Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

94398



■




*

*





.






I




Berila ali Listi

i n

EVANGELII

u

nedelje in praznike celega leta,

in vse dni svetega posta.

S terpljenjem našega Odrešenika, in s navadnimi
molitvami pri službi Božji.

Ka Dunaji.

V zalogi c. k. bukvarnice za šole.

1857 .


948D3

V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka
in bogačastja izjeme ne dovoli, samo pred¬
pisanih, a slempelnom šolsko-knižnega prodaja
zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smejo
višje cene biti, kakor je na pervem listu
postavljena.

Opomin asa bravee«

c, C se bere kakor stari z, Z

s, S *•
Z »
c* č «
š, š „

x, Ž „

r, s

s, S
zh, Zb
fh, Sh

Pervi del.

Berila in Evangelij

nedelje celega leta in vse dni svetega posta.

Pervo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimlja¬
nov v 13. poglavju od 11. do 14. verste.

Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja ustanemo.
Zakaj naše zveličanje je bližje, kakor takrat, ko smo
verni postali. Noč je prejšla, dan pa se je približal. Ver-
zimo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe.
Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pija¬
nosti, ve v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in ne¬
hvaležnosti: ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Lukeia 21 , 23—33.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Zna-
innja bodo na soncu, in mescu in zvezdah, in na
zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šume¬
nja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu
in čakanja tistega, kar ima čez svet priti; zakaj
nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo viditi

4

Sin« človekovega priti na oblaka z veliko oblastjo in
častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in -
povzdignite svoje glave, kajti vaše odrešenje se pri¬
bližuje. In jim je priliko povedal: Poglejte smokvino
(figovo) drevo, in vse drevesa; kadar že berst po¬
ganjajo, veste, da je leto blizo. Tako tudi vi, kadar
bote vidili, da se to godi, vedite, da je blizo božje
kraljestvo. Resnično vam povem, da ti rod ne bo
prejšel, dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja bota
prejšla, moje besede pa ne bodo prejšle.

Drugo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimljanov
15 , 4—13.

Bratje! kar koli je pisanega, je v naše„podučeiye
pisano, da po poterpežfiivosti in poveselenju pisem upanje
imamo. Bog -  poterpežljivosti in poveselenja pa vam daj,
da bote med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da s
enim sercom, in s enimi ustmi čast dajete Bogu in Očeta
Gospoda našega Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med
seboj , kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast.
Rečem namreč; da je bil Kristus Jezus služabnik obreze
zavoljo resnice Božje, da bi poterdil obljube očakov, in
pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor je
pisano : „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil, in
tvojemu imenu pel!“ In zopet reče: „Veselite se, never¬
niki, s njegovim ljudstvom!" In zopet: „11 vali te Gospoda
vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva!" in zopet
reče Izaija: „Bo korenina Jesetova, in kteri bo ustal čez
nevernike kraljevat, v njega bodo neverniki upali." Bog
upanja pa naj vas napolni s vsim veseljem in mirom v
verovanju , da obogatite v upanju in moči svetega Duha*

Ev angeli svetega Matevža 11, 2 — 10.

Tisti čas je Janez, ko je v ječi Kristusove dela
slišal, dva svojih učencov poslal, in mu je rekel;

5

Si ti, kteri ima priti, ali drugega čakamo ? In Jezus
je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu,
kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujo, hromi ho¬
dijo, gobovi se očiščujo, gluhi spreslišujo, mertviusta-
jajo, m ubogim se evangeli oznanuje. In blagor mu,
kteri se nad menoj ne bo pohujšal. Kadar sta odišla,
je Jezus začel množicam govorili od Janeza: Koga
ste šli v puščavo gledat ? terst od vetra majani?
Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oble¬
čenega? Glejte! kteri se v mehko oblačijo, so
v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat? pre¬
roka? Prav, vam povem, še več kakor preroka.
Zakaj ti je, od kteregaje pisano: Glej! jaz pošljem
svojega angela pred tvojim obličjem, kteri bo pred
teboj tvoj pot pripravljal.

Tretjo nedeljo v adventu.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Filipčanov
4, 4-7.

Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem,
veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem;
Gospod je blizo. Ničesar naj vas ne skerbi; ampak u
vsaki reči naj z molitvijo in priporočanjem in zahvaljenjem
vaše prošnje znane bodo pred Bogom. In mir Božji, kteri
ves um preseže, varuj vaše serca in vašo pamet v
Kristusu Jezusu.

Evangeli svetega Janeza 1  > 19 — 28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhovnov in
levitov poslali do Janeza, da so ga vprašali: Kdo
si ti? In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jaz
nesim Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj? Siti
Elija? In je rekel: Nesim. Si ti prerok? In je odgo¬
voril: Nesim. So mu tedaj rekli: Kdo si pa, da jim

6

odgovor damo, kteri so nas poslali ? Kaj praviš sam
od sebe ? Reče: Jaz sim glas vpijočega u puščavi; pri¬
pravite pot Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok.
In kteri so bili poslani, so bili zmed Farizejev. In so
ga vprašali, in mu rekli: Kaj tedaj kerščuješ,ako nisi
ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je od¬
govoril, rekoč: Jaz kerščujein u vodi; u sredi med
vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je, kteri ima
za menoj priti, kteri je veči od mene, kteremu jaz
nesim vreden ob čevljev jermenov odvezati. To se je
godilo v Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez
kerščeval.

Četerto nedeljo v adventu.

Berilo iz  1 . lista s. Paula aposteljna do Ko-
rincanov  4 , 1 — S.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬
livce skrivnost Božjih. Tukaj med delivci pa se išče, da
je kdo zvest najden. Meni pa je clo malo mar, da sim
od vas ali od drugega človeka sojen; pa tudi sam se ne
sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: toda v tem ne¬
sim opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne sodite
tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri bo raz¬
svetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere razodel,
in takrat bo vsak hvalo od Boga imel.

Evangeli svetega Lukeža 3, 1 — 6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko je
bil Ponči Pilatuž oblastnik v Judeji, Herodež pa če-
tertni oblastnik v Galileji, Filip njegov brat pa četertni
oblastnik v Itureji in Trahoniški deželi, in Lizanija
četertni oblastnik v Abileni, pod velikima duhovnoma
Anom in Kajfežem, je Gospod govoril Janezu, Žaba-

7

rij o v emu sinu v puščavi. In je prišel na vso stran Jor¬
dansko, in je oznanoval kerst pokore v odpuščenje
grehov , kakor je pisano v bukvah govorov Izaija
preroka: Glas upijočega v puščavi: Pripravite pot Go¬
spodovo, ravne storite njegove steze; vsaka dolina
naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se po¬
niža; in kar je krivega, bodi ravno, in kar je ojstrega,
gladke pota. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje Božje.

Predbožični dan.

Berilo iz listu s. Paula aposteljna do Rimlja¬
nov 1, 1 — 6.

Paul, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj,
odločen v evangeli Božji, kterega je bil Bog- pred obljubil
po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (koji
mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda, kteri je
bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posvečujočem, iz
vstajenja od mertvili), Jezusa Kristusa Gospoda našega,
po kterem smo prejeli milost in apostolstvo, da vse na¬
rode zavoljo njegovega imena pod pokorščino vere spravi¬
mo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa
Gospoda našega.

Evangeli svetega Matevža 1, 18—21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova. Jožefu za¬
ročena. se je, prejde sta vkup prišla, znajšla noseča
°d svetega Duha. Jožef pa, njeni mož, ker je bil pra¬
vičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivaj za¬
pustiti. Kadar je pa to mislil, glej! se mu je angel
Gospodov v spanju prikazal, rekoč: Jožef, Davidov
sin! ne boj se (k sebi) vzeli Marije svoje žene; zakaj
kar je v njej rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa
bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč
odrešil svojo ljudstvo od njih grehov.

8

Sveti božični praznik.

(Pri maši o polnoči).

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Tita
2, 11—15.

Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja na¬
šega vsem ljudem, kteri nas uči, da se odpovejmo hudobii
in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe
živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskega upanja in
častitljivega prihoda velieega Boga in Zveličarja našega Je¬
zusa Kristusa, kteri je dal sebe za nas, da bi nas rešil od
vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre
dela. To govori in opominjaj, v Kristusu Jezusu Gospo¬
du našem.

Evangeli svetega Lukeža 2, 1 — 14.

Tisti cas je povelje prišlo od Cesarja Anglista,
da naj se popiše ves se svet. (To popisovanje je bilopervo
pod Cirinom oblastnikom v Sirii.) In vsi so šli, da so
se popisali, vsak v svoje mesto. Sel je pa tudi Jožef
iz Galileje, iz mesta Nacareta, v Judejo, v Davidovo
mesto, ki se imenuje Betlehem, zato ko je bil iz hiše
in rodovine Davidove, da bi se popisal z Marijo,
svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Prigodilo se
je pa, ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, da bi
porodila. In je porodila svojega pervorojenega sina,
in gaje v plenice povila, in položila v jasli, ker za
nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tisfi strani
žuli, in na ponočnih stražah bili pri svoji čredi. In
glej! angel Gospodov je stal pri njih, in svetloba Božja
jih je obsvetila, in so se silno bali. In angel jim je
rekel; Ne bojte se; zakaj glejte! oznanim vam veliko
veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je
rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Da¬
vidovem. In to vam bodi znamnje: Najšli bote dete
v plenice povito in v jaslih ležati. In zdajci jih je

9

bilo pri angelu množica nebeške vo jske, kteriso Boga
hvalili in rekli: Slava (čast) Bogu na visokosti, in mir
na zemlji ljudem svete volje.

Sveti božični praznik.

(Pri zorni maši).

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Tita3,4 — 7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja
našega Boga prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti, ktere
smo mi storili, ampak po svojem usmilenju zveličal v kopeli
prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega je v nas
obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarju našem ; da s nje¬
govo milostjo opravičeni deležniki bomo po upanju večnega
življenja, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Ev angeli svetega Lukeza 2, 15 — 20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Pojdimo do
Betlehema, in pogljemo to reč, litera se je zgodila,
ki nam jo je Gospod na znanje dal. In so hitro prišli,
in najšli Marijo in Jožefa, in dete v jaslih položeno.
Ko so pa vidili, so povedali, kar jim je bilo rečeno
od tega deteta. In vsi, kteri so slišali, so se čudili
temu, kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬
nila vse te besede, in premišlevala v svojem sercu.
In pastirji so se vernuli in Boga častili in hvalili
za vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo
povedano.

10

Sveti božični praznik.

(Pri veliki maši).

Berilo iz lis ta s. Paula aposfeljna do Hebrejev
1 , 1 — 12 .

Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬
voril očakom po prerokih , in zadnjič tiste dni nam je
postavil deležnika vsih reci, po kojem je stvaril tudi
svet : kteri, ko je svetloba časti, in podoba bitja njegovega,
in vse besedo svoje moči nosi, je očiščenje od grehov
opravil, in sedi na desnici veličastva na visokosti, in je
toliko boljši od angelov, kolikor višje ime je raemo iyih
dobil. Zakaj kteremu angelov je kedaj rekel: Ti si moj
Sin, danes sim te rodil! In zopet: Jaz bom njemu Oče,
in on bo meni Sin? In zopet, kadar npelje Pervorojenega
na svet, reče: In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od
angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen
ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog je od
vekomaj do vekomaj ; palica pravice je palica tvojega kra¬
ljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš: za tega volj-
je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazal, ko
tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo
uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prejšla, ti pa
ostaneš : in kakor oblačilo se bota postarala, in kakor ogri¬
njalo jih boš premenil, in bota premenjena; ti pa si zmiraj
ravno tisti, in tvoje leta ne bodo minule.

Ev angeli svetega Janeza 1, 1 — 14.

V začetku je bila Beseda, in Beseda, je bila pri
Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku
pr Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič
storjenega, kar je storjenega. V nji je bilo življenje,
in življenje je bilo luč ljudi. In luč v temi sveti, in
tema je ni zapopadla. Bilje človek poslan od Boga,
kteremu je bilo Janez ime. Ti je prišel v pričevanje,

11

daje pričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On
ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je prava
luč, kfera razsvetli vsakega človeka, kteri pride na
ti svet. Na svetu je bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, in
njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih gaje sprejelo,
jim je dal oblast Božjim otrokom biti, njim, kteri ve¬
rujejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje
mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In
Beseda je meso postala, in je med nami prebivala,
(in smo vidili njeno čast, kakor čast jedinorojenega
od Očeta), polna milosti in resnice.

V praznik s. Stefana pervega mučenika
(marternika).

Berilo iz djanja apostoljskega 6. 8—10 in
7, 54—59.

Tiste dni je Stefan, poln gnade in moči, delal velike
čudeže in znamnja med ljudmi. Vstalo pa jih je nekaj iz
shodnice, ktera se imenuje Libertinov, Cirentjev in
Aleksandricov, in tistih, koji so bili iz Cilieije in Azije,
prepirat se s Stefanom; in niso mogli obstati pred modrost¬
jo in duhom, kteri je govoril. — Kadar so pa to slišali,
so se vtogotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper
njega. Ker je bil pa poln svetega Duha, se je ozerl v
nebo, in je vidil Božje veličastvo, in Jezusa stati na des¬
nici Božji. In je rekel: Glejte, vidim nebesa odperte, in
Sinu človekovega stati na desnici Božji. Tedaj so zavpili
z velikim glasom, in zatisnuli svoje ušesa, in vsi kmali
nanj planuli. In so ga pahnuli iz mesta, in s kamnjem po¬
bijali ; in priče so položile svoje oblačila k nogam mla-
denča, kteremu je bilo ime Saul. In so karanj ali Stefana,
kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušol
In je pokleknul in s velikim glasom vpil, rekoč: Gospod,

— 12  —

ne prištevaj jim tega greha. In ko je to izrekel, je zaspal
v Gospodu.

Ev angeli svetega Matevža 23, 34 — 39.

Tisti čas je Jezus rekel pismoukom in farizejem:
Glejte! Jaz vam pošiljam preroke in modre in pismarje,
in zmed njih bote nekl.ere bičovali v svojih shodnicah,
in preganjali od mesta do mesta, da pride nad vas
vsa pravična kerv, ktera je prelita na zemlji, od
kervi pravičnega Abeljna do kervi Zaharija, sinu
Barohijevega, kterega ste umorili med tempeljnom in
altarjem. Ilesnično vam povem, vse to bo prišlo nad
ti rod. Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in
jih kamnjaš, kteri so k tebi poslani; kolikokrat sim
hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbera svoje
pišeta pod perute, in nesi hotel! Glejte! vaša hiša
vam bo pusta puščena. Zakaj povem vam, nebote me
vidili odslej, dokler ne porečete: Češčen bodi, kteri
pride v imenu Gospodovem!

V dan svetega Janeza aposteljna in
evangelista.

Berilo iz bukev Sira/iovih 15, 1 — 7 .

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se pra¬
vičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo na proti prišla,
ko častita mati. Z kruhom življenja in razuma ga bo pa¬
sla, in z vodo zveličanske modrosti ga napajala; in se
bo v njem uterdila, in se ne bo ganula. In ga bo ohra¬
nila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala pri njegovih
sosedih, in v sredi zbirališča bo odperla njegove usta, in
Gospod ga bo napolnil z duhom modrosti in razumnosti,
in ga bo oblekel z častitljivim oblačilom. Z veseljem in
dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in v del mu bo dal večno
ime Gospod naš Bog.

13

Evangeli svetega Janeza 21 , 19 — 24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za menoj.
Peter se je pa obernul, in je vidil tistega učenca, kte-
regaje Jezus ljubil, kteri je pri večerji tudi na njegovih
persih slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je, kteri
te bo izdal? Ko je tedaj Peter tega vidil, je rekel
Jezusu: Gospod, kaj pa ta? Jezus mu reče: Hočem,
da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to? Ti
pojdi za menoj. Razšlo seje tedaj to govorjenje med
brati, da tisti učenec ne umerje. Pa Jezus mu ni
rekel: Ne umerje; ampak: Hočem, da tako ostane,
dokler ne pridem, kaj tebi za to? To je tisti učenec,
kteri pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, da je
resnično njegovo pričevanje.

V dan nedolžnih otročičev.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza
aposteljna 14, 1 — S.

Tiste dni sim vidil, in glej, jagnje je stalo na gori
Sionu, in z njim njih sto štiri in štirdeset tavžent, kteri
so imeli njegovo ime in ime njegovega Očeta zapisano na
svojih celih, in sim slišal glas z neha, kakor šum veliko
voda, in kakor glas velicega groma; in glas, kterega sim
slišal, je bil kakor citrarjev, kteri na svoje citre eitrajo.
In so peli nekako novo pesem pred sedežem, in pred čveteri-
mi živalmi in pred staršimi, in nihče ni mogelpeti pesmi razun
unih sto in štiri in štirdeset tavžent, kteri so bili odkupleni
z zemlje. Ti so, kteri se niso z ženami ognusili; device
namreč so. Ti hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so
odkupleni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in v njih
ustih se ni najšla laž; zakaj brez madeža so pred stolom
Božjim.

— 14  —

Evangeli svetega Matevža 2, 13—18.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v spanju
prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo ma¬
ter, in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne pore¬
čem; zakaj Herodež bo deteta iskal, da bi ga končal.
In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in
se je uganul v Egipt. In je bil ondi do Herodeževe
smerti; da se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po
preroku, ki pravi: Iz Egipta sim poklical svojega
Sina. Ko je tedaj Herodež vidil, da je od modrih
zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal in pomoril
vse fantiče, kar jih je bilo v Betlehemu in u vsih
njegovih pokrajnali po dve leti in manj starih, po času,
ki ga je bil od modrih izprašal. Takrat se je dopol¬
nilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki
pravi: Glas se je slišal vilami, jok in veliki krik,
Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala uto-
lažiti, ker jih ni več.

V nedeljo pred novim letom.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Galačanov
4. 1—7.

Bratje ! dokler je naslednik majhen, se ne razloči od
sužnega, desiravno je gospodar vsega, ampak je pod varhi
in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta. Tako
smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužni pod pervim
ukom sveta. Kadar je pa prišlo spolnjenje časa, je Bog’
poslal svojega Sina, rojenega iz žene, in podverženega po¬
stavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod postavoj, da po-
sinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal
Duha svojega Sina u vaše serca, kteri vpije: Aba , Oče!
Za tega voljo zdaj ni več suženj, ampak sin: ako je pa
sin, je tudi deležnik po Bogu.

15

Evangeli svetega Lukeza 2 , 33—40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija Jezusova mati
čudila nad tem, kar seje od njega govorilo. In Si¬
meon jili je žegnal (blagoslovil) in rekel Marii, njegovi
materi: Glej! ti je postavljen v padec, in u vstajenje
mnogih v Izraelu; in znamnje, kteremu se bo zoper
govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se
misli razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja,
Ana, Fanuelova hči, iz Aserjevega roda; ta je bila
zelo v letih, in je po svojem devištvu živela s svojim
možem sedem let. In ta vdova je bila per štiri in
osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna, in je
s postom in molitvami noč in dan Bogu služila. In
ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda ča¬
stila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali Iz¬
raelovega odrešenja. In ko so vse dopolnili po zapo¬
vedi Gospodovi, so se vernuli v Galilejo v svoje mesto
Nacaret. Dete pa je raslo, in močno prihajalo, polno
modrosti, in Božja milost je bila v njem.

V  dan svetega Silvestra papeža.

Berilo iz2. lista s. Paula aposteljna do Timoteja
4, 1—8.

Preljubi! Zapricam pred Bogom in Jezusom Kristusom,
kteri bo sodil žive in mertve v svojem prihodu in svojem
kraljestvu; oznanuj besedo, ne henjaj, bodi si priložno ali
nepriložno, prepričuj, prosi, svari z Vsim poterpljenjem
in ukom. Zakaj prišel bo čas, ko zdravega uka ne bodo
terpcli, ampak si bodo po svojih željah učenike izberali, kakor
jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračali,
k basnim pa se obračali. Ti pa euj, vse preterpi, opravi
delo evangelista, spolni svojo službo, bodi trezen. Jaz
namreč sim že darovan, in čas moje razveze je blizo. Do¬
bro vojskovanje sim vojskoval, tek dokončal, vero ohranil.

16

Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Go¬
spod, pravični sodnik, tisti dan ; pa ne le meni, ampak
tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod.

Evangeli svetega tmkeza 12 , 35—40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Vaše
ledje naj bo opasano, in svetila goreče u vaših ro¬
kah; in vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojega
gospoda, kdaj se bo vernul od ženitnine, da mu, ka-
da pride irt poterka, zdajci odpro! Blagor tistim
hlapcom, ktere gospod, kadar pride, čuti najde! Res¬
nično vam povem, da se bo opasal, in jih bo k mizi
posadil, in bo pristopil ter jim stregel. In ako pride
ob drugi straži, in ako ob tretji straži pride, in jih
tako najde, blagor tistim hlapcom. To pa vedite, da
ko bi hišni gospodar vedil, ktero uro tat pride, bi
gotovo čul, in bi ne pustil svoje hiše podkopati. Tudi
vi bodite pripravljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi,
bo Sin človekov prišel.

Berilo in evangeli osmega dneva po Kristusovem rojstvu
sta tista, kakor božični praznik pri zorni maši, str. 9.

V novega leta dan

ali v praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Go¬
spoda našega.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Tita
2, 11-15.

Preljubi! prikazala se je itd. (kakor sveti božični
praznik, pri maši o polnoči, stran 8.)

17

Ev angeli svetega Lulceža 2, 21.

Tisti Čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da
je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus,
ktero je bilo imenovano od angela, prejde je bil
spočet v maternem telesu.

V nedeljo pred razglašenjem
Gospodovim.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Galačanov
4 , 1—7.

Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v
nedelo pred novim letom, stran 11).

Evangeli svetega Matevža 2, 19—23.

Tisti Čas, kadar je bil Herodež umeri, glej! se
je angel Gospodov Jožefu v spanju prikazal v Egiptu,
rekoč: Vstani, in vzemi dete in njegovo mater, in
pojdi na Izraelsko zemljo, zakaj pomerli so, kteri
so detetu po živlenju stregli. In je vstal, in vzel dete
in njegovo mater, in je prišel na Izraelsko zemljo.
Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto*
Herodeža svojega očeta, seje bal tje iti: in v spanju
opomnjen se je uganil na 'Galilejsko. In je prišel in
prebival v mestu, kteremu je ime Nazaret, da se je
dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, da bode
Nazarej imenovan.

Listi in Evangelii.

2

V praznik častitega razglašenja Go¬
spodovega ali v svetih kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka 60, 1—6.

Vstani Jeruzalem! bodi razsvetjen; ker prišla je
tvoja luč, in čast Gospodova sc nad teboj vzhaja. Zakaj
glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad
teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v tebi
vidita. Narodi bodo v tvoji luči bodili, in kralji v svet¬
lobi tvojega vzhoda. Uzdigni svoje oči okoli sebe, in po¬
glej , vsi ti so se zbrali in so k tebi prišli; tvoji sinovi
bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji) strani
izrejene. Takrat boš poln veselja; tvoje serce se bo čudilo
in razširilo, kedar se preoberne množica primorcev k tebi,
in moč narodov k tebi pride. Kamele te bodo, kakor povo¬
denj, zagernule, hitre kamele iz Madjana in Efe; vsi bodo
iz Sabe prišli, ter zlata in kadila prinesli, in hvalo Gospo¬
dovo oznanovali.

Evangeli svetega Matevža 2, 1—12.

Kadar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Ju¬
dejskem v dnevih kralja Herodeža, glej! so prišli
modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kde je kralj
Judov, ki je rojen? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo
na jutrovem, in smo ga prišli molit. Herodež kralj
pa, to slišati, se je prestrašil, in ves Jeruzalem s
njim. In je sklical vse velike duhovne in pismarje
ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus
rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Ju¬
dejskem; zakaj tako je pisano od preroka: In ti Bet¬
lehem, zemlja Judova, nisi nikakor nar manjši med
koleni Judovimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda,
kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. Tedaj je HerO-
dež modre skrivaj poklical, in jih je skerbno izpra¬
ševal Čas, v kterern se jim je zvezda prikazala. In

19  —

jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite, in
skerbno poprašujte po detetu, in kadar ga najdete,
pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga
molim. In ko so bili kralja zaslišali, so šli; in glej!
zvezda, ktero so vidili na Jutrovem, je pred njimi
sla, dokler ni prišla, in zgorej obstala, kder je bilo
dete Kadar so pa zvezdo ugledali, so se silno ob-
veselili. In so šli v hišo, in so najšli dete s Marijo
njegovo materjo, ter so fprednj) padli in ga molili
(tukej se poklekne); in so odperli svoje zaklade,
in mu darovali zlata, kadila in mire. In ko so v
spanju odgovor prejeli, ne vernuti se k Herodežu,
so se po drugem potu vernuli v svojo deželo.

Pervo nedelo po razglašenju
Gospodovem.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimljanov.
12, 1-5.

Bratje! prosim vas pri usmiljenju Božjem, da svoje
telesa daste v živ, svetili Bogu dopadljiv dar, da bo vaša
služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak
ponovite se s ponovljenjem svojega uma, da spoznate, kaj
je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. Zakaj po mi¬
losti, ki mi je dana, rečem vsim, kteri so med vami:
Nikar bolj modrovati, kakor se spodobi modrovati, ampak
modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil
mero vere. Zakaj, kakor imamo v enem telesu veliko
udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila; tako nas
je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden dru-
zega udje v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Lukeza 2, 42 — 52.

Radarje bil Jezus dvanajst let star, so šli nje¬
govi starši v Jeruzalem po navadi praznika. In ko

20

so dnevi pretekli, in so nazaj šli, je ostal mladenČ
Jezus v Jeruzalemu, in njegovi starši tega niso ve-
dili. Menili so pa, da je pri družini, in so sli dan
hoda, in so ga iskali med žlahto in znanci. In ko
ga niso našli, so se vernuli v Jeruzalem, in so ga
iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan v
tempeljnu najšli sedeti v sredi učenikov, jih poslu¬
šati in popraševati. Vsi pa, kteri so ga slišali, so
se Čudili nad njegovim umom in nad njegovimi od¬
govori. In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in
njegova mati mu je rekla: Sin, kaj si nama tako
storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.
In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li
vedila, da moram v tem biti, kar je mojega Očeta?
In ona nista umela besede, ktero jima je govoril.
In je s njima Šel in prišel v Nazaret, in jima je bil
pokoren. In njegova mati je ohranila vse te reči v
svojem sercu. In Jezus je rastel v modrosti in sta¬
rosti, in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.

Drugo nedeljo po razglašenju Go¬
spodovem.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimljanov

12 , 6 - 16 .

Bratje! po milosti, ktera nam je dana, imamo razne
darove: ali prerokovanje, po meri vere; ali službo, v
služenju; ali kdor uči, v podueenju; kdor opominja, v
opominjanju ; kdor podeluje, v priprostosti; kdor je čez
druge postavljen, v skerbi; kdor usmilenje skazuje, u
veselju. Ljubezen bodi brez hinavščine, sovražite hudo,
deržite se dobrega. S bratovsko ljubeznijo se med seboj
ljubite. S poštovanjem pridite eden drugemu naproti. Ne
bodite leni v oskerbovanju; bodite goreči v duhu; služite
Gospodu; v upanju bodite veseli, v nadlogi poterpežljivi,
v  molitvi stanovitni; v potrebah svetim podelujte ; p tuj e

21

radi sprejemajte. Dobro jim želite, kteri vas preganjajo;
blagoslovite, in nikar ne kolnite. Veselite se s veselimi,
in jokajte s jokajočimi. Bodite ene misli med seboj;
nikar si visokih reči. ne domišlujte, ampak k nizkim se
ponižajte.

Ev angeli svetega Janeza 2, 1—11.

Tisti Čas je bila ženitnina v Kani Galilejski,
in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus
povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko je
Vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu: Vina
nimajo. In Jezus ji reče: Zena! kaj je meni in tebi
mar? Moja ura še ni prišla. Njegova mati reče
služabnikom: Kar koli vam poreče, storite. Bilo je
pa tam šest kamnatih verČev postavljenih po šegi Ju¬
dovskega očiščevanja, kteri so deržali po dve al tri
mere. Jezus jim reče: Napolnite verČe s vodo. In
so jih napolnili do verha. In Jezus jim reče: Zajmite
zdaj, in nesite starašinu. In so nesli. Ko je pa stara-
šina u vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedel
, od kod da je, (služabniki pa. kteri so vodo zajemali,
so vedili), pokliče starašina ženina, in mu reče: Vsak
človek da dobro vino poprej, in kadar se napijejo,
tedej slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihra¬
nil Ta začetek Čudežev je storil Jezus v Kani Gali¬
lejski, in je razodel svoje veličastvo; in njegovi
.učenci so v njega verovali.

Tretjo nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimljanov

12 , 16 — 21 .

Bratje ! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne
vračujte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro, ne

22

le pred Bogom, ampak tudi pred vsimi ljudmi. A k o je
mogoče, kolikor na vami leži, imejte mir s vsimi ljudmi.
Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte prostor
(Božjej) jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje, jaz bom
povernul, reče Gospod. Temuč ako je tvoj sovražnik la¬
čen, daj mu jesti ; ako je žejin, daj mu piti. Zakaj če
to storiš, utu boš žerjave o na glavo nosil. Ne daj se
hudemu premagati, temuč premagaj hudo s dobrim.

Kvant/eli svetega Matevža 8, 1—13.

Tisti Čas, kadar je Jezus z gore sel, je veliko
množic za njim šlo. In glej! gobov je prišel, in ga
molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti;
In Jezus je stegnul roko, in se ga je doteknul, rekoč.
Hočem, bodi očiščen. In kar čist je bil od svojih gob.
In Jezus mu je rekel: Glej, da nikomur ne poveš;
temuč pojdi, in skaži se duhovnu, in opravi dar,
kterega je Mozes zapovedal, njim v pričevanje. Ka¬
dar je pa v Kafarnaum šel, je stopil k njemu stotnik,
kteri gaje  prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec
leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu
je rekel; Jaz bom prišel in ga bom ozdravil. In
stotnik odgovori in reče: Gospod! nesim vreden, da
greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj
hlapec bo ozdravljen Zakaj tudi jaz sim človek, ki
sim pod oblastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem
temu: Idi, in gre; in unemu: Pridi, in pride; in svo¬
jemu služabniku: Stori to,in stori. Ko je pa Jezus to
slišal, se je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim
Šli: Resnično vam povem, tolike vere nesim v Izraelu
najšel. Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in
zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi s Abrahamom
in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu; otroci
kraljestva pa bodo pahnjeni v unanjo temo; ondi bo
jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku;
Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec
j ! e bil ozdravljen tisto uro.

28

v

Ceterto nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem.

Berilo iz Usta s. Paula aposfeljna do Rimlja¬
nov 13, 8—10.

Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega,,
da se med seboj ljubite: kdor namreč bližnjega ljubi, jes
.postavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešestvaj, ne ubijaj , ne
kradi, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in Se je
kaka druga zapoved, je v tik besedah zapopadena : Ljubi
svojega bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega,
ne dela hudega. Spolnjenje postave tedaj je ljubezen.

Evaugeli s mle tja Mateuza 8, 23—27.

Tisti Čas je Jezus stopil v čolnič, in njegovi
učenci so Sli za njim. In glej ! velik vihar je vstal
na morju, tako da so valovi čolnič pokrivali; on je
pa spal. In njegovi učenci so k njemu pristopili, in
so ga sbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, poginjamo.
In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, maloverni?
Te dej je vstal, in zapovedal vetrovom in morju, itt
bila je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoča
Kdo je ti, da so mu pokorni vetrovi in morje?

Peto nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Kolo-
sanov 3, 12—17.

Bratje ! oblecite, kakor izvoljeni božji, sveti in ljubi,
presereno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost,
poterpežljivost. Poterpite eden drugega, in opuščajte si
med seboj, če ima kdo črez koga pritoženje; kakor je
Gospod sam odpustil, tudi vi! Pred vsim tem pa imejte

24

ljubezen, ktera je vez popolnosti, in mir Kristusov naj
gospoduje u vaših sercih, h kteremu ste tudi poklicani v
enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kristusova naj
prebiva obilno med vami, s vso modrostjo; učite in opo¬
minjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi
pesmimi, pojte Bogu veseli v svojih sercih. Vse, kar koli
delate s besedo ali v djanju, vse storite v imenu Gospoda
Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po Jezusu
Kristusu Gospodu našem.

Ev angeli svetega Mateuza 13, 24—30.

Tisti Čas Jezus množicam to priliko povedal:
Nebeško kraljestvo je podobno Človeku, kteri je do¬
bro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje
spali, je prišel njegov sovražnik, in je prisejal ljulke
med pšenico, in je odišel. Ko je pa zelenje zrastlo,
in sad storilo, tedaj seje  tudi ljulka prikazala. Pri¬
stopili so pa hlapci hišnega gospodarja, in so mu
rekli: Gospod ! ali nisi dobrega semena usejal na svojo
njivo? Od kod ima tedaj ljulko? In jim reče: So¬
vražen Človek je to storil. Hlapci pa so mu rekli:
Hočeš, da gremo, in jo poberemo? In reče; Nikar,
Ja kje ljulko poberaje s njo vred tudi pšenice ne
porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob Času
porečem ženjicam: Poberite pervič ljulko, in jo pove¬
žite v snopke, da se sožge, pšenico pa spravite v
mojo žitnico.

Šesto nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Te-
saloničanov 1, 2—10.

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in
pomnimo djanja vaše vere, in truda, in ljubezni, in po-

25

terpežljivosti v upanju v Gospoda našega Jezusa Kristusa
pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, ljubi bratje, da
je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil le v
besedi pri vas, ampak tudi v moči, in v svetem Duhu,
in u veliki obilnosti, kakor veste, kakošni smo bili med
vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi
postali, ker ste besedo sprejeli u velikih nadlogah s ve¬
seljem svetega Duha; tako ste podoba postali vsim vernim
v Maeedonii in v Ahaji. Zakaj od vas se je razglasila
beseda Gospodova ne le po Maeedonii in po Ahaji, ampak
tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v Boga,
tako , da nam ni treba kaj govoriti. Saj sami od nas ozna-
nvijejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako ste se
od malikov k Bogu obernuli, služiti živemu in pravemu
Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes, (kterega je od
mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel od prihodnje jeze.

Evangeli svetega Matevža 13, 31—35.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal:
Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zernu,
ktero je človek vzel, in na svojo njivo usejal. Ktero
je sicer nar manjše zmedvsih semen; kadar pa zraste,
je veče, kakor vse zeliša, in je drevo, tako da ptice
spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejah.
Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kraljestvo je
podobno kvasu, kterega je žena vzela, in vmesila med
tri polovnike moke, da se je vse skvasilo. Vse to je
Jezus množicam govoril v prilikah, in brez prilik jim
ni govoril; da se je dopolnilo, kar je govorjeno po
preroku, ki pravi: Odperl bom v prilikah svoje usta,
in bom izrekal skrito od začetka sveta.

Pervo predpepelnično nedeljo.
Berilo iz 1. lista.s. Paula aposteljna do Ko -
rinčanov 9, 24-27; in 10, 1—5.

Bratje! ne veste li, da tisti, kteri v ograji teko,
vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Tako tecite, da

26

jo dosežete! Vsak pa, kteri se na preganjanje skuša, se
vsega zdejži, in oni sicer, da strohljivo krono prejmejo
mi pa nestrohijivo. Jaz tedaj tako tečem, ne kakor ne¬
premišljeno, se tako bojujem, ne kakor da bi po vetru
mahal; ampak tereni svoje telo, in v sužnost devam, da
ko druge učim, sam ne bom zaveržen. Močem namreč,
bratje, da bi ne vediii, da so naši očetje vsi pod oblakom
bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v Mojzesa ker-
ščeni v oblaku in v morju , in so vsi eno duhovno jedli,
in vsi eno duhovno pijačo pili, (pili so pa iz duhovne
skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila Kris¬
tus); ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Evangeti svetega Matevža 20, 1—16.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko go¬
voril: Nebegko kraljestvo je podobno hišnemu go¬
spodarju , kteri je zjutraj zgodaj šel najemat de¬
lavcev v svoj vinograd. Kadar je pa delavcev na¬
jel po denarju na dan, jih je poslal v svoj vinograd.
In ob tretji uri je ižišel, in vidil drugih na tergu
brez dela stati, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v moj
vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli.
Sopetje izišel ob šesti in deveti uri, in je ravno tako
storil. Okoli enajstih pa je izišel, in najšel drugih
postajati, in jim reče: Kaj stojite tukaj brez dela cel
dan? Mu reko: Ker nas ni nihče najel. Jim reče:
Pojdite tudi vi v moj vinograd. Kadar se je pa večer
storil, reče gospod vinograda svojemu hišniku: Po¬
kliči delavce, in daj jim plačilo, in začni od posled¬
njih do pervih. So prišli tedaj, kteri so bili okoli enaj¬
ste ure najeti, in so prijeli vsak po denarju. Ko so
pa tudi pervi prišli, so menili, da bodo več prijeli;
pa tudi oni so po denarju dobili. In ko so ga dobili,
so godernjali nad hišnim gospodarjem, rekoč: Le ti
poslednji so le eno uro delali, in si jih nam enake
storil, kt smo težo dneva in vročino prenesli. On pa
je odgovoril in rekel enemu zmed njih: Prijatel! ne

27

delam ti krivice: ali se nisi za denar s menoj pogo¬
dil? Vzemi, kar je tvojega in pojdi; hočem pa tudi
temu poslednjemu dati, kolikor tebi. Ali mi ni per-
puščeno storiti, kar hočem ? Je li tvoje oko hudobno,
ker sim jaz dober? Tako bodo poslednji pervi, in
pervi poslednji; zakaj veliko jih je poklicanih, malo
pa izvoljenih.

Drugo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Paula aposteljna do Ko~
rinčanov 11, 19 — 33; in 12, 1 — 9.

Bratje! radi poterpite nespametne, ker ste sami pa¬
metni. Preterpite namreč , ako vas kdo sužnje stori, ako
vas kdo ol)jeda , ako vam kdo jemlje, ako se kdo povi¬
šuje, ako vas kdo v obraz bije. Po neeasti rečem, kakor
da M bili mi slabi v tej reči. V čemur si kdo kaj upa,
(po nespameti govorim), si tudi jaz upam. llebreji so,
jaz tudi, Izraelci so, jaz tudi; zarod Abrahamov so, jaz-
tudi; služabniki Kristusovi so , (kakor manj pameten re¬
čem) , jaz še več; sim bil v mnogih nadlogah, večkrat
v ječali, v ranah čez mero, velikokrat v smertnih nevar¬
nostih. Od Judov sim jih petkrat po štirdeset, eno manj
prijel. Trikrat sim bii s šibami tepen, enkrat kamnjan,
trikrat se je s menoj barka razbila, noč in dan sim bil
v globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na
vodah, v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med
rojaki, v nevarnostih med neverniki, v nevarnostih v me¬
stu, v nevarnostih na samoti, v nevarnostih na morju, v
nevarnostih med lažnjivimi brati; v trudu in terpeži, v
mnogem čuvanju, v lakoti in žeji, v pogostnih postili , v
mrazu in nagoti. Zraven tega, kar je zunajnega, imam
svoje vsakdanje opravke in skerb za vse cerkve. Kdo
oslabi, in bi jaz ne oslabel ? Kdo se pohujša, in bi mene
ne peklo? Ako bi se hotel hvaliti, se bom hvalil svoje
slabosti. Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa*

28

'leteri je hvaljen vekoma, ve, da ne lažem. Namestnik
kralja v Damasku je Damaško mesto s varili obdal, da
hi me vjel; ali skozi okno sim bil v košu po zidu spuščen,
in tako sim ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel
hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga), bom prišel do prika-
zen in razodenj Gospodovih. Vem človeka v Kristusu,
kteri je bil pred štirnajst leti (ali v telesu, ali zunej te¬
lesa, ne vem, Dog ve), zamaknjen v tretje nebo. In vem
tacega človeka, da je bil (ali v telesu, ali zunej telesa,
ne vem, Bog ve), zamaknjen v raj, in je slišal skrivne
besede, kterih človeku ni pripuščeno govoriti. Tega se bom
hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razun svojih slabost. Za¬
kaj, ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil nespameten, ker
bi resnico govoril; zderžim se pa, da kdo več od mene
ne misli, kakor kar na meni vidi, ali kar sliši iz mojih
ust. In da se zavoljo velicega razodenja ne prevzamem,
mi je dano želo mojega mesa, služabnik satanov, da me
bije. Za tega voljo sim trikrat Gospoda prosil, da bi
odstopil od mene; pa mi je rekel: Dovolj ti je moja
milost, ker moč se v slabosti popolnoma skaže. Rad se
bom tedej hvalil svojih slabost, da prebiva v meni moč
Kristusova.

E v angeli svetega Lukeža 8, 4 — 15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica sošla,
in so iz mest k Jezusa hiteli, je v priliki rekel: Se-
javec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je
nekaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno, in ptice
neba so ga pozobale. In drugo je padlo na skalo;
in kadar je pognalo, je usahnulo, ker ni imelo vla¬
ge. In drugo je padlo med ternje, in ternje, ki
je s njim vred raslo, ga je zadušilo. In drugo je
padlo v dobro zemljo5 in je raslo, in storilo sto¬
teren sad. Kadar je to rekel, je zaupil: Kdor
ima ušesa za poslušanje, nad posluša. Njegovi učen¬
ci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on jim
je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti Božjega kra-

29

Ijestva, drugim pa v prilikah, da gledajoči ne vidijo r
in poslušajoči ne umejo. Prilika pa je to: Seme je
Božja beseda. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri
poslušajo; zatim pride hudič, in vzame besedo iz njih
serca, da verujoči niso zveličani. Kteri so pa na
skali, so tisti, kteri kadar slišijo, s veseljem besedo
sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekaj časa ve¬
rujejo, in ob Času skušnjave odstopijo. Ktero je pa
jued ternje padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo,
m so od skerbi in bogatstva, in sladnosti življenja
zadušeni, in ne obrodijo sadu. Ktero je pa v dobri
zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo, in jo v dobrenv
in nar boljšem sercu ohranijo, in sad obrodijo v po-
terpljenju.

Tretjo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Ko-
rinčanov 13, 1—13.

Bratje ! ko bi človeške in angelske jezike govoril, lju¬
bezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč zvonec.
In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skrivnosti, in imel
vso učenost, in ko bi imel vso vero , tako da bi gore
prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisim. In ko bi
razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in ko bi
svoje telo dal, da bi zgorelo, ljubezni pa bi ne imel, mi
nič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva:
ljubezen ne zavida, ne ravna napačno, se ne napihuje,
ni časti lakomna, ne išče svojega, šene da razdražiti, ne
misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice;
vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen
nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokvanja minule, in
jeziki jenjali, in učenost prejšla. Zakaj le nekoliko spo¬
znamo , in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa prišlo
kar je popolnoma, bo jenjalo, kar je nesaveršenega. Ko siro
bil otrok, sim govoril po otročje, umel po otročje, mislil
po otročje ; kar sim pa mož, sim opustil, kar je bilo otroč-

30

joga. Zdaj vidimo skozi zerkalo, kakor v zagonetki *) : takrat
pa bomo vidiii od obličja do obličja. Zdaj spoznam le ne¬
koliko ; takrat pa bom spoznal, kakor sim bil sam spo¬
znan. Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje;
nar veči pa med temi je ljubezen.

Evangeli svetega Lukeza 18, 31 — 43.

Tisti Čas je Jezus dvanajstere k sebi vzel, in
jim je rekel: Glejte! gremo gori v Jeruzalem, in vse
se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekovega
po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom, in bo za¬
sramovan, in bičovan in opljuvan; in potem, ko ga
bodo bičovali, ga bodo umorili; in tretji dan bo (od
mert.vih) vstal. In oni tega niso razumeli, in ta be¬
seda jim je bila skrita, in niso razumeli, kar je bilo
rečeno. Prigodilo se je pa, ko se je Jerihu približal,
je neki slepec sedel poleg pota, in je vbogaime prosil.
In ko je slišal množico memo iti, je vprašal, kaj bi
to bilo. Povedali so mu pa, da Jezus iz Nazareta me¬
mo gre. In je vpil rekoč; Jezus sin Davidov! usmili
se me. In spredej gredoči so ga svarili, da naj molči.
On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili se me!
Jezus pa je obstal, in ga je rekel k sebi pripeljati.
In kadar se je približal, ga je vprašal, rekoč: Kaj
hočeš, da ti storim? On pa je rekel; Gospod, da
vidim. In Jezus mu je rekel: „Spreglej, tvoja vera
ti je pomagala." Ia zdajci je spregledal, ter je za njim
šel in Boga častil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je
Bogu hvalo dajalo.

Pepelnično sredo.

Berilo iz Joela preroka 2, 12—19.

To reče Gospod : Spreobernite se k meni iz vsega
svojega serca, s postom , s jokom, in žalovanjem. In

•*) zagonetka ali zastavica.

31

pretergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreober-
nite se h Gospodu svojemu Bogu, ker je dobrotljiv in
milostiv, poterpežljiv in velikeg'a usmiljenja, in hudo
premagujoč. Kdo ve , če se ne bo obernul in prizanesel,
in spet dal blagoslov, (da bote mogli prinesti) jedni in
pitni dar Gospodu svojemu Bogu? Trobite se trobento na
Sionu, napovejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo,
očiščujte zbor, zberite stare, pripeljite otroke in sesajoče;
naj gre ženin iz svojega hrama, in nevesta iz svoje po¬
stelje. Med vratini in oltarjem naj plakajo duhovni slu¬
žabniki Gospodovi, in rečejo: Zanesi Gospod, zanesi svo¬
jemu ljudstvu, in ne daj svojega dela v zasmehovanje, da
bi nad njimi neverniki gospodovali. Zakaj bi se med narodi
reklo: Kde je njih Bog? Tedaj se bo Gospod za svojo de¬
želo vnel, in bo svojemu ljudstvu zanesel. In Gospod je
odgovoril, ter rekel svojemu ljudstvu: Glejte, jaz vam
bom poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni s njim;
in vas ne bom več dajal nevernikom v sramoto, reče
Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Matevža 6, 16—21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar
se postite, se ne delajte žalostnih, kakor hinavci;
gerdijo namreč svoje obraze, da bi ljudje vidili, da se
postijo. Resnično vam povem, prijeli so svoje plačilo.
Tipa, kadar se postiš, pomaži svojo glavo, in umij
svoj obraz, da ne bodo ljudje vidili, da se postiš,
ampak tvoj Oče, kteri je na skrivnem; in tvoj Oče,
kteri na skrivnem vidi, ti bo povernnl. Ne spravljajte
si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in
kder jih tatje izkopljejo in ukradejo. TemuČ zbirajte
si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne
molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo.
Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

V eetertik po popelnici.

Berilo iz Izaija preroka 38, 1—6.

Tisti čas je bil Eeekija smertno bolan, in pride k
iyemu prerok Izaija, Ainozov sin , ter mu reče: To go¬
vori Gospod: Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne
več živel! In Eeekija oberne svoj obraz v steno, in moli
k Gospodu, ter reče: Prosim Gospod! spomni se vsaj,
kako sim hodil pred teboj, v resnici in s prav dobrim
sercem, in sim delal, kar je dobro v tvojih očeh. In Ece-
kija britko joka. Tedaj je Gospod Izaiju govoril rekoč :
Pojdi, in reci Ecekiju: To govori Gospod, Bog tvojega
očeta Davida: Sim slišal tvojo molitev, in videl tvoje

solze; glej, pridal bom tvojemu življenju petnajst let, in
otel iz roke Asirskega kralja tebe in to mesto, in ga
bom varoval, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Matevža 8 , 5 — 13.

Tisti Čas, kadar je Jezus v Kafarnaum šel, je
stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je re¬
kel: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in
ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel
in ga ozdravil. In stolnik odgovori in reče: Gospod!
nesim vreden, da greš pod mojo streho; temuč reci
le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi
jaz sim Človek, ki sim pod oblastjo, in imam vojščake
pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre, in unemu: Pri¬
di, in pride: in svojemu služabniku: Stori to, in stori.
Ko je pa Jezus to slišal, seje začudil, in jim je rekel,
kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere
nesim v Izraelu najšel! Povem vam pa, da jih bo
veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri
mizi s Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem
kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v unajno
temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus
je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako
se ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro.

33

V petik po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 1 — 9.

To reče Gospod Bog - : Vpij, ne jenjaj; kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas,* in ozrianuj mojemu ljudstvu
njegove hudobije, in hiši Jakobovi njene grehe. Od dne
do dne me iščejo, in hočejo znati moje pote; kakor ljud¬
stvo, ktero dela pravico, in zapoved svojega Boga ni za¬
pustilo, iščejo pri meni pravičnih postav, in se hočejo Bogu
približati. Zakaj smo se postili, in nesi pogledal; poni¬
žali svoje duše, in ti ni bilo mar? Glejte! v dan svojega
posta delate po svoji glavi, in stiskate vse svoje dolžnike.
Glejte! v pravdah in prepirih se postite, in bijete,s pestjo
neusmiljeno. Ne postite se, kakor do zdaj, da bi se sli¬
šalo na visokem vaše vpiije. Je mar to post, kterega sim
si izvolil, da človek čez dan svoj život tare, da svojo
glavo obeša, na ojstrem in v pepelu leži? Boš li to ime¬
noval post, in Gospodu prijeten dan? Ali ni bolj to post,
kterega sim si izvolil: Reši krivično zvezane; razveži
bremena, ktere teže; izpusti poterte, in raztri vsako bu¬
taro. Lomi lačnemu svoj kruh, in vodi uboge in ubežne
v svojo hišo; kadar nagega vidiš, ga pokrij, in ne zani¬
čuj svojega mesa. Tedaj bo, kakor zarja, tvoja luč za¬
svetila, in kmalo bo prišlo tvoje zdravje : tvoja pravica
pojde pred teboj, in Gospodova čast te bo obdala. Takrat
boš klical, in Gospod bo uslišal; vpil boš, in poreče:
„Vidiš, tukaj sim; ker sim usmiljen Gospod tvoj Bog.“

Ev angeli svetega Matevža 5,43—48, in 6,1—6 .

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Sli¬
šali ste, de je rečeno: Ljubi svojega bližnjega, in
sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem:
»Ljubile svoje sovražnike; dobro jim storite, kteri
vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjajo
in obrekujejo; da bote otroci svojega Očeta, kijev
nebesih, kteri da svojemu soncu sijati na dobre in
Listi in Evangelii. S

34

hudobne, in da dežiti na pravične in krivične. Zakaj,
ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno plačilo
bote imeli? Ali ne delajo tega tudi mitničarji? In ako
pozdravljale le svoje brate, kaj storite več? Ali ne
delajo tega tudi malikovavci ? Bodite tedaj popolno¬
ma, kakor je vaš Oče nebeški popolnoma. Glejte, da
svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas
vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu,
kteri je v nebesih. Kadar tedej vbogajme daješ, ne
trobi pred seboj, kakor hinavci delajo po shodnicah
in po tergih, da bi od ljudi hvaljeni biti. Resnično
vam povem, prijeli so svoje plačilo. Kadar pa vbo¬
gajme daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja
desnica; da bo tvoja milošina na skrivnem, in tvoj
Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernul. In kadar
molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v shod¬
nicah in na voglih potov stoje in molijo, da bi jih
ljudje vidili. Resnično, povem vam, prijeli so svoje
plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri
duri, in moli svojega Očeta na skrivnem; in tvoj
Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernul.

V saboto po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka 58, 9 — 14.

To reče Gospod Bog: Ako veržeš železje od sebe,
in jen jas iztegovati svoj perst, in govoriti, kar je krivič¬
no : ako iz liješ pr«d lačnim svoje serce, in stiskanega
nasitiš: ti bo v temi luč zasvetila, in tvoja tema bo ka¬
kor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo tvojo
dušo s svetlobo napolnil; bo tvoje kosti okrepčal, ter
boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studene, kteremu
vode ne zmanjka. In od tebe bo sozidano, kar je veliko
let pusto ležalo; boš podloge rodovine in rodovine uterdil,
in boš imenovan zagrajavec verzel in premenee stez v pre¬
bivališča. Ako odverneš od sabote svojo nogo, da ne iz-

35

polniš svoje volje moj sveti dan, in imenuješ saboto za-
ž pij en in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo posve¬
čuješ,, da ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje
volje, da bi (hudo) govoril: potlej se boš v Gospodp ve¬
selil, tp bom povišal čez ysp visokosti na zpmjjj, in ti
dal vživati del Jakoba, očeta tvojega, zakaj Gospodove
usta so govorile.

Evangeli svetega Marka 6 , 47 — S6.

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil
čoln na sredi morja, in Jezus sam na suhem. In je
vijil svoje učence truditi se s veslanjem, (bil je nam¬
reč veter nasproti). In okoli četerte straže noči je
prišel k njim gredoč po morju, in je hotel memo njih
iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morju, so menili,
da je prikazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vidili,
in so sp prestrašili. In ^dajei jjh je ogovoril, in jim
je rekel: Zaupajte, jaz sim; nikar se ne bojte In
Stopil je v čoln k njim, in veter je nehal. In še bolj
so stermeli. Niso namreč umeli od kruhov; zakaj
njih serce je bilo oslepljeno. In so se prepeljali, in
so prišli na Genezareško, in so v kraj vstavili. In,
ko so iz čolna stopili, so ga precej spoznali. In so
obtekali vso tisto stran, in so začeli bolne na poste¬
ljah donašati, kjer so slišali, da je on. In kamor
koli je šel, u vasi in v terge ali v mesta, so bolnike
na uiice pokladali, in so ga prosili, da naj se vsaj
roba njegovega oblačila dotaknejo; in kolikor se jih
ga je dotaknulo, so bili ozdravljeni.

Pepelnično ali pervo nedeljo v postu.

Berilo iz 2. lista s. Paula aposteljna do Ko-
rinčanov 6, 1 — 10.

Bratje! opominjamo vas, da milosti od Boga nepri-
doma ne prejmete. Govori namreč! Ob prijetnem času sim

*

te uslišal, in' v dan zveličanja sim ti pomagal. Glejte,
zdaj je prijetni čas; glejte, zdaj je dan zveličanja! Ni¬
komur ne dajajmo pohujšanja, da se naša služba ne za¬
ničuje; ampak u vsili rečeh se skazimo Božje služabnike
u velikem poterpljenju, v nadlogah, v potrebah, v stiskah,
v ranah, v ječah, v puntih, v trudili, v čuvanju, v postih,
v čistosti, v znanju, v prizanašanju, v prijaznosti, v sve¬
tem Duhu, v ljubezni brez hinavščine, v besedi resnice,
v moči Božji, s orožjem pravice na desni in na levi, pri
časti in nečasti, pri nepoštenju in dobrem imenu, kakor
zapeljivci in vender resnični, kakor neznani in vender
znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor stepeni
in vender ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa vselej
veseli, kakor ubogi, in vender jih veliko obogatimo, kakor
da bi nič ne imeli, in vender vse posedemo.

Ev angeli svetega Matevža 4, 1 — 11.

Tisti čas je bil Jezus od Duha v puščavo pe¬
ljali, da bi bil od hudiča skušan. In ko .‘e je šlirdeset
dni in štirdeset noči postil, je bil po tem lačen. In
skušnjavec je k njemu stopil in rekel: Ako si Sin
Božji, reci, da naj ti kamni kruh bodo. On je pa
odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne živi le od
kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust
Božjih. Tedej ga vzame hudič seboj v sveto mesto,
in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče: Ako
si Sin Božji, spusti se doli; zakaj pisano je: Svojim
angelom je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te
bodo nosili, da kje s svojo nogo ob kamen ne zade¬
neš. Jezus mu je rekel: Sopet je pisano: Ne skušaj
Gospoda svojega Boga. Spet ga hudič vzame seboj
na silno visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva
sveta in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom
tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš. Tedaj
mu reče Jezus: Poberi se, satan! zakaj pisano je:
Gospoda svojega Boga moli, in njemu samemu služi.
Tedaj gaje  hudič popustil; in glej! angeli so pristo¬
pili in mu stregli

37

V* pondelek po 1, nedelji v postu.

Berilo iz Ecehiela prevoha 34, 11—16.

To reče Gospod Bog 1 ! Glejte, jaz sam bom poiskal
svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obišče pastir svojo čedo,
kadar je v sredi svojih razkropljenih ovac; tako bom obiskal
svoje ovce, in jih rešil od vsih strani, kamor so se raz-
zgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom zmed ljud¬
stev, in iz dežel jih zbral, i jih pripeljal v njih deželo,
in jih pasel na Izraelskih gorah pri potokih in na vsih selih
dežele. Na naj boljših pašah jih bom pasel, na visocih go¬
rah Izraelskih bodo njih spašniki. Tam bodo počivale po
zelenih tratah, in po tolstih pašah se bodo pasle v Izra¬
elskih gorah. Jaz bom pasel svoje ovce, in jaz jih bom
počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno bom poiskal,
zbegano zavernul, ranjeno obvezal, slabo pokrepčal, de¬
belo in močno varoval, in jili pasel po pravici, reče Go¬
spod vsemogočni.

Evangeli svetega Matevža 25, 31 — 46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Ka¬
dar pride Sin človekov v svojem veličastvu, in vsi
angeli s njim, takrat bo sedel na sedežu svojega ve¬
ličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in
jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov.
In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na
levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na nje¬
govi desnici: Pridite blaženi mojega Očeta! posedite
kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka
sveta! Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti;
žejen sim bil, in ste mi dali piti; tujic sim bil, in
ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me
oblekli; boln sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim
bil, in ste k meni prišli. Tedaj mu bodo pravični
odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačnega,
in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili?

38

Kdaj smo le pa vidili tujega, iri smo te pod streho
vzeli? ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo
te vidili bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In
kralj bo odgovoril m jim rekel: Resnično vam povem,
kar ste storili kterernu mojih nar manjših bratov,
ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo
na levici: Poberite se spred mene, prekleti! u večni
ogenj, kleti je pripravljen hudiču in njegovim ange¬
lom! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; že-
jin sim bi), in mi niste dali piti; ptuj sim bil, in me
niste pod streho vzeli; nag sim bil, in me niste oble¬
kli; bolen in v ječi, in me niste obiskali. Tedaj mu
bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo
te vidili lačnega, ali žejnega, ali tujega, ali nagega,
ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? Takrat
jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar
. niste storili kterernu nar manjših, tudi meni niste
storili. In ti ppjdejo u večno terpljenje; pravični pa
u večno življenje.

V tvorek po 1. nedeli v postu.

Berilo iz Izaija preroka 55, 1 — 6.

Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Iščite Go¬
spoda, dokler se more najti; kličite k njemu, dokler je btizo.
Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe,
in naj se verne h Gospodu , in se ga bo usmilil, in k
našemu Bogu, ker je velicega usmiljenja. Zakaj moje
misli niso vaše misli, tudi vaše pota niso moje pota,
reče Gospod; ampak kolikor je nebo višje od zemlje, to¬
liko višje so moje pota od vaših pot, in moje misli od va¬
ših misel. In kakor pada dež in sneg od neha, in se več
gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in stori,
da rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu: tako bo moja
beseda, ktera pride iz inojib ust; ne bo se vernula prazna
k meni, ampak bo storila, kar koli liočem, in bo feknula
v to, za kar jo pošljem, roče Gospod vsemogočni.

39

Evangeli svetega Matevža 21, 10 — 17.

Tisti čhs, kadar je Jezus v Jeruzalem šel, je
bilo vse mesto po koncu, rekoč: Kdo je ti? Množice
pa so rekle: Ti je Jezus, prerok iz Nazareta na
Galilejskem. In Jezus je šel v tempelj Božji, in je
izgnal vse, kteri so v tempeljnu prodajali in kupo¬
vali, in je zvernul mize menjavcom, in stole tistim,
kteri so golobe prodajali. In jim je rekel: Pisano
je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa ste jo
storili jamo razbojnikov. In pristopili so k njemu v
tempeljnu slepi in kraljevi, in jih je ozdravil. Ko so
pa veliki duhovni in pismarji vidili čudeže, ktereje
delal, in otroke, kteri so v tempeljnu vpili, rekoč:
Hozana sinu Davidovemu! so se razjezili, in so mu
rekli: Slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj
pa da; ali niste nikoli brali: Iz ust otrok in sesajo¬
čih si si hvalo napravil ? In jili je popustil, in je šel
iz mesta v Betanio, in je tam ostal.

V sredo po 1. nedeli ali kvaterno sredo
v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 19, 3 — 8.

Tiste dni pride Elija v Uerzabeo Judovo, in pusti
tam svojega hlapca, in gre v puščavo en dan hoda. In
kadar tj e pride, in sede pod brin, si želi umreti,, in reče:
Dosti mi je, Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisim boljši,
kakor moji očetje. In se vleže in zaspi v senci brina. In
glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani
in jej! In se je ozerl, in glej, pri njegovi glavi je pod
pepelom pečen kruh in posoda vode. Tedaj je in pije, in
spet zaspi. In angel Gospodov _se spet verne, in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej: zakaj še dolg pot imaš
pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v moči te jedi
bodi štirdeset dni in štirdeset noči do Horeba Božje gore.

40  —

Evangeli svetega Matevža 12, 38 — 30.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev
Jezusu odgovorili rekoč: Učenik! znamnje bi radi od
tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel: Hudoben
in prešesten rod znamnja išče! Pa znamnje se mu ne
bo dalo, razun znamnja Jona preroka. Zakaj, kakor
je bil Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri
noči; ravno tako bo Sin človekov v sercu zemlje tri
dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi
s tem rodom, in ga bodo obsodili, ker so pokoro
delali na oznanovanje Jonovo; in glej! več kakor
Jona je tukej. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi
s tem rodom, in ga bo obsodila, ker je prišla od
pokrajin zemlje poslušat Salomonovo modrost; in
glej! več kakor Salomon je tukaj. Kadar je pa ne¬
čisti duh vun šel iz človeka, hodi po suhih krajih,
in išče pokoja, in ga ne najde. Tedej. pravi: Vernul
se bom v svojo hišo, iz ktere sim šel. In kadar
pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo. Tedej
gre, in si pridruži sedem dragih duhov, hujših,
kakor on, in gredo vanjo in ondi prebivajo, in po¬
slednja tega človeka je hujša, kakor perva. Tako bo
tudi s lem hudobnim rodom. Dokler je pa še mno¬
žicam govoril, glej! so njegova mati in njegovi brat¬
je zunej stali, in so želeli s njim govoriti, liekel
me ju pa nekdo: Glej! tvoja mali in tvoji bratje stoje
zunej, in te išejo. On pa je tistemu, kteri mu je bil
to povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja mati,
in kdo so moji bratje? In je svojo roko stegnul na
svoje učence, rekoč: Glejte moja mati in moji bratje.
Zakaj, kdorkoli stori voljo mojega Očeta, kteri je v
nebesih, tisii je moj brat, iu scsira, in mati.

41

V četertek po 1 . nedeli v postu.

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 1—9.

Tiste dni je govoril Gospod k meni, rekoč; Zakaj
imate med seboj v deželi Izraelski to priliko v pregovor,
rekoč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo sko¬
mino v zobeh ? Kakor resnično jaz živim, reče Gospod
Bog, več ne bo ta prilika v pregovor na Izraelskem. Glej,
vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi
sinova duša moja; duša , ktera greši, tista bo umerla.
Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je na
gorah: in svojih oči ne vzdiguje v malike hiše Israclove;
ne oskruni žene svojega bližnjega, in ne gre k ženi o meseč¬
nem času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku nazaj
da, nič po sili ne vzame; svojega kruha lačnemu podeluje,
in nagega oblači; na obrest ne posoduje, in več ne jem¬
lje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo
dela med človekom in človekom ; po mojih zapovedih hodi,
in moje povelja ohrani, da dela po resnici: on je pravičen,
in bo gotovo živel, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Matevža IS, 21 — 28.

Tisti čas je Jezus Se', in se je uganili v kraje
Tira in Sidona. In glej! Kananejska žena je prišla
iz listih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili
se me Gospod, sin Davidov! moja hči veliko terpi
od hudiča. On pa ji ni besede odgovoril. In njegovi
učenci so pristopili, in ga prosili, rekoč: Odpravi
jo, ker za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel:
Nizirn poslan, kakor le k zgubljenim ovcam Izraelove
hiše Ona pa je prišla, in ga je molila, rekoč: Go¬
spod ! pomagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni
prav jemati kruha otrokom, in ga psom metati. Ona
pa je rekla: Kaj pa da, Gospod! saj tudi psički jedo
drobtine, ktcre padajo od mize njih gospodov. Tedaj

42

je Jezus odgovoril, in ji rekel: O žena! velika je
tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena liči
je bila ozdravljena od tiste ure,

V petek po 1. nedeli ali kvaterni petek
v postu*

Berilo iz Ecehiela preroka 18, 20 — 28.

To reče Gospod Bog’: Duša, ktera je grešila, tista
bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo
nosil hudobije sinove. Pravica pravičnega bo nad njim, in
krivica krivičnega bo nad njim. Ako pa pravični pokoro
stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse moje
zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo živel
in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere je sto,-
ril, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, bo živel. Hočem li smert hudobnega, pravi Gospod
Bog, in ne veliko bolj, da se spreobgrne od svojih zlobnih
potov in živi ? Ce pa pravični odstopi od svoje pravice, in
dela hudobijo po vsili gnjusobah, ktere je hudobni vajen
delati, bo mar živel ? Nobena njegovih pravičnih del, ktere
je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe, ktere
je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je Storil, za¬
voljo tih bo umeri. Pa pravite: Ni pravična Gospodova
pot! Poslušajte tedaj, hiša Izraelova: Ali moja pot ni
pravična, in niso le vaše pota hudobne ? Zakaj, kadar se
verne pravični od svoje pravice, in stori hudobijo, bo
umeri. In kadar se verne hudobni od svoje hudobije, ktero
je delal , ter dela prav in pravično , bo svojo dušo pri
življenju ohranil. Ker je namreč premislil, in zapustil vse
svoje hude dela, ktere je delal, bo gotovo živel, in ne
bo umeri, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Janeza S, 1 — 15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je
šel gori v Jeruzalem. Je pa v Jeruzalemu ovčja

43

kopel, klera se po hebrejsko Eelzaida imenuje, in
je imela pet. lop. V teh je ležala velika množica
bolnih, slepih, kraljevih, suhoudnih, kteri so čakali
pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih
prišel v kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po
pljivkanju vodepervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero
bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kteri
je bil osem in trideset let bolen. Kadar je Jezus
tega vidil ležati, in je vedil, da je že veliko časa tak,
mu reče: Hočeš ozdravljen biti? Bolnik mu je odgo¬
voril: fclospod! nimam človeka, da bi me, kadar se
voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem,
drugi pred menoj vnjo stopi. Jezus mu reče: Vstani,
zadeni svojo posteljo, in hodi! In listi človek je zdajci
ozdravel, ter je vzel svojo posteljo, in je hodil. Ti¬
sti dan pa je bila sabota. Judje so t.edej ozdravlje¬
nemu rekli: Sabota je, ne smeš svoje postelje nositi.
Jim je odgovoril: Kteri me je ozdravil, mi je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedaj so ga vprašali:
Kdo je tisti človek,kteri je rekel: Zadeni svojo po¬
steljo in hodi? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni
vedil, kdo da je. Zakaj Jezus se je bil umaknili
množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus v tem-
pelnju najšel, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si;
nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi!
Tisti človek je šel, in je Judom povedal, da je Je¬
zus, kteri ga je ozdravil.

V saboto po 1. nedelji ali kvaterno sa-
boto v postu-

Berild iz lista s. Paula aposteljna do Tesalo-
nicanov S, ld — 23.

Prosimo vas , bratje! svarite nepokojne, oveselujte
maloserene, pomagajte slabim, bodite poferpežijivi s vsimi,
Glejte, da ne bo kdo komu hudega za hudo vračeval;

44

ampak vselej se deržite tcg'a, kar je dobro , eden do
drugega in do vsili. Vselej bodite veseli; neprenehoma
molite. U vsili rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Bo¬
žja v Kristusu Jezusu do vas vsili. Duha ne ugasujte;
prerokvanja ne zaničujte. Vse pa skusite: kar je dobro, der¬
žite. Vse sence hudega se zderžite. Sam Bog miru pa
naj vas posveti u vsili rečeh, da se ves vaš duli in
duša in telo brez graje ohrani v prihod Gospoda našega
Jezusa Kristusa.

Evangeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus s seboj Petra in Jakoba
in Janeza njegovega brata, in jih pelja same na vi¬
soko goro. In se je preobrazil pred njimi; in njegov
obraz se je svetil, kakor sonce, njegove oblačila pa
so bile bele, ko sneg. In glej! prikazala sta se jim
Mozes in Elija in sta s njim govorila. Peter pa je
spregovoril in je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam
je tukaj biti: ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore,
tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko je
še govoril, glej ! jih je svetel oblak ohsenčil; in glej!
glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, nad
kterim imam dopadjenje; njega poslušajte!" In kadar
so učenci to zaslišali, so na svoj obraz padli, in so
se silno bali. In Jezus je pristopil, in se jih je do¬
taknili, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte!
Kadar so pa svoje oči vzdignuli, niso nikogar vidili,
kakor Jezusa samega. In ko so z gore šli, jim je
Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravile le pri¬
kazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane.

V drugo ali kvaterno nedeljo v postu.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Tesa-
lonicanov 4, 1 — 7 .

Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Je¬
zusu, da, kakor ste od nas prejeli: kako da vam gre

45

živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedaijej
bogateji. Saj veste, kakošne zapovedi sim vam dal v Go¬
spodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posveče¬
nje , da se zderžife kurbanja, da iz med vas vsak ve
svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanju po¬
želenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo; in da
kdo predele« ne stopa, in svojega brata v nobeni reči ne
goljufa; ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor smo
vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical
k nečistosti, ampak k svetosti, v Kristusu Jezusu Go¬
spodu našem.

Ev angeli svetega Matevža 17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus seboj itd. (kakor vče-
rej, str. 44)

V pondelek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 9, 15—19.

Tiste dni je molil Daniel k Gospodu, rekoč : Gospod,
naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo s mogočno roko
iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do denašnjega dne,
grešili smo; krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo
pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj serd
od Jeruzalema tvojega mesta, in od tvoje svete gore. Za¬
kaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeru¬
zalem in tvoje ljudstvo v zasmehovanje pri vsih, kteri
so okoli nas. Usliši torej, naš Bog! zdej molitev svojega
hlapca in njegove prošnje; in poglej milostivo na svoje
svetišče, ktero je zapuščeno. Zavoljo samega sebe, moj
Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in
poglej na naše razdjanje, in mesto, nad kterim se kliče
tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak za¬
voljo tvojega velikega usmiljenja darujemo svoje prošnje
pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod! bodi milostiv, Go-

46

spod; poglej in stori! Zavoljo samega sebe ne odlašaj,
moj Bog! saj se tvoje ime kliče nad mestom in ljudstvom
tvojim, Gospod naš Bog.

Ev angeli svetega Janeza 8, 21—29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz grem, in me hote iskali, in bole v svojem grehu
umeril. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje
so tedaj rekli: Ali bo morde sam sebe umoril, ker
pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti? In jim
je rekel: Vi ste od zdolej. jez sim od zgorej; vi
ste od tega sveta. Torej sim vam rekel, da bot.e
umerli v svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, da
sim jaz. hote umerli v svojem grehu. Tedaj so mu
rekli: Kdo si ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kteri
tudi s vami govorim. Veliko imam od vas govoriti
in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen; in kar
sim jaz od njega slišal, to govorim na svetu In oni
niso umeli, da je rekel, d^ je 3iog njegov Oče. Je¬
zus jim je tedej rekel: Kadar hote Sinu človekovega
povišali, takrat hote spoznali, da sim jaz, in da sam
od sebe nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil,
to govorim. In kteri me je poslal, je s menoj, in
me ni samega pustil; zakaj jaz vselej to delam, kar
je njemu dopadljivo.

V tvor ek po 2, nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 8 — 16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu , re¬
koč : Vstani, in idi v Sarepto Sidonsko, in ostani tam;
zakaj tam sim ženi vdovi zapovedal, da naj te redi.
Vstane, in gre v Sarepto. In kadar pride k mestnim
vratam, zagleda vdovo, ktera derva pobira; in jo po¬
kliče, in ji reče: Daj mi malo vode v posodi, da pijem.
In kadar gre, da bi prinesla, vpije za njo, rekoč: Pri-

47

nesi mi tudi grižlej kruha v svoji roki! Ona odgovori:
Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, am¬
pak le toliko moke v posodi, kar se je s pestjo zagrabi,
in malo olja u verfiu. Glej, ravno pobiram dvoje polen,
da grem, in kaj naredim sebi in svojemu sinu, da jema,
preden umerjena. In Elija ji reče: Nikar se ne boj, am¬
pak idi, in naredi, kakor si rekla; vender naj poprej
speci meni iz te močice hlebček pod popelom, in mi ga
prinesi, sebi pa in svojemu sinu boš potlej naredila. To
pa govori Gospod, Bog Izraelov: „Moka v posodi ne bo
pošla , in olja u vereu ne bo zmanjkalo, do dne, ko »bo
Gospod dež poslal pa zemljo.“ Ona gre, in stori po be¬
sedi Elijevi; in je jedel on in ona in njena družina. In
od tistega dneva moka v posodi ni pošla, in u verču olja
ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod rekel po
Elii.

Evant/eli svetega Matevža 23, 1 — 12.

Tisti čas je Jezus govori! ljudstvu, in svojim
učeneom. rekoč:. Na stolu Mojzesovem sede pismarji
in farizeji. Vse tedaj, kar koli vam reko, deržile in
storite; po njih delili pa nikar ne detajle, ker pra¬
vijo, pa ne store. Navezujejo namreč težke bremena,
ki jih ni moč nosili, in nakladajo ljudem na rame,
pa jih sami s perslom nočejo ganuli. Vse svoje dela
pa store, da jih ljudje vidijo; delajo si namreč širji
listke, in veči robove v krilu. In imajo radi perve
mesta pri večerjah, in perve sedeže v shodnicah,
in pozdravljanja na tergih, in da jim ljudje pravijo :
učenik! Vi pa se ne*pustite učenikov imenovati; za¬
kaj eden je vaš učenik , vi vsi pa ste bratje. In ni¬
kogar ne imenujte na zemlji svojega očeta; zakaj
eden je vaš Oče, ki je v nebesih. Ne imenujte se
učenikov, zakaj eden je vaš učenik, Kristus. Kteri
je nar veči med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se
pa povišuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo
povišan.

48

"V sredo po 2. nedelji v postu.

Berilo iz bukev Estrinih 13, 8-11, in 15 — 17.

Tiste dni je Mardohej molil k Gospodu, rekoč: Go¬
spod Bog-, vsemogočni kralj! pod tvojo oblastjo je vse,
in ni ga, kteri bi se mogel vstaviti tvoji volji, če si
sklenili Izraelce rešiti. Ti si stvaril nebo in zemljo, in kar
koli se pod nebom najde. Vsih Gospod si, in ni ga, kteri
bi se vstavil tvojemu veličastvu. In zdaj, Gospod, kralj
kraljev, Bog' Abrahamov! usmili se svojega ljudstva, ker
nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del pokončati.
Nikar ne zaničuj svojega dela, kterega si si iz Egipta
rešil; temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv svojemu
ljudstvu, ktero je tvoj del in tvoj odloček; in preoberni
našo žalost u veselje, da bomo živeli in hvalili, Gospod,
tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo pojo, Go¬
spod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 20, 17 — 28.

Tisti čas je Jezus šel gori v Jeruzalem, in je
vzel dvanajstere učence pošebej k sebi, in jim je
rekel: Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin člo¬
vekov bo izdan velikim duhovnom in pismarjem, in ga
bodo obsodili k smerli; in ga bodo izdali nevernikom
zaničevati, bičovati in križati, in tretji dan (bo od
smerti) vstal. Takrat je pristopila k njemu mati Ce-
bedejovih sinov s svojima sinoma, ter ga je molila
in nekaj prosila. On pa ji je rpkel: Kaj hočeš? Mu
pravi: Reci, da sedita ta moja sina, eden na tvoji
desnici, in eden na tvoji levici v tvojem kraljestvu.
Jezus pa je odgovoril in rdkel: Ne vesta, kaj prosita!
Ali moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta:
Morema. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, am¬
pak kterim je pripravljeno od mojega Očeta. In uni
deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nad brato-

49

ma. Jezus jih je pa k sebi poklical, in je rekel:
Veste, da poglavarji narodov gospodujejo čez nje,
in kteri so vekši, jih imajo v oblasti. Med vami pa
ne bodi tako; temuč, kteri hoče med vami veči biti,
naj bo vaš služabnik. In kteri hoče med vami pervi
biti, naj bo vaš hlapec. Ravno kakor Sin človekov
ni prišel, da bi se mu streglo, temuč da bi stregel,
in dal svoje življenje v odrešenje za njih veliko.

V eetertek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 5—10.

To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v
človeka, in stavi v meso svojo moč, in od Gospoda se od-
vcrne' njegovo serce. Zakaj kakor resje v puščavi bo, in
ne bo vidil, kadar dobro pride; ampak bo prebival na
suhoti v puščavi, v slani deželi, v kteri ne more nihče
prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v Gospoda, in je
Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno
za vod oj, ktero v mokroti poganja svoje korenine, in se
ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob času suše ne bo v skerbi, tudi nikoli ne bo pre-
jenjalo sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neiz-
vedno; kdo ga bo spoznal? Jaz, Gospod, preiščem serce,
iu izkusim obisti ; jaz storim slednjemu po njegovem dja-
nju, in po sadu njegovih del, reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Eukeza 16, 19 — 31.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Ril je neki bogat mož, kteri se je oblačil v škerlat,
in v tenčico, in se je vsak dan imenitno gostil. In je
bil neki ubožec, po imenu Lacar, kteri je ležal pred
njegovimi vratini poln ran, in seje želel nasititi s drob¬
tinami, ktere so padale od mize bogatega, in mu jih
nihče ni dal; ampak, tudi psi so hodili, in so lizali
njegove rane. Prigodilo seje pa, daje  umeri ubogi,
Listi in Evangelii. 4

50

in je bil nesen od angelov v naročje Abrahamovo.
Umeri je pa bogati, in je bil pokopan v peklu. Pov¬
zdignili je pa svoje oči, ko je bil v terpljenjn, in je
a  idil od deleč Abrahama, in Lacarja v njegovem na¬
ročju. In on je vpil in rekel: Oče Abraham! usmili
se me, in pošlji Lacarja, da pomoči konec svojega
persta u vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno
terpim v tem plamenu! Abraham pa je rekel: Sin!
pomisli, da si prejel dobro v svojem življenju, in rav¬
no tako Lacar hudo! zdaj pa je ta oveseljen, ti pa
terpiš. In verh vsega tega je med nami in med vami
velik prepad postavljen, da, kleri hočejo od tod k
vam iti, ne morejo, in tudi ne od ondod sem pri'i.
In je rekel: Prosim te 1edaj, oče! da ga pošlješ v
Itišo mojega očeta; pet bratov namreč imam; da jim
spriča, da tudi oni ne pridejo v ti kraj terpljenja.
Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke, nje
naj poslušajo. Oh pa je rekel: Nikar, oče Abraham!
ampak če kdo iz mertvih k njim pojde, se bodo spo¬
korili. Rekel mu je pa: Ako Mojzesa in prerokov
ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo
od mertvih vstane.

V petek po 2. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 37, 6—22.

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratom: Poslušajte
moje sanje, ktere sim imel. Zdelo se ini je, da smo na
polju snope vezali, in da se je moj snop vzdignili, in po
konco postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se
priklanjali mojemu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:
Boš mar naš kralj? in bomo podverženi tvoji oblasti? Te
sanje tedaj in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bratom
povedal, rekoč: Sim vidil v sanjah, kakor da bi se mi
sotnce, in luna , in enjast zvezd priklanjalo. Ko je to
svojemu očetu in bratom pravil, gaje posvaril njegov oče,

51

in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si imel? Ali se ti
homo jaz, tvoja mati, in tvoji bratje priklanjali na zem¬
lji? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje ; oče pa je
to reč na tihem premišljeval. In ko so njegovi bratje pa¬
sli eedo svojega očeta v Zihemu, rnu je rekel Izrael:
Tvoji bratje pasejo ovce v Zihemu; pojdi, te bom k njim
poslal! In je odgovoril: 'Vukaj sim! Izrael mu reče: Idi,
in poglej, ali je vse prav pri tvojih bratih in pri živini,
in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz doline Ile-
bronske je prišel v Zihem. In najšel ga je mož po polju
hoditi, in ga je vprašal, koga da išče. On pa je odgov o -
ril: Svojih bratov iščem; povej mi, kje pasejo čedo? In
mož mu je rekel: So šli proč od tega kraja; pa sim jih
slišal reči: Pojdimo v Dotajn. Jožef je tedaj šel za svo¬
jimi brati, in jih je najšel v Dotajnu. Ko so ga od deleč
ugledali, preden je db njih prišel, so ga mislili umoriti.
In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre. Dajmo, ubij¬
mo ga, in verzimo ga v staro vodnieo, in porečemo:
Divja zver ga je snedla; in tedaj se bo pokazalo,, kaj
mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal,
gaje želel rešit iz njih rok, in je djal: Nikar mu živ¬
ljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak verzite
ga v to vodnieo , ktera je v puščavi, iri ohranite svoje
roke nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iz
njih rok, in nazaj dati svojemu očetu.

Evangeli svetega Matevža 21, 33 — 46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam, in ve¬
likim duhovnom to priliko govoril: Bil je hišen go¬
spodar, kteri je zasadil vinograd, in ga je s plotom
ogradil, in v njem skopal tlačivuieo, iu postavil turn,
in ga je dal kmetom obdelovati, in je šel na tuje.
Kadar se je bil pa čas sadu približal, je poslal
svoje hlapce do kmetov, da bi prijeli njegov sad.
iu kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so enega
stepli, enega ubili, enega pa kamnjali. Poslal je spet
drugih hlapcov, še več, kakor popred, in so jim

52

ravno tako storili. Zadnjič pa je poslal do njih svo¬
jega sina, rekoč: Mojega sina bodo spoštovali. Kmet¬
je pa, ko so sina vidili, so rekli med seboj: Ta je
dedič; dajte'ubimo ga, in bomojmeli njegovo dedištvo.
In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili:
Kadar ledaj gospod vinograda pride, kaj bo storil
tem kmetom? Mu reko: Hudobne bo hudo končal,-
in svoj vinograd bo dal obdelovali drugim kmetom,-
kteri mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus
jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen,
kterega so zvergli zidarji, on je postal glava vogla.
Od G ospoda je to storjeno, in je čudno v naših očeh..
Zato vam povem, da bo od vas vzeto Božje kralje¬
stvo, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo.
In kdor pade nad tem kamnom, se bo razbil , na.
kogar pa on pade, ga bo sterl. In ko so veliki du¬
hovni in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali
da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so
se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka.

\  saboto po 2. nedelji v postu.

Berilo iz i. Mojzesovih bukev 27, 6 40.

'liste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakobu: Sin«
slišala tvojega očeta govorih s Ezavom tvojim brahnu, in
mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi mi jed,
da .jem, in te blagoslovim pred Gospodom, preden umer¬
jeni. Zdaj tedaj moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k redi,-
in prinesi mi dva nar boljša kozliča, da naredim iz njih
tvojemu očetu jed, ktero rad je; potlej mu jo poneseš, in
bo jedel, in te blagoslovil, preden umerje. In on ji je
odgovoril: Veš: da je Ezav moj brat kosmat, in jaz
gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče, in bo to občutil:
se bojim, da bi ne menil, da sim ga hotel prekaniti, in da
bi si ne nakopal kletve namest blagoslova. Mati mu reče:
Nad me naj pride ta kletev, moj sin! Le slušnj mojo be-

53

sedo, in pojdi, ter prinesi, kar sim rekla. Je šel, in
prinesel, ter dal materi, in je naredila jed, kakor je ve¬
di! a, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla s Ezavo-
vimi nar boljšimi oblačili, ktere je pri sebi doma imela,
in mu je s kozlinama roke ovila, in goli vrat pokrila.
3n potlej mu je dala jed, in zročila kruh e, ktere je bila
spekla. In je to nesel, in rekel: Moj oče! On pa je od¬
govoril: Slišim; kteri si ti, moj sin? In Jakob je djal:
Jaz sim tvoj pervinec Ezav; sim storil, kar si mi ukazal.
Vstani, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja
duša. In Izak je spet rekel svojemu sinu: Kako si mogel
tako hitro najti, moj sin? Je odgovoril: Volja Božja je
bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sim hotel. In Izak
Je djal: Stopi le sem, da te pošlatam, moj sin! in skusim,
ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k očetu, in
Izak g'a je pošlatal, ter je rekel : Glas je sicer Jakobov
glas, pa roke so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker
se kosmate roke poilobo starjega imele. Tedaj ga je
blagoslovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Je
odgovoril: Jaz sim. On pa je rekel: Prinesi mi jed

od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja duša.
Mu jo je prinesil, in ko jo je bil pojedel, mu je pri¬
nesel tudi vina. In ga je pil, in 'mu rekel: Stopi k
meni, in kušni me, moj sin! Je stopil, in ga kušnul. In
ko je čuti lepi duh njegovega oblačila, ga je blagoslovil
in je rekel: Glej, duh mojega sina je kakor duh rodovitne
njive, ktero je blagoslovil Gospod! Bog ti daj od rose ne¬
beške in od maščobe zemeljske obilno žita in vina in olja;
služijo naj ti narodje, in rodovi naj se ti priklanjajo. Bodi
gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti ukla¬
njajo ! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor
te bo blagoslovil, naj bo s blagoslovi napolnjen. Komaj
je Izak nehal govoriti, in Jakob odišel, je Ezav prišel, in
skuhano jed prinesel očetu, rekoč: Vstani, moj oče, in.
jej od lova svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša! In
Izak mu je rekel: Kdo si pa ti? Je odgovoril: Jaz sim
tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je ostermel, in se silno
prestrašil, in se je zavzel, bolj, kakor se more veijeti,

54

ter je rekel: Kdo je tedaj uni, kteri mi je poprej vjeto
divjačino prinesel, in sim od vsega jedel, preden si ti pri¬
šel, in sim ga blagoslovil, in bo blagoslovljen! Ko je bil
Ezav zaslišal besede očetove, je s velikim vpitjem vskliknil,
in prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče ! On
pa je djal: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prijel tvoj
blagoslov. Ezav pa je daljej rekel: INi zastonj imenovan
Jakob; zakaj v drugi e že meje prekanil. Poprej je iz mene
pervenstvo spravil, in zdaj mi je vzel še moj blagoslov!
In reče spet očetu: Ali nisi nič blagoslova meni prihranil?
Je odgovoril Izak: Tvojega Gospoda sim ga postavil, in
vse njegove brate sim podvergel njegovi sužnosti. V po¬
sestvu žita in vina in olja sim ga uterdil, in kaj hočem
po tem tebi storiti, moj sin ? Ezav mu je odgovoril: Ali.
imaš le en blagoslov; oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene L
In ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen : in mu je
rekel: V maščobi zemlje in v rosi nebes bodi 'tvoj blagoslov!

Ev angeli svetega Lukeža 15, 11 — 32.

Tisti čas je Jezus farizejem in pismoukom t»
priliko poredal: Neki človek je imel (ha sina; in
mlaji zmed njih je rekel o čelu: Oče! daj mi del
blaga, kteri mene zadene. In njima je razdelil pre¬
moženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral,
ler seje v podal daljno deželo, in je lam zapravil
svoje premoženje s raznjzdanim življenjem. Po lem
pa, ko je bil vse zapravil, je vslala velika lakota v
listi deželi; in on je začel pomanjkanje terpeli. In je
šel in se je pridružil nekemu mestnjanu tiste dežele.
In ta ga je poslal na svojo prislavo svinje past. I«
je želel svoj trebuli napolnili s luščinami, ktere se
svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. bel je pa sam
v^se, in je rekel: Koliko .najemnikov v hiši mojega,
očeta ima obilno kruha, jaz pa tukaj od lakote po¬
ginjam! Vzdigniti se bom, ter pojdem k svojemu oče¬
tu, in mu porečem: Oce! grešil sim zoper nebesa in
zoper tebe! Več nesim vreden tvoj sin imenovan bitij

55

stori me, kakor enega svojih najemnikov! In seje
vzdignul, in je prišel k svojemu očetu Ko je pa še
deleč bil, ga je zagledal njegov oče, in se mu je
milo storilo; in je pritekel, in se ga oklenul okoli
vratu, in ga kušuul. In sin mu je rekel: Oče: grešil
sim zoper nebesa in zoper tebe! več nesim vreden
tvoj sin imenovan biti. Oče pa je rekel svojim hlap-
com: Hitro prinesite nar bolje oblačilo, in oblecite
ga, in dajte mu perstan na roko, in čevlje na noge;
in pripeljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo
jesti in se gostiti. Zakaj ti moj sin je bil mertev,
in je spet oživel: je bil zgubljen, in je najden. In
so se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na
polju: in ko pride in se približa hiši, je zaslišal petje
in ples In je enega zmed hlapcov poklical in popra-
šal, kaj da je to. On pa mu je rekel: Tvoj brat je
prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je
spet zdravega nazaj dobil. Vjezil se je pa, in ni
hotel noter iti. Tedaj je njegov oče vri n šel, in ga
je začel prositi On pa je odgovoril in rekel svojemu
očetu: Glej, toliko let ti služim, iu nesim nikoli tvo¬
jega po>elja prestopil, in nikdar mi nesi dal kozliča,.
da bi se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel
ta (voj sin. ki je svoje premoženje s kurbami za¬
pravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel r
Sin! ti si zmirej pri meni, in vse moje je tvoje. Go¬
stili se pa in seseliti se je spodobilo, ker je ta tvoj
brat bil mertev, in je spet oživel; je bil zgubljen, im
je najden.

Tretjo nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Paula (/posteljna do Efezanov
d, 1-9.

Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi otreei,
in hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil, in

56

se za nas dal v dar in klavščino Boju v prijeten duh.
Kurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se še ne ime¬
nuj med varni, (kakor se spodobi svetim,) ali nesramnost
ali nespametne ali gerde besede, kar se ne spodobi; am¬
pak zahvaljenje veliko bolj'. To namreč vedite in premi¬
slite , da noben kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik, (kar
je malikovanje), nima dela v kraljestvu Kristusovem in
Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi bese¬
dami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke ne¬
pokorščine. Ne bodite tedaj njih delež.niki ! Zakaj bili ste
nekedaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor
otroci svetlobe hodite; ker sad svetlobe je u vsej dobroti
in pravici in resnici.

Ev angeli svetega Lukeza ll t  14 — 28.

Ti*ti čas je Jezus hudiča izganjal, in ti je bil
mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutep govoril,
in množice so se čudile. Eni zmed njih pa so rekli:
S Belcebubom, višini hudičev, izganja hudiče. In
drugi so ga skušali, in so iskali znamnja z neba od
njega. On pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel:
Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdelje¬
no, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako je
pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo ob¬
stalo njegovo kraljestvo? ker pravite, da z Belce¬
bubom hudiče izganjam. Če pa jaz s Belcebubom
hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci izganjajo?
Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa s perslom Bož¬
jim hudiče izganjam, je res Božje kraljestvo k vam
prišlo. Kadar močen v orožju svoj dvor varuje,
je v miru njegovo premoženje. Čepa močnejši kakor
on nadnj pride, in ga premaga, bo vse njegovo orož¬
je pobral, na ktero se je zanašal, in bo delil njegov
rop. Kdor ni s menoj, je zoper mene; in kdor ne
pobira s menoj, raztresa. Kadar nečisti duh iz člo¬
veka pride, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in
ker ga ne najde, pravi: Vernul se bom v svojo hišo,

57

od koder sim izišel. In ko pride, jo najde pometeno
in osnaženo. Tedaj gre, in si privzame sedem drugih
duhov, hujših kot on, iu gredo v njo, in prebivajo
tam. In poslednje tistega človeka je hujše, kakor
pervo. Prigodilo se je pa, ko je to govoril, je po-
vzdiguula neka žena glas zmed množice, in mu je re¬
kla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persain,
ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor ti¬
stim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo obranijo!

V pondeljek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 5, 1 — 15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskega
kralja, velik mož pri svojem gospodu in češčen; zakaj po
njem je dal Gospod zmago Sirii. Bil je pa močen in bo¬
gat mož, tode gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirie nekaj
vojakov na rop, in so bili pripeljali iz Izraelske dežele
deklico vjeto, ktera je bila v službi pri Namanovi ženi.
Ta reče svoji gospej : O, da bi bil pač moj gospod pri
preroku, kteri je v Samarii; gotovo bi ga ozdravil od
gob, ktere ima! Naman gre tedej k svojemu gospodu, in
mu pove, rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz Izra¬
elske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom
list Izraelskemu kralju. Gre, in vzame seboj deset ta¬
lentov srebra, in šest talentov zlatov, in deset praznih obla¬
čil ; in prinese list Izraelskemu kralju teh besed: Kadar
prejmeš ta list, vedi, da. sim poslal k tebi Namana, svojega
služabnika, da ga ozdraviš od njegovih gob. Ko je Izra¬
elski kralj list prebral, preterga svoje oblačila, in reče:
Sim jaz mar Bog, da bi mogel umoriti in oživiti, ker je
on do mene poslal, da bi ozdravil človeka od njegovih
gob ? Ilazumite in poglejte, kako priložnosti išče zoper
mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, daje namreč Izra¬
elski kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k njemu, re¬
koč: Zakaj si svoje oblačila pretergal? K meni naj pride.

in zvedel bo, da je prerok v Izraelu. Naman tedaj pride
s konji in s vozmi, in obstoji pred vratmi Elizejeve hiše.
In Elizej pošlje k njemu sporočit in povedat: Pojdi in
skoplji se sedemkrat v Jordanu, in bo ozdravelo tvoje
telo, in boš očiščen. Naman se razjezi in oberne, rekoč:
Sim mislil, da bo vini k meni prišel, in se ustopil, ter
klical v ime Gospoda svojega Boga, in da se bo s svojo
roko gob dotaknul, in me ozdravil. Niso li boljši Abana in
Farfara, reke Damaške, od vsili vod v Izraelu, da bi se
v njih kopal, in se očistil? Ko seje tedaj obernul, in je
serdit šel, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu reko:
Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkega prerok naložil, bi bil
to gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdaj rekel: Skop!)
se, in boš očiščen ! Na to gre, in se skoplje v Jordaniu
sedemkrat po besedi Božjega moža; in njegovo telo je
zdravo, kakor telo majhnega otroka, in je očiščen. Tedaj
se je vernul k Božjemu možu s vso svojo družino, in
pride, in stoji pred njim, ter reče: Zdaj vem, da ni dru¬
gega Boga na vsi zemlji, kakor le v Izraelu !

Evungeli svetega Lukeža 4, 23— 30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa da
n.i bote rekli ta pregovor: Zdravnik, ozdravi sam sebe!
Kolikoršne reči smo slišali, da si jih delal v Ka-
farnaurnu, jili delaj 1 udi tukaj v srojem kraju. Hekel
je pa: Resnično vam povem: V dnevih Elijevih je
iii o veliko vdov v Izraelu, ko je bila velika lakota
po v*i deželi; in k nobeni iz njih ni bil Elija poslan,
ampak lev Sarepto na Sidonskem k ženi vdovi. Tudi
je bilo veliko gobovih od času Elizeja preroka,v I-
zraelu; in nobeden njih ni bil očiščen, nego le Naman
(Sirte. In vsi shodnici, to slišali, so bili polni jeze.
In so vstali, in so ga vun iz mesta izgnali; in ga pe¬
ljali na rob gore, na kleri je bilo .njih mesto zidano,
da bi ga doli sunuli. On pa je, podred njih grede,
v stran šel.

V tvorek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 1—7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč '
Tvoj hlapec moj mož je umeri, in ti  veš, da se je (voj hla¬
pec bal Gospoda. In glej, posojevavec je prišel, in hoče
vzeti moja dva' sina, da hi mu služila. Elizej ji reče: Kaj
hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš v svoji hiši?
Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nimam druga v svoji
hiši, kakor malo olja, s kterim se mažem. Ji reče: Pojdi
sprosi na posodo od vsili svojih sosedov veliko praznih,
posod. In pojdi noter, in zakleni svoje duri, kadar boš
že notri ti iin tvoja sina, in vlij ga v tiste posode, in ko
bodo napolnjene, jih postavi na stran. Gre tedaj žena,
ter zapre duri za seboj, in za svojima sinoma; ta ji po¬
sodo dajeta, in ona naliva. In kadar so bile posode polne,
reče svojemu sinu: Prinesi mi še eno posodo. In on od¬
govori : Je nimam. Tedaj jenja olje teči. Ona pa gre, in
pove Božjemu možu. In on reče: Pojdi, prodaj olje, in
verni svojemu posojevavcu; ti pa in tvoja sina živite od
ostanka.

E v angeli svetega Matevža 18, IS — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Ako
greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med
seboj in med njim samim. Ako le posluša, si pridobil
svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi seboj
še enega ali dva, da v ustih dveh ali treh prič v  sloji
vsa reč Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. Če pa
cerkve ne posluša, naj (i bo kakor nevernik in mitar.
Resnično vam povem, karkoli hote zavezali na zemlji,,
bo zavezano tudi v nebesih; in kar koli bote razvezali
na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Še  vam po¬
vem, da, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji,
se jima bo, za ktero reč koli prosila, zgodila od mo-

60

jega Očeta, kteri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva?
ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sim jaz
v sredi med njimi, Takrat je pristopil k njemu Peter,
in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene
moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? Jezus
mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak sedem-
,desetkrat sedemkrat.

V sredo po 3. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 20, 12—24 ,

To reče Gospod bog': Spoštuj svojega očeta in svojo
snater, da boš dolgo živel na zemlji, ktero ti bo dal Go¬
spod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešestuj, ne kradi, ne go¬
vori zoper svojega bližnjega krivega pričevanja, ne želi
svojega bližnjega hiše, tudi ne želi njegove žene, ne
hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne kaj drugega,
kar je njegovega. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas
trobente, in je vidilo blisk in goro s dimom pokrito, in so
od strahu in trepeta vsi prevzeti od deleč stali, in rekli Moj¬
zesu : Govori nam ti, in te bomo poslušali! Nikar naj nam
ne govori Gospod, de ne umerjemo ! In Mojzes je djal ljud¬
stvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le prišel, da bi vas
.-skusil, in da bi bil njegov strah pri vas, in da bi ne
grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes pa je šel
v meglo, v kteri je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu
še: To povej Izraelovim otrokom: Vidili ste, da sim vam
z neba govoril. Ne delajte si srebernih in zlatih bogov.
Storite mi altar iz persti, in darujte na njem svoje žgavne
in hvalne darove, svojo drobnico in govedino na vsakem
kraju, kjer bo spomin mojega, imena.

Evangeli svetega Matevža IS, 1—il-

Tisti čas so prišli k Jezusu iz Jeruzalema pismarji
in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji učenci

61

zročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar krulr
jedo. On pa je odgovoril in jim rekel: Zakaj pre¬
stopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo svojega zroči-
la? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj očeta in mater;
in: Kdor kolne očeta ali mater, naj nmerje. Vi pa
pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: Daritev je,
s čimur bi se ,ti dalo od mene pomagati; in ne bo
spoštoval svojega očeta, ali svoje matere. Tako ste
zapoved Božjo vničili zavoljo svojega zročila.
Hinavci! prav je prerokoval od vas Izaija, rekoč:
To ljudstvo me časti s,^nabli, njih serce je pa deleč
od mene. Pa zastonj irie časte, ker uče uke in za¬
povedi človeške. In je množice k sebi poklical, i»
jim rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta,
ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi.
človeka.

V cetertek po 3. nedelji v postu.

Berilo iz Jeremija preroka  7, 1—7.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med
vratini Gospodove hiše, in oznanuj tam besedo, in reci: Po¬
slušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite skozi
te vrate Gospoda molit ! To reče Gospod vojnih trum,
Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pote in svoje dela, in bom
prebival s vami na tem mestu. Ne zanašajte se na lažnjive
besede, in ne recite: Tempelj Gospodov, tempelj Gospodov,
tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate svoje pote, in
svoje dela ; če storite pravico med možem in njegovim bliž¬
njem ; če tujcu in siroti in vdovi ne storite krivice, tudi
nedolžne kervi ne prelivate na tem mestu , in za tujimi-
bogovi ne hodite sami sebi v škodo: bom prebivat s vami
na tem mestu, v deželi, ktero sim dal vašim očetom, od
vekomaj do vekomaj, reče Gospod vsemogočni. "

62

o

Evangeli svetega Eukeza 4, 38 — 44,

Tisli čas se je vzdignul Jezus iz shodnice,
in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je
imela hudo merzlico; in so ga za njo prosili. In je
.stopil k nji, in zapovedal merzlici, in jo je popustila.
Iz zdajci je vš'ala, in jim stregda. Kadar je pa sonce
zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike s mnogoterimi
boleznimi, jih k njemu pripeljali. On pa je na sle¬
hernega roke položil, in ga je ozdravil. Šli so pa
tudi hudiči iz mnogih, so vp^i in rekli: Ti si Sin
Božji! in e jim je zagrozil, in jih ni pustil govoriti, ker
so vedili, da je on Kristus. Kadar se je pa dan sto¬
ril, se je podal , in je šel v pust kraj, in. množice
so ga iskale, in so prišle do njega; in so ga pri-
deržrevale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel;
Tudi drugim mestom moram oznanovati Božje kra¬
ljestvo, ker sim zato poslan. In je czrianoval v shod¬
nicah po Galilei.

V petek po 3- nedelji v posta.

Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2 — 13.

Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa
in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode, da
pijemo! — In Mojzes in Aron sta množico odpravila, in
šla v Šotor zaveze, in se na zemljo vergda, in sta h Go¬
spodu vpila in rekla: Gospod llog 1 , usliši vpitje tega ljud¬
stva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, da se
napijejo, in.nehajo mennrati. In prikazalo se je veličastvo
Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril Mojzesu re¬
koč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo ti in tvoj brat Aron,
in govorita skali pred njimi, in oni bo vodo dala. In boš
vodo iz skale pripravil, in bo pila vsa množica in njena
živina. Mojzes je tedaj vzel palico , ktera je bila pred
Gospodom, kakor mu je bil zapovedal. In je sklical mno-

63

žico K skali, in jim je rekel: Poslušajte puntarji in ne¬
verni! Ali vam borna mogla iz skale vode dobiti ? In je
vzdignul Mojzes roko, in s . palico dvakrat udaril na skalo,
in je privrelo veliko vode iz nje, tako da se je napilo
ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu:
Ker mi nista verjela, da bi me bila poveličala pred Izra¬
elovimi otroci, ne bofa peljala teli ljudi v deželo, kte-
ro jim bom dal. To je voda odporovanja, kjer so se Izra¬
elovi otroci proti Gospodu obtožili, in je bil poveličan
med njimi.

Eoangeli svetega Janeza 4, S — 42.

Tisti čas je prišel Jezus v Samariško mesto,
ktero se imenuje Sihar, lilizo pristave, ktero je bil
dal Jakob Jožefu svojemu sinu. Bil je pa tam Jako¬
bov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, je tako
sedel per studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride
žena iz Samarije vodo zajemat. Jezus ji reče : Daj
mi pili. (Zakaj njegovi učenci so bili v mesto odišli,
da bi jesti kupili) lleče mu tedaj ta Sarnariška žena:
Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sim Sama-
riška žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Samari¬
jani). Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala,
dar Božji, in kdo da je, kteri ti pravi: Daj mi piti;
bi bila ti njega morebiti prosila, in bi ti bil dal žive
vode. Zena mu reče: Saj nimaš s čem zajeti, in
studenec je globok ; od kod imaš tedaj živo vodo?
Ali si ti veči, kakor naš oče Jakob, kleri nam je dal
studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in
njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Sle-
liern, ktori pije od te vode, bo .~pet žejen; kdor pa
pije vode ktero mu bom jaz dal, ne bo žejen veko¬
maj : ampak voda, ktero mu bom jaz dal, bo v njem
studenec vode izvirajoče u večno življenje. Žena
mu reče Gospod! daj mi te vode, da ne bom žejna,
in da ne bom hodila semkaj zajemat! Jezus ji reče:
Pojdi, pokliči svojega moža, in pridi semkaj. Žena

64

je odgovorila in rekla: Nimam moža. Jezus ji reče::
Prav si rekla: Nimam moža; zakaj pet možev si imela,
in kterega zdaj imaš, ni tvoj mož; to si prav rekla..
Zena mu reee: Gospod! vidim, da sili prerok. Naši
očaki so na tej gori molili, in vi pravite, da v Jeru¬
zalemu je mesto, kder se mora moliti. Jezus ji reee:
Zena! verjemi mi, da pride ura, ko ne bote ne na
lej gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar
neveste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveličanje je
iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo,
kteri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici;
tudi oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo.
Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in
resnici molili. Žena mu reče: Vem, da Mesija pride
(kteri se imenuje Kristus); kadar tedaj on pride,
nam bo vse oznanil. Jezus ji reče: Jaz sim, ki go¬
vorim s teboj. In med tem so prišli njegoti učenci,
in so se čudili, da je z ženo govoril. Vendar pa
nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj s njo govo¬
riš? Popustila je tedaj žena svoj verč, in je šla v
meslo, in reče tistim ljudem: Pridite in poglejte člo¬
veka, kteri mi je vse povedal, kar koli sim storila;
ali je on Kristus? Šli so tedaj iz mesta in prišli k
njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Uče¬
nik, jej! On pa jim je rekel: Jaz imam jed jesti,
ktere vi ne veste. Učenci so tedaj rekli med seboj:
Mu je li kdo jesti prinesel? Jezus jim reče: Moja
jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal, in
da dopolnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je
še štiri mesce, in žetev pride? Glejte! vam povem r
Povzdignite svoje oči, in poglejte polje, da je že
belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbera
sad u večno žuljenje, da se vkupej veselita, kteri
seje, in kteri žanje. Zakaj v tem je pregovor resni¬
čen: Drugi seje, in drugi žanje. Jaz sim vas poslal
žet, česar niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste
v njih delo stopili. Iz tistega mesta pa je veliko Sa¬
marijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene.

65

ktera je pričevala: Vse mi je povedal, kar koli sim
storila. Ko so tedaj Samaritani k njemu prišli, so ga
prosili, da bi pri njih ostal. In je ostal tam dva dni.
In veliko več jih je v njega verovalo zavoljo njegovega
govorjenja. In so rekli ženi: Zdaj več »e verujemo
zavoljo tvojega govorjenja ; zakaj sami smo slišali, in
vemo, da je on resnično Zveličar sveta.

Vsaboto po 3-nedelji v postu.

Berilo iz Daniela preroka 13, 1 — 62.

Tiste dni je živel v Babilonu mož, Joakim po imenu,
in je vzel za ženo Hecijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili pra¬
vični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa
Joakim zlo bogat, in je imel saden vert blizo svoje hiše;
in Judje so se pri njem shajali, zato ko je bil vsih naj
častitljivši. In sta bila sodnika postavljena dva stara
zmed ljudtsva tisto leto, od kakoršnih je govoril Gospod:
Je šla hudobija iz Babilona od starih sodnikov, od kterih
se je menilo, da vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala v
Joakimovo hišo, in hodili so k njima vsi, kteri so tožbe
imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odišlo okoli poldneva, je
šla Suzana na vert svojega moža, in se je sprehajala.
In starca sta jo vidila vsak dan vnja iti, in sprehajati
se; in vnelo se je v njih poželenje do nje. In sta pre-
vernula svoj um, ter uklonila svoje oči, da bi ne vidila
neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb. Prigodi se pa,
kadar pazita priložen dan, pride Suzana, kakor poprej-
šne dni samo z dvema deklama na vert, in se hoče ko¬
pati ; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razun
dveh stareov, ktera sta skrita, in jo strežeta. Reče tedaj
deklama: prinesite mi olja, in lepo dišečega mazila, in
vrata na vert zaprite, da se skopljem. Kadar ste pa dekli
odišle: vstaneta starca, in tečeta k njej, in rečeta! Glej
vrata na vert so zaklenjene, in nihče nas ne vidi, in
imava poželenje do tebe; zavoljo tega nama privoli, in
Listi in Evangelij. 5

66

se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, da
je bil inladenč pri tebi, in da si za to dekli od sebe po¬
slala. Suzana zdihne in reče: V stiskah sim od vsih
strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim,
ne bom ubežala vajniin rokam. Vender bolje mi je brez
greha vama v roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospoda.
In Suzana je zaupila z velikim glasom. Zavpila sta pa
tudi starca proti njej, in eden je stekel k vratam na vert,
in jih je odperl. Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kri¬
žanje z verta, so planili skozi zadnje vrata vnja, da bi vidili,
kaj da je. Kadar sta pa starca povedala, je bilo hlapce
zlo sram, ker se ni nikoli kaj tacega slišalo od Suzane
govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo pri Joakimu
njenem možu zbralo, prideta tudi starca polna krivičnih
naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo
ljudstva: Pošljite po Suzano, Hclcijevo hčer, Joakimovo
ženo ! In pošljejo jaderno. In pride s svojimi štarši, in
s otroci, in s vso svojo rodovino. Tedaj jokajo njeni in
vsi, kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljud¬
stva, in položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa pla¬
ha, in se ozre proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo
v Gospoda. In rečeta starca: Kadar sva se sama na

vertu prehajala, je ona vanj prišla s dvema deklama, in
je zakienula vrata na vert, in od sebe poslala dekleta.
In je prišel k njej mladenč, kteri je bil skrit, in je ležal
ž njo. Mi dva pa sva bila v nekem kotu na vertu, in
ko sva vidila pregreho, sva tekla k njima, in jih vidila
v nečistem djanju. In njega sicer nisva mogla uderžati,
ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in zletei.
Njo pa sva prijela in vprašala, kdo da je mladenč, in
nama ni kotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je
množica, kakor starašinama, in sodnikama ljudstva, in so
jo k smerti obsodili. Suzana pa zavpije s velikim glasom,
in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse,
prejde se zgodi! ti veš, da sta krivično pričala zoper
mene ; in glej, umerjeni, ako ravno nisim nič storila tega,
kar sta una hudobno spletla zoper mene. In Gospod je
uslišal njen glas. In ko jo peljajo k smerti, obudi Go-

67

spod svetega Duha v mladenču kteremu je ime Daniel;
in zaupije s velikim glasom: Nedolžen sim jaz nad njeno
kervjo. In oberne se vse ljudstvo v njega, in reče : Kaj je
to, kar si govoril ? Stoje v sredi njih reče : Nespametni
otroci Izraelovi! kako ste, da si niste izprašali in spoz¬
nali, kaj je res, odsodili Izraelovo hčer? Vernite se na
sodisče, zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se
je tedaj jaderno vernulo, in Daniel jim reče: Odločite jih
deleč narazen, in jih bom izpraševal. Ko sta bila tedaj
ločena eden od druzega, pokliče njih enega, in mu reče:
Zastarani v hudobii! zdaj so prišli na dan tvoji grehi,
ktere si popred delal, ko si po krivem sodil, nedolžne za¬
tiral, in krivične izpuščal, ako ravno Gospod govori: Ne¬
dolžnega in pravičnega ne mori. Zdaj tedaj, če si jo vidil,
povej, pod kterim drevesom si jih vidil pogovarjati se med
seboj ? On odgovori: Pod mirtvikom. Daniel pa reče:
Prav v svoje pogubljenje si se zlega!; zakaj glej, angel
Gospodov, kteri je od Boga povelje prijel, te bo raztergal
na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal unega pri¬
peljati, ter mu reče: Zarod Kananov in ne Judov! lepota
te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce. Tako
sta delala Izraelovim hčeram, in one so varna iz strahu
privolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hudobii j  Zdaj
mi tedaj povej, pod kterim drevesom si jih dobil pogovar¬
jati se med seboj? On odgovori: Pod češminom. Daniel
pa mu reče : Prav si se zlegal tudi ti sam v svoje pogublje¬
nje; zakaj čaka te angel Gospodov s mečem, da te pre¬
seka po sredi, in vaju umori. Tedaj zavpije vsa množica
s velikim glasom, in hvalijo Boga, ki jih ohrani, kteri
v njega zaupajo. In se vzdignejo zoper dvoja starca (zakaj
Daniel jih je bil prepričal iz njih ust, dasta krivo pričala)
in jima store, kakor sta ona hudobno delala zoper svojega
bližnjega, ter jih umore. In oteta je bila nedolžna kerv
tisti dan.

Evangeli svetega Janeza 8, 1 — 11.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. In zjutraj
zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo je

68

prišlo k njenni; in jih je sede učil. Pripeljajo mu pa
pismarji in farizeji ženo, ki so jo bili v prešestvu
dobili; in so jo v sredo postavili, in so mu rekli:
Učenik! ta žena je bila zdaj v prešestvu najdena.
V postavi pa nam je Mojzes zapovedal take kainnjati.
Kaj tedaj ti praviš ? To so pa rekli, ker so ga sku¬
šali, da bi ga mogli zatožiti. Jezus pa se je pripognili,
in je s perstom pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga
vprašati, se je sklonil in jim je rekel: Kteri vas je
brez greha, naj pervi verže kamen v njo. In se je
spet pripognul, in pisal na tla. Kadar so pa to sli¬
šali, so eden za drugim izišli, naj pervič starši;
in je ostal Jezus sam in žena, ki je v sredi stala.
Jezus pa se je sklonil, in ji rekej: Žena! kde so
tisti, kteri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil ?
Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel:
Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar več ne
greši.

V

Ceterto nedeljo v postu.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Galacanov
4 , 22 - 31 .

Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina;
enega od sužinje, in enega od proste. Pa kteri je bil od
sužinje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po ob¬
ljubi. To pa je po drugačnem pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: eden na gori Sinajski, kteri v
sužnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je v
Arabii, in se derži tiste, kjer je zdaj Jerusalem, in služi
z svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je
prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se neporod-
na, ktera ne rodiš; zaukaj in zaupij, ktera nisi na poro¬
du; ker zapuščena ima veliko otrok, več ko ta, ktera ima
moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci obljube. Ali
kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen, prega-

69

njal unega, kteri je bil po duhu; tako tudi zdaj. Ali kaj
govori pismo ? Izženi sužinjo in njenega sina; zakaj sin
sužinje ne bo naslednik s sinom proste. Tedaj, bratje!
nismo otroci sužinje, ampak proste, z ktero prostostjo
nas je Kristus proste storil. ¥

Evangeli svetega Janeza 6> 1 —/ 5 .

Tisti čas je šel Jezus čez Galilejsko morje,
ktero je Tiberiaško. In šla je za njim velika mno¬
žica, ker so vidili čudeže, ki jih je delal nad bol¬
niki. Jezus je tedaj šel na goro, in je tam sedel s
svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč, Judov¬
ski praznik. Ko je tedaj Jezus oči vzdignul, in je
vidil, da je silno velika množica prišla k njemu, je
rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, da bi ti je¬
dli? To je pa rekel, ker ga je skušal; zakaj on je
vedi!, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril; Za dve
sto denarjev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri kaj
malega dobil. Mu reče eden njegovih učencov, An¬
drej, Simona Petra brat: Neki mladenč je tukaj, kteri
ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je
to med tolikanj? Jezus pa je rekel: llecite ljudem
sesti, Bilo je pa tamkej veliko trave. So tedaj sedli,
okoli pet jezer mož števila. Tedaj je Jezus vzel
kruhe; in je zahvalil, ter jih razdelil med sedeče;
ravno tako tudi rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa
nasiteni, reče svojim učencom: Poberite kosce, kteri
so ostali, da konca ne vzamejo. So tedaj pobrali, in
napolnili dvanajst košev s kosci, ki so ostali od
petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedaj
so ljudje, ko so vidili čudež, kterega je bil Jezus
storil, rekli: On je resnično prerok, kteri ima na
svet priti. Ko je tedaj Jezus spoznal, da hočejo
priti, in ga po sili vzeti, da bi ga kralja storili, je
spet on sam zbežal na goro.

70

V pondeljek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 3,16—28.

Tiste dni ste prišle dve ženi h kralju Salomonu, in
stopite pred nja. In reče njuhena: Prosim, moj Gospod!
Jaz in ta žena stanujeme v eni hiši, in sim porodila pri
njej v stfanišeff,Tretji dan po mojem porodu pa je tudi
ona porodila; in sve vkupej kile, in razun naju ni tul o
nikogar drugega pri nama v hiši. V noči pa je sin te
žene umeri, v spanju namreč ga je zadušila. In vstane
po noči, ko je hilo vse tiho, vzame mojega sinu od mene,
tvoje služabnice spijoče, in ga položi k sebi ; svojega sina
pa, kteri je bil mertev, k meni položi. In ko sim zjutraj
vstala, pa hi dala mleka svojemu sinu, najdem, da je
mertev; ko ga pa pri svetlem dnevu bolj na tanko po¬
gledam, vidim, da ni moj, kterega sim rodila. Druga
žena pa je rekla: Ni tako, kakor govoriš; ampak tvoj
sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je una rekia: La-
zeš; zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri. In tako
ste se prepirale pred kraljem. Tedaj reče kralj: Ta pravi:
Moj sin živi, in tvoj sin je umeri; in una odgovori: Ni
tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Prinesite
mi meč! In ko so meč prinesli krajju, reče: Razsekajte
otroka živega na dvoje, in dajte polovico tej in polovico
uni. Žena pa, ktere sin je bil živ, (njej namreč se je
njen sin v serce smilil,) reče kralju: Prosim, Gospod!
dajte uni otroka živega, in nikar ga ne umorite ! Nasproti
pa una reče: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj
se. Kralj odgovori in reče: Dajte pervi otroka živega, in
nikar ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves
Izrael je slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali
kralja, ker so vidili, da je modrost Božja vnjem storiti
pravico.

Evangeli *vetega Janeza 2 , 13—28.

Tisti čas je bila blizo velika noč, in Jezus je
šel gori v Jerusalem. In jih je najšel v ieinpeljnu.

71

kteri so prodajali vole, in ovce in golobe, in menjavce
sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz vervic, in je
vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je men-
javcom denarje izsul. in mize prevernul. In tistim*
kteri so golobe prodajali, je rekel: Spravite to od
tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije.
Njegovi učenci pa so se spomnili, daje pisano: Go¬
rečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj od¬
govorili, in mu rekli: S kakošnim čudežem nam ska-
žeš, da smeš to delati? Jezus je odgovoril in jim
rekel: Poderite ti tempelj, in v treh dneh ga bom
postavil. Tedaj so Judje rekli: Šest in štirdeset let
se je zidal ti tempelj, in ti ga boš v treh dneh po¬
stavil? On pa je govoril od tempeljna svojega telesa.
Kadar je tedaj od mertvih vstal, so se spomnili nje¬
govi učenci, da je to govoril; in so verovali pismu
in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v
Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, jih je ve¬
liko verovalo v njegovo ime, ker so vidili njegove
čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal
samega sebe, zato ker je on vse poznal, in ker ni
potreboval, da bi kdo pričeval od človeka; zakaj on
je vedil, kaj je v človeku.

V tvorek po 4. nedelji v postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7 — 14.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi
z gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, kterega si pripeljat
iz Egiptovske dežele. Odstopili so liitro iz pota, kterega-
si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu
darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri so te
izpeljali iz Egiptovske dežele. In Gospod je spet rekel
Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo terdovratno; pusti me,
da se vname moja jeza nad njimi, in da jih potrebim, in
bom storil tebe u velik narod. Mojzes pa je molil h Go-

12

spodu svojemu Bogu, rekoč: Gospod! zakaj se je tvoj
serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz Egip¬
tovske dežele z veliko krepostjo in močno roko. Naj ne
reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal, da bi jih pomoril
v gorah, in iztrebil iz zemlje. Potolaži se naj tvoja jeza, in
bodi milostljiv hudobii svojega ljudstva. Spomni se Abra¬
hama, Ipaka, in Izi-aela, svojih služcbnikov, kterim si pri¬
segel sam pri sebi, rekoč: Bom pomnožil vaš zarod, ka¬
kor zvezde na nebu, in vso to deželo, od ktere sim go¬
voril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote v last imeli ve¬
koma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal svojemu
ljudstvu nesreče, od ktere je govoril, in se je usmilil
svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Ev angeli svetega Janeza 7, 14 — 31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol minul,
je šel Jezus v tempelj, in je učil. In Judje so se
čudili, rekoč: Kako umi on pisma, ker se ga ni učil.
Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj, am¬
pak tistega, kteri me je poslal. Ako hoče kdo nje¬
govo voljo storiti, bo spoznal iz uka, ali je iz Boga,
ali jez sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe go¬
vori, išče svoje časti; kdor pa išče časti tistega, kteri ga
je poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. Vam li ni
Mojzes dal postave ? In nobeden zmed vas ne spolni
postave. Zakaj me iščete umoriti? Množica je odgovorila
in rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umoriti? Jezus je
odgovoril in jim rekel: Eno delo sim storil, in vsi se
čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo, (ne de
bi bila od Mojzesa, ampak od očakov,) in v saboto
obrezujete človeka. Ako človek obrezo prejme v sa¬
boto, da se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se
nad menoj hudujete, da sim celega človeka ozdravil
v saboto? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično
sodbo. Nekteri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li ta
tisti, kterega iščejo umoriti? In glejte! očitno govori,
in nič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, da je

73

on Kristus? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa
Kristus pride, ne ve nihče, od kod je. Jezus je te-
dej vtempeljnuuče glas povzdignil in rekel: Poznate me,
in veste, od kod sim! In sam od sebe nesim prišel;
ampak resničen je. kteri me je poslal, kterega vi ne
poznate. Jaz ga poznam, ker sim od njega, in me
je on poslal. Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni
rok nanj položil, ker še ni bila prišla njegova ura.
Veliko iz množice pa jih je v nja verovalo, in so re¬
kli: Ali bo Kristus, kadar pride, več čndežov delal,
kakov jih ti dela ?

V sredo po 4- nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 1 y  16 — 19.

To reče Gospod Bog: Vrnite se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih de) spred mojih oči, jenjajte hudobno
delati; učite se dobro storiti, iščite pravičnosti, pomagajte
zatiranemu, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo ;
tedaj pridite, in se pravdajte z nienoj, reče Gospod. Ako
so vaši grehi kakor Škerl at, bodo beli, kakor sneg; in
ako so rudeči kakor bagor, bodo kakor volna beli. Ako
me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali, reče
Gospod vsemogočni.

Eoangeli svetega Janeza 9, 1 — 38.

Tisti čas, ko je šel Jezus metno, je vidil od
rojstva slepega človeka. In so ga vprašali njegovi
učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi slarši,
da je slep rojen? Jezus je odgovoril: Ni grešil ne
on ne njegovi starši: temnč da se razodenejo Božje
dela nad njim. Jaz moram delati dela tistega, kteri
me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne
more delati. Dokler sim na svetu, sim luč sveta. Ko
je bil to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz
pljunka, in je pomazal z blatom njegove oči; in mu

je rekel: Pojdi, umij se v kopeli Siloe, (kar se pre¬
stavi poslan.) Tedaj je šel, in seje umil, in je pri¬
šel vidijoč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej vi-
dili, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kteri
je sedel, in vbogaime prosil? Eni so rekli: On je.
Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa je
rekel: Jaz sim. Tedaj so mu rekli: Kako so se ti
odperle oči ? Je odgovoril: Tisti človek, ki se ime¬
nuje Jezus, je blata storil, in je pomazal moje oci,
in mi je rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in umij se. In
sim šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kde je
tisti ? Je rekel: Ne v em. Peljajo ga, kteri je bil
slep, k farizejem. Bila je pa sabota, kadar je Jezus
blata storil, in odperl njegove oči. Tedaj so ga spet
tudi farizeji vprašali, kako je spregledal. On pa jim
je rekel: Blata mi je djal na oči, in sim se umil, in
vidim. Rekli so tedaj nekteri zmed farizejov: Ta
človek ni od Boga, ker sabote ne derži. Drugi pa
so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže de¬
lati? In je bil razpor med njimi. Reko tedaj spet
slepcu: Kaj ti praviš od njega, kteri li je odperl
oči? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedaj niso
verjeli od njega, da je bil slep, in da je spregledal,
dokler niso poklicali slaršev tega, kteri je bil spre¬
gledal. In sojih vprašali rekoč: Je li ta vaš sin, od
kterega vi pravite, daje bil slep rojen? Kako tedaj
zdaj vidi? Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli:
Vemo, da je ti naš sin, in da je bil slep rojen; kako
pa zdaj vidi, ne vemo; alj kdo je odperl njegove
oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, je zadosti star,
naj sam govori od sebe. To so rekli njegovi starši,
ker so se Judov bali, zakaj Judje so bili že sklenuli
da, če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od shod¬
nice odločen. Zavoljo tega so njegovi starši rekli:
Je dosti star, njega vprašajte. Tedaj so vdrugič
poklicali človeka, kteri je bil slep, in so mu rekli: Daj
čast Bogu! mi vemo, daje ti človek grešnik. On jim
je tedaj rekel: Alije grešnik, ne vem; samoto vem,

75 ' —

da sim bil slep, in da zdaj vidim. So mu tedaj rekli:
Kaj ti je storil? Kako ti je odperl oči? Jim je od¬
govoril: Sim vam že povedal, in ste slišali; kaj ho¬
čete spet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci
biti? Tedaj so ga kleli in so rekli: Ti hodi njegov
učenec; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da
jez Mojzesom Bog govoril; od tega pa ne vemo,
od kod da je. Je odgovoril tisti človek, in jim
rekel: To je čudno, da vi ne veste, od kod da
je; in je odperl moje oči! Vemo pa, da grešnikov
Bog ne usliši; ampak če kdo Bogu služi, in njegovo
voljo stori, njega usliši. Kar svet stoji, se ni sli¬
šalo, da bi bil kdo sleporojenemu odperl oči. Ko bi
ti ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So
odgovorili, in mu rekli: V grehih si rojen ves, in ti
nas učiš? In so ga izgnali vunkaj. Jezus je slišal,
da so ga vunkaj izgnali; in ko ga je bil naj šel, mu
je rekel: Veruješ ti v Sina Božjega? On je odgo¬
voril in rekel: Gospod! kdo je, da verujem vnja ?
In Jezus mu je rekel: Vidil si ga, in kteri z teboj
govori, on je. On pa je rekel: Gospod! verujem. In
je padel in ga molil.

V eetertek po 4. nedeli v postu.

Berilo iz 4. bukev kruljev  4 , 25 — 38.

Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro
Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti
sebi iti, rekel Giecu svojemu hlapcu: Glej jo Sunam-
ko ! Teci ji naproti, in reci ji: Je li mir tebi in tvojemu mo¬
žu in tvojemu sinu? Ona je odgovorila: Mir. Kadar je bila pa
prišla k možu Božjemu na goro, seje oklenula njegovihnog;
in Gieei je pristopil, in jo je hotel odrinuti. Mož Božji pa
je rekel: Pustijo; zakaj njej je britko pri sercu, in Go¬
spod mi ni razodel, in mi ni povedal. Ona pa mu je re¬
kla: Sim li prosila sinu od svojega Gospoda? Ti nisim li

-rekla: Nikar mi ne legaj ? In on je rekel Giecu: Opaši
svoje ledje, in vzemi mojo palico v svojo roko, ter idi.
In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj ga; in ako te kdo
pozdravi, ne odgovarjaj mu. In položi mojo palico otroku
na obraz. Na to je rekla mati otrokova: Kakor resnično
živi Gospod, in živi tvoja duša, te ne pustim ! Tedaj se
je vzdignul in je šel za njo. Gieci pa je bil pred njima
odišel, in je bil palico položil otroku na obraz; in ni bilo
glasu, ne občutenja. In se je vernul njemu naproti, in mu
je povedal, rekoč : Otrok ni vstal. Elizej je šel tedej v
hišo, in otrok leži mertev na njegovi postelji. In ko je
bil v njo prišel, je zaperl duri za seboj in za otrokom,
in je molil h Gospodu. Tedaj se je vzdignul, in je legel
na otroka, in je djal svoje usta na njegove usta, svoje
oči na njegove oči, in svoje roke na njegove roke; in se
je razprosterl nad njem, in se je ogrelo otrokovo telo. In
on je vtsal, in šel enkrat po hiši semtertje; in je spet
šel, in se ulegel na-nj, in otrok sedemkrat zazeva, in
odpre oči. On pa je poklical Gieca, in mu je rekel: Po¬
kliči to Sunamko. In poklicana stopi noter k njemu. Jn
reče: Vzemi svojega sina. Ona je prišla, in padla k nje¬
govim nogam, in se mu priklonila do tal; in je vzela
svojega sina, in šla, Elizej pa se je vernul v Galgalo.

Ev angeli svetega Lukeža 7, 11—16.

Tisti ras je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Najm in s njim so šli njegovi učenci in velika mno¬
žica. Ko se je pa mestnim vratam približal, glej !
so merliča nesli, edinega sina svoje matere, in ta je
bila vdova; in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In
kadar jo je Gospod vidil, .se mu je v serce smilila,
in ji je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, in se par
dotaknul, (kteri so pa nosili, so obstali;) in je rekel:
Mladenč, rečem ti, vstani! In merlič se je vsedel, in
začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa
je strah obišel, in so Boga hvalili, rekoč: Velik pre¬
rok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljud¬
stvo !

77

V petek po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17—24.

Tiste dni je zbolel sin gospodinje, in bolezen je bila
tako silna, da ni bilo v njem več sape. Je rekla tedaj.
Eliju: Kaj je meni in tebi, mož Božji? Si li zato k meni
prišel, da pridejo moje pregrehe v spomin, in da umoriš
mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina!
In ga je vzel iz njenega naročja, in nesel v gornjieo, kjer
je on prebival, in ga je položil na svojo posteljo. In je
klical h Gospodu, ter je djal: Gospod moj Bog ! se li hu¬
duješ nad to vdovo, pri kteri jaz prebivam, da si umoril
njenega sina? In se je razpel, in trikrat po dolgama na
otroka ulegel, in je klical h Gospodu, ter rekel: Gospod
moj Bog! prosim, naj se verne duša tega otroka v nje¬
govo telo. In Gospod je uslišal Elijevo prošnjo, in ver-
nula se je duša tega v otroka, in je oživel. In Elija je vzel
otroka, in ga je nesel iz gornjice v spodnjo hišo, in dal
njegovi materi, in ji rekel: Vidiš, tvoj sin živi ! In žena
je rekla Eliju: Zdaj iz tega spoznam, de si mož Božji, in
da je beseda Gospodova v tvojih ustih resnična.

Ev angeli svetega Janeza 11, 1 — 45.

Tisti cas je bil nekdo bolen, Lacar iz Betanie
iz terga Marie, in Marie njene sestre. (Maria pa
je bila, klera je Gospoda s mazilom mazala, in bri¬
sala njegove noge s svojimi lasmi, ktere brat Lacar
je bil bolen.) Njegove sestre tedaj ste poslale do
njega, rekoč: Gospod! glej, kterega ljubiš, je bolen.
Ko je pa Jezus lo slišal, jim je rekel: Ta bolezen
ni k smerti, lemuč je k časti Božji, da bo Sin Božji
po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno
sestro Mario, in Lacarja. Ko je tedaj slišal, da je
bolen, je še dva dni ostal na tistem mestu. Potem pa
je rekel svojim učencom: Pojdimo spet v Judejo !
Učenci mu reko: Učenik! zdaj so Judje iskali te
kamnjati, in greš spet tje? Jezus je odgovoril: Ni

li dvanajst ur v dnevu ? Ako kdo po dnevu hodi, se
ne spodtakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa po noči
hodi, se spodtakne, ker ni luči pri njem. To je go¬
voril, in po tein jim je rekel: Lacar, naš prijatel, spi;
pa grem, da ga iz spanja zbudim. Njegovi učenci so
tedaj rekli: Gospod! ako spi, ho ozdravel. (Jezus pa
je bil rekel od njegove smerti; oni pa so menili, da
od navadnega spanja govori.) Takrat tedaj jim je Je¬
zus razločno rekel: Lacar je umeri. In vesel sim
zavoljo vas, da nesiin bil tam, zato da verujete; pa
pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvoj¬
čic-, je rekel součencom: Pojdimo tudi mi, de z njim
umerjemo! Jezus je tedaj prišel, in ga je najšel že
štiri dni v grobu ležati. (Betania pa je bila blizo
Jeruzalema, okoli petnajst tečajev hoda.) Veliko
Judov pa je bilo prišlo k Marti in k Marii, da bi jih
tolažili zavoljo nju brata. Ko je tedaj Marta slišala,
da Jezus pride, mu je naproti šla; Maria pa je do¬
ma sedela. Marta je tedaj rekla Jezusu: Gospod!
ko bi ti bil tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi
zdaj vem, da, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu
reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.
Jezus ji je rekel: Jaz sim vstajenje in živiljenje;
kdor v me veruje, bo živel, ako ravno umerje.
In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri ve¬
komaj. Veruješ to? Mu reče: Kaj pa da verujem,
Gospod! da si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na
ti svet prišel! In ko je bila to izgovorila, je šla in
je poklicala na tihem Mario svojo sestro, rekoč:
Učenik je tukaj, in te kliče. Ona, ko je to slišala,
vstane hitro, in gre k njemu. Jezus namreč še ni bil
prišel v terg; ampak je bil še na tistem mestu, kjer
mu je bila Marta naproti prišla. Judje tedaj, kteri
so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, ko so vidili,
da je Maria hitro vstala, in vun šla, so šli za njo
rekoč: K grobu gre, da bo tam jokala. Ko je tedaj
Maria tje prišla, kjer je bil Jezus, in ga je vidila,

79

mu je k nošam padla, in mu reče: Gospod! ko bi
bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Jezus tedaj, ko
jo je vidil jokati, in jokati Jude, kteri so bili z njo
prišli, se je zgrozil v duhu, in se užalil, in je rekel:
Kam ste ga položili? Mu reko: Gospod! pridi in po¬
glej. In Jezus se je zjokal. Judje so tedaj rekli :
Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih pa so rekli:
Ali ni mogel ti, ki je oči odperl sleporojenemu, tudi
storiti, da bi ti ne bil umeri? Jezus se je tedaj spet
sam v sebi zgrozil, in pride k grobu. Je bila pa
jama, in kamen je bil položen čes njo. Jezus reče:
Odvalite kamen. Marta, sestra inertvega, mu reče:
Gospod! že smerdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji
reče: Ali ti nisim rekel, da, ako veruješ, boš vidila
čast Božjo ? Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa je
oči na kviško vzdignul, in je rekel: Oče! zahvalim
te, da si me uslišal. Jaz sim pa redil, da me vse¬
lej uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sim
rekel, da verujejo, da si me ti poslal. In ko je bil
to izrekel, je z velikim glasom zavpil: Lacar, pridi
vun! In kteri je bil umeri, je zdajci vun prišel, po¬
vezan na rokah in nogah z povoji, in njegov obraz
je bil v pert zavit. Jezus jim reče: Rezvežite ga,
in pustite ga iti. Veliko Judov tedaj, ki so bili prišli
k Marii in k Marti, in so vidili, kar je Jezus storil,
je v njega verovalo.

V saboto po 4. nedelji v postu.

Berilo iz Izaija preroka 49, 8 — 15.

To reče Gospod: Ob prijetnem času sim te uslišal, in
v dan zveličanja sim ti pomagal; sim te obranil, in te dal
v zavezo ljudstvu, da povzdigneš dežele, in posedeš zapu¬
ščene dele, da rečeš jetnikom : Izidite! in tistim, kteri so
v temi: Pridite na svetlobo! Na potih se bodo pasli, in na
vsili planjavah bo njih paša. Ne bodo lačni, ne žejni, tud

80

jih ne bo pekla vročina in solnce; ker njih usmi^jenik jih
bo vodil, in k Studencom vod jih peljal. In bom storil vse I
svoje gore v pot, in moje steze bodo povišane. Glej, oni
bodo od deleč prišli, in glej, eni od severja in od morja,
drugi od južne dežele! Ukajte, nebesa, in veseli se zem¬
lja ; gore, pojte hvalo! Zakaj Gospod je poveselil svoje
ljudstvo, in se usmilil svojih siromakov. Ali Sion reče:
Zapustil me je Gospod in Bog meje pozabil! More li mati
pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa?

In ko bi ga ona pozabila, jaz vunder tebe ne bom pozabit
reče Gospod vsemogočni.

Evangeli svetega Janeza 8, 12—20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim množicam,
rekoč: Jaz sim luč sveta; kdor hodi za menoj, ne
hodi po temi, ampak bo imel luč življenja. Farizeji
šo mu tedaj rekli: Ti sam od sebe pričuješ, tvoje
pričevanje ni resnično. Jezus je odgovoril, in jim
rekel: Če tudi jaz sam od sebe pričujem, je moje
pričevanje vunder resnično; ker vem, od kod sim
prišel, in kam grem; m  pa neveste, od kod pridem
in kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikogar ne
sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resniča;
ker nisim sam, ampak jaz in Oče, kteri me je po¬
slal. In u vaši postavi je pisano, da dveh človekov
pričevanje je resnično. Jaz sim, kteri sam sebi pri¬
čujem; in Oče, kteri me je poslal, pričuje od mene.
Tedaj so mu rekli: Kde je tvoj Oče? Jezus je od¬
govoril .- Ne poznale, ne mene, ne mojega Očeta; ako
hi mene poznali, bi pač tudi mojega Očeta poznali.
Te besede je Jezus govoril v lempeljnovi hrambi, ko
je učil v tempeljnu; in nihče ga ni prijel, ker nje¬
gova ura še ni bila prišla.

81

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Hebrejev
9, 11-13.

Bratje! Kristus je pristopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi vekši in veliko boljši šotor, kteri
ni s roko storjen, to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s
kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je s lastno kervjo
enkrat v presvetišee šel, in je večno odrešenje najšel. Zakaj
če kerv kozlov in juncev, in potreseni telieni pepel ognju-
šene posveti v telesno čistost, koliko bolj ho kerv Kristusa,
kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu dal, našo
vest očistila od mertvih del, da bomo služili živemu Bogu!
In zato je srednik nove zaveze, da s smertjo obljubo od¬
rešenja od tistih pregreh, ki so bile pod poprejšno zave¬
zo , prejmejo, kteri so poklicani k večnemu delu v Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našem.

Ev ange li svetega Janeza 8, 46—39.

Tisti Čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Kdo zmed vas me bo greha obdolžil? Ako vam resnico
govorim, zakaj mi ne verujete ? Kdor je iz Boga,
besede Božje posluša. Za tega voljo vi ne poslušate,
ker niste iz Boga. Judje so tedaj odgovorili, in mu
rekli: Ali ne govorimo mi prav, da si Samarian, in
imaš hudiča? Jezus je odgovoril: Jaz nimam hudiča;
ampak častim svojega Očeta, in vi ste mi čast odvzeli.
Pa jaz ne iščem svoje Časti; je, kteri nje išče in sodi.
Resnično, resnično vam povem: Ako kdo mojo besedo
dopolni, ne bo smerti vidil vekomaj. Judje so tedaj
rekli: Zdaj smo spoznali, da imaš hudiča! Abraham
je umeri in preroki, in ti praviš: Ako kdo mojo be¬
sedo dopolni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti
veči, kakor naš oče Abraham, kije  umeri? in pre¬
roki so umerli. Koga sam sebe delaš? Jezus je od-
Listi ip Evangelii. 6

— 82  —

govoril: Če jaz sam sebe Častim, moja čast nič ni;
moj Oče je, kteri me časti, od kterega vi pravite, da
je vaš Bog. In ga ne poznate; jaz pa ga poznam,
in ako rečem, da ga ne poznam, bom lažnik, kakor
vi; ali poznam ga in dopolnim njegovo besedo. Abra¬
ham, vas oče, se je silno veselil viditi moj dan; vi-
dil ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedaj rekli:
Še petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus
jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, prejde
je bil Abraham, sim jaz. Tedaj so pobirali kamnje,
da bi vnja lučali; Jezus pa se je skril, in je šel iz
tempeljna

V pondeljek po tihi nedeli.

Berilo iz Jona preroka 3, 1—10.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku,
rekoč: Vstani in idi v Ninive, veliko mesto in oznanuj
v njem, kar sim ti jaz rekel oznanovati. In je vstal Jona,
in šel v Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile
mesto zatri dni hoda veliko. In Jona je šel za en dan hoda v
mesto, ter je vpil in rekel: Še štirdeset dni, in Ninive
bodo razdjane! In Ninivljani so verovali v Boga, in so
napovedali post, ter so obleki ojstre oblačila od naj vek-
šega do naj manjšega. In prišla je beseda do kralja Ni-
nivskega, in je vstal iz svojega stola, in vergel svoje
oblačilo iz sebe, in se oblekel v ojstro oblačilo, ter sedel
na pepel. In je bilo oklicano in rečeno v Ninivah po po¬
velju kralja in njegovih knezov tako: Nič naj ne okusijo
ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi naj
se ne pasejo, in vode naj ne pijejo. In naj se oblečejo
v ojstre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v Gospoda
na vso moč. In slehern naj se oberne od svojega hudega
pota in od krivice svojih rok. Kdo ve, morebiti se bo Bog
■obernul, in bo zanesel, in odjenjal od svojega groznega

88

serda, in ne bomo končani. In Bog' je vidil njih dela, da
so se obernuli od svojega hudega pota, in usmilil se je
svojega ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Janeza 7, 32 — 39.

Tisti Čas so viši in farizeji poslali hlapcov, da
bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedaj rekel: Se malo
časa sim pri vas, in grem k njemu, kteri me je po¬
slal. Iskali me bote, in me ne bote najšli; in kjer sim
jaz, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli med se¬
boj: Kam misli ti iti, da ga ne bomo najšli? Ali
pojde med razkropljene nevernike, in bo nevernike
učil? Kakošno govorjenje je to, ker je rekel: Iskali
me bote, in me ne bote najšli; in kjer sim jaz, tje
vi ne morete priti V Posledni veliki dan praznika pa
je Jezus vstal in vapil rekoč: Ako je kdo žejin, naj
pride k meni, in naj pije, Kdor v me veruje, poteko,
kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegovega
oserčja. To pa je rekel od Duha, kterega so imeli
prijeti v njega verujoči.

V tvorek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 1, 28—42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so
rekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bala razdjal, in drakona
umoril; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Vidil
je tedaj kralj, da so zlo v nja tiščali, in prisilen jim je
izdal Daniela: Vergli so ga v levnjak, in tam je bil

šest dni. V levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so
jim na dan po dve trupli in dve ovci; ali zdaj se jim ni
nič dalo, da bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk
v Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha
v lonec; in je šel na polje, da bi nesel ženjieam. Tedaj

84

je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obed, ki ga
imaš, v Babilon Danielu, kteri je v levnjaku. In Habakuk
je rekel: Gospod! Babilona nesim vidil, in za jamo ne
vem. In ga je prijel angel Gospodov verh glave, in ga
nesel za lase njegove glave; in ga je postavil v Babilon
nad jamo s svojo hitro močjo. In Habakuk je zavpil re¬
koč : Daniel, služabnik Božji, vzemi obed, k ter ega ti je
Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me, Gospod
Bog! in jih nisi zapustil, kteri te ljubijo. In Daniel je
vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka berž po¬
stavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedaj je prišel
kralj, da bi obžaloval Daniela, in je stopil k jami, ter
v njo pogledal, in"glej, Daniel sedi v sredi levov. Ta¬
krat je zaupil kralj s velikim glasom, rekoč: Velik si,
Gospod, Bog Danielov! In ga je potegnul iz levnjaka;
tiste pa, kteri so ga hotii pogubiti, je vergel v jamo, in
so bili požerti pri tej priči pred njim. Tedaj je kralj re¬
kel: Boje naj se vsi prebivavei po vsi deželi Danielovega
Boga; ker on je odrešenik, ki dela znamnja in čudeže na
nebu in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka.

Ev angeli svetega Janeza 7, 1—13.

Tisti Čas je Jezus po Galileji hodil; zakaj po
Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali umoriti,
Bil je pa blizo Judovski praznik zelenih šotorov.
Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od tod, in pojdi
v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoje dela, ktere
delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnem, kteri
išče očiten biti; Se to delaš, daj se na znanje svetu.
Tudi njegovi bratje namreč niso v nja verovali. Jezus
jim tedaj reče: Moj Sas še ni prišel; vaš čas pa je
vselej pripravljen. Vas svet ne more sovražiti; mene
pa sovraži, ker jaz pričujem od njega, da so nje¬
gove dela hude. Vi pojdite na ta praznik; jaz pa še
ii'e grem na ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen.
Ko je bil to rekel, je on ostal v Galileji. Ko so bili
pa njegovi bratje odišli, takrat je tudi on na praznik

85

šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnem. Judje so
•ga tedaj iskali ob prazniku, in so rekli: Kje je on?
In med ljudmi je bilo na tihem veliko govorjenja za¬
voljo njega. Zakaj nekteri so rekli: Dober je; nek-
teri pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje. Vun-
der pa nihče ni očitno od njega govoril zavoljo strahu
pred Judi.

V sredo po tihi nedeli.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1. 2.11 — 19.

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Govori
vsemu zboru Izraelovih otrok, in reci jim : Jaz sim Go¬
spod vaš Bog. — Ne kradite, ne legajte, in nihče naj ne
goljfa svojega bližnjega. Ne prisegaj krivo v mojem ime¬
nu, in ne oskrunjaj imena svojega Boga: jaz sim Gospod.
Ne delaj krivice svojemu bližnjemu, in ne zatiraj ga s silo ;
naj ne ostaja plačilo tvoj ega najemnika pri tebi do drugega
dne. Ne kolni gluhega, in slepemu ne postavljaj spodtiklje-
ja ; ampak boj se Gospoda svojega Boga, ker jaz sim Go¬
spod. Ne stori nič krivičnega, in po krivici ne sodi. Ne
glej lica ubogega, in ne spoštuj obraza mogočnega; sodi
svojega bližnjega po pravici. Ne bodi opravljivec, ne podpi-
hovavec med ljudstvom; ne podstopi se zoper kri svojega
bližnjega; jaz sim Gospod. Ne sovraži svojega brata v
svojem sercu, ampak očitno ga posvari, da nimaš greha
Zavoljo njega. Ne išči maščevanja, in ne spomni se krivice
svojih sosedov; ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe; jaz
sim Gospod. Moje zapovedi spolnujte, zakaj jaz sim Go¬
spod vaš Bog.

Evangeli svetega Janeza 10, 22 — 38.

Tisti Čas je bil praznik posvečevanja v Jeruza¬
lemu, in zima je bila. In Jezus je hodil v tempeljnu
po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj obsuli, in so

mu rekli: Doklej nas v nevednosti pustiš? Ako si ti
Kristus, povej nam naravnost! Jezus jim je odgo¬
voril: Vam pravim, in ne verujete. Dela, ktere jaz
delam v imenu svojega Očeta, te pričujejo od mene.
Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac. Moje
ovce moj glas poslušajo; in jaz jih poznam, in ho¬
dijo vsled mene. In jaz jim dam večno življenje , in
ne bodo pogubljene vekomaj, in nihče jih ne bo iz-
tergal iz moje roke. Kar mi je moj oče dal, je veči,
kakor vse; in nihče ne more iztergati iz roke mojega
Očeta. Jaz in Oče sva eno. Judje so tedaj kamnje
pobirali, da bi ga kamnjali. Jezus jim je odgovorih
Veliko dobrih del sim vam pokazal od svojega Očeta,
zavoljo kterega teh del me kamnjate? Judje so mu
odgovorili: Zavoljo dobrega dela tene kamnjamo, ampak
zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek, Boga
delaš Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano u vaši
postavi: Jaz sim rekel, bogovi ste? Ako je tiste ime¬
noval bogove, kterim je bila beseda Božja govorjena,
in pismo ne more overženo biti : kako njemu, kterega
je Oče posvetil, in na svet poslal, vi rečete; Prekli¬
njaš, ker sim rekel: Sin Božji sim? Ako ne delam
del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite. Ako jih pa
delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delom,
da spoznate in verujete, da je Oče v meni, in jaz
v Očetu.

V četertek po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka 3 , 34 — 45.

Tiste dni je molil Azaria k Gospodu, rekoč: Gospod
naš Bog prosimo, ne zaverzi nas vekoma zavoljo svojega
imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni nam svo¬
jega usmiljenja zavoljo Abrahama svojega ljubega, Izaka
svojega služabnika, in Izraela svojega svetega, kterim si
govoril in obljubil, da boš pomnožil njih zarod, kakor

87

zvezde na nebu in kakor pesek ob kraju morja. Zakaj
zmanjšali, Gospod! smo se zdaj , "bolj, ko vsi narodi, in.
smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih grehov. In ni¬
mamo zdaj kneza, ne preroka, ne vojvoda, ne žgavnega,
ne klavnega, ne jednega daru, ne kadila, tudi ne mesta, ti
darovati pervine, da bi mogli najti tvoje usmiljenje: pa
zavoljo potertega serca in ponižnega duha nas sprejmi.
Kakor žgavni darovi ovnov in juneov in veliko tavžent
tolstih jagnjet, tako bodi dans naša daritev pred tvojim
obličjem, da ti dopade; zakaj kteri v tebe zaupajo, ne
ostanejo na sramoti. In zdaj gremo vsled tebe s vsim ser¬
cem, in se te bojimo, in iščemo tvojega obličja. Ne osrami
nas, temuč stori s nami po svoji dobrotljivosti, in po
obilnosti svojega usmiljenja.'Otmi nas po svojih čudežih,
in daj čast svojemu imenu, Gospod ! In osramoteni naj
bodo vsi, kteri hudo delajo tvojim služabnikom; naj se
sramujejo v tvoje vsemogočnosti, in njih moč bodi razterta.
In naj vedo, da si ti Gospod Bog edini, in častitljiv po
vsi zemlji, Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Lakeza 7, 36 — 50'

Tisti Čas je nekdo zmed farizejev Jezusa prosil,
da bi pri njem jedel. In je prišel v hišo farizejevo in
k jedi sedel. In glej! žena v mestu, ktera je bila
grešnica, ko je zvedila, da je v hiši farizejevi pri
jedi, je prinesla alabastrovo pušičo mazila; in je zad
k njegovim nogam stopila, ter mu je začela s solza¬
mi noge močiti, in jih je s lasmi svoje glave brisala,
in mu je noge kuševala, in s mazilom mazala. Fari¬
zej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je sam pri sebi
djal, rekoč: Ko bi bil on prerok, bi pač vedil, kdo in
kakošna je žena, ki se ga dotikuje, daje grešnica!
in Jezus je odgovoril, in mu rekel: Simon! ti imam
nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej! Neki
posojevavec je imel dva dolžnika; eden je bil dolžan
pet sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela
s čem plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj

88

ljubi? Simon je odgovoril in rekel: Menim, da tisti,
kteremu je več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si
razsodil. In se je obernul k ženi, in je rekel Simonu:
Vidiš to ženo? Sim prišel v tvojo hišo, in mi vode
na noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila,
in z svojimi lastni jih brisala. Kušljeja mi nisi dal;
ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuše-
vati. Moje glave nisi s oljem pomazal; ta pa mi je
noge s mazilom mazala. Zato ti povem: Veliko gre¬
hov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila. Komur se
pa manj odpusti, manj ljubi. Njej pa je rekel: Odpu¬
ščeni so ti grehi. In so začeli, kteri so s njim pri
mizi bili, sami pri sebi reči: Kdo je ti, kteri cIo
grehe odpušča? Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti je
pomagala; pojdi v miru.

V petek po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 17, 13 — 18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kteri] te
zapuste , bodo osramoteni ; kteri od tebe odstopijo, bodo
v prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir živili vod.
Ozdravi me, Gospod! in bom ozdravljen; reši me, in bom
rešen: zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo:
Kje je beseda Gospodova? Naj pride! In jaz nesim

zmamljen, tebe pastirja slede; in dneva člove¬
kovega nesim poželel, ti veš. Kar je izišlo iz mojih ust,
je bilo prav pred teboj. Ne bodi mi v strah, moje upanje
si v dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kteri me prega¬
njajo, jaz pa naj ne bom osramoten; naj trepetajo oni,
jaz pa naj ne trepetam; pripelji nad nje dan nadloge, in
steri jih dvakrat, Gospod naš Bog!

Ev angeli svetega Janeza 11, 47—S 4.

Tisti Čas so veliki duhovni in farizeji zbor po¬
klicali, in rekli: Kaj hočemo storiti, ker ta človek

89

veliko Čudežev dela? Akogatako pustimo, bodo vsi
v nja verovali, in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo
deželo i naš narod. Eden pa zmed njih, Kajfež po
imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven, jim je re¬
kel : Vi nič ne veste, in ne pomislite, da je bolje za
vas, da umerje en človek za ljudstvo, in da ves na¬
rod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe rekel; te-
muč ;  ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prero¬
koval, da ima Jezus umreti za narod, in ne samo za
narod, temuč tudi, da bi otroke Božje, kteri so bili
razkropljeni, v eno zbral. Od tistega dne tedaj so se
posvelovali, da bi ga umorili. Jezus tedaj ni več očit¬
no hodil med Judi, ampak je od tod šel v kraj bliz
puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam
prebisal s svojimi učenci.

V Saboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka 18, 18  — 23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj; Pridite,
sklepujino sklepe zoper pravičnega; zato ne bo zginula
postava od duhovnov, ne svet od modrega, ne prerokovanje
od preroka. Pridite, in pobimo ga z jezikom, in nič ne
čislajmo njegovega govorjenja! Gospod! glej na-me, in
sliši glas mojih zopernikov. Se li povračuje dobro s hu¬
dim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, da sim stal
pred tvojim obličjem, da bi govoril za njih prid, in od-
vernul tvoj serd od njih. Za tega voljo daj njih otroke
v lakoto, in pelji jih pod ojster meč; naj bodo njih žene
brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih mladenči
s mečem v boju presunjeni. Naj se sliši kričanje iz njih
hiš, zakaj pripeljal boš naglo nad-nje razbojnika; ker so
jamo izkopali, da bi me vjeli, in skrivaj zaderge nasta¬
vili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih svete zo¬
per mene v smert; ne zanesi njih hudobiji, in njih greh
pred teboj ne bodi zbrisan; naj padejo pred tvojimi očmi,
in ob času svojega serda se znosi nad njimi, Gospod naš Bog!

90

Evmigeli svetega Janeža 12,10—36.

Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali, da bi
tudi Lacarja umorili; ker je zavoljo njega veliko Ju¬
dov šlo, in so verovali v Jezusa. Drugi dan pa, ko
je veliko ljudi, kteri so bili prišli na praznik, slišalo,
da pride Jezus v Jeruzalem, so palmove veje vzeli;
in mu naproti šli, ter vpili: Hozana, hvalen bodi,
kteri pride v imenu Gospodovem, kralj Izraelski! In
Jezus je najšel osliča, in je nanj sedel, kakor je pi¬
sano : Ne boj se hči Sion! glej, tvoj kralj pride sedeč
na osličnem žebetu. Tega njegovi učenci popred niso
umeli; ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat so
se spomnili, da je bilo to pisano od njega, in da
so mu to storili. Pričevala je tedaj množica, ktera
je bila s njim, kadar je Lacarja iz groba poklical,
in ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi
množica naproti prišla, ker je slišala, daje storil ta
Čudež. Farizeji so tedaj rekli med seboj: Vidite, da
nične opravimo! Glejte, cel svet dere za njimi Bili
so pa nekteri neverniki med tistimi, kteri so gori
prišli, da bi molili ob prazniku. Ti so tedaj pristo¬
pili k Filipu, ki je bil iz Betzaide Galilejske, in ga
prosili, rekoč; Gospod! Jezusa bi radi vidili. Filip
pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta po¬
vedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, rekoč;
Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan. Res¬
nično, resnično, vam povem, ako pšenično zerno ne
pade v zemljo in ne umerje, ostane ono samo; ako
pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje živ¬
ljenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje
na tem svetu, ga bo prihranil u večno življenje, Ako
kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jaz
tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi,
ga bo moj Oče počastil. Zdaj je moja duša žalostna.
In kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure? Ali zato
sim prišel v to uro. Oče! poveličaj svoje ime. Glas
je tedaj prišel iz neba: Poveličal sim ga, in ga bom

91

spet poveličal. Množica tedaj, ki je stala in slišala,
je rekla, da je zagromelo. Drugi so rekli; Angel je
s njim govoril. Jezus je odgovoril in rekel: Ne za¬
voljo mene, ampak zavoljo vas je ti glas prišel.
Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta iz-
veržen. In jaz kadar bom povišan iz zemlje, bom
vse k sebi vlekel. (To pa je rekel, daje na znanje
dal, s kakošno smertjo da bo umeri.) Množica mu
je odgovorila; Mi smo slišali iz postave, da Kristus
vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov
mora povišan biti? Kdo je tisti Sin Človekov? Jezus
jim je tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Ho¬
dite, dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor
v temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč,
verovajte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus
govoril, in je šel, in se jim je skril.

V

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Kadar se oljke blagoslove.

Berilo  iz 2. Mojzesovih bukev 16,27; in 16,1 —7.

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v Elim, kjer je
bilo dvanajst studencov vod in sedemdeset palmovih dreves,
in so šotore postavili ob vodah. In so šli iz Elima, in je
prišla vsa množica Izraelovih otrok v puščavo Sinsko , ktera
je med Iilimom in Sinajem, petnajsti dan druzega mesca,
ko so bili iz-šli iz Egiptovske dežele. In je mermrala vsa
množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa in Arona v pu¬
ščavi, in so jima rekli Izraelovi otroci: O, da bi bili umerli
po Gospodovi roki v Egiptovski deželi, kadar smo sedeli
pri loncih mesa, in se kruha do sitega najedali! Zakaj
sta nas pripeljala v to puščavo, da umorita vso množico
s lakoto? Gospod pa je Mojzesu djal: Glej, jaz vam bom
dežil kruha z nebes; naj gre ljudstvo vun, in naj nabere,
kolikor je za vsak dan treba, da ga poskusim, ali živi

92

po moji postavi ali ne. Šesti dan pa naj pripravijo, kar
bodo shranili, in naj ho dvakrat toliko, kolikor so nabi¬
rali za vsak dan. In Mojzes in Aron sta rekla vsem Izra¬
elovim otrokom: Zvečer hote zvedili, da vas je Gospod
izpeljal iz Egiptovske dežele, in zjutraj vidili slavo Go¬
spodovo.

Ev angeli svetega Matevža 21, 1 — 9.

Tisti Čas, kadar se je Jezus približal Jeruza¬
lemu, in je prišel v Betfage pri oljski gori, je poslal
dva učenca, in jima je rekel: Pojdita u ves, ktera
je pred vama, in berž bota najšia oslico privezano
in žebe pri nji; odvežita in pripelila mi jih. In Če
vama kdo kaj poreče, recita, da jih Gospod potrebuje,
in berž jih bo spustil. Vse to pa se je zgodilo, da
se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kteri
pravi: Povejte hčeri Sion: Glej, tvoj kralj pride k
tebi krotek, in sedeč na oslici, in na žebetu podjar¬
mljene oslice. Učenca pa sta šla. in sta storila, kakor
jima je Jezus ukazal. In sta pripeljala oslico in žebe,
in so položili svoje oblačila na njih, in so ga gori
posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoje
oblačila po potu; drugi pa so veje sekali iz dreves, in
stlali na pot. Množice pa, ktere so spredej in za-
dej šle, so vpile, rekoč: Hozana Snu Davidovemu!
Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem.

Pri sv. maši.

Berilo iz lista s. Paula apostoljna do Filipcanov
2, 5—11.

Bratje ! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Je¬
zus , kteri, desiravno je bil v Božji podobi, ni v rop štel
Bogu enak biti, temuč je sam sebe v nič storil, ko je
podobo hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po

93

unanjem najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe,
ko je bil pokoren do smerti, sinerti pa na križu. Zato ga
je tudi Bog povišal, in mu dal ime , ktero je čez vse imena,
da se v imenu Jezusovem (tukej se poklekne) vsako ko¬
leno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod
zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus
Kristus v časti Boga Očeta.

T e r p 1 j e n j e.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu sve¬
tega Matevža v 26. in 27. postavi.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Veste,
da bo Čez dva dni velika noč, in Sin človekov bo
izdan, da bo križan. Takrat so se zbrali veliki du¬
hovni in starašine ljudstva v dvor velikega duhovna,
kteri je bil imenovan Kajfež: in so se posvetovali,
da bi Jezusa s zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa:
Nikar v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne
vstane. Ko je bil pa Jezus v Betanii, v hiši Simona
gobovega, je k njemu pristopila žena, ki je imela
alabastrovo pušico dragega mazila, in ga je izlila na
njegovo glavo, ko je pri mizi bil. K.o so pa učenci
to vidili, so bili nevoljni, rekoč: Čemu ta potrata?
Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in dati ubo¬
gim. Jezus pa, ko je vedil, jim je rekel: Kaj na¬
dlego delate li ženi? Zakaj dobro delo je storila nad
menoj. Uboge namreč imate zmirej pri sebi, mene
pa nimate zmirej. Zakaj kerje ona to mazilo izlila
na moj život je to storila za moj pogreb. Resnično
vam pdvdm, kder koli se bo oznanoval ta evangelj
po vsim svetu, se bo tudi pravilo, kar je ta storila,
v njen spomin. Tedaj je šel eden zmed dvanajsterih,
kteri je bil imenovan Judež Iškariot, k velikim du¬
hovnom, in jim je rekel: Kaj mi hočete dali, in jaz
vam ga bom izdal? Oni pa so mu privolili trideset

94

srebernikov. In odsihmal je iskal priložnosti, da bi
ga izdal. Pervi dan opresnih kruhov pa so pristopili
učenci k Jezusu, in so mu rekli: Kde hočeš, da ti
pripravimo jesti velikonočno jagnje ? Jezus pa je rekel:
Pojdite v mesto k nekemu, ih recite mu: Učenik pravi:
Moj časjeblizo, pri tebi hočem imeti veliko noč z
svojimi učenci. In učenci so storili, kar jim je Jezus
ukazal, in so pripravili velikonočno jagnje. Kadar se
je bil pa večer storil, je z svojimi dvanajstimi učenci
k mizi šel. In kadar so jedli, je rekel: Resnično vam
povem, da eden vas me bo izdal. In silno žalostni so
začeli sleherni reči: Gospod! ali sim jaz? On pa je
odgovoril in rekel: Kteri pomaka s menoj roko v
skledo, ti me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor
je pisano od njega; tode gorje tistemu človeku, po
kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da
bi ne bil rojen tisti človek. Judež pa, kteri ga je
izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik, ali sim jaz?

Mu reče: Ti si rekel. Kadar so pa večerjali, je vzel
Jezus kruh, in ga je "posvetil in razlomil, ter dal
svojim učencom, in je rekel: Vzemite in jejte; to je
moje telo! In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal,
rekoč: Pite iz njega vsi! Zakaj to je moja kerv nove
zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpuščenje
grehov. Povem vam pa, da posihmal ne bom pil od
tega sadu vinske terte do tistega dne, ko ga bom no¬
vega s vami pil v kraljestvu svojega Očeta. In kadar
so bili zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko goro
Tedaj jim reče Jezus: Vi vsi se hote pohujšali nad
menoj to noč; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja,
in razkropile se bodo ovce čede. Kadar bom pa vstal,
pojdem pred vami v Galilejo. Peter pa mu je odgo¬
voril in rekel: Ko bi se ravno vsi pohujšali had teboj,
se jaz ne bom nikdar pohujsal. Jezus mu reče: Res¬
nično ti povem, da to noč, preden petelin zapoje,
me boš trikrat zatajil. Peter mu reče; Ako ravno bi
mi bilo s teboj umreti, te ne bom zatajil. Tako so
tudi vsi učenci rekli. Tedaj je prišel Jezus s njimi na

95

pristavo, ki se ji pravi Getzemani, in je rekel svojim
učencom: Sedite tukaj, da grem tje, in molim. Io
je vzel seboj Petra in Cebedejova sina, in je začel
žalosten i otožen prihajati. Tedaj jim je rekel: Moja
duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj in Čujte s
menoj. In je malo dalje šel, in padel na svoj obraz,
in je molil, rekoč: Moj Oče! akoje mogoče, naj gre
od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz hočem,
ampak kakor ti. In pride k svojim učencom, in jih
najde spati, in reče Petru: Tako niste mogli eno uro
s menoj čuti! Cujte in molite, da ne pridete v skuš¬
njavo. Duh je sicer voljan, meso pa slabo. Spet je
vdrugič šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako ne more
ta kelih memo iti, kakor da ga pijem, naj se zgodi
tvoja volja. In je spet prišel, in jih je najšel spati;
njih oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil
in spet šel, in vtretjič molil, in ravno tiste besede
govoril. Tedaj pride k svojim učencom, in jim reče:
Spite zdaj in počivajte Glejte! približala se je ura,
in Sin človekov bo izdan grešnikom v roke. Vstanite,
pojdimo! glejte! približal se je, kteri me bo izdal.
In še je govoril, in glej! Judež eden dvanajsterih je
prišel, in s njim velika množica s meči in s kolrni
poslana od velikih duhovnov in starašinov ljudstva.
Njegov izdajavec pa jim je dal znamnje, rekoč : Kte-
rega koli bom kušnul, tisti je, njega primite. In berž
je k Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi, Učenik!
in gaje kušnul. In Jezus mu je rekel: Prijatel! Čemu
si prišel? Tedaj so pristopili, in so roke na Jezusa
stegnuli, in ga prijeli. In glej! eden zmed teh, kteri
so bili z Jezusom, je stegnul roko in izderi svoj meč,
in je mahnul po hlapcu velikega duhovna, in mu je
uho odsekal. Tedaj mu reče Jezus: Vtakni svoj meč
v njegovo mesto; zakaj vsi, kteri za meč prijemajo,
bodo s mečem končani. Ali meniš, da ne morem
prosili svojega Očeta, in mi bo poslal več ko dvanajst
legionov angelov ? Kako se bodo tedaj dopolnile pisma,
ker se mora tako zgoditi ? Tisto uro je Jezus množicam

116

rekel: Kakor nad razbojnika ste me šli lovit s meči
in s kolmi; vsak dan sim sedel pri vas, in učil v
tempeljnu, in me niste prijeli. Pa to vse se je zgo¬
dilo, da se dopolnijo pisma prerokov. Takrat so ga
vsi učenci zapustili in so zbežali. Kteri so pa Jezusa
vjeli, so ga peljali h Kajfežu, velikemu duhovnu, kder
so se bili pisuiarji in starašini sošli. Peter pa je od
deleč za njim šel do dvora velikega duhovna. In je
šel vanj, in je sedel s služabniki, da bi vidil konec.
Veliki duhovni pa in ves zbor so iskali krivega priče¬
vanja zoper Jezusa, da bi ga umorili; in ga niso
najšli, dasiravnoje bilo veliko krivih prič pristopilo.
Zadnjič pa ste prišle dve krivi priči, in sta rekla:
Ti je govoril: Jaz morem podreti tempelj Božji, in v
treh dneh ga spet sozidati. In veliki duhoven je vstal,
in mu rekel: Ali nič ne odgovoriš na to, kar ti zoper
tebe pričujejo? Jezus pa je molčal. In veliki duhoven
mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam
poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus mu reče:
Ti si rekel. Pa povem vam: Posihmal bote vidili Sina
človekovega sedeti na desnici moči Božje, in priti v
oblakih neba Tedaj je veliki duhoven raztergal svoje
oblačila, rekoč: (Boga) je preklinjal; kaj potrebu¬
jemo še prič! Glejte! zdaj ste slišali preklinjevanje.
Kaj se vam zdi? Oni pa so odgovorili in rekli:
Smerti je vreden. Tedaj so mu pljuvali v obraz, in
mu jih za uho dajali; drugi pa so ga s pestmi v obraz
bili, rekoč: Prerokuj nam, Kriste! kdo te je udaril?
Peter pa je zunaj sedel na dvorišču, in pristopila je
neka dekla k njemu, rekoč: Tudi ti si bil z Jezusom
Galilejcem. On pa je tajil vpričo vsih, rekoč: Ne
vem, kaj praviš. Ko je pa skoz vrata šel, ga je vi-
dila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili
tam: Tudi ti je bil z Jezusom Nazareškim. In je spet
tajil s prisego: Ne poznam tega človeka. Čez malo
pa so pristopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Resnič¬
no! tudi ti si zmed tistih; zakaj tvoj jezik te razo¬
deva. Tedaj je začel rotiti se in prisegati, da ne po-

97

zna tega človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter
se je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel: Prej da
bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil. In je vun šel,
in je britko jokal. Kadar se je pa jutro storilo, so
sklenuli vsi veliki duhovni in starašini ljudstva zoper
Jezusa, da bi ga v srnert izdali. In so svezanega
peljali in izdali Ponciju Pilatu, poglavarju dežele.
Tedaj, ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil, da je
obsojen, se je skesal, in je nazaj prinesel trideset
srebernikov velikim duhovnom in starašinam, rekoč:
Grešil sim, ker sim izdal nedolžno kerv. Oni pa so
rekli: Kaj je nam mar, ti glej. In je vergel od sebe
srebernikev tempelnu, in seje vernul, in je šel in
se z vervjo obesil. Veliki duhovni pa so vzeli sre-
bernike: in so rekli:Ne spodobi se jih devati v tem-
pelnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. Sklenuli
so pa, in kupili zanje lončarjevo njivo za pokopališče
ptujcev. Zato je imenovana tista njiva Hakeldama, to
je, njiva kervi, do današnjega dne. Tedaj se je do¬
polnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki
pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno cenje¬
nega, kterega so skupčevali od Izraelovih otrok, in
so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi je ukazal
Gospod. Jezus pa je stal pred poglavarjem, in po¬
glavar gaje vprašal, rekoč: Ali si ti kralj Judovski?
Jezus mu je rekel: Ti praviš. In kadar je bil tožen
od velikih duhovnov in slarašinov, ni nič odgovoril.
Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko zoper
te pričujejo ? In mu ni odgovoril na nobeno besedo,
tako da se je poglavar silno čudil. Ob prazniku pa je
poglavar navado imel ljudstvu izpustiti enega jetnika,
kterega so hodi. Imel je pa takrat slovečega jetnika,
kteri je bil imenovan Baraba. Ko so se tedaj zbrali,
je Pilat rekel: Kterega hočete, da vam izpustim,
Baraba alj Jezusa, kteri je imenovan Kristus. Zakaj
vedil je, da so ga bili iz nevošlivosti izdali. Kadar je
pa sedel na sodnem stolu, je poslala k njemu njeg ova
žena, rekoč; Nič si ne dajaj opraviti s tem pravič-
Listi in Evangelij. 7

98

nim; zakaj veliko sim terpela dans v sanjah zavoljo
njega. Ali veliki duhovni in starašine so pregovarjali
ljudi, da bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili.
Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Kterega teh
dveh hočete, da vam izpustim? Oni pa so rekli: Ba¬
raba. Pilat jim reče: Kaj tedaj naj storim z Jezu¬
som , kteri je imenovan Kristus? Vsi reko: Križan
naj bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je hudega storil?
Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo. Ko je
pa Pilat vidil, da nič ne opravi, temuč da veči
hrup vstaja: je vzel vode, in si je roke umil vpričo
ljudstva, rekoč: Jaz sim nedolžen nad kervjo tega
pravičnega, vi glejte! In vse ljudstvo je odgovorilo in
reklo: Njegova kerv pridi na nas in na naše otroke.
Tedaj jim je izpustil Baraba : Jezusa pa jim je biča¬
nega izdal, da bi bil križan. Tedaj so poglavarjevi
vojšaki Jezusa z seboj vzeli na sodišče, in so k njemu
spravili vso trumo. In so ga slekli, in so mu šker-
latast plajš ogernuli. In so spletli krono iz ternja,
in so mu jo na glavo djali, in terst v njegovo
desnico, in so pred njega poklekovali, in ga zasra¬
movali, rekoč: Zdrav bodi kralj Judovski! In sov nja
pljuvali, i terst. jemali in tolkli po glavi. In po tem,
ko so ga zasramovali, so mu slekli plajš, in ga oble¬
kli v njegove oblačila, in ga peljali, da bi ga križali.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po
imenu; tega so primorali, da je nesel njegov križ.
In so prišli na mesto, ki se imenuje Golgata, to je
mesto mertvaških glav. In so mu dali piti vina z
žolčem zmešanega. In ko je bil pokusil, ni hotel
piti. Po tem pa, ko so ga bili križali, so razdelili
njegove oblačila, in so srečkali zanje, da se je dopol¬
nilo, kar je rečeno po preroku, ki pravi; Razdelili so
si moje oblačila, in za mojo suknjo so srečkali (lozali).
In so sedeli, in ga varovali. In so djali verh njegove
glave njegovo ohsojenje pisano: Ti je Jezus kralj
Judov. Takrat sta bila križana s njim vred dva
razbojnika, eden na desnici in eden na levici. Ti

99

pa, ki so memo hodili, so ga preklinjevali, in s
svojimi glavami zmajevali, in so rekli: Aha, kako
tempelj Božji poderaš, in v treh dneh spet so zidaš ;
pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi z križa.
Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhovni
s pismarji in starašini vred in so rekli: Drugim je
pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ako je Iz¬
raelski kralj, naj stopi zdaj z križa, in verujemo
v nja. V Boga je zaupal; naj ga zdaj reši, če ga
rad ima! Saj je rekel: Sin Božji sim. Ravno to sta
tnu očitala tudi razbojnika, ktera sta bila s njim
vred križana. Od šeste ure pa se je tema storila
po vsej zemlji do devete ure. In okoli devete ure je
Jezus s velikim glasom vpil, rekoč: Eli! Eli! lama
sabaktani? To je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me
zapustil? Eni pa tam stoječih, to slišati, so rekli:
Elija k)ice ti. In berž je stekel eden zmed njih,
vzel gobo, jo s kisom napojil, in nateknul na terst,
in mu je dal piti. Drugi pa so rekli: Pusti, poglej¬
mo, ali pride Elija ga rešit! Jezus pa je spet zaupil
s velikim glasom, in je izdihnul dušo. In glej! za¬
grinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od
verha do tal: in zemlja se je potresla, in skale so
pokale, in grobi so se odperli, in veliko teles sret-
nikov, kteri so spali, se je obudilo. In so šli iz gro¬
bov po njegovem ustajenju, in so prišli v sveto mesto,
in so se mnogim prikazali. Stotnik pa, in kteri so s
njim bili in Jezusa varovali, ko so vidili potres, in
kar se je godilo, so se silno bali, in so rekli: Res¬
nično, ti je bil Sin Božji! Bilo je pa tam od deleč
veliko žen, ktere so bile za Jezusom prišle od Ga¬
lileje, in so mu stregle; med kterimi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba in Jožefa, in mati
Cebedejevih sinov. Kadar se je pa večer storil, je
prišel neki bogat človek iz Arimateje, po imenu Jo¬
žef, kteri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ti je šel
k Pilatu, in je prosil telo Jezusovo. Tedaj je Pi¬
lat ukazal telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga

je zavil v čisto tenčico; in ga je položil v svoj novi
grob, kteregaje bil izsekal v skalo; in je zavalil ve¬
lik kamen k durim groba, in je šel. Bila je pa ondi
Marija Magdalena, in una Marija; in ste sedele grobu
nasproti. Drugi dan pa, kteri je po pripravljanja*), so
se zbrali veliki duhovni in farizeji k Pilatu, rekoč:
Gospod! spomnili smo se, dajeta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: Čez tri dni bom ustal. Ukaži tedaj
grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo
njegovi učenči, in ga ne ukradejo, in ne reko ljud¬
stvu: Od mertvih je ustal; in poslednja zmota bo
hujša od perve. Pilat pa jim je rekel: Imate stra¬
žo; pojdite, obvarujte, kakor %'este. Oni pa so šli r
in so grob obdali s stražarji in kamen zapečatili.

Veliki pondeljik.

Berilo iz Izaija preroka 50, 5 — 10.

Tiste dni je rekel Izaija : Gospod Bog' mi je odperl
uho; jaz pa nesim vstavil, nesim odstopil. Svoje telo
sim jim izdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim, kteri
so me tezali. Svojega obličja nesim odvernul od njih, ki
so me zasramovali in v me pljuvali.Gospod Bog je moj po¬
močnik, zato ne bom osramoten; zato sim nastavil svoje
obličje, ko naj terjo skalo, in vem, da ne bom osramoten.
Blizo je, kteri me opravičuje; kdo mi bo zoper govoril ?
Stopimo skupaj; kdo je moj zopernik? Naj stopi k meni!
Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik; kdo me bo obsodil?
Glejte, vsi se bodo kot oblačilo postarali, molj jih bo je¬
del. Kdo zmed vas se boji Gospoda, in posluša glas nje¬
govega hlapca? Kdor v temi hodi in nima svetlobe, naj
upa v Gospodovo ime, in naj se zanese na Gospoda svo¬
jega Boga.

*) dan po velikem petku — parascevc — t. j. na veliku
sabato.

101

E v angeli svetega Janeza 12, 1—9.

Sest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v
Betanijo, kder je bil Lacar umeri, kterega je Jezus
od mertvih obudil. Napravili so mu večerjo tam, iu
Marta je stregla: Lacar pa je bil eden zmed njih,
ki so bili pri mizi. Marija je tedaj vzela libro dra¬
gega mazila prave narde, in je mazala Jezusove noge,
in brisala njegove noge s svojimi lasmi; in hiša je
bila napolnjena s duhom mazila. Eden njegovih učen¬
čev tedaj, Judež Iškariot, tisli, kteri ga je imel iz¬
dati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri
sto denarjev, in dalo ubogim? To je pa rekel, ne da
bi mu bilo skerb za uboge, temuc, ker je bil tat, in
je mošno imel, in nosil, kar je bilo v njo verženo.
Jezus je tedaj rekel: Pustile jo, da to za dan mojega
pogreba stori. Zakaj uboge imate vselej med se¬
boj, mene pa nimate vselej. Velika množica Judov je
tedaj zvedila, daje  tam, in so prišli, ne le zavoljo
Jezusa, temuc da bi tudi Lacarja vidili, kteregaje od
mertvih obudil.

Veliki tvorik.

Berilo iz Jeremija preroka 11, 18 — 20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, in
sim spoznal; pokazal si mi njih naklepe. Jn jaz sim bil
kakor krotko jagnje, ktero peljajo k zaklanju; in nesim
vedil, da so zoper me sklenuli, rekoč: Pridite, končajmo
drevo s njegovim sadom, in izderimo ga iz dežele živih, da
njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti pa, Gospod vsemo¬
gočni, sodiš pravično, in skušaš obisti in serca, vidil bom
tvoje maščevanje nad njimi: zakaj tebi sim zročil svojo reč,
Gospod moj Bog.

102

T e r p 1 j e n j e.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu
s. Marka v 14. in IS. poglavju.

Tisti čas je bila čez dva dni velika noč in god
opresnikov; in veliki duhovni in pismarji so iskali,
kako bi ga z zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa:
Nikar v praznik, da kje hrup ne vstane med ljud¬
stvom. In ko je bil v Betanii v hiši Simona gobove¬
ga, in je pri mizi sedel, je prišla žena, ktera je imela
alabastrovopušico dragega mazila iz nardovega klasa;
in je pušico razbila, in mu ga na glavo izlila. So
bili pa eni, kteri so bili sami pri sebi nevoljni, in
so rekli: Čemu se je ta potrata s mazilom storila?
Zakaj to mazilo bi se bilo dalo prodati za več,
kakor za tri sto denarjev, in dati ubogim. In so se
togotili nad njo. Jezus pa je rekel: Pustite jo, kaj,
ji nadlego delate. Dobro delo je storila nad menoj.
Zakaj uboge imate zmirej med seboj, in kadar ho¬
čete, jim lahko dobro storite; mene pa nimate vselej.
Ta je storila, kar je mogla; naprej je prišla mazat
moje telo za pogreb. Resnično vam povem: Kjer
koli se bo oznanoval ti evangeli po vsem svetu,
se bo tudi kar je ta storila, pravilo v njen spomin.
In Judeš Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel k ve¬
likim duhovnom, da bi jim ga izdal. Oni pa, ko so
slišali, so se obveselili, in so mu obljubili denarjev
dati. In je iskal, kako bi ga priložno izdal. In pervi
dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali,
mu reko učenci: Kam hočeš, da gremo in ti pripra¬
vimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva
svojih učencev in jima reče: Pojdita v mesto in vaju
bo srečal človek, kteri ponese verč vode: idita za
njim, in kder noter pojde, recita hišnemu gospodarju,
da Učenik reče: Kde je moja gostivnica, kjer bom
velikonočno jagnje s svojimi učendi jedel? In on

10S

vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi
nam pripravita. In njegova učenca gresta, in pri¬
deta v mesto, in najdeta, kakor jiina je bil povedal;
in sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil
pa večer storil, je prišel s dvanajsterimi. In kadar
so pri mizi bili in jedli, je Jezus rekel: Resnično
vam povem, da eden zmed vas me bo izdal, kteri
je s menoj. Oni pa so začeli žalostni prihajati, in
mu eden za drugim reči: Ali jaz? On pa jim je:
rekel: Eden zmed dvanajsterih, kteri pomaka a
menoj roko v skledo. Sin človekov gre sicer, kakor
je pisano od njega: ali gorje tistemu človeku, po
kterem bo Sin človekov izdan. Bolje mu bilo, da
bi ne bil rojen tisti človek. In kadar »o jedli, je
vzel Jezus kruh, in ga je posvetil, in razlomil ter
jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to je moje telo.
In je vzel kelih, in je zahvalil, in jim dal in so
pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je moja kri
nove zaveze: ktera bo za njih veliko prelita. Res¬
nično vam povem, da ne bom nič več pil od tega
sadu terte do listega dne, ko ga bom pil novega v
Božjem kraljestvu. In ko so bili zahvalno pesem '/peli,
so šli na oljsko goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se
bote pohujšali nad menoj to noč: zakaj pisano je:
Bom udaril pastirja in razkropile se bodo ovce. Ka¬
dar pa vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter
pa mu reče: Da bi se ravno svi pohujšali nad teboj,
jaz vendar ne. In Jezus mu reče: Resnično ti po¬
vem, da nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat za¬
pel, me boš trikrat zatajil. On pa je še več govoril:
Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom za¬
tajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. In pridejo
na pristavo, kteri je ime Getzemane; in reče svo¬
jim učencem: Sedite lukaj, da odmolim. In vzame
s seboj Petra, in Jakoba, in Janeza; in začne pre¬
strašen in otožen biti, in jim reče: Moja duša je ža¬
lostna do smerti; ostanite tukaj in čujte. In ko je
malo naprej šel, jena zemljo padel in molil, da bi, ako

104

bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. In je rekel:
Aba, Oče! tebije vse mogoče, vzemi ta kelih od mene;
ali vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti. In
je prišel, in jih najde spati; in je rekel Petru : Simon,
spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne
v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je
slabo. In je spet šel, in molil, in ravno tiste besede
govoril. In ko se je vernul, jih je spet najšel spati,
(njih oči namreč so bile trudne), in niso vedili, kaj
bi mu odgovorili. In pride vtretjič in jim reče: Spile
zdaj in počivajte! Dosti je: ura je prišla; glejte!
Sin človekov bo izdan v roke grešnikov. Vstanite,
pojdimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo. In ko
je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden,
in s njim velika množica s meči in s kolini od velikih
duhovnov in pismarjev in starašinov. Dal jim je bil
pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kterega bom
kušnul, tisti je; njega primite, in peljite ga varno. In
ko je bil prišel, je zdajci k njemu stopil in rekel:
Zdrav bodi, Učenik! in ga je kušnul. Oni pa so roke
stegnulinad njega in ga prijeli. Eden pa zraven stoječih
je izderi meč, in je mahnul hlapca velikega duhovna,
in mu uho odsekal. In Jezus je spregovoril in jim
rekel : Kakor nad rozbojnika ste me šli s meči in
kolmi lovit! Vsak dan sim bil pri vas in sim učil v
tempeljnu, in me niste prijeli; pa da se dopolnijo pi¬
sma. Tedaj so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi
zbežali. Neki mladenč pa je hodil za njim s platnom
ogernjen na nagem; in so ga prijeli. On pa je popu¬
stil platno, in jim je nag ušel. In so peljali Jezusa
k velikemu duhovnu; in so se sošli vsi duhovni in
starašini. Peter pa je od deleč za njim šel noter v
dvor velikega duhovna; in je sedel s hlapci pri ognju,
in se j(5 grel. Veliki duhovni pa, in ves zbor so is¬
kali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga v smeri izdali,
in ga niso najšli. Zakaj veliko jih je krivo pričevalo
zoper njega, pa pričevanja se niso vjemale. In nek-
teri so vstali,in krivo pričevali zoper njega, rekoč:

105

Mi smo ga slišali reči: Jaz bom razdjal ta s rokami
storjen tempelj, in v treh dneh sozidal drugega ne s
rokami storjenega. In tudi njih pričevanje ni obstalo.
In veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša Jezusa,
rekoč: Ne odgovoriš nič nato, kar ti zoper tebe pri¬
čajo? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki
duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Si ti
Kristus, Sin hvaljenega Boga? Jezus pa mu je rekel:
Jaz sim. In vidili bote Sinu človekovega sedeti na
desnici Božje moči, in priti s oblaki neba. Veliki du¬
hoven pa je raztergal svoje oblačila, in je rekel: Kaj
potrebujemo še prič! Slišali ste bogokletstvo; kaj se
vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, daje  smerti
vreden. In nekteri so ga jeli zapljuvati, in mu obraz
zakrivati, in ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj!
In hlapci so ga s pestmi bili. In ko je bil Peter zdolej
na dvorišču, pride ena zmed dekel velikega duhovna
in ko je vidila Petra, ki se je grel, ga je pogledala
in je rekla: Ti si bil tudi z Jezusom Nazareškim!
On pa je tajil, rekoč: Ne vem in ne urnem, kaj pra¬
viš ! in je izišel pred dvorišče, in petelin je zapel.
In ko ga je spet dekla vidila, je rekla okoli stoječim:
Ti je eden zmed njih. On pa je spet tajil. In čez
malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Bes sv zmed
njih: saj si tudi Galileje! On pa. je jel rotiti se in
prisegati: Ne poznam tega človeka, od kterega pra¬
vite. In zdajci je petelin vdrugič zapel. In Peter se
je spomnil besede, ktero mu je bil Iezus rekel: Pre¬
den bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
In je začel jokati. In precej zjutraj so veliki duhovni
s starašini in s pismarji in s vsim zborom svet imeli,
in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pilatu. In
Pilat ga je vprašal: Si ti kralj Judov? On pa je
odgovoril in mu rekel: Ti praviš. In veliki duhovni
so ga veliko tožili. Pilat pa ga je spet vprašal,
rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih reči te to¬
žijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, tako da se je
Pilat čudil. Ob prazniku pa je navado imel jim

106

spustiti enega zmed jetnikov, kterega koli so prosili.
Bil je pa imenovan Baraba, s puntarji vklenjen, kteri
je bil v puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori
prišlo, je začelo prositi za to, kar jim je vselej sto¬
ril. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete, da
vam izpustim kralja Judov? Zakal vedil je, da so ga
veliki duhovni iz nevošlivosti izdali. Veliki duhovni pa
so nadražili ljudstvo, da naj jim raji Baraba spusti.
Pilat pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedaj
hočete, da storim s kraljem Judev? Oni so pa spet
vpili: Križaj ga! Pilat pa jim je rekel: Kaj pa je
hudega storil? Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga. Pir
lat pa, ker je hotel ljudstvu voljo spolniti, jim je
Baraba spustil, in izdal Jezusa bičanega, da bi bil
križan. Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodne
hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v škerlat,
in spletejo ternjevo krono, in mu jo denejo na glavo.
In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj
Judov! In so ga po glavi s terstom bili, in ga zaplju-
vali, in so na kolena padali, ter ga molili. In po
tem, ko so ga zasramovali, so mu izslekli škerlat,
in ga oblekli s njegovimi oblačili, in so ga vun
peljali, da bi ga križali. In so primorali nekega
memo* gredočega, Simona Cirenčana, ki je prišel z
pristave, očeta Aleksandrovega in Ilufovega, da je
nesil njegov križ. In ga pripeljajo na mesto Golgota,
kar je prestavljeno: mesto mertvaških glav. In so
mu dali piti s miro zmešanega vina; pa ga ni vzel.
In kteri so ga križali, so razdelili njegove oblačila
in za-nje srečkali, kdo bo kaj dobil. Bila je pa tretja
ura, in so ga križali. In napis njegovega obsojenja
je bil napisan : Kralj Judov. In s njim križajo dva
razbojnika, enega na njegovi desnici, in enega na
levici. In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi: In
med krivične je bil štet. In memo gredoči so ga
preklinjali, in so s svojimi glavami majali in rekli:
Da te! kako tempelj Božji poderaš, in v treh dneh
spet sozidašl Pomagaj sam sebi, in stopi z križa!

107

Ravno tako so se mu tudi veliki duhovni posmeho¬
vali, in so s pismarji eden drugemu rekli: Drugim
je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus,
Izraelski kralj, naj zdaj stopi z križa, da vidimo iu
verujemo. In ktera sta bila s njim križana, sta ga
zasramovala. Kadar je pa bila šesta ura, se je tema
storila po vsi zemlji do devete ure. In ob deveti uri
je Jezus s velikim glasom zavpil, rekoč: Eloj, Eloj t
lama sabaktani? kar je prestavljeno: Moj Bog, moj
Bog! zakaj si me zapustil? In nekteri tam stoječih,
1o slišati, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je
stekel in napojil gobo z jesihom, in jo je naterst natak-
nul, in mu je dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga
pride Elija izsnet. Jezus pa je velik glas zagnal, in je
dušo izdihnul. In zagrinjalo v tempeljnu se je pre-
tergalo na dvoje od verha do tal. Stotnik pa, ki je
nasproti stal, ko je vidil, da je tako vpijoč umeri,
je rekel: Res, ti človek je bil Sin Božji! Bile so pa
tudi žene tam, klere so od deleč gledale, med kterimi
je bila Marija Magdalena, in Marija Jakoba manj¬
šega in Jožefova mati, in Saloma; ktere so tudi, ko
je bil v Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in ve¬
liko drugih, ktere so bile s njim vred v Jeruzalem
prišle. In ko se je večer storil, (ker je bil dan pri¬
pravljanja, kteri je pred saboto), je prišel Jožef iz
Arimateje, imeniten svetovavec, kteri je tudi sam ča¬
kal Božjega kraljestva, in je serčno šel k Pilatu,
in je za Jezusovo telo prosil. Pilat pa se je čudi), da
bi bil že umeri; in je poklical stotnika, in ga je vpra¬
šal, ali je že umeri. In ko je zvedil od stotnika, je
dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tenčice, in ga je
izsnel, in zavil v tenčico, in položil v grob, kteri je
bil izsekan iz skale, in je privalil kamen pred duri
groba.

108

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija preroka 62, 11; in 63, 1 — 7 .

To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sion: Glej,
Odrešnik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž njim! Kdo
je ti, kteri pride iz Edoma, s rudeče omočenimi oblačili
iz Bozre? Tisti lepi v svoji suknji, ki hodi s svojo veliko
močjo? Jaz sim, ki govorim pravičo, in sim hranitelj, da
rešim. Zakaj je tedaj rudeča tvoja suknja, in tvoje obla¬
čila kakor tistih, ki tlačijo v tlačivnici? Sam sim tlačil
v tlačivnici, in nobeden zmed narodov ni bil s menoj.
Tlačil sim jim v svojem serdu, in jih stlačil v svoji jezi;
zato se je razkropila njih kerv na mojo suknjo, in vse
svoje oblačila sim ogerdil. Zakaj dan maščevanja je v mo¬
jem sercu, prišlo je leto odrešiti svoje. Sim se oziral, in
ga ni bilo pomočnika; sim iskal, in ga ni bilo, kteri bi
pomagal. Sama moja roka me je rešila, in moj serd sam
mi je pomagal. In poteptal sim ljudstva v svojem serdu,
in jih napajal s svojo serditostjo, in ob tla vergel njih
moč. Usmiljenja Gospodovega se bom spomnil, hvalil Go¬
spoda za vse, kar nam je dodelil Gospod naš Bog.

Berilo iz Izaija preroka 53, 1 — 12.

Tiste dni rekel Izaija: Gospod, kdo veruje naši
besedi, in roka Gospodova komu se oznanuje? In bo rastel
ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe zemlje.
Nima podobe, ne časti; in smo ga vidili, pa ni imel le¬
pote, da bi nam bil dopadel. Zaničevanega in nar zadnjega
med ljudmi smo ga vidili, moža bolečin, in skušenega v
terpljenju, in kakor kferega, ki je zakrito njegovo obličje,
in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res, on je naše
bolezni na-se vzel, in naše beteže nosil; in mislili smo,
da je gobov, in udarjen od Boga in ponižan. On pa je bil ra¬
njen zavoljo naših grehov, in stret zavoljo naših hudobij; za¬
voljo našega miru je terpljenje na njem, in po njegovih

109

progah smo ozdravljeni. Vsi smo kot ovce zajšli, slehern
se je na svojo pot ohernul; ali Gospod je nas vsih pre¬
greho nanj naložil. Darovan je hil, ker je sam hotel,
in ni odperl svojih ust; kakor ovca, ki se v zaklanje
pelje, in ko jagnje, ki molči pred njim, kteri ga
striže, ni odperl svojih ust. Stiskan in obsojen, je bil
odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel? Ker je odter-
gan z dežele živih, zavoljo greha svojega ljudstva sim
ga udaril. In pri hudodelnikih mu je bil pogreb odločen,
pa pri bogatinu je imel svoj grob; zato ko ni krivice
storil, in se ni zvijača najšla v njegovih ustih. Ali Go¬
spod ga je hotel potreti s boleznijo ; ako da za greh
svoje življenje , bo vidil velik zarod, in Gospodova volja
se bo pri njem spolnila. Zato ko je terpela njegova duša,
bo vidil, in bo nasiten; s svojim ukom jih bo veliko
opravičil, on, moj pravični hlapec, in bo njih grebe nosil.
Zato mu jih bom prav veliko v del dal, in bo močnih rop
delil, ker je dal v smert svoje življenje, in je bil med
hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil, in za greš¬
nike prosil.

T erpl jen j e.

Gospoda natega Jezusa Kristusa po spisu sne¬
tega Lukeza v 22 in 23. postavi.

Tisti čas se je približeval praznik opresnih kru¬
hov, kteri se imenuje velikanoe. In veliki duhovni in
pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa so
se ljudstva. Satan pa je šel v Judeža, kteri se je
imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed dvanajsterih.
In je šel in je govoril s velikimi duhovni, in s po¬
glavarji, kako bi jim ga izdal. In so se razveselili,
in mu obljubili denarjev dati. In je besedo dal. In
je iskal priložnosti, da bi jim ga izdal brez hrupa.
Prišel je pa dan opresnih kruhov, o kterem se je

110

moralo zaklati velikonočno jagnje. In je poslal Petra
in Janeza, rekoč: Pojdita, in pripravita nam veliko¬
nočno jagnje, da jemo. Ona pa ste rekla: Kje hočeš,
da pripraviva? In jima je rekel: Glejta, kadar pri¬
deta v mesto, vaju bo srečal neki človek, ki verč vode
ponese: pojdita za njim v hišo, v ktero gre, in re¬
cita hišnemu gospodarju: Učenik ti reče: Kje je go-
stivnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje s svojimi
učenci? In vama bo pakazal veliko obednico poger-
njeno, in tam pripravita. Šla sta tedaj, in sta najšla,
kakor jima je bil rekel; in sta pripravila velikonočno
jagnje. In kadar je ura prišla, je k jedi šel, in dva¬
najsteri apostoli s njim. In jim je rekel: Iz serca
sim želel to velikonočno jagnje jesti s vami, preden
terpim. Zakaj povem vam, da od zdaj ne bom več
jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kraljestvu.
In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel: Vzemite in
razdelite si med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom
pil od tertnega Sadu, dokler Božje kraljestvo ne pride.
In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in jim dal,
rekoč: To je moje telo, ktfero je za vas dano; to
storite v moj spomin. Ravno tako tudi kelih po ve¬
čerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji kervi,
ktera bo za vas prelita. Ali glej! roka mojega izda-
javca je s menoj pri mizi. In Sin človekov sicer gre,
kakor je sklenjeno; vendar gorje tistemu človeku, po
kterem bo izdan. In oni so se začeli med seboj po-
praševati, kteri zmed njih bi bil, kteri bi imel to sto¬
riti. Vstal je pa tudi prepir med njimi, kteri njih se
zdi, da bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji narodov
gospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast čez nje, so
dobrotniki imenovani. Vi pa ne tako, ampak kteri je
veči med vami, naj bo kakor manjši, in prednik kakor
služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je pri mizi, ali
kdor streže? Kaj ne, kdor je pri mizi? Jaz pa sim
v sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste,
kteri ste poterpeli s menoj v mojih skušnjavah. In jaz
vam odločim kraljestvo, kakor ga je meni odločil

111

moj Oče, da jeste in pijete pri moji mizi v mojem
kraljestvu, in da sedite na sedežih, ter sodite dva¬
najstere Izraelove rodove. Gospod pa je rekel: Si¬
mon, Simon! glej! satan vas je hotel imeti, da M
vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sim prosil za te,
da ne peša tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj
spreobernul, poterdi svoje brate. On pa mu je rekel:
Gospod! s teboj sim pripravljen v ječo in v smert iti.
On pa je rekel: Povem ti Peter! petelin ne bo dans
pel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš. In jim
je rekel: Kadar sim vas poslal brez mošnje, in
torbe in čevljev, vam je li kaj manjkalo? Oni pa
so rekli: Nič. Rekel jim je tedaj: Zdaj pa, kdor
ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo;
in kdor nima, naj proda svojo suknjo, in naj kupi
meč. Zakaj povem vam, da še to mora nad menoj
dopolnjeno biti, kar je pisano: In med krivične je
bil prištet. To namreč, kar je od mene (pisano),
ima konec. Oni pa so rekli: Gospod! glej, tukej
sta dva meča. On pa jim je rekel: Dosti je. In je
vun šel, in je šel po navadi na oljsko goro. Za
njim pa so šli tudi učenci. Kadar je pa na mesto
prišel, jim je rekel: Molite, da ne pridete v skuš¬
njavo. In on se je odtegnili od njih za Ijučaj kamna;
in je na kolena padel in molil, rekoč: Oče! ako
hočeš, vzemi ti kelih od mene: vendar ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi. Prikazal se mu je
pa angel iz nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko
so ga smertne težave obišle, je priserčniši molil. Nje¬
gov pot pa je bil, kakor kervave kaplje tekoče na
zemljo. In kadar je od molitve vstal, in k svojim
učencem prišel, jih je najšel spijoče od žalosti. In jim
je rekel: Kaj spile? Vstanite, molite, da ne pridete
v skušnjavo. Še je govoril, in glej! množica, in kteri
je bil imenovan Judež, eden dvanajsterih, je šel pred
njimi; in se je približal Jezusu, da bi ga kušnul. Je¬
zus pa mu je rekel: Judež! s kuševanjem izdaš Sinu
človekovega ? Kadar so pa, kteri so bili okoli njega,

112

vidili, kaj im* biti, So mu rekli: Gospod! ali naj mah¬
nemo s mečem ? In eden zmed njih je mahnul po
hlapcu velikega duhovna, in mu je odsekal desno uho.
Jezus pa je odgovoril in rekel: Jenjajte od tega. In
se je njegovega ušesa dotaknili, in ga je ozdravil.
Rekel je pa Jezus velikim duhovnom, in poglavarjem
tempeljna in sterašinam, ki so nad nja prišli: Kakor
nad razbojnika ste prišli s meči in s kolmi. Vsak
dan sim bil pri vas v templjenu, in niste stegnuli rok
po meni; todeto je vaša ura in oblast teme. Popadli
so ga pa in peljali v hišo velikega duhovna. Peter
pa je hodil od delec za njim. Zakurili so pa ogenj
v sredi dvorišča, in so okrog njega sedeli, in Peter
je bil v sredi njih. Ko ga je pa vidila neka dekla
sedeti pri ognju, in ga je prav pogledala, je rekla:
Tudi ti je bil s njim. On pa ga je zatajil, rekoč:
Žena, ne poznam ga! In kmalo po tem ga je drugi
vidil, in je rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter pa, je
rekel: O človek! nisim. In nekako uro časa potlej je
nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično, tudi ti je bil s
njim,, ker je tudi Galileje! Peter pa je rekel: Človek,
ne vem, kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin
zapel. In Gospod se je ozerl, in je pogledal v Petra.
In Peter se je spomnil besede Gospodove, kakor je
bil rekel: Preden petelin zapoje, me boš trikrat za¬
tajil. In Peter je vun šel, in je milo jokal. In možje,
kteri so ga deržali, šo ga zasramovali in bili. In so
ga zakrivali, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In
več drugega preklinjevanja so govorili zoper njega.
In kadar se je dan storil, so se zbrali starašini ljud¬
stva, veliki duhovni in pismarji, in so ga peljali v
svoje zberališče, rekoč: Ali si ti Kristus, povej nam?
In jim je rekel: Ako vam povem; mi ne bote verjeli.
Ako pa tudi vprašam, mi ne bote odgovorili, in me
ne spustili. Odsihmal pa bo Sin človekov sedel na
desnici moči Božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedaj Sin
Božji? In je rekel: Vi pravite, in jaz sim. Oni pa
so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo

1  !3

sami slišali iz njegovih ust. Is vstala je vsa njih
množica , in so ga peljali k Pilatu. Zaželi so ga
pa tožiti, rekoč: Tega smo našli, da zapeljuje naš
narod, in da brani cesarju davkov dajati, in pravi,
da je on Kristus kralj. Pilat pa ga je vprašal, re¬
koč: Si ti kralj Judovski? On pa je odgovoril in
rekel: Ti praviš. Pilat pa je rekel velikim duhov¬
nom in množicam: Nič krivega no najdem nad tem
človekom. Oni pa so še bolj silili, rekoč: Ljudstvo
šunta, ker uči po vsi Judeji, začemši od Galileje do
sem. Ko je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, aii
je on Galileje? In ko je zvedil, daje spod Herode-
žove oblasti, ga je poslal k Herodežu, kteri je bil
tudi v Jeruzalemu tiste dni. Herod pa, ko je Je¬
zusa vidil. se je silno obveselil; zakaj že zdavno ga
je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in je
upal, da ga bo vidii kak čudež storiti. In ga je opra¬
ševal s mnogimi besedami, on pa mu' ni nič odgo¬
voril. Veliki duhovni pa in pismarji so stali, in ga
terdo tožili. Herod pa s svojimi vojščaki ga je zani¬
čeval in zasramoval, in ga je oblekel v belo obla¬
čilo , in ga je nazaj poslal k Pilatu. In postala sta
prijatla Herodež in Pilat tisti dan; zakaj poprej sta
bila v sovražtvu med seboj. Pilat pa je poklical ve¬
like duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je re¬
kel: Pripeljali ste mi tega človeka, kakor da bi
odvračeval ljudstvo: in glejte! jaz sim ga vpričo vas
izprašal, in nesim najšel nobene krivice nad tem
človekom v tem, česar ga tožite. Pa tudi Herodež
ne; zakaj poslal sim vas bil k njemu, in glejte! nič
smerti vrednega ni bilo najdenega nad njim. Pretepel
ga bom tedaj, in izpulil. Mogel jim je pa ob praz¬
niku enega izpustiti. Zavpila je pa množica vsa
kmalo, rekoč: Preč s tem, in izpusti nam Baraba.
Ti je bil zavoljo nekega v mestu storjenega punta
in uboja v ječo veržen. Pilat jih je tedaj spet nago¬
voril, ker je hotel Jezusa spustiti. Oni pa so vpili,
rekoč: Križaj, križaj ga! On pa jim je vtretjič re-
Listi in Evangelii. 8

— 114  —

kel: Kaj je pa ti hudega storil ? Nič smerti vrednega
ne najdem nad njim ; pretepel ga bom tedaj in izpu¬
stil. Oni pa so tiščali s velikim vpitjem, in so prosili,
da naj bo križan; in njih a  pitje je prihajalo čedalje
teči. In Pilat je presodil, da hi se dopolnila njih
prošnja. Spustil jim je tedaj tistega, kleri je bil za¬
voljo uboja in punta v ječo verzen, za kterega so
prosili; Jezusa pa je izdal njih volji. In kadar so
ga peljali, so prejeli nekega Simona Cirenčana, kteri
je šel iz polja, in so mu naložili križ nesti za Je¬
zusom. »Sla je pa za njim velika množica ljudi in žen,
ktere so jokale, in ga milovale. Jezus se je pa proti
njim obernul in rekel; Hčere Jeruzalemske! nikar
se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj
in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo prišli,
od kterih poreko : Srečne so nerodovitne, in telesa,
ktere niso rodile, in persi, klere niso dojile! Takrat
bodo začeli reči goram: Padite na nas! in hribom:
Pokrite nas! Če namreč nad sirovim lesotn to delajo,
kaj se bo godilo nad suhim? Peljana sta bila pa s
njim ludi dva druga hudodelnika, da bi bila umor¬
jena. In kadar so bili prišli na mesto, ktero se ime¬
nuje mesto mertvaških glav. so tam križali njega in
hudodelnika, enega na desni in enega na levi strani.
Jezus pa je rekel: Oče! odpusti jim, saj ne vedo
kaj delajo. In razdelili so njegove oblačila, in so
za nje srečkali. In ljudje so stali in gledali, in veliki
duhovni so ga zasmehovali s njimi vred, rekoč:
Drugim je pomagal, naj sam sebi pomaga, ako je
on Kristus, izvoljeni Božji. Zasramovali so ga pa
tudi vojščaki, kteri so pristopili, in mu jesiha po¬
nujali; in rekli: Ako si ti kralj Judovski, pomagaj si!
Bil je pa tudi napis nad njim napisan s greškimi,
latinskimi, in hebrejskimi čerkaini: Ti je kralj Ju¬
dov. Eden razbojnikov pa, klera sta visela-, ga je
preklinjal- rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam
sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril,
rekoč: »Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ra\no

415

tislim obsojenju? In mi dva sicer po pravici; zakaj
Po zasluženju svojih del prijemava; ti pa ni nič hu¬
dega storil. In je rekel Jezusu: Gospod! spomni se
me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu
je rekel: llesnieno li povem, dans boš s menoj v
raju. Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je sto¬
rila po a  si zemlji do de\ ete ure. In sonce je olein-
nelo, in zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo po
sredi. In Jezus je zavpil s velikim glasom, in je
rekel: Oče! v tvoje roke izročim svojo dušo. In ko
je to izrekel, je dušo izdihnul. Ko je pa stotnik
vidil, kar se je zgodilo, je Boga častil, rekoč:
Resnično, ti človek je bil pravičen! In vsi ljudje,
kteri so se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar
se je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se vernuli.
Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere so bile prišle
za njim iz Galileje, so od deleč stali, in to gledali.
In glej! bilje mož, po imenu Jožef, lueri je bil sve-
tovavec, dober in pravičen mož, (li ni bil privolil
v njih svet in djanje) iz Arimateje, Judejskega mesta,
kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva. Ta je
šel k Pilatu, in je prosil za Jezusovo telo. In ga je
izsnel, zavil v tenčico, in položil v Izsekan grob, v
kterega še nihče ni bil položen.

Veliki četertek.

Berilo iz 1. lista s . Paula aposteljna do Ko-
rincanov it , 20—32.

Bratje! kadar se vkupej snidete, se to ne reče ve¬
čerjo Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo popred
vzame, in jč; in tako je.nektcri lačen, nekteri pa pijan.
Nimate mar hiš, da bi jedli in pili? Ali cerkev Božjo za¬
ničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo? Kaj bi vam
rekel ? Iti vas hvalil ? V tem vas ne hvalim! Zakaj
jaz sim prejel od Gospoda, kar sim vam tudi zročil. da

*

116

je Gospod tisto noč, v kteri je bil izdan, vzel kruh, io
zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je
moje telo, ktero ho za vas dano: to storite v moj
spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ti

kelih je nova zaveza v moji kervi; to storite v moj
spomin! Zakaj kolikorkrat hote jedli ti kruh, in ti
kelih pili; hote smert Gospodovo oznanovali, dokler ne
pride. Kdor koli ho tedaj nevredno jedel ta kruh, ali
pil kelih Gospodov. bo kriv telesa in kervi Gospodove.
Naj pa presodi človek sam sebe, in tako naj je od tega
kruha in pije od keliha. Zakaj kdor je in pije nevredno,
si sodbo je in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega.
Zato je med vami veliko slabih in bolnih, in veliko
jih spi. Ako bi sami sebe presodovali, bi ne bili sojeni.
Kadar smo pa sojeni, smo od Gospoda svarjeni, da ne¬
hotno s tim svetom pogubljeni,

Ev angeli svetega Janeza 13,1—15 „

Pred velikonočnim praznikom ko je Jezus vedil,
da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega sveta k
Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih
je do konca ljubil. In ko so večerjali, (in je bil hu¬
dič Judežu Iškariotu Simonovemu že v serce dal,
da bi Jezusa izdal;) vedoč, da mu je .Oče vse v
roke dal, in da je od Boga prišel, in k Bogu gre,
vstane od večerje, in dene iz sebe svoje oblačilo, in
vzeme pert, ter se opaše. Potlej vlije vode v mede¬
nico, in začne umivali učencem noge, in brisati s
pertom, s kterim je bil opasan. Pride tedaj k Si¬
monu Petru. In Peter mu reče: Gospod! ti meni
noge umivaš? Jezus je odgovoril in mu rekel: Kar
jaz delam, ti zdaj ne veš, vedil pa boš potlej. Peter
mu reče: Ne boš mi umival nog vekomaj ne. Jezus
mu je odgovoril: Ako te ne umijem, ne boš imel
deleža s menoj. Simon Peter mu reče: Gospod! ne
samo nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus mu reče z
Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da noge umije-

117

ampak je ves cist. Tudi vi ste cisti, pa ne vsi.
Vedil je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal: zato
je rekel: Niste vsi cisti. Po tem tedaj, ko jim je
bil noge umil, in vzel svoje oblačila, se je spet k
mizi usedel, in jim je rekel: Veste, kaj sim vam
storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod! in prav
pravite; sim tudi. Ako sim tedaj jaz, Gospod in
Učenik, vam noge umil, morale tudi vi eden dru¬
gemu noge umivati. Izgled namreč sim vam dal,
da ravno tako, kakor sim jaz vam storil, tudi vi
storite.

Veliki petek.

Berilo iz Osea preroka 6, 1 — 6.

To govori Gospod! V svoji britkosti se bodo zgodej
k meni podali, rekoč: Pridite, vernimo se zopet h Gospo¬
du ! Zgrabil nas je , pa nas bo tudi ozdravil. Čez dva
dni nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in bomo
živeli pred njim. Vedili bomo, in si bomo prizadevali,
da bi prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov iz¬
hod, kakor pomladanski in jesenski dež na zemljo pride,
bo on k nam prišel. Kaj naj ti storim Efraim ? Kaj naj
ti storim Juda? Usmiljenje s vami je kakor juterna
megla, in kakor rosa, ki z jutrom zgine. Zato sim jih
otesaval po prerokih, sim jih pobijal s besedo svojih ust, in
tvoja odsodba sc bo kakor luč zasvetila. Usmiljenje nam¬
reč hočem, in ne darov; znanje Božje, in ne žgavnih
darov.

f

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 12> t—il.

Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v Egip¬
tovski deželi: Ti mesec vam bodi začetek mescov; noj bo
pervi med mesci v letu. Govorita vsemu zboru Izraelovih
otrok, in recita jim: Deseti dan tega mesca naj vzame

118

vsakteri jagnje /.a svojo družino in hišo. Ako jih je pa
manj v hiši, kakor jih je treba, da jagnje snedo ; naj pri¬
druži svojega soseda, kteri se derži njegove hiše, po
številu ljudi, kterili je treba, da jagnje snedo. Jagnje pa
bodi brez madeža, ono, leta staro, od ovec ali koz vzeto.
In prihranite ga do štirinajstega dneva tega mesca, in za¬
kolje naj ga vsa množina Izraelovih otrok na večer. In
naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo s njo
oba podboja in nadpražnice domov, v kterili ga bode
jedli. In naj jedo tisto noč meso pri ognju pečeno in opres-
ne kruhe s grenkimi zelmi. Ne jejte ga sirovega , ne u
vodi kuhanega, ampak le pri ognju pečeno; pojejte glavo
s njegovimi nogami in drobom vred, in kosti mu ne zlo¬
mite. In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj ostane,
sožgite v ognju. Jejte ga pa tako : Svoje ledje imejte
opasano, in čevlje imejte na nogah, deržite palice v rokah,
in jejte naglo; ker to je memohod Gospodov.

T e r p 1 j e n j e.

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu sv
Janeza v 18. in 19. poglavju.

Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci čez po¬
tok Gedron, kjer je bil veri, v kterega je šel on in
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež, kteri gaje
izdal, ta kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogo¬
sto tje hodil. Judež tedaj je vzel stražo, in služab¬
nikov od velikih duhovnov in farizejev seboj, in je
prišel tje s svetili, in baklami in orožjem. Jezus te¬
daj, ki je vedil vee, kar je imelo čez nja priti, je na¬
prej stopil, in jim rekel: Koga iščete? So mu odgo¬
vorili: Jezusa Nazareškega. Jezus jim reče: Jaz sim.
Stal je pa tudi Judež pri njih, 'kteri ga je izdal.
Kadar jim je tedaj‘rekel: Jaz sim,  so odstopili, in
padli na zemljo. Spet jih je tedaj vprašal: Koga
iščete? Oni pa so rekli: Jezusa Nazareškega. Jezus

119

je odgovoril: Povedal sim vam, da sim jaz; ako te¬
daj mene iščete, pustite .te, iti. Da so se dopolnile be¬
sede, ktere je rekel: Kter.e si mi dal, nesim nobenega
zmed njih zgubil. Simon Peter tedaj, ki je meč imel,
ga je izderi, in je mahnul po hlapcu velikega duhov¬
na, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu pa je bilo
ime Malhuz. Jezus je tedaj Petru rekel: Vtakni svoj
meč v nožnico. Ne bom ii pil keliha, kterega mi je
Oče dal? Straža tedaj, in poglavar in hlapci Judov
so Jezusa popadli, in so ga zvezali. In so ga peljali
pervič k Anazu; bil je namreč tast Kajfeža, kteri
je bil veliki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež ti¬
sti, kteri je bil Judom svet dal, da je bolje, da en
človek umerje za ljudstvo. Za Jezusom pa je šel
Simon Peter, in drugi učenec. Tisti učenec pa je bil
znan velikemu duhovnu; in je šel z Jezusom vred na
dvorišče velikega duhovna. Peter pa je stal zunej pri
vratih. Uni učenec tedaj, kteri je velikemu duhovnu
znan bil, je izišel, in je govoril s vratarico, in je
Petra noter peljal. Reče tedaj dekla vratarica Petru:
Ali nesi tudi ti zmed učencev tega človeka? On re¬
če : Nesim. Hlapci pa in služabniki so stali pri žer-
javci, ker je bilo mraz, in so se greli; stal je pa
s njimi tudi Peter in se je grel. Veliki duhoven tedaj
je vprašal Jezusa za njegove učence in za njegov
uk. Jezus mu je odgovoril: Jaz sim očitno govoril
pred svetom; jaz sim vselej učil v shodnici in v
tempeljnu, kamor se vsi Judje shajajo, in na skriv¬
nem nesim nič govoril. Kaj mene vprašaš? Vprašaj
tiste, kteri so slišali, kaj sim jim govoril; glej! oni
vede, kaj sim jaz govoril. Kadar je bil pa to rekel,
je eden služabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za
uho vdaril, rekoč: Tako odgovarjaš velikemu duhov¬
nu? Jezus mu je odgovoril; Ako sim hudo govoril,
spričaj od hudega; ako pa prav, kaj me biješ? In
Anaz gaje poslat zvezanega h Kajfežu, velikemu du¬
hovnu. Simou Peter pa je stal in se je grel. Rekli
so mu tedaj: Nisi tudi ti zmed njegovih učencev? On

120

je tajil, in je rekel: Nesim. Mu reče eden zmed hlap¬
cev velikega duhovna, stric tistega, kteremu je bil
Peter uho odsekal: Te li nesim jaz vidi! na verlu
pri njem? Peter je tedaj spet tajil, in zdajci je pe¬
telin zapel. Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodni¬
co. Bilo je pa zjutrej. In oni niso šli v sodnico,
da bi se ne omadeževali, temuč da bi smeli jesti ve¬
likonočno jagnje. »Šel je torej Pilat vunkaj, in je
rekel: Kakošno tožbo prinesete zoper tega človeka?
So odgovorili in mu rekli: Ko bi ti ne bil hudodelnik,
bi ti ga ne bili izdali. Pilat jim je tedaj rekel:
Vzamite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. Judje
so mu tedaj rekli: Mi ne smemo nikogar umorili. Da
se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govoril,
ko je na znanje dal. s kakošno smertjo bo umeri.
Šel je tedaj Pilat spet v sodnico, in je poklical
Jezusa in mu rekel: Ti si kralj Judov ? Jezus je
odgovoril: Govoriš to sam iz sebe. ali so ti drugi
povedali od mene? Pilat je odgovoril: Kaj sim jaz
Jud ? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali;
kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo
ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega
sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, da bi ne
bil Judom izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod.
Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj si ti kralj ? Jezus
je odgovoril: Ti praviš, in jaz sim kralj. Jaz sim
v to rojen, in v to prišel na svet. da pričam resnici.
Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. Pilat
mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, je
spet vun šel k Judom, in jim reče: Jaz ne najdem
nobene krivice nad njim. Navada je pa pri vas. da
vam enega spustim o veliki noči: hočete tedaj, da vam
spustim kralja Judov? Vpili so tedaj spet vsi. rekoč:
Ne tega. ampak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.
Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel in bičal. In voj¬
ščaki so spletli krono iz ternja, in mu jo djali na glavo,
in ga v škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj sto¬
pali in rekli: Pozdravljen bodi kralj Judov! In so mu

121

jih za uho dajali. Pilat je tedaj spet vunkaj šel, in
jim reče: Glejte! pripeljem vam ga vunkaj, da spoz¬
nate, da ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus
je tedaj vunkel prišel, noseč fernjevo krono in škerla-
tasto oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte, člo¬
vek! — Ko so ga tedaj vidili veliki duhovni in služab¬
niki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim
reče: Vzamite in križajte ga vi; zakaj jaz ne najdem
krivice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo
postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sina
Božjega delal. Kadar je tedaj Pilat slišal to govor¬
jenje, se je še bolj bal. In je šel spet v sodnico,
in je rekel Jezusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni od¬
govoril. Pilat mu tedaj reče: Meni ne odgovoriš?
Ne veš, da imam oblast te križati, in imam oblast te
spustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene obla¬
sti do mene. ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo
tega ima tisti, kteri me je tebi izdal, veči greh. In
odslej je iskal Pilat ga spustiti. Judje pa so vpili
rekoč: Ako tega spustiš, nesi cesarjev prijatelj
zakaj vsak. kteri se kralja dela, cesarju zoper govori.
Pilat tedej, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa vuii
pripeljal, in je sedel na sodni stol. na mestu, ktero
se imenuje Litostrotoz, po hebrejsko pa Gabata. Rilo
je pa dan pripravljanja velike noči okoli šeste ure,
in reče Judom: Glejte! vaš kralj! Oni so pa vpili:
Preč s njim. preč s njim, križaj ga! Pilat jim
reče : Vašega kralja bom križal ? Veliki duhovni
so odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja. Ta¬
krat tedaj jim ga je izdal, da bi bil križan. Vzeli
so pa Jezusa, in vun peljali. In je svoj križ nesoč
vun šel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaških
glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali,
in s njim dva druga, od vsake strani enega, v sredi
pa Jezusa. Napisal je pa Pilat tudi napis, in ga je
djal verh križa. Bilo je pa pisano: Jezus Nazareški
kralj Judov. Ta napis je tedaj veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil bliz me-

S 22

sta. Bilo je pa pisano po hebrejski, po greški in po
latinski. Rekli so tedaj Pilata veliki Judovski du¬
hovni: Nikar ne piši: Kralj Judov; ampak da je on
rekel: Kralj Judov sim. Pilat je odgovoril: Kar
sim pisal, sim pisal. Vojščaki tedaj, ko so .bili Jezusa
križali, so vzeli njegove oblačila, (in so naredili štiri
dele, vsakemu vojščaku del) in suknjo. Suknja pa je
bila brez šiva, od verha sceloma tkana. Rekli so te¬
daj med seboj: Nikar je ne režimo, ampak srečkajmo
zanjo, čigava bode. Da se je pismo dopolnilo, ki pra¬
vi: Razdelili so moje oblačila med se, in za mojo
suknjo so srečka!i. Vojščaki so tedaj to storili. Poleg
križa Jezusovega pa so stale njegova mati, in sestra
njegove matere, Marija Kleofova, in Marija Magda¬
lena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, kterega je
ljubil, vidi! zraven stati, reče svoji materi: Žena, glej,
tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja mati! In
od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Po tem, ker je
Jezus vedil, da je^ vse dokončano, da se je dopolnilo
pismo, je rekel: Žejinsim! Stala je pa ondi posoda
polna kisa. Ona pa so gobo s kisom napojili, in
na bizop nataknuli, ter mu jo k ustam podali. Kadar
je bil tedaj Jezus kisa vzel, je rekel: Dopolnjeno
je! In je glavo nagnal, in je dušo iz sebe dal, Judje
tedaj, (ker je bil dan pripravljanja) da bi ne ostale
na križu trupla v saboto, (tisti sabotni dan namreč
je bil velik,) so Pilata prosili, da bi se jim kost*
poterle, in da bi se sneli. Vojščaki so torej prišli, in
so pervemu sicer slerli kosti, in drugemu, kteri je bif
s njim križan. Ko so pa do Jezusa prišli, so v idili
daje  že mertev, in mu niso k osli sterli; ampak eden
vojščakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci
je tekla kerv in voda iz nje. In kteri je \idil, je pri¬
čeval, in je resnično njegovo pričevanje; in on ve, da
resnico govori, da (udi vi verujete. To se je namreč
zgodilo, da je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne
sterite. In spet drugo pismo pravi: G/edali bodo vnja,
kterega so prebodli. Po tem pa je Jožef iz Arimateje

123

(ker je bil Jezusov učenec, tode skrivaj zavoljo strahu
pred Judi) Pilata prosil, da bi snel Jezusovo telo.
Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po noči
k Jezusu prišel, in je prinesel'zmesi mire in aloe okoli
sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v
tenčico s dišavami vred, kakor je pri Judih šega po-
kopovati. Bil je pa na tistem kraju, kjer je bil križan,
vert, in na vertu nov grob, v kterega še nihče ni bil
položen. Tam sta tedaj zavoljo dneva pripravljanja
Judov, ker je grob blizo bil, Jezusa položila.

Veliko saboto.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Kolocanov
3, 1—4.

Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je gori,
kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po tistem,
kar je zgorej, ne pa, kar je na zemlji. Zakaj um er ti ste,
in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu, Kadar
se bo pa prikazal Kristus, vaše življenje, takrat se hote
tudi vi prikazali ž njim v časti.

Ev a n peli svetega Matevža 28, l — 7 .

Zvečer sabote pa, ko se pervi dan tedna za¬
sveti, je prišla Marija Magdalena in una Marija gledat
groba. In glej! velik potres je vslal. Zakaj angel Go¬
spodov je prišel iz nebes, in je pristopil, ter kamen
odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje pa je bilo ka¬
kor blisk, in njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha
pa pred njim so varhi strepetali, in so bili kakor
inertni. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam: Ni¬
kar se ne- bojte ne! zakaj vem, da iščete Jezusa, kteri
je bil križan. Ga ni tukaj; vstal je namreč, kakor je
rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod
položen. In berž pojdite, in povejte njegovim učen-

124

cem. da je vstal; in glejte! pred vami gre v Gali¬
lejo, tamkaj ga bote vidili. Glejte! oznanil sim
vam.

Velikonočno nedeljo.

Berilo iz Usta s. Paula aposteljna do Korinča-
nov S, 7—8.

Bratje! postergajte stari kvas, da bote novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je
darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč ne v starem kvasu,
tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak v opres-
nili kruhih čistosti in resnice.

Ev angeli svetega Marka 16 , 1—7.

Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Ja¬
kobova. in Saloma kupile dišav, da bi prišle in Jezusa
mazale. In pervi dan po saboti so prišle clo zgodej
b grobu, ko je sonce izhajalo. In so rekle med
seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od duri groba? In
so se ozerle, ter so vidile kamen že odvaljen; bil je
namreč silno velik. In so šle v grob, in vidile nila-
denča sedeti na desni, ogernjenega s belim oblačilom,
in so osterinele. On pa jim reče: Nikar se ne ustra¬
šite! Jezusa iščete IVazareškega križanega; vstal je,
ga ni tukaj! Glejte kraj, kamor so ga bili položili.
Pojdite pa, povejte njegovim učencem, in Petru, da
gre pred vami v Galilejo; tam ga bole vidili, kakor
vam je rekel.

Velikonočni pondeljek.

Berilo iz djanja aposleljskega 10, 37—43.

Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in
rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po vsi

125

Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega je
oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog 1  poma-
zilil s svetim Duhom in s močjo, kteri je okoli hodil, do¬
brote delil in ozdravljal vse od hudiča nadlegovane, ker
je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil
v Judovski deželi in v Jeruzalemu, kterega so na les
obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga
dal viditi ne vsemu ljudstvu, ampak od Boga pred izvo-
lenim pričam, nam, kteri smo ž njim jedli in pili, ko je
od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati
in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sod¬
nika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje da¬
jejo, da v njegovem imenu dobe odpusščenje grehov vsi,
kteri vnja verujejo.

Ev angeli svetega Lukeža 24, 13-35.

Tisti čas sta išla dva Jezusovih učencev ravno
ti dan v terg, kteri je bil šestdeset tečajev od Je¬
ruzalema deleč, po imenu Emauz. In ona sla med
seboj govorila od vsega tistega, kar se je bilo zgodilo.
In prigodilo se je, ko sta se p o go varja'a, in izpra¬
ševala, se je tudi Jezus približal, in je šel s njima.
Njujne oči pa so bile zaderžane^ da ga nista spoznala.
In jima je rekel: Kakovi so ti pogovori, ki jih imata
gredoč med seboj, in sta žalostna? Eden pa, ki mu
je bilo ime Kleofa, je odgovoril, in mu rekel: Si ti
sam ptujc v Jerusalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo
v njem te dni? In jima je rekel: Kaj? In sta rekla:
Od Jezusa Nazareškega, kteri je bil prerok, mogočen
v djanju in v besedi, pred Bogom in vsim ljudstvom j
in kako so ga izdali naši veliki duhovni in oblastniki
v obsojenje k srnerti, in so ga križali. Mi pa smo
upanje imeli, da bo on Izrael odrešil: ali memo vsega
tega je dans že tretji dan, kar seje to zgodilo. 1 a
tudi ene žene iz naših so nas ostrašile, ktere so bile
pred dnevom pri grobu, in niso našle njegovega telesa,
ter so prišle in rekle, da so tudi prikazen angelov

126

vidile, ktere pravijo, da živi. In nekaj naših je šlo
h »robu, in so ravno tako najšli, kakor so žene pra¬
vile, njega pa niso najšli. In on jima je rekel: O vi
nespametni, in okornega serca verovati vse, kar so go¬
vorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to
terpel, in tako v svojo čast šel? In je začel od Moj¬
zesa in vsih prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo
od njega u vsili pismih. In so se približali tergu,
kamor so šli, in on se je delal, kakor da bi hotel
dalje iti. In sla ga silila, rekoč: Ostani s nama, ker
se mraci, in se je dan že nagnul. In je šel noter s
njima. In zgodilo se je, ko je s njima za mizoj bil,
je vzel kruli, in gaje posvetil in zlomil, in jima po¬
dal- In odperle so se jima oči, in sta ga spoznala;
in on jima je zginul zpred oči. In sta rekla med se¬
boj: Ali ni bilo najno serce goreče v naju, ko je po
poti govbril, in nama pisma razkladal? I sta vstala
tisto uro, in se vernula v Jeruzalem; in sta najšla zbrane
enajstere, in tiste, ki so bili s njimi, kteri so rekli:
Gospod je res vstal, in se je prikazal Simonu! In ona
sta pravila, kaj se je bilo na polu zgodilo, in kako
sta ga spoznala v lomlenju kruha.

Velikonočni tvorik.

Berilo iz djanja apostelshega 13, 26—33.

Tiste dni je Paul vstal, in je s roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovega rodu,
in kteri se med vami Boga boje! vam je beseda tega zve¬
ličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebivajoči in njih
knezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besed prerokov, ktere
se vsako saboto bero, so (jih) s obsojenjem dopolnili; in
ako ravno nič smerti vrednega nad njim niso najšli, so
Pilata prosili, da bi ga umorili. In kadar so vse do¬
polnili, kar je bilo od njega pisano, so ga sneli iz lesa,

127

in položili v grob. Bog pa ga je tretji dan olmdil od
mertvih, in vidiii so ga skozi več dni ti, kteri so bili
prišli ž njim vred iz Galileje v Jeruzalem, in ti so do zdaj
njegove priče pred ljudstvom. In mi vam oznnnujemo tisto
obljubo, kfera je bila našim očetom storjena; ker to je
Bog nam, njih otrokom, dopolnil, ki je obudil Jezusa
Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Lukeza 24, 36 — 47.

Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi učenci
stal. iu jim rekel: Mir vam bodi; jaz sim, ne bojte se.
Prestrašili so se pa in zbali, in so menili. da duha
vidijo. In jim je rekel: Kaj ste prestrašeni, in take
misli obhajajo vaše serca. Poglejte moje roke in noge,
da sim jaz sam; potipajte iu poglejte, saj duh nima
mesa in kosti, kakor vidite, da jaz imam. In ko je
to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa še niso
verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate kaj
jesti tukej? Oni pa so inu ponudili kos pečene ribe, in
sat medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in
jim dal. In jim je rekel: To so besede, ktere sim vam
govoril, ko sim še pri v as bil, da mora vse dopolnjeno
biti, kar je pisano od mene v postavi Mojzesovi, in
v prerokih in v psalmih. Tedaj jim je odperl um, da
so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pisano, in
tako je bilo treba Kristusu terpeli, in tretji dan vstati
od mertvih; in oznanovali v njegovem imenu pokoro
in odpuščenje grehov med vsimi narodi.

Per v o nedeljo po veliki noči, ali belo
nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposleljna S, 4 — 10.

Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet;
in to je zmaga, ktera premaga svet, naša vera. Kdo je
pa , kteri premaga svet, kakor kdor veruje, da je Jezus

128

Sin Božji? Ti je, kteri je prišel s vodo in kervjo, Jezus
Kristus ; ne le u vodi, ampak u vodi in kervi. In Duh
je, kteri pričuje, daje Kristus resnica. Zakaj trije so,
kteri pričujejo v nebesih : Oče, Beseda, in sveti Duh; in
ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na zemlji: Duh,
in voda in kerv; in ti trije so eno. Ako človeško pričeva¬
nje sprejmemo , je pričevanje Božje vekše; to namreč je
pričevanje Božje, ktero je vekše, ker je Bog pričeval od
svojega Sina. Kdor veruje v Sinu Božjega, ima pričevanje
Božje v sebi.

Ev angeli svetega Janeza 20,19—31,

Tisti čas, kadar je bil večer tistega dneva, per-
vega v tednu, in so bile duri zaklenjene, kder so bili
učenci zbrani zavoljo strahu pred Judi, je prišel Je¬
zus, in je v sredo med nje stopil, in jim rekel: Mir
vam bodi! In ko je bil to rekel; jim je pokazal roke
in stran. Učenci so se tedaj obveselili, ker so vidili
Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: Mir vam bodi!
Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem. In
ko je bil to izrekel, je v nje dihnul, in jim rekel:
Prejmite svetega Duha; kterim hote grebe odpustili,
so jim odpuščeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim
zaderžani. Tomaža pa, dvanajsterih enega, kteri je
imenovan dvojčič, ni bilo med njimi, ko je Jezus pri¬
šel. Drugi učenci tedaj so mu povedali: Gospoda
smo vidili. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na
njegovih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega
persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v
njegovo stran, ne bom veroval. In čez osem dni so
bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž s njimi. Je¬
zus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je
stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče
Tomažu: Vloži svoj perst semkaj, in poglej moje
roke; in podaj semkaj svojo roko, in položi jo v mojo
stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!

-TT 129 —

Jezus mu reče: Ker si me vidil Tomaž! si veroval;
blagor jim, kteri niso vidiii, in so verovali. Jezus je
sicer se veliko drugih čudežev storil vpričo svojih
učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah Ti pa so
zapisani, da verujete, da Jezus je Kristus, Sin Božji,
in da imate verovajoči življenje v njegovem imenu.

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostelna 2, 21—25.

Preljubi! Kristus je za nas terpel, in vam sled za¬
pustil , da hodite po njegovih stopinjah. On ni greha sto¬
ril , tudi ni bila najdena goljfija v njegovih ustih. On, ko
je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni pretil, temuč se
mu je vdal, kteri ga je sodil krivično; on je nase grehe
sam nosil v telesu svojem na lesu, da bi grehom odmerli,
in pravičnosti živeli. Z njegovimi ranami ste bili ozdrav-
leni. Zakaj bili ste, kakor zgublene ovce; zdaj pa ste
se obernuli k pastirju in skolu svojih duš.

Evangeli svetega Janeza 10, 11 — 16.

Tisti Čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sim
dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje
ovce. Najemnik pa, in kdor ni pastir, ki niso ovce
njegove, vidi volka priti, in popusti ovce, in beži ;
in volk popade in razpodi ovce. Najemnik pa beži,
ker je najemnik , in mu ni skerb za ovce. Jaz sim
dobri pastir, in poznam svoje, in moje poznajo me¬
ne; kakor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta,
in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam še
druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste mo¬
ram pripeljali, in bodo moj glas poslušale, in bo en
hlev in en paslir.

Listi in Evangclii.

9

130

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 2. lista s. Petra aposteljna 2, 11 — 19.

Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor ptujci in
popotniki, mesnih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obrekujejo
kakor liudodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga častc
v dan obiskanja. Bodite tedaj podložni vsaki človeški
stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor nar višemu, ali
vojvodam, kakor od njega poslanim v maščevanje nad hu-
dodelniki, dobrim pa v pohvalenje. Zakaj to je volja
Božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in
neumnim ljudem; kakor prosti, in ne, kakor bi prostost
imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci Božji.
Vse spoštujte, brata ljubite, Boga se bojte, kralja častite.
Hlapci, bodite podložni gospodarjem s vsim strahom; ne
le dobrim in krotkim, ampak tudi emernim. To namreč
je prijetno, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Janeza 16, 16 — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom; Še
malo, in me več ne bote vidili; in spet malo, in me
bote vidili; ker grem k Očetu. Tedaj je nekaj nje¬
govih uČencov reklo med seboj: Kaj je to, kar nam
pravi: Še malo, in me ne bote vidili, in spet malo,
in me bote vidili; in: ker grem k Očetu? So tedaj
rekli: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj
govori. Jezus pa j« spoznal, da so ga hotli vprašati,
in jim je rekel: To se vprašate, ker sim rekel: Še
malo, m me ne bote vidili: in spet malo, in me bote
vidili ? Resnično , resnično vam povem, da bote jo¬
kali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo u veselje spreobernula.
Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla
njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več
v brhkost, od veselja, da je človek rojen na svet.

131

Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost: pa spet vas
bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašega
Vestjlja vam ne bo nihče vzel.

Četerto nedeljo po veliki noči.

Benlo iz lista s. Jakoba aposteljna 1, 17 — 21.

Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo je
od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, pri kterem ni pre-
menjenja, tudi ne sence nestalnosti. Zakaj radovoljno
nas je rodil s besedo resnice, da smo nekakošne pervine
njegovih stvari. Veste preljubi moji bratje! vsak človek
bodi hiter k poslušanju, kesen pa k govorjenju, in poča¬
sen k jezi: človekova jeza namreč ne dela pravice Božje.
Za tega voljo odložite vso nečednost in obilnost hudobije,
in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, ktera zamore
zveličati vaše duše.

Ec angeli svetega Janeza 16, 5 — 14.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencorn: Grem
k njemu, kteri me je poslal, in nobeden zmed vas me
ne vpraša: Kam greš V Temuč, ker sim vam lo go¬
voril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jaz vam
resnico povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Za¬
kaj ako ne grem, tolažnik ne bo k vam prišel; ako
pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride, bo
svet. prepričal greha, in pravice in sodbe; greha si¬
cer, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem
k Očetu, in me po tem ne bote vidili; sodbe pa, ker
je vojvoda tega sveta že obsojen. Se veliko vam
imam povedati; tode zdaj ne morete nositi. Kadar
pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico ;
ne bo namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo
slišal, bo govoril, in prihodue reči vam bo oznano-
nal. On bo mene poveličal, ker bo od mojega vzel,
in vam oznanoval.

' *

132

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna 1 , 22 — 27.

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu-
šavci, s cimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je
kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben člo¬
veku, kteri ogleduje obraz svojega rojstva v zerkalu; se
ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakošen je bil.
Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v
njej ostane, ne pozabliv poslušavec, ampak delavec; on
bo srečen v svojem djanju. Ako pa kdo meni, daje pobo¬
žen, pa ne berzda svojegova jezika, temuč zapeljuje svoje
serce; je prazna njegova pobožnost. Čista in pred Bogom
in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote
in vdove njih nadlogi, in neomadežahega se obraniti
pred tem svetom.

Evangeli svetega Janeza 16 , 23—30.

Tisti Čas je Jezus rekel svojim učencom: Res¬
nično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj pro¬
sili v mojem imenu, vam bo dal. Da zdaj niste nič
prosili v mojem imenu. Prosite, in bote prijeli, da bo
vase veselje dopolnjeno. To sim vam v prilikah go¬
voril. Pride ura, da vam ne bom več v prilikah go¬
voril , ampak vam bom očitno oznanoval od Očeta.
Tisti dan bote v mojem imenu prosili; in vam ne re¬
čem, da bom jaz Očeta prosil za vas. Zakaj Oče
vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali,
d sim jaz iz Boga izišel. Izišel sim od Očeta, in
sim prišel na svet; svet zapustim , in grem k
Očetu. Mu reko njegovi učenci; Glej! zdaj očitno
govoriš, in ne praviš nobene | rilike. Zddj vemo, da
vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato
verujemo, da si od Boga izišel.

133

Križev teden.

Berilo iz lista s. Jakobu aposteljna S, 16 — 20.

Preljubi! izpovejte si med seboj svoje grehe, in mo¬
lite eden za drugega, da hote ohranjeni: veliko namreč
premore stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek
terpljenju podveržen, kakor mi, in je iz serca molil, da
bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in
šest mescov. In je spet molil, in nebo je dalo dež, in
Zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo zmed vas
zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve, da, kdor greš¬
nika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo
od smerti, in pokril veliko število grehov.

E v angeli svetega Lukeza 11, S — 13.

Tisti Čas je Jezus rekel svojim učencem: Ko
hi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o
polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe,
ker je moj prijatel prišel k meni iz pota, in nimam
kaj pred nja položiti; in uni bi znotrej odgovoril in
rekel; Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in
moji otroci so s menoj v hramu; ne morem vslati in
ti dati. In ako uni le še terka, vam povem: ko bi
ravno ne vstal, in mu ne dal zato . ker je njegov
prijatel, bo vunder zavoljo njegove nadležnosti vstal,
in mu dal, kolikor potrebuje. In jaz vam povem:
Prosite, in sevam bo dalo; iščite, in bote najsli; ter-
kajte, in se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri
prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor terka, se
mu bo odperlo. Kdo pa zmed vas očeta za kruha prosi,
pa mu bo kamen dal? ali zariho, m ibo li namest ribe
kačo dali Ali če ga za jajce prosi, mu bo li škorpijona
podal? Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobre da¬
rove dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vaš Oče
iz nebes jim dal dobrega duha, kteri ga prosijo.

a

134

V god Kristusovega vnebohoda.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 1 —//.

V pervem pisanju sim govoril, o Teofil! od vsega,
tar je Jezus od začetka delal in učil do dneva , ko je
apostolom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapovedi
dal, in bil gor vzet; kterim je po svojem terpljenju tudi
s mnogimi znamnji skazal, da je živ, ko se jim je prika¬
zoval štirdeset dni, in je govoril od kraljestva Božjega,
In kadar je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da naj ne
hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove,
ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Janez je
kerščeval z vodo , vi pa bote kerščeni s svetim Duhom
kmalo po teh dneh. Tedaj so ga, kteri so se bili sošli,
vprašali rekoč: Gospod! ali boš v tem času postaviljzra-
elovo kraljestvo? Rekel pa jim je: Vam ne gre vediti
časov ali ur, ktere je Oče ohranil v svoji oblasti; pa
prijeli bote moč svetega Duha, kteri bo u vas prišel, in
mi bote priče v Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samari*
in do kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, seje vpri¬
čo njih vzdignul, in oblak ga je vzel spred njih oči. In
ko so ga gledali v nebo iti, glej, sta dva moža pri njih
stala v belih oblačilih, in sta rekla: Možje Galilejski!
kaj stojite, in gledate v nebo ? Ta Jezus, kteri je bil'
vzet od vas v nebo , bo tako prišel, kakor ste ga vidili
iti v nebo.

Eoangeli svetega Marka 16, 14 — 20.

Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim, ko so
pri mizi bili; in je svaril njih nejevero, in terdobo
njih serca, da tistim, kteri so vidili, da je vstal, niso
verjeli. In jim je rekel: Pojdite povsem svetu, in
ozuanujte evangeli vsi stvari. Kdor veruje in je ker-
ščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen.
Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: V

135

mojem »nemi bodo hudiče izganjali; nove jezike govo¬
rili; kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim
ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali,
in bodo zdravi fn Gospod Jezus, ko jim je bil izgo¬
voril, je bil v nebo vzet, in sedi na desnici Božji.
Oni pa so šli, in so učili povsod, ih Gospod je opravljal
z njimi, in besedo poterdoval z čudeži, kteri so se
po tem godili.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4,7 — 11.

Predragi! hodite modri, in čujte v molitvah. Pred
vsim pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod
streho brez godernjanja. Kakor je vsak prijel dar, s tem
postrezite eden drugemu , kakor dobri delivci mnogotere
milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, kakor Božje
besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero Bog daja:
da bo Bog u vsili rečeh češčen po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našem.

Bvangeli svetega Janeza IS, 26—27 ;in 16,1 — 4.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Kadar
pride Učenik, kterega vam bom jaz poslal od Očeta,
Doli resnice, kteri se od Očeta iz-liaja, on bo priče¬
val od mene. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od
začetka pri meni. To sim vam govoril, da se ne po-
hujšate. Iz shodnic vas bodo devali; ura clo pride,
da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo
stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta
ne mene. To pa sim vam govoril, da se spomnite,
kadar ura pride, da sim vam jaz to pravil.

veliki noči.

136

V god binkoštne nedelje.

Berilo iz djanja apostolskega 2, 1 — 11.

Kadar je bilo petdeset dui (po veliki noči) dopol¬
njenih, so bili vsi aposteljni vkupej na tistem mestu. In
vstal jo nanagloma iz neba šum, kakor prihajočega silnega
piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se jim
prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na
njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim Duhom,
in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti
Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje,
bogaboječi možje, iz vsaeega naroda, kteri je pod nebom.
Kadar se je pa to razglasilo, se je množica sošla, in se
je zavzela, ker jih je slišal vsak po svojem jeziku govo¬
riti. Vsi pa so ostermeli, in se čudili, rekoč : Glejte, niso
li vsi ti, kteri govore, Galilejci, in kako mi slišimo vsak
svoj jezik, v kterem smo rojeni? Partjani, Medjam, in
Elamljani, in kteri prebivajo v Mezopotamii, v Judeji in
Kapadocii, v Pontu in v Azii, v Frigii in Pamlilii, v
Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Circni, in ptujei
iz Rima, tudi Judje in preobernjeni, Krečani, in Arabljani,
smo jih slišali govoriti v naših jezikih velike dela Rožje !

Evangeli svetega Janeza 14, 23 — 31.

Tisti Čas je Jezus rekel svojim učencom; Ako
me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče
ga bo ljubil, in bova k. njemu prišla, in pri njem
prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spolnuje mojih besed.
In besede, ktera ste slišali, niso moje, ampak Očeta,
kteri me je poslal. To sim vam govoril, dokler sim
pri vas. Učenik sveti Duh pa, kterega bo poslal Oče
v mojem imenu, on vas bo učil vse. in vas bo opomnil
vsega, kar koli sim vam rekel. Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam; ne kakor svet daja, vam jaz dam.
Vaše serce naj se ne prestraši, in naj se ne boji !

137

Slišali ste, da sim vam jaz rekel: Grem, in pridem
k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem
k Očetu; zakaj Oče je veČi od mene. In zdaj sim
vam povedal, preden se zgodi, da bote verovali, ka¬
dar se zgodi. Ne bom že veliko s vami govoril.
Pride namreč vojvoda tega sveta, in pri meni nič
nima. Ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in
tako delam, kakor mi je Oče zapovedal.

Binkoštni pondeljik.

Berilo iz djanja apostolskega 10, 42 — 48.

Tiste (lilije Peter odperl svoje usta, in rekel: Mo¬
žje bratje! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in
pričevati, da je on tisti, ktcri je od Boga postavljen sod¬
nik živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajejo,
da dobe v njegovem imenu odpuščenje grehov vsi, kteri
v-nja verujejo. Ko je Peter še govoril te besede, se je spustil
sveti Duli na vse, kteri so besedo poslušali. In verni iz
obreze, kteri so bili s Petrom prišli, so se zavzeli, daje
bila tudi na nevernike milost svetega Duha izlita. Slišali
so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga poveličevati.
Tedaj je Peter rekel: Sme li kdo vode braniti, da bi ne
bili kerščeni ti, kteri so svetega Duha prijeli, kakor tudi
mi? In jih je ukazal kerstiti v imenu Gospoda Jezusa *
Kristusa.

E c angeli sodega Janeza 3, 16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel Nikodetnu: Bog je svet
tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da
kdor koli v nja veruje, se ne pogubi, temuč ima večno
življenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet,
da bi svet sodil, temuč da bi bil s et po njem zve¬
ličan, Kdor v nja veruje, ne bo sojen; kdor pa ne

138

veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinoroje-
nega Sina Božjega. To pa je sodba, ker je luč prišla
na svet, in so ljudje bolj ljubili temo ko luč; zakaj
njih dela so bile hude. Slehern namreč, kteri hudo
dela, sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svar¬
jene njegove dela. Kdor pa dela resnico, pride k
luči, da se razodenejo njegove dela, ker so v Bogu
storjenje.

Binkoštni tvorek.

Berilo iz djanja apostolskega 8, 14 — 17.

( Tiste dni, ko so slišali apostoli, kteri so bili v
Jeruzalemu, da ,je Samaria sprijela besedo Božjo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za nje mo¬
lila, da bi prijeli svetega Duha. Zakaj v njih nobenega še
ni bil prišel, ampak samo kerščeni so bili v imenu Gospoda
Jezusa. Tedaj sta roke na nje pokladala, in so prijeli
svetega Duha.

Evangeli svetega Janeza 10, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus rekel farizejem: Resnično,
resnično vam povem: Kdor ne gre skoz vrata v ov¬
čji hlev, ampak lazi drugod v nja, listi je tat in
razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz vrata, je pastir
ovac. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo njegov
glas, in kliče svoje ovce po imenu, in jih vun vodi.
In kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi, in ovce
gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za ptujim
ne gredo, temuč bežijo od njega, ker ne poznajo ptu-
jih glas. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa niso
umeli, kaj jim je govoril. Jezus jim je tedaj spet
rekel; Resnično, resnično vam povem; Jaz sim vrata
k ovcam. Vsi. kolikor jih je prišlo, so tatje in razboj¬
niki, in ovce jih niso poslušale. Jaz sim vrata. Ako

139

kdo skoz me noter gre, bo zveličan, in bo noter i»
vuu hodil, in bo pašo najsel. Tat ne pride, kakor da
krade, in kolje in pokonča. Jaz sim prišel, da imaju
življenje, in imajo obilniši.

V praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimljanov'
11, 33-36.

0 visokost bogastva, Božje modrosti in znanja!
kako nezapopadljive so njegove sodbe, in neizvedne nje¬
gove pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali
kdo je bil njegov svetovavec ? Ali kdo mu je pred kaj
dal, da bi se mu povernulo? Saj je vse iz njega, in po
njem in v njem; njemu bodi čast in hvala vekoma. Amen.

Pr angeli svetega Matevža 28, 18 — 20.

Tisti Čas je Jezus rekel svojim učencom: Dana
mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej poj¬
dite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu
Očeta, in Sina, in svetega Duha. Učite jih deržati
vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jaz sim
z vami vse dui do konca sveta.

Pervo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna 4,8 — 21.

Predragi! Bog je ljubezen. V tem se je skazala
ljubezen Božja do nas, daje Bog svojega edinorojenega
Sina poslal na svet, da bi po njem živeli. V tem obstoji
ljubezen: ne da kakor bi bili mi Boga ljubili, ampak da
nas je on pred ljubil, in da je poslal svojega Sina v spravo

140

Za naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, mo¬
ramo tudi mi eden drugega ljubiti. Boga ni nikoli nihče
vidik Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas, in
njegova ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo,
da ostanemo v njem, in on v nas, ker nam je dal od svo¬
jega Duha. In mi smo vidili in spričujemo, da je Oče po¬
slal svojega Sina odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal,
da je Jezus Sin Božji, ostane Bog v njem, in on v Bogu.
In mi smo spoznali, in verovali ljubezni, ktero ima Bog
do nas. Bog je ljubezen, in kdor ostane v ljubezni, ostane
v Bogu, in Bog v njem. V tem je ljubezen Božja pri nas
popolna, da imamo zaupanje v dan sodbe ; zakaj kakor
je on, tako smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni
strahu; ampak popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah
ima terplenje; kdor se pa boji, ni popoln v ljubezni. Lju¬
bimo tedaj Boga , ker nas je Bog pred ljubil. Ako kdo
reče: Ljubim Boga, in sovraži svojega brata, je lažnik.
Kdor namreč ne ljubi svojega brata, kterega vidi; kako
more Boga ljubiti, kterega ne vidi? In to zapoved imamo
od Boga, da kdor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata.

Evangeli svetega Lukeža 6, 36 — 42.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Bo¬
dite usmiljeni, kakor je vaš Oče u-miljen. Ne sodite,
in ne bote sojeni; ne pogubljajte, in ne bote pogub¬
ljeni; odpuščajte, in vam bo odpuščeno Dajte, in se
vam bo dalo; dobro, natlačeno, in potreseno, in zver-
hano mero vam bodo dali u vaše naročje. S kakor-
šno mero namreč bote merili, s tako se vam bo od¬
merjalo. Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more
slepec slepca voditi ? Ali ne padeta oba v jamo ?
Učenec ni več, kakor učenik; izversten pa bo vsak,
če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezder v
očesu svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu,
ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: Brat!
pusti, da ti bom izderi pezder iz očesa; ko sam v
svojem očesu bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprej

141

bruno iz svojega očesa, in potom glej, da izdereš
pezder iz očesa svojega brata.

V praznik s. rešnjega telesa*

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna odKorin-
čanov 11, 23 — 29.

Bratje! jaz sim prijel od Gospoda, kar sim vam
tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan,
vzel kruh, in zahvalil, ter razlomi in rekel: Vzemite, in
jejte; to je moje telo, ktero bo za vas dano. To storite
v moj spomin! Kavno tako tudi kelih po večerji, rekoč:
Ti kelih je nova zaveza v moji k er vi. To storite, koli-
korkrat hote pili, v moj spomin ! Zakaj kolikorkrat hote
jedli ti kruh, in kelih pili, hote smert Gospodovo ozna-
novali. dokler ne pride. Kdor koli tedaj bo nevredno jedel
ti kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi
Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi; in tako
naj je od tega kruha, in pije od kelha. Kdor namreč ne¬
vredno je in pije, si sodbo je in pije; ker ne razloči te¬
lesa Gospodovega.

Evangeli svetega Janeza 6, 36 — 59.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Moje meso je res jed, in moja kerv je res pijača.
Kdor je moje meso, in pije mojo kerv ostane v meni,
in jaz v njem. Kakor je mene poslal živeči Oče, in
jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri mene
je, živel zavoljo mene. Ta je kruh , kteri je iz ne¬
bes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in
so umerli. Kdor je ta kruh , bo živel vekomaj.

142

Drugo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna3,13 — 18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, da smo bili preneseni iz smerti v življenje, ker
ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v smerti. Sleliern,
kteri sovraži svojega brata, je ubijavec, in veste, da noben
ubijavec nima večnega življenja v sebi obstoječega. V tem
smo spoznali ljubezen Božjo, da je on svoje življenje za
nas postavil; tudi mi moramo za brate življenje postaviti.
Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojega brata,
da je v potrebi, in zapre svoje serce pred njim; kako
prebiva ljubezen Božja v njem? Otročiči moji! ne ljubimo
s besedo, tudi ne s jezikom, ampak v djanju in resnici.

Ev angeli svetega Lukeza 14, 16 — 24.

Ti ti Čas je Jezus farizejem to priliko govoril:
Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je ve¬
liko povabil. In je poslal svojega hlapca ob uri ve¬
čerje reči povabljenim, da naj pridejo, ker je že vše
pripravljeno. In so se začeli vsi skupej izgovarjati.
Pervi mu je rekel: Pristavo sim kupil, in moram iti,
in jo ogledati; te prosim, imej me izgovorjenega. Iti
drugi je rekel: Pet jarmov volov sim kupil, in jih
grem poskusit; prosim le, imej me izgovorjenega. In
drugi je rekel: Oženil sim se, in torej ne morem priti.
In hlapec se je veraul, in je povedal svojemu gospo¬
du Tedaj se je hišni gospodar razserdil, in je rekel
svojemu hlapcu; Pojdi berž po cestah in ulicah mesta,
in pripelji sem uboge, in hrome, in slepe, in kruljeve.
In hlapec je rekel: Gospod! zgodilo seje,  kakor si
ukazal; in še je prostor. In gospod reče hlapcu:
Pojdi na pota in prelaze, in primoraj jih noter iti,
da se napolni moja hiša. Povem vam pa, da nobeden
unih mož, kteri so bili povabljeni, ne bo okusil moje
večerje.

— 143  —

\

Tretjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna S, 6 — 11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, da
vas Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb nje¬
mu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni, in
čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč Jev
okoli, in išče, koga bi požerl. Temu se ubraniti terdni u
veri, vedoč, da so vaši po svetu razkropljeni bratje v ravno
takem terpljenju. Bog vse milosti pa, kteri nas je poklical
k svoji večni časti v Kristusu Jezusu, vas bo po kratkem
terpljenju popolne storil, uterdil in vkoreninil. Njemu bodi
slava in gospostvo od vekomej da vekomej. Amen.

Evangeli svetega Lukeza 15, 1 — 10.

Tisti čas so se initarji in grešniki Jezusu pri¬
bližali, da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so
godernjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in je s njimi.
Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kteri človek
zmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi,
ne popusti devet in devetdeseterih v puščavi, in ne
gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar jo
najde, jo zadene vesel na svoje rame In ko pride
domu, pokliče prijatle in sosede, in jim reče: Veselite
se s menoj, ker sim najšel svojo zgubljeno ovco. Po¬
vem vam, da tako bo v nebesih veči veselje nad enim
grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in de¬
vetdesetimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo pokore.
Ali ktera žena, ki ima deset denarjev, ako en denar
zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše, ter ne išče
skerbno, dokler ga ne najde? In kadar ga najde, po¬
kliče prijatlice in sosednje, rekoč: Veselite se s me¬
noj, ker sim najšla denar, kterega sim bila zgubila.
Tako , vam povem, bo med angeli Božjimi veselje
nad enim grešnikom, kteri se spokori.

144

v

Ceterto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimlja¬
nov 8, 18—23.

Bratje! menim, da se terpljenje sedajnega časa ne da
primeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta hiti.
Zakaj očekavanje stvari pričakuje razodenje Božjih otrok.
Ker stvari so ničemernosti podveržene, ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistega, kteri jih je podvergel, v upanju, da
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnjenja v častit¬
ljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, da dozdaj vse
stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha, tudi mi
sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjega
in odrešenja svojega telesa, v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangeli svetega Lukeza 3, 1 — 11.

Tisti Čas, ko so Jezusa množice obsule, da bi
poslušale besedo Božjo, je on stal pri Genezareškem
jezeru. In je vidil dva čolna ob jezeru stati; ribiči
pa so bili vun stopili, in so izprali mreže. Stopil je
pa v Čoln, kteri je bil Simonov, in ga je prosil
malo od kraja odrinuti. In je sede množice iz Čolna
učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu : Pelji
na globoko, in verzite svoje mreže na lov. In Simon
je odgovoril, in mu rekel; Učenik! vso noč smo de¬
lali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom ver-
gel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko
število rib; njih mreža pa se je tergala. In so mignuli
tovarsem, kteri so bili v onem čolnu, da naj pridejo,
in jim pomagajo. In so prišli, in napolnili oba Čolna,
tako da sta se topila. Simon Peter pa, ko je to vidil,
je padel Jezusu h kolenom, rekoč: Gospod! pojdi od
mene, ker sim grešen Človek. Groza namreč je bila

145

obšla njega in vse, kteri so bili s njim, nad vlakom
rib, ki so ga bili storili; ravno tako pa tudi Jakoba
in Janeza Cebedejova sinova, ki sta bila Simonova
tovarša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, od¬
slej boš ljudi lovil. In so potegnuli Čoln h kraju, in
vse popustili, ter za njim šli.

Peto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s , Petra aposteljna  5 , 8 — 15.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljubni.
miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega za hudo,
ne kletve za kletev, ampak nasproti blagoslovite, ker ste
v to poklicani, da blagoslov v del posedete. Zakaj kdor
hoče življenje ljubiti, in viditi dobre dni, naj zderži svoj
jezik od hudega, in njegove usta naj ne govore goljfije;
naj se ogiba hudega, in naj dobro stori; naj išče miru, in
naj se ga derži. Ker oči Gospodove so oberijene v pra¬
vične, in njegove ušesa v njih molitve; obraz Gospodov
pa je zoper hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako steza
dobro vneti? Pa če tudi kaj terpite za pravice voljo, bla¬
gor vam! Njih strahovanja pa se ne bojte, in ne pustite
se zmotiti. Gospoda Kristusa pa posvečujte v svojih sercih.

Ev angeli svetega Matevža 5, 20 — 24.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Res¬
nično vam povem, ako ne bo obilniši vaša pravica,
kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško
kraljestvo. Slišali ste, daje  rečeno starim: Ne ubi¬
jaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jaz pa vam po¬
vem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo
kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu reče raka, bo kriv
zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega og¬
nja. Če tedaj svoj dar prineseš k altarju, in se tam
spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi
Usti in Evangelii. 10

— 146

svoj dar pred altarjem, in pojdi poprej spravit se s
svojim bratom, in tedaj pridi in daruj svoj dar.

Berilo iz lista s . Paula aposteljna do Rimlja¬
nov 6, 3 — 11.

Bratje! kteri koli smo keršeeni v Jezusu Kristusu,
smo v njegovi smerti keršeeni. Ž njim namreč smo poko¬
pani s kerstom v smert, da, kakor je Kristus vstal od
mertvih s častjo Očetovo, tako tudi mi v novem življenju
hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v podobnosti pjegove
smerti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja; ker
vemo, da je bil naš stari človek z njim vred križan, da
bi se razdjalo telo greha, in da bi več ne služili grehu-
Kdor je namreč umeri, je opravičen od greha. Ako smo
pa umerli s Kristusom, verujemo, da bomo tudi živeli z
njim vred; ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih,
več ne umerje, smert ga ne bo več gospodovala. Zakaj
da je umeri, je zavoljo greha enkrat umeri; da pa živi,
živi Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu
odmerli, živite pa Bogu v Kristusu Jezusu Gospodu našem,

Evangeli svetega Marka 8, 1 — 9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu,
in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence,
in jim reče: Množica se mi smili; ker glejte! tri
dni so že jtri meni, in nimajo kaj jesti. In ako jih
lačne spustim na njih dom, bodo omagali na potu;
nekaj namreč jih je bilo od deleč prišlo. In njegovi
učenci so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel
tukej v puščavi nasititi s kruhom? In jih je vprašal:
Koliko imate kruhov? Oni so rekli; sedem- In je
ukazal množici sesti po tleh. In je vzel sedmere kruhe
in je zahvalil, ter razlomil, in dal svojim učencon.

147

da bi predložili, in so položili pred množico, in so
tmeli nekaj ribic; in jih je žegnal, in ukazal predpolo-
žiti. In so jedli in se nasifili, in so pobrali ostanke
koscov, sedem jerbasov. Njih pa, kteri so jedli, je
bilo okoli štiri jezer. In jih je spustil.

Sedmo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimlja¬
nov 6, 19—23.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaše¬
ga mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečitosti in
krivice v hudobijo, tako podajte tudi zdaj svoje ude slu¬
žiti pravici v posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji gre¬
ha, ste bili prosti pravičnosti. Kakošen sad ste tedaj ta¬
krat imeli v tem, česar se zdaj sramujete? Konec tega
namreč je smert. Zdaj pa, ko ste prosti od greha, služite
pa Bogu, imate svoj sad posvečevanje, konec pa večno
življenje. Zakaj plačilo za greh je smert; milost Božja pa
je večno življenje v Kristusa Jezusu Gospodu našem.

Evangeli svetega Matevža 7, 13 — 21.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencoin: Va¬
rujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v
ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po
njih sadu jih bote spoznali. Se li bere grozdje iz ter-
nja, ali smokve iz osata? Tako rodi vsako dobro drevo
dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad.
Dobro drevo ne more malopridnega sadu roditi; tudi
ne malopridno drevo roditi dobrega jadu. Vsako dre¬
vo, ktero ne stori dobrega sadu, bo posekano in v
ogenj verženo. Tedaj iz njih sadu jih bote spoznali.
Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde y
nebeško kraljestvo: ampak kteri stori voljo mojega
Očeta, kije v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo.

«

148

Osmo nedeljo po> binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Rimlja¬
nov 8, 12 — 17.

Brate! nesmo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli-
Zakaj ako bote mesu živeli, bote umerli; ako bote pa dela
mesa z duhom morili, bote živeli. Ktere koli namreč Duh
Božji vodi, ti so otroci Božji. Saj niste prijeli duha suž-
nosti spet v strah , ampak prijeli ste duha posinovljenih
otrok, v kterem kličemo: Aba, Oče! Duh sam namreč
daje pričevanje našemu duhu, da smo otroci Božji; ako p»
otroci, tudi deleži, deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi.

Evavgeli svetega Lukeža 16, 1—9.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko
govoril: Bilje neki bogat človek, kteri je imel hišni¬
ka, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor da bi bil
zapravljal njegovo premoženje. In gaje poklical, in
mu rekel: Kaj, to slišim od tebe? Daj odgovor od
svojega hišovanja; zakaj posilimal ne boš mogel več
gospodariti. Hišnik pa je sam pri sebi rekel: Kaj
bom storil, ko mi moj gospod odvzame hiševanje?
Kopati ne morem, vbogaime prositi se sramujem. Vem,
kaj bom storil, da me, kadar sim odstavljen od hiše-
vanja, vzamejo v svoje hiše. Tedaj je poklical vse
dolžnike svojega gospoda, in je rekel pervemu: Koliko
si dolžan mojemu gospodu? On pa je rekel: Sto če¬
brov olja. In mu je rekel: Vzemi svoje pismo, usedi
se hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugemu:
Ti pa, koliko si dolžan? On pa je rekel: Sto starjev
pšenice. In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši
osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega hišnika, da
je bil modro storil; zakaj otroci tega sveta so mo-
drejši kakor otroci luči v svojem rodu. In jaz vam
povem: Delajte si prijatle s krivičnim mamonom, da
ras, kadar obnemagate, vzamejo u večne prebivališča.

149

Deveto nedeljo po binkoštih.

Perilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Ko-
rinčanov 10, 6—13.

Bratje! nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih
Judje poželeli. Tud vi ne bodite malikovavci, kakor njih
eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so
vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se , kakor so se njih eni
lcurbali; in jih je padlo on dan tri in dvajset tavžent.
Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga njih nekteri sku¬
šali; in so jih kače pokončale. Tudi ne godernjajte, kakor
so njih nekteri godernjali; in so bili pomorjeni od angela
morije. Vse to pa se jim je v podobi zgodilo; zapisano
, je pa v posvarjenje, na ktere je konee sveta prišel. Kdor
tedaj meni, da stoji; naj gleda, da ne pade! Skušnjava
naj nad vas ne pride druga, ko človeška! Bog pa je
Zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, ko uzterpite, temue
ho storil, da bo skušnjava tudi dobro izišla, da jo
zmagate.

Evangeli svetega Lufeeza 19, 41 — 47.

Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu,
in je mesto ugledal, se je zjokal nad njim, rekoč:
Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan,
i kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi
očmi. Ker prišli bodo dnevi nad te, in tvoji sovraž¬
niki te bodo obdali in stiskali od vsih strani. Ia
bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi,
in ne bodo pustili v tebi kamna na kamenu, zato ko
nesi spoznalo časa svojega obiskanja. In je šel v
tempelj, in jih je začel izganjati, kteri so v njem
prodajali in kupovali; in jim je rekel: Pisano je:
Moja hiša je hiša molitve; vi pa ste jo storili jamo
razbojnikov. In je učil vsak dan v tempeljnu.

150

Deseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Ko-
r inča nov 12, 2 — 11.

Bratje! kadar ste bili neverniki, veste, da ste k mu¬
tastim malikom hodili, kakor ste bili peljani. Zato vam
na znanje dam, da nihče, ki v Duhu Božjem govori, Jezusa
ne kolne; in nihče ne more reči Gospod Jezus, drugači,
ko v Svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh pa je eden ;
in službe so mnogotere, Gospod pa je eden: in opravila
so mnogotere, Bog pa je eden, kteri dela vse u Vsih, Sle¬
hernemu pa je dano razodenje Duha v prid. Enemu je po
Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa govorjenje uče¬
nosti po ravno tistem Duhu, enemu vera v ravno tistem
Duhu, enemu delanje čudežov, enemu prerokovanje, enemu
ražločenje duhov, enemu mnogoteri jeziki, enemu izlaganje
jezikov. Vse to pa dela en ravno tisti Duh, kteri deli
slehernemu, kakor hoče.

Evangeli svetega Lukeža 18, 9 — 14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v se za¬
upali, da so pravični, in so druge zaničevali, to pri¬
liko povedal: Dva človeka sta šla v tempelj molil.,
eden farizej, in eden mitar. Farizej je stal, in je
sam pri sebi molil: Bog! zahvalim te, da nesim kakor
drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestniki, ali tudi
kakor ta mitar. Se postim dvakrat v tednu; dajem
desetino od vsega, kar imam. In milar je od deleč
stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdignuti; temuč
je terkal na svoje persi, rekoč: Bog! bodi milostiv
meni grešniku! Vam povem, ti je šel opravičen v
svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri se povišuje,
bo ponižan: kdor se pa ponižuje, bo povišan.

151

Ednajsto nedeljo pa binkoštib.

Berilo iz 1. lista s, Paula aposteljnega do Ko-
rinčanov 15, 1 — 10.

Bratje! opomnim vas evangelija, kterega sim vam.
oznanil, kterega ste tudi sprijeli, v kterem ste tudi sta¬
novitni, v kterem bote tudi zveličani; ako ga tako deržite*
kakor sim vam oznanoval, če le niste zastonj verovali.
Zakaj učil sim vas sosebno , kar sim tudi prijel ;  da je
Kristus za naše grehe umeri po pismih; in da je bil po¬
kopan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da seje
Kefu prikazal, in potem ennjsterim; potlej se je prikazal
več ko pet sto bratom vsim kmali, zmed kterih je še zdaj
veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej se je prikazal Ja¬
kobu, potlej vsim apostolom. Poslednjič pa se je pri¬
kazal tudi meni, kakor negodniku. Zakaj jaz sim nar
manjši apostolov, in nesim vreden apostelj imenovan biti,
ker sim preganjal cerkev Božjo. Po milosti Božji pa sim,
kar sim, in njegova milost v meni ni bila prazna.

Ev angeli svetega Marka 6, 31 — 37.

Tisti čas je Jezus šel iz krajev Tira, in je skoz
Sidon prišel h Galilejskemu morju, sred krajev De-
setomestja. In mu pripeljejo gluhega in mutastega, in
ga prosijo, da naj položi roko nanj. In ga je vzel
zmed množice na stran, in je vtaknili svoje perste v
njegove ušesa, ter je pljunul, in se dot.aknul njegovega
jezika, in je pogledal v nebo in zdibnul, in mu reče:
Efeta! to je, odpri se. In kar odperle so se mu uše¬
sa, in razvezala sc je vez njegovega jezika, in je
prav govoril. In jim je zapovedal, da naj nikomur ne
pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedal, bolj se ozna-
novali. In so se še bolj Čudili, rekoč: Vse je prav
storil; gluhim je dal slišati, in mutastim govoriti.

152

Dvanajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 2. lista s. Paula aposteljna do Koriti-
čanov 3, 4—9.

Bratje! takošno zaupanje imamo po Kristusu v Boga,
ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe,
ampak naša premožnost je iz Boga kteri nas je tudi storil
pripravne služabnike nove zaveze, ne po čerki, ampak
po duhu. Cerka namreč umori, duh pa oživlja. Ako je
tedaj služba smerti, s čerkami v kamne vdolbena, v časti
bila, tabo da Izraelovi otroci neso mogli pogledati v Moj¬
zesov obraz zavoljo svetlobe njegova obličja, ktera mine;
kako ne bo veliko bolj služba duha v časti? Zakaj ako
je služba pogubljenja v časti, je služba praviee u veliko
obilniši časti.

Evangeli svetega Lukeza 10, 23 — 37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Srečne
oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker povem vam, da
veliko prerokov in kraljev je hotlo viditi, kar vi vi¬
dite, in neso vidili; in slikati, kar vi slišite, in neso
slišali. In glej! neki učenik postave je vstal, kteri
ga skuša in reče: Učenik! kaj naj storim, da bom
večno življenje zadobil? On pa mu je rekel: Kaj je
v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril in
rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega
serca, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli; in
svojega bližnjega, kakor sam sebe. In mu je rekel:
Prav si odgovoril; to stori, in boš živel! On pa je
hotel sam sebe pravičnega delati, in je rekel Jezusu:
In kdo je moj bližnji? Jezus pa je odgovoril in re¬
kel: Neki človek je šel od Jeruzalema doli v Jeriho,
in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi oplč-
nili, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na
pol mertvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven
šel po tistem potu; in ga je vidil, in je metno šel.

153

Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto,
in ga vidil, memo šel. Neki popoten Samarian pa je
prišel do njega, in ko ga je vidil, se mu je v serce
smilil. In je pristopil in mu obvezal rane. in je vlil
v nje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče,
ter ga peljal v gostivnico, in ga oskerbel. In drugi
dan je vzel dva denarja, in jih je dal gostivniku, in
je rekel: Skerbi za-nj, in kolikor več izdaš, ti bom
jaz nazaj grede povernul. Kteri teh dveh se ti zdi,
da je bil bližnji tistemu, kije  padel med razbojnike?
On pa je rekel: Tisti, kteri mu je usmiljene storil.
In Jezus mu reče: Pojdi, in tudi ti tako stori.

Trinajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Galača-
nov 3, 16 — 22.

Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile ob¬
ljube storjene. (Pismo) ne reče: In zarodom, kakor da bi
jih več bilo, ampak kakor le enim: In zarodu tvojemu,
kteri je Kristus. To pa rečem: Od Boga poterjena zaveza
s postavo , ktera je štiri sto in trideset let potlej dana, ni
overžena, da bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz
postave delež, tedaj ni iz obljube; Abrahamu pa ga je
Bog po obljubi dal. Cernu tedaj postava? Zavoljo pre-
lomljenja je postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kte-
remu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih sredniku
zročena, Srednik pa ni enega, Bog pa je eden, Jeli'te¬
daj postava zoper obljube Božje? To ne! Zakaj ko bi
bila postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi bila pra¬
vičnost res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zakle-
nulo, da bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana.

Evangeli svetega Lukeza 17, 11—19.

Tisti čas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, je hodil
po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v eno

154

vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so
od deleč stali, in so povzdignuli glas, rekoč: Jezus,
učenik, usmili se nas! In ko jih jeh zagledal, je re¬
kel: Pojdite, in zkažite se duhovnom. In prigodilo
se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden zmed njih ps,
ko je vidil, da je očiščen, se je vernul, in je z velikim
glasom Boga častil; in je padel na obraz pred nje¬
gove noge, in se mu je zahvalil. In ti je bil Sama¬
rijan. Jezus pa jo odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo
deset očiščenih? Kje je pa unih devet? Nobeden se
ni znaj šel, da bi se bil vernul, in Bojpi čast dal, ka¬
kor ti ptujec. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker
tvoja vera ti je pomagala.

Štirnajsto nedeljo po binkostih.

Berilo it lista  s. Paula aposteljna do Gala-
čanov 5, 16 — 24.

Bratje! bodite po duhu, in ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželi zoper duha, duh pa zoper meso;
ta dva namreč sta eden drugemu zoper, da ne storite, kar
bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi, niste pod postavo.
Dela mesa pa so znane, in te so: prešestovanje, kur-
banje, nečistost, nesramnost, malikovanje, zavdajanje, so-
vražtva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi, razpertje, ne-
vošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je temu
podobnega. Od tacih de) vam napovem, kakor sim vam
napovedoval, da, kteri take reči delajo, ne bodo kraljestva
Božjega dosegli. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir,
poterpežljivost, miloserčnost, dobrotljivost, perzanesljivost.
krotkost, vera, pohlevnost, zderžnost, čistost. Zoper ta-
košne ni postava. Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso
križali z grehi in željami vred.

Evangeli svetega Matevža 6, 24 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom ;  Nihče
ne more dvema gospodoma služiti; ali bo namreč

— 155

enega  sovražil, in enega ljubil; ali »e bo enega deržal,
in enega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam povem, ne skerbite za svoje živlenje, kaj
bote jedli; tudi ne za svoje telo, kaj bote oblačili.
Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo?
Poglejte ptice neba, ker ne sejejo, in ne žanjejo, in
ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi.
Ali niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa zmed
vas more z svojo skerbjo pridjati le en komolc k
svoji dolgosti? In za obleko kaj skerbite? Poglejte
lilije na polju, kako rastejo: ne delajo in ne predejo;
pa vam povem, da še Salomon v vsej svoji časti ni
bil tako oblečen, kakor njih ena. Če pa travo na
polju, ktera dans stoji, in se zjutrej v peč verže,
Bog tako olbači; koliko bolj bo vas, maloverni! Ne
skerbite tedaj, rekoč: Kaj bomo oblačili? Ker po
tem vsem oprašujejo neverniki. Saj vč vaš Oče ne¬
beški, da vsega tega potrebujete. Išite tedaj na po¬
prej Božjega kraljestva in njegove pravice, in vse
to vam bo priveršeno.

Petnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljena do Gala -
čanov 3, 23 — 26; in 6, 1 — 10.

Bratje! ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo. Ne
bodimo željni prazne časti, da bi eden drugega dražili;
eden drugemu nevošljivi bili. Branje! ako je kdo od kakega
greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni, podučite v
duhu krotkosti; in glej sam na-se, da ne boš tudi ti sku¬
šan. Eden drugega bremena nosite, in tako bote dopolnili
Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od sebe meni, da je
kaj, ker nič ni, sam sebe zapelja. Slehern pa naj prevdari
svoje delo; in tako bo sam v sebi čast imel, in ne v
drugem. Vsak namreč bo svoje breme nosil. Tisti pa,
kteri je v kerščanstvu podučen, naj podeluje tistemu,

kteri podučuje, vse dobro, Nikar se ne motiti; z Bogam
se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor
seje tadaj v svojem mesu, bo od mesa tudi žel trohnjenje;
kdor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Ka¬
dar pa dobro delamo, nikar se ne utrudimo; ker ob svo¬
jem času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler tedaj čas
imamo, storimo dobro vsem, zlasti pa domačim po veri.

Evangeli svetega Lukeza  7 , 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje
Naim itd. (kakor v’ četertek po 4 . nedelji v postu,
stran 68:).//.

v

Šestnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljena do Efe-
zanov 3, 13—31.

Bratje ! vas prosim, da ne obnemagajte v nadlogah
mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega priklanjam
svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa Kristusa,
kteri je Oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji, da vam
da po bogastvu svoje časti močno uterditi se po njegovem
Duhu v notranjem človeku, prebivati Kristusu po veri v
vaših sercih, da v ljubezni vkoreninjeni in uterjeni morete
umeti z vsemi svetimi, kakošna je širokota in dolgota, vi-
sočinain globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ktera
um preseže, da ste npolnjeni z vso polnostjo Božjo. Njemu
pa, kteri premore vse obilniši storiti, kakor prosimo ali
umemo, po moči, ktera v nas dela, njemu čast v cerkvi
in v Kristusu Jezusu u vse rodove vekoma! Amen.

Evangeli svetega Lukeza 14, 1 — 11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v hišo nekega višega
farizejev v saboto kruh jest, so oni na-nj gledali. In

157

glej! neki vodeničen človek je bil pred njim. In Je¬
zus je spregovoril, in djal učenikom postave in fari¬
zejem, rekoč: Ali se sme v saboto ozdravljati ? Oni
pa so molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In
je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel
ali vol v kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej
sabotni dan? In mu neso mogli na to odgovoriti. Po¬
vedal je pa tudi povabljenim priliko, ke je vidil.
kako si perve sedeže izberajo, in jim je rekel: Ka¬
dar si povabljen na gostijo, ne sedaj na pervo mesto;
da, ko bi bil morebiti častitljivši kakor ti, od njega
povabljen, ne pride, kteri je tebe in njega povabil,
in ti ne reče: Ugani se temu; in se takrat ne začneš
s sramoto na zadnje mesto presedali. Temuč ka¬
dar si povabljen, pojdi in sedi na poslednje mesto,
da ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: PrijateU
pomakni se više! Takrat ti bo čast v pričo tistih,
kteri so s teboj vred za mizoj. Zakaj vsak, kteri se
povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.

Sedemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Efezanov
4 , 1 — 6 .

Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spo¬
dobno živite po poklicu, h kteremu ste poklicani, s vso
ponižnostjo in krotkostjo, s poterpljenjem; poterpite eden
drugega v ljubezni, in skerbite ohraniti edinost duha v
zavezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste pokli¬
cani v eno upanje svojega poklica. En Gospod je, ena
vera, en kerst. En Bog in Oče je vsih, kteri je nad vsemi,
in po vsem, in v nas vseh, kteri je hvaljen vekoma. Amen.

158

E v angeli svetega Matevža 22, 34—46 .

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji; in eden
zmed njih, učenik postave, ga je vprašal skušaje
ga: Učenik! ktera je velika zapoved v postavi ?
Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga
iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz
vse svoje misli. Ta je nar veči in perva zapoved.
Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor
sam sebe, V teh dveh zapovedih je zapopadena vsa
postava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih
je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa,
čigav sin je ? Mu reko: Davidov. Jim reče: Kako
ga tedaj David v Duhu imenuje Gospoda, rekoč: Go¬
spod je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na mojo
desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov v pod¬
nožje tvojih nog. Ako ga tedaj David imenuje Go¬
spoda, kako je njegov sin ? In nobeden mu ni mogel
odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistega dne no¬
beden prederznnl še kaj vprašati.

Osemnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Korin-
čanov 1, 4—8.

Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu; ker
ste po njem u vsem obogateli, v vsi besedi in v vsem
znanju (kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno med
vami) tako da vam ne manjka nobenega daru, kteri ča¬
kate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki vas
bo tudi poterdoval do konca, da bote brez greha v dan
prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa.

— 158

Ev angeli svetega Matevža 9, 1—8.

Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, ter se je pre¬
peljal, in je prišel v svoje mesto. In glej! prinesli
so mu mertvoudnega, ležečega na postelji. In ker je
Jezus vidil njih vero ; je rekel mertvoudnemu: Zau¬
paj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej ! eni pis-
marjev so sami pri sebi rekli: Ta preklinja. In ko
je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo
v svojih sercih? Kaj je ložej, reči: Odpuščeni so ti
tvoji grehi; ali reči: Vstani in hodi? Da pa veste,
da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,
(reče tedaj mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo po¬
steljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na
svoj dom. Množice pa, to viditi, so stermele, in ča¬
stile Boga, kteri je dal tako oblast ljudem.

Devetnajsto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Efeza-
nov 4, 23—28.

Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oblecite
novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v resnični pra¬
vičnosti in svetosti. Za tega voljo opustite laž, govorite
resnico vsakteri s svojim bližnjim; ker smo udje med se¬
boj. Jezite se, tode nikar ne grešite; solnce naj ne zajde
u vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču! Kdor je kradel,
naj ne krade več; temuč naj raji pridno dela s svojimi
rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podeliti potrebnemu.

Evangeli svetega Matevža 22, 1 — 14.

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom in
farizejem v prilikah ,  rekoč: Nebeško kraljestvo je
podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu

sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene
na ienitnino; pa neso hotli priti. Spet je poslal dru¬
gih hlapcov, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte!
svoje kosilo sim pripravil, moji junci in pitana živa!
je zaklana, in vse je pripravljeno; pridite na ženit-
nino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo
pristavo, eden pa po svoji kupčii Drugi pa so zgra¬
bili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili.
Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil; in je poslal
svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in njih me¬
sto požgal. Potlej reče svojim hlapcom: Ženitnina
je sicer pripravljena, tode povabljeni je niso bili
vredni. Pojdite tedaj na razpotja, in ktere koli naj¬
dete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so
šli na ceste, in So jih nabrali, kolikor so jih najšli,
hude in dobre: in ženitnina je bila napolnjena z svatmi.
Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je vidil tam
človeka, ki ni bil svatovski oblečen, in mu reče:
Prijatel! kako sile  sem prišel, ker nimaš svatov¬
skega oblačila? On pa je umolknul. Tedaj je kralj
rekel služabnikom: Zvežite mu roke in noge, in ver-
zi:e ga v unanjo temo . ondi bo jok in škripanje z
zobmi. Veliko namreč jih je pokličanih, ali malo iz¬
voljenih.

Dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula (/posteljna do Efezanov
15 — 21 .

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor ne¬
spametni, ampak kakor pametni ; odkupljajte čas , ker
so dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte,
kaj je vojja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom,
v kterem je-nečistost; ampak hodite napolnjeni s svetim
Duhom, in govorite med seboj v psalmih, in hvalnih in
duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih

161

sercih in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v imenu
Gospoda našega Jezusa Kristusa. In bodite eden drugemu
podani v strahu Kristusovem.

Eva>ujeli svetega Janeza 4, 46—53.

Tisti čas je bil neki kraljic, kterega sin je bolen
ležal, v Kapernaurnu. Ko je ta slišal, da je Jezus
prišel iz Judeje v Galilejo, je šel k njemu, in gaje
prosil, da naj pride doli, in ozdravi njegovega sina;
začel je namreč umirali. Jezus mu je tedej rekel:
Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete! Kra¬
ljič mu reče: Gospod! pojdi doli, preden moj sin
umerje, Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! In člo¬
vek je veroval besedi, klero mu je rekel, in je šel.
Ko je pa še na poli tje doli, so mu hlapci naproti
prišli, in povedali rekoč, da njegov sin živi. Tedaj
jih je vprašal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In
so mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mer-
zlica. Oče je tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, ktero
mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval in
vsa njegova hiša.

En in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula apos/eljna do Efe-
žanov 6, 10—17.

Bratje! uterdite se v Gospodu in v mogočnosti nje¬
gove moči. Oblecite Božje orožje, da morete obstati pred
zalezovanjem hudičovim, ker 'se nam ni vojskovati zoper
meso in kerv, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper
gospodovavce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove
v podnebju. Za tega voljo primite Božje orožje, da se
morete braniti ob hudem dnevu, in u vseh rečeh popolni
obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico,
Listi in Evangelii. 11

in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah priprav¬
ljeni za evangeli mira; u vseh rečeh pa vzemite v roko
škit vere, s kterim zamorete vse ognjene pšice hudobnega
ugasiti, in vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar
je beseda Božja.

Ev angeli svetega Matevža i8, 23—35.

Tisti čas je Jezus svojim učencoin to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri
je hotel račun delati z svojimi hlapci. Ko je pa za¬
čel računati, je bil pred nja postavljen eden, kteri mu
je bil dolžen deset jezer talentov. Ker pa ni imel
s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega,
in njegovo ženo, in njego\e otroke, in vse, kar je
imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in
ga je prosil, rekoč: Poterpi s menoj, in vse ti bom
povernul. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga
je spustil, in mu je dolg odpustil. Spred njega grede
pa je tisti hlapec najšel enega svojih sohlapcov, kteri
mu je bil dolžen sto denarjev; in ga je zgrabil in
davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžen. Tedaj je njegov
sohlapec pred nja padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi
s menoj, in vse ti bom povernul. On pa ni hotel; le-
muč je šel, in ga je vergel v ječo, dokler spla¬
ča dolg. Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar se
je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali
svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj
gaje  poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni
hlapec! ves dolg sim ti odpustil, ker si me prosil;
ali nisi bil torej tudi ti dolžen usmiliti se svojega so-
hlapca, kakor sim se tudi jaz tebe usmilil? In njegov
gospod se je razserdil, in ga je izdal trigonom, do¬
kler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj
nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri
-svojemu bratu iz svojih sere.

163

Dve in dvajseto nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposleljna do Filipčanov

1 , 6 — 11 .

Bratje! zaupam na Gospoda Jezusa, da, kteri je
začel u vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do dneva
Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas vsih
misliti , zato ko vas imam v sercu, tudi v svojem železju,
in v zagovarjanju in poterjenju evangelija, vse, ki ste de¬
ležni mojega veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako da
vas vse ljubim v sercu Jezusa Kristusa. In to molim,
da bi vaša ljubezen bolj in bolj rasla v znanju in u vsej
umnosti, da skušate, kaj je bolj, da ste čisti in brez
pogreška v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravice
po Jezusu Kristusu, v čast in hvalo Božjo.

Evangeli svetega Matevža 22,15—21.

Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, da
bi Jezusa vjeli v besedi. In pošljejo do njega svojih
ueencov s Herodiaui vred, rekoč: Učenik! vemo, da
si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, in da ti ni
mar za nikogar, ker ne gledaš na osobo ljudi. Po¬
vej nam tedaj, kaj se ti zdi, ali se sme dacija dajati
cesarju ali ne? Jezus pa je poznal njih hudobo, in
je rekel: Kaj me skušale, hinavci? Pokažite mi dacni
denar! In oni so mu podali denar. In Jezus jim re¬
če: Čigava je la podoba in napis? Mu reko: Cesar¬
jeva. Tedaj jim reče: Dajte torej cesarju, kar je
cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.

*

164

Tri in dvajseto nedeljo po binkostih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna od Filipčanov
3, 17—21% in 4, 1—3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive, kakor imate izgled natl nami. Zakaj veliko jih
živi, ktere sim vam večkrat imenoval, (zdaj pa tudi jokaje
imenujem,) sovražnike križa Kristusovega; kterih konec
je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo svoje
sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebivanje pa je
v nebesih, od kodar tudi Zveličarja čakamo, Gospoda
svojega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše revno
telo, ker ga bo upodobil svojemu svetlemu telesu, po moči.
s ktero si tudi zamore podvreči vse reči. Za tega voljo,
bratje moji predragi in priserčni, moje veselje in moja
krona! tako stojte v Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo
in Sintiho, da naj bote ene misli v Gospodu. Prosim tudi
tebe, zvesti brat in tovarš ! pomagaj jima, ki ste se s
menoj trudile v evangeliu s Klemenom, in drugimi mojimi
pomagavei, kterih imena so v bukvah življenja.

Ev angeli svetega Matevža 9,18—26.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej!
je eden vikših prišel in ga molil, rekoč: Gospod!
moja hči je zdaj umerla; ali pridi, in položi svojo
roko na njo, in ho oživela. In Jezus je vstal, ter s
njim šel in njegovi učenci. In glej! žena, kije  na
kervotoku lerpela dvanajst let, je pristopila od zadej.
in se je dotaknula roba njegovega oblačila. Zakaj re¬
kla je sama pri sebi: Ako se le njegovega oblačila
dotaknem, bom ozdravljena. Jezus pa se je obernul,
in ko jo je vidil, je rekel: Zaupaj, hči! tvoja vera

te je ozdravila. In žena je bila zdrava od tiste ure.
In ko je Jezus u vikšega hišo prišel, in je vidil pis¬
kače in šumečo množico, je rekel: Odstopite; zakaj
deklica ni mert.va, ampak spi. In so se mu posmeho¬
vali. Ko je bila pa množica izgnana, je noter šel, in
jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slo-
vez je šel po vsej tisti deželi.

Opomba.  Ako je po binkoštih več ko 24 nedelj, se po
23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po
razglašenju Gospodovem ostale, po tem le redu:

Ako je 25 nedelj, se za 24. nedeljo vzame 6. nedelja po
razglašenju, kakor na strani
Ako je 26 nedelj, se za

24. ned. vzame o. nedelja po razgl. kak. na str.

25« 55 55 H* 55 „ ,5 „ ,5 „

4*23

Ako je 27 nedelj, se za

24. ned vzame 4. nedelja po

„ 99 O. 99 99

59 99 u * 99 59

Ako je 28. nedelj, se za

24. ned. vzame 3. nedelja po

25.

26.

55 4- 55

55 5. 55

27,

59

59

G.

59 99

razgl. kak. na str.

99 55 59 99

59 59 99 59

razgl. kak. na str.

99 99 99 99

99 59 99 59

59 59 99 99

23

3

mm

ts2l

Poslednjo nedeljo po binkoštih.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Kološa-
nov 1 , 9 — 14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, da bi
bili napolnjeni s poznanjem Božje volje, u vsej modrosti
in duhovni razumnosti; da bi spodobno hodili Bogu u vseui

1G6

prijetni, rodovitni u vsakem dobrem delu, in rastejoči v
spoznanju Božjem, u vsej moči uterjeni po njegovi častit¬
ljivi mogočnosti, u vsem poterpljenju in prizanasanju s sve-
seljem, hvaleči Boga Očeta, kteri nas je vredne storil
vdeležiti se dedičtva svetih v razsvetljenju , kteri nas je otel
od oblasti teme, in prestavil v kraljestvo svojega prelju¬
bega Sina, v kterem imamo odrešenje po njegovi kervi,
odpuščenje grehov.

Evangeli svetega Matevža 24, lh — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim nčencom: Kadar
bote vidili strahoto razdjanja. prerokovano od Daniela
preroka, statina svelem mestu: (kdor bere, naj ume!)
tedaj naj, kteri so v Judeji, beže na gore: in kdor
je na strehi, ne hodi ž nje jemat kaj iz svoje hiše;
in kdor je na polju, se nevračaj jemat svoje suknje.
Gorje pa nosečim in doječim tisti dni! Molite pa, da
se vaš beg ne zgodi po zimi ali v saboto. Zakaj ta¬
krat bo velika sliska, kakoršne ni bilo od začetka
sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili prikraj¬
šani ti dnevi, bi ne bil otet noben Človek; todeza¬
voljo izvoljenih bodo prikrajšani tisti dnevi. Takrat,
ako vam kdo poreče: Glejte! tukaj je Kristus, ali
tam, ne verjemite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi,
in krivi preroki, in bodo delali velike znamnja in ču¬
deže, tako da hi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi
bilo mogoče). Glejte! pred sim vam povedal. Ako
vam tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne hodite vun-
kaj! v lirami je, ne verjemile. Ker kakor blisk pride
od sončnega ithoda, in se posveti do zahoda: tako
bo tudi prihod Sinu človekovega. Kder koli je namreč
mertvo truplo, ondi se bodo sberale tudi postojne.
Kmalo po stiski tistih dni pa bo sonce otemnelo, in
mesec ne ho dal svoje svetlobe, in zvezde bodo pa¬
dale iz neba. in moči nebeške se bodo gibale. In ta¬
krat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na

107

nebu: in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in
bodo vidili Sinu človekovega priti v oblakih neba s
veliko močjo in veličastvom. In bo poslal svoje an¬
gele s trobento in s velikim glasom, in bodo sbrali
njegove izvoljene od cveterih vetrov, od konca neba
do konca njegovega. Od drevesa pa smokvina se učite
priliko: kadar je njegovega veja že muževna, inberst
požene, veste, da je blizo poletje. Tako tudi vi, ka¬
dar bote vidili vse to, vedite, da je blizo pred durihi.
Itesnič novam povem, da ti rod nebo prešel, dokler
se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje
besede pa ne bodo prešle.

Drugi del.

Berila in Evangelii

v

praznike Svetnikov.

30. listopad.

V dan s. Andreja apostola.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Rimljanov
v 10. poglavju od 10. do 18. verste.

Bratje! s sercom se veruje v pravičnost, s ust mi
pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri va-nj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judom
in Grekom ni razločka; ker eden je Gospod vsili, bogat
za vse, kteri na nja kličejo. Zakaj kdor koli kliče v ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj njega klicali,
v kterega neso verovali? Ali kako bodo v nja verovali, od
kterega neso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznano-
vavea? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani ? Ka¬
kor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir, ozna¬
nil jo čib dobro ! Toda oznanovanju niso vsi pokorni. Izaija

169

namreč pravi: Gospo«!! kdo je veroval, kar je od nas
slišal? Vera tedaj je iz poslušanja, poslušanje pa po Kri¬
stusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali ? Saj je po
vsej zemlji razišel se njih glas, in do konca sveta njih besede.

Evan<jeli svetega Matevža  4 , 18—22.

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju,
je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter,
in Andreja njegovega brata, metati mrežo v morje;
bila sta namreč ribica. In jima reče: Hodita za me¬
noj in vaju bom storil ribiča človekov. Ona pa sta
koj svoje mreže popustila, in sla šla za njim. In od
tod dalje gredoč je vidil dva druga brata, Jakoba
Cebedejovega, in Janeza njegovega brata, v čolnu s
njujnim očetom Cebedejem, popravljati svoje mreže, in
jih je poklical. Ona pa sta precej mreže in očeta
popustila, in sta šla za njim.

3. grudna.

V dan s, Frančiška Ksaveria.

Berilo:  Brajte! s sercoin se veruje (kakor v dan s. An¬
dreje aposteljna str. J 08.)

Evangeli svetega Marka 16, IS — 18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencom: Poj¬
dite po vsem svetu, in oznanujte evangeli vsej stvari.
Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor pa ne
veruje« bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te
znam ,, j a  njimi: v mojem imenu bodo hudiče izga¬
njali; nove jezice govorili; kače prijemali; in ako
kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo ; in na bol¬
nike bodo roko pokladali, in bodo zdravi.

170

4. grudna.

V dan s. Barbare device in mučenice,

Berilo iz bukev Strahovih 51, 1—8, 12.

Častil te bom, Gospod kralj ! in te hvalil Boga svo¬
jega Zveličarja; častil bom tvoje ime, ker si mi bil po¬
močnik in viirh, in si otel moje telo od pogubljenja, od
zaderge krivičnega jezika, in od lažnjivib ust, in si mi
vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me odrešil
po obilnem usmiljenju svojega imena od rjovečih zveri, ki
so pripravljene na jed; iz rok tistih, kteri so mi stregli
po življenju, in iz veliko britkost, ktere so me obdajale ;
iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in v sredi
ognja nesim zgorel; iz globočine peklenskega brezna, od
ognjušenega jezika, od lažnjivega govorjenja, od hudobnega
kralja, in od krivičnega jezika. Hvalila bo do smerti moja
duša Gospoda; ker jim pomagaš iz nadlog, kteri v te
zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov, Gospod naš Bog!

Kv angeli svetega Matevža 25, 1—13,

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko go¬
voril : Nebeško kraljestvo je podobno desetim devi¬
cam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu
in nevesti naproti. I’a pet jih je bilo nespametnih, in
pet pametnih. Petere nespametne so vzele svetila,
olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele olja
v' svojih posodah s svetili vred. Ker se je pa ženin
mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je
šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti.
Takrat so vstale vse liste device, in so napravljale
svoje svetila. Nespametne pašo modrim rekle: Dajte
nam svojega olja, ker naše svetila ugasujejo. Pame¬
tne pa so odgovorile, rekoč: Da ga kje ne zmanjka
nam in vam, pojdite raji h prodajavcom, in si ga ku¬
pite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in

171

pripravljene so sle z njm na ženitnino, in duri so se
zaperle. Poslednjič pa pridejo tudi une device, rekoč :
Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril, in
rekel: Resnično vam povem, vas ne poznam. Čujte
tedaj, ker ne veste ne dneva ne ure.

6. grudna.

V dan s. Nikolavža spovedovavca škofa.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebrejov
13, 7-17.

Bratje! spomnite se svojih predstojnikov, kteri so vam
govorili besedo Božjo ;  glejte konec njih življenja, in rav¬
najte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj
in dans, vekoma. Ne dajte se s drugačnimi in ptujimi
nauki zapeljati. Saj je nar bolje serce s milostjo uterditi;
ne s jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v njih ži¬
veli. Imamo altar, od kterega nimajo oblasti jesti, kteri
šotoru služijo. Zakaj kterih žival kerv za greh veliki du¬
hoven v svetišče nese, njih trupla se sožigajo zunaj šoto-
rišča. Toraj je tudi Jezus, da hi posvetil s svojo kervjo
ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu iz šo-
torišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Saj nimamo tukaj
obstoječega mesta, ampak prihodnjega iščemo. Po njem tedaj
darujmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ust, ktere
časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotljivosti in daro-
vitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu. Bodite pokorni
svojim visim, in hodite jim podložni ,■ zakaj oni čujejo
kakor taki, kteri bodo za vaše duše odgovor dajali.

Ev angeli svetega Matevža 25, 14 — 23.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko go¬
voril : Nekdo, kteri je na ptuje šel, je poklical svoje
hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal enemu

172

pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu
po njegovi smožnosti, in je kinalo odišel. Šel je pa,
kteri je bil pet talentov prijel, in je kupčeval s njimi,
in je pet. drncih pridobil, ilavno tako je tudi, kteri
je bil dva prijel, pridobil dva druga. Kteri je bil pa
le enega prijel, je šel in je zakopal v zemljo, inskril
denarje svojega gospoda. Čez veliko časa pa pride
gospod tistih hlapcov, in ima račun z njimi. In je
pristopil, kteri je bil pet talentov prijel, in je pri¬
nesel pet drugih talentov, rekoč: Gospod! pet talen¬
tov si mi zročil, glej! pet drugih sim pridobil. Nje¬
gov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hla¬
pec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko
postavil; pojdi u veselje svojega gospoda. Pa tudi,
kterije bil dva talenta prijel, je pristopil in rekel:
Gospod ! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga
sim pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, do¬
bri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom
čez veliko postavil; pojdi u veselje svojega gospoda.

8. grudna.

V god spočetja device matere Marie.

Berilo iz pr [povestih Salomona Icralja8,22—36.
(Besede modrosti Božje.)

Gospod me je v lasti imel v začetku svojih pot>
preden jc kaj storil od začetku. Od vekoma sim postav¬
ljena, in od uekedaj, preden je bila zemlja storjena. Še
ni bilo breznov, in jaz sim bila že spočeta; vod studenci
še niso izvirali; gore še niso bile s svojo težo vstavljene;
preden so bili britje, sim bila jaz rojena. Še ni bil zemlje
storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je narejal nebesa,
sim pri njem bila. Radarje stanovitne postave in p okraj ne
postavljal breznam; kadar je oblake zgorej pripenjal, in
vod studence tehtal: kadar je postavljal meje okoli morja,

173

in postavo dajal vodam, da naj ne preidejo svojih bregov;
kadar je uterdoval dno zemlje; sim pri njem bila, in vse
ž njim ravnala, in sim se veselila vsak dan, in pred njim
vedno igrala. Sim igrala na svetu, in moje veselje je
hiti s človeškimi otroci. Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me ;
blagor jim, kteri ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in
hodite modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku,
kteri me posluša, in kteri euje pri mojih vratih vsak dan,
in streže pri podbojih mojih duri. Kdor mene najde, ho
našel živlenje, in prijel zveličanje od Gospoda.

j E d  angeli svetega Matevža 1, 1—16 .

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega,
sinu Abrahamovega. Abraham je rodil Izaka; Izak
pa je rodil Jakoba; Jakob pa je rodil Juda in nje¬
gove brate. Juda pa je rodil Fareza in Carama s
Tamare; Farez pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil
Arama. Aram pa je rodil Naasona; Naason pa je
rodil Salinona. Salmon pa je rodil Booca sllaliabo;
Booz pa je rodil Obeda s Ruto; Obed pa je rodi!
Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj
pa je rodil Salomona, s njo, ki je bila Urijeva. Sa¬
lomon pa je rodil Roboama; lloboam pa je rodil Abi-
ja; Abija pa je rodil Asala. Asa pa je rodil Joza-
fata; Jozafat pa je rodil Jorama; Joram pa je rodil
Očija, Očija pa je rodil Joatama; Joatam pa je rodil
Ahaca $ Ahac pa je rodil Ecekija. Ecekija pa je ro¬
dil Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon pa
je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jehonija in nje-
go' e brale o Babilonskem preselovanju. In po Ba¬
bilonskem preselovanju je Jehoriia rodil Salatiela; Sa-
latiel pa je rodi! Corobabela. Corobabel pa je rodil
Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je
rodil Acorja. Acor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je
rodil Ahima; Ahim pa jerodil Eliuda. Eliud pa jerodil
Eleacarja; Eleacar pa je rodil Matana; Matan pa je

rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Jožefa, moža Marije,
od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus.

13. grudna.

¥ dan s. Lucie device mučenice.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Kc-
rincanov 10, 17 in 11, 1—2.

Bratje ! kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali. Za¬
kaj, ne kdor se sam hvali, je izkušen, ampak tisti, kterega
Bog hvali. O da hi vi prenesli malo moje nespameti! Pa
poterpite s menoj. Zakaj vnet sim za vas s Božjim ognjem;
ker zaročil in dal sim vas enemu možu, čisto devico,
Kristusu.

Evangeli svetega Marka 13, 44 — 32.

Tisti čas je Jezus svojim učencom to priliko
govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skri¬
temu v njivi, kterega je človek, ki gaje najšel, skril
in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima,
in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podo¬
bno kupcu, kteri išče dobrih biserov. Kteri, ko je naj¬
šel en drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel,
in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo
mreži, klera se \erže v morje, in zajine x - ib vsakega
plemena. Klero, ko je napolnjena, izlečejo, in na bregu
sede odbero dobre v posode, malovredne pa zaverže-
jo. Tako bo od konca sveta: Angeli pojdejo vun-
kaj, in bodo odločili hudobne i/, srede pravičnih; in
jih bodo vergli v peč ognja; tam bo jok, in škripa¬
nje z zobmi. Ali ste razumeli vse to? Mu reko:
Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, ki je podučen
v nebeškem kraljestvu, enak hišnemu g ospodarju, kteri
nosi iz svojega zaklada novo in staro.

175

18 . grudna.

V dan pričakovanja poroda device ma¬
tere Marie.

Berilo iz Izaija preroka 7, 10 — 55.

Tiste dni je govoril Gospod Ahacu, rekoč: Prosi si
znamnje od Gospoda svojega Boga, ali od zdolej iz glo¬
bočine, ali od zgorej iz visočine. In je rekel Aliae : Ne
bom prosil, in ne skušal Gospoda. In (Izaija) je rekel:
Poslušajte tedaj, Davidova hiša ! Vam je li premalo nad¬
legovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Za
tega voljo vam bo dal Gospod sam znamnje: glejte, devica
bo spočelain rodila Sinu, in se bo imenovalo njegovo ime
Emanuel. Sirovo maslo in med bo jedel, da bo vedil za¬
vreči hudo, in izvoliti dobro.

Evanffeli aveteya Lukeza  /, 26—38.

Tisti čas je Lil angel Gabriel od Boga poslan
v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici,
zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Da¬
vidove, in devici je bilo ime Maria. In angel je pri¬
šel k njej, in je rekel: Cešena, milosti polna; Gospod
je s teboj; blagoslovljena*) si med ženami! Ko je pa
to slišala, seje prestrašila nad njegovem govorjenjem,
in je mislila, kokošno bi bilo to pozdravljenje. In
angel ji je rekel: Ne boj se, Maria! ker milost si
najšla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu
in rodila Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus. Ti bo
velik in Sin Narvišega imenovan ; in Gospod Bog mu
bo dal sedež Davida njegovega očeta, in bo kraljeval
v hiši Jakobovi vekomaj, in niegovega kraljestva ne
bo konec. Maria pa je rekla angelu: Kako se bo
to zgodilo, ker moža ne spoznam ? In angel je od¬
govoril in ji rekel: Sveti Duh bo prišel v te, in moč

*) ali žegnana.

176

Narvišega te bo obsenčila; in za tega voljo bo Sveto,,
ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In
glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sinu v
svoji starosti, in ti mesec je že šesti, liste, ki je
imenovana nerodovitna Ker pri Bogu ni nemogoča
nobena reč. Maria pa je rekla: Glej! dekla sim Go¬
spodova; zgodi se mi po tvoji besedi.

21. grudna.

V dan s. Tomaža apostola.

Berilo iz lista s. Paula aposteljna do Efeza-
nov 2, 19 — 22.

Bratje! zdaj niste gostje in ptujei, ampak stemesijam
svetih in domačiBožji,vzidani na temelj(fundament)apostolov
in prerokov, in poglavitni vogelnik je sam Kristus Jezus,
na kterem je vse zidovje sostavJjeno, in raste v svet tem¬
pelj u Gospodu, u kterega ste tudi vi vzidani u prebi¬
vališče Božje u duhu.

Evangeli svetega Janeza 20, 24—29.

Tisti čas ni bilo Tomaža, dvanajsterih enega,
kteri je imenovan dvojčič, pri njih, ko je Jezus pri¬
šel. Drugi učenci tedaj so mu povedali: Gospoda smo
vidili. On pa jim je rekel. Ako ne vidim na njegovih
rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega persta v
rane žebljev, in ne položim svoje roke v njegovo
stran, ne bom veroval. In čez osem dni so bili nje¬
govi učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jezus
pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je stal
na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Toma¬
žu: Vloži svoj perst semkaj, in poglej moje roke;
in podaj semkaj svojo roko, in položi jo v moje

177

stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! si veroval!
blagor jim, kteri neso vidili, in so verovali.

Drugo nedeljo po razglašenju Gospo¬
dovem.

V praznik presvetega imena Jezusovega.

Berilo iz djartja apostelskega 4, 8 — 12.

Tiste dni je Peter napolnjen s svetim Duhom rekel:
Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva mi¬
dva dans vprašana za dobroto, bolnemu človeku storjeno,
po kteri je ti ozdravljep; bodi znano vam vsem in vsemu
Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa
Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je
obudil od mertvih, v tem stoji ti pred vami zdrav. Ti
je kamen, kteri je bil zaveržen od vas zidarjev, kteri je
postal vogelnik. In v nikomur drugem ni zveličanja; zakaj
nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem
bi mogli zveličani biti.

Ev angeli svetega LuJeeža 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih itd.
(kakor v novega leta dan str. 16  )

17. prosenea.

V dan s. Antona, puščavnika.

Berilo iz bukev Strahovih IS, 1 — 6.

Je bil ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je v bla¬
gru, Bog ga je v slavi svetnikom upodobil, in ga je po-
Listi in Evangelij. 12

178

veličal y strah sovražnikom, in je z njegovimi besedami
znamnja ukrotil. Počastil g a je pred kralji, in mu dal
povelje za svoje ljudstvo, in mu pokazal svojo slavo.
V njegovi veri in krotkosti ga je svetega storil, in ga
Izvolil zmed vsega človeštva. Zakaj slišal je njegov glas,
in ga je peljal v oblak, in mu je dal očitno zapovedi
in postave življenja in modrosti.

Evangeli svetega Lukeša 12, 35 — 40.

Tisti čas je Jezus rekel svojini učencom: Vaše
ledje itd. (kakor dan s. Silvestra papeža str. 15.)

18 . prosenca.

V dan stola s. Petra v Rimu.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola i, 1—7.

Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim ptujcom,
razkropljenim v Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinii,
po pravednosti Boga Očeta, v posvečenje duha, v pokor¬
ščino in pokrOpljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam in
mir naj se pomnoži. Hvaljen hodi Bog in Oče Gospoda
našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega veli¬
kega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa
Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen, in ne-
zvenljiv del, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji
moči ohranjeni po veri v zveličanje, ktero ima razodeto
hiti poslednji čas ;  v ktcrem se hote veselili, če morate
zdaj malo žalovati V mnogoterih skušnjah, da je skušnja
vaše vere veliko dražja ko zlato, ktero se z ognjem skuša,
pokaže v hvalo, in slavo, in čast v razodetju Jezusa Kri¬
stusa Gospoda našega.

179  —

Evangeli svetega Matevža 16, 13 — 19.

Tisti čas je prišel Jezus i’  kraje Cezareje Fili¬
pove, in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravijo
ljudje, da je Sin človekov? Oni pa so rekli: Ne-
kteri, da Janez kerstnik, nekteri pa, da Elija, nekteri
pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče:
Vi pa, kdo pravite, da sim ? Je odgovoril Simon Pe¬
ter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga ! In Je¬
zus je odgovoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jo¬
nov sin! ker meso in kerv ti nesta tega razodela, am¬
pak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem
tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal
svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale.
In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in kar
boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih, in
kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi
v nebesih.

20. prosenea.

V dan ss. Fabiana in Sebastiana muče¬
nikov.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebrejov
11, 33—39.

Bratje! svetniki so s vero premagali kraljestva, de¬
lali pravieo, dosegli obljube, zamašili levom žrela, vgasili
ognjene sile, ubežali ojstremu meču, ojačili se iz nemoči,
silni postali v boju, zagnali vojske-inostranske; prijele so žene
svoje mertve iz mertvih obujene. Eni pa so bili razpeti,
ker niso hotli rešenja, da bi najšji bolji vstajenje. Eni pa
so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven tudi železje in
ječe: so bili kamnjani, prežagovani, skušani, s mečem
morjeni; so hodili v kožuhih, v kozjih kožah, ubožni, sti—

#

180

skani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se potikali
po puščavah, po gorah in berlogih, in podzemljskih jamah.
In ti vsi so bili s pričevanjem vere pravični najdeni v Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našem,

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23.

Tisti čas je šel Jezus iz gore, in je stal na rav¬
nem polju, in truma njegovih učencov, in velika mno¬
žica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬
morja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli po¬
slušat, in ozdravljeni biti od svojih bolezen. In ktere
so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se gaje skušala dotaknuti, ker je moč šla
iz njega, in je vse ozdravila. In on je oči obernul v
svoje učence in je rekel^: Blagor vam ubogim, ker
vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj
lačni, ker bole nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate,
ker se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo
ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasra¬
movali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo
Sinu človekovega. Veselite se tisti dan, in poskakujte,
ker glejte! vaše plačilo je veliko v nebesih.

21. prosenca.

V dan s. Neže device mučenice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (Oboje kakor v dan s. Barbare de-
viče mučenice str, 170.)

181

22 prosenca.

V dan ss. Vincencja in Anastazja muče¬
nikov.

✓

Berilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8.

Pravičnih duše so v roki Božji, in ne bodo jih dose¬
gle smertne muke. Nespametnih očem se je zdelo, da
umerjejo, in njih ločenje; so menili, daje nadloga, in njih
odhod od nas pogubljenje: pa oni so v miru. In če so
pred ljudmi muke terpeli, je njih upanje polno neumer-
Ijivosti. Malo hudega so preterpeli, ali veliko dobrega bodo
prijeli, ker Bog jih je skusil, in jih je najšel sebi vredne.
Kakor zlato v peči jih je skusil, in kakor žgavni dar jih
je prijel, in ob svojem času se bo na-nje ozerl. Pravični
se bodo svetili, in kakor iskre po sternišču bodo tekali.
Sodili bodo narode, in gospodovali čez ljudstva, in Gospod
bo kraljeval čez nje vekomaj.

Ek  angeli svetega Lukeža 21, 9 — 19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Kadar
bole slišali vojske in punte, se nikar ne prestrašite;
to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni precej.
Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper narod, in*
kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki potresi bodo po
deželah, in kuga in lakota; in strahovi iz neba, in.
znamnjavelike bodo. Predvsem tem pa bodo stegnuli
po vas svoje roke, in vas bodo preganjali, in izdajali
v shodnice in ječe, in vlačili pred kralje in oblast¬
nike zavoljo mojega imena. To se vam bo pa godilo
v pričevanje. Vtisnite si tedaj v serca, in ne sker-
bite, kako bote odgovorjali. Jaz namreč vam bom
dal usta in modrost, kteri se ne bodo mogli vstav¬
ljati, ne zoper govoriti vsi vaši zoperniki. Izdajani
pa bote od staršov in bratov, in od žlahte in pri-

182

jatlov, in morili jih bodo zmed vas. In bote od vseh
sovraženi zavoljo mojega imena. Pa las vam iz glave
ne bo zginul. V svoji poterpljivosti bote ohranili
svoje duše.

29. prosenca.

V dan zaročenja device Marie.

Berilo:  Gospod me je v lasti imel itd. (kakor 8. dan
grudna, str. 156.j

E v angeli:  Ko je bila Maria, mati Jezusova, Jo¬
žefu zaročena itd. (kakor predbožični dan str. 7.)

25. prosenca.

V dan spreobernjenja s. Paula apo¬
stola.

Berilo iz djanja apostolskega 9, 1—21 .

Tiste dni je Saul, k* je še dihal pretnjo in vmor
v učence Gospodove, šel k velikemu duhovnu, in je
prosil od njega pisma v Damask do shodnic, da ako bi
najšel ktere može ali žene tega uka, bi jih zvezane pri¬
peljal v Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo,
da se je bližal Damasku, in ga je nanagloma obsvetila
luč z neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je
rekel: Saul, Saul! kaj me preganjaš ? On pa je rekel: Kdo
si ? Gospod 1 In on reče: Jaz sim Jezus, ktcrega ti preganjaš:
težko ti je proti ostnu se vstavljati. In trepetaje in sterme je
rekel: Gospod! kaj hočeš, da naj storim? In Gospod mu
reče: Vstani in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo,
kaj ti je storiti. Tiste možje pa, kteri so ž njim ho¬
dili , so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa

183

nikogar vidili. Vstal je pa Saul od tal, in s odpertimi
očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za reke peljali, in pri¬
peljali v Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne jedel
ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Anania po
imenu. In Gospod mu je rekel v prikazni: Anania!
On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sim. In Gospod
mu reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne,
in vprašaj v Judovi hiši po Tarzanu, Saulu po imenu;
zakaj glej moli. (In je vidil v prikazni moža, Ana¬
nia po imenu, priti, in na-nj roke, položiti, da, bi spre¬
gledal.) Anania pa jc odgovoril: Gospod slišal sim od
veliko ljudi, koliko hudega je storil ti mož tvojim svetim
v Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov zve¬
zati vse, kteri nazivajo tvoje ime. Gospod pa mu je re¬
kel: Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, da nese moje
ime pred nevernike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj
jaz mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime
terpeti. In Anania je šel, in v hišo stopil in je roke na-nj
položil, ter rekel: Saul, brat! Gospod Jezus, kteri seti
je prikazal na potu, po kterem si šel, me je poslal, da
spregledaš, in sl napolnjen s svetim Duhom. In zdajci so
padle od njegovih oči nekakošne luskinjc, in je spregledal.
Tedaj je vstal, in je bil kerščen. In je vzel jedi, in seje
pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ki so bili V
Damasku: in je precej v shodnicah oznanoval od Jezusa,
da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali,
in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeruza¬
lemu, kteri so nazivali to ime, in je zato sem prišel, da
bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Saul pa je
čedaljej močnejši prihajal, in zavračeval Jude, kteri so
prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ti Kristus.

Evangeli svetega Matevža 19, 27 — 29.

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej!
vse smo zapustili, in smo šli za teboj; kaj tedaj
nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam po¬
vem, da ob prerojenju, kadar bo Sin človekov sedel

184

na sedežu svojega veličastva, bole tudi vi, kteri ste
šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili
dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri za¬
pusti hišo. ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater,
ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena,
bo stoterno prijel, in večno življenje dosegel.

2. svečana.

V god darovanja Jezusa Kristusa, in
očiščevanja device matere Marie, ali
v svečnico.

Berilo iz Malahia prevoha 3, 1 — 14.

To reče Gospod Bog 1 : Glejte, jaz pošljem svojega
angela, in bo pripravljal pot pred menoj. In zdajci bo
prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi išete, in angel za¬
veze , kterega vi želite. Glejte, gre! reče Gospod voj¬
nih trum; in kdo bo mogel misliti dan njegovega prihoda?
ali kdo bo obstal, da njega vidi? Zakaj on bo kakor
topeč ogenj, in kakor valjavcov zel; in bo sedel, kakor
kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levi-jeve, in
jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali
Gospodu dari v pravici. In dopadel bo Gospodu dar Ju-
datov in Jeruzalemov, kakor poprejšne dni, in kakor ne-
kcdanje leta, reče Gospod vsemogočni.

Ev angeli svetega Lukeza 2, 22 — 31.

, Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očiščevanja
Marie po Mojzesovi postavi, so Jezusa pirnesli v
Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda, (kakor
je pisano v postavi Gospodovi: Vse pervorojeno mož-
kega spola bodi posvečeno Gospodu,) in da so dar
opravili, kakor je rečeno v postavi Gospodovi, dve

185

gerlici ali dva mlada goloba. In glej! bil je človek
v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon: in ta člo¬
vek je bil pravičen in bogaboječ, in je čakal ovese-
Ijenja Izraelovega, in sveti Duh je bil v njem. In mu
je bilo razodeto od svetega Duha, dane bo vidil smerti,
preden ne vidi Kristusa Gospodovega. In je prišel
v duhu v tempelj. In ko so prinesli olroka Jezusa
njegovi starši, da bi storili za-nj po šegi postave, ga
je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga
in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po
svoji besedi v miru, ker so vidile moje oči tvoje
zveličanje ktero si pripravil pred obličjem vsili na¬
rodov, luč v razsvetljenje nevernikom, in v čast
Izraelu svojemu ljudstvu.

3. svečana.

V dan svetega Blaža mučenika škofa.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Korin-
čanov 1 3-7.

Bratje ! hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vsega poveseic-
nja; kteri nas poveseluje v slednji naši nadlogi, da jih
tudi mi moremo poveseliti, kteri so v mnogi stiski, ;  s po-
Veselenjem, s kterim smo tudi mi od Boga p o ve sel, jeni.
Zakaj kakor je obilno terpljenje Kristusovo v nas, tako
je tudi po Kristusu obilno naše poveselenje. Pa bodimo
stiskani, je u vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo
poveseljeni, je u vaše poveselenje; ali bodimo opominjani,
je u vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, da ter-
pite ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; da je naše
upanje za vas terdno, ker vemo, da, kakor ste tovarši v
terpljenju, tako bote tudi v poveselenju v Kristusu Jezusu
Gospodu našem.

186

Ev angeli svetega Matevža 16, 24 — 27.

Tisti čas je rekel Jezus svojini učencom: Ako
hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe. in naj
vzame svoje križ, in naj hodi za menoj. Zakar kdor
hoče svoj življenje ohranili, ga ho zgubil, kdor pa
zgubi svoj življenje zavoljo mene, ga bo najšel. Kaj
namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo
dušo pa pogubi? Ali kaj bo človek dal, da svojo dušo
spet zamenja? Ker Sin človekov bo prišel u veli¬
častvu svojega Očeta s svojimi angeli, in takrat bo
povernul vsakteremu po njegovih delih.

5. svečana.

V dan s. Agate device mučenice.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Kor in-
čanov 1, 26 — 31,

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak
kar je nespametnega pred svetom, je izvolil Bog, da bi
osramotil modre; in kar je slabega pred svetom, je izvolil
Bog, da bi osramotil, kar je mogočnega; in kar je neime-
nitnega in zaničljivega pred svetom, je izvolil Bog, in kar
nič ni,' da bi razdjal, kar je; da se noben človek ne hvali
pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v Kristusu
Jezusu, kteri sam je bil dan od Boga v modrost, in pra¬
vičnost, in posvečenje, in odrešenje, da, kakor je pisano,
kdor se hvali, naj se v Gospodu hvali.

Evangeli svetega Matevža 19, 3 — 12,

Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji, ter so
ga skušali in rekli: Je li pripuščeno možu ločiti se

187

od svoje žene zavoljo cesar koli si bodi? On pa je
odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, da, kteri je
od začetka stvaril človeka, je stvaril moža in ženo,
in je rekel: Za tega voljo bo človek očeta in mater
zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v
enem mesu. Torej nista več dva, ampak eno meso.
Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči. Mu
reko: Zakaj je pa Mojzes zapovedal ločiven list. dati,
in se ločiti (od nje)? Jim reče : Mojzes vam je za¬
voljo terdobe vašega serca pripustil ločiti se od svo¬
jih žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam pa,
da, kdorkoli se loči od svoje žene, razun zavoljo kur-
banja. in drugo vzame, prešesluje; in kdor ločeno
vzame, prešestuje. Mu reko njegovi učenci: Ge je
tako človekova reč z ženo, ni dobro ženiti se. On
pa jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak
kterim je dano. So namreč skopljenci, kteri so iz ma¬
ternega telesa tako rojeni; in so skopljenci, kteri so
od ljudi skopljeni: in skopljenci, kteri so sami

sebe skopili zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor more
umeti, naj ume.

6. svečana.

V dan s. Doroteje device mučenice.

Berilo iz bukev Sirahovih IS, 13—17.

Gospod moj Bog! povzdignili si na zemlji moje pre¬
bivališče, in sim prosil rešepje od smerti. Nazival sim
Gospoda, očeta mojega Gospoda, da bi me ne zapustil v
dan moje nadloge, in v času prevzetnih brez pomoči. Hva¬
lil bom tvoje ime vedno, in ga častil s hvaležnostjo. Za¬
kaj vslišana je moja molitev, rešil si me od pogubljenja,
in me otel od hudega časa. Za tega voljo te bom častil,
in hvalo dajal tvojemu imenu, Gospod nas Bog!

188

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice
str. 174.)

9. svečana.

V dan s. Apolonie device mučenice.

Berilo:  Častil te boin, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (oboje kakor v dan s Barbare de¬
vice in mučenice str. 170.)

14i svečana.

V dan s. Valentina mučenika.

Berilo it bukev modrosti 10, 10 — 14.

Pravičnega je vodil Gospod po ravnih potih, in mu
je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal znanost svetnikov:
počastil ga je v njegovem trudu, in je dopolnil njegove
dela. Pri zvijači njegovih zopernikov mu je na strani
stal, in ga je častnega storil. Ubranil gaje pred sovražniki,
in pred zapeljivci ga je obvaroval, in mu je silni boj dal,
da M premagal, in zvedel, da je modrost močneja od
vsili reči. Ta prodanega pravičnega ni zapustila, ampak
ga je od grešnikov rešila, in je šla ž njim v ječo, in ga
u vezih ni zapustila! dokler mu ni prinesla kraljeve pa¬
lice in oblasti do tistih, kteri so ga omadeževali, in dal
mu je večno svetlost Gospod naš Bog.

Evangeli svetega Matevža 10, 34 — 42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Nikar
ne mislite, da sim mir prišel prinest na zemljo; ne

189

miru, ampak meč sim prišel prinest. Prišel sim nam¬
reč razdvojit človeka zoper njegovega očeta, in ličer
zoper njeno mater, in nevesto zoper njeno taščo. In
človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ljubi
očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor
ljubi sina, ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden. In
kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj,
ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo
zgubil; in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene,
ga bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in
kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me je po¬
slal. Kdor sprejme preroka v imenu preroka, bo pla¬
čilo preroka prijel; in kdor sprejme pravičnega v
Unenu pravičnega, bo plačilo pravičnega prijel. In
kdor koli da piti komu zmed teh nar manjših le ko¬
zarec merzte vode v imenu učenca, resnično vam
povem, ne bo zgubil svojega plačila.

22. svečana.'

V dan stola s. Petra v Antiohii.
Berilo iz lista s. Petra apostola 1 , 1—7.

heter apostolj itd. (kakor v dan stola s. Petra v Rimu,
str. 178.)

Ev angeli:  'Tisti čas je prišel Jezus v kraje Ce-
zareje Filipove (kakor v dan stola s. Petra v
Rimu, str. 179.)

23. svečana.

V dan s. Margarete Kortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3 , 2—5;
in 8, 6—7.

Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah
ga bom iskala, kterega ljubi moja duša. Sim ga iskala,

190

in ga nesim najšla. Najšli so me čuvaji , kteri čuvajo
mesto. Ste ga  Ji vidili, kterega ljubi moja duša? Ko sim
bila odušla malo od njih, sim ga najšla, kterega ljubi
moja duša; uderžala sim ga, in ga ne bom spustila, do¬
kler ga ne pripeljem v hišo svoje matere, in v hram
svoje porodnice. Zarotim vas, hčere Jeruzalemske! pri
sernah in jelenih na polju, da ne zbudite in ne predra¬
mite ljubke, dokler ne bo sama hotla. — Položi me
kakor pečat na svoje serce, kakor pečatnik na svojo
roko : ker močna ko smert je ljubezen, in hude ko pe¬
kel so serca želje J njih žarki so ko žarki ognja in pla¬
mena. Veliko vod ne more ugasiti ljubezni, in reke je
ne potope. Ako da človek vse premoženje svoje hiše za
ljubezen, ga bo kakor nič čislal.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v dan s. Lucije device mučenice,
str. 156.)

24. ali 25. svečena.

V dan s. Matia apostola.

Berilo iz djanja apostolskega 1, 15 — 26.

Tiste dni je Peter v sredi bratov stal, in je rekel,
(bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkupej) : Možje bratje 1 ,
se mora dopolniti pismo, ktero je prerokoval sveti Pub
po Davidovih ustih od Judata, kteri je bil vodnik ti¬
stih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas prištet, in
je prijel del te službe. (In ti je dobil njivo iz krivičnega-
plačila, in se je obesil, in se po sredi razpočil, in se je
izsul ves njegov, drob in se razznanilo vsem v Jeruzale¬
mu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po njih
jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.) Zakaj pisano je v
bukvah psalmov: Naj bo pusto njih prebivališče, in nihče
naj v njem ne prebiva; in njegovo škofovstvo naj prejme

191

kdo drugi. Teh mož tedaj , fcteri so bili s nami zbrani
ves čas, v kterem je Gospod Jezus med nami prebival in
hodil, od Janezovega kersta do dne, ko je bil do nas v
nebo vzet , teh eden mora biti s nami priča njegovega
ustajenja. In so postavili dva, Jožefa, kteri je bil imeno¬
van Barzaba, s priimkom Pravični; in Matia. In so mo¬
lili, rekoč: Ti, Gospod! ki poznaš vseh serca, pokaži,
kterega teh dveh si izvolil, da prejme mesto te službe in
apostoljstva, od kterega je odpadel Juda, da je šel v svoje
mesto. In so jim dali srečke za nje; in zadela je srečka
Matia, in je bil prištet enajsterim apostolom.

Ev angeli svetega Matevža 11, 25—30.

Tisli čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim
te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to zakril mo¬
drim in razumnim, in si razodel malim. Prav, Oče!
tako je bilo tebi všeč. Vse mi je izročeno od mojega
Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor le Oče; tudi
Očeta nihče ne pozna, kakor le Sin, in komur hoče
Sin razodeti. Pridi! e k meni v si, kteri se trudile, in
ste obteženi, in jaz vas bom poživil! Vzemite moj
jarm na se, in učite se od mene, ker sim krotak,
in iz serca ponižen, in bote pokoj najšli svojim du¬
šam. Moj jarm namreč je sladek, in moje breme
je lahko.

11. susca.

V dan s. Frančiške Rimske vdove.

Berilo iz bukev Salomon.pripovest 31,10 — 31.

Serčno ženo kdo bo najšel? Čez to, kar je iz dalj—
neg in od zadnjih pokranj, je njena cena. Zanese se na
njo serce njenega moža, in ropa ne bo potreboval. Poverne
mu dorbo, in ne hudega vse dni svojega življenja. Poiše

192 —

volne in prediva, in dela po priročnosti svojih rok. Je kakor
harka kupca , ktera iz daljnega prinese svoj kruh. Še
po noči vstane, in da brešno svojim domačim, in delo svo¬
jim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od pridelka svojih
rok zasadi vinograd, prepase z močjo svoje ledje, in okrepča
ramena svoje. Skusi in vidi, da je dobro njeno opravilo ; ne
ugasne po noči njena luč. Iztegne svojo roko po koželji,
in njeni persti primejo vreteno. Svojo roko odpre uboge¬
mu, in svoje dlani prostre potrebnemu. Ne boji se za svojo
hišo snežnega mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvojno
obleko. Častitljivo ogrinjalo si napravi, tenčica in šker-
lat je njena noša. Časten pri vratih je njen mož, kadar
sedi s deželnimi starašini. Bela tenko platno, in prodaja,
in pas daje Kahaneju. Moč in lepota je njeno oblačilo,
in smejala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modro¬
sti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota
svoje hiše, in lena ne je kruha. Njeni otroci vstanejo
in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Mnoge hčeri
nagrabile so si bogatstva, ti nadvladaš vse. Lažnjiva je milina,
in prazna je lepota : žena, ktera se Gospoda boji, ona bo
hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo očit¬
no njena dela.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v dan s. Lucie device mučenice
str. 174.)

12. sušca.

V dan s. Gregorja papeža, cerkvenega
učenika.

Berilo:  ^Predragi! Zapričam pred Bogam“ itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža stran 15.)

Evangeli svetega Matevža 5, 13—19.

Tisli čas je rekel Jezus svojim učencom: Vi
ste sol zemlje; ako se pa sol spridi, s čem se bo

193

solila? Ni za druzega več, kakor da se vun verze,
in potepta od ljudi. Vi ste luč sveta. Mesto se ne
more skriti, ktero na gori stoji. Tudi ne prižigajo
luči, da bi jo pod mernik postavili, ampak na svečnik,
3a sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša
iuč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in časte
vašega Očeta, kteri je v nebesih. Nikar ne mislite,
da sim prišel razvezovat postavo ali preroke; ne raz¬
vezovat, ampak dopolnit sim jih prišel. Zakaj resni¬
čno vam povem: dokler ne preide nebo in zemlja, le
ena Čerka, ali ena pičica ne bo prejšla od postave,
dokler se vse ne zgodi. Kdor tedaj razveže le eno
teh nar manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo nar
manjši imenovan v nebeškem kraljestvu; kdor pa stori
in uči, bo velik imenovan v nebeškem kraljestvu.

17. sušca.

V dan s. Jederti device.

Berilo iz l. lista s. Paula apostola do Ko-
rinčanov 7, 25 — 34.

Bratje! od devic nimam Gospodovega povelja, svet
I'a dam, ker sim milost dosegel od Gospoda, zvest biti.
Menim tedaj, da je to dobro zavoljo sedanje nadloge ; res,
dobro je človeku tako biti. Si zvezan z ženo; ne išči raz¬
veze. Si prost od žene: ne išči' žene. Ako se pa oženiš,
desi grešil ; in ako se devica omoži, ni grešila: tode na¬
dloge mesa bodo imeli taki. Jaz 'pa vam prizanesem.
'Po tedaj rečem, bratje! Čas je kratek, tedaj naj bodo
tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jo¬
kajo, kakor bi ne jokali; in kteri so veseli, kakor bi se
"e veselili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; in kteri
vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; ker podoba tega
Sv eta prejde. Želim pa. da bi bili vi brez skerbi. Kdor
Listi in Evangelii. 13

194

je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovega, kako bi
Bogu všeč bil; kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je
svetovega, kako bi ženi všeč bil, in je razdeljen. In žena
nemožena in devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila
sveta na telesu in duhu, v Kristusu Jezusu Gospodu
našem.

Evangelij Nebeško kraljestvo je podobno desetini
devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device
mučenice, str. 170.)

19. sušca.

V dan s. Jožefa ženina device matere
Marie.

Berilo iz bukev Strahovih 45, 1 — 6.

Je bil ljub Bogu in ljudem itd. (kakor v dan s. An¬
tona puščavnika, str. 177.)

Evangeli svetega Matevža 1, 18—21 .

Ko je bila Maria mati Jezusova Jožefu zaro¬
čena, itd. (kakor predbožični dan, str. 7.)

21. sušca.

V dan s. Benedikta abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 177.)

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor
v dan spreobernjenja s. Paula apostola, str. 182.)

195

24. suš ca,

V dan s. Gabriela verhangela.

Berilo is Daniela preroka 9, 21 — 26.

Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kterega sim vidil v
prikazni v začetku, hitro priletel, in se me je dotaknul
•ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in
rekel: Daniel! zdaj sim izišel, da te podučim, in da umeš.
V začetku tvojih prošenj je izišlo povelje; jaz pa sim pri-
3el, da ti razodenem, da si ljubi mož. Poslušaj tedaj zve¬
sto govorjenje, in razumej prikazen. Sedemdeset tednov
se je prikrajšalo nad tvojim ljudstvom in nad tvojim sve¬
tim mestom, da jenja pregrešenje, in konec vzame greh,
in se zbriše krivica, in se približa večna pravica, in se
dopolni razodenje in prerokovanje, in se pomaže Sveti
svetih. Vedi tedaj in razumej : Od iz-hoda povelja, da naj
se spet sozida Jeruzalem, do Kristusa vladnika bo sedem
tednov, in dva in šestdeset tednov! in spet bodo sozidane
ceste in zidovi v stiski časov. In na koncu dva in šestdeset
tednov bo umorjen Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, ktero
ga bo zatajilo. In mesto in svetišče bo razdjal ljud s pri¬
hodnjim vojvodom; in njegov konec bo razsip, in po
dokončanem boju bo namenjena puščava.

Evangelij Tisti Čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan itd. (kakor v dan pričakovanja poroda de¬
vice matere Marie, atr.^ Pfž^ ) f j§■,

25. sušca.

V god včlovečenja Sinu Božjega in
oznanjenje devici materi Marii.

*■

Berilo in Evangeli (kakor v dan pričakovanja poroda
device matere Marie, 18. dan grudna, str. j f ^\

*

196

V petek po tihi nedelji.

V dan VII žalost, device matere Marie.

Berilo iz bukev Juditinih 13, 22 — 25.

Gospod te je s svojo močjo oblagodaril, ker je po
tebi vničil nase sovražnike. Oblagodarjena si ti,
liči! od Gospoda previsocega Boga pred vsemi ženami na
zemlji. Hvaljen bodi Gospod, kteri je stvaril nebo in zemljo,
ker je dans tvoje ime take povišal, da ne prejde tvoja
hvala iz nst ljudi, kteri bodo pomnili Gospodovo moč ve¬
komaj. Zavoljo britkosti in nadloge svojega ljudstva svo¬
jemu življenju nesi prizanesla, ampak si odvernula pokon¬
čanje pred obličjem našega Boga.

Ev angeli svetega Janeza 19, 25 — 27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega nje¬
gova mati, in sestra njegove matere, Maria Kleofova,
in Maria Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in
učenca, kterega je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji
materi: Žena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej,
tvoja mali! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel.

27. suš ca.

V dan s. Ruperta spovedovavca*) škofa.

Berilo iz bukev Strahovih 44 in 45.

Glej, veliki duhoven, kteri je v svojih dneh dopadel
Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda

*} Spovedovavec se imenuje vsak svelnilt, kteri je kerščanske
vero pred svelom spovedoval, ali na znanje dajal, pa ni
bi) zato umorjen, ampak je mirno umrel.

197

v spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bi bil spolnoval po¬
stavo nar višega. Za tega Voljo ga je Gospod s prisego
povzdignili med svojim ljudstvom. Blagoslov vseli narodov
>nu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo. Obi¬
skal ga je s svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje usmi¬
ljenje, in najšel je milost pred Gospodovimi očmi. Poveli¬
čal g - a je pred kralji, in mu je dal venec slave. Storil
je ž njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo, in
gaje  oblagodaril v slavi; da opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v njegovem imenu, in mu daruje vredno ka¬
dilo v prijeten duh.

Evangeli: Nekdo, kteri je na ptuje sel itd. (kakor
v dan s. Nikolavža, 6. grudna, str. 171.)

25. malega travna.

V dan s, Jurja mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Timo¬
teja 2, 8 — 10; in 3, 10 — 12.

Predragi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz za¬
roda Davidovega vstal od mertvih po mojem oznanovanju,
zavoljo kterega terpim do železja kakor hudodelnik; tode
Božja beseda ni vklenjena. 4  Zato vse preterpim zavoljo
izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v Kri¬
stusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si slišal moj
nauk, podučenje, prizadevanje, vero, krotkost, ljubezen,
poterpežljivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi je pri-
godilo v Antiohii, v Ikonii in v Listrah, kakošno prega¬
njanje sim preterpel, in iz vsega me je rešil Gospod. In
vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo>
preganjani.

198

Ev angeli svetega Janeza 15, 1 — 7 .

Tisti 6as je rekel Jezus svojim uČencom: Ja*
sim prava vinska terta, in moj Oče je vinogradnik.
Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo odre¬
zal; in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, da več sadu
rodi. Vi ste zdaj Čisti zavoljo besed, ktere sim vam
govoril. Ostanite v meni, in jaz u vas. Kakor mla¬
dika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane
na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete.
Jaz sim terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in
jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne
morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo
vunkaj veržen, kakor mladika; in bo usahnula, in jo
bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori. Ako osta¬
nete v meni, in moje besede u vas ostanejo, prosite
kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

25 . malega travna.

V dan s. Marka evangelista.

(Pri maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10 — 15.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in

obraa; levov je bil na desni njih čvetertib, obraz volov pa
na levi njih čveterih, in obraz orlov nad njimi čveterimi.
Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razprosterte;
dve peruti sleherne ste se stikale, in dve ste pokrivale
njeno telo. In sleherna njih je pred seboj; kamor jih
je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale, kador so ho¬
dile. In podoba žival je bila viditi, kakor goreči ogli og¬
nja in kakor bakle. To je bila prikazen, ki je švigala v
sredi žival; svetloba ognja, in iz ognja iz-hajoč blisk. In
živali so tekale, in se vračevale, kakor svetel blisk.

199

Evangeli svetega Lukeža 10, 1 — 9 .

Tisti Čas je Gospod še drugih dva in sedem¬
deset izvolil: in jih je poslal po dva pred svojim obli¬
čjem u vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti.
In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcov
je malo. Prosite tedaj Gospoda žetve, da pošlje de-
lavcov v svojo žetev. Pojdite! jaz vas pošljem, ka¬
kor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne torbe,
ne Čevljev, in nikogar na potu ne pozdravljajte. In
v ktero hišo koli pridete, recite nar poprej: Mir
bodi ti hiši. In ako je tam otrok miru, bo počival nad
njim vaš mir; ako pa ne, se bo k vam vernul. V tisti
hiši pa ostanite, ter jejte in pijte, kar je pri njih:
delavec namreč je vreden svojega plačila. Ne hodite
od hiše do hiše. In v ktero mesto koli pridete, in
vas sprejmejo, jejte kar se pred vas postavi; in oz¬
dravljajte bolnike, kteri se ondi, in recite jim: Pri¬
bližalo se vam je Božje kraljestvo.

(Berilo in Evangeli pri maši med procesijo sta
tista, ko o križevem tednu.)

30. malega travna.

"V dan s. Katarine Sienske device.

Berilo:  Brate! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lu¬
cije device mučenice, str. 174.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device.
muČ. str. 170.)

200

1. velicega travna.

V dan ss. Filipa in Jakoba apostolov.

Berilo iz bukev modrosti 5, 1 — 5.

Pravični bodo z veliko serčnostjo stali pred tistimi,
kteri so jih stiskali, in odnesli njih dela. Ko bodo to
vidili, bodo omoteni od groznega strahu, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, ter bodo sami
pri sebi rekli, ksaje se, in od britkosti duha zdihovaje:
Ti Ro, klere smo nekedaj zasmehovali, in v zasramljiv
pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za
nespamet, in njih konec za nečast; glejte; kako so zdaj
prišteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki.

Evangeli svetega Janeza 14, 1 — 13.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom: Vaše
serce naj se ne prestraši. Verujte v Boga, tudi v
me verovajte. V hiši mojega Očeta je veliko prebi¬
vališč. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker
grem vam mesto pripravit. In ko obidem, in vam
mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi
vzel, da bote tudi vi, kjer sim jaz. In kam jaz grem,
veste, in pot veste. Mu reče Tomaž: Gospod! ne
vemo, kam greš; in kako moremo pot vediti? Jezus
mu reče: Jaz sim pot, in resnica in življenje. Nihče
ne pride k Očetu drugači, kakor po meni. Ako bi
mene poznali, bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, in
odsihmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu reče
Filip: Gospodi pokaži nam Očeta, in nam je dosti.
Mtt reče Jezus: Toliko Časa sim pri Vas, in me ne
poanate? Filipi kdor mene vidi, vidi tudi Očeta.
Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete,
da sim jaz v Očetu, in oče v meni? Besede, ktere
vam jaa govorim, ne govorim sam od sebe, ampak

201

Oče, kteri v meni prebiva, on dela opravlja. Ali ne
Verujete, da sim jaz v Očetu, in Oče v meni? Če
ne, vsaj zavoljo del verujte. Resnično, resnično
vam povem: kdor v me veruje, bo dela, ktere jaz
delam, tudi on delal, in še veči, kakor te, bo delal,
ker jaz grem k Očetu. In kar koli bote Očeta v mo¬
jem imenu prosili, to bom storil: da bo Oče v Sinu
poveličan.

3. velieeg'a travna.

V dan znajdenja svetega križa.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Filipe anov
2, 5—11.

Bratje"! ravno to mislite med seboj, itd. (kakor cvetno
nedeljo pri maši str. 92.)

E v angeli svetega Janeza 3, 1 — 15.

Tisti Čas je bil Človek zmed farizejev, Nikodem
po imenu, viši med Judi. Ti je prišel po noči k Je¬
zusu, in mu je rekel: Učenik, vemo, da si učenik od
Boga prišel; zakaj nihče ne more teh Čudežev delati,
ktere ti delaš, če Bog ni z njim. Jezus je odgovoril
in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo
ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjega kraljestva.
Mu reče Nikodem: Kako more Človek rojen biti, ko
je star? Ali more v telo svoje matpre vdrugič iti,
in prerojen biti? Jezus je odgovoril: Resnično, res¬
nično ti povem, ake kdo ni prerojen iz vode in iz
svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo. Kar
je rojeno iz mesa, je meso; in kar je rojeno iz Duha
je duh. Ne čudi se, da sim ti rekel; Vnovič morate
rojeni biti. Veter, kječ hoče, piha, in glas njegov sli-

202

šiš, pa ne veš, od kod pride, aii kam gre; tako je
slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgovo¬
ril in mu rekel: Kako se more to zgoditi? Jezus je
odgovoril ter mu rekel: Ti si učenik v Izraelu, in tega
ne veš ? Resnično, resnično ti povem, da kar vemo,
govorimo, in kar smo vidili, pričujemo: in ne sprej¬
mete našega pričevanja. Ce vam pozemeljske reči
pravim, in ne verjamete, kako bote verovali, ako vam
bom nebeške pravil? In nihče ni šel v nebesa, kakor
kteri je prišel iz nebes, Sin Človekov, kteri je v ne¬
besih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi,
tako mora povišan biti Sin Človekov: da kdor koli
v nja veruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje.

4. velieega travna,

V dan s. Florjana in tovarišev muče¬
nikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3 — 7.

Hvaljen hodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja
prerodil v živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od
mertvih, v nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del,
prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohranjeni
po veri v zveličanje, ktero ima razodeto hiti poslednji čas;
v kterem se bote veselili, če morate zdaj malo žalovati v
mnogoterih skušnjah, da se skušnja vaše vere veliko dražje
ko zlato, ktere sfe s ognjem skuša, pokaže v hvalo, in
slavo in čast o razodetju Jezusa Kristusa Gospoda našega.

Evangeli svetega Janeza 13, 1 — 11.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom: Jaz
sim terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz

203

v njem on rodi veliko sada: ker brez mene ne mo¬
rete ni6 storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo vun-
kaj verzen, kakor mladika; in bo nsahnula, in jo bodo
pobrali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v
>neni, in moje besede u vas ostanejo, prosite, kar
koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveli¬
čan moj Oče: da veliko sadu obrodite, in da ste moji
učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sim tudi jaz vas
ljubil. Ostanite v moji ljubezni. Ako moje zapovedi
»polnujete, bote ostali v moji ljubezni; kakor sim
tudi jaz zapovedi svojega Očeta spolnil, in ostanem
v njegovi ljubezni. To sim vam govoril, da moje ve¬
selje u vas ostane, in da se vaše veselje dopolni.

5. velicega travna.

V dan s. Gotharda spovedovavca škofa.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebre-
jov 7, 23—27.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ko
jim je smert hranila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma,
ima večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zve¬
ličati, kteri pridejo po njem k Bogu, ker vedno živi, da
*a nas prosi. Spodobilo se je namreč, da imamo takega
Velikega duhovna, svetega, nedolžnega, neomadežovanega,
odločenoga od grešnikov, in višega, ko so nebesa: kteremu
ni treba kakor duhovnom vsak dan poprej za svoje grehe
darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil en¬
krat, kar je sam sebe daroval, Jezus Kristus naš Gospod.

Evangeli svetega Matevža 24, 42 — 47.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom; Čujte,
ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel. To pa

204

vedite, da, ko bi vedel hišni gospodar, ktero uro ima
tat priti, bi gotovo čul, in bi ne pustil podkopati svoje
hiše. Torej bodite tudi vi pripravljeni; ker ob uri,
ki je ne veste, bo Sin Človekov prišel. Kdo neki je
zvesti in razumni hlapec, kterega je postavil njegov
gospod čez svojo družino, da jim daje ob času jed?
Blagor tistemu hlapcu, kterega njegov gospod, kadar
pride, najde tako delati! Resnično vam povem, da ga
bo Čez vse svoje premoženje postavil.

16. velicega travna.

V dan s. Janeza Nepomuč. mučenika.

Berilo iz bukev Sirahovih 21 , 26 — 31.

Neumni skozi okno gleda v hišo; razumni mož pa
, zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati pri durih ;
modrega pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬
vore, besede modrih pa so z mero pretehtane. Trapasti
imajo na jeziku svoje serce, modri pa v sercu svoj jezik.
Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Sepe-
tavec oskruni svojo dušo, in je povsod čerten; in kdor
se ga derži, je sovražen; molčeči in razumni je češčen.

v

Evangeli:  Tisti Čas, ja Janez, ko je v ječi itd.
(kakor v drugo nedeljo v adventu str. 4.)

25. velicega travna.

V dan s. Urbana mučenika papeža.

Berilo:  Bratje! hvaljen hodi Bog, itd. (kakor v dan s.
Blaža mučenika škofa, str. 185.)

Evangeli:  Nekdo, kteri je na ptuje šel itd. (kakor
v dan s. Nikolavža spovedovavca škofa, str. 171.)

205

31. velicega travna.

V dan ss. Kanciana in tovaršev muče¬

nikov.

(O velikonočnem času.)

berilo:  Hvaljen bodi Bog' in Oče itd.

Evangeli: Jaz sim terta, vi mladike itd. (oboje
kakor v dan s. Florjana in tovaršev, str. 202.)

(Zunej velikonočnega Časa.)

Berilo is bukev modrosti S, 16 — 20.

Pravični pa bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je
njih plačilo, in skerb za-nje pri Narvišem. Zato bodo
Prijeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove
roke; ker s svojo desnico jih bo pokril, in s svojo sveto
roko jih bo branil. Prijel bo orožje njegov serd, in ob¬
orožil stvari v maščevanje nad sovražniki. Oblekel bo na¬
klesti oklepa pravico, in vzel namesti čelade pravično sodbo.
Prijel bo nepremagavni škit, svetost.

Evangeli svetega Lukeza 6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus iz gore itd. (kakor v dan
Ss - Fabiana in Sebastjana mučenikov, str. 179.)

2. rožnega cveta.

V dan ss. Marcelina, Petra in Erazma

mučenikov.

Perilo:  Bratje! menim, da se terpljenje sadajnega časa
ne da primeriti itd. (kakor četerto nedeljo po binko-
štih, str. 139.)

206

Evangeli: Kadar bote slišati vojske itd. (kakor
v dan ss. Vincencia in Anastazia mučenikov
str. 181.)

9. rožnega cveta.

V dan ss: Primaža in Feliciana muče¬
nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Kanciana in tovaršev mučenikov, str. 205.)

Evangeli:  Zahvalim te Oče itd. (kakor 24. dan
svečana str. 191.)

10. rožnega cveta.

V dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel? itd. (kakor v dan
s. Frančiške Rimske vdove, str. 191.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zaklada,
itd. (kakor v dan s. Lucie device mučenice,
str. 174.)

13. rožnega cveta.

V dan s Antona Padovskega.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Ko -
rinčanov 4, 9 — 14.

Bratje! v razgledovanje smo svetu, in angelom in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v

207

Kristusu; mi slabi, vi pa močni; vi častiti, mi pa brez
časti. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho
bijejo, in nimamo stanovitnega prebivališča. In se trudimo
s svojimi rokami delajoči; nas kolnejo, in blagoslovimo;
nas preganjajo, in prenesemo; nas perklinjajo, in prosi¬
mo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsega izveržek
do zdaj. Tega ne pišem, da bi vas osramotil, ampak vas
opominjam, kakor svoje predrage otroke v Kristusu Je¬
zusu Gospodu našem.

Evangeli: Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor
v dan a. Silvestra papeža, str. 15.}

15. rožnega cveta.

V dan ss. Vida in tovaršev mučenikov.

berilo:  Pravičnih duše so v roki Božji, itd. (kakor v
dan ss. Vincencia in Anastazia str. 181.)

Evangeli svetega Lukeza 10, 16 — 20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim uČencom; Kdor
Vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje,
*nene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega,
kteri me je poslal. Dva in sedemdeseteri pa so se
z veseljem vernuli, rekoč: Gospod! tudi hudiči so
»am pokorni v tvojem imenu. In jim je rekel: Vidil
sim satana, kakor blisk iz neba pasti. Glejte! dam
vam oblast stopati na kače in škorpijone, in zoper
vse moč sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo.
Vunder ne veselite se tega, da so vam duhovi po¬
korni; veselite se pa, da so vaše imena zapisane v
®ebesih.

208

21. rožnega cveta.

V dan s. Aloizia spovedovavca.

Berilo iz bukev Strahovih 31. 8 — 11.

lllagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kteri
za zlatom ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjev.
Kdo je ti, in ga bomo hvalili? Zakaj prečudne reči je
delal v svojem življenju. On je skušen v tem, in popoln
najden, in mu bo večna čast. On bi bil zamogel grešiti,
in ni grešil; hudo storiti, in ni storil. Zato je uterjeno
njegovo blago v Gospodu, in njegovo miloščinjo bo ozna-
novala vsa množica svetih. ,

Ev angeli svetega Matevža 22, 29— 40.

Tisti Čas je odgovoril Jezus saducejem in re¬
kel: Se motite, ker ne limete ne pisem ne moči Bo¬
žje. Ob vstajenju namreč se ne bodo ne ženili ne
možile, temuč bodo kakor angeli Božji v nebesih.
Od vstajenja mertvih pa, ali niste brali, kar vam je
govoril Bog rekoč: Jas sim Bog Abrahamov, in Bog
Izakov, in Bog Jakobov? Bog ni mertvih ampak ži¬
vih. In množice, to slišati, so se zavzele nad njego¬
vim ukom. Ko so pa farizeji slišali, da je saduceje
k molčanju pripravil, so se sošli. In eden zmed njih,
učenik postave, ga je vprašal ga skušajoč: Učenik!
ktera je velika zapoved v postavi? Jezus pa mu je
rekel; Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega
serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli.
Ta je nar veči in perva zapoved. Druga pa je tej
enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe.
V teh dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in
preroki.

209

22. rožnega "cveta.

V dan ss. Ahacia in tovarišev muče¬
nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Kanciana in tovarišev muc. str. 205.)

Evangeli: Tisti Čas je šel Jezus iz gore itd. (^ka¬
kor v dan ss: Fabiana in Sebastjana mučeni¬
kov str. 179.)

24. rožnega cveta.

y  dan rojstva s. Janeza Kerstnika.

Berilo iz Izaija preroka 49, 1—7.

Poslušajte, otoki, in pazite rodovi iz daleka!
Gospod me je v maternem telesu poklical; ko sim
še v telesu svoje matere bil, se je spomnil mojega
'mena. In je storil moje usta kakor ojster meč; v senco
svoje roke meje  skril, in me, je vzel ko izbrano psico,
v  svoj tul me je skril. In mi je rekel: Moj služebnik si ti,
Izrael! ker v tebi se bom ponosil. In zdaj reče Go¬
spod , ki me je iz maternega telesa sebi služebnika storil :
Glej, dal sim te narodom v svetlobo, da si moje zveliča¬
nje do konca sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali,,
ter te molili zavoljo Gospoda tvojega Boga, in zavoljo
Svetnika Izraelovega, kteri te je izvolil.

Evangeli svetega Lukeža 1, 57 — 68 .

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je rodila
sina. In njeni sosedje in zlahta so slišali, da je Go¬
spod skazal svoje veliko usmiljenje nad njo in so se
* njo vred veselili. In zgodilo se je, osmi dan so

Listi in Evangelii. 14-

210

prišli obrezovat deteta, in so ga imenovali pa imenu
njegovega očeta Caharia. In njegova mati je odgo¬
vorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj se ime¬
nuje. In so ji rekli: Saj ni nikogar v tvojem rodu,
kteremu bi bilo tako ime. Pomignuli so pa njegovemu
očetu, kako hoče, da bi se imenoval. In si je ukazal
dati tablico, in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo
ime. In so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se od-
perle njegove usta in njegov jezik, in je spregovoril
in Boga hvalil. In opadel je strah vse njih sosede,
in po vsih Judejskih gorah so se razglasile vse te
reči. In vsi, kteri so slišali, so si k sercu vzeli, re¬
koč: Kaj vender bo iz tega deteta? Zakaj roka Go¬
spodova je bila z njim. In Caharia, njegov oče, je
bil napolnjen s svetim Duhom, in je prerokoval, re¬
koč : Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal,
in storil odrešenje svojemu ljudstvu.

20. rožnega cveta.

V dan ss. Janeza in Paula mučenikov

Berilo iz bukev Strahovih 44, 10—15.

Ti so usmiljeni možje, kterih pravičnosti neso pozab¬
ljene; pri njih zarodu ostane njih blago, svet del so
njih vnuki : in v zavezi je ostal njih zarod, in njih otroci
zavoljo njih vekomaj ostanejo njih rod in jih slava ne
bota prejšla. Njih telesa so v miru pokopane, in njih imena
žive od rodu do rodu. Njih modrost bodo pripovedovale
vse ljudstva, in njih hvalo ho oznanval ves zbor svetnikov,

Ev angeli svetega Lukeza 11, 1 — 8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Varujte
ae kvasa farizejov, kteri je hinavščina. Nič pa ni
skritega, kar bi se ne razodelo ; tudi nič skrivnega

211

tar bi se ne zvedilo. Torej, kar ste v temi rekli, se
bo na svetlem govorilo; in kar ste na uho govorili v
hramih, bo ozrianovano na strehah. Povem pa vam
svojim prijatlom: Ne bojte se jih, kferi telo umore,
in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa poka¬
zati, koga se bojte. Bojte se tistega, kteri, ko je
umoril, ima oblast vreči v pekel. Res, vam povem,
tega se bojte! Ali se ne proda pet vrabcov za dva
vinarja ? In ne eden zmed njih ni pozabljen pri Bogu.
Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne bojte
se tedaj; več ko veliko vrabcov ste vi vredni Po¬
vem vam pa; Kdor koli me spozna pred ljudmi, bo
tudi Sin človekov njega spoznal pred angeli Bo¬
žjimi.

29. rožnega cveta.

V dan ss. apostolov Petra in Paula,

Berilo iz djanja apostoljskega 12, 1—11 .

Tiste dni jih je kralj Herodež je] nekaj v cerkvi
preganjati. Umoril pa je Jakoba, Janezovega brata, z me¬
čem. Ko je pa vidil, da je to Judom všeč, je ukazal tudi
še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bii
tedaj vjei, ga je poslal v ječo, in dal štirim eetvernikom
vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti
pred ljudstvo. In-Peter je bi] sicer zapert v ječo, cerkev
pa je za-nja neprenehoma k Bogu molila. Kadar gaje pa
Herodež imel pred ljudi postaviti, je tisto noč Peter spal
med dvema vojakoma vklenjen v dva lanca; in varili so
pred durmi varovali ječo. In glej . angel Gospodov je
pristopil, in luč seje zasvetila 'v ječi; in je udaril Petra
v bok, in ga izbudil, rekoč: Vstani hitro! In so padli
lanei od njegovih rok. Rekel pa mu je angel : Opaši se
in obuj svoje obuvalo. In storil je tako. In (.angel) mu je
rekel: Ogerni svoj plajš , in pojdi za menoj. In je šel

*

212

vun za njim, in ni vedil, daje res, kar se je godilo p o
angelu : ampak je menil, da prikazen vidi. Kadar sta bila
pa odišla memo perve in druge straže, sta prišla do že¬
leznih vrat, ktere peljejo v mesto, in te so se jima same
od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v
ulice, in zdajci je odstopil angel od njega. In Peter se
zave, in reče: Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega
angela, in me je otel iz Herodežove roke, in od vsega
čakanja Judovskega ljudstva.

E v a nge li svetega Matevža 16, IH—19.

Tisti Čas je prišel Jezus itd. (kakor v dan stole
s. Petra v. Rimu str. 178.)

. 2. malega serpana.

V dan obiskanja s. Marie device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8—14

Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je moj ljubi k serni in mlademu jelenu.
Glej, on stoji za našo steno, in gleda sko^i okna, in po¬
gleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubej mi govori: Vstani
hiti, prijatlica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi:
ker zima je že minula; dež je odšel in nehal: cvetlice
so se prikazale v vaši deželi, čas obrezovanja je prišel;
glas gerlice se je zaslišal v naši deželi; smokva je
pognala svoj cvet: cvetoči vinogradi dajo svoj duh.
Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica moja
v razpokih skale, v luknjah kamnate ograje j pokaži mi
svoje obličje, daj slišali svoj glas v mojih ušesih: ker
tvoj glas je sladek, in tvoje obličje lepo.

213

Evangeli svetega Lukeža 1, 39 — 47.

Tisti čas se je Maria vzdignula, in je jaderno
šla v gore v mesto na Judovem. In je stopila v hišo
Caharijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgodilo se
je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Mariino,
je poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je
bila napolnjena s svetim Duhom, in je vskliknila z ve¬
likim glasom, in rekla: Zegnana si ti med ženami in
žegnan je sad tvojega telesa [  In od kod to meni, da
pride mati mojega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko
je prišel glas tvojega pozdravljenja v moje ušesa, je
dete poskočilo od veselja v mojem telesu. In blagor
ti, ki si verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je po¬
vedano od Gospoda. In Maria je rekla: Moja duša
poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu,
mojem Zveličarju.

4. malega serpana,

V dan s. Ulrika spovedovavca škofa.

Berilo:  Bratje! duhovnov je bilo več itd.

E v a n g el i ; Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v
dan s. Gotharda [spovedovovca škofa, str. 203.)

12. malega serpana.

V dan ss; Hermagora škofa in Fortu-
nata diakona, muc. Krajnske dežele
priporoenikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v roki Božji, itd,

Evangeli:  Kadar bote slišali vojske, itd. (oboje ka¬
kor v dan ss. Vincencia in Anastazia muč. str. 181.)

214

13. malega serpana.

V dan s. Margarete device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povdignul si itd. (kakor v
dan s. Doroteje , str. 187.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zaklada
itd. (kakor v dan s Lucie device mučenice
str. 174.)

16. malega serpana.

V dan s. device Marie Karmelske.

Berilo iz bukev S•trakovih 24, 23—31.

Jaz sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz
mojega cvetja je častit in oijiln sad. Jaz sim mati čiste-
Ijubezni, in strahu, in spoznanja in svetega upanja. Pri
meni je vsa milost pota in resnice , pri meni vse upanje-
življenja in čednosti! Pristopite k meni vsi, kteri me že¬
lite, in mojega sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši
od medu, in moj del slajši od medu in statovja., Moj spo¬
min je u večne rodove. Kteri mene jedo, bodo še lačni ;
in kteri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene posluša, ne
bo osramoten; in kteri po moje delajo, ne bodo grešili.
Kteri mene oznanujejo , bodo večno življenje imeli.

Evangeli svetega Lukeza 14, 27—28 .

Tisti Čas, ko je Jezus množicam govoril, je po-
vzdignula neka žena glas zmed množice, in mu je re¬
kla : Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persam,
ktere si sesal: On pa je rekel: Veliko bolj blagor
tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo.

215

17. malega serpana.

V dan s. Aleksia spove dovavca.

berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Ti¬
moteja 6, 6 — 12.

Predragi! velik dobiček je pobožnost z zadovoljno¬
stjo. Nič namreč nesmo prinesli na ta svet; gotovo tudi
ničesar ne moremo odnesti. Ako pa imamo živež in obleko,
bodimo s tem zadovoljni. Zakaj, kteri hočejo obogateti, pa¬
dejo v skušnjavo, in v zadergo hudičevo, in u veliko ne-
pridnih in škodljivih želj, ktere potope človeka v pogu-
bfjenje in končanje. Korenina vsega hudega namreč je
lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so zajšli od
vere, in se zapletli u velike nadloge. Ti pa, o človek
Božji! beži pred tem; derži se pa pravice, pobožnosti, vere,
ljubezni, poterpežljivosli, krotkosti. Vojskuj dobro vojsko
vere, segaj po večnem življenju.

Evangelij Glej, mi Brno vse zapustili itd. (ka¬
kor v dan spreobernjenja s Paula apostola
str. 182 )

20. malega sei’pana.

V dan s. Elia preroka.

Berilo iz bukev Sirahovih 48, 1—10.

Je vstal Elija prerok kakor ogenj, in njegova be¬
seda je kakor bakla gorela. On je pripeljal nad ljudstva
lakote, in ker so ga razdražili s svojim zavidom , jih je
manj prihajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Go¬
spodovih. Z besedo Gospodovo je zaperl nebo, in je pri¬
klical iz neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija

216

v svojih čudežih, lit kdo se more tako slaviti, kakor ti?
Ti si vzdignul mertvega iz groba , iz smertne oblasti pa
besedi Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v pogubo, in
razterl labko njih moč, in slavne iz njih postelje. Ti si
slišal na Sinaji svarjenje in na Horebu sodbo maščevanja.
Ti si moral kralje v pokorjenje, in si preroke stavil na¬
slednike za seboj. Ti si bil vzet v ognjenem viharju na
vozu z ognjenimi konji, Ti si bil namenjen ob sodbah
časov tolažiti serd Gospodov, spraviti očetovo serce s
sinom, in spet ustanoviti rodove Jakobove.

Evangeli: Tisti čas vzame Jezus s seboj Petra in
Jakoba in Janeza itd. (kako drugo postno ne¬
deljo str. 44.)

22. malega serpana.

V dan s. Marie Magdalene.

Berilo:  Vstala bom, in obhodila - mesto itd. (kakor
23. dan svečana, str. 189.)

E v angeli:  Tisti čas je nekdo zmed farizejev itd-
(kakor v četertek po tihi nedelji, str. 88.)

25. malega serpana.

V dan s.  Jakoba apostola.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Ko-
rinčanov 4, 9 — 13.

Bratje! menim, da je Bog nas apostole poslednje
postavil, kakor k smerti namenjene: ker smo v razgle¬
dovanje svetu, in angelom in ljudem. Mi smo neumni za¬
voljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa

217

močni; vi častiti, mi pa brezčasfni. Do te ure smo lačni,
žejni in nagi, in nas za uha bijejo, in nimamo stanovit¬
nega prebivališča. In se trudimo s svojimi rokami delajoči;
nas kolnejo, in blagoslovimo ; nas preganjajo, in terpimo
nas preklinjajo, in prosimo ; kakor smeti tega sveta
smo postaii, vsega izveržek do zdaj. Tega ne pišem, da
bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje pre¬
ljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset jezer učenikov
imeli v Kristusu, vender nimate veliko očetov; ker v
Kjjpstusu Jezusu sim vas jaz s evangeljem rodil.

Evangeli svetega Matevža 20, 20 — 23.

Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebede-
jovih sinov, s svojima sinoma, ter ga je molila in ne¬
kaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu pravi;
Reci, da sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici,
in eden na tvoji levici v tvojem kraljestvu. Jezus pa
je odgovoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita. Al
moreta piti kelih, ki ga bom jaz pil? Mu rečeta:
Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, am¬
pak kterim je pripravljeno od mojega Očeta.

Ravno ta dan.

V dan s. Krištofa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd.

Evangeli:  Nikar ne mislite ild. (oboje kakor v
dan s. Valentina mučenika str. 188.)

218

26. malega serpana.

V dan s. Ane, matere Marie device.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo najšel? (kakor v dan s
Frančiške Rimske vdove, str. 191.)

Ev angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,
(kakov vdan s Lučije device mučenice str. 157.)

- VT

2. velicega serpana.

'4

V dan s. Stefana papeža mučenika.

Berilo iz djanja apostolskega 20, 17—21.

Tiste dni, je iz Mileta Paul poslal v Efez, poklicat
stara,šine cerkve. Kadar so bili ti k njemu prišli, in so
vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervega dne, ko
sim prišel v Azio , kako sim z vami ves čas bil, služeč
Gospodu z vso ponižnostjo in s solzami in skušnjami,
ktere so se mi godile zavoljo zalezovanja Judov: kako
nisim nič odtegnul koristnega, da bi vam ne bil oznanil, in
vas učil očitno in po hišah, oznanujoč Judom in never¬
nikom spreobernjenje k Bogu in vero našega Gospoda Je¬
zusa Kristusa.'

Evangeli:  Ako hoče kdo za menoj priti itd. (ka¬
kor v dan s. Blaža mučenika škofa, str. 185)

5. velicega serpana.

V dan s. Marie Snežnice.

Berilo iz bukev Strahovih 24 , 14 — 16.

Od začetka in pred veki sim stvarjena, in nikdar
ne bom nehala, in v svetem prebivališču sim pred njim slu-

219

žila. In tako sim se v Sionu uterdila, in v svetem mestu
sim ravno tako počivala, in v Jeruzalemu je kila moja
oblast. In'sim se vkoreninila v častitem ljudstvu, in v
mojem Bog'u je njegov del , in v družbi svetnikov moje
stanovališče.

Kv angeli svetega Lukeza 11, 27 — 28.

Tisti Čas, ko je Jezus množicam govoril, itd.
(kakor v dan s. device Marie Karmelske, str. 214.)

Ravno ta dan.

V dan s t  Ozvalda spovedovavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s Antona Padovskega str. 206.)

Tisti čas je rekel Jezus svojim uČeneorn: Ne
bojte se, majhina čeda! ker vašemu Očetu je dopadla
vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premoženje, in
dajte vbogaime. Storite si mošnje, ktere se ne sta¬
rajo; zaklad, kteri ne mine v nebesih, kamor se tat
ne približa, in kterega molj ne razjeda. Kjer je nam¬
reč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce.

6. velicega serpana.

V dan ss. Ksista in tovaršev muče¬
nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli itd. (kakor v
dan ss. Ičaneiana in tovaršev muc: str. 205.)

Ev angeli:  Tisti Čas je šel Jezus iz gore itd -

(kakor v dan ss. Fabiana in Sebastiana muč-
str, 179.)

220

10. velicega šerpa na.

\

V dan s. Laurencia mučenika.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Ko-
rinčanov 9, 6—10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor
seje v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern (daruj),
kakor je v svojem, sercu namenil , ne z žalostjo ali po
sili; zakaj veselega darovavca ljubi Bog. Bog pa je mo¬
gočen vsak dar zobil.šati med vami, da imate vselej vsega
davolj, in ste bogati za vsako dobro delo; kakor je pisa¬
no: Dell, daja ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.
Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti dal , in
bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilniši sad vaše pra¬
vičnosti.

P, v angeli svetega Janeza 12, 24 — 26.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom: Res¬
nično, resnično vam povem, ako pšenično zerno ne
pade v zemljo, in ne umerje, ostane ono samo; ako
pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svojo du¬
šo, jo bo zgubil; in kdor sovraži svojo dušo
na tem svetu, jo bo prihranil u večno življenje. Ako
kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jaz,
tamkaj bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi,
ga bo moj Oče počastil.

15. velieega serpana.

Veliko gospojnico, ali v god vnebovze¬
tja Marie device.

Berilo iz bukev Sirahovi/i 24, 11 — 20.

U vsem sim pokoja iskala, in v dedičtvu Gospodovem
sim kotla stanovati. Tedaj je zapovedal, in mi rekel stvar-

— 221

nik vsili reči ; in kteri me je stvaril, je počival v mojem
šotoru, in mi je rekel: V Jakobu prebivaj, v Izraelu imej
svoj del, in med mojimi izvoljenimi se vkorenini. — In
tako sim se v Sionu uterdila, in v svetem mestu sim
favno tako počivala, in v Jeruzalemu je bila moja oblast.
In sim se vkoreninila v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu
je njegov del, in v družbi svetnikov mojo stanovališče.
Kakor ceder na Libanu sim povišana, in kakor cipresa na
gori Sionski. Visoko kakor palma v Kadezu sim izrastla,
in kakor zasajena roža v Jerihu; kakor lepa oljka na
polju, in kakor javor ob vodi na p 6 ti h sim visoko izrastla.
Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo sim dišala,
kakor izbrana mira sim dajala prijeten duh od sebe.

Evangeli svetega Lukeža 10, 38 — 42.

Tisti Čas je šel Jezus v neko vas; in neka žena,
Mata po imenu, ga je sprejela v svojo hišo, In
je imela sestro, po imenu Maria, ktera je tudi
sedla k nogam Gospodovim, in posluSala njegovo be¬
sedo. Marta pa si je dajala s postrežbo veliko opra¬
viti ; ter je pristopila, in rekla: Gospod! ti ni mar,
da me moja sestra samo pusti streči? Reci ji tedaj,
da naj mi pomaga. In Gospod je odgovoril, in ji
rekel; Marta, Marta! skerbna si in si veliko priza¬
devaš. Pa le eno je potrebno. Maria je nar boljši
del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.

16. veli c ega serpana.

V dan s. Roka spovedovavca.

Berilo:  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovskega str. 206.J

H v angeli:  Ne bojte se, majhina Čeda itd. (kakor
v dan s. Ozvalda spovedovavca, str. 219.J

24 . velicega serpana.

V dan s. Jerneja apostola.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola od Korin-
čanov 12, 27 — 31.

Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj.
In Bog je v cerkvi postavil p er vi 6 apostole, drugič pre¬
roke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdravljati,
pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izla-
gati. So mar vsi apostoli? ali vsi preroki? ali vsi uče¬
niki? ali imajo vsi moči ? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi
mnogotere jezike govore? ali vsi izlagajo? Hitite pa po
boljših darovih.

Evangeli svetega Lu/eeza 6, 12 — 19.

Tisti čas je Sel Jezus na goro molit, in je pre¬
nočil v molitvi Božji. In ko je bil dan, je poklical
svoje učence, in jih je iz njih dvanajst izvolil, (ktere
je tudi apostole imenoval): Simona, ki ga je tudi
Petra imenoval, in Andreja njegovega brata, Jakoba
in Janeza, Filipa in Jerneja; Matevža in Tomaža,
Jakoba Alfejovega, in Simona, imenovanega Celota, in
JudesaJakobovega, in Judeža Iškarjota, kteri je iz-
dajavec bil. In je šel doli z njimi, in je stal na rav¬
nem polju, in truma njegovih učencov, in velika mno¬
žica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬
morja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli po¬
slušat,, in ozdravljeni biti od svojih bolezen. In ktere
so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In

233

28. velicega serpana.

V dan s. Auguština škofa in učenika.

Berilo:  Predragi! Zapricam pred Bogom itd. (kakor v
dan s. Silvestra papeža, str. 15.)

Evangeli: Vi ste sol zemlje, itd. (kakor v dan
s. Gregorja papeža, str. 192.)

V dan obglavljenja s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Jeremia preroka 1, 17—19.

Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepasi svoje
ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jaz zapovem.
Ne boj se jih; tudi namreč ne bom pripustil, da bi se
jih bal. Zakaj jaz te dans storim terdno mesto, in žele¬
zen steber, in bronast zid po vsej deželi, kraljem v Judu,
njegovim knezom, in duhovnom in ljudstvu dežele. In se
hodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo premogli, ker sim
jaz s teboj, reče Gospod , da te rešim.

Evangeli svetega Marka 6, 17 — 29.

Tisti Čas je poslal Herodež, in vjel Janeza , in
ga zvezal v ječi zavoljo Herodiade, žene svojega
trata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Zakaj Ja¬
ne* je rekel Herodu: Ni ti pripušČeno imeti žene
svojega brata. Herodiada pa ga je zalezovala, in ga
je botla umoriti, pa ni mogla. Herodež se je namreč
bal Janeza, ker je vedil, daje pravičen in svet mož;
in ga ja varoval, in je, kadar je ga zaslišal, ve¬
liko storil, in ga je rad poslušal In ko je bil prilo¬
žen dan prišel, je Herodež v dan svajega rojstva.

224

večerjo napravil knezom, vojvodam in pervakom Ga¬
lilejskim. In ko je bila prišla hči Herodiadina, in j«?
plesala, in dopadla Herodežu, in z njim sedečim; je
rekel kralj dekletu: Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal.
In ji je prisegel: Kar koli prosiš, ti bom dal, tudi
polovico svojega kraljestva. In je vun šla in rekla
svoji materi: Kaj naj prosim? Ona pa je rekla; Glavo
Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro noter h kralju,
in je prosila, rekoč: Hočem, da mi daš jaderno v
skledi glavo Janeza kerstnika. In kralj je bil žalosten,
pa zavoljo prisege, in zavoljo z njim sedečih, je ni
hotel žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal pri¬
nesti njegovo glavo v skledi. In ga je v ječi ob
glavo djal, in je prinesel njegovo glavo v skledi, in
jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji materi.
Kadar so to slišali njegovi učeni, so prišli in vzeli
njegovo truplo, in so ga položili v grob.

Pervo nedeljo kimovca.

V god sveh angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23.

To govori Gospod Bog': Glejte, jaz bom poslal svo¬
jega angela, kteri po.ide pred teboj, in te bo varoval na
potu, in pripelja v kraj, kterega sim pripravil. Spoštuj
ga, in poslušaj njegov glas, in glej, da ga ne zaničuješ,
ker ne bo zanesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem.
Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar govorim:
bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom nasprotoval
tvojim nasprotnikom. In moj angel pojde pred teboj.

Hv angeli svetega Matevža. 18, 1 — 10.

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč:
Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je

225

poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje,
in je rekel: Resnično vam povem; ako se ne spreo-
bernete, in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško
kraljestvo. Kdor koli se tedaj poniža, kakor ti otrok,
ti je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme
kterega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.
Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo,
bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen
na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Gorje
svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti,
ali vender gorje tistemu človeku, po kterem pohujšanje
pride. Ako te pa tvoja roka, ali tvoja noga pohujša,
odsekaj jo, in verzi od sebe; bolje ti je hromemu ali
kruljovemu iti v življenje, kakor dve roki, ali dve
nogi imeti, pa verženemu biti u večni ogenj. In ako
te tvoje oko pohujša, izderi ga, in verzi od sebe;
bolje ti je s enim očesom iti v življenje, kakor dva
očesa imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj.
Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker po¬
vem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo
obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

1. kimovca.

V dan s. Egidia abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, 177.)

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor
v dan spreobernjenja s. Paula apostola, str. 182.)

4. kimovca.

V dan s. Rozalie device.

Berilo  : Bratje! kdor se hvali, itd. (kakor v dan s. Lu~
cie device mučenice str. 174.)

Listi in Evangelii.

15

226 —

Eva n geli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (kakor v dan s. Barbare device
mučenice str. 170.)

8. kimovca.

Malo gospojnico ali v god rojstva
Marie device.

Berilo in Evangeli se najdeta v praznik spočetja device
Marie-, (8. dan grudna, str. 172.)

Pervo nedeljo po mali gospojnici.

V praznik svetega imena Marie.

Berilo: Jaz sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, itd.
(kakor 16. dan malega serpana, str. 214.)

Ev angeli:  Tisti Čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan itd. (kakor 18. dan grudna, str. 175.)

14. kimovca.

V dan povišanja svetega Križa.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Filipea-
nov 2, 5 — li.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Je¬
zus itd. (kakor cvetno nedeljo per maši, str. 72.)

227

Evangeli svetega Janeza 12 , 31 — 36.

Tisti Čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta iz-
veržen. In jaz, kadar bom povišan iz zemlje, bom
vse k sebi vlekel. To pa je rekel, da je na znanje
dal, s kakošno smertjo da bo umeri. Množica mu je
odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus
vekomaj ostane; in kako praviš ti; Sin Človekov mora
povišan biti? Kde je tisti Sin človekov? Jezus jim
je tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite,
dokler imate luč, da vas tema ne obide; in kdor v
temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, vero-
vajte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus govoril,
in je šel, in se jim skril.

17. kimovca.

V dan s. Lamberta škofa mučenika.

Berilo iz lista s. Jakoba apostola 1, 12 — 18.

Predragi! blagor človeku, kteri preterpi skušnjo, ker
ko je skušen, bo prijel venec življenja, ki gaje Bog listini ob¬
ljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušan, ne reci, da
je od Boga skušan; zakaj Bog se ne da skušati v hudo,
in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan, kadar je
od svojega poželenja vlečen in vabljen. Potlej ko požele¬
nje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi smert.
Ne motite se tedaj, bratje moji preljubi! Vsak dober dar
in vsako popolno darilo je od zgoraj, in pride od Očeta
svetlobe, pri kterem ni premenjenja, tudi ne sence kaeega
preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z besedo
resnice, da smo nekake pervine njegovih stvari.

Evangeli svetega Lukeza 14 , 26—33.

Tisti čas je rekel Jesus množicam; Ako pride

kdo k meni, in ne sovraži svojega očeta in svoje ma-

*

228

terc, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi
svojega življenja, ne more biti moj učeneč. In kdor
ne nosi svojega križa, in ne hodi za menoj, ne more
biti moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar hoče
tnrn zidati, ne sede poprej, in ne razsteje potrebnih
troskov, ali ima dosti ga dodelati; da se mu, kadar
vstavi temelj, in ne more dokončati, ne začno
vsi, kteri vidijo, posmehovati, rekoč: Ta človek je
začel zidati, in ni mogel dokončati ? Ali kteri kralj,
kedar se gre vojskovat zoper drugega kralja, ne
sede poprej, in ne premisli, ali more z desetimi
jezeri naproti iti tistemu, kteri gre nad nja z dvaj¬
setimi jezeri? Sicer pošlje, dokler je še deleč,
sporoČnikov do njega, in prosi miru. Tako tedaj
nobeden zmed vas, kteri se ne odpove vsemu svojemu
premoženju, ne more biti moj učenec.

21. kiinovca.

V dan s. Matevža apostola in evan¬
gelista.

Berilo iz Ecehiela preroka 1, 10 — 14.

Podoba obrazov eveterili žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v dan s. Marka
evangelista, str. 108.)

Evangeli svetega Matevža 9, 9 — 13.

Tisti Čas je vidil Jezus človeka na colu sedeti,
Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In
je vstal, in šel za njim. In prigodilo se je, ko je bil
v hiši pri jedi, glej! je veliko mitničarov in grešni¬
kov prišlo, in so k jedi sedli z Jezusom in njegovimi
učenci. In ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim

229

uČencom: Zakaj je vaš učenik z mitničari in grešniki?
Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdrav¬
nika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se,
kaj je to: Usmiljenje hočem, in ne daru. Nisim nam¬
reč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

27. kimovca.

V dan ss. Kozina in Daraiana muče¬
nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v
dan ss. Kaneiana in tovaršev muč. str 205.)

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z gore, itd. (ka¬
kor v dan ss. Fabiana in Sebastiana mučeni¬
kov. str. 179.)

29. kimovca.

V dan s* Mihaela verhangela.

Berilo iz skrivnega razodenja s, Janeza apo¬
stola. 1 , 1 — S.

Tiste dni je Bog- pokazal, kar se mora skoraj zgo¬
diti, govorec po svojem angelu svojema hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od Je¬
zusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v
njem pisano ; ker čas je blizo. Janez sedmerim cerkvam,
ktere so v Azii. Milost in mir vam bodi od njega, kteri
je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih du¬
hov, kteri so pred njegovim sedežem; in od Jezusa Kri¬
stusa, kteri je zvesta priča, pervorojenec iz mertvih in

230

poglavar kraljev zemlje: kteri nas je ljubil, in nas opral
od naših grehov v svoji kervi.

Evangelij (kakorvgod angelov varhov, pervo ne¬
deljo kimovca, str. 224.)

Pervo nedeljo kozoperska.

V praznik Marie device svetega rožnega kranca.

Berilo  : Od začetka in pred veki sim stvarjena itd. (ka¬
kor v dan svete Marie device Snežniee, str, 217.)

Eva n geli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam govo¬
ril, je povzdignula neka žena itd. (kakor 16. dan
malega serpana, str. 214 )

4. kozoperska.

V dan s. Frančiška Serafskega.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Gala-
čanov 6, 14 — 18.

Bratje! mene pa Bog varuj, da hi se-s drugim hva¬
lil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po
kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kri¬
stusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza , am¬
pak nova stvar. In kteri koli se po tem pravilu ravnajo,
mir in milost naj ho nad njimi in nad Izraelom Božjim!
Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim
znamnja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Milost Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bra¬
tje! Amen.

Evangeli:  Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24 dan
svečana, str. 191.}

231

12. kozoperska.

V dan s. Maksimiliana škofa muče¬
nika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog' in Oče itd. (kakor v dan s.
Blaža muč. škofa, str. 185.)

Evangeli: Ako pride kdo k meni, itd. kakor v
dan s. Lamberta mučenika škofa, str. 217.)

15. kozoperska.

V dan s. Terezie device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v dan s. Lu-
cie device mučenice, str. 174.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. ([kakor v dan s. Barbare device
mučenice, str. 170.)

16. kozoperska.

V dan s. Gala abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem itd, (kakor v dan
s. Antona puščavnika str. 177.)

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili itd. (kakor
v dan spreobernjenjas.Paulaaposteljna, str. 182.)

232 —

18. kozoperska.

V dan s. Lukeža evangelista.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Ko-
rinčanov 8, 16 — 24.

Branje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb
za vas Titu v serce.- Zakaj opominjajo sicer je prijel;
pa ker je bil zlo skerben, je s svojo voljo k vam šel.
Poslali smo z njim tudi brata, kterega hvala je v evan-
geliu po vsili cerkvah; ne pa samo to, ampak je tudi po¬
stavljen od cerkev tovarš našega popotovanja v to milo-
ščinjo, ki jo dajemo v čast Gospodovo, in v razodetje svoje
volje. Tako se varujemo tega, da nas kdo ne obrekuje
zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč za
dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi. Poslali
smo pa z njima tudi našega brata, kterega smo skusili v
mnogoterih rečeh velikokrat skerbnega, zdaj pa veliko
skerbnejšega z velikim zaupanjem do vas; ali zavoljo Tita,
kteri je moj tovarš in pomagavec pri vas, ali zavoljo na¬
ših bratov , kteri so apostoli cerkev in čast Kristusova.
Pokažite tedaj v pričo cerkev pričevanje svoje ljubezni do
njih in naše hvale zavoljo vas.

E v angeli  kakor v dan s. Marka 25. dan malega
travna, str. 198.

21. kozoperska.

V dan s. Uršule in njenih tovaršic,
devic in mueenic.

Berilo:  Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan s.
Jederti device, str. 193.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (kakor v dan s. Barbare device
muč. str. 170.)

233

28 - kozoperska.

V dan ss. Simona in Judeža apostolov.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Efezanov
4, 7—13.

Bratje! vsakteremu zmed nas je dana milost po meri
darovanja Kristusovega. Za tega voljo reče pismo: Je šel
na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove ljudem.

I)a je pa gor šel, kaj je druzega, kakor daje poprej tudi t
šel v dolne strani zemlje? Kteri je dol šel, ravno tisti
je tudi gor šel čez vse nebesa, da bi vse napolnil. In on
je ene postavil apostole, ene pa preroke, ene pa evan¬
geliste, ene pa pastirje in učenike v popolnost svetih, v
opravljanje službe, v razširjanje telesaKristusovega ; do¬
kler se ne snidemo vsi v edinosti vere in spoznanja Sinu
Božjega, v popolnega moža, v mero polne starosti Kri¬
stusovi.

Ev angeli svetega Janeza 15,17 — 25.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim uČencom: To
vam zapovem, da se ljubite med seboj! Ako vas svet
sovraži, vedite, da je mene proprej sovražil, ko vas.

Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste
iz sveta, ampak sim vas jaz od sveta odbral, torej
vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sim vam
jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod.
Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali;
ako so moje besede spolnovali, bodo tudi vaše spol-
novali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojega
imena, ker ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko
bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne imeli
greha ; zdaj pa nimajo izgovora za svoj greh. Kdor
mene sovraži, sovraži tudi mojega Očeta. Ako bi med
njimi ne bil storil del, kterih nihče drugi ni storil, bi

234

ne imeli greha; zdaj pa so vidili, in sovražijo mene
in mojega Očeta. Pa da se dopolni govorjenje, ktero
je v njih postavi zapisano: Brez vzroka so me sovražili.

1. listopada.

V god vsih svetnikov.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo¬
stola 7, 2—12.

Tiste dni, glejte, sim jaz Janez vidil drugega angela
priti od solnčnega izhoda, ktcri je imel znamnje živega
Boga; in je vpil z velikim glasom čveterim angelom, kterim
je bilo dano škodovati zemlji in morju, l-ekoč: Ne ško¬
dujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznam-
njamo služebnikov Boga našega na njih celili. In sim slišal
število zaznamnjanih; sto štiri in štirdeset jezer je bilo
zaznamnjanih iz vsili rodov Izraelovih otrok. Iz roda Ju¬
dovega dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda Rubenove^a
dvanajst jezer zaznamnjanih; iz roda Gadovega dvanajst
jezer zaznamnjanih; iz roda Azerjevega dvanajst jezer
zaznamnjanih; iz roda Neftaljevega dvanajst jezer
zaznamnjanih; iz roda Manasovega dvanajst jezer za-
znamnjanih; iz roda Simeonovega dvanajst jezer za-
znamnjanih; iz roda Levjevega dvanajst jezer zaznam¬
njanih: iz roda lsaharjevega dvanajst jezer zaznamnja¬
nih; iz roda Cabulonovega dvanajst jezer zaznamnjanih;
iz roda Jožefovega dvanajst jezer zaznamnjanih: iz roda
Benjaminovega dvan jst jezer zaznamnjanih. Po tem sim
jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz
vsih narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred
sedežem in pred Jagnjetom, oblečene v bele dolge obla¬
čila, in palmove veje so bile v njih rokah; in so vpili z
velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na se¬
dežu, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža,
in starašinov in č\eterih žival, in so padli pred sedežem

235

ha svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in
slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu
hašeniu od vekomaj do vekomaj. Amen.

Evangeli svetega Matevža 5, 1 — 12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je sel na
goro, in ko se je bil usedel, so pristopili k njemu
njegovi učenci. In je odperl svoje usta, in je učil,
rekoč: Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško
kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo po¬
sedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni.
Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasi-
teni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje^o-
segli. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker oni bodo
Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji
imenovani. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker
njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas
bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas laž-
njivo govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja
Poskakujte; ker je vaše plačilo obilno v nebesih.

2. listopada.

V dan s. Justa mučenika.

Berilo:  Pravičnega je vodil Gospod itd. (kakor v dan
s. Valentina mučenika str. 188-)

Evangeli:  Resnično, resnično vam povem, ako pše¬
nično zerno itd. (kakor v dan s. Laurencia
mučenika, str. 220.)

Berilo  in Evang-eli v dan spomina vsili vernih mertvih
se najdeta zadej po občini svetnikov pri mašah po
mertvih.

236

4. listopada.

V dan s. Karola Boromeja škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ru¬
perta, str. 196.)

Evangeli: Nekdo kteri je na ptuje šel (kakor v
dan s. Nikolavža str. 171.)

6. listopada.

V dan s. Leonarda abata.

Berilo:  Jo bil ljub Bogu in ljudem, itd. (kakor v dan
s. Antona puščavnika, str. 177.)

Evangeli:  Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor
v dan s. Silvestra papeža, str. 15.)

11. listopada.

V dan s. Martina škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v dan s. Ru¬
perta, str. 196.)

Evangeli svetega Lukeža 11, 33 — 36.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom: Nihče
luči, ko jo ožge, ne postavlja na skrit kraj ne pod
mernik; ampak na svečnik, da kteri noter gredo, svet¬
lobo vidijo. Svetilo tvojega telesa je tvoje oko;  ako
je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo : ako je
pa slabo , bo temno tudi tvoje telo. Glej tedaj, da
luč, ktera je v tebi, ne bo tema. Ako je tedaj vse
tvoje telo svetlo, in nima nikjer nič temnega, bo vse
svetlo, in te bo kakor svetla luč razsvetilo.

237

13. listopada.

V dan s. Brikcia spovedovavca škofa.

berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.

E v angeli: Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v
dan s. Gotharda, str. 203.)

15. listopada.

V dan s. Leopolda spovedovavca.

berilo:  Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor v
dan s. Alojzia, str. 2080

Evangeli svetega LuJceža 19, 12 — 26.

Tisti Čas je rekel Jezus svojim učencom to pri¬
liko: Neki imeniten Človek je šel v daljno deželo,
vzet kraljestvo v last, in severnih Poklical je pa
svojih deset hlapcov, in jim dal deset liber, in jim je
Vekel: Kupčujte, dokler pridem. Njegovi mestnjani
s o ga pa sovražili, in so poslali sporoČenje za njim,
r akoČ; Nočemo, da bi ti kraljeval čez nas. In zgo¬
dilo se je, da je, ko je bil kraljestvo prevzel, nazaj
Prišel; in je ukazal poklicati hlapce, kterim je bil
dal denarje, da bi zvedil, koliko je vsakteri prikup¬
iva]. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra
je deset liber pridobila. In mu je rekel: Prav, dobri
hlapec! ker si bil v malem zvest, imaj oblast Čez de¬
set mest. In drugi je prišel, rekoč; Gospod! tvoja
libra je storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti
bodi čez pet mest. In eden je prišel, rekoč: Gospod!
glej tvojo libro, ktero sim imel shranjeno v ruti!,
Zakaj hal sim se te, ker si ojster človek, jemlješ,
česar nesi naložil, in žanješ, česar nesi sejal. Mu
Vače; Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Sive-

238

dil, da sim jaz ojster Človek, ki jemljem, Česar nesim
naložil, in žanjem, česar nesim sejal; zakaj nesi dal
mojih denarjev na menjavsko mizo, da bi jih bil jaz,
kadar bi bil prišel, z obrestjo potegnul ? In je rekel
zraven stoječim: Vzemite mu libro, in jo dajte tiste¬
mu, kteri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod!
ima deset liber. Povem vam pa, da vsakemu, kteri
ima, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima
mu bo še, kar ima,  odvzeto.

19. listopada.-

V dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo:  Serčno ženo kdo ho najšel itd. (kakor v dan s.
Frančiške Rimske vdove str. 191.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. [kakor v dan s. Lucie device mučenice,
str. 174.).

21. listopada.

V dan darovanja Marie device.

Berilo:  Od začetka in pred veki sim skvarjena itd.

(kakor 5- dan velicega serpana str. 218.)

Evangeli:  Tisti Čas, ko je Jezus množicam govoril,
je povzdignula neka žena, itd. [kakor 16. dan
malega serpana str. 214.)

22. listopada.

V dan s. Cecilie device mučenice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignili si, itd. (kakor v
dan s. Doroteje, str. 197.)

239

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (kakor v dan s. Barbare device
mučenice, str. 170.)

23- Iistopada.

V dan s. Klementa mučenika papeža*

Berilo:  Bratje posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo
po binkoštili, str 164.)

Evangelij  Čujte, ker ne veste itd. (kakor v dan
v Gotharda str. 203.)

25. Iistopada.

V dan s. Katarine device mučenice.

Berilo:  Častil te bom,  Gospod kralj! itd.

Evangelij  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (oboje kakor v dan s. Barbare de¬
vice mučenice str. 170.)

17. veliceg-a travna.

V dan s. Jodoka spovedovavea.

Berilo.  Bratje! v razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v dan s. Antona Padovskcg-a, str. 206.)

Evangeli:  Ne bojte se majbina čeda itd. (kakor v
dan s. Ozvalda, str. 219.)

Tretji del.

Berila ia Evangelii

v

praznike Svetnikov, kieri nimajo lastnih, ali
občina Svetnikov.

V predgod apostola.

Berilo iz bukev Strahovih  44 , 23—27; in 45,2—9.

Blag-oslov Gospodov je nad glavo pravičnega. Zato
muje  dal Gospod lastino, in je razdelil njegov del med
dvanajst rodov; in najšel je milost pred obličjem vsega
človeštva. In gaje  poveličal v strah sovražnikom, in je
z njegovimi besedami znamnja ukrotil. Počastil ga je pred
kralji, in mu pokazal svojo slavo. V njegovi veri in krot-
kosti ga je svetega storil, in ga izvolil zmed vsega člo¬
veštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življe¬
nja in modrosti ; in ga je povišal. Storil je ž njim večno
zavezo, in ga je opasal s pasom pravičnosti, in oblekel
Gospod z vencem slave.

Evangeli svetega Janeza 15, 12 — 16.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom; To je
moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sim

241

vas jaz ljubil. Veči ljubezni od te nima nihče, da
kdo svoje življenje da za svoje prijatle. Vi ste moji
prijatli, ako storite, kar vam jaz zapovem. Posih-
ttial vas ne bom več imenoval hlapce; ker hlapec
ne ve, kaj dela njegov gospod; pa prijatle sim vas
imenoval; ker sim vse, kar koli sim slišal od svojega
Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolili, ampak
jaz sim vas izvolil, in sim vas postavil, da greste,
in sad obrodite, in da vaš sad ostane; da, kar koli
hote prosili Očeta v mojem imenu, vam da.

V dan mučenika *) škofa.

i.

Berilo iz lista s. Jakoba apostola 1, 12—18. Predragi!
blagor človeku itd. (kakor v dan s. Lamberta
žkofa muč. str. 227.)

Evangeli svetega Lukeža 14, 26— 33. Ako pride
kdo k meni itd. (kakor v dan s Lamberta škofa
muč. str. 227.)

II.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Korinčanov 1,
3—7. Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor v dan s. Blaža
mučenika škofa, str. 185.)

Evangeli svetega Matevža 16, 24—27. Ako hoče
kdo itd. (kako v dan s. Blaža mučenika škofa,
str. 186.)

‘) Mučenik se imenuje vsak svetnik, kteri je kerščansko
vero stanovnito pričal, in je bil zato umorjen. V besedi
škof je pa tudi Papež zapopadan.

Listi in Evangelii.

16

242

V dan mučenika ne škofa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10 — 14. Pravičnega je pel¬
jal itd.

Evangeli svetega Matevža 10, 34—42. Nikar ne
mislite itd. (oboje kakor v dan s. Valentina muc.
str. 188.)

II.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Timoteja 2, 8—10,
in 3, 10—12. Predragi pomni itd. (kakor v dan
s. Jurja mučenika str. 167.)

Evangeli svetega Matevža 16 , 26 — 32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Nič
ni skritega, kar bi se ne razodelo! in skrivnega, kar
bi se ne zvedilo. Kar vam govorim v temi, pravite na
svetlem; in kar na uho slišite, oznanujte na strehah.
In ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne mo¬
rejo umorili: temuč bojte se veliko bolj tistega, kteri
more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali se ne pro-
dasta dva vrabca po vinarju? In le eden zmed njih
ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje
na glavikpa so vsi razšleli. Nikar se tedaj ne bojte:
boljši ko veliko vrabcov ste vi. Kdor koli bo tedaj
mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal
pred avajijn Očetom, ki je v nebesih.

243

III.

Berilo iz lista s. Jakoba apostola 1, 2—12

•

Predragi! u veliko veselje si štejte, kadar padete
v mnogotere skušnje, ker veste, da skušnja vaše vere
obrodi poterpcžljivost, poterpežljivost pa delo dopolni; da
ste popolni in pravični ; in v ničemur pomankljivi. Ako
pa kdo vas potrebuje modrosti, naj jo prosi od Boga, kteri
da vsem obilno, in ne opanaša; in mu bo dana. Naj pa
-prosi z zaupanjem brez vsega pomišljenja; zakaj kdor si
pomišlja, je enak morskemu valovu, kterega veter goni, in
semtertje meče. Naj tedaj ne misli tak človek, da bo kaj
prijel od Gospoda. Človek dvojnih misel je nestanoviten
u vsili svojih potih. Hvali pa naj se siromaški brat v
svojem povišanju, bogati pa v svojem ponižanju, ker bo ko
cvet trave prešel. Solnee namreč vstane z vročino, in
posuši travo, in njen cvet odpade, in njena lepa podoba
pogine; tako bo tudi bogatin v svojih potih zvenul. Blagor
človeku, kteri preterpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec
življenja, ki ga je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo.

Vcasi se bere tudi.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 4, 13—19

Predragi! ker ste deležni Kristusovega terpljenja.
veselite se, da se tudi v razodenju njegove časti veselite
in iwl ujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena
Kristusovega, blagor vam, zakaj, kar je hvale, časti in
moči Božje, in duh Božji nad vami počiva. Nobeden vas
pa naj ne terpi, kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjevavec,
ali ptujega blaga lakomen. Ako pa terpi kakor kristian,
naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga v tem imenu.
Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši Božji; .ako pa
pervič pri nas, kakošen konec bo tistih, kteri ne verujejo
Božjemu evangeliju. In ako bo pravični komaj zveličan,

*

244

kako bo hudobnik in grešnik obstal? Tedaj naj tudi tisti,
kteri terpe po volji Božji, zvestemu stvarniku priporoče
svoje duše v dobrih delih.

Evangeli svetega Janeza 12, 24—26- Ako pšenično
zerno itd. (kakor v dan s. Laurencia mučen,
str. 220.)

V dan mučenika o velikonočnem času *).

Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd.
(kakor v dan ss. Filipa in Jakoba apostolov,
str. 200.)

Namesti tega se bere včasi.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Timoteja 2, 8—10;
in 3, 10—12. Predragi! pomni itd. (kakor v dan
s. Jurja mučenika, str. 198.)

Evangeli svetega Janeza 15, 1—7- 'Jaz sim prava
vinska ter ta itd. (kakor v dan s. Jurja muče¬
nika str. 197.).

V dan več mučenikov o velikonočnem
času.

Berilo iz 1. lista s. Petra apostola 1, 3 — 7. Hvaljen
bodi Bog itd.

) Cerkveni velikonočni čas se štejte od velike sabote do
praznika s. Trojic« ali 1. nedelje po binkoštih.

245

Evangeli svetega Janeza 15. 5—ll. Jaz sim terta,
vi mladike itd. (oboje kakor v dan s. Floriana
in tovaršev mučenikov, str. 202.)

Namesto poprejšnjega berila in evan-
gelja se včasi bereta.

Berilo iz razodenja s. Janeza apostola
19, 1—9.

Tiste dni sim jas Janez slišal, kakor glas veliko
trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češčenje, in slava, in
moč bodi Bogu našemu! Ker resnične in pravične so nje¬
gove sodbe, ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila
zemljo s svojim kurbanjem, in se je osvetil zavoljo
kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet
rekli: Aleluja! In njen dim vsliaja od vekomaj do
vekomaj. In so padli štiri in dvajseteri starašini in čve-
tere živali, in so molili Boga sedečega na sedežu, rekoč :
Amen, aleluja! In glas je od sedeža izišel, rekoč: Hva¬
lite Boga našega, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga
bojite, mali in veliki! In sim slišal kakor glas velike mno¬
žice, in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje velicih
gromov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsemo¬
gočni Bog! Iladujmo in veselimo se, in dajajmo mu slavo:
ker je prišla ženitnina Jagnjeta, in se je njegova ne¬
vesta pripravila! In dano ji je bilo, da se je oblekla v svetlo
in belo tenčico; tenčica namreč so pravične dela svet¬
nikov. In mi je rekel: Zapiši: Blagor jim, kteri so na
ženitno večerjo Jagnjeta poklicani!

v-

Evangeli svetega Janeza 16, 20 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Res¬
nično, resnično vam povem, da bole jokali in žalovali,
svet pa se bo veselil; vi bole žalovali, ali vaša ža-

— 246 —

lost se bo u veselje spreobernula. Žena, kadar je
na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar
je pa porodila dete, ne misli več na britkost od ve¬
selja, da je človek rojen na svet. Tudi vi tedaj imate
zdaj sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo
nihče vzel.

V dan več mučenikov zunej veliko¬
nočnega časa.

i.

Berilo iz bukev modrosti 3, 1 — 8. Pravičnih duše itd.

Evangeli svetega Lukeža 21, 9 — 19. Kadar hote
slišali (oboje kakor v dan ss. Vincencia in Ana-
stazia muc. str. 181.)

II.

Berilo iz bukev modrosti, a, 16—20. ^Pravični bodo“ itd.
(kakor v dan ss. Kaneiana in tovaršev mučenikov
str. 205.)

Evangeli svetega Lukeža 6, 17—23. Tisti čas je
šel Jezus z gore itd. (kakor v dan s . Fabiana
in Sebastiana mučenikov, sir. 181.)

III.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebrejev
10 , 32 — 38 .

Bratje! spomnite se nekedanjih dni, v kterih raz¬
svetljeni ste velik boj prestali v terplenju, ko ste bili ali
zasramovani in stiskani v razgledovanje, ali tovarši tistim,
kterim se je tako godilo. Zakaj tudi z jetniki ste usmi-

247

Ijenje imeli, in rop svojega blaga z veseljem preterpeli,
ker ste vidili, da imate boljši in stanovitno premoženje.
Nikar tedaj ne zgubite svojega zaupanja, ktero ima ve¬
liko plačilo ! Poterpežljivost namreč vam je potrebna, da
Božjo voljo storite, in dosežete obljubo. Zakaj clo malo
časa je še, in bo prišel, kteri ima priti, in se nebo mudil.
Moj pravični pa iz vere živi.

Evangeli svetega Matevža 24, 3 — 13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski gori, so
pristopili k njemu učejici, rekoč: Povej nam, kdaj
bo to ? in kakošno bo znamnje tvojega prihoda in
končanja sveta? In Jezus je odgovoril in jim rekel:
Glejte, da vas kdo ne zapelje! Veliko namreč jih bo
prišlo v mojem imenu, ki poreko: Jaz sim Kristus,
in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote vojske
in govorjenje od vojsk. Glejte, da se ne prestrašite;
ker to se mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignili se
bo namreč narod nad narod, kraljestvo nad kralje¬
stvo; in kuga in lakota in potresi bodo po mnogih
krajih. Vse to pa je le začetek nadlog. Potlej vas
bodo.izdajali v brhkost, in vas bodo morili; in bote
sovraženi od vsih narodov zavoljo mojega imena. In
takrat se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med
seboj sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo,
in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudobija obilno
rastla, bo ljubezen pri mnogih omerznula. Kdor pa
obstoji do konca, bo zveličan.

IV.

Berilo iz bukev modrosti 10, 17 — 20.

Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po
čudnih potih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvezdna
svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil, in jih
vozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike v morju,

248

nje pa je iz dna globočine potegnil. Toraj so pravični rop
hudobnih odnesli, so tvojemu svetemu imenu, Gospod, hvalo
peli, in so tvojo premagavsko roko častili.

Evangeli kakor v god vsili svetnikov str. 285.

V.

Berilo iz lista , s * Paula apostola do Rimlja¬
nov 5, 1—5.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imajmo mir z
Bogom po Gospodu svojem Jezusu Kristusu, po kterein
tudi smemo pristopili s vero v to milost, v kteri stojimo,
in se hvalimo s častnim upanjem Božjih otrok. Pa ne
samo s tem, ampak še tudi s nadlogami se hvalimo, ker
vemo, da nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje pa
skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osramoti.
Ljubezen božja namreč je izlita v naših sercih po svetem
Duhu, ki nam je dan.

Evangeli kakor v dan s. Matia aposlla, str. 190.

VI.

Berilo kakor četerto nedeljo po binkoštih, str. 145.

Evangeli svetega Lufteza 11, 47 — 51.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukom in farizejem '
Gorje vam! ker zidate grobe prerokom; vaši očetje
pa so jih umorili. Kes pričujete, da privolile v dela
svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa
jim grobe zidate. Zato je tudi modrost Božja rekla:
Preroke in apostole jim hočem poslati, in ene zmed
njih bodo umorili, in ene preganjali; da se bo terjala
od tega rodu kerv vsih prerokov, kteraje bila prelita
od začetka sveta; od kervi Abelnove do kervi
Zaharijeve, kteri je bil umorjen med altarjem in
tempeljnom. Gotovo, povem vam, terjala se bo od
tega rodu.

249

VIL

Berilo kakor pervo nedeljo v postu, str. 35.

Evangeli kakor v dan ss. Vida in tovaršev muče¬
nikov, str. 207,

VIII.

Berilo kakor vdan ss. Fabiana in Sebastiana mučenikov,
str. 181.

Evan°;eli kakor v dan ss. Janeza in Paula muče¬
nikov, str. 210.

IX.

Berilo iz skrivnega razodenja s. Janeza apo¬
stola 7, 13-17.

Tiste dni je eden stariših spregovoril, in mi je re¬
kel: Ti le, ki so v dolgih belih oblačilih, kdo so, in od
kod pridejo! In jaz sim mu rekel: Ti veš, Gospod moj.
On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike na¬
dloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v kervi
jagnjeta. Zato so pred stolom Božjim, in mu služijo noč
in dan 'v njegovemu tempeijnu; in kteri na stolu sedi, bo
med njimi prebival. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni;
solnce jih ne bo več pripekalo, tudi nobena vročina ne:
ker jagnje, ki je v sredi sedeža, jih bo vladalo, in” do
studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse solze iz
oči obrisal.

V dan spovedovavca *) škofa,

l

Berilo iz bukev Sirahovih 44, in 45. Glej, veliki duho¬
ven itd. (kakor v dan s. Ruperta spovedovavca škofa
str. 196.)

*) Glej stran 196.

250

Evangeli svetega Matevža 25, 14 — 23- Nekdo, kteri
je na ptuje šel itd (kakor v dan s. Nikolavža,
6. dan grudna, na str. 171.)

II.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebrejev 7- 23—27.
Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli svetega Matevža, 24, 42—47. Čujte, ker
ne veste itd. (oboje kakor v dan s. Gotharda
spovedovavca škofa, str. 203 )

III.

Berilo iz lista s, Paula apostola do Hebrejev
5, 1—4.

Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v to, kar Boga zadene, da daruje, in
opravlja daritve za grehe, in da zamore usmiljenje imeti
s tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on ob¬
dan s slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako
tudi za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame
časti, razun kteri je poklican od Boga, kakor Aron.

Evangeli svetega Lukeža, 11, 33—26, jNihče luči,
itd. (kakor v dan s. Martina škofa str. 236.)

IV.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Hebrejev 13, 7-17-
Bratje! spomnite se itd. (kakor v dan s. Niko¬
lavža spovedovavca škofa, str. 171.)

Evangeli svetega Marka 13, 33 — 37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencom: Glejte*
čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas. Ravno
kakor človek, kteri je na ptuje šel, in svoj dom] z«-

251

puslil, in svojim blapcom oblast dal za vsako opra¬
vilo, in je zapovedal vratarju, da naj čuje. Čujte
tedaj, (ker ne veste, kdaj hišni Gospodar pride; zve¬
čer, ali o polnoči, ali o petelinjem petju, ali zjutraj);
<la vas, ko bi prišel nanagloma, ne najde spati. Kar
Pa vam pravim, vsim pravim: čujte!

N dan cerkvenega učenika.

berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Timoteja 4, 1 — 8.
Predragi! zapričam itd. (kakor v dan s. Silvestra
papeža, str. 15.)

Namesti tega berila se včasi bere:

Berilo iz bukev Strahovih 39, 6 — 14.

Pravični bo dal svoje serce, da bo culo o zoru pri
Gospodu, kteri ga je stvaril, in bo pred obličjem Nar-
višega prosil. Odperl bo svoje usta v molitvi, in zavoljo
svojih grehov prosil. Ako bo tedaj veliki Gospod hotel
ga bo z duhom umnosti napolnil, in on bo kakor dež iz¬
lival besede svoje modrosti, in v molitvi hvalil Gospoda;
in,on bo ravnal njegov svetin nauk, in bo svetoval v njego¬
vih skrivnostih. On bo oznanoval nauk njegove resnice,
in se bo postave Gospodove zaveze hvalil. Veliko jih bo
hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozabljena. Njega
spomin ne bo prejSel, in po njegovem imenu se bo vpra¬
ševalo od roda do roda. Njegovo modrost bodo pripove¬
dovali narodje, in njegovo hvalo bo oznanovalo zbirališče.

Evangeli svetega Matevža 5, 13—19. Vi ste sol
zemlje itd. (kakor v dan s. Gregoria papeža
cerkvenega učenika, str. 192.)

252

V dan spovedovavca ne škofa,
i.

Berilo iz bukev Sirahovih 31, 8—11. Blagor človeku
itd. (kakor v dan s. Alojzja spovedovavca str. 208.)

Evangeli svetega Lukeža 12 ,  35—40. Vaše ledje naj
bo opasano itd. (kakor v dan s. Silvestra pa¬
peža, str. 15.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Korinčanov 4>
9—14. Bratje! v razgledovanje smo itd. (kakor V
dan s. Antona Padovskega, str. 206.)

Evangeli svetega Lukeža 12, 32—34. Ne bojte se,
majhina čeda (kakor v dan s. Ozvalda spovedo¬
vavca str. 219.)

lil.

Berilo iz lista s. Paula apostola do Filip ča-"
nov 3, 7 — 12.

Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sim štel zavoljo
Kristusa v zgubo. Vender pa menim, daje  vse zguba
proti visokemu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda mojega,
za kterega voljo sim vse zgubil, in imam za blato, da
Kristusa pridobim , in da sim najden v njem ne tak, da
bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak
tisto, ktera je iz vere v Kristusa Jezusa, pravičnost, ktera
je iz Boga u veri, da spoznam njega, in moč njegovega
vstajenja, in deležnost njegovega terpljenja, in da boi"
podoben njegovi smerti, da tako pridem u vstajenje od
mertvih: ne kakor da bi bil že dosegel, ali da bi bil že
popoln; ženem se pa, da bi kako dosegel, v čimur si 111
bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangeli svetega Lukeža 19, 12 — 26. Neki žlahen
človek (kakor v dan s Leopolda str. 237.)

253

V dan abata.

berilo iz bukev Sirahovih 45, 1 — 6. Je bil ljub Bogu itd.
(kakor v dan s. Antona puščavnika str. 179.)

Evangeli svetega Matevža 19, 27—29. Glej mi smo
vse zapustili, itd. (kakor v dan spreobernjenja
s. Paula apostola, str. 182.)

V dan device mučenice.

i.

berilo iz bukev Sirahovih 51, 1 — 8. Častil te bom itd.

Evangeli svetega Matevža 25. 1— 18. Nebeško kra¬
ljestvo je podobno desetim devicam itd. (oboje
kakor v dan s. Barbare device mučenice,
str. 170.)

II.

berilo iz bukev Sirahovih 51, 13 —17. Gospod moj Bog
itd. (kakor v dan s. Doroteje, str. 187.)

Evengeli svetega Matevža 13, 44— 52 . Nebeško kra¬
ljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 174.)

Namesto tega evangelija se včasi bere:

Evangeli svetega Matevža 19, 3—12. Tisti čas so
pristopili itd. (kakor v dan s. Agate device mu¬
čenice, str. 186.)

254

V dan device ne mučenice,

I.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do Korinčanov 10.
17, in 11, 1 — 2. Bratje kdor se hvali itd. (kakor
v dan s. Lucije device mučenice str. 174.)

Evangeli svetega Matevža 25, 1 —13.- Nebeško kra¬
ljestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor
v dan s. Barbare device mučenice str. 170.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Korineanov 7,
25—34. Bratje! od devic nimam itd. (kakor v dan
s. Jederti device, str. 193.)

Evangeli svetega Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice sir. 174.)

V dan mučenice ne device.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 12. Častil te bom
itd. (kakor v dan s. Barbare device mučenice
str. 170.)

Evangeli svetega Matevža 13. 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice str. 174 )

V dan svetnice ne device ne mučenice.

Berilo iz bukev Salomonih pripovest 31, 10—31. Serč-
no ženo itd. (kakor v dan s. Frančiške Rimske vdove,

str. 191.)

Evangeli svetega Matevža 14, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v dan
s. Lucije device mučenice, str. 174.)

255

Za vdove se namesto poprejšnjega be¬
rila bere.

Berilo iz 1. lista s. Paula apostola do Ti¬
moteja 3, 3 — 10.

Predragi! spoštuj vdove, ktere so res vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem;
to namreč je prijetno pred Bogom. Ktera je pa res vdova
in zapuščena, naj upa v Boga , in naj bo v molitvah in
Prošnjah noč in dan; zakaj ktera v sladnosti živi, je živa
mertva. In to zaterdi, da bodo nesvarne. Ako pa kdo za
svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil, in
je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod šest¬
desetih let, ktera je bila enega moža žena, in ima priče¬
vanje dobrih del, ako je otroke zredila , ako je popotne
sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revnim
stregla, ako si je po vsakem dobrem delu prizadevala.

V god obletnice posvečenja vsih cerkev.

Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza
21, 2—3.

Tiste dni sim jaz Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, priti iz neba od Boga, pripravljeno, kakor neve¬
sto, ki je nakinčana svojemu možu. In sim slišal velik
glas iz sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi,
In prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in
liog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse
solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več ne
žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšne mi¬
nulo. In kteri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo
storim vse!

256 —

Evangeli svetega Lakeza 19, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Jerihu. In
glej! hil je mož, Caliej po imenu; in ti je bil viši
mitarjev, in on je hil bogat. In je skušal Jezusa vi-
diti, kdo da je: in ni mogel zavoljo množice, ker je
bil majhne postave. In je naprej tekel in zlezel na
divje smokvino drevo, da bi ga vidil; ker tam je imel
memo iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel,
je gori pogledal, in ga je vidil, ter mu je rekel: Ca-
hej! stopi hitro doli, ker dans moram v tvoji hiši
ostati. In je hitro doli stopil, in ga je s veseljem
sprijel. In ko so vsi to vidili, so godernjali, rekoč :
K grešnemu človeku je šel v hišo. Cahej pa je pri¬
stopil, in rekel Gospodu: Glej, Gospod! polovico
svojega blaga dam ubogim, in ako sim koga kaj ogolj-
fal, povernem čveterno. Jezus pa mu je rekel: Dans
je ti hiši zveličanje došlo, zato ker je tudi on sin
Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in
zveličat, kar je bilo zgubljenega.

V dan* kakošne zahvale.

Berilo iz 2. lista s. Paula apostola do
Korinčanov 13, 11 — 13.

Bratje! veselite se, hodite popolni, opominjajte se,
hodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo
z vami. Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa, in
ljubezen Božja, in deležnost svetega Duha bodi z vami
vsemi. Amen.

Evangeli svetega Janeza 15, 26—27; in 16, 1—4'
Kadar pride Učenik itd. (kakor šesto nedeljo
po veliki noči, str. 135 )

257

Berila in Evangelii pri sv. mašah p«
mertvih.

I.

V dan spomina vsih vernih mertvih.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposteljna do Ko-
rinčanov 15, 51 — 57.

Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sieer bo¬
mo vstali, tode spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor
Bi s očmi trenul, na poslednjo trobento, (ker zapela bo
^obenta), in mertvi bodo vstali nestrohljivi, in mi se bo¬
mo spremenili. To troh(jivo namreč mora obleči nestro-
Bijivost. Kadar bo pa to umerljivo obleklo neumerljivost,
takrat se bodo spolnile besede, ktere so pisane: Požerta
Je smert v zmagi. Kde, smert! je tvoja zmaga? Kde,
s, *iert! je tvoje želo? Želo srnerti pa je greh, moč greha
1’® postava. Bogu pa bodi hvala, kteri nam je dal zmago
Po Gospodu našem Jezusu Kristusu.

Evangeli svetega Janeza 5, 25 — 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam,
desnično, resnično vam povem, da pride ura, in je
zdaj, ko bodo mertvi slišali glas Sinu Božjega;
bi kteri bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč
Oče življenje sam v sebi, tako je tudi Sinu dal imeti
Listi in Evangelii. 17

258

življenje v samem sebi. In mu je oblast dal tudi sod¬
bo delati, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu;
ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobih,
slišali glas Sinu Božjega, in bodo prišli, kteri so do¬
bro delali, u vstajenje življenja, kteri so pa hudo
delali, u vstajenje obsojenja.

-

II.

V dan smerti ali pokopa merlieevega.

Berilo iz 1. lista s. Paula aposleljna do Tesa-
loničanov 4, 12-17.

Bratje! nočemo, da bi vi ne vedili od spijočih, da ne
žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako ve¬
rujemo, da je Jezus umeri in vstal, tedaj bo Bog tudi
tiste, kteri so zaspali v Jezusu, ž njim pripeljal. To na¬
mreč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo,
ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi pri¬
šli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s poveljem in
glasom velikega angela in s trobento Božjo prišel iz neba!
in kteri so umerli v Kristusu, bodo vstali pervi, poten*
bomo mi, ki živimo, ki ostanemo, vzeti ž njimi vred v
oblakih Kristusu naproti v zrak, in tako bomo vedno *
Gospodom. Torej se poveselujte med seboj s temi be¬
sedami.

Evangeli svetega Janeza 11, 21—27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu; Gospod! ko
bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi
zdaj vem, da kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta inn
reče: Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan-
Jezus ji je rekel: Jaz sim vstajenje in življenje; kdor

— 259  —

v me veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor
koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomej. Ve¬
ruješ to? Mu reče: Kaj pa da verujem, Gospod! da
si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na ti svet prišel!

III.

V dan obletnice po mertvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejov 12, 43 — 46.

Tisti dni je Juda, nar sereniši mož, ko so bili biro
storili, dvanajst jezer drahem srebra poslal v Jeruza¬
lem, da bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro
in verno od vstajenja mislil: (ko bi namreč ne bil upal,
<la bodo, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno moliti za mertve), in ker je mislil, da imajo tisti,
kteri so v pobožnosti umerli, obilno milost prihranjeno.
Sveta in dobra je tedaj misel moliti za mertve, da bi bili
«d grehov rešeni.

Ev angeli svetega Janeza 6, ,37 — 40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Vse, kar mi da Oče, bo k meni prišlo, in kteri k
tneni pride, ga ne bom vunkaj vergel. Ker iz nebes
sim prišel, ne da bi delal svojo voljo, ampak voljo
tistega, kteri me je poslal. To je pa volja Očeta,
kteri me je poslal, da od vsega tistega, kar ini je dal,
nič ne zgubim, temuč da obudim tisto poslednji dan.
To je pa volja mojega Očeta, kteri meje  poslal, da
ima slehern, kteri vidi Sina in v nja veruje, večno
življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

260

IV.

Po mertvih skozi leto.

Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 4,13 -

Tiste dni sim slišal glas Iz neba, kteri mi je rekel:
Zapiši! Blagor mertvim, kteri v Gospodu umerjejo! Od¬
slej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njib
dela gredo za njimi.

Ev angeli svetega Janeza 6, Sl—-55.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jaz sim živi kruh, ki sim iz nebes prišel. Ako kdo
je od tega kruha, bo živel vekomaj: in kruh, kterega
bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Judje
so se tedaj prepirali med seboj, rekoč: Kako nam
more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je tedaj
rekel: Resnično, resnično vam povem: Ako ne bole
jedli mesa Sinu človekovega, in pili njegove kervi,
ne bote imeli življenja v sebi, kdor je moje meso, m
pije mojo kerv, ima večno življenje, in jaz ga bom
obudil poslednji dan.

Pristavek.

Ter pl jen j e. .

Gospoda našega Jezusa Kristusa po spisu vseh
štirih evangelistov.

Približeval se je praznik opresnih kruhov, kteri
se imenuje velika noč. In Jezus je rekel svojim učen-
com: Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, da bo križan. In veliki duhovni
in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili. Takrat
so se zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva v
dvor velikega duhovna, kteri je bil imenovan Kajfež;
in so se posvetovali, dahi Jezusa z zvijačo vjeliin
umorili; bali pa so se ljudstva. Rekli so: Nikar v
praznik, da kje hrup med ljudstvom ne vstane. Satan
pa je šel v Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot, ki
je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in govoril
z velikimi duhovni in z poglavarji, kako bi jim ga
izdal, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jaz

vam ga bom izdal? Oni pa, ko so to slišali, so se
obveselili, in somu obljubili trideset srebernikov. In
je besedo dal. In je iskal priložnosti, da bi jim ga
izdal brez hrupa.

Pričel je pa pervi dan opresnih kruhov, ob kle¬
tem se je moralo klati velikonočno jagnje. Tedaj so
pristopili učenci k Jezusu in so mu rekli: Kam ho-
'češ da gremo, in ti pripravimo, da boš jedel veli-

262

konočno jagnje? In pošlje dva svojih učencov, Petra
in Janeza, in jima je rekel: Pojdita v mesto, in vaju
bo srečal človek, kleri ponese vere vode; pojdita za
njim v hišo, v ktero gre, in recita hišnemu gospo¬
darju: Učenik ti reče: Moj čas je blizo, pri tebi
hočem imeti veliko noč z svojimi učenci. Kde je
moja gostivnica, kjer bom velikonočno jagnje z
svojimi učenci jedel? In on vama bo pokazal veliko
obednico pogernjeno; ondi nam pripravita. In nje¬
gova učenca gresta, in prideta v mesto, in najdeta,
kakor jima je bil povedal; in sta pripravila veliko¬

nočno jagnje.

Ko se je bil pa večer storil, je prišel z dva¬
najsterimi. In kadar je ura prišla, je k jedi šel, in
dvanajsteri apostoli z njim. In jim je rekel: Iz serca
sim želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden
terpim. Zakaj povein vam, da od zdaj ga ne bom
več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v Božjem kra¬
ljestvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil, in rekel:
Vzemite, in razdelite si med seboj. Zakaj povem
vam, da nebom pil od tortnega sadu, dokler Božja
kraljestvo ne pride.

In ko so večerjali, vstane od večerje, in dene
iz sebe svoje oblačilo, in vzame pert, ter se opaše.
Potlej vlije vode v medenico, in začme umivati učen-
com noge, in brisati s pertom, s kterim je bil opa¬
san. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče •
Gospod! ti meni noge umivaš? Jezus je odgovorih
in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš, vedil
pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umival
nog vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te no
umijem, ne boš imel deleža s menoj. Simon Peter
mu reče: Gospod ne samo nog, ampak tudi roke in
glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje,
kakor da noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi
■ste čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri
:ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti.

263

oblačila, se je spet k mizi usedel, in jim je rekel:
Veste, kaj sim vam storil? Vi me kličete: Učenik
in Gospod! in prav pravite, sim tudi. Ako sim tedaj
jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi
vi eden drugemu noge umivati. Izgled namreč sim
vam dal, da ravno tako, kakor sim jaz vam storil,
tudi vi storite. Resnično, resnično vam povem : Hla¬
pec ni vekši, ko njegov Gospod; ne poslan vekši,
ko tisti, kteri ga je poslal. Ako to veste, blagor
vam bo, če bote to storili. Ne rečem od vas vsih;
jaz vem, ktere sim izvolil. Ali da se dopolni pismo:
Kteri s menoj kruh je, bo vzdignul zoper me svojo
peto. — Zdaj vam to potoni, preden se zgodi; da,
kadar se zgodi, verujete, da sim jaz. Resnično,
resnično vam povem: Kdor sprejme, kterega pošljem,
mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme njega,
kteri je mene poslal. In ko je bil Jezus to izrekel,
je v duhu žalosten bil, in je pričal in rekel: Resnič¬
no, resnično vam povem: Eden zmed vas me bo
izdal, kteri je z menoj. Učenci so se tedaj eden
drugega pogledovali pomišljevaje, od kterega da go¬
vori. In silno žalostni so začeli sleherni reči: Gospodi
ali sim jaz? On pa je odgovoril in rekel: Kteri po¬
maka z menoj roko v skledo, ti me bo izdal. Sin
človekov gre sicer, kakor je pisano od njega; tode
gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov
izdan! Rolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti člo¬
vek. Eden pa njegovih učencov, kterega je Jezus lju¬
bil, je slonel na Jezusovih persih. Te mu je tedaj po¬
mignili Simon Peter, in mu je rekel: Kdo je, od
kterega govori? On tedaj se nasloni na persi Jezusove,
in mu reče: Gospod! kdo je? Jezus je odgovoril:
Tisti je, kteremu bom jaz pomočen kruh podal. Judež
pa, kteri gaje  izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik!
ali sim jaz? Mu reče: Ti si rekel. In je pomočil kruh,
in ga dal Judežu Iškarjotu Simonovemu. In po griž-
ijeju je šel satan v nja. Jezus mu tedaj reče: Kar
misliš storiti, stori berž. Nobeden teh pa, kteri so

264

pri mizi bili, ni vedel, vi mu je to rekel. Eni nam¬
reč so menili, ker je Judež mošno imel, da mu je
Jezus rekel: Kupi, kar za praznik potrebujemo; ali
da bi kaj ubogim dal.

Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh, in
ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učeucom,
in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo, ktero
je za vas dano. In je vzel kelih, je zahvalil, in jim
dal rekoč: Pjte iz njega vsi! To je moja kerv nove
zaveze, ktera ho za njih veliko prelita v odpuščenje
grehov. — To storite v moj spomin. In so pili iz
njega vsi.

Ko je bil Judež odišel, je Jezus rekel: Zdaj je
Sin človekov poveličan, in Bog je poveličan v njem.
Ako je Bog v njem poveličan, ga bo Bog tudi sam
v sebi poveličal; in zdajci ga bo poveličal. OtročičiI
se malo časa sim pri vas. Me bote iskali, in kakor
sim Judom rekel: Kamor jaz grem, vi ne morete
priti, tudi vam zdaj rečem. Novo zapoved vam dam:
da se ljubite med seboj. V tem bodo vsi spoznali,
da ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med
seboj. In ko so bili zahvalno pesem speli, so šli
na oljsko goro.

Simon Peter mu reče: Gospod! kam greš? Je¬
zus je odgovoril: Kamor jaz grem, zdaj ne moreš
za menoj iti: potlej pa pojdeš za menoj. Peter mu
reče; Zakaj n« »norem zdaj za teboj iti? Gospod
pa je rekel: Simon, Simon! glej! satan vas je ho¬
tel imeti, da hi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa
sim prosil za te, da ne jenja tvoja vera; in ti, ka¬
dar se boš nekdaj spreobernul, poterdi svoje brate.
Peter pa mu je rekel: Gospod! s teboj sim priprav¬
ljen v ječo in smert iti. Svoje življenje bom za te
postavil Jezus mu je odgovoril: Svoje življenje boš
za me postavil? Resnično, resnično ti povem, dano-
coj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš
trikrat zatajil, Vsi se bole pohujšali to noč nad me¬
noj; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja, in razkro-

265

pile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, pojdem pred
vami v Galilejo. Peter mu reče: Da bi se ravno vsi
pohujšali nad teboj, jaz vunder ne. Jezus pa je re¬
kel: Povem ti Peter! petelin ne bo dans pel, preden
trikrat ne utajiš, da me poznaš. On pa je še več
govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne
bom zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. Jezus
jih je pa milo tolažil in učil: Vaše serce naj se ne
prestraši. Verujete v Boga, tudi v me verovajte. V
hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. In ko odidem,
in vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom
k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sim jaz. In jaz
bom Očeta prosil, in vam bo drugega Učenika dal,
da pri vas ostane vekomaj. Ne bom vas zapustil si¬
rot. — Jaz sim prava vinska terta, vi mladike. Ako
ostanete v meni, in moje besede u vas ostanejo, pro¬
site, kar koli hočete, iirsevambo zgodilo. Ako vas
svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko
vas. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj,
kakor sim vas jaz ljubil. Ko bi bili iz sveta, bi svet
svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sim vas
jaz od sveta olbral, torej vas svet sovraži. Spom¬
nite se besed, ktere sim varn jaz govoril: Hlapec ni
veči, kakor njegov Gospod. Ako so mene preganjali,
bodo tudi vas preganjali. Iz shodnic vas bodo ziranjali;
ura clo pride, da bo vsak, kteri vas umori, menit,
da Bogu službo stori. Tega pa vam od začetka ne¬
si m pravil, ker sim bil pri vas. In zdaj grem k nje¬
mu, kteri me je poslal, in nobeden zmed vas me ne
vpraša: Kam greš? Temuč, ker sim vam to govo¬
ril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jaz vam re¬
snico povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakaj
ako ne grem, Utešitelj *j  ne bo k vam prišel, ako
pa grem, vam ga bom poslal. Še malo, in me več
ne bote vidili, in spet malo, in me bote vidili, ker
grem k Očetu. Resnično, resnično vam povem, da
bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo u veselje spreobernula;

*) to laž ni k.

266

spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo,
in vašega Oselja vam ne bo nihče vzel. Na svetu
bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sim svet pre¬
magal. To je Jezus govoril; in je vzdignul oči v
nebo in je rekel: Oče! ura je prišla; poveličaj

svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča: Jaz prosim
za-nje, za te, ktere si mi dal; ker so tvoji. Sveti
Oče! ohrani jih v svojem imenu. Ne prosim, da bi
jih iz sVeta vzel, ampak da bi jih ludega varoval.
Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste,
kteri bodo po njih besedi v mene verovali. Da bodo
vsi eno, kakor ti Oče v meni, in jaz v tebi; da
bodo tudi oni v nas eno. Oče! hočem da bodo tisti,
ktere si mi dal, tudi z menoj tam, kjer sim jaz;
da moje veličastvo vidijo.

Ko je bil Jezus to izgovoril, je šel s svojimi
učenci čez potok Cedron, in je šel po navadi na
oljsko goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Tedaj
je prišel s njimi na pristavo, ki se ji pravi Getze-
mani, kjer je bil vert,, vkterpgaje šel on in njegovi
učenci. Vedil je pa tudi Judež, kteri ga je izdal, li
kraj, ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje hodil.
Kadar je Jezus namesto prišel, jim je rekel: Sedite
tukaj, da grem tje, in molim. Molite, da ne pridete
v skušnjavo. In vzame s seboj Petra in Jakoba in
Janeza,' in začne prestrašen, žalosten, in otožen biti,
in jim reče: Moja duša je žalostna do smerti: osta¬
nite tukaj, in čujte. In je malo naprej šel, in se je
odtegnul od njih za ljučaj kamna, in je na kolena
padel, in molil rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, vze¬
mi ta kelih od mene, vunder ne moja, ampak tvoja
volja naj se zgodi. In pride k svojim učencom, in
jih najde spati, in reče Petru: Simon, spiš? Nesi
mogel eno uro čuti? Čujte in molite, da ne padete
v skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo.
Spet je vdrugič šel, in molil, rekoč: Oče moj! »ko
ne more ti kelih memo iti, kakor da ga pijem, * ia j
se zgodi tvoja volja. In ko se je vernul, jih je spet

267

najšel spati (njih oči namreč so bile trudne) in nese
vedili, kaj bi mu odgovorili. In jih je popustil, in
spet šel, in tretjič molil, in ravno tiste besede go¬
voril. Prikazal se mu je pa angel iz nebes, kteri ga
je pokrepčal. In ko so ga sinertne težave obišle, je
priserčniši molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave
kaplje tekoče na zemljo. In pride vtretjič k svojim
učencom, in jim reče: Spite zdaj in počivajte! Dosti
je; ura je prišla; glejte! Sin človekov bo izdan v
roke grešnikov. Vstanite, pojdimo! Glejte! kteri me
bo izdal, je blizo.

In ko je še govoril, glej! je Judež, eden dva¬
najsterih, prišel, in z njim straža in velika množica
služabnikov od velikih duhovnov in farizejev s meči,
in kolmi, s svetili, in baklami, in orožjem. Dal jim.
je bil pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kterega
bom kušnul tisti je, njega primite, in peljite ga varno.
In ko je bil prišel, je šel pred njimi, in berž je k
Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi Učenik! in
ga je kušnul. In Jezus mu je rekel: Prijatel! čemu
si prišel? Judež! s kuševanjem izdaš Sinu človeko¬
vega? In Jezus, ki je vedil vse, kar je imelo čez
nja priti, je naprej storil, in jim rekel: Koga iščete?*
So mu odgovorili: Jezusa Nazareškega. Jezus jim
reče: Jaz sim. Stal je pa tudi Judež pri njih, kteri
ga je izdal. Kadar jim je tedaj rekel: Jaz sim, so
odstopili in padli na zemljo. Spet jih je tedaj vpra¬
šal: Koga iščete? Oni so pa rekli: Jezusa Nazareš¬
kega. Jezus je odgovoril: Povedal sim vam, da sim
jaz; ako ledaj mene iščete, pustite te iti. — Da so
se dopolnile besede, ktere je rekel: Ktere si mi
dal, nesim nobenega zmed njih zgubil.

Tedaj so pristopili, in so roke na Jezusa ver-
gli, in ga prijeli. Kadar so pa, kteri so bili okoli
njega, vidili, kaj ima biti, so mu rekli: Gospod! ali
naj mahnemo s mečem? Simon Peter tedaj, ki je
meč imel, ga je izderi, in je mahnul po hlapcu veli¬
kega duhovna, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu

268

■pa je bilo ime Malliuz. Jezus pa je odgovoril in
arekel: Jenjajte od tega. In se je njegovega ušesa
doteknul, in ga je ozdravil. Tedaj je Petru rekel:
Vtakni svoj meč v nožnico; zakaj vsi, kteri za meč
prijemajo, bodo s mečem končani. Ali meniš, da ne
morem prositi svojega Očeta, in mi bo poslal več
ko dvanajst legionov angelov. Ne bom li pil keliha,
kterega mi je Oče dal ? Kako se bodo tedaj dopol¬
nile pisma, ker se mora tako zgoditi? Straža tedaj,
in poglavar in hlapci Judov so Jezusa popadli, in so
ga zvezali. Tisto uro je Jezus velikim duhovnom in
poglavarjem tempeljna in starašinam, ki so nad nja
prišli, rekel: Kakor nad razbojnika ste prišli s meči
in s kolmi me lovit; vsak dan sim sedel pri vas, in
učil v tempeljnu, in me niste prijeli: todetoje vaša
ura in oblast teme. Pa to vse se je zgodilo, da se
dopolnijo pisma prerokov. Tedaj so ga njegovi učen¬
ci zapustili, in so vsi zbežali

In kteri so Jezusa vjeli, so ga peljali pervič
k Anazu; bil je namreč tast Kajfeža, kteri je bil
veliki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež listi,
kteri je bil Judom svet dal, da je bolje, da en člo¬
vek umerje za ljudstvo.

Kteri so Jezusa vjeli, so ga peljali potem h
Kajfežu velikemu duhovnu, kjer so se bili pismarji
in starašini sošli. Veliki duhoven tedaj je vprašal
Jezusa za njegove učence in njegov uk. Jezus mu je
odgovoril: Jaz sim očitno govoril pred svetom, jaz
sim vselej učil v shodnici in v tempeljnu, kamor se
vsi Judje shajajo, in na skrivnem nesim nič govoril.
Kaj mene vprašaš? Vprašaj liste, kteri so slišali,
kaj sim jim govoril: glej! oni vedo, kaj sim jaz go¬
voril. Kadar je bil pa to rekel, je eden služabnikov,
kteri je zraven stal, Jezusa za uho udaril, rekoč:
Tako odgovarjaš velikemu duhovnu? Jezus mn je
odgovoril: Akosim krivo govoril, spričaj, daje krivo;
okopa prav, kaj me biješ? Veliki duhovni pa in ves
zbor-so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da

269

bi ga umorili; in ga niso našli, desiravno je bilo*
veliko krivih prič pristopilo. Zakaj veliko jih je krivo
pričevalo zoper njega, pričevanja pa se niso vjemale.
Zadnjič pa ste prišle clve krivi priči, in ste krivo
pričevale zoper njega rekoč: Mi smo ga slišali reči v
Jaz morem podreti tempelj Božji, in v treh dneh ga
spet sozidati. In tudi njih pričevanje ni obstalo. Im
veliki duhoven je stopil v sredo, in vpraša Jezusa,
rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe
pričajo? On pa je molčal, in rii nič odgovoril. In
veliki duhoven mu je rekel: Zarotim te pri živem
Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božjih
Jezus mu reče: Ti si rekel. Pa povem vam: Posih-
mal hote vidili Sinu človekovega sedeti na desnici
moči Božje, in priti v oblakih neha. Tedaj je veliki
duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč: (Boga) je
preklinjal, kaj potrebujemo še priče? Glejte? zdaj
ste slišali preklinjevanje. Kaj se vam zdi ? Oni pa<
so odgovorili in rekli: Smerti je vreden!

In možje, kteri so ga deržali, so ga zasramo¬
vali in bili. In so ga zakrivali, in ga v obraz bili?
in so ga vprašali, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril ?
In več drugega preklinjevanja so govorili zoper njega..

Peter pa je od deleč za njim šel do dvora ve¬
likega duhovna, in drugi učenec. Tisti učenec pa je
bil znan velikemu duhovnu; in je šel z Jezusom vred
na dvorišče velikega duhouia; Peter pa je stal zunaj,
pri vratih. Uni učenec tedaj, kteri je velikemu du¬
hovnu znan bil, je vun šel, in je govoril z vratarico,
in je Petra noter peljal. Zakurili so pa ogenj v sredi
dvorišča hlapci in služabniki, in so se greli. Stal je
pa tudi Peter z njimi, in se je grel, da bi vedil ko¬
nec. Ko ga je pa vidila dekla vratarica sedeli pri
ognju, in ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ti je
bil z njim. In pristopila jek njemu, rekoč: Tudi ti
si bil z Jezusom Galilejcem. On pa je tajil vpričm
vsih, rekoč: Nesim; žena! ne poznam ga! ne vem im
ne urnem, kaj praviš! In je vun šel pred dvorišče, im

270

petelin je zapel. Ko je pa skozi vrata šel, ga je vi-
dila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam:
Tudi ti je bil z Jezusom Nazareškim! In kmalo po
tem ga je drugi vidil, in rekel: Tudi tisi zmed njih.
Peter pa je rekel: O človekt nesim. In nekako uro
•časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično,
tudi ti je bil z njim, ker je tudi Galileje! In čez
malo so zraven stoječi spet Petru rekli: ltes si zmed
njih; saj si tudi Galileje, zakaj tvoj jezik te razo¬
deva. In eden zmed hlapcov velikega duhovna, stric
tistega, kteremu je bil Peter uho odsekal mu reče:
Te li nesim jaz vidil na verlu pri njem? Peter je
tedaj spet tajil: Ne poznam tega človeka, od kterega
■pravite. In zdajci je petelin vdrugič zapel. In Go¬
spod se je ozerl in je pogledal v Petra. In Peter se
je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Pre¬
den bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
In je vun šel, in je britko jokal.

Kadar se je pa jutro storilo, so sklenuli vsi ve¬
liki duhovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, da bi
ga v smert izdali, in'so ga peljali v svoje zbirališče,
rekoč: Ali si ti Kristus, povej nam? In jim je rekel:
Ako vam povem, mi ne hote verjeli. Ako pa tudi
vprašam, mi ne hote odgovorili, in me ne spustili.
Odsihmal pa bo Sin človekov sedel na desnici moči
Božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedaj Sin Božji? In
je rekel: Vi pravite, da jaz sim. Oni pa so rekli:
Kaj potrebujemo še pričevanja? Saj smo sami sli¬
šali iz njegovih ust! In vstala je vsa njih množica,
in so ga zvezanega peljali in izdali Ponciju Pilatu
poglavarju dežele.

Tedaj, ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil, da
je obsojen, se je skesal, in je nazaj prinesel tride¬
set srebernikov velikim duhovnom in starašinam, re¬
koč: Grešil sim, ker sim izdal nadolžno kerv. Oni pa
so rekli: Kaj je nam mar, ti glej. In je vergel od
sebe srebernike v tempeljnu, in se vernul, in je šel
in se je z vervjo obesil. Veliki duhovni pa so vzeli

srebernike, in so rekli: Ne spodobi se jih devati v
tempeljnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. Skle-
nuli so pa, in kupili za nje lončarjevo njivo, za poko¬
pališče ptujcov. Zato je imenovana tista njiva Ha-
keldama, to je njiva kervi, do današnjega dne. Tedaj
se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii
preroku, ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov,
ceno cenjenega, kterega so skupčevali od Izraelovih
otrok. In so jih dali za njivo lončarjevo, kakor mi
je ukazal Gospod.

Peljajo tedaj Jezusa od Kajfeža v sodno hišo.
Bilo je pa zjutrej. In oni niso šli v sodno hišo, da
bi se neomadeževali, temuč da bi smeli jesti veliko¬
nočno jagnje. Šel je torej Pilat vunkaj, in je re¬
kel: Kakošno tožbo prinesete zoper tega človeka?
So odgovorili in mu rekli: Ko bi ti ne bil hudodel-
nik, bi ti ga ne bili izdali. Pilat jim je tedaj re¬
kel: Vzemite ga vi, in ga po svoji postavi sodite.
Judje so mu tedaj rekli: Mi ne smemo nikogar umo¬
riti. Da se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je
govoril, ko je na znanje dal, z kakošno smertjo bo
umeri. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega smo najšli
da zapeljuje naš narod, in da brani cesarju davkov
dajati, in pravi, da je on Kristus kralj. Pilat pa
ga je vprašal, rekoč: Si ti kralj Judovski? On pa
je odgovoril in rekel: Ti praviš. In kadar je bil to¬
žen od velikih duhovnov in starašinov, ni nič •odgo¬
voril. Tedaj mu reče Pilat: Ali ne slišiš, koliko
zoper tebe pričujejo? Nič ne odgovoriš? In mu ni
odgovoril na nobeno besedo, tako, da se je poglavar
silno čudil.

Šel je tedaj Pilat spet v sodno hišo, in je
poklical Jezusa, in mu rekel: Ti si kralj Judov?
Jezus je odgovoril: Govoriš to sam iz sebe, ali so
ti drugi povedali od mene? Pilat je odgovoril: Kaj
sim jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te
meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kralje-

272

stvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač boje¬
vali, da bi ne bil Judom izdan: zdaj pa moje kra¬
ljestvo ni od tod. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj
si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, jaz

sim kralj. Jaz sim za to rojen, in za to prišel na
svet., da pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice,
posluša moj glas. Pilat mu reče: Kaj je resnica?
In ko je bil to rekel, je spet vun šel k Judom, in
jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim.
Oni so pa še bolj silili rekoč: Ljudstvo šunta, ker
uči po vsej Judeji, začemši od Galileje do sem. Ko
je pa Pilat slišal Galilejo, je vprašal, ali je on
Galileje. In ko je zvedil, da je spod Herodove
oblasti, ga je poslal k Herodu, kteri je bil tudi v
Jeruzalemu tiste dni.

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se je silno ol>-
veselil; zakaj že zdavno ga je želel viditi, ker je
veliko slišal od njega, in je upal, da ga bo vidil kak
čudež storiti. In ga je opraševal z mnogimi beseda¬
mi, on pa mu ni nič odgovoril. Veliki duhovni pa in
pismarji so stali, in ga terdo tožili. Herodež pa s
svojimi vojščaki ga je zaničeval in zasramoval, in ga
je oblekel v belo oblačilo, in ga je nazaj poslal k
Pilatu. In poslala sla prijat.la Herodež in Pilat tisti
dan; zakaj poprej sta bila v sovražtvu med seboj.

Pilat pa je poklical velike duhovne, pogla¬
varje-in ljudstvo, in jim je rekel: Pripeljali ste mi
tega človeša, kakor da bi odvračeval ljudstvo; in
glejte! jaz sim ga vpričo vas izprašal, in nesim naj-
šel nobene krivice nad tem človekom v tem , česar
ga ložite. Pa tudi Herodež ne; zakaj poslal sim vas
bil k njemu, in glejle! nič smerti vrednega ni bilo
najdenega nad njim. Ob prazniku pa je poglavar na¬
vado imel ljudstvu izpustiti enega jetnika, kterega so
Kotli. Imel je pa takrat slovečega jetnika, kteri je bil
imenovan Baraba. Ta je bil zavoljo nekega v mestu
storjenega punta in uboja v ječo veržen. In ko je
ljudstv o gori prišlo, je začelo prositi za to, kar jim

273

je vselej storil. Pilat pa jim je odgovoril, rekoč:
Kterega hočete, da vam izpustim, Baraba ali Jezusa:
kteri je imenovan Kristus? Zakaj vedil je, da so ga
bili iz nevošlivo ti izdali. Kadar je pa sedel na sod¬
nem stolu, je poslala k njemu njegova žena, rekoč:
Nič si ne imej opraviti s tem pravičnim; zakaj ve¬
liko sim terpela dans v sanjah zavoljo njega. Ali
veliki duhovni in starišini so pregovarjali ljudi, da
bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili. Poglavar
pa je odgovoril, in jim rekel: Kterega teh dveh ho¬
čete, da vam izpustim? Zavpila pa je množica vsa
kmalo. rekoč: Preč s tem, in pusti nam Baraba.
Pilat jih je tedaj spet nagovoril, ker je hotel Je¬
zusa izpustiti, in jim rekel: Kaj tedaj hočete, da
storim s kraljem Judov? Oni pa so spet vpili: Kri¬
žaj , križaj ga! On pa jim je vtretjič rekel: Kaj je
pa ti hudega storil? Nič smerti vredneg'a ne najdem
nad njim; pretepel ga bom tedaj in spustil. Ali oni
so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo.

Na to je tedaj Pilat Jezusa vzel, in bičal.
Vojščaki pa so ga peljali na dvorišče sodne hiše, in
skličejo vso trumo. In so ga slekli, in so mu škerla-
tast plajšč ogernili. In so spletli krono iz ternja, in
so mu jo na glavo djali, in terst v njegovo desnico,
in so pred njega poklekovali in ga zasramovali, re¬
koč : Zdrav bodi, kralj Judovski! in so vnja pljuvali,
in mu jih za uho dajali, in terst jemali, in tolkli po
glavi, in so na kolena padali, in vklanjali se mu.

Pilat je tedaj spet vunkaj šel; in jim reče:
Glejte! pripeljem vam ga vunkaj, da spoznate, da
ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus je tedaj
vunkaj prišel noseč ternjevo krono, in skerlatasto
oblačilo.) In (Pilat) jim reče: Glejte, človek! Ko
so ga tedaj vidili veliki duhovni in služabniki, so
vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilat jim reče:
Vzemite in križajte ga vi; zakaj jaz ne najdem kri¬
vice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo
Listi in Evangelii. J 8

— 274  —

postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sina
Božjega delal.

Kadar je Pilat slišal le govorjenje, se je še
bolj bal. In je šel spet v sodno hišo, in je rekel Je¬
zusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril Pi¬
lat mu tedaj reče: Meni ne odgovoriš? Ne veš,
da imam oblast te spusili? Jezus je odgovoril: Ne
imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od
zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri me je tebi
izdal veči greh. In odslej je iskal Pilat ga spustiti.
Judje pa so vpili rekoč: Ako tega spustiš, nisi
cesarjev prijatel; zakaj vsak, kteri se kralja dela,
cesarju zoper govori.

Pilat tedaj, ko je to govorjenje slišal, je Je¬
zusa vun pripeljal in je sedel na sodni stol, na me¬
stu, ktero se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa
Gabata. Bilo je pa dan pripravljanja velike noči,
okoli šeste ure, in reče Judom: Glejte! vaš kralj!
Oni so pa vpili: Proč s njim, proč s njim, križaj
ga! Pilat jim reče: Vašega kralja bom križal?
Veliki duhorni so odgovorili' Nimamo kralja, razun
cesarja. In oni so tiščali s velikim vpitjem, in so pro¬
sili, da naj bo križan; in njih vpitje je prihajalo
čedalje veči.

Ko je pa Pilat vidil, da nič ne opravi, temuč
da veči hrup vstaja, je vzel vode, in si je roke umil
vpričo ljudstva, rekoč: Jaz sim nedolžen nad kervjo
tega pravičnega, vi glejte! In vse ljudstvo je odgo¬
vorilo in reklo: Njegova kerv pridi na nas, in na naše
otroke. In Pilat je prisodil, da bi se dopolnila njih
prošnja. Tedaj jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim
je izdal, da bi bil križan.

Vzeli so pa Jezusa, in po tem ko so ga zasra¬
movali, so mu slekli Škerl at, in ga oblekli v nje¬
gove oblačila, in so ga vun peljali, da bi ga križali
In je svoj križ nesoč vun šel na mesto, ki se ime¬
nuje mesto mertvaških glav, po hebrejsko pa Golgota.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po

275

imenu, kteri je šel iz polja, očeta Aleksandrovega in
Kufovega; tega so primorali, da je nesel njegov križ.
Šla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere
so jokale, in ga milovale. Jezus, se je pa proti njim
obernul in je rekel: Hčere Jeruzalemske! pikar se
ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj,
in nad svojimi otroči. Zakaj glejte! dnevi bodo pri¬
šli, ob kterih poreko: Srečne so nerodovitne in te¬
lesa, ktere niso rodile , in persa, ktere niso dojile!
Takrat bodo začeli reči goram: Padite na nas, in
hribom: Pokrite nas! Če namreč nad sirovim lesom
to delajo, kaj se. bo godilo nad suhim? Peljana sta
bila pa z njim tudi dva druga hudodelnika, da bi
bila umorjena.

In so prišli na mesto, k,i se imenuje. Golgota, tp
je mesto mertvaških glav. In so mu daji piti vina s
miroj in žolčem zmešanega. In ko je bil pokusil,. ni
hotel piti. Ondi so ga križali, njega, in hudodelnika,
enega na desni in enega na levi strani ,,  v sredi pa
Jezusa, In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi: In
med krivične je bil štet. Jezus pa je rekel: Oče!
odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo. Bila j« pa tre¬
tja ura, in so ga križali. Napisal je pa Pilat tiyH
napis, in ga je djal verh križa. Bilo je pa. pisapp,
Jezus Nazareški kralj Judov. Ti napis je veliko
Judov bralo: kraj namreč, kder je bil Jezus križan,
je bil biizo mesta. Bilo je pa pisano po hebrejsko,, po
greško in po latinsko. Rekli so tedaj Pilatu veliki
duhovni: Nikar ne piši: Kralj Judov; ampak da je
on rekel: Kralj Judov sim. Pilat je odgovoril: Kar
sim pisal, sim pisal. Vojščaki tedaj, ko sp bili

Jezusa križali, so vzeli njegove oblačila, (in so na¬
redili štiri dele, vsakemu vojščaku del), in suknjo.
Suknja pa je bila brez šiva, od verha sceloma tkana.
Rekli so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, am¬
pak srečkajmo zanjo, čigava bode. Da se je pismo
dopolnilo, kj( pravi: Razdelili so moje oblačila med

*

276

se, in za mojo suknjo so srččkali. Vojščaki so tedaj to
storili, in so sedeli, in ga varovali.

Ti pa, ki so memo hodili, so ga preklinjevali,
in z svojimi glavami zmajevali, in so rekli: Aha,
kako tempelj Božji poderaš, in v treh dneh spet so-
zidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi iz
križa. Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki du¬
hovni s pismarji in starašini vred, in so rekli: Dru¬
gim je pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ako
je Izraelski kralj, naj stopi zdaj iz križa, in veruje¬
mo vnja. V Boga je zaupal: naj ga zdaj reši, če
ga rad ima! Saj je rekel: Sin Božji sim. Zasra¬
movali so ga pa tudi vojščaki, kteri so pristopili, in
mu kisa ponujali; in so rekli: Ako si ti kralj Ju¬
dovski, pomagaj si! Eden razbojnikov pa, ktera sta
visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus,
pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril,
in ga je svaril, rekoč: Se tudi ti ne bojiš Boga, ker
si v ravno tistim obsojenju? In mi dva sicer po pra¬
vici, zakaj po zasluženju svojih del prijemava; li
pa si nič hudega storil. In je rekel Jezusu: Gospod!
spomni se me, kadar prideš v svoje kraljestvo. In
Jezus mu je rekel: Resnično ti povem, daaas boš s
menoj v raju.

Poleg križa Jezusovega pa so siale njegova mati
in sestra njegove matere, Maria Kleofova, in Maria
Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca,
kterega le ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi:
Žena, glej, tvoj sin! Potem reče učencu: Glej tvoja
mati! In od stiste ure jo je učenec k sebi vzel.

Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je storila
po vsej zemlji do devete ure. In solnce je oterrinelo.
In ob deveti uri je Jezus s velikim glasom zavpil,
rekoč: Eli, Eli! lama sabaktani! To je: Moj Bog,
moj Bog! zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih,
to slišati, so rekli: Glejte! Elia kliče.

Po tem, ker je Jezus vedil, daje  vse dokon¬
čano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejin sim!

277

Stala je pa ondi posoda polna kisa. Oni pa so gobo
s kisom napojili, in na hizop nateknuli, ter mu jo
k ustam podali. Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo,
ali pride Elia ga rešit! Kadar je bil tedaj Jezus
kisa vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In Jezus je
zavpil s velikim glasom: Oče! v tvoje roke izročim
svojo dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnili.
(Tukaj se 'poklekne, in nekoliko preneha .) — In
glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje
od verlia do tal; in zemlja se je potresla, in skale
so pokale, in grobi so se odperali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. In so šli iz
grobov po njegovem vstajenju, in so prišli v sveto
mesto, in so se mnogim prikazali. Stotnik pa, in
kteri so s njim bili in Jezusa stražili, ko so vidili
potres, in kar se je zgodilo, so se silno bali, in so
rekli: Resnično, ti je bil Sin Božji! In vsi ljudje,
kteri so se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar
se je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se ver-
nuli. Vsi njegovi znanci pa, in žene, ktere so bile
prišli za njim iz Galileje, med kterimi je bila Maria
Magdalena, in Maria Jakoba manjšega in Jožefova
mati, in Saloma; ktere so tudi, ko je bil v Galileji,
za njim hodile, in mu stregle, in veliko drugih, ktere
so bile z njim vred v Jeruzalem prišle, so od deleč
stali, in to gledali.

Judje tedaj, (ker je bil dan pripravljanja), da
bi ne ostale na križu trupla v saboto, (tisti sabotni
dan namreč je bil velik), so Pilata prosili, da bi
se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojščaki so
torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, in dru¬
gemu, kteri je bil z njim križan. Ko so pa do Jezusa
prišli, so vidili, da je že mertev, in mu niso kosti
sterli; ampak eden vojščakov je z sulico njegovo stran
odperl, in zdajci je tekla kerv in voda iz nje. In kteri
je vidil, je pričeval, in je resnično njegovo pričeva¬
nje; in on ve, da resnico govori, da tudi vi verujete.
To se je namreč zgodilo, da je pismo dopolnjeno:

Nobene kostimu ne berite. In spet drugo pismo pravi:
Gledali bodo Vaja, kterega so prebodli.

Kadar se je pa večer storil, je prišel neki bo¬
gat čloVek iz Arirnateje Judovskega mefc ta, po imenu
Jožef, imeniten Svetovavec, dober in ptavičen mož,
(ti'hi bil'privolil v njih svet ih djanje) , kteti je tudi
sam čakal Božjega kraljestva, in kteri je bil tudi sam
Učenec JežttSovvtdifMškrivaj žavdljb strahu pted
fn je ser eno šfel k Piratu, in je prosil, da bi-snel
Jezusovo telo. Pildt pa se je čudil, da bi *Bil že
ttitterl. Ih ko je zVedil od stdtnifca, je dovolil*, ih je
dal JoŽefh telo. Jbžef p"h je kupil tencifce, in : ga je
snel. Prišbl je p’a tudi Nikodem, kteri je bil vpervič
po noči k Jezusu jtrišei, in je prinesel zmesi hiire
in aloe sto liber, vzela f šta tedaj Jezusovo tdlo, in
ga zavila V tenčičo it  dišavami vred, kakoV jfe pVi
Judih šega pokbpavati. Bil je pa na tistem ktaju,
kjer je bil krizah, veVt, in na vdrth nov grob, v kle-
rtsga še nihčfe tii bil položen, kt£regU je bil dal Jožef
Isfsekati V ‘skalo. Tarh sta tedaj ‘žaVbljd dnevU pri-
ptavijahja JuddV Jfežusa položila. In Jožef je zavalil
vblik kambn k dhtfm groba, in je štel. Šife so pa } za
njim tudi ždite, ktei*e sb ! bile s Ježhsoih prišle iz Ga¬
lileje, ih So sedele grebli nasproti, in gledale , kam
fn kako je bilo pbioŽehO 'njegovo telo. 4n so se ver-
nule, ter so pripravile dišav in mazil-'; ; in 'v “»aboto
Sicer so bile pri pokoju 'po poštavi.

Drugi dan pa, kteri je po pripravljanju, so se
zbrali veliki duhoVni iti fadfedji i Pilatu, ¥ekbč:
'Gospod'! Spomnili smo Se, da je ti zapeljivefc, ko je
še živ bil, 'rekel: Ček tri dni bom vstal. iJkaži tedaj
grob bbvafovhfi do tretjega dne, da kjfe 'Ute r pridejo
njegovi nčehci, in ga ne ukradejo, in hh reko ljud¬
stvu: Od mertvih je vstal; ih poslednja -zftfoth bo
hujši‘dd perve. Pilat pa jih* je Pekel: imate stražo;
pojdite, obvarujte, kakor vdSte. Oni pa %o šli, ih so
grob 'obdali s Stražarji, ih 'kUiheh zapečatili.

Če torti del.

pri očitni slnžbi Božji, s poglavitnimi resnicami
kerščanskega nauka.

Po pridigi in keršcanskem nauku se molijo

Božje čednosti.

V e r a.

Verujem v tebe, pravi troj edini Bo-g-, Oče, Sin
in sveii Duh! kteri si vse stvari!, kteri vse ohraniš
in vižaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Veru¬
jem, da se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo
smertjo na križu odrešil, in da nas-sveti Duh z svojo
gnado posvečuje. Verujem in terditn vse, kar si ti
o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
apostoli oznanovali, in kar nam sveta Rimska ka-
tolška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica-in mo¬
drost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfau biti. O Bog!
stori močnejšo mojo vero.

V pan j e.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto
in milost, o Bog! da mi boš po neskočnem zasluže-

280

nju svojega edinorojenoga Sina Jezusa Kristusa v tem
življenju spoznanje,pravo obžalovanje in odpuščenjemo-
jih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca
vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to
doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsemogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmi¬
ljen. O Bog! poterdi moje upanje.

L j u b ez en.

O moj Bog! ljubim te iz vsega svojega serca,
čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popol¬
noma in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,
ker si v  do mene in do vseh stvari neskončno dobrot¬
ljiv. Želim si iz celega serca, da bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki lju¬
bili, in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrot¬
ljivi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedaj resnično in
iz serca ljubiti želim, in si to lerdno prizadenem;
mi je iz serca žal, da sim tebe svojo neskončno do¬
broto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojega stvarnika,
odrešenika in posvetitelja razserdil. Žal mi je, da
sim grešil, da sim tebe svojega svemogočnega Go¬
spoda, svojega nar boljšega Očeta razžalil. Terdno
sklenem vse grehe če dalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvoje sveto voljo ravnati. Vzemi me spet
za svojega otroka, in dodeli mi milost ti svoj sklep
dopolniti. Prosim te po neskončnem zasluženju tvojega
Božjega Sina, našega Gospoda in zveličarja, Jezusa
Kristusa. Amen.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd.

V. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu;

O. Kakor je bila v začetku in zdaj in vselej, in vekomaj.

Amen.

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas !

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas!
Sin vsega sveta rešnji' Bog, usmili se nas !
Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!

S. Maria,

S. mati Božja,

za nas Boga prosi!

S. devic devica,

S. Mihael,

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in verhangeli, za nas Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite!
S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi! 1

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!

S. Peter,

S. Paul,

S. Andrej, V za nas Boga prosi!

S. Jakob,

S. Janez,

28 ?

S. Tomaž,

S. Jakob,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S- Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

V»i sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

S. Štefan, \

S. Laurenc, \ Za nas Boga "prosi'!

S. Vincenc, J

S. Fabian in Sebastian,

S. Janez in Paul,

S. Kozina in Damia'h,

S. Gervazi in Prbtazi,

Vsi sveti rnueeniči, na nas 1?o"ga prosite 1 !

S. Silvester,

S. Gregor,

S. Ambrož,

S. Auguštin,

S’ Hironim,

S. Martin,

S. Nikolavž,

Vsi sveti škofje in 'SpoVndVSVSi, Za na's Bogfa prosite'!
Vsi sveti Učeniki, z*a linij Boga ‘pirosite !

S. Anton,

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik,

S. Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nais Boga prosite!

Vsi »veti mnihi in puščavniki, za »nas Boga prosite!

'za nas 'boga prosi!

-za nas Boga prosil

> za nas -Boga .prosita !

za nas Boga prosi!

283

: z'a naš ; Boga "prodi!

S. Maria Magdalena,

S. Agata,

S. Lucia,

S. Neža,

S. Cecilia,

S. Katarina,

S. Anastazij,

Vse svete device in Vdorve, >šža -ttas Boga pWšite !
Vsi svetniki in svetnice Božje, za -nas -Boga pddsitd’!
Bodi nam milostiv; zanesi nam, -o Gospod!

Bodi nam milostiv-; usliši na"s, o Gospod !

Od vsega hudega,

Od vsega greha,

Od svoje jez«,

Od šibe potresa,

Od nagle In neprevidne dmerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudega vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojega -svetega 'VCldve&enja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in tčfcplCnjte,

Skozi svojo smert ih sv-dj r pdko‘p,

Skozi svojo sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod -ToiažnHra dvetaga -Duh«,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripenjaš,

Da svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse cerkvene stanove
v svoji sveti veri ohraniš,

reši nas, o Gospod! _ te prosimo, sliši nas !

284

/

Da sovražnike svete ponižaš,

Da kerččanskim kraljem in oblastnikom mir in
pravo složnost daruješ,

Da vsemu kerščanskemu ljudstvu mir in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi poterdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam povzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeliš,

Da duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrot¬
nikov od večnega pogubljena rešiš,

Da sad zemlje daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o
Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas,
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas !

Gospod, usmili se nas !

Oče naš itd,

V. In nas ne vpelji v skušnjavo:

0. Temuč reši nas hudega. Amen.

Molitve po Litanijah

v dan s. Marka in križev teden.

69-  Psalm.

0 Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomaget.

te prosimo, sliši nas

— 285  —

Omoteni, in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po
duši.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo!
Obernejo naj se zdajci osramoteni, kteri pravijo: Hahal
haha!

Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo.

Vedno naj reko: Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jaz pa sim revež in siromak, o Bog-! pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Reši svoje služabnike,

O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas.

O. In sin krivični naj se ne loti nam škodovati.

V. Gospod ! ne ravnaj z nami po naših grehih.

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našega papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in
na daj ga u voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojega imena večno
življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod ! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč
naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo moj Bog!
V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetišča,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod ! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

286

M o 1 i in o.

O Bog ! ki ti je lastno usmiliti se vselej in pri¬
zanesti, usliši naše pohlevne prošnje, da nas in vse
tvoje služabnike, ktere grehov veriga veže, milost
tvoje dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo pohlevno moli¬
tev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, da
nam dobrotljivo odpuščenje dodeliš in mit.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospodi svojo neizre¬
čeno milost, da nas od vseh grehov odvežeš, in od
kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži, ozri
se milostivo na prošnjo k tebi kličejočega ljudstva, in
šibe svoje jeze, kijih za svoje grehe zaslužimo, od
nas odvernii

Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega slu¬
žabnika I. našega papeža, in vodi ga po potu večne¬
ga življenja, da bo s tvojo pomočjo , kar je tebi do¬
padljivo želel, in z vso močjo storil.

O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak
mir, ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in brez strahu pred sovražniki
časi s tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca s ognjem svojega sve¬
tega Duha, da ti bomo s čistim telesom služili, in s
očiščenim sercem dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vseh vernih! dodeli
dušam svojih služabnikov in služabnic odpuščenje vsih
grehov, da milostivo odpuščenje, kterega so vselej že¬
leli, po milih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duhom naše
djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, da se
vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz
tebe začete, tudi v tebi končajo.

287

Vsemogočni večni Bog! ki gospoduješ čez
žive in mertve, in se usmiliš, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš, prosimo te pohlevno,
da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še
pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, po proš¬
njah vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našem Je¬
zusu Kristusu Sinu tvojim, kteri s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj. Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev.

0. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v miru.
O. Amen,

Molitve po Litanijah

pri službi Božji popoldan ob nedeljah in pra¬
znikih, kteri niso matere Božje.

K svetemu rešuj emu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh iz nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega telesa (n tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsemogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej
s očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vseh vernih kristianov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kri¬
stus, voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo
drago kerv na svetem križu prelil. Po tem Go¬
spodu Jezusu odverni, milostivi Oče! saslužene šibe,
sedajne in prihodne nevarnosli, punle, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase.

289

Vsemogočni večni Bog! usmili se svojega slu¬
žabnika našega papeža I,, in vodi ga po potu večnega
življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno
želel* in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vsih vernikov! glej mi-
lostivo na svojega služabnika našega škofa I., ki »i
ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, da tistim,
Čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k do-
bremu služi, in tako s čedo, ki mu je zroČena, večno
življenje doseže.

Bog, varh vsih kraljestev, dodeli svojemu slu¬
žabniku našemu cesarju I. tvojo moč, sktero se so¬
vražnik premaga, spoznati in Častiti, da bo, ker je
iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi u vsem dobrem duhovske
in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na
vse to napeljevali, kar zamore k tvoji Božji Časti,
k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega ker-
šČanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš da nam je prositi, za
svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za
vse žalostne in revne kristiane, za žive in mertve.

Vsemogočni večni Bog, ki gospoduješ Čez žive
in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri živ¬
ljenju, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vsih
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpuščenje vsih svo¬
jih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost u veri
brez vsega razdertja in ločitve. Nagni naše serca
k pravi pokori in k poboljšanju našega življenja.
Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsej pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji
pokorni otroci v življenju in v smerti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod' vse

Listi in Evangelii. 19

290

naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše
življenjo in naša smert. Daj nam svojo milost tukaj
vživati, in tamkaj s vsemi izvoljenimi doseči, da te
bomo u večnem veselju in zveličanju hvalili in molili.
To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu tvojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Od¬
rešenik«, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O, Amen.

Oče naš itd. Češena si, Maria! itd. (petkrat).

O posebnih potrebah se po' tem še moli, ali pa tudi po
s. maši ali pridigi.

Molitve

ob suši.

Bog! v kterem živimo, se gibljemo in smo, do¬
deli nam potrebnega deža, da v Časnih rečeh po¬
trebno pomoč dosežemo, in s toliko večim zaupanjem
nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsemogočni Bog! da, ker v
svojih nadlogah v tvojo milost zaupamo, nas tvoja
pomoč vedno vsih nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdravega dežja in
zemlje suho obličje s nebeškimi potoki milostivo na¬
moči. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Z a lepo vreme.

Bogi ki te greh razžali, in pokora potolaži,
ozri se milostivo na prošnje k tebi kličejočega ljud-

— 291  —

stva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo, od nas odverni.

K tebi, Gospod! kličejoče usliši, in dodeli nam,
te prosimo, lepo vreme, da, ker za svoje grehe po
pravici terpimo, s pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto
občutimo.

Prosimo, vsemogočni Bog! tvojo dobroto, da
nalive dežja ustanoviš, in nam svoje jasno obličje
dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Ob hudi uri,

Bog ! ki te greli razžali, in pokora potolažf, ozri
se milostivo na prošnje k tebi kličejočega ljudstva
in šibe svoje jeze, ki jili za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno hu¬
dobo preženi, in odverni nadzemeljsko napako hudega
vremena.

Vsemogočni večni Bog! zanesi, ker se bojimo;
bodi milostiv, ker prosimo, da nas po škodljivem og¬
nju v oblakih, in po silnem viharju žuganje hudega
vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovom in morju zapo¬
vedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojega
ljudstva, in dodeli, da po lem znamnju svetega križa f
preide vse divjanje hudega vremena.

Vsemogočni in usmiljeni Bog! ki nas s tepe-
njem zdraviš, in s odpuščanjem ohranuješ, dodeli, te
prosimo, da se miru zaželjenega potolaženja razve¬
selimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo.

Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria ! itd, (petkrat).

o

292

O slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, da nas od vseh grehov odvežeš, in od
kazen, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje,
in lakoto milostivo odverni, da umerljivi Človek spo¬
zna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji
milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svojih gre¬
hov lakoto terpi, Gospod! milostivo k sebi spreoberni,
ki si rekel, da bo tistim vse priverženo, kteri tvojega
kraljestva iščejo. Kteri živiš in kraljuješ itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Ob pomoru in kugi.

Usliši naš, Bog, naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive Božje porodnice Marie vselej de¬
vice, in svetega Sebastiana mučenika in vseh svet¬
nikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojega usmiljenja otmi.

Skazi milost, Gospod! našim ponižnim prošnjam,
in ozdravi dušne in telesne bolezni, da odpusčenje prej¬
memo. in se vedno tvojega blagoslova veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje,
in kugo in merjenje milostivo odverni, da umerljivi
človek spozna, da po tvoji jezi take šibe pridejo, in
po tvoji milosti odidejo. Bo Gospodu itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Ob živinski kugi.

O Bog ! kteri si človeku tudi neumno živino pri
delu v pomoč dal, pohlevno prosimo, da nam živali

293

brez kterih se Človeški rod ne more živiti, pri naših
potrebah ne pustiš poginuti. Po Gospodu našem itd.

, Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat.)

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike tistih,
kteri v te zaupajo, z močjo svoje hrambe premagaš,
pomagaj svojim služabnikom, ki tvojo milost prosijo,
da svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe z ne-
prenehano zahvalo Častimo!

Bog! od kterega pridejo svete želje, prave mi¬
sli, in pravične dela, daj svojim služabnikom tak mir,
ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in časi brez strahu pred sovraž¬
niki s tvojo pomočjo varni in mirni.

Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovraž¬
nikov, in pobij njih neukretnost s močjo svoje desnice.
Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat.)

Ob sleherni nadlogi.

Ne zaverzi, vsemogočni Bog! svojega ljudstva,
ki v nadlogi zdihuje, temuČ zavoljo slave svojega
imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, da nad od vsih grehov odvežeš, in od
kazen, ktere za-nj zaslužimo, rešiš.

Dodeli nam svojim služabnikom, prosimo, Gospod
Bog! da vedno zdravje na duši in na telesu vživamo,
in da bomo po Častitih prošnjah svete Marie vselej
device od sedajne žalosti rešeni, in večnega veselja
deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo na¬
dlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici
zaslužimo.

294

Bog, naše utočišče, in moč, začetek dobrote!
poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve, in dodeli, da
kar z zaupanjem prosimo, gotovo dosežemo. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Za mir.

O Bog! od kterega pridejo svete želje, dobre
misli in pravične dela, daj svojim služabnikom tak
mir^ ki ga svet ne more dati, da bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in časi brez strahu pred
sovražniki s tvojo pomočjo varni in mirni. Po Go¬
spodu našem itd.

Oče naš itd, Češena si Maria! itd. (petkrat).

Za srečno izvojenje novega papeža.

S ponižnim sercem, Gospod! te prosimo, da po
svoji neskončni dobroti sveti Rimski cerkvi tacega
papeža dodeliš, kteri bo tebi zavoljo dobrotljive skerbi
do nas vselej prijeten, in nam, tvojemu ljudstvu, za¬
voljo zvestega vladanja, v slavo tvojega imena, vselej
Častitljiv. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd, Češena si Maria! itd. (petkrat).

Ob kaki zahvali.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega
dobrote bogastvo je neskončno, zakvalimo tvoje veli¬
častvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo mi¬
lost, da, ki prošnikom podeliš, kar žele, jih ne za¬
pustiš, temuč pripelješ k prihodnjemu plačilu.

Bog! kteri si vernih serca s razsvetljenjem sve¬
tega Duha učil, daj nam v ravno tistem Duhu pra¬
vico spoznati, in njegovo peveseljenje vedno vživati.

295

Bog! kteri nobenega, ki v te zaupa, ne pustiš
preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo na pomoč
prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo
dajemo, in te pohlevno prosimo, da bomo vselej vsih
nadlog obvarovani. Po Gospodu našem itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

Zahvalna pesem s. Ambroža.

Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo.

Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.

Vsi ang - elji, nebesa in vse moči,

Kerubi in Serafi tebi neprenehoma pojo:

Svet, svet, svet, Gospod, Bog Zabaot!

Polne so nebesa in zemlja slave tvojega veličastva.

Tebe hvali častiti zbor apostolov,

Prerokov hvaljeno število,

Mučenikov v svetlo oblečena truma.

Po vesolnem svetu te sveta cerkev časti:

Očeta nezmernega veličastva!

Prečastitega tvojega pravega edinega Sina,

Tudi svetega Duha poterdnika.

Ti, Kriste, kralj častiti,

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavolj odrešenja človek postati, se nisi hal
devičnega telesa.

Zmagal si celo smert, in odperl vernikom nebeško kra¬
ljestvo.

Na desnici Božji sediš v časti Boga Očeta.

Da imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo te tedej, pridi na pomoč svojim služabnikom, ktere
si s drago kervijo odrešil.

Daj mam v časti štetim biti med tvoje svetnike.

Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in blagosluj svoj del.

296

Vladaj jih, in povikšuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime vekomaj in od vekomaj, do vekomaj,
Daj nas, Gospod, današni dan milostljivo brez greha
ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v tebe.
V tebe, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne.
V. Hvalimo Očeta in Sina, s svetim Duhom.

O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Gospod s vami.

O. In s duhom tvojim.

Molimo.

Bog! kterega usmiljenje nima števila, in kterega
dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo tvoje ve¬
ličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo
milost, da, ki prošnikom dodeliš, kar žele, jih ne za¬
pustiš, temuč pripeljaš k prihodnemu plačilu.

V. Gospod s vami.

O. In s duhom tvojim.

V. Hvalimo Gospoda.

O. Bogu j oči hvala.

t

Lanretanske Litanije.

(O praznikih matere Božje in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, vsemogočni Bog,

Sin, vsega sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

S. Maria,

S. mati Božja,

S. devič devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati precista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

Mati našega stvarnika;

Mati našega odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,

298

Devica hvale vredna,

Devica mogočna^

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,

Začetek - našega veselja,

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristianov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov
Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučenikov,

* Kraljica spoznavavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o
Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče naš itd, Češena si Maria! itd.

za nas Boga prosi!

21)9

Molitve.

1. K presvetemu rešuj emu telesa.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh iz nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bogi kteri si nam v prečudnem zakramentu
spomin svojega terpljenja zapustil, daj rtam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ s Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

2. K sveti devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja po¬
rodnica! ne zaverži naših prošenj v naših potrebah,
temuč reši nas vselej od vseh nevarnost. O Častit¬
ljiva in blažena devica, naša gospa, naša srednica,
naša besednica, naša pomočnica. S tvojim Sinom
nas spravi, tvojemu Sinu nas priporoči, tvojemu Sinu
nas izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikom, prosimo, Go¬
spod Bog! da vedno zdravje na duši in telesu vži-
vamo; in da bomo po Častitih prošnjah presvete
Marie vselej device od sedajne žalosti rešeni, in
večnega veselja deležni.

300

3. K sveti devici, materi Marii.

Od 1. advenlne nedelje do božica.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja daniea! pomagaj ljudstvu, ki je
padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojega stvarnika pre¬
čudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz
Gabrielovih ust prijela češenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.

0. In je spočela od svetega Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo. Gospod! v naše serca
vlij, da ki smo po angelovem oznanilu včlovečenje
Kristusa tvojega Sina spoznali, skuz njegovo terpljenje
in njegov križ častitljivo vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja daniea! pomagaj ljudstva, ki je
padlo, pa želi vstali: ti, ki si svojega stvarnika pre¬
čudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz
Gabrielovih ust prijela Češčenje, usmili se grešnikov.

V. Po parodu si devica čista ostala,

O. Prosi za nas, Božja porodnica!

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnem devištvu svete Ma¬
rie Človeškemu rodu dar večnega zveličanja dodelil;
daj, prosimo, da njo za nas prositi občutimo, po kteri

301

nam je sreča dosla prijeti življenja začetnika, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa Sina tvojega.

Od svečnice do velicega četertka.

Bodi češena, nebes kraljica, Češena angelov
gospa; Češena korenina, Češena ti, ki si svetu pravo
luč rodila! Bodi pozdravljena, devica Častita, memo
vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubezniva, in prosi
za nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presveta.

O. Daj nam moč zoper sovražnike svoje.

Molimo

Dodeli, milostivi Bog! branbo naši slabosti, da
ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s pomo¬
čjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo.

Od velike sabote do 1. nedelje bo binkoštih.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kterega si
zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je
rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

V. Veseli in raduj se, devica Maria aleluja!

0. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

Molimo.

O Bog! ki si po vstajenju svojega Sina Gospoda
našega Jezusa Kristusa svet razveselil; dodeli, pro¬
simo, da po njegovi materi devici Marii dosežemo
večnega življenja veselje.

Od i. nedelje po binkostih do 1. adventne nedelje.

I

Češena bodi, kraljica, mati milosti, življenje
sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo
zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v tej dolini solz. Oh, oberni tedaj, naša
pomočnica! svoje milostive oči v naš; in pokaži nam
po tem revnem življenju Jezusa, žegnani sad tvojega
telesa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica
Maria!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsemogočni večni Bog! ki si dušo in telo ča¬
stite device matere Marie, naj bi vredno prebivališče
tvojega Sina^biti zaslužila, spripomočjo svetega Du¬
ha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina
veselimo, po njenih milostivih prošnjah od prihodnjih
zlegov in večne smerti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je po¬
stavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveti Jošef!

O. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina
tvoje presvete matere Marie pomaga, da, kar naša
slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

303

S. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod J te prosimo, razveži po svoji
milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene matere ljube device Marie in vsili svojih
svetnikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in
naše pohištvo u vsej svetosti; tudi očisti vso našo ro¬
dovino in naše prijatle hudobe in grehov, in na¬
polni jih s lepimi krepostmi, dodeli nam mir in zdravje,
odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi
vse hude želje; daj nam zdravo vreme in idobro le¬
tino, skaži milost našim prijatlom in neprijatlom, in
obvaruj to faro z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, povodnje, in dodeli
milostivo vsem vernim kerščenikom, živim in mertvim,
v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir in pokoj.
Obvaruj našega papeža I., našega škofa I., našega
svetlega cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vso kerščansko ljudstvo vseh nadlog in
vsega zlega. In tvoj blagoslov pridi iz nebes dol na nas,
in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu Sinu tvojem, kteri s teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O. Amen.

Oče na itd. Češena si Maria! itd. (petkrat).

R o i n i v e n e c.

1. Veseli del.

Po veri v treh češena si Maria! se reče:

j. Kteri nam naj oživi pravo vero.

2. Kteri nam naj da terdno upanje.

3. Kteri nam naj užge sere.no ljubezen.

304

1.  Kterega si deviea spočela.

2. Kterega si devica v obiskanju Elizabete nosila.

3. Kterega si deviea rodila.

4. Kterega si devica v tempeljnu darovala.

5. Kterega si devica v tempeljnu najšla.

2. Žalostni del

Po veri v treh češena si Maria! se reče:

1. Kteri nam naj ra sz veti um.

2. Kteri nam naj okrepi pamet.

3. Kteri nam naj omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot potil.

2. Kteri je za nas bičan (gajžljatf) bil.

3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil;

4. Kteri je za nas težki križ nesil,

5. Kteri je za nas križan bil.

3 . Častiti del

Po veri v treh češena si Maria! se reče:

1. Kteri nam naj vodi naše misli.

2. Kteri nam naj vodi naše besede.

3. Kteri nam naj vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

2. Kteri je v nebesa šel.

3. Kteri je s. Duha poslal.

4. Kteri te je v nebesa vzel.

O. Kteri te je v nebesih kronal.

Angelovo češenje

kadar zvoni .

1, Angel Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s.
Duha. Češena si Maria! itd.

305

2 .  Glej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji be¬

sedi. Češena si Maria! itd.

3. In beseda je meso postala, in je tned nami prebivala.

Češena si Maria! itd.

Oče naš itd. Češena si Maria! itd.

Zvečer se pridene:

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v miru počivajo.

O. Amen.

Keršanska očitna spoved.

Ubogi grešni človek se odpovem hudiču,
vsemu njegovemu vdajanju, svetvanju in djanju.
Verujem v Boga Očeta, in Sina, in svetega
Buha. Verujem vse, kar sveta keršanska
katolška cerkev zapoveduje verovati. S to
sveto, katolško vero pričam, in se spovem
Bogu vsemogočnemu, Devici Marii njegovi
častiti materi, in vsem ljubim svetnikom, ter
se obtožim, da sim se od svojih mladih dni do
zdajne ure dostikrat in velikokrat pregrešil,
z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo
veliko dobrih del; kakor se je vse zgodilo
na skrivnem ali očitno, vedoma ali nevedoma;
zoper deset Božjih zapoved, v sedmerih po¬
glavitnih grehih, na peterih počutkih mojega
telesa; zoper Boga, zoper mojega bližnjega,
in zoper zveličanje moje uboge duše, Ti in
vsi moji grehi so mi močno žal, in me iz
serca grevajo.

Listi in Evangelii.

20

306

Zato tebe, večnega, miloslivega Boga
pohlevno prosim, da mi svojo Božjo milost
dodeliš , mojemu življenju toliko odloga daš,
da se bom mogel spovedati in spokoriti ;
tvojo dobroto in prijatelstvo zadobiti in po
tem revnem življenju večno veselje in zveli¬
čanje doseči. Zato poudarim na svoje grešno
serce, in rečem s očitnim grešnikom:

O Gospod Bog! bodi tnilostiv meni ubogemu grešniku.
Amen.

Poglavitne resnice keršanskega nauka.

Kar je vsakemu človeku, kadar se pameti zave,
potrebna vediti in verovati, da bo zveličan, je:

1. Da je en Bog.

2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in
hudo kaznuje.

3. Da so tri Božje osebe, enega bitja in ene nature:
Oče, Sin in sveti Duh.

4. Da je druga Božja oseba, Bog Sin, človek postal,
nas s svojo smertjo na križu odrešiti in večno zveličati.

5. Da je človeška duša neuinerjoča.

6. Da je gnada Božja k zveličanju potrebna, in da brez
gnade Božje človek nič za večno življenje zasluženja
vrednega ne more storiti.

Gospodova molitev.

Oče nas, kteri, si v nebesih. Posvečeno
bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh.

307

In odpusti nam nase dolge, kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji
v skušnjavo. Temuč resi nas hudega (zlegaj
Amen.

Angelovo češenj e.

v

(Jesena ji, Maria, gnade polna, Gospod
je s teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan
je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Maria
mati Božja! prosi za nas grešnike zdaj in
ob naši smertni uri. Amen.

Apostoljska vera.

Verujem v Boga Očeta vsemogačnega,
stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kri¬
stusa, Sina njegovega edinega Gospoda na¬
šega. Kteri je spočet od svetega Duha, rojen
iz Marie Device. Terpel pod Poncjem Pi¬
latom, križan bil, umeri in v grob polo¬
žen. Doli je sel pred pekel, tretji dan od mer-
tvih vstal. Gori je sel v nebesa, sedi na des¬
nici Boga Očeta vsemogočnega. Od ondod
bo prišel sodit žive in mertve.  — Verujem v
svetega Duha ; sveto katolsko cerkev, občestvo
svetnikov, odpuščenjegrehov, vstajenje mesa;
in večno življenje. Amen.

Lastnosti Božje.

1. -Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej.

2. Bog je zgol duh; bitje, ki ima naj bolj popolnama um
in nar boljši voljo, telesa pa ne.

308

3. Bog je vseveden; ve vse, sedajno, preteklo in pri-
hodno, ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje; torej
mu nič ne moremo prikriti.

4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj boljšega
konca, in izvoli vselej naj pripravniši pripomočke
svoj konec doseči.

5. Bog je vsemogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse,
kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsepričujoč; je povsod, v nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in so¬
vraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest; vse kar reče,
je res; in kar obljubi ali žuga, vse zpolni.

9. Bog je nespremenliv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotliv; skerbi po očetovo za
vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe,
ako sc resnično poboljšamo.

12. Bog je neskončno pravičen; poplača vse dobro, in
kazni vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži.

Darovi svetega Duha.

1. Dar modrosti.

2. Dar umnosti.

3. Dar sveta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožnosti (brumnosti).

G. Dar strahu Božjega.

Zapovedi Božje.

1. Vervaj v enega samega Boga.

2- Ne imenuj po nemarnem Božjega imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti
bo dobro na zemlji.

309

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestvaj.

7. Ne kradi.

S. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega blaga.

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih z spodobno
pobožnostjo (andohtjo) pri Sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski
post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži
se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku k
manjšemu vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času
prejmi sveto rečnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakramenti.

1. Sveti kerst,

2. s. birma,

3. s. rešnje telo,

4. s. pokora,

5. s. poslednje olje,

C. s. mašnikovo posvečovanje,

7. s. zakon.

K zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti,

2. grevenga,

3. terden sklep (ali naprejvzetje),

4. spoved,

5. zadostenje.

310

v

Žalost ali grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi
iz serca žal, ker sim tebe, svojega prelju-
beznivega Boga, tebe vso svetost in neskončno
dobroto, ki te iz celega serca ljubim, z njimi
razžalil. Terdno sklenem, s tvojo milostjo
svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert
raji preterpeti, kakor tebe svojega Boga, tebe
neskončno svetost in dobroto še kdaj z ka¬
kim grehom razžaliti. Daj mi milost spolniti
ti moj sklep! to te prosim po neskončnem
zasluženju tvojega Božjega Sinu, našega Go¬
spoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, Amen.

Pred spovedjo se moli:

Prosim, duhovni oče! za sveti žegen,
da se svojih grehov prav in čisto spovem,
(Po tem se stori s. križ, in se moli očitna
spoved tako le:) Jaz ubogi grešnik, se spo¬
vem Bogu vsemogočnemu, Marii materi
Božji, vsem ljubim svetnikom in njim častit-
livemu mašniku, Božjemu namestniku, da sim
, po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil
(tukaj se pove čas zadnje spovedi) velikokrat
in obilno grešil v mislih, z besedami in djan-
jem ; posebno se pa obtožim, da sim Ud.
(Zdaj začni praviti svoje grehe.)

Spoved se klene:

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spom¬
nim in ne, ki sim jih ali sam storil, ali pa

311

kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz
serca žal, ker sim Boga, njega samo sveto
in preljubeznivo dobroto z njimi razžalil.
Ter dno sklenem nič več ne grešiti, in vseh
priložnost v greh se varovati. Prosim jih du¬
hovni oče, za zveličavno pokoro in sveto odvezo.

Poglavitni grehi:

1. Napuh, 5. požrešnost,

2. lakomnost, 6. jeza,

3. nečistost, 7. lenoba.

4. nevošljivost,

Grehi v s. Duha:

1. Prederzno v Božjo milost grešiti.

2. Nad Božjo milostjo obupati (scagati).

3. Spoznani kerščanski resnici se vstavljati.

4. Svojemu bližnjemu zavolj Božje milosti nevošljiv biti.

5. Do lepega opominjevanja oterpnjeno serce imeti.

0. V nespokornosti terdovratno ostati.

V nebo vpijoči grehi:

1. Samovoljni uboj.

2. Mutasti ali Sodomski greh.

3. Zatiranje ubožcov, vdov in sirot.

4. Delaveom in najemnikom zaslužek zaderževati ali uter-
govati.

Ptuji grehi:

1. V greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti,

2. Grešiti velevati. 6. K grehu molčati.

3. V drugih greh privoliti. 7. Greh pregledati.

4. Druge v greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

312

Božje čednosti.

Vera, upanje, ljubezen, kakor na strani 252.

Poglavitne djanjske čednosti kersčanstva.

1. Modrost.

2- Zmernost.

3. Pravičnost.

4. Serčnost (ali močnodušnost).

Poglavitnim grehom nasprotne čednosti.

1. Ponižnost je napuhu nasproti.

2. Dobrotljivost je lakomnosti nasproti.

3. Čistost je nečistosti nasproti.

4. Ljubezen je nevošljivosti nasproti.

5. Zmernost je požrešnosti nasproti.

6. Poterpežljivost je jezi nasproti.

7. Gorečnost je lenobi nasproti.

Dolžnosti od Jezusa posebno priporočane.

1. Naj prej Božjega kraljestva in njegove pravice iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusom hoditi.

5. Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas sovra¬
žijo; moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo.

Jezusovi blagri na gori.

1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potolaženi bodo.

4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; kernasi-
teni bodo.

313

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

(J. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga bodo gle¬
dali,

7 .  Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani.

8. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe;
ker njih je nebeško kraljestvo.

Telesne dela usmiljenja.

1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči.

2. Žejne napojiti. fi. Bolnike obiskati.

3. Popotnike sprejemati. C. Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopavati.

Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešniki svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo ali cviblajo.

4. Žalostne tolažiti

5. Krivico voljno terpeti.

6 .  Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7. Ža žive in mertve Boga prositi.

Evangeljski svetje.

1. Radovoljno ubožtvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokorščina pod duhovnim poglavarjem.

Posledne reči človekove.

1. Smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. nebesa.

Glavni zader/aj

nedeljskih in prazniikih evangelijev,

stran.

1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi.

Evangeli v sveti božični praznik, pri veliki maši .

2. Oznanilo rojstva Jezusovega.

Evangeli v dan pričakovanja poroda devioe matere
Marie • •••••••  ••  ■

3. Maria obišče svojo teto Elizabeto,

Evangeli v dan obiskanja s. Marie device .

4. Rojstvo Janeza kerstnika.

Evangeli v dan rojstva s. Janeza kerstnika

5. Jožefu angelj reče, da naj Mario za ženo vzame.
Evangeli predbožični dau

6. Jezus je v Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen,
Evangeli sveti božični praznik pri maši o polnoči .

7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove.
Evangeli v god spočetja devioe matere Marie .

8. Pastirji pri jaslih.

Evangeli sveti božični praznik, pri zorni maši .

9. Obrezovanje Jezusovo.

Evangeli v novega leta dan

10. Jezus je štirdeseti dan po svojem rojstvu v tempel
prinesen in Bogu darovan.

Evangeli v god darovanja Jezusa Kristusa

10

175

212

209

7

8
173

16

148

315

stran.

11. Prihod modrih, ki Jezusa obiščejo.

Evangeli v praznik častitega razglašenja Gospodovega

12. Beg Jezusov v Egipt, in pomorjenje otrok.

Evangeli v dan nedolžnih otročičev * •

13. Jezus je v Nacaret nazaj prinesen, in tukaj izrejen.
Evangeli v nedeljo pred razglašenjem Gospodovim •

14. Jezus, kakor 12 let star fantič, gre s svojimi starši
k velikemu prazniku v Jeruzalem.

Evangeli pervo nedeljo po razglašenju Gospodovem

15. Janez pridigjva v puščavi in kerščuje.

Evangeli četerto nedeljo v adventu ....

16. Janez je vprašan, kdo da je, in zakaj kerščuje; on
daje pričevanje od Jezusa.

Evangeli tretjo nedeljo v adventu • •

17. Jezus 40 dni v puščavi prebiva, in je potem skušan.
Evangeli v pervo nedeljo v postu .....

18. Jezus je s svojimi učenci na ženitnini (v Kani Gali¬

lejski), in stori pervi čudež.

Evangeli drugo nedeljo po razglašenju Gospodovem

19. Pogovor Jezusov s Nikodemom.

Evangeli v dan znajdenja svetega križa

20 v Na dalje pogovor s Nikodemom od vere.;

Evangeli binkoštni pondeljek ......

21. Janez kerstnik je od Herodcža v ječo djan.

Evangeli v dan obglavljenja s. Janeza kerstnika »

22. Jezus ozdravi sina kraljičevega (sina kraljevega

služabnika).

Evangeli 20. nedeljo po binkoštih.

23. Jezus izvoli Petra, Andreja, Jakoba in Janeza v
svoje učence.

Evangeli v dan s. Andreja apostola .

24. Jezus stori, da njegovi učenci prav veliko množico
rib vjamejo.

Evangeli 4. nedeljo po binkoštih •

25. Jezus vkroti vihar na jezeru.

18

13

17

16

6

5

35

20

201

137

223

160

168

144

316

stran.

Evangeli 4. nedelj po razglašenju Gospodovem . 23

36. Jezus ozdravi mertvoudnega.

Evangeli 18. nedeljo po binkoštih ....  168

27. Jezus izvoli Matevža v svojega učenca, in je z
grešniki.

Evangeli v dan s. Matevža apostola . . . 228

28. Jezus obudi hčer višica (Jaira) k življenju, in oz¬
dravi ženo od kervotoka.

Evangeli 23, nedeljo po binkoštih ....  164

29. Jezus uči vstajenje teles.

Evangeli v dan spomina vsih vernih mertvib . . 257

30. Jezus izvoli iz svojih učencov dvanajst apostolov.

Evangeli v dan s. Jerneja apostola . . . 222

31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence
srečne imenuje.

Evangeli v dan ss. Fabiana in Sebastiana mučenikov 179

32. Nauk Jezusov od 8 blagrov.

Evangeli v god vsih svetnikov ....  234

33. Jezus ima do svojih apostolov govor od spolnjenja
Božjih zapoved.

Evangeli v dan s. Gregorja papeža . . . . 192

34. Jezus opominja svoje apostole, da naj ne bodo
kakor farizeji, le k videzu pravični, in jih poduči
od 5 Božje zapovedi.

Evangeli 5. nedeljo po binkoštih ....  145

35. Jezus napeljuje svoje apostole k usmiljenju, in jih
podučeva o zaderžanju proti grešnikom.

Evangeli pervo nedeljo po binkoštih . . . 139

36. Jezus podučeva svoje apostole od posta.

Evangeli pepelnično sredo .....  30

37. Jezus uči Božjo previdnost.

Evangeli 14. nedeljo po binkoštih ....  154

38. Jozus opominja svoje učence, da naj se varujejo laž¬
nivih prerokov (farizejev),

Evangeli 7 nedeljo po binkoštih .... 147^

317

stran.

39. Jezus ozdravi gobovega človeka, in stotnikovega
hlapca v Kafarnaumu.

Evangeli 3. nedeljo po razglašenju Gospodovem . 21 ,

40. Jezus obudi mertvega mladenča v Najmu.

Evangeli v četertek po 4. nedelji v postu . . 75

41. Jezus skaže Janezovim učencom, da je obljubljeni
odrešenik.

Evangeli 2. nedeljo v adventu .....  4

42. Jezus se skaže usmiljenega do zgrevane grešnice.

Evangeli v četertek po tihi nedelji ... 86

43. Jezus se zagovarja zoper obdolženje, da skoz Belce¬
buba hudiče izganja.

Evangeli 3 nedeljo v postu.55

44. Jezus uči, kako da naj njegov uk sprejemamo.

Evangeli v dan s. Martina škofa ....  236

45. Jezus tiste srečne imenuje, kteri njegov nauk spol-
nujejo.

Evangeli v dan s. device Marie Karmelske . . 314

46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogega sadu
njegovih naukov v priliki od semena in sejavca.

Evangeli drugo predpepelnično nedeljo ... 27

47. Jezus uči v priliki od dobrega semena, kterega je
človek v svojo njivo usejal, da bodo dobri in hu¬
dobni ljudje do konca sveta vkupej ostali.

Evangeli 3. nedeljo po razglašenju Gospodovem . 23

48. Jezus govori v prilikah od senofovega zerna in od

kvasu, od razširanja in dobrega sadu njegovih naukov.
Evangeli 5. nedeljo po razglašenju Gospodovem .. 24

49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov, in
od mnogih ljudi, ktori te nauke verujejo, v prilikah
od skritega zaklada, od dragega bisera, in od v
morje veržene mreže.

Evangeli v dan s. Lucie device mučenice . . 174

50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodezovi ob glavo djan,
Evangeli v dan obglavljenja s, Janeza kerstnika . 223

31S

stran.

51. Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencov, ko
jih je pridigovat poslal.

Evangeli v dan s. Valentina mučenika . . . 188

52. Na dalje tisti govor Jezusov.

Evangeli v dan ss. Janeza in Pavla mučenikov . 210

53. Jezus nasiti z 5 kruhi in 2 ribama okoli 5000 ljudi,

Evangeli 4. nedeljo v postu.68

54. Jezus ozdravi gluhega in mutastega človeka.

Evangeli 11. nedeljo po binkostih ....  151

55. Jezus nasiti z 7 kruhi in nekoliko ribami okoli
4000 ljudi.

Evangeli 6. nedeljo po binkostih ....  146

56. Peter spozna Jezusa za Sinu Božjega,

Evangeli v dan stola s. Petra v Rimu . . . 178

57. Jezus je pred svojimi učenci preobražen.

Evangeli v>saboto po 1. nedelji v postu ... 42

58. Jezus uči svoje učence, da naj bodo otrokom enaki,
in da naj sami sebe zataje.

Evangeli v god vsih angelov varhov . . . 224

59. Jezus uči v priliki od kralja, Icteri je z svojimi
hlapci račun delal, zaderžanje do sovražnikov.

Evangeli 21. nedeljo po binkostih . . . .161

60. Jezus ozdravi 10 gobovih mož.

Evangeli 13. nedeljo po binkostih ....  153

61. Jezus se zagovarja proti svojim sovražnikom, in
uči, da je Božji Sin.j

Evangeli 5. nedeljo v postu, ali tiho nedeljo . . 81

62. Jezus uči v priliki od pastirja in ovčjega hleva, da
je on od Boga poslan učenik.

Evangeli binkoštni tvorek.138

63. Jezus uči v priliki od dobrega pastirja, da je on

dober učenik. 1

Evangeli 2. nedeljo po veliki noči ....  129

64. Jezus pošlje 72 učencov po svetu učit, in govori
k njim.

Evangeli v dan s. Marleft evangelista . . . 198

319

straa.

65. Jezus se veseli zavolj razširjanja svojih naukov, in
jih hvali.

Evangeli v dan s. Matia apostola ....  190

66. Jezus uči v pripovesti od usmiljenega Samaritana,
kdo da je naš hližni.

Evangeli 12. nedeljo po hinkoštih ....  152

67. Jezus uči v hiši Marie in Marte.

Evangeli v god v neho vzetja Marie device . . 220

68. Jezus uči, da moramo v Boga zaupati.

Evangeli v križev teden.. 133

69. Jezus svari Farizeje zavolj njih zaderžanja.

Evangeli v sredo po 3. nedelji v postu ... 60

70. Jezus prerokuje Judom njih razkropitev.

Evangeli v praznik s. Štefana pervega mučenika
(marternika).11

71. Jezus opominja svoje učence, da naj se ne boje, in
da naj mu bodo vdani.

Evangeli v dan s. Ozvalda spovedovavca . , 212

72. Jezus opominja svoje učence, da naj bodo zmirej
čujeci.i

Evangeli v dan s. Silvestra papeža . . . , 15

73. Jezus ozdravi vodeničnega človeka, in uči ponižnost.

Evangeli 16. nedeljo po hinkoštih ....  156

74. Jezus uči v priliki od velike večerje, da bodo nje¬
govi nauki nevernikom oznanovani,

Evangeli 2. nedeljo po hinkoštih ....  142

75. Jezus govori od lastnost, lctere morajo njegovi učenci
imeti.

Evangeli v dan s. Blaža mučenika škofa . . 185

76. Jezus uči v prilikah od zgubljene ovcejjn od zgub¬
ljenega denarja, zakaj je na zemljo prišel.

Evangeli 3. nedeljo po hinkoštih ....  143

77. Jezus uči v priliki od krivičnega hišnika, kako se
moramo časnih reči poslužiti.

Evangeli 8. nedeljo po hinkoštih ....  148

78. Jezus uči v pripovesti od Farizeja in mitničarja v tem-
peljnu, da moramo ponižno in zgrevano moliti.

320

stran.

Evangeli 10 nedeljo po binkoštih ....  150

79. Jezus pove svojim učencem, kakošno plačilo bodo
zato imeli, ker so za njim hodili,

Evangeli v dan spreobernjenja s. Pavla apostola . 182

80. Jezus pove v priliki od delavcov v vinogradu, da
bodo pervi oznanovavci njegovih naukov ravno tako
plačilo imeli, kakor njih nastopniki.

Evangeli 1. predpepelnično nedeljo . . , .25

81. Jezus oznani svojim učencom svoje terpljenje, in sle¬
pemu človeku pregled dodeli.

Evangeli 3. predpepelnično nedeljo , . .29

82. Jezus pove, da Cebedejova sinova ne moreta nobenega
predstva pred drugimi apostoli imeti.

Evangeli v dan s. Jakoba apostola . . . 216

83. Jezus gre v hišo Caheja, in je uzrok njegovega

spreobernenja,

Evangeli v god obletnice posvečenja vsih cerkev . 255

84. Jezus uči v priliki od talentov, da moramo od Boga
prijete darove in moči k dobremu obernuti.

Evangeli v dan s. Nikolavža spovedovavca škofa . 171

85. Jezus jezdi z častjo v Jeruzalem.

Evangeli v cvetno nedeljo . . . . . 91

86. Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in prodajavce

iz tempeljna izžene.

Evangeli 9. nedeljo po binkoštih ....  149

87. Jezus govori v priliki od pšeničnega zerna, da bo

skoz svojo smert poveličan,

Evangeli v dan s. Laurencia mučenika . . . 229

88. Jezus uči v priliki od zenitnine, da bodo njegovi
nauki tudi nevernikom oznanjeni.

Evangeli 19. nedeljo po binkoštih . . , 159

89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opominja
da naj njegove nanke poslušajo.

Evangeli v dan povišanja svetega križa . . . 226

90. Jezus uči, da je dolžnost cesarju davke dajati.

Evangeli 22. nedeljo po binkoštih .... 163

321

stran«

91. Jezus uči, ktere so nar imenitniki zapovedi, in
skaže, da je pravi Bog.

Evangeli 17. nedeljo po binkoštih . . . .157

92. Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeruzalema
godilo.

Evangeli v dan ss. Vincencia in Anastazia muče¬
nikov .........  181

93. Jezus se nadalje prerokuje, kaj se bo pred razdja¬

njem Jeruzalema, in kaj po razkropitvi Judov godilo.
Evangeli poslednjo nedeljo po binkoštih . . . 165

94. Jezus konča svoj govor od razdjanja Jeruzalema, in
od razkropitve Judov.

Evangeli 1. nedeljo v adventu ....  3

95. Jezus uči v priliki od 10 devic, da moramo za
njegov drugi prihod zmirej pripravljeni biti.

Evangeli v dan s. Barbare device mučenice . 170

96. Jezus se nadalje uči, da moramo za njegov pribod

pripravljeni biti, v priliki od človeka, ki je na ptuje
žel, od hišnega gospodarja, in od modrih blapcov.
Evangeli v dan s. Leopolda spovedovavca . . 237

in v dan s. Gotharda spovedovavca škofa . . 203

97. Jezus svojim učencom noge umiva, in jih poduči,

kako da se morajo eden proti drugemu zaderžati.
Evangeli veliki četertek.115

98. Jezus ima govor do svojih učencov, v kterem se od
njih poslovi.

Evangeli v dan ss. Filipa in Jakoba aposteljnov . 200

99. Jezus obljubi svojim učencom s. Duha poslati, in
jih tolaži.

Evangeli v god binkoštne nedelje ....  136

100. Jezus opominja svoje učence, da naj njegovim nau¬
kom zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Jurja mučenika . . , 197

101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, daj na nje¬
govim naukom zvesti ostanejo.

Evangeli v dan s. Floriana in tovaršev mučenikov 202
Listi in Evangelii. 21

stran.

102. Jezus opominja svoje učence, da naj se med seboj

ljubijo, in pove, zakaj bodo od Judov preganjani.
Evangeli v dan ss. Simona in Judeža aposteljnov . 233

103. Jezus obljubi svojim učencom svetegaDuha, in pove,
da bodo morali zavolj njega veliko terpeti.

Evangeli 6. nedeljo po veliki noči . . . 135i

104. Jezus tolaži svoje učence, in jim zagotovi, da jim bo
svetega Duha poslal.

Evangeli 4. nedeljo po veliki noči . .V'.  131

105. Jezus pove svojim učencom, da bo le še malo časa
pri njih, in jih še nadalje tolaži.

Evangeli 3. nedeljo po veliki noči . . . 130

106. Jezus opominja svoje učence k molitvi, in jim šo
enkrat zagotovi, da je Sin Božji.

Evangeli 5. nedeljo po veliki noči ....  132

107. Jezus moli u vertu, je vjet, k smerti obsojen, umor¬
jen in pokopan.

Terpljenje Jezusa Kristusa cvetno nedeljo . . 91

„ veliki torek ......  101

„ veliko sredo . . . . . . 108

„ veliki potik . . . • , . . 117

108. Angeljoznanani ženam, ktere so k grobu prišle, da
je Jezus od mertvih vstal.

Evangeli velikonočno nedeljo . . . • . 124

109. Jezus se prikaže dvema učenooma, ki sta v Emauz
šla, in se jima da spoznati.

Evangeli velikonočni pondeljek . . . . —

110. Jezus se prikaže svojim apostolom v Jeruzalemu,
in se da očitno spoznati.

Evangeli velikonočni torek .....  120

111. Jezus se zopet svojim apostolom prikaže, jim do¬
deli moč grehe odpuščati, in prepriča Tomaža, da je
res od mertvih vstal.

Evangeli 1. nedeljo po veliki noči . . . 127

112. Jezus se prikaže svojim učencom, ter jim zapove
učiti in kerščevati.

323

stran.

Evangeli v pravnik presvete Trojice . . . 139

113. Jezus zapove svojim učencom učiti in kerščevati,
obljubi tistim, ki bodo vanj verovali, moč čudeže
delati, in gre v njih pričujočnosti v nebo,

Evangeli v god Kristusovega v nebohoda . . 13i

I. Kazalo

na vse dni celega lata.

Pervo nedeljo v adventu ..

Grugo „ „ .

Tretjo „ „ •

Ceterto „ „.

Predbožični dan - „ . . . •

Sveti božični praznik. Pri maši o polnoči .

n n v  Pri zorni maši ....

n n  „ Pri veliki maši

V nedeljo pred novim letom ......

V novega leta dan, ali v praznik obrezovanja Jezusa
Kristusa Gospoda našega .......

3

4

5

6
7
S
9
1 «
14

16

324

325

326

327

II. Na praznike.

stran.

328

1%. svečana. V dan s. Valentina mučenika

stran.

188

189

190

191

192

193
19%

195

196

197

198

199

200
201

202

203

20 %

239

20 %

205

206

207

208
209

329

Stran.

Pervo nedeljo po mali gospodnici, V praznik s. imena
Marije ......

330

331

III.  Občina svetnikov.

— SB2 —

IV. Molitve pri očitni službi Božji s pogla¬
vitnimi resnicami kerščanskega nauka.

■ stran.

Božje čednosti: vera, npanje, ljubezen ... 379

Litanije vseh svetnikov 381

Molitve po litanijah v dan s. Marka in križev teden . 384
Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji ob ne¬
deljah in praznikih, kteri niso matere Božje . 388
Molitve o posebnih potrebah ......  390

Lavretanske litanije o praznikih matere Božje . . 297

Molitve po Lavretanskih litanijah . . . . . 299

Kožnivenee.. . 303

Angelovo eeščenje . . . . . . . 304

Poglavitne resnice kersčanskega nauka . ■ . 306

Natisnili L. Grunti.



C/ e+t -h a, yy> i A  'V r~

'  *•■ 4t *U hrvciti  |


ipt<

-SctjU  ; i-C-itT - 7~n-ei  /

teerrij-l — ZjolnTOAJ-ii

3  »o

'»'< c ii-eM oj  J 7  «* && ■'.:, _ £ (

wr* ■ .>.- .

Crfacv t« ^ *Uljxt£Xi <  V

iV " « *6r**u.

v*& jC ftrt*+> $4ttrtA

t  _ /

' c  '' ’ y '-' e  -.-fiVcm.ct — UAn&jfiij)

. „ a "' » •

frclj&c* <f$. do-  <V<v

": e r. Z ^f i e l^cL Itaa&^ei

UaAKrd hed^  > -?

, n  rrfiflKt

^ ~ 4 £p  ," *>t»/ V

7~r <W

f/C *<- 4 ? ~ (? « ete-Hij

f‘-w» —.{'HotmJhjJ

L t  *» i/ %

/kj u e  ’■ <>■ ^ 'h  '/ ^M(h  £ v^e/ i vv*’ l e  t tj

. . ~ „ , v

, . ( - .  v

' 3 " j V*jZ


ir  '•»

.  >. /

. _ / uiAvilčl iodt-dei-'

*r<A  t ■ ■ » W^;V t- / 4-1

X- r , /' « e&> ZrZi'd :

O  sVijrflj ,

c j Z /■£ tre  2 .

fr{rx"y+x <*V~  /’/,",

-- o '

)t

*■(» t ;?

J  .-er- '• ^ a

~to  ^'- t —-U w-p 7J-LC čaj/ 1 )' Z CA. 4 -r-rr,C

Hr ^-V -■ A* * t

C / $


7 >

■v , CLf

-r= W»w (!/' , '


rfrf-C cl A A /7 C (o v {  ‘tc, t  (lic Sc

'V v  i-'* '^-- .

- f s

TfrZ v is  — -£i/. r>?, —

&{r% & Cy<i t'O S h  * ^/ / t <

't erčffep  nL£A*&l*t* v  ^ 7 /w-< 4 '

-^ 7 ' < 7 V  e/ 7 * y-'

v>  r'p,> -_ f ...f"

€ j *f  > 'HtfjvCc Jrft '  <r <V.?f ' /v'

cest.


»-v,-'n.

Vli/i  .'x')/k  ^ Sv-tV i4}V"-*2 c* t£.gJ*riJ-<9rT'KA 5 ^ r-i

(lj vviiZ-o-Kcgdj

Ir! ~j ZA*J JhA.  trrjl

J mr  ——< /{<!..'/f Coc ■•' — v '■■ -C' ■ •• ■ / -

*'-"""£ h  ■ „ « ^rcrUut*^

J nA ;  Ur/aj ^a^ " *"** >

zeuj-fu/Ze Wč~ • "■'-(•*•,* c >-,~. A- ff !, n’

xc '»utre'^  • •« <tc- ‘,< ? iJ'

S^fC-u

■ i  en» ■ '■' iv  . - . x  ■";

''Wd”w7 yfje  < M-/0 ' 1, '' V _;_L\, J.lL....  A  ”

72

\


v