glasovanja udeležilo 51,82 % upravičencev. Za jih je glasovalo 33,22 %, proti pa 65,81 %. Neveljavne so bile tri glasovnice. V primeru, da bi referendum uspel, so na Kogu nameravali zbrani denar nameniti za asfaltiranje makadamskih cest. Sedaj bodo denar morali priskrbeti na drugačen način. V navedenih podatkih so zajeti le neuradni rezultati nedeljskega glasovanja, med torkom in četrtkom pa je nekaj volivcev izkoristilo tudi možnosti predčasnih volitev. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Mestni kino Ptuj vztrajno išče pot iz krize Namesto da bi pomagali, mu kopljejo jamo Februarja bo poteklo eno leto, odkar sta se še preostala dva zaposlena v Mestnem kinu Ptuj odrekla osebnemu dohodku, da bi Ptuj le obdržal svoj edini kino. Ptujski mestni svetniki so se s problematiko, ki jo bije ta ustanova v zadnjih treh letih, podrobneje seznanili na oktobrski seji, ko je bilo tudi napovedano, da se bo svet s to problematiko še ukvarjal, vendar napovedi ni uresničil. Po novembrski, decembrski in januarski seji je že mogo- če reči, da gre za vprašanje oziroma problematiko, ki jih ne zanima, ker so jih očitno prepričali, da gre za zasebno firmo. Mestna občina Ptuj je Foto: Črtomir Goznik Mestni kino Ptuj še deluje, čeprav mu nekateri na Ptuju vztrajno kopljejo jamo. Pogramsko je pokrit še tudi v februarju. Poziv k reševanju problematike so razumeli v nekaterih šolah, ki z obiskom šolskih predstav pomagajo kinu pri plačevanju tekočih obveznosti, da jih lahko sprotno pokriva. lastnica kinodvorane, v dejavnosti oziroma upravljanju pa ni soudeležna. Z milijonom in pol, s čimer je na pomoč vskočila pred tremi leti, pa Mestnemu kinu ni ničesar podarila, le povečala je svoj delež. Na oktobrski seji mestnega sveta je direktor in eden od lastnikov Mestnega kina Srečko Šneberger o problematiki govoril le zato, da bi v okviru možnosti iskanja rešitev ohranil dejavnost, doživel pa je svojevrsten linč. Doslej mu pri iskanju rešitev ni še nihče pomagal, MO Ptuj pa se vztrajno javnosti predstavlja kot prodajalka, čeprav te pristojnosti nima, brez sodelovanja lastnikov in tistih, ki kino upravljajo, ne more biti prodaje, poudarja Srečko Šneberger. Tudi na decembrskem pogovoru v Mestni hiši na Ptuju, kjer naj bi iskali rešitev z lastniki, predstavniki na upravljanju skupaj z mestno občino, prave pripravljenosti za reševanje problematike ni bilo, ker si nekateri v tej zgodbi želijo, da bi »šel Mestni kino v stečaj, da bi ga poceni kupili.« Potrebovali pa bi pičla dva milijona tolarja, da bi lahko celo leto nemoteno delali. Lahko bi jih celo »upravičili« kot naložbo v dejavnost mladih, ki je programsko na Ptuju močno podhranjena in tudi kot prispevek k zmanjšanju vandalizma. Tekoče obveznosti Mestni kino plačuje, dolg je le v najemnini programa, ki znaša okrog 1,5 do 2 milijona tolarjev. »Čeprav se v dolgi seriji pogovorov z različnimi sogovorniki še ni našel nihče, ki bi se mu zdelo pomembno, da bi se pozitivno odzval, ki bi bil pripravljen sodelovati z nami,« je povedal Šneberger bo vztrajal še naprej. Za zdaj je kino programsko pokrit tudi februarja, predstave so ob petkih, sobotah in nedeljah, uspelo jim je odvrteti tudi nekaj šolskih predstav. Zanimivo pri vsem je, da bi se rešitev dalo poiskati, če bi institucije na Ptuju, ki so plačane za razvoj, bile pripravljene pomagati malim, čeprav so zasebniki, a delajo v javnem interesu, zagotovo so ustvarjalci MO Ptuj ob njeni ustanovitvi zapisali, da imajo tudi Mestni kino, sami si tudi niso izmisli težav v reproduktivni kinematografiji. Ministrstvo za kulturo naj bi imelo rešitev tudi za problem Mestnega kina Ptuj, iz sredstev za spodbujanje oziroma obogatitev programov z evropskimi filmi, ki so močno ogroženi zaradi ameriškega filma, le da jim tisti, ki bi jim lahko pomagali, ker so na nek način plačani tudi za »branje« predpisov in pomoč pri razvojnih težavah tudi tistim, ki so »zasebniki«, ker so financirani iz davkoplačevalskega denarja, tega do pred kratkim niso povedali. Javno-zasebno partnerstvo pa je, kot kaže pri Mestnem kinu na Ptuju, tabu tema. Iz Mestne hiše na Ptuju naj bi te dni le šel dopis na šole s podpisom župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, naj se odločajo za šolske predstave v Mestnemu kinu na Ptuju. MG Foto: vki Sv. Trojica v Slovenskih goricah • Krajani za novo občino 74,24 odstotkov ZA samostojno občino Po kar zelo aktivni volilni kampanji so se v nedeljo krajani Sv. Trojice odločali o tem, ali želijo živeti v samostojni občini. Kljub kampanji za in proti se je v nedeljo pri Sv. Trojici od 1802 nedeljskega referenduma udeležilo 1277 volilnih upravičencev ali 70,87 odstotka. Za samostojno občino se je odločilo 948 volivcev ali 74,24 odstotka. Samostojni občini je nasprotovalo 325 volivcev ali 25,45 odstotka. Pri Sv. Trojici je bilo zanimivo tudi to, da so bile neveljavne samo štiri glaso- vnice. Krajani Sv. Trojice so glasovali na petih voliščih. Največji odstotek za samo- stojno občino so izrazili v Oseku, kjer je za samostojno občino glasovalo 83,59 odstotka volivcev. Novi občini so bili najmanj naklonjeni volivci v Zg. Porči- Krajani Sv. Trojice so nazdravili novi občini. Vsi izidi glasovanja referenduma so bili sicer neuradni, dvoma o tem, da tokrat Cirkulane ne bodo postale samostojna občina, pa ni (bilo). Rezultati so bili namreč zgovorni in tudi kakšen volilni listič sem ali tja izida ne bi mogel in ne more spremeniti. Haloze so dobile novo občino, in to nikakor ne najmanjšo, saj bo občina Cirkulane z vsemi trinajsti- mi naselji štela dobrih 2300 duš. Na cirkulanskem referendumskem območju je bilo sicer registriranih 1949 volilnih upravičencev, ki so svoj glas lahko oddali na 13 volilnih mestih: v Cirkulanah, Brezovcu, Gradiščah, Gru-škovcu, Dolanah, Medribni-ku v Zg. in Sp. Paradižu, Pohorju, Malem Okiču, Slatini, Pristavi in na Mejah. Volilna udeležba je bila visoka, kot na vseh referendumskih območjih v državi, znašala pa je nekaj pod 64 odstotkov, kar pomeni, da se je referenduma udeležilo 1165 volilnih upravičencev. 748 jih je glasovalo ZA svojo, samostojno občino Cirkulane, 417 jih je bilo proti. Presenetljivi, za poznavalce morda niti ne, so bili izidi v naseljih Mali Okič in Slatina: krajani obeh so ču, kjer je za novo občino glasovalo 59,77 volivcev. Ta rezultat pa je posledica tega, ker del vasi geografsko bolj spada v Lenart kot k Sv. Trojici. Torej če bodo poslanci, kot so obljubljali, spoštovali voljo volivcev, bo z novim letom v Slovenskih goricah nastala nova občina Sv. Trojica v Slovenskih goricah, kjer v devetih vaseh živi 2170 prebivalcev v 619 gospodinjstvih. Po izračunih bo primerna poraba v proračunu nove občine znašala dobrih 240 milijonov tolarjev. Po zaprtju volišč so se pobudniki (člani sveta KS Sv. Trojica) skupaj s številnimi krajani zbrali v prostorih KS pri Sv. Trojici, kjer so nazdravili zmagi na referendumu. K Sv. Trojici sta prišla čestitat tudi poslanec in vlagatelj pobude za samo- stojno občino mag. Janez Kramberger in poslanec in župan občine Destrnik Franc Pukšič. Zbrani niso skrivali zadovoljstva nad rezultatom referenduma in predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko je povedal, da so zelo zadovoljni z rezultatom in se zahvalil vsem volivcem za podporo. Novi občini Sv. Trojica je nasprotoval župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ki je poudarjal, da se z novimi manjšimi občini povečuje birokracija in centralizacija. Nedeljski rezultat je komentiral: »Volivci imajo vedno prav in tudi tokrat so izrazili svojo voljo, ki jo treba spoštovati. Jaz pač, kot gospodarstvenik, nisem naklonjen novim majhnim občinam.« Zmago Šalamun Cirkulane • Veselje ob pozitivnem izidu referenduma Haloze dobile novo občino! V centru Cirkulan se je hitro po sedmi uri zvečer na nedeljski referendumski dan začelo pravo slavje. O ledenih svečah iz nosu in ledenih rokah ni bilo govora, saj se je v mrzlo noč opojno zakadilo dišeče kuhano vino, pošteno pa je zadišalo še iz brbotajočega kotla, kjer se je cvrla ciganska pečenka. 29. januarja pozno zvečer je v Cirkulanah zavladalo veselje. bili v veliki večini proti ustanovitvi nove občine; V Slatini se jih je, recimo, za novo občino izreklo le šest, v Malem Okiču pa jih je bilo za novo občino 18 (proti pa 44). Toda to ni niti malo skalilo veselja vedno večje družbe občanov, ki so se začeli zbirati v centru Cirkulan. »Danes so vse naše težave in ves trud okoli ustanavljanja nove občine Cirkulane poplačani! V prihodnosti pričakujem, da bodo vodstvo nove občine, vsi svetniki in odbori z županom delovali v prid nove občine in da bo naša občina Cirkulane dokaz ene uspešnejših občin v Halozah. Seveda pa bo najprej treba počakati na DZ, da bo občine potrdil in šele takrat bo naša prioriteta najti skupen cilj z vsemi političnimi strankami v smeri doseganja konsenza pri izbiri pravega vodstva nove občine,« je takoj po končnih rezultatih, ki so bili posredovani z vseh trinajstih volišč, povedal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine Cirkula-ne Anton Kokot. Za kaj več ni bilo ne časa, ne priložnosti. Nedeljska noč je bila namreč, ne glede na ledeni prš, ki se je vsul z neba, namenjena slavju in veselju. SM Trnovska vas • Pred sejo občinskega sveta Predlog v nasprotju z zakonom V petek zvečer se bodo na seji sestali svetniki občine Trnovska vas. Osrednja točka seje bo vsekakor obravnava letošnjega proračuna občine. Na dnevnem redu imajo tudi zanimivo točko o spremembi volilnih enot. Po dosedanjem odloku se vseh sedem svetnikov voli v eni volilni enoti. Torej je celotna občina volilna enota. Predsednik vaškega odbora Bišečki Vrh Janez Rojko pa skupaj s sopodpisanimi ostalimi šestimi predsedniki vaških odborov predlaga občinskemu svetu, da se za letošnje lokalne volitve občino razdeli na sedem volilnih enot. S tem bi volivci volili po enega svetnika v vsaki vasi, saj občino sestavlja sedem vasi. Predlagatelj je prepričan, da bi tako imela vsaka vaška skupnost svojega predstavnika v občinskem svetu, kar bi tvorno vplivalo na soudeležbo in njen delež v življenju občine. O predlogu bodo torej v petek odločali občinski svetniki in vsekakor bo pri tej točki zanimiva razprava, saj je omenjeni predlog v nasprotju z 20. členom Zakona o lokalnih volitvah, ki pravi, da se volilne enote oblikujejo tako, da se en član občinskega sveta voli na približno ena- ko število prebivalcev. To je v občini Trnovska vas nemogoče zagotoviti, saj največji vasi v občini Trnovska vas štejeta bistveno več prebivalcev od ostalih manjših (Trnovska vas 338 prebivalcev, Biš 313 prebivalcev). Najmanjši vasi v občini pa imata bistveno manj prebivalcev (Sovjak 83 prebivalcev in Črmlja 89 prebivalcev). Torej je na osnovi tega predloga nemogoče zadostiti 20. členu Zakona o lokalnih volitvah. Omenjeni predlog pa je vsekakor dokaz, da tudi v Trnovski vasi nekdo že razmišlja o jesenskih lokalnih volitvah in ta predlog bo v občini dvignil precej političnega prahu, saj so posamezniki s takšnim predlogom poskušali že pred leti, vendar ni pravno vzdržal. O predlogu pa bodo vsekakor odločali občinski svetniki. Zmago Šalamun Foto: SM Ormož • Društveni kulturi dobro kaže Prihaja čas kulture »Društveno kulturo lahko ocenjujemo za uspešno tudi v lanski sezoni, predvsem kako so se skupine odrezale na območnih srečanjih. Uspeli smo obdržati določen nivo srečanj in revij, na katerih se skupine predstavijo javnosti in navdušencem. Najpomembnejša je osnovna predstavitev skupine, tam pa se izberejo tudi za nadaljnja tekmovanja. Nekatere so se uspele prebiti do državnega nivoja, kamor se uvrstijo najboljše skupine, česar ne gre jemati kot športen izraz,« je ob začetku novega kulturniškega leta zadovoljen Tomaž Bolcar, vodja izpostave JSKD Ormož. Za največji dogodek na kulturnem področju v minulem letu je ocenil 12. tekmovanje godb v zabavnem programu. Pri tem je poudaril pomen Pihalnega orkestra Ormož, ki že leta bdi nad prireditvijo in s svojo prisotnostjo oplemeniti tudi domala vsako prireditev v občini. Drugi največji dogodek je gotovo njihov novoletni koncert, ki so ga letos pripravili skupaj z mladimi solisti. Med folklornimi skupinami je Bolcar izpostavil Folklorni skupini Ivanjkovci in Podgorci, ki se izmenično dopolnjujeta in sta redno izbrani med najboljše. Posebnost med folkloristi pa je gotovo Folklorna skupina društva upokojencev Sv. Tomaž. »Sploh je značilnost zadnjih sezon, da se pojavlja vedno več kulturnih skupin znotraj različnih društev, pa tudi takih, ki se poskušajo pridružiti že obstoječim društvom. Morda bi bilo za ustvarjalce vseeno bolje, če bi se priključili kulturnim društvom, kajti znotraj svoje srenje bodo Tomaž Bolcar ocenjuje lansko sezono ormoške društvene kulture kot uspešno. lažje primerljivi in dobili bodo večjo strokovno pomoč tudi s strani JSKD, kot če so znotraj drugih društev. Čeprav članstvo pri obeh pa je seveda najbolj sigurno, saj pri upokojencih ni nikoli vprašanja nastopati ali ne, ker v svojih nastopih zares uživajo,« je navdušen Tomaž Bolcar. Pri kakšnih drugih skupinah pa se tudi zgodi, da ne uspejo uskladiti terminov, ker so zaposleni in imajo še veliko drugih obveznosti. Mažoretke skupaj s plesnimi skupinami Poleg folklore so na ormoškem zelo priljubljeni tudi ustvarjalni plesi. Najboljša je Kulturniki, pozor: razpisi! Konec januarja je JSKD objavil javni projektni poziv in na društvih je, da se prijavijo. Natančne informacije so na voljo na www.jskd.si in na območnih izpostavah JSKD. Aktualni pa so tudi razpisi s področja kulturnega tolarja. V njih se lahko društva, ki imajo v lasti ali upravljanju kulturne domove, potegujejo za sredstva za modernizacijo kulturnih domov, za opremo folklornih skupin, pihalnih orkestrov. Prijaviti se velja čim prej. še vedno plesna skupna Pandora, ki se redno uvršča na medobmočna in tudi državna srečanja otroških plesnih skupin. Pri drugih skupinah, ki jih ne manjka, pa Bolcar pogreša, da bi se mentorji udeležili kakšnega izobraževanja, oziroma da bi prevzeli mentorstvo za dalj časa, ne le za eno sezono. Zadnjih nekaj let med plesne skupine povabijo tudi mažoretke, ki predstavljajo mejno področje plesa in nimajo svojih srečanj. Z nastopom mažoretk plesna srečanja izgubijo svojo ko-mornost in so na ta način pestrejša. Pevski zbori so tradicionalno dobri, še posebej Okarina in Deteljica. V JSKD pa pogrešajo, da zbori nimajo večje želje po uveljavljenju. Zanje je namreč na področnem nivoju tekmovanje, žal pa se ormoški zbori niso množično predstavili na lanskoletni reviji. Bolcar je prepričan, da termin revije ne bi smel biti problem, saj je enak že več let. Zbore že vrsto let spremlja kritik Mitja Reihenberg, ki je dobil vtis o delu in napredku posameznih zborov. Na gledališkem področju so letos ocenjevalce zamenjali, spremenila pa se je tudi Tudi plesna skupina Pandora se je uvrstila med najboljše mlade plesalce v državi. Foto: Janez Eržen organizacija tekmovanja. Po novem ni več predstavitve skupin na območnem nivoju na en dan, saj v naših razmerah ni mogoče zagotoviti dovolj publike, ki bi spremljala več prireditev na en dan. Zato so se dogovorili, da bo strokovni spremljevalec prisoten na predstavah, ki jih bodo imele posamezne skupine. Ocenjevalci, ki bodo ocenjevali gledališke in lutkovne predstave, bodo prvič imeli v rokah tudi pravilnik o izboru in ocenjevanju. Na ta način upajo, da ne bo prihajalo do individualnih ocen, ampak bodo ocene oblikovane po vnaprej pripravljenih merilih. Lani so pričeli tudi podeljevati nagrado za naj režiserja, igralca itd., ki se podeli posamezniku in ne skupini. Izbirali pa so tudi naj predstavo in igralca po izboru publike med otroškimi predstavami. Bolcar pravi, da pri podeljevanju teh nagrad ne gre za spodbujanje večje tekmovalnosti, ampak za ne-tenje ustvarjalnega duha, za priznanje, ki poveča zanimanje samih igralcev za predstave drugih društev. Gotovo pa bo v gledaliških krogih vedno zraven tudi kanček ne-voščljivosti. Letos bo v občini kar pet premier, poleg gleda-liščnikov iz Ormoža in Velike Nedelje, ki že tradicionalno vsako leto pripravijo premi-ero, pripravljajo predstavo tudi v Miklavžu, Sv. Tomažu, začeti pa nameravajo tudi v Obrežu. Ker Dobravska skupina praznuje pomembno obletnico močno razmišljajo, da bi oživili kakšno svojih predstav. Še več novosti Za likovnike bo letos potekala že 16. likovna kolonija, načrtujejo pa tudi dva nova natečaja za fotografijo in literaturo. V spomladanskem času pa bodo izvedli še festival družine, ki je tradicionalno v Obrežu, vendar so ga zaradi hude zime (dvorano je praktično nemogoče segreti) in zaradi trenutno burne politične aktivnosti v teh krajih prestavili na pomlad. Na kulturnem področju na ormoškem pa pogrešajo tudi kakšno mladinsko skupino. Finančno poslovanje sklada ni rožnato, ampak se nekako pokriva. Polovico financ za delovanje JSKD prispeva Občina Ormož na podlagi razpisa, lani pa so JSKD uvrstili so kot stalno postavko v občinski proračun, tako da se zdi, da mislijo resno. Med letom sicer prihaja do nelikvidnosti javnega sklada, ker večino programa izvedejo spomladi. Drugo polovico sredstev pridobijo na podlagi razpisov. Tomaž Bolcar je želel kulturnike opozoriti še na portal slovenske društvene kulture: www.kreart.si. Na tem naslovu lahko vsako društvo dobi brezplačen internetni naslov in svojo internetno stran. Ustvarila se bo baza informacij in sčasoma se bodo na teh straneh objavljali tudi vsi razpisi. Društva, ki še nimajo računalniške opreme, pa se lahko prijavijo na aktualen razpis za sredstva za nakup računalniške opreme. viki klemenčič ivanuša Na knjižni polici Ivan Sivec Brodnikova oporoka Kamnik. Založba ICO, 2006 Ivan Sivec sodi med najuspešnejše pisce poljudnih povesti s kmečko in zgodovinsko tematiko. Naj omenim prepričljivejši: Tedaj so cvetele češnje, 1982, In večno bodo cvetele lipe, 1991. Kar nekaj slovenskih mož je predstavil v biografski, romaneskni pripovedi: O Petru Pavlu Glavarju, Adamu Rav-barju, Tonetu Kozlev-čarju, Jakobu Aljažu, Simonu Gregorčiču, Jožetu Peternelju-Mauserju, Mirku Lebarju, Slavku in Vilku Avseniku, Jožetu Plečniku, Janezu Ciglerju, Lojzetu Slaku. Biografski roman o Aškercu je nastal na podlagi dokumentarnega gradiva, kar je tudi siceršnja pisateljeva metoda pri nastanku mnogih drugih literarnih del. Ob tem je potrebno omeniti, da je čedalje bolj v navadi izdaja del, kjer literarnemu prispevku, ki bi moral biti literarno in umetniško bolj na izkustveni in znanstveni ravni, prilepijo napot misli župana, »spomine« pesnikovegaprane-čaka, (ne da se meriti s Faturjevo biografsko pripovedjo o Ketteju), krona samovšečnosti pa je življenjepis avtorja s seznamom njegovih del za mladino in odrasle, kije resda kvantitativno presenetljiv. Aškerčev rod naj bi bilgrčav, robat, neomajen. Oče Anton je rad tičal v knjigah. Pri šestintridesetih letih je Agata Aškerc odšla v nebesa in Tonček je dobil za dvanajsti rojstni dan materino smrt. Anton ni bil vajen kmečkih opravil, rad je prebiral očetove knjige. Pri šolanju v celjski gimnaziji in v bogoslovju mu je pomagala teta Ajtka, »grešnica«. Novomašnik jepostalv Šmarjeti leta Gospodovega 1880. Veliko mu je pomenila objava pesmi Trije potniki (1880) v Stritarjevem Zvonu, čeprav se danes ve, da je prve verze objavil že tri leta prej v Jeranovi Zgodnji danici. Zelo je cenil Gregorčiča in se v napadih nanj postavil v njegov bran. Začutil pa je tudi, da lahko sam postane Gregorčič v pripovednem pesništvu. Njegovo poslanstvo v Podsredi je bilo, da je bil dopoldne kaplan, popoldne pa pesnik. V Podsredi seje (sramežljivo) zaljubil v učiteljico Anko in ji po muzikantu pošiljal knjige za branje. Medtem je prišla domača kmetija na boben, kupila jo je teta Ajtka. Naslednja premestitev ga je pripeljala v Šmarje pri Jelšah, kjer je preživel šest najlepših let. Tercijalke (ogorčen je bil nad svetohlinstvom) so ga označile za čokatega in krivono-gega kaplana. V ustanovljeni čitalnici je gojil slovensko besedo in narodno buditeljstvo. Spoznal je tudi učiteljico Dragojilo, tisto, zaradi katere je moral Gregorčič iz Kobarida. Aškerc je bil znan po kratkih mašah in pridigah, nasprotoval je čudežem. Škof Mahnič je v svojih razpravah napadal literarno ustvarjanje slovenskih duhovnikov, še posebej Aškerca, da s svojimi pesmimi spodkopava katoliško vero. Še posebej strupen in pritlehen je bil Evgen Lampe. Ko je umrl Aškerčev tihi zaščitnik škof Stepišnik, je bil premeščen k Sv. Lovrencu, pošta Juršinci pri Ptuju. Odzivi na prvo pesniško zbirko Balade in romance so bili ugodni, napadel pa ga je Mahnič. Sledila je premestitev v Vitanje, kjer se je še vedno kaplan že v začetku sporekel z župnikom. Naslednja postaja je bila domača Šmarjeta pri Rimskih Toplicah, kjer je zavrnil krst v nemškem jeziku. Odtujila sta se tudi z Gregorčičem, ki je samo tarnal. V Šmarju ga je očarala Vilhelmina z »nebeško modrimi očmi«. Ne samo zaradi nje je sledila nova postaja v Mozirje, kjer je bil srečen, da živi enkrat v slovenskem središču, kjer ni ne Nemcev ne nemškutarjev. Njegovo pesništvo sta občudovala ljubljanski župan Hribar in Ivan Tavčar. Zaradi orientalsko usmerjene poezije so ga premestili v Ška-le pri Velenju, ki so bile njegova zadnja kazenska postaja. Izdal je drugo pesniško zbirko Lirske in epske poezije in pikro pripomnil, da se njegovi tovariši ne zanimajo več za literaturo, ampak samo še za liter. 1898 so ga upokojili, posebej zanj pa je bila razpisana služba ljubljanskega mestnega arhivarja. Kot urednik Ljubljanskega Zvona se je seznanil z ustvarjalci slovenske moderne, razlike v pogledih pa so se kmalu pokazale. Aškerčeve zadnje pesmi so bile klavrne, tudi na dramskem področju je pogorel. Pri uredniškem poseganju v Kettejevo zapuščino velja pritegniti Cankarju in literarni stroki, kar Sivec v svoji pripovedi olepšuje. Anton Aškerc je po možganski kapi umrl 10. junija 1912 ob pol dveh zjutraj. V zadnjem času je povsod videl sovražnike, nikomur več ni zaupal. Vse je že kazalo, da bo njegova zadnja pot taka kot njegovo življenje: osamljena in zapuščena. Veličastni, dva kilometra dolg pogreb je bil znak napredne misli. Veliko je bilo dijakov, čeprav so mnogim to preprečili. Cankarja je ogorčil boj naših političnih strank inje zapisal, da jim niti smrt zaslužnega moža ni bila toliko sveta, da bi pomislili nanj in ne na svoje medsebojno sovraštvo, da niti grobovi pesnikov niso več varni pred blatom. Slovenski brodnik je pokopan v grobnici pisateljskega društva. Vladimir Kajzovar Foto: vki Nogomet Novinci so Zečevič, Đenič, Letonja in Osaj Stran 8 Rokomet Slabosti bo potrebno čimprej odpraviti Stran 8 Judo Prvič v zgodovini dva naslova za Ptujčane Stran 9 Odbojka Slab dan Benedičank v Ljubljani Stran 9 Mitja Petkovšek »V finalu je lažje tekmovati« Stran 10 Mali nogomet Tomaž do točk v zadnji minuti Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta MO Ptuj Spektakel, kot se spodobi Nadaljevanje s 1. strani Dvourno prireditev so popestrili vzhajajoča slovenska estradnica Nina Pušlar ter z zanimivimi teatralnimi vložki na temo športa amaterska gledališka igralca Urška Vučak in Milan Černel. Vrhunec je eden izmed najodmevnejših športnih dogodkov leta doživel prav ob koncu s proglasitvijo najboljših posameznikov. Med ženskami je krono najboljše športnice leta prejela rokometašica Mojca Derčar. "Osebno sem s preteklo sezono dokaj zadovoljna, čeprav bi lahko iztržile več," je v uvodu povedala ambiciozna Dolenjka, ki že drugo leto brani barve ženskega rokometnega kluba Mercator Tenzor Ptuj ter dodala: "Mogoče nam je manjkalo malo sreče, da bi se z reprezentanco na svetovnem prvenstvu uvrstile višje od 12. mesta. Za to leto pa bomo s ptujsko ekipo skušale uresničiti neizpolnjeno željo, da se uvrstimo med najboljših pet v državi." Med moškimi je po enoletnem postu naslov najboljšega ponovno pripadel kolesarju Mitji Mahorič. 29-letni Ptujčan še vedno iz sezone v sezono izboljšuje svoje rezultate: "Sezona je bila precej dolga, prevozil sem skoraj 30 Foto: Črtomir Goznih Silva Fartek je iz rok župana dr. Štefana Čelana prejela priznanje za življenjsko delo na področju športne vzgoje. Prejemniki priznanj za najuspešnejše ekipe v MO Ptuj v preteklem letu. Najuspešnejši športniki 1. Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj), 2. Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), 3. Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) Najuspešnejše športnice: 1. Mojca Derčar (ŽRK Mercator Tenzor), 2. Mina Markovič (Planinsko društvo Ptuj), 3. Sabina Kolednik (Klub borilnih veščin Ptuj) Najuspešnejše moške ekipe: 1. Kolesarski klub Perutnina Ptuj, 2. Nogometni klub Kumho Drava Ptuj, 3. Judo klub Drava Ptuj Najuspešnejše ženske ekipe: 1. Ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj, 2. Golf klub Ptuj, 3. Teniški klub Ptuj Najuspešnejši srednješolski ekipi: Dijakinje in dijaki: Gimnazija Ptuj Najuspešnejši trenerji: Srečko Glivar (KK Perutnina Ptuj), Vlado Čuš (JK Drava Ptuj), Vladimir Sitar (Klub borilnih veščin Ptuj), Nedeljko Potočnjak (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) Zaslužni športni delavci: Antun Mlinarevič (Planinsko društvo Ptuj), Robert Šimenko (Strelski klub Ptuj), Robert Menoni (Ženski odbojkarski klub Ptuj), Dušan Pavlica (Klub borilnih veščin Ptuj), Marija Rus (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Janez Čuš (Kegljaški klub Drava Ptuj), Maja Raj (Plavalni klub Terme Ptuj), Darja Gavez (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj), Jana Kovačec (Karate - do klub Ptuj), Cvijetin Makcimovič (KMN Poetovio) Najuspešnejši na področju invalidskega športa: Srečko Majcenovič (Medobčinsko društvo invalidov Ptuj) Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj) Najpopularnejša športnika po izboru medijev: Nina Kolarič (Atletski klub Keor Ptuj), Dejan Zavec (BK Magdeburg) Posebno priznanje za vrhunske dosežke in promocijo športa v mednarodnem merilu: Mirko Vindiš (AK Keor Ptuj), Dejan Zavec (KB Magdeburg), Nastja Čeh (FC Dunaj Avstrija) Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Foto: Črtomir Goznik Nina Kolarič in Dejan Zavec sta zbrala največ glasov v akciji Izbiramo najpriljubljenejšo športnico in športnika Spodnjega Podravja. Glasovali so bralci Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalci Radia Ptuj. 000 kilometrov. Moji rezultati so zasluga vseh ljudi, ki mi stojijo ob strani v klubu, prav tako mojih staršev, punce in vseh, ki me podpirajo. Res je, da sem bil zelo razočaran, ker mi ni uspelo ponovno zmagati na dirki Po Sloveniji, sem pa vseeno vložil ogromno energije v druge dirke, kjer sem dosegel nekaj odličnih rezultatov, zato moram biti Foto: Črtomir Goznil< Športniki in športnice, ki so v preteklem letu osvojili naslov državnega^rvaka (Teodor Pevec, Sandi Kolednik, Borut Božič, Matej Marin, Nadja Šibila, Nina Kolarič, Tajda Šarkanj in Aldo Ino Ilešič), in tisti, ki so nastopali za državno reprezentanco v kolektivnih športih (Mihaela Ciora, Martina Strmšek, Tjaša Brumen, Matjaž Lunder, Rok Kronaveter in Marko Drevenšek). s sezono vsekakor zadovoljen. Nenazadnje mi je prvič v karieri uspelo zmagati na Ptuju." Nagrado za življenjsko delo na področju športa je prejela Silva Fartek, ki je bila ob pedagoškem delu v šoli 39 let angažirana v mnogih klubih, na nek način pa je 'sokriva' tudi za odlične dosežke nekaterih športnikov, ki so letos prejeli nagrade. Po dolgem času smo dobili tudi najpopularnejša športnika leta. Športni uredništvi Štajerskega tednika in Športnih novic sta na podlagi prejetih glasov naslov podeli- li boksarju Dejanu Zavcu in atletinji Nini Kolarič, ki sta z rezultati in osebnostjo med športnimi navdušenci najbolj priljubljena. Že pred začetkom prireditve pa se je začel že nov lov na zmage, boj za športnika leta 2006 ^ un Foto: Črtomir Goznil< Drugo- in tretjeuvrščeni v posamičnem izboru za naj športnika: Klemen Ferjan (JK Drava), Mina Markovič (PD Ptuj), Gregor Gaz-voda (KK PP) in Sabina Kolednik (KBV Ptui) Foto: Črtomir Goznik Nedeljko Potočnjak (ŽRK MT Ptuj), Vladimir Sitar (KBV Ptuj), Vlado Čuš (JK Drava) in Srečko Glivar (KK PP) so prejeli priznanja za najuspešnejše trenerje v letu 2005. Rokomet • 1. A SRL - dekleta Slabosti bo potrebno čimprej odpraviti Izida 14. kroga: Merca-tor Tenzor Ptuj - Maks 41:30 (22:15), Inna Dolgun SVIŠ -Loka kava KSI 24:23 (16:10), Olimpija PLK - Europrodukt Brežice 36:22 (20:7), Izola - Burja 26:20 (9:10), Krim Mercator - Celjske mesnine 29:25 (14:9). 1. krim mercator 2. olimpija plk 5. celeia žalec 6. merc. tenzor pt 7. kočevje anubis 8. loka kava ksi 9. europ. brežice 10. izola 11. maks 12. burja Mercator Tenzor Ptuj - Polje Maks 41:30 (22:15) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Šijanec 3, Prapotnik 1, Ciora, Derčar 9 (6), Ramšak 1, Strmšek 8 (1), Kalan 2, Potočnjak 9, Murko 3, Kelenc, Raškovič 4, Jaušo-vec 1 (1). Trener: Neno Po-točnjak. Po zadnjem bolečem porazu z ekipo Kočevje Anubis v minulem krogu so tokrat 12 12 0 0 24 14 9 1 4 19 13 9 1 3 19 14 9 1 4 19 13 8 0 5 16 14 7 2 5 16 14 6 0 8 12 14 5 2 7 12 13 3 2 8 8 14 3 2 9 8 12 2 1 9 5 13 1 0 12 2 Foto: Črtomir Goznik Vanja Raškovič, nova okrepitev rokometašic MT Ptuj, je proti Polju dosegla 4 zadetke. ptujske rokometašice po pričakovanjih zmagale, čeprav je bilo nad njimi vseeno kar nekaj pritiska. Dve točki sta bili potrebni za ohranitev priključka z višjeuvrščenimi ekipami. Prvih deset minut so se gostje domačim mučile še upirale, vendar pa je v 14. minuti prednost ptujskih trgovk znašala pet zadetkov (11:6), v 27. minuti pa je bilo že devet točk prednosti (21:12). V tem delu sta se odlikovali vratarka Rajšič z dobrimi obrambami in neumorna Mojca Derčar. Prednost sedmih zadetkov je bila dovolj visoko vodstvo, da so Ptujčanke lahko mirno igrale v drugem polčasu. Vsekakor pa je bilo še vedno preveč tehničnih napak. V zadnjih minutah je domači strateg dal priložnost igralkam, ki v prvenstvu igrajo nekoliko manj. Le-te so izkoristile svojo priložnost in obdržale visoko vodstvo. Po dolgem času se je v ekipi pojavila tudi reprezentantka Ana Mihela Ciora, vendar ni vstopila v igro. Za samo vzdušje pred nadaljevanjem prvenstva pa je to vsekakor velikega pomena. Danilo Klajnšek Nogomet • NK Drava Novinci so Zečevič, Đenič, Letonja in Osaj Nogometaši ptujske Drave so včeraj dopoldne odpotovali na devetdnevne priprave v Medžugorje. Prvi del priprav je potekal v Poreču, pravih pogojev za delo na Ptuju pa še vedno ni. Atletska steza, fit-nes, bazen in telovadnica so pač premalo za delo prvoliga-škega kluba. Zaradi poškodb v Medžugorje ne bodo odpotovali Aljaž Zajc in oba rezervna vratarja Matjaž Štelcer in Dejan Germič. Kot rezervni vratar bo z njimi odpotoval mladinski vratar Robert Trav-nikar. V avtobusu pa bodo ob vseh nogometaših, ki so ostali v klubu, še okrepitve: Aleksander Zečevič (Bela krajina), Dejan Đenič (Borac Čačak), Rok Letonja (Zavrč) in mladi Herolind Osaj (Maribor Pivovarna Laško). Vsekakor je dovolj dobrih igralcev, da lahko Ptuj-čani dobro izpeljejo drugi del prvenstva v 1. SNL. Foto: Črtomir Goznik Rok Letonja si je z dobrimi igrami v dresu Zavrča prislužil poziv iz Drave, s katerimi je tudi podpisal pogodbo. Ptujčanom je Medžugorje že znano in vedo, da bodo imeli dobre pogoje za delo ter možnost odigravanja pri- pravljalnih srečanj. Ob treningih bodo odigrali predvidoma tri tekme. Danilo Klajnšek Nogomet • NK Aluminij - prijateljska tekma Aluminij - Malečnik 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Eterovič (4), 1:1 Đakovič (31), 2:1 Fridau-er (88) ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovec, Vrenko, Tomažič, Kuserbanj, Dončec, Marinič, Eterovič, T. Rozman, Fridau-er. Igrali so še: M. Rozman, Sa-gadin, Gajšek, Vtič, Trstenjak, Hertiš. Trener: Edin Osmano-vič. MALEČNIK: Strelec, D. Najvirt, Mladenovič, Galič, D. Peša, Mesič, Radulovič, Stančič, Đakovič, Repina, Sta-menkovič. Igrali so še: Golob, Vladislavič, G. Peša, Dvoršak, Pocrnjič, Novoselec, L. Naj-virt, Lackovič, Lubej. Trener: Vojislav Simeunovič. Nogometaši drugoligaša iz Kidričevega so odigrali pripravljalno srečanje z Maleč-nikom, sicer članom 3. SNL - vzhod, za katerega nastopata bivša igralca Aluminija Franci Strelec in Nejc Repina, za njih pa igra tudi nekdanji reprezentant Marinko Galič. Domači strateg Edin Osma-novič ni mogel računati na vse razpoložljive moči, vendar so fantje zaigrali dobro. Že v 4. minuti je nova okrepitev Aluminija Mate Eterovič poskrbel za vodstvo, z lepim lob udarcem z razdalje preko 25 metrov. Gostje so prav tako dobro parirali domačim in v 31. minuti je rezultat izenačil Đakovič. V drugem polčasu je bila igra hitra in borbena, z dobrimi akcijami. Tudi nogometaši Malečnika so imeli nekaj priložnosti, vendar jih je povratnik med domače po poškodbi, vratar Matjaž Rozman, spravljal v obup. Da se je končalo tako, kot se je pričakovalo, pa je poskrbel Davorin Fri-dauer, ki je dve minuti pred koncem dosegel zmagoviti zadetek za domače. Danilo Klajnšek Foto: DK Matjaž Rozman, (Aluminij) Piše: Uroš Krstič Na pol poti Slovenska rokometna reprezentanca je z odliko opravila prvi del tekmovanja v skupini A v St. Gallenu. Osvojiti vse možne točke ob le enem odličnem polčasu (prvi polčas proti Poljakom) je pravi podvig. Vendar se prav v tem dejstvu, da Slovenci ne blestijo, a zmagujejo, skriva moč in potencial te reprezentance. Proti Švici, Ukrajini in Poljski so varovanci Slavka Iveziča zmagovali po zaslugi improvizacije posameznikov. V drugem delu tekmovanja bo improvizacija za uvrstitev v polfinale premalo. Zdaj se Slovenija z vsemi štirimi možnimi točkami seli v Basel, kjer jih čakajo nastopi proti svetovnim velesilam - Franciji, Nemčiji in Španiji. Osvojitev treh točk bi nas popeljala dopolfinala, ki bo v Zurichu konec tedna. Danes Slovence čakajo Francozi, slednjim pa smo dolžni marsikaj. Se še spomnite tekme proti »galskim petelinom« na SP v Tuniziji? Takrat smo za polfinale potrebovali zmago, a iztržili remi, ki nas je stal polfinala. En gol in srečno sanje ter polfinale. Bo tokrat drugače? V sredo nas čakajo zmeraj neugodni Nemci, ki so si ob napredovanju iz skupine prenesli le točko in imajo male možnosti za polfinale. Toda Nemci kot Nemci, nikoli jih ne odpiši. Dvoboj aktualnih evropskih prvakov (Nemčija) in podprvakov (Slovenija). V četrtek sledi še zadnja tekma drugega dela tekmovanja in svetovni prvaki Španci. Slednji so si v drugi del tekmovanja ob remiju z Nemci in zmago nad Francozi prenesli tri točke. Pomanjkanje točke pa je lahko velikega pomena. Napovedujemo, da zadnja tekma med Slovenijo in Španijo ne bo več^ odločala o usodi Slovenije in naši uvrstitvi v polfinale. Če Ivezič & co. želijo videti Zurich, morajo svojo usodo reševati že v srečanjih proti Franciji in Nemčiji. Srečno Slovenci. Marko Oštir, Vid Kavtičnik in Zoran Jovičič (spodaj) med treningom v Švici Rokomet • Turnir v V. Nedelji Cimos prvi v Veliki Nedelji Rokometni klub Velika Nedelja je bil organizator zanimivega rokometnega turnirja, na katerem so ob domači ekipi nastopili še Go-rišnica ter prvoligaša Rudar Trbovlje in Cimos Koper. V času odmora zaradi nastopa slovenske reprezentance na EP v Švici je vsekakor dobrodošlo igranje tekem in ne samo golo treniranje. Podobni turnirji ali pripravljalna srečanja pa so vsekakor dobrodošli, da trenerji dobijo vpogled v trenutno formo svojih varovancev. V soboto popoldne so tako ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji in okolici prišli na svoj račun in videli solidne rokometne predstave. V prvem srečanju so domači rokometaši premagali sosede iz Gorišnice, v drugem, sicer prvoligaškem obračunu pa je bilo zelo razburljivo, na koncu pa so slavili rokometa-ši Cimosa Kopra. V srečanjih za tretje in prvo mesto je bilo praktično vse jasno, saj sta prvoligaša opravila s 1. B-li-gašema. V tem trenutku je pač razlika še nekoliko prevelika. Tako je prvo mesto osvojil Cimos Koper, druga je bila Velika Nedelja, tretji Rudar Trbovlje, četrta pa Go-rišnica. Velika Nedelja - Gorišnica 29:25 (16:11) VELIKA NEDELJA: Munda, Klemenčič, Prejac, Kvar, Mesa-rec 3, Kukec 8, Cvetko, Haželič 2, Krabonja 1, Planine 6, Kokol 3, D. Ivančič 5, Vrečar 1, Kor-par, Kumer 1, Baas. GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Štorman 2, R. Žuran 1, I. Ivančič, Zorli, Lozinšek 6, Buzeti 4, Sok 7, Vincek 2, Ha-lilovič 3, M. Valenko, S. Žuran, Bratuša. Cimos Koper - Rudar Trbovlje 29:26 (13:16) Za 3. mesto: Gorišnica - Rudar Trbovlje 23:33 (7:17) GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, Kelenc 2, Štorman 3, R. Žuran, Ivančič 1, Zorli 2, Lozin-šek 2, Buzeti 7, Sok 1, Vincek 1, Halilovič 3, M. Valenko, S. Žuran, Bratuša, Pisar 1. Za 1. mesto: Velika Nedelja - Cimos Koper 25:34 (11:18) VELIKA NEDEJA: Munda, Klemenčič, Prejac, Kovačec, Kvar, Mesarec 4, Kukec 9, Cvetko, Hanželič, Krabonja 1, Pla-ninc, Kokol, Ivančič 8, Vrečar 2, Korpar, Kumer 1, Balas. Danilo Klajnšek Foto: UK Judo • Državno prvenstvo za člane in članice Prvič v zgodovini dva naslova za Ptujčane Foto: Črtomir Goznik Jože Simenko (JK Drava Ptuj) je izgubil le s Primožem Ferjanom (Impoi). Slovenska Bistrica, 28. 1. 2006. - Tik pred pričetkom tekem za svetovni pokal, prvo bo 4. in 5. februarja gostila Sofija, so judoisti in judoistke v Slovenski Bistrici tekmovali še za državne naslove. Vsi kandidati za svetovne pokale so lahko preverili tudi svojo trenutno pripravljenost. V polni bistriški dvorani, ki že vrsto let gosti državna prvenstva, so sodelovali tudi vsi favoriti, ki so se vrnili s 14-dnevnih priprav v Avstriji, zato dobrih borb ni manjkalo. Prvič v zgodovini so ptujski judoisti osvojili dva naslova državnih prvakov. Za velik uspeh Ptujčanov sta najbolj zaslužna Lea Murko, do 78 kg, in Klemen Ferjan, do 81 kg, ki sta z osvojenima naslovoma poskrbela za veliko veselje v ptujskem taboru. Lea je v finalu premagala reprezentantko Tino Kukec iz Olimpije Kr-melja in ji tako odvzela lanski naziv. Klemen je vse do finala brez večjih težav premagoval svoje tekmece, v finalu pa je bil še boljši od Greifa iz Im-pola in tako dokazal, da je najboljši slovenski judoist v svoji kategoriji. Odlično 3. mesto sta osvojila do 73 kg Uroš Tajhman in do 100 kg Jože Šimenko. Tajhman je s tremi zmagami po točkah izgubil le proti Četiču in tako dokazal svoje sposobnosti tudi pri članih. Šimenko pa je izgubil le proti favoritu kategorije Primožu Ferjanu iz Impola. V JK Drava se po daljši odsotnosti vrača tudi Bogdan Lešnjak z osvojenim 5. mestom. Odlično 2. mesto je v kategoriji nad 100 kg osvojil judoist JK Gorišnica Damjan Fras, ki je moral priznati premoč le Bi-stričanu Matjažu Ceraju. Najuspešnejše so bile judo-istke in judoisti Sankakuja s šestimi zlatimi kolajnami (Petra Nareks, Vesna Đukič, Urška Žolnir, Lucija Polavder, Matjaž Trbovc in Toni Drakšič), ki pa niso ponovili lanskega podviga, ko so si priborili kar osem posamičnih lovorik, vendar so bili kljub temu prezadovoljni. Pri članicah je brez večjih težav zmagala do 63 kg olim-pijka Žolnir Urška. Kategorijo nižje (do 57 kg) je bila naj- močnejša Vesna Džukič (San-kaku), v kategoriji do 52 kg pa je naslov osvojila Petra Nareks (Sankaku). V najlažji konkurenci deklet (do 48 kg) se je zmage veselila Andreja Prebil (Šiška). Prav tako bronasta z zadnjega SP, Bežigrajčanka Raša Sraka, je imela v svoji kategoriji do 70 kg le eno tekmico, Regina Jernejc iz celjskega Sankakuja pa ljubljanske športnice leta ni uspela presenetiti. V najtežji kategoriji (nad 78 kg) je Lucija Polavder (Sankaku) premagala Katarino Bolkovič. V moški konkurenci so svoje moči prav tako razkazovali vsi kandidati za svetovni pokal. Boris Greif (JK Impol) je v kategoriji do 81 kg v finalu moral priznati premoč Klemnu Ferjanu (Drava). V kategoriji do 73 kg je prepričljivo zmago slavil Sašo Jereb (Olimpija), v kategoriji do 66 kg Toni Drakšič (Sankaku), v kategoriji do 60 kg pa presenetljivo Matjaž Terbovc (San-kaku), medtem ko je bil v kategoriji do 90 kg najboljši Igor Spasojevič (Koper). Judoisti so nov termin državnega prvenstva v januarju lepo sprejeli, saj je junija sezona že skoraj pri kraju. Doslej je bilo evropsko prvenstvo vedno na sporedu maja, po novem bo to že marca, poleg tega pa se takrat končuje tudi svetovni pokal, tako da so tekmovalci in tekmovalke že precej utrujeni. »S tem, da smo DP prestavili na januar, si želimo ustvariti nov ritem tekem, najprej, da se vsi pokažejo doma, potem sledijo tekme svetovnega pokala in nato še evropsko prvenstvo, letos ga bo gostila Finska. Tak sistem bo namreč veliko bolj uporaben predvsem v predolimpij-skih sezonah, ko bo potrebno na tekmah svetovnega pokala loviti norme za OI, saj se tudi evropsko prvenstvo uradno iz maja seli na mesec marec,« je spremembo koledarja pojasnil generalni sekretar JZS Franc Očko. Rezultati: Člani: do 60 kg: 1. Matjaž Trbovc (JK Sankaku), 3. Kristjan Crnič (JK Impol), 7. Jan Belšak (JK Drava Ptuj); do 66 kg: 1. Toni Drakšič (JK San-kaku), 7. Dani Rus (JK Impol); do 73 kg: 1. Sašo Jereb (JK Olimpija); 3. Uroš Tajhman, 5. Bogdan Lešnjak (Jk Drava Ptuj); do 81 kg: 1. Klemen Ferjan (JK Drava Ptuj), 2. Boris Greif (JK Impol); do 90 kg: 1. Igor Spasojevič (JK Koper), 5. Uroš Pliberšek (JK Impol); do 100 kg: 1. Primož Ferjan (JK Impol), 3. Jože Šimenko (JK Drava Ptuj); nad 100 kg: 1. Matjaž Ceraj (JK Impol), 2. Damjan Fras (JK Gorišnica). Članice: do 48 kg: 1. Andreja Prebil (JK Šiška); do 52 kg: 1. Petra Nareks (JK Sankaku); do 57 kg: 1. Vesna Dukič (JK Sankaku), 5. Sendi Lešnjak (JK Drava Ptuj); do 63: 1. Urška Žolnir (JK Sankaku); do 70 kg: 1. Raša Sraka (JK Bežigrad); do 78 kg: 1. Lea Murko (JK Drava Ptuj), 2. Tina Ku-kec (JK Olimpij Krmelj); nad 78 kg: 1. Lucija Polavder (JK Sankaku), 2. Katarina Bolko-vič (JK Šiška). Sebi Kolednik Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m) Slab dan Benedičank v Ljubljani KERAMSTVO-PEČARSTVO 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 16. KROGA: Šentvid - Benedikt 3:0, Slo-ving Vital - Luka Koper 0:3, Štof Jesenice - Nova KBM Branik 0:3 1. nova kbm branik 15 15 0 45 2. luka koper 16 9 7 26 3. benedikt 16 7 9 23 4. šentvid 16 7 9 20 5. hitachi 15 7 8 19 6. sloving vital 15 5 10 15 7. štof jesenice 16 0 16 1 Šentvid - Benedikt 3:0 (20, 13, 18) Benedikt: Kadiš, Rajšp, T. Borko, J. Borko, Fekonja, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Kutsay, Jureš, Geratič, Hauptman, Veit. Odbojkarice Benedikta so doživele enega najhujših porazov v sezoni. V Ljubljani so klonile proti udeležencu finalnega dela pokalnega tekmovanja Šentvidu, osvojiti pa jim ni uspelo niti enega niza. Benedikt je v tej sezoni že dvakrat brez izgubljenega niza premagal Šentvid, tokrat pa je bil povsem brez moči ter dovolil nasprotnicam, da so se mu na prvenstveni razpredelnici približale na vsega tri točke zaostanka. V prvem nizu so Benedičanke še nekako uspele enakovredno igro z razigranimi gostiteljicami pod vodstvom Braneta Mačka, ki profesionalno tudi opravlja dela tekmovalnega referenta na OZ Slovenije, v preostalih dveh nizih pa so osvojile vsega 31 točk ter po manj kot uri igre morale priznati premoč tokratnim nasprotnicam. MŠ 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 13. KROGA: Mislinja - Ptuj 0:3, Comet Zreče - Partizan Škofja Loka 0:3, Formis Bell - Ecom Tabor 3:0, Broline Kamnik - Savinjska Šempeter 3:1, ŽOK Kočevje - Braslovče 3:0, Prevalje - Ču-lum, s. p., Valšped 2:3 1. ptuj 2. prevalje 3. comet zreče 4. žok kočevje Odbojkarice ŽOK Ptuj nadaljujejo dobre predstave v 2. DOL. 5. broline kamnik 6. partizan škofja loka 7. mislinja 8. fformis bell 9. ecom tabor 10. savinjska 11. braslovče 9 4 7 6 5 8 13 13 13 13 12. čulum, s. p., valšped 13 ŽOK Mislinja - ŽOK Ptuj 0:3 (-16, -16, -20) ŽOK Ptuj: Lorber, Cvirn, Ro-bič, Draškovič, Andjelkovič, Vidovič, Bilanovič, Kos, Švaj-ger, Zupanič, Tarodi Ptujske odbojkarice so v soboto v 2. DOL na gostovanju visoko premagale ekipo iz Mislinje in ob spodrsljaju neposrednih konkurentk še povečale prednost na lestvici. Gostje so tekmo pričele z najboljšo postavo, ki je prikazala kvalitetno in všečno igro, ki ji domačinke kljub veliki borbenosti in spodbudi s tribun niso bile kos. Prva dva niza so Ptujčanke dobile z lahkoto, zato jim je v nadaljevanju malce popustila koncentracija, kljub temu pa so v drugem delu zaključnega niza postavile stvari na svoje mesto in prepričljivo zmagale. Glede na disciplinarnost in borbenost, ki je bila prisotna na obeh straneh mreže, je tekmo odločila večja kvaliteta Košarka • 2. SKL - vzhod Horvatu se je zatresla roka REZULTATI 15. KROGA: Ptuj - Ilirija 81:84, Grosuplje - Prebold 95:71, Ježica - Nazarje 81:59, Pivovarna Laško mladi - Janče 93:83, ŽKK Maribor - Ruše 101:87 Ptujčani v domači dvorani izgubili proti ljubljanski ekipi Ilirija v dramatični končnici. Letos ptujska ekipa res nima sreče z mirno roko ob koncu 1. žkk maribor 15 13 2 28 2.ježica 15 12 3 27 3. grosuplje 15 12 3 27 4. janče 15 10 5 25 5. ruše 15 6 9 21 6. nazarje 15 6 9 21 7. prebold 15 6 9 21 8. i lirija 15 6 9 12 9. pivovarna laško ml 15 3 12 18 10. ptuj 15 1 14 16 KK Ptuj - Ilirija 81:84 14:17, 20:18, 24:22, 23:27 KK Ptuj: M. Ferme 25, Lu-baj, Cej 23, Bien 18, Šarič 3, Horvat 9, Kneževič 3, Kram-berger, Avguštin, Kotnik. Trener: Zlatko Marčič V 15. krogu košarkaškega prvenstva v 2. SKL - vzhod so in izkušenost ptujske ekipe. Trenerka Sergeja Lorber: "Počasi prihajamo v zmagovalni ritem, ki ga bo potrebno imeti v naslednjih tednih. Kljub visoki prednosti sem vso tekmo vztrajala s prvo postavo, saj se je potrebno dobro pripraviti na prihajajoče dvoboje. Prepričana sem, da smo v soboto ekipo Zreč sposobne premagati, saj smo v prvem delu sezone izgubile po lastnih napakah." UG 2. DOL MOSKI REZULTATI 13. KROGA: SIP Šempeter - Svit 0:3, Hoče - Termo Lubnik 1:3, Partizan Fram - Logatec 0:3, Astec Triglav - Kekooprema Žužemberk 3:0, MOK Kočevje - TAB Mežica 3:1, Telemach Žirovni- ca - Prigo Brezovica 2:3 1. astec triglav 13 12 1 35 2. logatec 13 11 2 34 3. termo lubnik 13 10 3 28 4. svit 13 9 4 28 5. prigo brezovica 13 9 4 26 6. partizan fram 13 7 6 20 7. sip šempeter 13 5 8 17 8. keko. žužemberk 13 5 8 14 9. telemach žirovnica 13 4 9 11 10. mok kočevje 13 3 10 11 11. tab mežica 13 3 10 10 12. hoče 13 0 13 0 Foto: Črtomir Goznik Ptujčani kot po pravilu slabše zadevajo v končnici tekem. tekme, saj je bil sobotni poraz že peti letošnji, ko se je o zmagovalcu odločalo v zadnjih sekundah. Domači so tokrat nastopili precej oslabljeni, saj na parketu ni bilo dveh standardnih igralcev, Holca in Gavriča, ki sta poškodovana, za nameček pa se je v prvem polčasu poškodoval še Avguštin, ki je pomemben igralec predvsem v mlajših selekcijah. Tekmo so bolje pričeli iliri-jani, saj so ob začetku druge četrtine vodili za sedem točk, Ptujčani pa so se jim do konca polčasa približali le na točko zaostanka (34:35). V začetku nadaljevanja so domači presenetili z agresivno obrambo in po nekaj minutah prevzeli vajeti igre v svoje roke (47:40). V tem obdobju je zelo dobro delovala naveza Bien-Ferme, ki je polnila koše nasprotnika. Ptujčanom je pot do zmage preprečil rezervni gostujoči igralec Sarajlič, ki je z meti iz nemogočih položajev ob koncu tekme dosegel kar 14 točk. Kljub zaostanku treh točk pa so imeli Ptujčani možnost priboriti si podaljšek, vendar je Alen Horvat v zadnjih sekundah tekme zgrešil met izza črte. V treh tekmah, ki še ostajajo do konca prvenstva, bi morali Ptujčani zmagati vsaj dve, da bi se prebili z dna lestvice, kar pa bo po nizu porazov in številnih poškodbah zelo težko izvesti. Trener, Zlatko Marčič: "Zdesetkani bi lahko tudi zmagali, vendar nam je ob koncu zmanjkalo tudi nekaj sreče kot že ničkolikokrat doslej. V drugem delu prvenstva igramo precej boljše kot na začetku leta, to tekmo smo igrali boljše v napadu kot v obrambi. Težava je predvsem v mladosti in izkušenosti igralcev, za kaj več pa žal v klubu ni denarja." UG Foto: UG Mitja Petkovšek • Slovenski športnik leta 2005 »V finalu je lažje tekmovati « Osrednji športni gost na izboru za najboljše športnike in športnice mestne občine Ptuj je bil telovadec Mitja Petkovšek. Najboljši športnik lanskega leta v Sloveniji ima za seboj sanjsko sezono, saj je postal svetovni prvak na bradlji. Po prireditvi je v sproščenem pogovoru odličen telovadec razkril nekaj skrivnosti o tem sila težkem bazičnem športu. Kakšna bi bila ocena prireditve izbora za najboljšega športnika na Ptuju? M. P.: »Zelo moram pohvaliti vse organizatorje in čestitati vsem športnikom za odlične rezultate v prejšnji sezoni. Nekatere športnike, ki so dobili priznanja, tudi poznam, vendar nisem vedel, da prihajajo iz Ptuja.« Kako bi opisali lansko odlično sezono? M. P.: »Opisal bi jo lahko zares s samimi presežniki. Bila je nadpovprečno dobra in takšno bo zelo težko ponoviti, saj je konkurenca izredno močna. Lani sem tako ob naslovu svetovnega prvaka zmagal še na mediteranskih igrah in na nekaj tekmah svetovnega pokala. Zame je leto minilo izredno hitro in mi je prineslo kup izrednih rezultatov in nepozabnih trenutkov.« Kakšen je vaš dolgoročni cilj? Je to nastop na OI leta 2008 v Pekingu? M. P.: »Ne. To je še predaleč in tja se bo tudi težko uvrstiti, saj so pravila nenavadna. Kar štirje svetovni prvaki bodo težko potovali tja, kajti ključ do nastopa na Olimpijskih igrah je močna ekipa, v kateri telovadi šest tekmovalcev. Slovenija ima s tem težave, saj nimamo šestih dovolj dobrih telovadcev. Če pa bo kakšna možnost, bom z veseljem nastopil v Pekingu in se boril za medalje!« Kaj so glavni cilji sezone 2006? Foto: Črtomir Goznik Mitja Petkovšek v družbi športnikov leta 2005 v MO Ptuj: Mojce Derčar in Mitje Mahoriča M. P.: »Veselim se vsake tekme, saj še zmeraj zelo uživam v gimnastiki. Že čez dober mesec se začnejo tekmovanja v svetovnem pokalu, vendar je moj glavni cilj sezone dober nastop na evropskem prvenstvu.« Kako potekajo vaši treningi? M. P.: »Dopoldanski treningi trajajo od uro in pol do dve uri. Tu delam bolj vaje za moč in treniramo kakšen posebni del vaje. Popoldan prav tako treniram približno dve uri, vendar takrat delam malo manj vaj za moč in več tehničnih vaj na bradlji.« Vaše glavno orodje je bradlja. Nam lahko opišete nekaj prvin vaše vaje? M. P.: »To je težko opisati.Vajo delim na trike in elemente. Triki so tisti, ki ne zahtevajo posebne energije, vendar moraš biti zelo natančen pri njihovi izvedbi. Elementi so pa tisti, pri katerih ves čas "garaš". Pika na i pa je se- Mali nogomet MNZ PTUJ SKUPINA A REZULTATI 12. KROGA: Skorba -Caffe bar Furči 1:8, Podgorci - Dolina Winetu 3:3, Klub ptujskih študentov - Gerečja vas 1:3, Juršinci - Kozmin-ci 9:1, Rim - Poetovio Petlja Vitomar-ci 3:2, Hobit Pub Apače - Zoo Trans Lancova vas 3:0 1. poetovio p. v. 12 11 0 1 67:14 33 2. rim 12 9 2 1 40:13 29 3. juršinci 12 9 1 2 56:26 28 4. c. bar furči 12 8 3 1 53:19 27 5. jure hajdina 12 8 1 3 37:30 25 6. podgorci 12 5 3 4 41:30 18 7. dol. winettu 12 5 2 5 30:26 17 8. hobit p. apače 12 4 1 7 23:32 13 9. gerečja vas 12 3 1 8 24:40 10 10. skorba 12 3 0 9 25:51 9 11. lancova vas 12 3 0 9 26:63 9 12. kpš 12 2 2 8 21:43 8 13. kozminci 12 0 0 12 22:57 0 SKUPINA B skok, ki velikokrat odloči vrstni red na tekmovanjih.« Boste letos kaj spremenili vašo vajo? M. P.: »Letos je revolucionarna sprememba pravilnika pri ocenjevanju, saj vaja ni več li-minirana na deset elementov, ampak več kot jih narediš, višjo oceno lahko dobiš, zaradi težavnostne stopnje. Prihajajo mlajši in močnejši tekmovalci iz Azije, ki bodo z novimi pravili imeli veliko prednost. Jaz pa nameravam malo spremeniti vajo in dodati še nekaj težkih elementov. Glavne spremembe diktirajo romunski telovadci in po njihovih predlogih se navadno spreminjajo gimnastična pravila.« Ali telovadite tudi na drugih orodjih? M. P.: »Ne, ampak raje uživam ob gledanju drugih telovadcev na njih. Mi je dovolj telovadba na bradlji, na kateri sem se specializiral. V svoji karieri - Zimica 4:2, Ptujska Gora - Jado 0:8, Joeles - Podlehnik 1:4. Mark 69 Pub Monte Cristo - Bar Saš Buldog 2:9, Bar Cheers Cyber Caffe - Rožice 6:4, Draženci - Club 13 1:7 REZULTATI 12. KROGA: Majolka 1. bar saš bul. 12 10 1 1 71:30 31 2. jado 12 10 1 1 63:15 31 3. majolka 12 9 1 2 75:20 28 4. rožice 12 8 2 2 57:26 26 5. mark 69 12 7 1 4 49:54 22 6. club 13 12 4 4 4 46:32 16 7. podlehnik 12 5 1 4 25:32 16 8. bar cheers 12 4 2 6 35:39 14 9. as 12 4 1 7 32:49 13 10. draženci 12 2 2 8 24:55 8 11. ptuj. gora 12 2 1 9 25:68 7 12. zimica 12 1 3 8 25:47 6 13.joeles 12 2 0 10 26:68 6 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme v A skupini lige MNZ Ptuj med ekipama Klub ptujskih študentov - Gerečja vas, ki so jo dobili slednji z rezultatom 3:1. Danilo Klajnšek OBČINSKA LIGA VIDEM - KONČNICA REZULTATI KONČNICE (29. 1. 2006): NK Tržec - AS 2 0:3, Lancova vas veterani - Bar Osmica 3:7, Belav-šek - ŠD Zg. Pristava 9:5, ŠD Pobrež-je - Leskovec 4:1, NK Tržec veterani - AS 1 4:3, ŠD Majski Vrh - ŠD Videm 5:2, KMN Majolka - ŠD Lancova vas 7:6. KONČNA LESTVICA: 1. KMN Majolka 2. ŠD Lancova vas 3. ŠD Majski vrh 4. ŠD Videm, 5. NK Tržec veterani, 6. As 1, 7. ŠD Pobrežje, 8. Leskovec, 9. Belavšek, 10. ŠD Zg. Pristava, 11. Bar Osmica, 12. Lancova vas veterani, 13. As 2, 14. NK Tržec. Darko Lah sem dolgo časa tekmoval tudi v mnogoboju, vendar sem se po poškodbi osredotočil le na tekmovanje na enem orodju. Kot mnogobojec sem se uvrstil tudi na Olimpijske igre leta 2000 v Sydneyju, vendar sem se za specializacijo odločil, ker bi bil kot mnogobojec recimo med dvajsetimi najboljšimi, medtem ko sem na bradlji sedaj v samem svetovnem vrhu.« Kakšna je razlika med nastopom v kvalifikacija in pred finalnim nastopom? M. P.: »V kvalifikacijah sem precej bolj živčen, saj tam na velikih tekmovanjih nastopa 30 do 40 odličnih telovadcev na bradlji in le osem se jih uvrsti v veliki finale. Če tam narediš malo napako, ne prideš v finale. Tako je navadno finalni nastop dosti manj obremenjujoč in navadno naredim tudi boljšo vajo.« Se da od gimnastike živeti? M. P.: »S tem nimam nobenih problemov, saj sem zaposlen pri policiji. Imam tudi nekaj super sponzorjev, med katerimi je glavni BTC. Zaenkrat imam dober standard in mi nič ne manjka. Po koncu kariere pa želim končati študij in se zaposliti.« David Breznik Mali nogomet • 1. SLMN Do točk v zadnji minuti Rezultati 12. kroga: Nazarje Glin IPP - Tomi Press Bronx 1:2, Tomaž - ŠD Extreme 3:2, Oplast Kobarid - Gip Beton MTO 2:3, Slovenica AG. Kravos - Puar 4:0, Svea Lesna Litija - Dobovec 4:4. 1. gip beton mto 12 11 0 1 2. dobovec 12 3. tomi p. bronx 12 4. opl. kobarid 12 5. slovenica 12 6. svea l. litija 12 7. puntar 12 8. nazarje glin 12 9. šd extreme 12 10. tomaž 12 7 7 6 5 4 4 3 3 2 2 2 3 1 4 1 5 2 5 3 5 2 6 2 7 1 8 61:33 52:43 41:33 40:34 37:43 46:42 41:48 41:45 38:56 26:46 KMN Tomaž -ŠD Ekstrem 3:2 (0:1) Strelci: 0:1 Ignjatovič (8), 1:1 Gašparič (35),1:2Mihelič (38), 2:2 Bohinec (40), 3:2 Gašparič (40) KMN Tomaž: Bedrač, Mag-dič, Miklašič, Goričan, Bohinec, Gašparič (kapetan), Kamenšek, Janžekovič, Cvetko, Lah, Razlag, Majcen. Trener: Dušan Babič. V 8 minuti so gostje boljšo igro kronali z golom. V prvem polčasu so domači le dvakrat nevarno streljali na gol, vendar sta strela Goričana in Gašpari-ča zgrešila cilj. Do 35. minute sta si obe ekipi pripravili nekaj polpriložnosti, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. V 35. minuti je sodnik razveljavil zadetek gostov, nato pa je v naslednjem napadu Gašparič rezultat izenačil na 1:1. Domačini so takrat začeli igrati na vse ali nič in v polje postavili tudi golmana, to vlogo je prevzel Gašparič. Najprej so sicer gostje preko Miheliča, po izgubljeni žogi v napadu, povedli z 2:1. Vendar se domači niso predali ter so preko Bohinca v zadnji minuti izid najprej izenačili, 15 sekund pred koncem pa je usodo gostov zapečatil Gašparič z lepim strelom z daljine. JM Planinski kotiček Pohod na Jeruzalem ob kulturnem prazniku Sreda, 8. februar 2006 Ljutomer, središče Prlekije kot radi porečemo, je tudi kraj, kjer so delovali številni znani Slovenci, ki so s svojim delom pridonesli k narodovi zavesti in kulturnemu ustvarjanju. Naj omenim le Frana Miklošiča, ki predstavlja za ta del Slovenije velikega vzornika in utrjevalca Slovenstva. V spomin nanj in številne druge kulturnike organizirajo ljutomerski planinci ob kulturnem prazniku pohod na Jeruzalem. Udeleženci pohoda se zberemo v sredo, 8. februarja 2006, ob 7.45 uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo z vlakom odpeljali do Ljutomera. Pot nas bo vodila iz centra mesta čez Kamenščak na Ra-domerščak, kjer se bomo okrepčali ter si ogledali rojstno hišo Frana Miklošiča. Pot bomo nadaljevali v smeri Cerovca,kjer se je rodil jezikoslovec Stanko Vraz, in naprej na Jeruzalem. Sestopili bomo skozi Železne Dveri, kjer si bomo ogledali izdelke iz gline, lesa in poslikane keramike, nazaj v Ljutomer. V Hotelu Jeruzalem bomo zaključili pohod ob prleških dobrotah in se veselo zavrteli ob zvokih prijetne glasbe. Skupne hoje bo za 4 ure. V Ptuj se bomo vrnili ob 19. uri. Hrana iz nahrbtnika in na počivališčih ob poti. Cena izleta vključuje prevoz z IC vlakom in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 1.200 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27 vsak torek in petek med 17. in 19. uro do petka, 3. 2. 2006. Vodila bosta Uroš Vidovič in Viktorija Dabič. Izleti PD Maks Meško iz Ormoža V februarju vas člani Planinskega društva Maks Meško Ormož vabijo na naslednje izlete: - 8. 2. 2006 - ob Slovenskem kulturnem prazniku iz Ljutomera na Jeruzalem, - 12. 2. 2006 - zimski pohod na Peco (Pozimi h kralju Matjažu in na vrh Pece). Več informacij najdete na http://www.pdrustvo-mmormoz.si Vabljeni! Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj - U-7 Mladi dravaši drugi v Avstriji Nogometni klub Sportunion GSV-Wacker Graz je 28. januarja organiziral turnir za selekcije letnik 1998. Na turnirju je so- delovalo 12 ekip iz Avstrije in Slovenije, uspešno so nastopili mladi ptujski nogometaši. Mladi igralci NŠ Poli Drava Ekipa NŠ Poli Drava Ptuj, selekcija U-7, je pod vodstvom Borisa Emeršiča v Avstriji osvojila 2. mesto. Ptuj U-7 so v predtekmovalni skupini osvojili prvo mesto (NŠ Poli Drava Ptuj - Pirka 5:0, NŠ Poli Drava Ptuj - Unterprem-statten 1:0, NŠ Poli Drava Ptuj - Murfeld 5:0). Kot prvouvršče-na ekipa iz skupine so se uvrstili v veliki finale. V finalnem delu so se pomerile ekipe z ekipama NK Factor iz Ljubljane in NK Ries/Kainbach Graz. Rezultati finalnega dela: NK Factor - Ries/Kainbach 0:2, NŠ Poli Drava Ptuj - NK Factor Ljubljana 2:1, NŠ Poli Drava Ptuj - Ries/Kainbach 0:0. Prvo mesto je osvojila ekipa Ries/Kainbach Graz, drugo mesto so osvojili Ptujčani, in sicer z istim številom točko kot prvo-uvrščena ekipa, vendar s slabšo razliko v zadetkih, tretje mesto je osvojila NK Factor Ljubljana. JM 8 AvtoD^M Naslednik uspešnega peugeota 206 se bo (logično) imenoval 207 Zunanja privlačnost vozil je že od nekdaj eden temeljev Peugeotovega uspeha. Model 206 so predstavili sredi leta 1998, predvsem vizualno privlačen francoski »levček« z mačjimi očmi pa je zelo kmalu postal prodajna uspešnica; predvsem pri nežnejšem spolu. Do danes so jih izdelali v več kot 5,4 milijona primerkih. Prihajajoči »lev« 207 je za francoski Peugeot izredno pomemben avtomobil. Upal bi si trditi, da celo najpomembnejši, zato si francoski proizvajalec od njega seveda ogromno obeta. Zraven tega, da je pridobil kar nekaj sodobnih potez njegovih večjih »bratov«, je obdržal tudi igriv in prepoznaven slog modela 206. Seveda ob znatno večjih dimenzijah. Narejen bo na platformi citroëna C3, sprašujem pa se, ali je štiri metre dolg avtomobil res še zmeraj majhen. Res čutimo potrebo po znatno večjih avtomobilih, ali se je le ustrezno zredila naša denarnica? Potnikom bo posledično na voljo več udobja in prostora, kar je bistveno za uspešen spopad s konkurenco, kot sta na primer renault clio tretje generacije in fiat grande punto. Peugeot 207 nadaljuje s prepoznavnim slogom francoske znamke. Sledi potezam še zmeraj priljubljenega predhodnika, kljub temu da novinec ni nastal v oblikovalskem studiu Pininfarina. Prednji del zaznamujejo velike levje oči ter agresivna maska, ki skrbi tudi za hlajenje motorjev. Peugeot 207 je torej obdržal oblikovne prvine svojega predhodnika, zato je oblika (le) evolucija, usklajena z drugimi novimi hišnimi modeli. Za veselje kupcev Zdravniški nasvet bo ponovno poskrbela pestra izbira ka-roserijskih variant. Sprva bosta na voljo tri in petvratna kombilimuzina, pozneje prideta na vrsto še karavan in seveda CC (kabriolet s trdo zložljivo streho). Veliko pozornosti so Peugeotovi inženirji namenili notranjosti, manj pa mehaniki, ki ne bo deležna bistvenih sprememb. Pri novem 207 ostaja Peugeot zvest klasičnim pogonom, ki so se izkazali za učinkovite že v drugih modelih. Bencinski agregati bodo premogli med 75 in 110 KM, njihove prostornine pa bodo znašale 1,4 in 1,6 litra. Dizelsko paleto naj bi sprva obsegala dva motorja; in sicer 1,4-litrski HDI s 70 KM ter 1,6-litrski HDI z 90 KM. Omenjena motorja sta tehnološko »sveža« in zato ustrezno varčna in bogata z navorom ter prožnostjo pri nizkih vrtljajih. Nekoliko kasneje naj bi bil na voljo tudi močnejši 1,6-litrski dizel. Ravno tako naj bi Peugeotovo paleto bencinskih motorjev dopolnili še s skupnim izdelkom nemškega BMW-ja (!) ter koncerna PSA; in sicer z 1,6-litrskim motorjem s turbinskim polnilnikom, ki se bo vgrajeval v športni model RC. Avtomobilska varnost igra pomembno vlogo; peugeot 207 pa naj bi bil »prijazen« tako do potnikov kot do pešcev. Začne se pri vzvojni trdnosti karoserije in kabine, dopolnjuje pa s predvidljivo zmečkljivimi conami ter seveda šestimi zračnimi blazinami. Naj ob koncu predstavitve še omenim dve posebnosti: v desnem sklopu žarometov najdemo dodatni žarnici, ki osvetljujeta cestni rob, kadar za določen kot obrnemo volan in razpršilnik dišav na armaturni plošči. Peugeota 207 bodo svetovni javnosti prvič pokazali februarja na ženevskem salonu, pri nas pa ga pričakujemo poleti oziroma v začetku jeseni. Moje cvetje Novi ford mondeo povzema oblikovne poteze koncepta iosis Ford je prvega mondea predstavil konec leta 1993; kot naslednika sierre. To je bil prvi velikoserijski avtomobil z varnostno kletko in zračnimi blazinami, kar mu je leto kasneje prineslo tudi naziv evropski avto leta. Prihajajoča generacija Fordovega predstavnika v srednjem avtomobilskem razredu pa opušča koncept klasične limuzine in se obrača k zasnovi kupeja s štirimi vrati, višjimi zmogljivostmi in predvsem večjim užitkom v vožnji. Še vedno velja, da je mondeo velikoserijski avtomobil z načrtovano letno proizvodnjo nekje 700.000 vozil, zato preradikalna oblika ni preveč zaželena in bi lahko (tako kot se je to z modelom scorpio pri Fordu že zgodilo) kupce odbijala. Karoserija bo imela v nasprotju s konceptom io-sis klasična vrata, novi model pa bo od aktualnega daljši in širši, vendar tudi za pet centimetrov nižji, kar posledično pomeni tudi boljše zmogljivosti in nižjo porabo goriva. Večja širina in medosna razdalja bosta potnikom zagotavljala tudi občutno prostornejšo notranjost. Razvoj novega mondea je temeljil na treh načelih: prvi je bil užitek v vožnji (ki postaja vse pomembnejši element pri razvoju novih avtomobilov), drugi element je bila varnost (šteje le pet zvezdic na varnostnih testih EuroNCAP) in tretji, morda najpomembnejši element so vozne lastnosti, zmogljivosti, poraba ter izpusti škodljivih plinov. Ford bo tako v mondea vgrajeval novi varnostni sistem in zadnjo generacijo elektronsko nadzorovanega podvozja. Zraven tega bo novi mondeo »obut« v pnevmatike runflat, zato rezervno kolo ne bo več potrebno. Danilo Majcen Vloga medicinske sestre pri psihični pripravi bolnika na operacijo - I. del Bolezen, ki je vezana na operativno zdravljenje, pomeni za bolnika nenaden preobrat. Operativni poseg zahteva od bolnika mnogo psihične in fizične moči, pomeni zanj stres ter določeno nevarnost za človekovo celovitost. Zaradi tega so bolniki najpogosteje prestrašeni in zaskrbljeni. Razlogov za strah je več, npr. strah pred neznanim, strah pred izgubo kontrole, strah pred izgubo ljube osebe, strah pred spremenjenim videzom, invalidnostjo, rakastim obolenjem, anestezijo, strah pred smrtjo ali bolečino. Priprava bolnika na operacijo zahteva njegovo optimalno fizično in psihično kondicijo ter spada v zelo zahtevno področje kirurške zdravstvene nege. V ta namen medicinska sestra ocenjuje bolnikovo znanje o zdravljenju, bolnikovo psihično pripravljenost na operacijo in bolnikovo fizično stanje pred operacijo. Fizična priprava bolnika na operacijo zajema kondicijsko pripravo, predoperativne preiskave, dieto, pripravo prebavnega trakta, čiščenje širokega črevesa in pripravo bolnikove kože oz. operativnega polja. Psihična priprava bolnika na operacijo je timsko delo, kjer sodelujejo zdravnik operater, zdravnik anesteziolog, medicinske sestre, fizioterapevt Foto: Črtomir Goznik Irena Sumenjak, dipl. med. sestra in drugi strokovnjaki. Zdravnik operater razloži bolniku namen, vrsto in način operacije, pripravo na operacijo, potek zdravljenja po operaciji ter možne zaplete operacije. Zdravnik anesteziolog pregleda bolnika, ki ga bo anesteziral, oceni uspešnost predopera-tivne priprave, po potrebi se posvetuje še z drugimi specialisti, bol- niku predpiše ustrezna zdravila za pomiritev in spanje, bolniku razloži potek anestezije in posebnosti zbujanja iz narkoze. Medicinske sestre ob bolniku prebijemo največ časa, zato imamo pomembno vlogo pri psihični pripravi bolnika na poseg. Predvsem delujemo v smislu zmanjševanja strahu pred operacijo s pogovorom z bolnikom in s svojci, z dajanjem pojasnil in razlag o negovalnih postopkih in pripomočkih, s poučevanjem o pravilnem dihanju, izkašljeva-nju, gibanju po operaciji ter zagotavljanjem varnosti in dobrega počutja v bolnišnici. V SB Ptuj obišče bolnike pred operacijo tudi anestezijska medicinska sestra dan pred operativnim posegom. Irena Sumenjak, dipl. med. sestra Omislimo si zeliščni kotiček V takih sončnih in mrzlih dnevih, ki jih samo občasno za nekaj ur zmoti odjuga, je seveda težko razmišljati in planirati delo v naslednjem letu. Pa vendar je ravno zdaj pravi čas za to. Mogoče pa si bo kdo letos omislil nov zeliščni kotiček. Vsa zelišča in dišavnice imajo veliko več koristnih snovi, več aromatičnih lastnosti, skratka veliko več nam lahko dajo, če jih uporabljamo sveža. Zato si je dobro najljubša zelišča posaditi v bližino kuhinje. Potreben je samo sončen prostor, vse ostalo pa prilagodimo našim potrebam. Tudi v bloku imamo lahko zelišča na kuhinjskem oknu v koritih ali pa v posodah na balkonu. Zelo lep je zeliščni lonec, ki je sicer namenjen pridelavi jagod in se mu uradno reče jagodnjak. Tak lonec ima več lukenj po celotni višini. V te luknje posadimo sadike zelišč. Če se potrudimo in izberemo pisane rastline, obenem pa kombiniramo še lonce s cvetlicami, imamo tako lep okras na balkonu, lahko pa tudi na terasi. Druga možnost je lepa sončna greda ob kuhinji. Nekatera zelišča so lahko zelo lepa, druga lepo dišijo. Tako je taka greda tudi zelo lep okras. Ker na njej kombiniramo tako trajna kakor enoletna zelišča, gredo ob pripravi pognojimo s preperelim domačim kompostom. Z mineralnimi gnojili zelišč ne gnojimo, saj lahko povzročimo, da bo njihova kakovost slabša, aromatičnih snovi je v listih pregnojenih rastlin običajno veliko manj. Že sedaj si pripravimo seznam najljubših zelišč, ki jih uporabljamo v kuhinji. Ne pozabite tudi na čaje, ki jih pozimi radi pijete, ali pa težave, ki jih lahko blažite z dobrim domačim čajem. Nato preverite v literaturi, ki je je pri nas veliko na razpolago, kako velike so te rastline, ki jih na gredi na vsak način morate imeti. Sedaj imate na razpolago dovolj podatkov, da si izrišete sadilni načrt. Ta je potreben zato, ker morate poskrbeti, da velike rastline ne bodo izrinile manjših, da jim ne bodo odvzemale sonca in svetlobe. Večje rastline potrebujejo tudi več prostora; ko so sadike majhne, na to radi pozabljamo. Nato preverite še, kako ste razporedili cvetoče rastline, da bo na gredi ves čas tudi nekaj cvetelo. V ta namen lahko planirate tudi setev ognjiča, ki je vedno koristen tudi na zeliščni gredi, ravno tako pa uporaben v gospodinjstvu. Ob robu bodo dobrodošle tudi kapucinke. Ko se bodo spomladi pojavile sadike v trgovinah, boste na to pripravljeni in s seznamom se boste podali v nakup. Nekatere pa lahko posejete tudi sami. Sedaj je že čas, da posejemo timijan in majaron, pa tudi peteršilj je lahko lep okras zeliščne grede. Tudi tega posejemo lahko že sedaj na kuhinjsko okno. Za eno sadiko lahko posejemo tri do štiri semenke v lončke, ki imajo 3-4 cm premera, ali pa v multiplošče s takimi vdolbinami. Še eno zelo zanimivo idejo sem videla na enem izmed mojih sprehodov. Zeliščni vrt so si omislili kar v škarpnikih, ki so obdajali teraso ob kuhinji. V njih so namesto okrasnega cvetja in grmičevja rasla zelišča in tudi jajčevec se je našel med njimi. Ta ideja se mi je zdela posebej zanimiva. Mogoče se bo tudi komu izmed vas. Miša Pušenjak Ptuj • O ptujskem pokopališču danes in jutri Tudi obeležje za mrtvorojene otroke Novo ptujsko pokopališče je pogosto predmet razprav, saj naj bi po kakovosti storitev močno zaostajalo za drugimi v ožji in širši okolici. o tem, kaj se dogaja na novem ptujskem pokopališču, kakšni so načrti za njegovo nadaljnje urejanje, kaj bodo izboljšali, smo se pogovarjali z Jankom Bohakom, univ. dipl. inž. gr., vodjo dejavnosti komunalnih storitev v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d. Izvedeli smo, da se pripravlja idejni zasnova širitve novega ptujskega pokopališča, kjer so pričeli pokopavati leta 1978. Št. tednik: Koliko grobov upravlja Komunalno podjetje Ptuj, kakšne so najemnine in kakšen del te predstavljajo v prihodkih podjetja? J. Bohak: »Komunalno podjetje Ptuj, d. d., upravlja na dveh pokopališčih, novem ptujskem in starem rogozni-škem, 2376 grobov. Najemnega razmerja nimamo sklenjenega za 234 grobov, gre za t. i. socialne grobove (za grobove pokojnikov brez svojcev), za katere se ne plačuje najemnina, urejamo pa jih. Anonimnih pokopov pa pri nas za zdaj še ni. Letna najemnina družinskega groba znaša 5.530 tolarjev, 3.010 tolarjev znaša postavka urejanje infrastrukture na pokopališčih, kar se v drugih občinah financira iz občinskega proračuna, na ta skupni znesek pa se prišteje še 20-odstotni DDV v višini 1.708 tolarjev, tako da najemnik prejme položnico za 10.248 tolarjev. Za vrstni grob znaša letna najemnina 4.518 tolarjev, urejanje infrastrukture na pokopališčih stane 3010 tolarjev, 20-odstotni DDV je 1.505,60 tolarja oziroma skupaj 9.033,60 tolarja. Cena najemnine za grob se je nazadnje spremenila 1. 10. 2003. Fakturirane najemnine predstavljajo okrog 20 odstotkov prihodka iz dejavnosti, postavka urejanje infrastrukture na pokopališčih predstavlja dobrih 11 odstotkov prihodka dejavnosti, ostali prihodek dejavnosti Foto: Črtomir Goznik Janko Bohak, univ. dipl. inž. gr., vodja dejavnosti komunalnih storitev v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d.: »Edina priložnost, da uredimo naše evidence pri nerednih plačnikih, je dan mrtvih. Obnovili smo nekatere pogodbe.« pa je ustvarjen z opravljanjem pogrebnih storitev.« Št. tednik: Koliko je dolžnikov, kaj vas je vodilo k temu, da ste bili »prisiljeni« dolžnikom, torej najemnikom grobnih polj, kar na grobove lepiti listke o njihovih dolgovih, ali ni bilo druge možnosti za izterjavo dolga? Takšno ravnanje je povzročilo veliko negodovanje, še posebej, ker so se nekateri kot vedno znašli, listke so enostavno zatikali na druge grobove. Kakšen pa je bil kljub temu izplen, se je plačilna disciplina izboljšala? J. Bohak: »Na dan izpisa 12. 10. 2005 smo imeli preko 400 dolžnikov, od tega je bilo več kot 150 takšnih, ki so nam bili dolžni plačilo letne najemnine grobnega polja za več kot 2 leti. Listke o dolgovih so dobili samo najemniki, ki so imeli neporavnane stroške najemnine za 2 leti in več. V izvedbo takšnega ukrepa smo bili prisiljeni, ker v veliko primerih najemniki grobov menjajo naslov in nas o tem ne obvestijo, zgodi se tudi, da najemnik umre, ni pokopan na pokopališču na Ptuju, o tem nas nihče ne obvesti, tako da je iskanje novih najemnikov istega grobnega polja velikokrat skoraj nemogoče, določene položnice nam pošta vrne nazaj na naš naslov, ker najemnika več ni na dosedanjem naslovu in podobno. Edina priložnost za ureditev naše evidence je tako le ob dnevu mrtvih, kajti takrat pridejo na pokopališče sorodniki, ki nas lahko obvestijo o spremembah. V času do 15. 11. 2005 smo na novo obnovili okrog 25 pogodb o najemu grobnega prostora, plačilo dolga od letne najemnine pa se je v tem mesecu znižalo za okrog 40 odstotkov, kar je v veliki meri glede na izkušnje preteklih let posledica navedenih ukrepov.« Mestni svet ni verificiral »novih« projektov Št. tednik: Novo ptujsko pokopališče je pogosto na Foto: Črtomir Goznik Idejna zasnova širitve novega ptujskega pokopališča je v zaključni fazi. tapeti, saj naj bi po kakovosti storitev močno zaostajalo za drugimi. Še vedno je tudi brez pokritega osrednjega poslovilnega prostora, žarnega zidu, razsvetljave in podobno. Kakšne načrte imate na tem področju? J. Bohak: »Novo ptujsko pokopališče je aktivno od avgusta leta 1978. Zasnovano in urejeno je bilo na osnovi projektne dokumentacije, ki je bila izdelana leta 1975 na takratni katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Sredi 90. let je takrat že Mestna občina Ptuj naročila pri podjetju Umarh, d. o. o., iz Ptuja izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo in razširitev mrliških vežic ter izgradnjo poslovilnega prostora z arkadnim stebriščem. Po tej dokumentaciji je bila konec 90. let zgrajena le razširitev mrliških vežic. Predhodno je bila v idejni zasnovi s strani istega podjetja izdelana tudi globalna ureditev prostora, ki je poleg navedenega zajemala tudi lokacijo žarnega zidu, polja za posip pepela in kapele. Nobeden od navedenih projektov pa ni bil verificiran s strani sveta Mestne občine Ptuj. Zaradi vse večjega pritiska javnosti smo v mesecu juliju 2005 v Komunalnem podjetju Ptuj, d. d., naročili pri podjetju Projekta inženiring, d. o. o., iz Ptuja izdelavo idejne zasnove širitve pokopališča Ptuj. Poleti in jeseni leta 2005 je bilo opravljenih več sestankov s predstavniki Mestne občine Ptuj, s predstavniki župnij in izdelovalci idejne zasnove, le-ti morajo v idejno zasnovo vključiti še manjše popravke, Mestna občina Ptuj pa dati soglasje, da bo idejna zasnova širitve pokopališča Pa brez zamere Top shop politka Ko lenoba prevlada nad razumom Politiki so nezanimivi Nezanimivo se oblačijo, govorijo stvari, ki se povečini izkažejo za neresnico, delajo se strašansko pametne, čeprav povečini^ to niso, ampak so predvsem prebrisani. Če bi, recimo, katerega politika srečali na cesti, pa ga prej ne bi poznali iz medijev, bi najveijetneje lepo zakoračili mimo njega, brez da bi ga sploh opazili. Če bi ga pa že, bi si verjetno mislili, kako puščoben, dolgočasen in nasploh nezanimiv človek je to. A kot rečeno, politiki so prebrisani. Ker se zavedajo dejstva, da so puščobni, dolgočasni in nezanimivi ljudje, ki se večino časa ukvarjajo ali s stvarmi, ki se nas prav nič ne tičejo (se pravi, sami s seboj), ali pa s stvarmi, ki jih bodo zmagovalci naslednjih volitev tako ali tako vse preklicali, češ da so zanič (samo zato, ker se jih pač oni niso domislili), pač morajo tile politiki vsaj ustvariti vtis, da se ves časpogovarjajo o stvareh, ki so izredno pomembne za prav vsakega izmed nas. Za mene, za vas, za sosedovega Franclna, za tisto bjondo iz sosednje ulice, ki vam jepadla v oči. In v tem so res zelo dobri. Utvara je popolna. Volite nas, mi imamo največ idej in čarobno paličico; če boste volili nas, bo vaše življenje boljše. Ja, približno tako, kot če boste kupili prav tisto napravo za učvrstitev trebušnih mišic in boste že samo s tem, da to napravo imate doma (sepravi brez vaj) izgubili najmanj petnajst kilogramov in pridobili na samozavesti. Mehanizem in sredstva, ki jih uporabljajo oboji, so enaka. Hočejo vas prepričati, da v kolikor ne boste nabavili prav njihove mašine za huj-šanje (v primeru razni topšopov) ali volili prav njih (v primeru politikov), se vam slabo piše. Zatorej, za boljši jutri, za lepšo rit, volite prav te politike in kupite prav to mašino za odmetavanje maščobe, ali, kot je priljubljen ljudski izraz, za znebitev mišelink okoli trebuha. In se človek vpraša, kako to, da obojim navkljub temu, daje splošno znano in to, kadar beseda nanese na to, večina pripadnikov ljudstva tudi jasno in glasno zatrjuje ter benti čez to, torej, kako to, da so te stvari splošno znane in spregledane, pa se kljub temu najde toliko ljudi, ki temle nategam nasede. Še vedno se najde ogromno ljudi, ki bodo kupili najnovejšo in doslej najboljšo mašino za zmanjšanje riti, kakor se tudi vedno znova najde ogromno ljudi, ki bodo volili tega in tega politika zato, ker ko bo on izvoljen (enako velja tudi za stranke), bo v deželi zavladal raj. Čemu torej na eni strani tako splošno prepričanje o tem, kako nas tv šopi in politiki nategujejo in da bolj ali manj vsi lažejo, po drugi strani pa vseeno tako velika stopnja odvisnosti in nasedanja njihovim obljubam in propagandi? Vzrok leži, kotpri marsičem, v ljudeh samih. Kajti ljudje v moderni družbi smo lenuhi. S čimmanj napora in sredstvi bi radi dosegli čimveč. S čimmanj telesnimi vajami bi se radi znebili čimveč špeha na lampu, radi bi pa tudi, da bi bolje živeli in imeli čim več denarja, za kar bi se sami morali potruditi kar najmanj. In ta želja, razvada, je tako močna, da prevlada nad tistim zametkom zdravega razuma, ki še vedno brli v nas. In zato skoraj vsi, navkljub zdravi pameti, ki jim pravi nasprotno, vedno znova in znova nasedajo butastim reklamam in še bolj butastim izdelkom, ki jih reklamirajo, ter manipulativnim politikom, ki nam obljubljajo boljši jutri. Ja, napori niso več moderni. Ne fizični, ne psihični. Gregor Alič Ptuj lahko dana svetu Mestne občine Ptuj v obravnavo in potrditev. Na osnovi potrjene idejne zasnove bomo skupaj s predstavniki Mestne občine Ptuj določili prioritetni red izvajanja investicij v pokopališče, seveda glede na razpoložljiva finančna sredstva. Idejna zasnova širitve pokopališča Ptuj zajema: širitev pokopa v zemljo, predlog postavitve in oblikovanja žarnih zidov, lokacijo in izgled prostora za posip, lokacijo za obeležje mrtvorojenim otrokom, parkirne površine, umestitev sakralnega objekta v sklop poslovilnega objekta, ureditev zunanje razsvetljave poti ter ureditev zunanjih prodajnih prostorov in lokalov.« Št. tednik: Že skoraj dve leti pa je znana tudi pobuda društva Solzice za ureditev spominskega dela pokopališča glede na to, da starši na Ptuju nimajo prostora na pokopališču, ki bi služil kot simbolično ali dejansko mesto pokopa otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali v obporodnem obdobju. V Ljubljani je bil leta 2001 odprt Park zvončkov, v Mariboru pa leta 2003 Polje belih vrtnic. Oba služita kot spominski prostor za umrle otroke in v tolažbo staršem, s svojo prisotnostjo opozarjata na zamolčano problematiko, tabuizacijo izgube otroka v času nosečnosti ali po porodu. J. Bohak: »Na pobudo društva Solzice smo skupaj z izdelovalci idejne zasnove v idejni zasnovi širitve pokopališča Ptuj predvideli tudi lokacijo, kjer bo stalo obeležje mrtvorojenim otrokom.« MG Ptuj • 37. seja mestnega sveta Mag. Danico Starki imenovali za ravnateljico Dijaškega doma Ptuj Ptujski mestni svetniki so se 26. januarja sestali na 37. redni in obenem prvi seji v novem letu. Potrdili so mandat Stanislavu Zupaniču z liste kandidatov Slovenske ljudske stranke, ki je zamenjal za preostanek mandata dosedanjega člana sveta Maksa Lečnika, ki mu je mandat prenehal zaradi preselitve v drugo občino. Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju mestne občine Ptuj bo ostal še nekaj časa v fazi razprave, saj so na predlog odloka imeli svetniki vrsto pripomb. Zato so preložili njegov sprejem na marčevsko sejo, ko se bodo dvakrat sestali, enkrat v začetku meseca in drugič ob koncu. Februarja se bodo bolj sestajali na županski ravni, saj pričakujejo na Ptujskem ministra za lokalno samoupravo dr. Ivana Žagarja, s katerim se želijo temeljito pogovoriti o 14. razvojni regiji Ptuj, ki mora biti tudi zapisana v vladno uredbo. Meta Puklavec, svetnica DeSusa, pa je predlagala, da se mestna občina Ptuj s partnerskimi občinami čim prej dogovori o oblikovanju sveta regije Spodnje Podravje. Brez bistvenih sprememb so ptujski mestni svetniki na 37. seji potrdili odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, predlog odloka o dopolnitvah odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj so dopolnili po skrajšanem postopku, v upravljanje so zavodu za delovanje Turističnoinforma-tivnega centra Ptuj dodelili prostore na Slovenskem trgu 5, v znameniti Ljutomerski hiši, v osnutek odloka o prenosu pravice upravljanja premoženja mestne občine Ptuj mestnim in primestnim četrtim pa so zapisali tudi varovalko, da v primeru, če četrt preneha obstajati ali ji preneha pravna subjektivi-teta, o morebitni odtujitvi nepremičnega premoženja odločajo občani z območja nekdanje četrti z referendumom, ki je ena izmed oblik neposrednega odločanja občanov. Sprejeli so tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju mestne občine Ptuj ter sklep o odobritvi investicijskega programa za prenovo Mestnega gledališča Ptuj, v katerem so stroški obnove ocenjeni na 495 milijonov tolarjev. MO Ptuj bo pri obnovi zagotovila nekaj nad 24 odstotkov potrebnega denarja, z 20 milijoni lastnega zaslužka bo sodelovalo tudi gledališče, za skoraj 48 odstotkov potrebnega zneska za obnovo pa bo poskrbela država. Investicija naj bi bila v celoti izvedena do konca letošnjega leta. Nazadnje je bila stavba ptujskega gledališča celovito obnovljena leta 1942. Podobno kot že na več sejah doslej so ptujski mestni svetniki dopolnili posamezni program prodaje stvarnega premoženja s predlogom sklepa o prodaji nepremičnin. V točki volitve in imenovanja pa je bilo na 37. seji najbolj vroče, ko so obravnavali mnenje h kandidatom za ravnatelja zavoda Dijaški dom Ptuj, ki mu po izdelani analizi preti zaprtje, tudi zato je potrebno, da čim prej dobi sposobno strokovno vodstvo, ki bo uspelo v dom pripeljati nove programe, tako naj bi ga v enem delu usposobili za potrebe mladinskega centra, prav tako pa namenili študentski populaciji glede na predvideno širitev višje-in visokošolskega študija na Ptuju. Pričakovati pa je tudi denarno podprto mednarodno sodelovanje pri novih projektih. Foto: Črtomir Goznik Ptujskemu gledališču se obetajo svetlejši časi. Do konca leta naj bi ga celovito obnovili. Obnova bo stala 495 milijonov tolarjev. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PUŠKAR, ANKARA, PRODEC, PAM, NI, RMAN, MAJDA, ŠARLATAN, POLENTA, VIA, URAGAN, BERT, BIŽUTERIJA, GEL, TONEVA, KANAL, LAVAL, ANK, HALGATO, MOA, ZOO, AA. Ob pozitivnem mnenju za ravnateljico JZ Dijaški dom Ptuj kandidatki mag. Danici Starkl, ki ga je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja MO Ptuj, so ptujski svetniki dobili tudi pismo vzgojiteljice de-fektologinje Nadje Požek, ki je spomnila na deset let stare dogodke in da je mag. Danica Starkl leta 1998 sredi mandata zapustila Dijaški dom Ptuj, po njenem "zaradi vedenja o izgubljenosti tožbe, ki je s pravnomočnostjo stala davkoplačevalce približno 10 milijonov tolarjev". Pismo je poslala v razmislek, na podlagi katerega naj bi svetniki častno odločili. Emil Mesarič, svetnik LDS, se je prvi oglasil, pozval je, da bi dali možnost obema kandidatkama, izvedli bi posamično glasovanje, na osnovi tega pa oblikovali mnenje o tem, komu dajemo prednost. Ignac Vrhovšek (DeSUS) je v svojem mnenju povedal, da postopki v Dijaškem domu niso bili korektni, pa tudi na komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, iz obvestil in glasovanja mu je postalo jasno, da morda nekdanja ravnateljica mag. Danica Starkl ni najprimernejša kandidatka, ker se je pred odhodom na Zavod za šolstvo zapletla v spore z zaposlenimi. Rajko Fajt, svetnik SDS, se je v razpravo vključil tudi kot predstavnik MO Ptuj v svetu JZ Dijaški dom Ptuj. Ocenil je, da je bil postopek za izbiro nove ravnateljice izveden skladno s pravili, sam tudi ne bi upal glasovati za kandidatko, ki bi jo bremenila "zloraba", vsa nekdanja dogajanja v Dijaškem domu Ptuj naj bi poznalo tudi ministrstvo za šolstvo, tudi postopki so bili izvedeni po njihovih navodilih, po njegovem mag. Danica Starkl legitimno kandidira za ravnateljico. Prednost nekdanji ravnateljici mag. Danici Starkl Mag. Miran Kerin, ki vodi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri MO Ptuj, je bil zaradi odpiranja starih ran zgrožen, "ker z razpravo na mestnem svetu ponovno odpirajo rane v tej družini. Za kandidatki za novo ravnateljico Dijaškega doma Ptuj, mag. Danico Starkl in Jasmino Ferk, je dejal, da sta obe res najboljši kandidatki in imata tudi dobra programa. Marija Magdalenc (SD) bi lahko zahtevala, da glasujejo še o tretjem kandidatu, med petimi kandidati, ki so v celoti izpolnjevali pogoje za ravnatelja, je tudi njen strankarski kolega, kot edini moški, saj je bilo iz Mesaričevega predloga, da bi glasovali o obeh kandidatkah, tudi slutiti, da gre za vmešavanje politike (kandidatka Jasmina Ferk je tudi žena svetnika mestnega sveta iz vrst LDS Maksa Fer-ka). Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) se je zavzel za to, da bi mestni svet sprejel pozitivno mnenje za obe kandidatki, naj odločijo tisti, ki imajo pristojnost, da o tem odločijo. Meta Pu-klavec (DeSUS) je javno obrazložila svoj glas za Jasmino Ferk, ker je članica kolektiva, ki jo podpirajo tudi članice kolektiva, najožje sodelavke, da pa ji tudi ni jasno, zakaj bi ob dobri kandidatki iz doma, ki že ima preveč zaposlenih glede na zdajšnjo zasedenost doma, še povečevali njihovo število. Če je kolektiv razklan, je prav, da ga malo usmerimo, da določimo neko prednost - predlog Emila Mesariča je dovolj širok - podpremo obe kandidatki, signaliziramo pa zavodu s tem, komu dajemo prednost, je menil Milan Čuček (LDS). Ervin Hojker (Zeleni Ptuja) je pozval k razumnosti v tej razpravi, k zaščiti družine, da ne bo ponovno izpostavljena stresu, ker se rane še niso zacelile. Po več kot enourni mučni in na trenutke tudi z moralno etičnega vidika sporni razpravi so izvedli glasovanje o obeh kandidatkah, mag. Danici Starkl in Jasmini Ferk, o katerih so glasovali tudi že na komisiji za volitve in imenovanje, ki je mestnemu svetu predlagala v obravnavo in sprejem pozitivno mnenje za mag. Danico Starkl. Pri posamičnem glasovanju je mag. Danica Starkl prejela petnajst glasov, Jasmina Ferk pa deset. Na osnovi izvršenega glasovanja je mestni svet na 37. seji, ki je bila 26. januarja, dal prednost kandidatki mag. Danici Starkl. Dan po seji mestnega sveta se je sestal tudi svet JZ Dijaški dom, ki je z večino glasov imenoval mag. Danico Starkl, profesorico pedagogike, za ravnateljico Dijaškega doma Ptuj, ki se tako ponovno vrača na Ptuj. Imenovanje mora potrditi še minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Pri glasovanju o pozitivnem mnenju k imenovanju Roberta Harba za ravnatelja Višje strokovne šole Ptuj pa ptujski svetniki problemov niso imeli. Na mizo so na seji prejšnji teden dobili tudi podroben program 46. ptujskega kurentovanja, ki bo trajalo od 18. do 28. februarja. Že po tradiciji pa so imeli mestni svetniki več novih vprašanj in pobud. Svetnik LSD Milan Čuček je med drugim predlagal, da mestna občina Ptuj naredi vse, da bo prišlo čim prej do gradnje drugega kro-žišča na Dornavski cesti na Ptuju, ker se bomo sicer v letu 2007 zadušili v prometu. Kot je znano, so prvo ptujsko krožišče gradili cela tri leta. Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo je na seji 24. januarja pozval svetnice in svetnike mestnega sveta, da na seje sveta v bodoče vprašanja in pobude dajejo pisno, skladno s 23. členom Poslovnika sveta MO Ptuj, razen v izjemnih primerih, ko gre resnično za nujne zadeve, tako je zapisano tudi v poslovniku. Informacijo s podatki o tem, koliko finančnih sredstev namenjajo v drugih občinah in v mestni občini Ptuj ožjim delom občine, bodo še dopolnili, prav tako jo bodo morali popraviti v podatku, da ima MO Ptuj 20 tisoč prebivalcev, ker jih ima nekaj čez 23 tisoč, katero četrt so pri podatkih zatajili, niso povedali. MG Majšperk • Novi društveni prostori DPD Svoboda Poslej bo delo lažje ... DPD Svoboda Majšperk ima v majšperški občini dolgoletno tradicijo delovanja. Čeprav je bil v okviru društva dolga leta dejaven le moški pevski zbor, pa se je število sekcij, ki so se povezale znotraj društva,v zadnjih letih zvišalo na 4. Tako sedaj aktivno delujejo moški pevski zbor (njegov vodja je Franc Grabelšek, dirigent pa Stanko Vedlin), dramska sekcija (vodja majšperških gledališčnikov je Zlatka Lampret), likovna sekcija (vlogo vodje je prevzel naš priznani slikar Branko Gajšt) in Ustvarjalna klepetalnica (ustvarjalke vodi Vida Aubel). Društvo je že pred leti aktivno sodelovalo na kulturnem področju delovanja v občini Majšperk in njegovi okolici, zares zaživelo pa je v zadnjem letu, ko je vodstvo društva prevzel Anton Šoba. Člani društva smo se dolga leta srečevali in vadili v dvorani TVI Majšperk, vodstvo takratne TVI Majšperk je imelo namreč veliko posluha za kulturne prireditve. S prenosom lastništva dvorane v roke novemu lastniku pa so se s težavami začeli spopadati predvsem člani dramske sekcije. Znano je, da so gledališčniki najbolj dejavni v zimskih mesecih, ko se aktivno pripravljajo na januarske oz. februarske pre-mierne uprizoritve del, zaradi neogrevanih prostorov dvorane TVI Majšperk je bilo potrebno nekajkrat celo odpovedati gledališke vaje. Tudi sama dvorana kliče po obnovi odra in prostora, vendar se o tem zaenkrat ne razmišlja in govori. Res je tudi, da ima majšperška občina od lanskega septembra krasno večnamensko dvorano, vendar pa so tovrstne dvorane neprimerne za uprizarjanje gledaliških del. Tudi člani moškega pevskega zbora, brez katerih v občini Majšperk ne mine nobena prireditev, so zaradi neprimernih razmer v dvorani TVI Majšperk začeli vaditi in prepevati v prostorih OŠ Majšperk. S podobnimi težavami kot gledališčniki so Markovci • Društvo podeželskih žena Na praznik češenj Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so se zbrale na rednem občnem zboru v večnamenski dvorani v Bukovcih. Srečanje je pripravil aktiv žena iz Nove vasi, zbralo pa se jih je več kot 100. Za glasbeni utrinek so poskrbeli mladi glasbeniki iz Nove vasi, vsaka izmed udeleženk pa je prejela tudi spominek - angelčke, ki so jih izdelale organizatorice. Kot je na občnem zboru poudarila predsednica Slavica Vincek, so bile članice društva v letu 2005 precej aktivne. Že v zimskem času so pričele tečaj ročnih del, nato so januarja pripravile 4. tradicionalno ocenjevanje Slavica Vincek, predsednica Društva podeželskih žena pustnih krofov in kmečko tržnico, z Društvom mladih občine Markovci pa so organizirale predavanje o odnosih med mladostniki in starši. V prostorih župnijske dvorane je društvo pripravilo razstavo velikonočnih pisa-nic, stekle pa so tudi priprave na krompirjev dan, ki so ga v jesenskih dneh pripravile v Stojncih. Krompirjev dan je postregel z razstavo krompirjevih jedi, krompirji posebnih oblik, razstavo poznih sort krompirja ter degu-stacijo kuhanega in ocvrtega krompirja. V sklopu tega projekta so bila tudi predavanja (predstavitev poskusov krompirja, predstavitev nekaterih sort krompirja in krompir v prehrani). Ekskurzije na Gorenjsko, ki je bila avgusta, se je udeležilo 70 članic, zadovoljivo pa Foto: Martin Ozmec se v dvorani srečevale članice Ustvarjalne klepetalnice. Razen v poletnih mesecih se je namreč tam vsak četrtek zvečer srečevalo skoraj 20 žensk, ki šivajo, barvajo, rišejo, vezejo, pletejo _ Zaradi neugodnih razmer v zimskih mesecih so si morale članice »ročnodelske« sekcije same poiskati najustreznejši način ogrevanja sobe v TVI Maj-šperk. Neustrezni pogoji za delo sekcij DPD Svoboda Maj- Občina Majšperk je DPD Svobodi Majšperk dodelila prostore v centru Majšperka, in sicer v stavbi, kjer se nahaja tudi trgovina Mercator. je bilo tudi število udeleženk izleta na Ptuj. Ker je jesen čas spravila poljskih pridelkov, je bilo za društvene aktivnosti nekoliko manj časa. Zdaj, pozimi, pa ga je zagotovo več, zato članice svoje druženje že nadaljujejo na tečaju ročnih del, januarja so pripravile tudi tečaj priprave ocvrtega peciva in tradicionalno, 5. ocenjevanje krofov s kmečko tržnico. Še v zimskem času pa naj bi ponovno razpisale prijave za tečaj računalništva. Februarja bodo nadaljevale tečaj ročnih del, izvedle pa bodo tudi tečaj priprave zelenjavnih jedi v voku. Ker nova davčna zakonodaja prinaša veliko novosti tudi za kmetije, bodo v marcu organizirale predavanje o tej temi, srečale pa se bodo tudi na tečaju izdelave velikonočnih aranžmajev. Aprila bodo imele tečaj peke peciva, v poletnem času pa se bodo ponovno odpravile na strokovno ekskurzijo. Pot jih bo tokrat vodila v Goriška brda na praznik češenj, konec junija pa naj bi ponovile ekskurzijo na Ptuj. Jeseni jih ponovno čaka priprava krompirjevega dne, v zimskem času pa se bodo znova začele sestajati na tečaju ročnih del. Mojca Zemljarič šperk so botrovali sestanku vseh članov, na katerem so se odločili, da za pomoč poprosijo Občino Majšperk, in na županjo majšperške občine doktorico Darinko Fakin naslovijo prošnjo, na podlagi katere bi občina društvu pomagala najti ustrezne društvene prostore. V poznih jesenskih dneh je tako predsednik društva Anton Šoba podpisal najemniško pogodbo za dobo 5 let, s katero je Občina Majšperk DPD Svobodi Majšperk dodelila prostore v centru Majšperka, in sicer v stavbi, kjer se nahaja tudi trgovina Mercator. S skupnimi močmi članov društva in nekaterih posameznikov so trije prostori zaživeli prav zaradi slik likovnikov, razstavljenih ročnih del, fotografij članov moškega pevskega zbora ter Nežke in baronice iz Linhartove komedije. Sicer pa so bili društveni prostori svojemu namenu uradno predani v nedeljo, 8. 1. 2006, ko sta trak na vratih prerezala županja Občine Majšperk doktorica Darinka Fakin in najstarejši aktivni član društva Stanko Vedlin starejši, ki je pred kratkim dopolnil 80 let. Množici povabljenih gostov, ljubiteljem slikarstva in simpatizerjem društva je spregovoril najprej predsednik društva Anton Šoba, svoje zadovoljstvo nad odprtjem prostorov je izrazila županja občine Majšperk doktorica Darinka Fakin, zbrane pa so nagovorili tudi vodje posameznih sekcij DPD Svoboda Majšperk. Društveni prostori v centru Majšperka ne bi bili nič posebnega, če se ne bi člani DPD Svoboda Majšperk odločili, da bodo prvi, največji prostor namenili galerijski dejavnosti. Galerije, ki je člani društva, še niso uspeli poimenovati. V njej trenutno razstavljajo domači slikarji, torej slikarji likovne sekcije DPD Svoboda, vodja likovnikov Branko Gajšt pa je obljubil, da bo moč na stenah galerije kmalu ugledati slike domačina Bogomirja Jurtele (otvoritev razstave bo v mesecu februarju), kasneje pa še umetnine priznanih slovenskih slikarjev. Poleg slik si bodo obiskovalci predvsem v nedeljo, ko je galerija odprta od 9. do 12. ure, lahko ogledali razstavljena ročna dela članic Ustvarjalne klepetal-nice (v vitrini imata posebno mesto Rožmarinko in Neža, spominka občine Majšperk), ob fotografijah in priznanjih moškega pevskega zbora bo moč slediti dolgoletni tradiciji petja v Majšperku, društvene prostore pa krasijo tudi znane literarne osebe iz gledaliških del, ki so jih zaigrali člani dramske sekcije. Člani sekcij DPD Svoboda Majšperk so novih prostorov izredno veseli, saj bodo služili predvsem druženju članov in pripravi novih projektov za prihajajočo pomlad, ki se jih že lotevajo. V tednu kulture, tako so poimenovali dni ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, bodo poleg odprtja nove razstave v galeriji vabili tudi na premie-ro komedije dramske sekcije, ki bo v nedeljo, 5. 2. 2006. V mesecu aprilu nameravajo člani DPD Svoboda Majšperk pripraviti večer s Tonetom Partljičem, v mesecu maju pa bo že tradicionalno srečanje pevskih zborov Majšperk 2006. Zlatka Lampret IMarodte v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________s^_________ .AROČILNKAZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:, Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6 | 2250 Ptuj I AER^IKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA mE IN PRIIMEK Anica Horvat Orešje 168,2880 Ptiq Nagrajenka prejme nagrado po pošti. torek • 31. januarja 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 31. januar 10.30 Ptuj, gostilna Amadeus, srečanje Društva upokojencev prosvetnih delavcev 18.00 Slovenska Bistrica, v prireditvenem prostoru Knjižnice Josipa Vo-šnjaka na trgu Svobode 16, predavanje Sabrine Meško, »Mudre« 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 20.00 Maribor, Narodni dom, komedija Naključna smrt nekega terorista, VelDvo, red zeleni in izven Sreda, 1. februar 10.00 Maribor, SNG, Čarobna piščal, VelDvo, matineja, za šole in izven 12.00 Ptuj, Mestno gledališče, norway.today, za šole in izven 12.00 Maribor, SNG, Čarobna piščal, VelDvo, matineja, za šole in izven 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovori 19.30 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven Četrtek, 2. februaT^ 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Obuti maček, za šole in izven 10.00 Maribor, SNG, Čarobna piščal, VelDvo, matineja, za šole in izven 10.45 Maribor, prostori velike predavalnice na Živilski šoli, razstava likovnih, fotografskih, pesniških in proznih del dijakov in študentov Živilske šole Maribor, ki so prispela na šolski natečaj »Prešerna ustvarjalnost«, razstava bo na ogled do 10. marca 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Obuti maček, za šole in izven 12.00 Maribor, SNG, Čarobna piščal, VelDvo, matineja, za šole in izven 17.00 Ormož, v hotelu, stara restavracija, Zeliščarstvo in knajpanje, predavanje in predstavitev z Ireno Lenič 17.00 Kidričevo, prostori jedilnice v restavraciji Vital, predavanje »Zdrava prehrana za starostnike in utrjevanje zdravih življenjskih navad s področja prehrane«, vabijo člani in simpatizerji Društva invalidov Kidričevo 18.00 Ormož, glasbena šola, Zelena dvorana, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.30 Maribor, SNG, Hlapci, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven 20.00 Maribor, SNG, plesna predstava »Besede«, v produkciji Plesne izbe Maribor, MalOd, za izven KOLOSEJ Maribor Torek, 31. januar, ob 16.20, 17.20, 18.10, 19.10 in 21.00 Mali pišček. Ob 17.00 in 20.20 Munchen. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25 in 19.05 Uglaševanje. Ob 17.15, 19.30 in 21.40 Žaga II. Ob 20.50 Marinec. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 19.40 Megla. Ob 16.10 in 18.20 Prekletstvo Strahouhca. Ob 16.55 in 21.50 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 20.00 King Kong. Ob 20.30 Nova v družini. Ob 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Sreda, 1. februar, ob 16.20, 17.20, 18.10, 19.10 in 21.00 Mali pišček. Ob 17.00 in 20.20 Munchen. Ob 17.10, 19.20 in 21.30 Cmok cmok, bang bang. Ob 17.25 in 19.05 Uglaševanje. Ob 17.15, 19.30 in 21.40 Žaga II. Ob 20.50 Marinec. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Norčije z Dickom in Jane. Ob 19.40 Megla. Ob 16.10 in 18.20 Prekletstvo Strahouhca. Ob 16.55 in 21.50 Zvesti vrtnar. Ob 21.20 Kot v nebesih. Ob 20.00 King Kong. Ob 20.30 Nova v družini. Ob 18.30 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam je dajala, za vedno v vseh na{ih bo srcih ostala. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, babice in prababice Terezije Žuran IZ DRSTELJE 32 1921 - 2006 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, g. župniku Jožetu Skofiču ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala Viliju Cehu, Mariji Ceh, Srečku Cehu, družini Golob, družini Krajnc in družini Petek. Tvoji najdražji V okviru prireditev KLIC SRCA vas vabimo na potopisno predavanje SIRIJA, dežela prijaznih ljudi Predava: Grega Česnik Petek, 3. 2. 2006, ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma Ptuj. Vstop prost. Otganizator: DruStvo prijateljev Svetega pisn RADIOPTUJ 89.8«>98.2««I04t3 ^ úfaíetcc www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. KMETIJSTVO PRODAM več prašičev domače reje, po ceni 290 SIT za kg. Telefon 764 07 61, 031 482 628. NEPREMIČNINE PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307. DOM-STANOVANJE UPOKOJENKA najame delno ali v celoti opremljeno garsonjero ali manjše stanovanje na Ptuju. Zaželeno pritličje - do 1. nadstropja. Možnost predplačila. Tel. 041 802 890. MOTORNA VOZILA PRODAM seat cordobo letnik 2002, reg. do 2007, je zelo ohranjena. Tel. 031 254 243. DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77 DELO 1. SLOVENSKI ZVOKI - Čistilka Zlatka 2. DVOJČICI Z JANEZOM - Daj srcu srce 3. ŠENTJURSKI MUZIKANTI - Vsaki bor se maje 4. DORI - Krava mu je ušla 5. MODRIJANI - Dragi rojaki 6. Ans. JERNEJA KOLARJA - Rad bi zapei za ijudi 7. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Haio Evropa FEBRUAR POP 7 TOP 1. ZLATKO DOBRIČ & VESELE ŠTAJERKE - Poiicajka 2. ADIJO ŽIVCI - iVIoj dedek 3. TULIPAN - Fina dama 4. NOVA LEGIJA & ANDREJA - Biondina 5. WERNER - Debeia deM'ca 6. MIRNA REYNOLDS - Zdravnik 7. BIČ BOJS-iVlica Sopek poskočnih pop 7 top Glasujem za: _ Ime in priimek: , Tel. številka: _ Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 b na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj ČASOPISNA HIŠA Delo in Slovenske novice razpisujeta prosta delovna mesta zastopnika naročniškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pogoj: izkušnje v prodaji, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost; pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov Delo, d. d., predstavništvo Maribor, Stross-mayerjeva 26, 2000 Maribor, s pripisom "Za zastopnika"._ ZAPOSLIMO 2 zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815. ZAPOSLIMO živilskega delavca ali mesarja, po možnosti z izpitom B-, C-kategorije. Meso izdelki Jožef Fin-gušt, s. p., 2331 Pragersko. RAZNO ZARADI selitve ugodno prodam spalnico in garderobno omaro. Telefon 778 14 91, 041 233 678. KOMBINIRANI hladilnik, pralni, sušilni stroj, zamrzovalnik, prodam. Telefon 051 221 026. www.tednik.si Dve leti ie na tvojem grobu svečke gorijo, nas pa v očeh solze skelijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN Francu Pepelniku ŽUPEČJA VAS 10 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Pavle Čeh IZ ORESJA 80 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala govorniku g. Francu Paternostu za tople besede ob slovesu, pevcem Društva upokojencev Ptuj za občutno odpete žalostinke, p. Pavlu za opravljen obred in sveto mašo in pogrebnemu zavodu Komunalnega podjetja Ptuj. Njeni najdražji Dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa ialost srca trga, solza iz oči polzi. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Marija Arnus IZ TRDOBOJCEV 78 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi župniku g. Vaidi za opravljen pogrebni obred in patru Lojzku za orglanje, pogrebnemu zavodu Mir, pevcem in za odigrano Tišino. Vsi njeni Vedno, ko prišel si med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si iarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda tako je hotela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo iivela. SPOMIN 28. januarja je minilo leto žalosti, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, ati in dedi Iztok Kaisersberger IZ KRAIGHERJEVE UL. 23 26. 6. 1955 - 28. 1. 2005 Grenko je spoznanje, da te ni več med nami, ati. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, z lepo mislijo postojite ob njegovem zadnjem domu in s svečko in cvetjem počastite spomin nanj. Zelo te pogrešamo: žena Marica, sin Iztok z ženo Gordano in hči Simona z vnukom Nikom Ptuj • Zapriseglo 100 sodnikov-porotnikov Sodili bodo v kazenskih in pravdnih zadevah V veliki dvorani narodnega doma v Ptuju je bila v petek, 27. januarja, slovesnost, na kateri je pred predsednikom Višjega sodišča v Mariboru Borisom Štamparjem zapriseglo 100 sodnic-porotnic in sodnikov-porotnikov, ki bodo v naslednjih petih letih sodelovali v senatih Okrožnega sodišča Ptuj ter odločali o sodbah na področju kazenskih in zahtevnejših pravdnih zadev. Kot je novim sodnikom-porotnikom ob čestitki povedal predsednik Višjega sodišča v Mariboru Boris Štampar, višji sodnik-svetnik, sta v svetu sodstva znani dve obliki porotnega sojenja. V porotnem sistemu se funkcija sojenja deli med rednim sodnikom in porotnikom ter predsedniški sistem, ki je v veljavi tudi pri nas, v katerem sodniki-porotniki o sodbi odločajo enakopravno. Sicer je bilo sodelovanje laične javnosti pri odločanju na sodiščih znano že v stari Grčiji, skozi zgodovino je ta prisotnost večkrat nihala, uveljavljati pa se je pričela spet v srednjem veku, v novejši zgodovini pa so jo pričeli uvajati najprej v Angliji, zatem v Združenih državah, Franciji in zatem v preostalem delu Evrope. »V sedanjem sodnem sistemu Slovenije sodniki-po-rotniki o sodnih zadevah odločate enakopravno z rednimi sodniki, od vas pa pričakujemo, da sodelujete v senatih ter da s svojo poš- Foto:M. Ozmec Novo zapriseženim sodnikom-porotnikom je prvi čestital predsednik Višjega sodišča Maribor Boris Štampar. tenostjo in nepristranskostjo po oceni in presoji izvedenih dokazov pripomorete k pravičnim sodbam. Foto: M. Ozmec Andrej Žmauc, predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju: "Vseh sodnih zaostankov najbrž nikoli ne bomo v celoti odpravili!" Vaša funkcija je častna in brezplačna, povrnjene dobite le potne stroške in izgubljen zaslužek, od vas pa pričakujemo, da boste tudi izven sodnih dvoran pripomogli k ugledu slovenskega sodstva,« je poudaril Boris Štampar. Na novo zapriseženim sodnicam-porotnicam in sodnikom-porotnikom je v imenu Mestne občine Ptuj čestital župan dr. Štefan Čelan, ki je ob tem ugotovil, da je to, kar počnejo, izredno težko in odgovorno delo, ter izrazil prepričanje, da bodo njihove odločitve prave, pri čemer jim je Napoved vremena za Slovenijo svetoval, da upoštevajo vso ljudsko modrost in jim zaželel čim več rešenih sodnih zadev v korist družbe kot celote. Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmauc, okrožni sodnik-svetnik, pa je ob čestitki med drugim dejal, da smo na Ptuju ponosni na zelo dolgo tradicijo sodne oblasti, saj sta vsem dobro znana prva statuta mesta Ptuj iz leta 1376 in iz leta 1513, ki veljata za bisera srednjeevropskih pravnozgodovin-skih spomenikov. Okrožno sodišče v Ptuju je pričelo delovati leta 1995, obsega sodni okraj Ptuj in Ormož, oziroma vseh 16 občin s tega območja. Sodni svet Republike Slovenije je julija lani določil za Okrožno sodišče v Ptuju 100 sodnikov-porotnikov, ki so zaprisegli za naslednjih 5 let. Med drugim je povedal, da so imeli na dan 31. decembra 2005 na Okrožnem sodišču 1415 vseh nerešenih zadev, ob letnem pri-padu 4400 zadev, od tega le 409 zadev sodnega zaostanka, kamor so vštete tudi stečajne zadeve, kar pomeni zmanjšanje za 4 % glede na leto 2004. Pri pomembnejših zadevah se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 2%, pri čemer se je pripad povečal za 22 %, število rešenih zadev pa za 19,5 %. Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena. Danes bo pr^^ežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah v notranjosti države megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod zadržala tudi dlje. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do - 7, najvišje dnevne danes od 0 do 4, stopinj C. V sredo in četrtek bo precej jasno, po nižinah pa se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost, ponekod lahko tudi dlje. Osebna kronika Rodile so: Darja Plavčak, Tlake 21, Rogatec - Emanuela; Tatjana Varžič, Dobovec 25/d, Rogatec - Kajo; Ksenja Voda, Podvinci 137/a, Ptuj - Marka; Jelka Jožica Vinko, Sela 1, Lovrenc - Aleksandra; Elizabeta Igrec, Trstenjakova 3, Varaždin - Tonko; Alenka Vrbančič, Ul. Jana Baukarta 11, Ljutomer - Aljoša; Jožica Svenšek, Tovarniška cesta 13, Kidričevo - Nika; Gor-dana Dunaj, Brezovica Petrovska 19, Đurma-nec - Luka; Apolonija Dobič, Sp. Jablane 42/d, Cirkovce - Sanjo; Mateja Humski, Ul. N. Tesle 26, Kidričevo - Lariso; Irena Zajc, Apače 126, Lovrenc na Dr. polju - Evo; Mateja Marinič, Ruska ul. 3, Maribor - Lyn; Anja Majcenovič, Apače 225, Lovrenc na Dr. polju - dečka; Danijela Kekec, Bukovci 130/c, Markov-ci - Anžeta; Sonja Hajduk, Čarmanova 3, Ptuj - Jana; Mojca Letonja, Tovarniška cesta 13, Kidričevo - Matica. Poroka - Ptuj: Matija Varl in Katja Kozjek, Ljubljanska ulica 104, Maribor. Umrli so: Elizabeta Ilešič, rojena Hrga, Hva-letinci 2, rojena 1922 - umrla 17. januarja 2006; Frančišek Kau-čevič, Apače 177, rojen 1926 - umrl 24. januarja 2006; Terezija Žuran, rojena Pšeid, Drstelja 32, rojena 1921 - umrla 22. januarja 2006; Antonija Slana, rojena Arnuš, Vi-tomarci 82, rojena 1919 - umrla 19. januarja 2006; Alojz Pihler, Paci-nje 14, rojen 1927 - umrl 22. januarja 2006; Pavla Čeh, rojena Gorjup, Orešje 80, Ptuj, rojena 1924 - umrla 21. januarja 2006; Ivana Horvat, rojena Sakelšek, Zg. Hajdina 65, rojena 1924 - umrla 23. januarja 2006; Štefika Matjašič, rojena Zorec, Vičava 48, Ptuj, rojena 1925 - umrla 20. januarja 2006. Foto: M. Ozmec Boris Štampar, predsednik Višjega sodišča Maribor, je poudaril, da je funkcija sodnika-porotnika častna in neplačana. V okviru državnega projekta za odpravo sodnih zaostankov, poimenovanem Lukenda, je tudi Okrožno sodišče v Ptuju v tem mesecu izdelalo program za zmanjšanje oziroma odpravo sodnih zaostankov do leta 2010, tako za kazensko-preiskovalni oddelek, kot za gospodarskopravdni oddelek. Glede na objektivne in procesne naloge pa po Žmaučevem mnenju vseh sodnih zaostankov najbrž ne bodo nikoli v celoti odpravili. V imenu vseh stotih je zaprisego slovesno prebral najstarejši imenovani sod-nik-porotnik Rudolf Lah, vsi pa so svojo zaprisego potrdili tudi z lastnoročnim podpisom. M. Ozmec