1 - Gozdarski vestnik 1 LETO 1980 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1980 • LETNIK XXXVIII p. 1->Jelen«. To je izpuščeno zaradi primerljivosti podatkov za celo razdobje. 5 OKOLICA SISTEMA STATUS IN OD POSM·1EZNIH KA- TEGORIJ (PO- KLICEV) DELAVC neposredni vpliv --.....;... povratna zveza Graf.1 MEDSEBOJNE ZVEZE IN VPLIVI V SISTEMU GOZDNEGA GOSPODARSTVA IN OKOLICE SISTEMA. Delavce smo razvrstili v več kategorij: V kategorijo »po učinku« smo razvrstili delavce, ki zaslužijo pretežni del OD z deli, pri katerih je osnova za ugotavljanje višine OD količina opravljenega dela. Te smo naprej delili po kriterijih, kot so opisani v uvodu, in sicer na »akord 1« tisti, ki so opisani pod 1 (sekači, traktoristi, konjarji, skladiščni delavci, šoferji), in na »akord !k V tej skupini so delavci, ki delajo sicer v akordu, vendar je ta zelo ohlapen in prilagodljiv (v uvodu opisan pod 2). V tej skupini so: gojitelji, gradbeni delavci, cestarji. V kategorijo »po času•< smo uvrstili vse ostale delavce. Za te delavce ni po- polnoma to'čno, da zaslužijo ves OD le na osnovi časa, prebitega na delu. Del 6 Trend strok. teh 130 1--.---~-----~- ---- -----.----~ in admin,del 120 1--t--"-----~·-'---~""""·--------1--------::>'l~ po času ·? ··:i 110 ... ~·> ...... •"' _ _/ 100 ~· -~~~-----~----~~/_··~~~~--1 90 ~ 70 1965 1970 1975 leto Gr. 2 TRENDI GIBANJA STEVILA NEKATERIH KATEOORIJ DELAVCEV Delež % 100 80 60 40 20 1965 1970 1975 Gr. 3 DELEL POSAMEZNIH KATEGORIJ DELAVCEV 1978 leto Tabela: 2 PREGLED GI BANJA 1 N DELEŽEV ZAPOSLEN 1 H DELAVCEV PO OSNOVAH ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV Po uČinku Vodstveni in Strokovno~ tehnt 1 Po času Skupaj administra- čni in admini- o tivni delavci strativni delavci -+-' Akord I Akord Il 1uslužbenci) Q) .....:1 Delež Delež Delež Število Delež Trend o/o Trend Trend Trend Trend Trend Delež o/o "/o o/o 1965 100 43 100 22 100 35 914 1 oo 100 25 100 15 1966 102 42 109 24 97 34 932 102 98 24 102 16 1967 94 41 97 23 98 36 880 96 96 24 96 15 1968 89 42 92 23 90 35 825 90 93 2li 94 16 1969 90 43 76 20 94 37 807 88 94 26 97 17 197.0 84 42 72 19 93 39 774 85 89 26 95 17 1971 75 40 70 19 94 41 736 BO 86 26 95 18 1972 72 39 68 20 92 41 714 78 82 26 95 19 1973 62 34 76 22 94 44 696 76 82 26 94 19 1974 59 31 87 24 103 45 738 81 76 23 96 18 1975 58 29 98 26 107 45 768 84 87 25 104 19 1976 61 30 102 26 110 44 804 88 90 25 104 18 1977 56 28 92 24 119 48 789 86 94 27 ll8 21 1978 51 26 84 23 121 51 7 61 83 99 29 129 24 njihovih zaslužkov izhaja tudi iz različne količine in kvalitete dela. Večji del OD pa le izhaja iz časa, prebitega na delu. Za vsako od teh kategorij smo prikazali trend spreminjanja števila delavcev (osnova je leto 1965) in pa njen delež v skupnem številu delavcev. V zadnjih 4 kolonah je prikazano gibanje števila delavcev in njih deležev še za dve kategoriji delavcev. V prvo smo uvrstili manipulante, delovodje, tehnike in druge administrativne in strokovne delavce (vodstveni in administrativni de- lavci). še posebej smo prikazali trende za strokovno-tehnične in administrativne delavce (uslužbenci). Iz tabele 2 in grafikonov 2 in 3 lahko ugotovimo naslednje: 1. število zaposlenih v vseh kategorijah pada ali pa vsaj stagnira in v letu 1973 doseže minimum. Po tem letu pada edino število delavcev v kategoriji »akord 1« in doseže v letu 1978 komaj dobro polovico števila iz leta 1965. 2. Skupno število zaposlenih in delavcev v kategoriji »akord li« doseže drugi vrh v letu 1976. Pozneje število upada. 3. število delavcev »po času« pada najpočasneje. V letu 1972 doseže svoj minimum (indeks 92) in pozneje zelo hitro narašča. Do leta 1978 naraste za 1/s v primerjavi z letom 1965. 4. število strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev se spreminja po- dobno kot pri drugih delavcih v kategoriji po času. Do leta 1974 več ali manj stagnira. Po tem letu hitro narašča. Leta 1978 jih je že skoraj 1h več kot leta 1965. 5. Delež delavcev kategorije »akord l« nenehno pada. Od dobrih 2/s v letu 1965 je padel na dobro 1/4 (26 %) v letu 1978. 6. Delež kategorije »akord Il« se le malo spreminja. Po rahlem padcu do leta 1971 je začel ponovno naraščati, dosegel vrh v letu 1975/76 in ponovno padel na začetno raven. 7. Delež delavcev kategorije »po času« nenehno narašča. Iz dobre tretjine (35 %) v letu 1965 se je povzpel na dobro polovico (51 %) v letu 1978. Delež vodstvenih in administrativnih delavcev je praktično stagniral. Zadnji dve leti hitro narašča. 8. Delež strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev nenehno raste. Sprva počasi, komaj opazno, nato pa vse hitreje. V 13 letih je narastel od slabe šestine (15 %) na slabo četrtino (24 %) ali za 60%. V letu 1965 je bil 1 strokovno-teh- nični in 1 administrativni delavec na 5,6 drugih delavcev. V letu 1978 pa je bilo to razmerje 1 : 3,16. 9. Gibanje zaposlovanja pri Gozdnem gospodarstvu Postojna (verjetno tudi drugod v gozdarstvu) je podobno, kot ga ugotavljamo za višje nivoje občine, republiko in zvezo. Narašča število neproduktivnih delavcev tako v absolutnem, še hitreje pa v relativnem (delež) merilu. Domnevam, da je naraščanje števila neproduktivnih delavcev v OZD posledica naraščanja števila delavcev v nego- spodarskih dejavnostih. če že ni posledica, sta pa oba pojava verjetno v tesni vzročni zvezi. 2.2. Zaposlovanje delavcev iz drugih republik S hitrim razvojem gospodarstva koncem petdesetih in v začetku šestdesetih let so nastajala nova delovna mesta. Ta delovna mesta so v začetku zapolnjevali naši delavci. Gozdni delavci so se odločali za delo v ugodnejših pogojih in za- puščali delo v gozdu. Istočasno beležimo naraščanje sečenj in gojitvenih del. Oboje je povzročalo veliko pomanjkanje gozdnih delavcev. To pomanjkanje so v začetku pokrili delavci zunaj območja gozdnega gospodarstva, običajno iz drugih republik, največ iz Bosne. V tabelah smo te delavce označili kot delavce 9 o ..., a > . ...., ro o bl) ..... bl) ~ ..... bl) O e o >O e o o () ~ ~ ;;) e ro ..... >1 >N ro ..... >1 >N ro ..... ~ > >1 1 "O s "O ro Q) > Q) s ..... o "O Q) "O Q) o "O Q) "O (],) o "O Q) "O Q) ..... "O o"" "O ,ii) s:: o o o ){/} s:: o ,ii) ;:; ..., Struktura cd Struktura Skupaj Struktura Skupaj Struktura Skupaj .;:;' "/o (!) "'o % s % ·~ ~ a. ..c > s (!) (!) '"O '"O '"O Ul .~ ·~ '"O o o o > > o b.O ef'!. b.O ef'!. .... b.O (!) c cd b.O .... . ... ~ ..... ::s o >() ::s o )() ::s o o () cd ::s K) K) 1.. ...... >N cd 1.. :;::1 ~ >N cd ICI .-< x ~ > ~ >() ICI cd cd '"O ..... ~ (!) s '"O > (!) (!) s '"O ·:;: (!) :> cd (!) (!) ..0 s '"O s > (!) .-< (!) '"O ...... '"O (!) ...... '"O ~ ~ '"O (!) '"O Q) o '"O ..... .s (!) o '"O (!) c ..... (!) .El o 'O o ..... c A >UJ A ..... )CIJ '"O o A o >UJ H A o A o )CIJ H P.. Ul A 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 60 40 49 100 71 92 8 19 100 29 69 31 68 100 75 100 9 64 36 -·-· 27 73 56 114 59 86 14 39 198 41 51 49 95 138 134 179 41 42 58 ·-· 19 81 41 84 41 92 8 59 301 59 62 38 100 146 115 154 15 55 45 29 71 23 47 31 92 8 51 259 69 73 27 74 108 113 151 52 51 49 18 82 25 52 34 90 10 49 247 66 65 35 74 108 99 133 34 50 50 22 78 18 38 26 86 14 53 267 74 69 31 71 104 98 131 38 56 44 ···1--- 14 86 21 43 27 ~8 12 58 294 73 68 32 79 115 84 112 6 64 36 ·-· 6 94 16 33 22 jas 17 58 294 78 66 34 74 108 81 108 9 62 38 »Od drugod«, za razliko od »domačih«. Pozneje je primanjkljaj gozdnih dalavcev v večji meri pokrila mehanizacija, boljša strojna opremljenost dela. Gibanje zaposlovanja delavcev iz drugih republik smo za razdobje po letu 1960 prikazali v tabeli 3 in 4. Prikazano je stanje za dve gozdarstvi, za Knežak, čist gozdni obrat z razmeroma malim nihanjem obsega in strukture del in Snežnik, gozdni obrat z mehanično delavnico in centralnim mehaniziranim skladiščem ter z velikimi spremembami v obsegu in strukturi del. Tabeli 3 in 4 sta enaki. V njih je prikazano stanje zaposlenih neposrednih (»fizičnih«) delavcev, to je brez delovodij, strokovno-tehničnih in administrativnih delavcev. Prikazano je stanje za februar in julij. Sklepali smo, da stanje v fe- bruarju prikazuje število stalno zaposlenih delavcev (delovno razmerje za nedo- ločen čas), stanje v juliju pa stalne in sezonske delavce. Delavce smo ločili na sekače in druge delavce, te pa še naprej na domače in delavce od drugod. Podatki so dani za razdobje 1960 do 1976 kot poprečje treh oziroma dveh let. Za leti 1977 in 1978 so letni podatki. Iz tabel lahko zaključimo naslednje: 1. Delavci od drugod se pojavijo prvič v letu 1960. Nastopajo kot sekači in stalni delavci. V začetku ni opazne velike razlike med stanjem februarja in julija. 2. število stalnih delavcev upada (Knežak} ali ostaja približno enako (Snež- nik}. Upadanje gre na račun sekačev. število drugih delavcev ostaja skoraj isto (Knežak) ali pa celo narašča (Snežnik). 3. Pomanjkanje delavcev v razdobju od 1963 do 1974 smo v glavnem pokrivali s sezone!. Ti sezonci so bili izključno od drugod in zaposleni pretežno kot sekači. število sezoncev je v tem času doseglo v poprečju 35 do 40 %, v maksimumu pa skoraj 100% od stalnih delavcev. 4. Delež sekačev v skupnem številu delavcev pada. Od 2/a v letu 1960 je delež sekačev padel 1/s do 2/s. 5. Delavci od drugod so zaposleni v glavnem kot sekači. Na drugih delih delajo v glavnem domači, od delavcev »od drugod« pa pretežno le delavci, ki jim je iz zdravstvenih razlogov prepovedano delati z motorko. Delež sekačev od drugod je 70 do 80% (v Knežaku je stanje tako, ker sta v »domače« všteta dva sekača, ki sta se preselila z družinama iz Bosne.) 6. Vzrok za tako stanje je v dejstvu, da se domači delavci raje odločajo za dela izven sečnje in tako v glavnem krijejo potrebo. Drugi vzrok je v tem, da bolje usposobljen delavec od drugod (traktorist, šofer) lahko dobi zaposlitev doma in se tudi vrne domov. 7. Iz podatkov v tabelah lahko sklepamo, da je bila fluktuacija gozdnih de- lavcev v preteklih letih zelo velika. Dosegala je delež preko 100 %. Ta fluktuacija je visoka tudi danes. Visoka stopnja fluktuacije je dobro merilo delovnih pogojev delavcev. 8. Iz navedenega lahko sklepamo dvoje: a} Velika ponudba delavcev od drugod (je in deloma še tudi sedaj) omogoča ekstenzivno zaposlovanje in dopušča tudi slabo organizirano in neučinkovito delo, s slabim »izkoristkom« delovnega časa. b) Ponudba in možnost zaposlovanja delavcev od drugod je preprečila (ver- jetno le premaknila) prevrednotenje dela in opravil. Omogočila je, da neugodno stanje gozdnega delavca, ko denarno in drugače ni motiviran za delo v gozdu, še vedno in za naprej. Ta trditev še bolj kot za naše gospodarstvo velja za nekatera druga gozdna gospodarstva. 12 3. lzraba delovnega časa Za doseganje visoke proizvodnosti je poleg drugih vplivov nujno čim bolj gospodarno izrabiti razpoložljivi delovni čas. To pomeni, da čim večji del delov- nega časa delamo koristno delo, s katerim proizvajamo uporabne vrednosti. To velja tako za delavnik, za delovni čas v okviru dneva, kot za druga časovna raz- dobja, npr. leto. Prav tako je to enako pomembno za vse delavce, za vsa delovna mesta. Kljub temu največkrat govorimo o porabi delovnega časa le za delavce, ki delajo po učinku. Za te delavce imamo običajno ustrezne evidence o delovnem času. Za delavce, ki delajo po času, je pa največkrat edini podatek čas, prebit na delu, za nekatere delavce pa tudi ta podatek ni posebno zanesljiv. Na osnovi takih podatkov težko ugotavljamo izrabo delovnega časa. Ugotavljamo, da je izraba delovnega časa vse slabša. Za koliko je slabša, predvsem pa kaj je temu vzrok, običajno ne vemo ali pa vsaj ne dovolj gotovo. Kakšna je izraba delovnega časa v okviru leta pri sekačih, smo prikazali v tabeli 5. V tabeli je prikazan letni delovni čas kot poprečje sekačev, in sicer v delovnih dnevih po posameznih postavkah in v deležih posameznih postavk. Podatki so za zadnja 3 leta in izhajajo iz ustreznih evidenc o doseženi storilnosti. Podobno kot pri sekačih je tudi pri drugih delavcih. Iz tabele lahko povzamemo naslednje: 1. V poprečju izrabijo sekači še malo več kot ves delovni čas. Ta gre na račun dela v prostih sobotah. 2. Na sečnji delajo v okviru leta okoli 55% časa (53-56% ali okoli 150 dni). Druga dela opravljajo okoli 9% časa ali v poprečju mesec dni. Skupno delajo od 3/s do 2fa časa letno. 3. Delež produktivnega časa pa tudi njegova absolutna dolžina se med leti spreminja. Opazen je dolgoročni (po letu 1972) trend upadanja. Delež produktiv- nega časa je močno odvisen od vremena. V letu z lepim vremenom, zlasti pozimi (1977), je delež visok. Ta delež ne gre samo na račun nadomestila za slabo vreme, pač pa je v takem letu najnižja poraba časa tudi za bolovanja, ostale plačane in neplačane izostanka z dela. 4. čas, porabljen za dopuste in praznike, najmanj niha. V poprečju porabimo za to 12% časa. 5. Delež slabega vremena je okoli 13% ali 35-40 delovnih dni letno. Ta delež se spreminja glede na vreme. 6. Bolovanja je okoli 6% ali 50 Ofo več kot smatrajo pri socialnem zavarovanju za normalno (4 %). 7. Opravičenih in neopravičenih izostankov je okoli 3-4% ali 7-10 dni letno na moža. Navedene številke so poprečje gozdnega gospodarstva. V okviru gozdnega gospodarstva, in verjetno tudi med gozdnimi gospodarstvi, zelo variirajo. Temu so vzrok deloma objektivni pogoji, kot so: nadmorska višina, količina padavin, kriterij zdravnikov itd. Velik je pa tudi subjektivni vpliv, kot npr.: delovne navade, kriterij slabega vremena, nujnost izvršitve del ipd. Ta subjektivni vpliv se zlasti kaže v kritičnih časih, ko je dolgotrajno slabo vreme. Na osnovi teh podatkov je težko sklepati o »koristnosti« ali smotrnosti izrabe delovnega časa. Nimamo podatkov za ustrezne primerjave. Kot kaže je pri nas, v primerjavi (ki pa je zelo groba) z drugimi gozdnimi gospodarstvi, stanje zado- voljivo. Kljub temu bi bilo to stanje lahko boljše, vsaj tako kot je bilo v letu 1977. Rezerva je v opravičenih in drugih izostankih. Pa tudi postavka ••druga dela« skriva marsikaj, kot npr.: vse organizacijske pomanjkljivosti, sestankovanje, ipd. To so tudi postavke na katere lahko vplivamo, če predvidimo slabo vreme kot 13 Tabela: 5 IZRABA DELOVNEGA CASA SEKACEV Na delu o ..... .... .--< .5 .: ·:;: O - s Cl! Cl! Wl .: >O .... .--< "(ij .... "2 c..~ )()~ .:~ ~ ~ ..... )() > ..... - ..... (1$ .: ..... .: .: (1$ .,.., ·s o ..... (1$ > (1$ ..... Cl! Ol ~en (1$+' .--< -o 1..)() l>IJ«! c.. l>l ;:1 - ..Cl o «! (J) - C..Cll c ~ «! c.. Ol ol .--< -o t.. Ol -o .!<: )() e- t.. o al .--< o ~ -~ c.,O Ol l>l (J) ...:1 o p., (J) (/) dni/delavca 151.0 23,4 174.4 31.8 35,6 18.2 5,8 3.4 7,8 277. o 1 1 1976 132.3 1 Struktura o/o 54. 5 8,4 62.9 11.5 12,9 6,6 2.1 1,2 2, 8 1 oo i 1 ! dni/delavca 155,8 29.4 185.2 32.8 34.6 12,9 3,4 3,6 3,4 275.9 1 1977 100.7 Struktura o/o 56.5 10,? 67.2 11.9 12, 5 4.? 1,2 1.3 1,2 100 dni/delavca 144,9 21.5 166.4 34,8 40,3 17.7 5.5 6.7 2.9 274,3 1978 91.1 Stvuktura % 52,8 ?,8 60,6 12,? 14.? 6. 5 2.0 2,4 1,1 100 --- -- - -- -·····-··- -- --- Tabela: 6 PREGLED POKLICN 1 H OBOLJENJ SE KAC EV Število pre gledanih Poškodbe vsled vibracij Poškodbe vsled ro- Skupno število poškodb vsled dela pota z motorko "' Domači Od drugod Domači Od drugod Domači <1l o Od drugod Skupaj "' ..... bJJ IV >() E ·;;s 'b'o <1l >N >N lN lN >1>1 >N >N .s IV 6 "' o. > <1J > ~#- > ~#- > <1J > ~#- > ~ #- > ~~ IV ~ o ~ ;::l <1J (ij#- <1J IV IV (ij#- IV IV <1J .!<: .... ..... <1J .... IV .... .... <1J .... IV .... IV ,..4 o. c:1 U) )[/) c:1 )U) c:1 )U) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 )[/) c:1 1967 117 65 182 5 4 2 J 36 31 4 6 41 35 6 9 47 26 1968 59 15 74 4 '1 - - 9 15 1 '1 13 22 1 '1 14 19 1970 75 14 89 4 5 - - 9 12 4 29 13 1'1 4 29 17 19 1972 69 49 118 9 lJ 2 4 4 6 3 6 13 19 5 lO 18 15 1974 60 62 122 2 J 4 6 4 7 - - 6 10 4 6 10 8 1975 11 10 21 - - 1 10 - - - - - 1 10 1 5 1976 87 51 138 7 8 4 8 31 36 6 12 38 44 lO 20 48 35 ----- 1978 54 54 108 5 9 1 2 4 7 1 2 9 16 2 4 11 10 SKUPAJ 532 320 852 36 '1 14 4 97 18 19 6 133 25 33 lO 166 19 ---- ~ višjo silo. Rezerv ni veliko (5-7%) in z njihovim aktiviranjem ne pridobimo ravno veliko. Vendar so tudi te rezerve takrat, ko ni drugih, pomembne. Znesejo okoli 10 delovnih dni letno, to pa je poprečen zimski mesec. Drugo pomembno področje pa je izraba delovnega časa v okviru deiovnega dne. O njej vemo manj in jo tudi redkeje obravnavamo. Spoznavamo jo ob priliki raznih časovnih snemanj zaradi proučevanja dela. Podatki o dnevni izrabi delovnega časa kažejo večjo rezervo kot v letni bi- lanci. Ta rezerva se kaže v dolžini deJavnika in dolžini glavnega odmora, pred- videnega za malico. Zlasti so ti odmori dolgi, ko delavci dobivajo toplo malico na delovišče. Tu porabijo večji del časa za hojo iz delovišča na cesto in nazaj. Običajno pa še na cesti čakajo na malico. Snemanja kažejo, da porabijo delavci za malico običajno več kot uro časa. če temu dodamo še poznejši začetek in zgodnejši odhod z dela, hitro pridemo do 12-15% »izgube« delovnega časa, ki jo ne beležimo in ne evidentiramo nikjer. Te »izgube« se lahko »lovijo« le z realnimi tehničnimi normativi dela in ustrezno evidenco ter ukrepi na osnovi te evidence. Koliko pri tem pomagajo normativi, nam najbolje pove primerjava med količino letno izdelanih sortimentov na enega sekača pri posameznih gospodarstvih. · Pri intenzivnosti izrabe dnevnega delovnega časa smo pri nekaterih delih omejeni. Omejitev predstavlja ugotovitev, da je smotrno, racionalno, gospodarno in tudi človeško, če delavec dela čimdaljšo dobo, ne da bi se izčrpal ali celo postal invalid. Tu je postavljena omejitev, da delavec za delo v delovnem dnevu ne porabi preko 2000 kalorij. Za večino gozdarskih del, celo za hojo v strmini, to ustreza efektivnemu delu 4,5 do 6 ur dnevno, ali 56-75% delovnega časa. Za sekače predstavlja drugo omejitev dolžina dovoljenega časa dela z mo- torka. Tudi ta pride v gornji okvir, če upoštevamo, da je delež obratovalnega časa motorke 60-70% od produktivnega časa delavca. Neupoštevanje teh ome- jitev, zlasti pa še neustrezno delo z motarkami v preteklosti, je privedlo do stanja, ki je razvidno v tabeli 6. Iz nje vidimo, da je zbolelo za posledicami dela z mo- torka 19% delavcev. Delež domačih delavcev je znatno večji (25 %) od deleža delavcev od drugod (10 %). Vzrok za to je fluktuacija delavcev od drugod in zaradi nje navidezno nižji delež. Prav tako je delež domačih izkazan nekoliko previsoko zaradi ponovnih pregledov in ugotovitev pri istih delavcih. V poprečju je verjetno to prav, vendar pa hkrati pomeni, da je vsak peti delavec bolnik zaradi posledic dela z motorko. Pri 70% bolnikov je vzrok ropot, pri 30% pa vibracije. Kljub takim ugotovitvam pa je gozdni delavec in tudi sekač motiviran, včasih celo direktno stimuliran, za čim daljši in čim intenzivnejši delovni dan ali teden. V to ga sili sam akord, včasih in ponekod pa še dodatne premije za prekorače­ vanje norm in podobno. V to smer deluje tudi možnost, da dela dalj časa ali ob prostih dnevih, zato da bi ostal druge dni doma. Vse to so navade, ki jih v goz- darstvu še nismo prerastli. lzraba delovnega časa je brez dvoma tako pomembno vprašanje, da se ne moremo zadovoljiti z naštetimi ugotovitvami. »Iskanje« dela z namenom, da bi odvrnili sekača od dela z motorko, je smotrno le, če je to delo koristno. Sicer je bolje, da sekač sedi. Na tem področju so široke možnosti, ki omogočajo tudi druge ugodne učinke. Gre za tako imenovano razširitev dela, ko delavec širi svoj delokrog in opravi tudi opravila, ki jih je prej delal drug delavec. Tu gre za: a) psihološke učinke, ko postaja delo pestrejše, zanimivejše, zahtevnejše, v smislu iskanja najboljših rešitev in mobiliziranja pameti, ter ustrezneji§e vsled zadovoljstva· nad opravljenim delom, 16 b) fiziološke učinke, ko zaradi razširitve dela opravlja delavec več opravil, obremenjuje različne mišične sklepe in dele telesa, menjuje delo z raznimi orodji, naporno z manj napornim in fizično z umskim, c) racionalizacijo dela, ko delo ni več razdeljeno med toliko delavci. Vsak delavec mora priti k drevesu, si prinesti orodje in proučiti, kako bo delo najbolje opravil. Pri tem išče vsak najboljšo rešitev le za svoj del opravila in je le redko stimuliran, da delo opravi najugodnejše zase in za delavca v naslednji fazi. To zahtevo rešuje sedaj »delovna disciplina« in kontrola. Kako to funkcionira, je odvisno od veliko vplivov. Običajno kakšen vpliv deluje neugodno in delo ni v redu. Delo gozdnega delavca je bilo vedno dovolj »razširjeno«. Ponavadi je po sečnji opravil še npr. ročno spravilo, žgal oglje itd. Danes obstaja bojazen, da s prenosom načel in prijemov organizacije dela, ki so običajni v industriji, preveč ožimo delo gozdnega delavca. Vendar za to ni nobene prave potrebe, posebno ne v naših razmerah. Prenos »industrijskih prijemov« razumem kot olajšavo delu; da gre sortiment čim hitreje in najlažje iz gozda in da se vsa ustrezna opravila opravijo na ugodnejšem prostoru, na najbolj racionalen način, s čim manj truda. Pri tem imamo zelo široke možnosti pri organizaciji oziroma pri izvedbi del, in sicer ustrezno razmeram v gozdu in delavčevi sposobnosti. Gre za tako imenovano skupinsko (brigadno) delo, ko delovna skupina poseka, izdela in spravi sortimente do ceste. Opravi lahko še vsa potrebna gojitvena in druga dela (gradnja vlek) na delovišču. Za takšen način dela so danes že možnosti, saj imamo dovolj usposobljenih delavcev (več traktoristov, kot jih rabimo, ki so med sekači) in imamo tudi rezerve v strojnih kapacitetah, ki omogočajo svobod- nejše delo. Te možnosti še premalo izkoriščamo, čeprav je tudi nekaj objektivnih ovir. Težko je npr. oblikovati trajno skupino iz domačih delavcev (običajno traktoristov) in delavcev od drugod (običajno sekači). ~e večja ovira je, da imajo le sekači benificirano delovno dobo. Sklep Gozdna gospodarstva so razmeroma majhne, toda zapletene delovne orga- nizacije. V njih združuje delo razmeroma malo delavcev, vendar v velikem številu TOZD. TOZD so prostorsko ločene in obsegajo velike površine. Tudi dejavnosti posameznih TOZD se znatno razlikujejo. Zato združuje delo v gozdnogospodar- skih organizacijah veliko poklicev, delavcev iz različnih okolij in različnega porekla. Vsled tega so to sestavljeni sistemi. Zapletenost sistema povečuje še naslednje: - V gozdnih gospodarstvih so združene pridobitniške dejavnosti z nalogami širokega družbenega pomena, kot so npr. socialna in varovalna funkcija gozda. Prepletajo se tradicionalne dejavnosti upravne in varstvene narave s sodobnimi organizacijskimi in tehnološkimi prijemi. Gozdarstvo je vse globlje v krizi. Gozdarji si pa nismo enotni glede izhoda iz krize. Razhajamo se v oceni, kdaj in koliko sredstev bo dobilo gozdarstvo ter kdo bo ta sredstva dal za kritje dejavnosti, ki niso pokrite z vrednostjo prodanih sortimentov. ~tudija omogoča naslednje zaključke: - Na motiviranost delavca deluje zelo veliko vplivov. Ti vplivi so pri vsakem delavcu v drugačnem zaporedju. V gozdnih gospodarstvih združujejo delo domačini in delavci od drugod. Cilji in motiviranost za doseganje ciljev se med njimi znatno razlikujejo. 17 - Ponudba nekvalificiranih delavcev od drugod omogoča ekstenzivno za- poslovanje, tudi sezonsko delo, in s tem slabo izrabo delovnega časa. - Delavce v gozdnih gospodarstvih lahko razdelimo v dve skupini. Prvi dobivajo osebni dohodek po merilih količine opravljenega dela (delavci »PO učinku«), drugi po času, prebitem na delu (delavci »po času«). Trenutno sta obe skupini približno enako veliki. Veča se skupina delavcev »po času" in manjša skupina delavcev »po učinku«. - Skupina delavcev »po učinku« je bila vse doslej, in je še, podvržena strogi presoji o njeni učinkovitosti, storilnosti, izrabi časa itd. Proučevano je bilo njeno delo in na osnovi tega oblikovan učinkovitejši način. Zanj so bili določeni vsi potrebni normativi. - Delavci nepopolno izrabljajo svoj delovni čas. Ne težijo k največjemu možnemu zaslužku. Zato lahko sklepamo. da OD (denar) ni edini ali ne dovolj velik motiv dela. - Delavci »po času«, zlasti administrativni in strokovno-tehnični, se zadnja leta zelo hitro množijo. Ta pojav gre vzporedno s povečanjem delavcev izven gospodarstva. Povečanje pisarniškega in tehniškega kadra v OZD je posledica povečanja kadra v organih družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih inte- resnih skupnostih. - Vse delovne organizacije, tudi gozdna gospodarstva, so sistemi s svojimi zakonitostmi, vplivi, vzpodbudami in povratnimi zvezami. Vsi ti sistemi delujejo v nekem okolju. Med sistemom in okoljem je veliko vplivov in zvez, veliko več kot jih lahko prikažemo na grafikonu. Vsaka sprememba v delu sistema vpliva na neki način tudi na ostali del (ali dele) sistema. Prav tako na okolico in obratno. Mehanizem sistema teži k uravnoteženju. Ni možno, celo nedopustno in krivično je, izvzeti iz sistema določeno kate- gorijo delavcev in jo obravnavati ločeno in drugače od drugih delavcev v sistemu in tudi okolici. Sistem ne prenese prevelikih motenj. Ce so v znosnih mejah, sistem s svojimi mehanizmi te motnje odpravi, sicer pa sistem lahko celo raz- pade. Literatura 1. Fein, M.: SISTEM STIMULATIVNOG NAGRADIVANJA, Industrijski inženjering (prevod), Beograd 1973. 2. Rebu!a, E.: EKONOMSKI POKAZATELJI USPJEilNOSTI UVADANJA NOVIH NACINA' RADA 1 SRED- STAVA ZA RAD KOT SUMSKOG GOSPODARSTVA POSTOJNA (referat na posvetovanju v Budvi 1975). 3. Rebula, E.: TRENDI INTENZIVNOSTI KORISCENJA RADNOG VREMENA KOD GG POSTOJNA (referat na posvetovanju v Dečanih 1976). 4. Rebu!a, E.: TREBA JE DOPOLNITI SISTEME NAGRAJEVANJA, Gozdarski vestnik 32 (1974) s. 289. 5. Richardson, J. A.: NAUKA O PONA$ANJU COVJEKA 1 INDUSTRIJSKI INZENJER, Industrijski in- ženjering (prevod), Beograd 1973. 6. Yers, M. $.: OSNOVNE EF! KASNOSTI COVEKOVOG RADA 1 INDUSTRIJSKI INZENJER, Industrijski inženjering (prevod), Beograd 1973. 7. RAZNI PODATKI, STATISTIKE IN POROCILA GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA. MOTIVIERUNG FOR PRODUKTIVERE ARBEIT IN FORSTWESEN Zusammenfassung Die regionalen forstwirtschaftlichen Organisationen Sloweniens sind relativ komplizierte Arbeitsorganisationen. lhre Arbeiterzahl ist relativ gering, und dazu sind die Arbeiter auf eine ansehnliche Anzahl von Einzelbetrieben verteilt Diese sind riiumlich getrennt und umfassen gros~e Waldflachen. Die Tatigkeiten einzelner Betriebe unterscheiden sich stark 18 untereinander. Deshalb schllessen sich in den forstwirtschaftlichen Organisationen Ar- beiter einer breiten Berufsspanne zusammen, die aus verschiedenen Ambienten kommen und verschiedener Herkunft sind. Es handelt sich also um zusammengesetzte Systeme. Diese werden zusatzlich durch folgende Momente kompliziert: - Die forstwirtschaftlichen Organisationen vereinigen unternehmerische Tiitigkeiten mit Aufgaben von weitem offentlichen lnteresse, wie es z. B. die sozialen und Schutz- funktionen des Waldes sind. Traditionelle Tatigkeiten administrativer und schutzender Natur verflechten sich hierbei mit modernen organisatorischen und technologischen Massnah- men. - Die Forstwirtschaft gleitet in eine immer tiefere Kriese hinein. Forstleute sind sich uber den Ausgang dieser Kriese nicht einig. lhre Meinungen gehen auseinander, wenn Termine und Hohe der der Forstwirtschaft zugedachten finanziellen Mittel in Frage stehen und woher die Mittel fur die Deckung der Ausgaben fur Tiitigkeiten kommen sollen, welche mit dem Werte der verkauften Sortimente nicht gedeckt sind. Die Studie ermog/icht fo/gende Sch/ussfo/gerungen: Die Motivierung des Arbeiters wird von vielen Seiten beeinflusst. Diese Einflusse we!sen bel verschiedenen Arbeitern verschiedene Reihenfolgen auf. - ln den forstwirtschaftlichen Organisationen arbeiten ortsausiissige und auswiirtige Arbeiter zusammen. lhre jeweiligen Ziele und Motivierungen dafOr sind sehr unter- schudlich. - Das Angebot von auswartigen Arbeitern bedingt elne extensive Beschaftigung, auch die Saisonarbeit und damit schlechte Ausnutzung der Arbeitszeit. - Die Arbeiter der forstwirtschaftlichen Organisationen konnen in zwei Gruppen eingeteilt werden. Die erste Gruppe sind »Effektarbeiter«, die zweite »Zeitarbeiter«. Gegenwiirtig sind beide Gruppen ungefahr gleich gross. Die Gruppe der ••Zeitarbeiter« zeigt jedoch elne Vergrosserungstendenz und die Gruppe der »Effektarbeiter« elne Verkleinerungstendenz auf. Die Gruppe der ••Effektarbeiter« war und ist immer noch einer strengen Beurteilung ihres Effektes, ihrer Leistung und Zeitausnutzung unterworfen. lhre Arbeit wurde analy- siert und darauf wirksamere Methoden gegrundet. Zu diesem Zweck wurden alle notwen- dige Normative festgesetzt. Die Arbeiter nutzen ihre Arbeitszeit unvollstandig aus. Sle bewerben sich nicht um den hochstmoglichen Lohn. Daraus kann geschlossen werden, dass das Geld nicht das einzige oder genugend grosse Motiv der Arbeit bedeuted. Die Zahl der »Zeitarbeiter«, vor allem administrativer und fachlich-technischer KriHte, wiichst in der letzten Zeit sehr rasch an. Diese Erscheinung geht mit dem Anstieg der Arbeiterzahl in den nichtwirtschaftlichen Organisationen parallel. Das Anwachsen des administrativen und technischen Kaders in den Betrieben ist elne Folge des Anwachsens des Personals in den Organen der lokalen politischen Gemeinschaften und selbstverwal- tenden lnteressengemeinschaften. - Jede Arbeitsorganisation und so auch die forstwirtschaftlichen Organisationen stellen Systeme dar mit eigenen Gesetzmiissigkeiten, Einflussen, Motivierungen und ruckwirken- den Verbindungen. AlJe diese Systeme wirken innerhaib eines Milieus. Zwischen einem einzelnen System und seinem Milieu bestehen zahlreiche Beeinflussungen und Verbin- dungen, viel zahireichere ais elne Graphikondarstellung zu erfassen vermag. Jede Ve- riinderung eines Systemteiies wirkt irgendwie auf andere Teile desselben Systems ein. abel' auch au·i das Miiieu und umgekehrt. Der Systemmechanismus strebt einem Gleich~ gewicht zu. Es ist unmoglich, sogar unzulasslg und ungerecht, elne Arbeitergruppe aus dem System herauszulosen und sle getrennt und anders von anderen Arbeitern desselben Systems und Milieus zu behandeln. Ein System vertragt keine grossen Storungen. Es ist fahig, ertraglich Storungen mit Hilfe seiner eigenen Mechanisme abzuschaffen, bei zu starker Belastung aber kann es zu seinem Zerfall kommen. 19 UDK 634.0.232 Z VESTNIM STROKOVNIM DELOM SPREMENJENI MALODONOSNI GOZDOVI V VISOKODONOSNE Uvod Potrebe po lesu so doma in v svetu vedno večje. Ponavlja se težnja, da bi pridelali večje količine lesa v plantažni in nasadni obliki zunaj gozda in na drugi strani prizadevanje, da bi intenzivirali malodonosne gozdove. Na Slovenskem lahko pričakujemo več od vlaganj v malodonosne gozdove (čeprav v daljšem času), saj je dobra polovica Slovenije gozdnata; od tega je kar 1/4 gozdov ma- lodonosnih. Anketa, ki jo je opravil l. 1978 Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo med gozdnogospodarskimi organizacijami, je pokazala, da imamo v republiki ca. 55.000 ha steljnikov, 73.000 ha panjastih gozdov, 70.000 ha prekomerno izbi- ralno izsekanih gozdov in 34.000 ha grmišč. Od tega je 116.000 ha na potencialno pomembnih rastiščih in so zato gospodarska vlaganja tu povsem upravičena. Zelo nazoren je podatek, da znaša proizvodna sposobnost gozdnih tal v Sloveniji za gospodarske gozdove okrog 8m3 letnega prirastka na 1 ha, dočim je sedanja višina letnega prirastka po hektarju dobre 4m3• Ze >leta 1970 smo pričeli izdelovati detajlni melioracijski načrt haloških goz- dov, s katerimi gospodari GG Maribor. Gozdovi so bili pregledani, opisani in plansko opredeljeni po namenu glede na rastišče, združbo in bodoči način gospodarjenja. Poleg skromneje zastopanih kategorij (gozd, ki je namenjen ozkim kmečkim potrebam, gozd na slabem rastišču in gozd kot krajinski element), je izstopal gozd, ki prihaja v poštev za melioracije s premeno, in sicer zaradi dobrega rastišča, vendar slabe drevesne zasnove; zavzema 3.900 ha. Melioracija le z gojitvenimi prijemi naj bi bila na 7.500 ha (skupna površina haloških gozdov pa je 12.600 ha). Predvidena je obsežna sadnja sm 3.950.000 sadik, r. bo 1.511.000 sadik, z. bo 574.000 sadik, z. du 556.000 sadik in plemenitih listavcev 507.000 sadik. Ker je preoblikovanje malodonosnih gozdov pri nas aktualno, menim da je umesten zgodovinski prikaz uspešnega gospodarskega razvoja manjšega »gozd- nega obrata« v švici. Iz nekoč malodonosnega panjastega gozda so po zaslugi vztrajnega dela, znanja in predanosti do gozda določenih gozdarjev, pa tudi zaradi preobrazbe celotne družbe, vzgojili vzorne gozdove, katere danes n. pr. razkazujejo študentom gozdarstva. Predstavitev lenzburških gozdov Lenzburški gozdovi so razporejeni okoli švicarskega mesta Lenzburg; od- daljeni so le nekaj kilometrov in pripadajo meščanom tega mesta. Do tretjega desetletja tega stoletja so merili 600 ha, v zadnjem času pa so pridružili še nove gozdne površine in obsegajo cca 1000 ha. Gozdovi ležijo v švicarskem sredogorju in pripadajo pretežno združbam bu- kovih gozdov (Me/ico Fagetum asperuletozum in Me/ico Fagetum Juzuletozum). Poprečna letna temperatura je 8-9° C, julijska 17° C in januarska -1° C. Pogoste so pozebe v maju. Letne padavine dosežejo od 1050 do 1150 mm, padavinsko najbolj bogati pa so poletni meseci. Nadmorska višina razprostranjenosti gozdov znaša od 400 do 540 m. Geološka podlaga so terciarni sedimenti (lapor, pešče­ njak) sem in_tja prekriti z ledeniško moreno ln mlajšimi rečnimi naplavinami. 20 Zgodovinski pregled dogodkov, značilnih za razvoj lenzburških gozdov O razmerah, ki so značilne za nekatera obdobja, pričajo pisana poročila, ki segajo daleč nazaj. V zapiskih beremo, da so l. 1562 zaprli 6 dečkov, ker so izsekoval! breze, kasneje pa je gozdar javno prešibal fanta zaradi ponovne tat- vine lesa (gozdar nastopa kot varuh gozda). Leta 1608 (in ponovno l. 1626!) so sklenili, da koze ne smejo več v gozd. L. 1631 je pozval svet na veliko varčnost pri porabi lesa, sicer bo naslednji rod trpel pomanjkanje: meščani so ga porabili ogromno za kurjavo (neekono- mična. ognjišča). Izgleda, da so klaftre izdelovali sami v gozdu, saj beremo leta 1638 pritožbe o tem, kako nekateri meščani izdelujejo prevelike klaftre. Zato so sklenili, da se bodo drva izdajala na skladišču. L. 1646 je pozval mestni svet vse meščane, naj na velikonočni ponedeljek v gozdu Lockhackerju izkopljejo mlade hraste ter jih zasadijo v Lenzhardu in Bergu, kjer so bile velike praznine zaradi sečnje starih hrastov (prva zabeležena skrb za umetno obnovo gozda). V drugi polovici 18. stol. je zaradi roparskega gospodarjenja z gozdovi grozilo občutno pomanjkanje lesa. Zato so prešli v švici po zgledu Francozov in Nemcev na strokovno gospodarjenje z gozdovi, ki je bilo zastavljeno na znanstveni osnovi. Upoštevali so princip: ne sekati več kot je prirastka. L. 1796 so izdelali načrt za gospodarjenje z lenzburškimi gozdovi, ki je ugotavljal previsoke sečnje ter potrebo po šolanih gozdarjih. tal pa je še naprej ostalo vse po starem. 23. jan. 1797 so kupili na Tirolskem 400 funtov macesnovega semena in ga še isto leto polovico posejali. Danes dosegajo macesni lepe dimenzije in prodajne cene. L. 1801 so dosegli prepoved živinske paše po vseh gozdovih mesta Lenzburg. L. 1845 so izdelali nov načrt, v katerem so ugotovili podobne pomanjkljivosti v gospodarjenju z gozdovi kot v prejšnjem. Ugotovljeno je bilo, da so s prebiral- nim gospodarjenjem v Lenzburgu izropali vsa lepa drevesa. Bistvena sprememba v gospodarjenju z gozdovi je nastopila l. 1847, ko je postal upravitelj Walo von Greyerz, sin gozdarja; ta je gospodaril z gozdovi celih 50 let(!). Poprečna lesna zaloga na ha poprej predvidoma ni bila višja kot 100m3 , na koncu njegovega službovanja pa je znašala že 190m3• Takoj na začetku svojega dolgoletnega službovanja si je Greyerz pridobil gozdarsko pisarno ter izdelal gospodarski načrt. L. 1851 je bil novi gospodarski načrt potrjen in Greyerz ga je tudi dosledno izvajal. Predvsem so se izboljšali panjasti gozdovi, ki so tvorili 4/s vseh gozdov. Po golosečnji so gozdno zemljišče izrabljali 3-5 let za kmetijske potrebe. Temu je sledila sadnja številnih vrst iglavcev in listavcev. 23. junija 1851 popoldne je priredilo švicarsko gozdarsko društvo ogled lenz- burških gozdov z maršruto, dolgo 15-20 km! (Čedna zavzetost.) L. 1874 se je pričela 12-letna premena Linda in Bolia. Kot svetlobno drevesno vrsto (predkulturo) so sadili ma., r. bo in z. bo za polnilni sloj pa ga, hr (z uspe- hom) ter ja in js (brez večjega uspeha). tal pa v tistem času niso še skrbeli za pravilno poreklo semena (provenien- co). Kot posledica sadnje rastiščno neprimernih ras je bila slaba oblikovanost debla, debelovejnatost in druge napake. L. 1893 je bli opravljen zadnji golosek. Walo von Greyerz je že sprevidel, da je krčenje in vmesno kmetijsko uporabljanje zemljišča škodljivo za gozd. V letih 1897-1907 so se zvrstili trije upravitelji, ki so začeli z uspešno sadit- vije pod krošnje presvetljenega starejšega sestoja in s premene na manjših po- 21 Les. zal. na ha v m3 (sv) 300 - 200 - 100 - PRIKAZ ~OVECANJA ~SNE ZALOGE IN DEL~ZA HLODOVINE V CASU RAZLICNIH UPRAVITELJEV GOZDOV MESTA LJ<.:NZBURG Delež hlod. % 70 60 50 40 30 20 o 1{) r· 1850 ----.."..-----' A 1191oo 1J5o j ' Leto ...._ ______ __,'----v-- :B c A. Walo von Greyerz - doba golosekov, vmesnih kmetijskih užitkov in pogozdovanj iglavcev in listavcev v vrstah. 8. Walter Deck doba »luksuznega gojenja gozdov" - gospodarjenje s posameznim drevesom. Umetna obnova v odprtinah in tudi pod zastorom - velika poraba sadik. C. Niklaus Li:itt - težnja po nadaljnjem povečevanju donosov in po racionalizaciji gojenja in celotnega gospodarjenja (porast plač). Zahteva po večjih pomladitvenih enotah in po prostorskem redu. vršinah. Sadnjo na večjih površinah je torej dokončno zamenjala skupinska sadnja in sadnja v gnezda. Od 1914 do 1956 je Walter Deck nadaljeval s premene gozdov; opiral se je na naravno obnovo ter težil k vzpostavitvi naravnega stanja v gozdu, tako da bi se tla v gozdu očuvala ali pa izboljšala. Gojenje sestojev je vodilo v izboljšanje njihove kvalitete, pri tem pa se je dvigala lesna zaloga. Od l. 1956 dalje je upravitelj Niklaus Ui.tt. Gojenje gozdov poteka po sodobnih načelih skupinskega postopnega gospodarjenja, vse bolj pa je prisotna težnja po racionalizaciji. Letni posek znaša 9.500 m3 na površini ca. 1.000 ha. 22 Prikaz stoletne nege in obnove gozdov V prvem gospodarskem načrtu beremo o bednem stanju lenzburških gozdov. Vzroki za tako stanje so bili pomanjkljivo gospodarjenje, sečnje po potrebi meščanov, predolgo skladiščenje lesa in podobno, torej razmere, ki so bile v 18. stoletju močno razširjene. V poročilu gozdarskega inšpektorja iz tistega časa beremo, da je smrekove monokulture napadla rdeča gniloba, lubadar, da so nastale poškodbe zaradi vetra. Zato inšpektor priporoča, da se smreka meša z r. borom, jelko in bukvijo. Značilno za čas pred Walom von Greyerzem je dejstvo, da je bilo 3/• gozdov panjevcev z velikim deležem nezaželenih vrst, kot npr. trepetlike, vrbe in leske, 1/• pa je tvoril visoki gozd iglavcev, predvsem smreke. Greyerz je na začetku svoje 50-letne gozdarske službe, sredi 19. stol., izdelal gospodarski načrt, po katerem naj bi nizke gozdove spremenili v visoke. Vpeljati je bilo treba red v gospodarjenje in osnovati lastne drevesnice zaradi velikih potreb po sadikah. Pričel je z obsežnimi pogozdovanji na izkrčenih površinah, ki pa so bila pred pogozdovanjem še v kmetijski rabi (krompir-žita-krompir). Saditev gozdnega drevja je potekala v vrstah, in sicer: vrsti bukve, b. gabra, hrasta {z obhodnjo 30 let) je sled ila vrsta macesna, r. bora, z. bora in breze, in to kot vrsta hitro- rastočega drevja (z obhodnjo 60 let). V sestojih, kjer so prodrli in se ohranili iglavci, so nastali bogati mešani gozdovi, v nasprotnem primeru pa enostranski gozdovi listavcev. O obsežnosti saditve priča tale podatek. Za distrikt Berg je Greyerz porabil 900.000 sadik, od teh pa je znana razporeditev po drevesnih vrstah za 500.000 sadik: 82.000 macesna, 79.000 r. bora, 21.000 č. bora, 31.000 smreke, skupaj 215.000 iglavcev; 73.000 breze, 91.000 bukve, 28.000 hrasta, 43.000 V lenzburških gozdovih prehajata debelo drevje in gošča drug v drugega na vsakem koraku. Foto: B. Markič 23 Liitt, upravitelj gozdov v Lenzburgu v tipičnem, intenzivno gojenem mešanem sestoju. Foto: B. Markič javora, 23.000 b. gabra, 10.000 č. jelke, 9.000 jesenov, 4.000 brestov, 2.000 robinj, platan in dom. kostanjev, skupaj 285.000 listavcev. Poleg tega je posejal še 300 kg semena, največ r. bora. (L. 1913 so našteli v Bergu 10.000 macesnov, katerih srednje drevo je merilo 1,08 m3, l. 1975 pa 3.300 dreves s srednjim dre- vesom 4,06 m3 !) Poslabšanje tal zaradi vmesne kmetijske izrabe se je najmočneje odražalo na sadikah bukve, ki so formirale grmast habitus, manj prizadeta pa so bila drevesca z globokim koreninskim sistemom, kot macesen, hrast, r. bor. Sadike bukve pa so trpele tudi zaradi spomladanskih pozeb (znan je Greyerzov izrek: neumne bukve mi vedno pozebejo). Nasploh pa lahko trdimo za to obdobje obsežnih pogozdovanj, da je z njimi Greyerz dal osnovo za nadaljnjo izravnalno nego gozdov. Greyerzovi nasledniki so na začetku tega stoletja nadaljevali s sadnjo pod zastorom, veliko pa so se posluževali tudi robnih sečenj. Za cilj so si postavili vzgojiti raznodoben gozd, kjer se posamezni faktorji produkcije najbolje uveljav- ljajo. Stanje gozdov se je pod Deckom še nadalje boljšalo, saj je gospodaril po sodobnih načelih: dvigniti produkcijsko moč rastišča, izogibati se odkrivanju gozdnih tal, vzpostaviti mešanost in slojevitost sestojev, sestavljenih iz polovice iglavcev in polovice listavcev, v sestojih pa je potrebno skrbno izbirati in pospe- ševati kvalitetna drevesa-elite (nosilce vrednosti) in končno je treba dvigniti lesno zalogo. Vsa ta načela so s pomočjo nege tudi ustvarili. Za spremenitev obstoječih mladih enodobnih gozdov v raznodobne mešane gozdove z določenim številom elitnih dreves pa so bili potrebni izdatni posegi. Jedro Deckovih gojitvenih del so bila rahle}ša odkazovanja, s katerimi se je češče vračal na isto mesto. Način 24 :j MMm ,. ::\ ,. l Spreminjanje enodobnega gozda (zgoraj) v raznodobnega po 30 letih (sredina) in po 60 letih (spodaj) v Lenzburgu. takega gospodarjenja so pokvarile le sečnje v času druge svetovne vojne, ko so potrebe po lesu močno narastle. Deck je v večjem obsegu izvajal tudi podsadnjo senčnih drevesnih vrst (naj- več bukev in pozneje b. gaber) v smrekovih sestojih. Več let zapored so posadili kar po 20.000 do 30.000 bukovih sadik. V sestoje iglavcev so uspešno vnesli tudi skupine doba in gradna. Obnova gozdov je v tem obdobju potekala umetno in naravno na najrazličnejše načine, tako z oplodno sečnjo, s podsadnjo, s pre- biranjem, s skupinsko sečnjo in sečnjo na panj. Prehod iz ene oblike v drugo pa je bil v prostoru tekoč. Teorija Englersa, Schadelina in Leibundguta je bila tu prenesena v prakso. Vendar se npr. skupinska sečnja ni opirala le na naravni pomladek, ampak tudi na umetno obnovo. Podsajene bukve in hrasti so pogosto predstavljali jedra nadaljnjega pomlajevanja, še večkrat pa so tvorita jedra skupine posajenih svetloljubnih iglavcev, macesen, zeleni bor in rdeči bor. Med leti 1921 in 1955 je bilo posajenih poprečno letno 53.000 sadik (28.000 iglavcev, 25.000 listavcev) in posejano 200 kg semena hrasta in jelke. če bi to obnovitvena dejavnost razširili teoretično na 120-letno obhodnjo, bi prišlo na ha kar 11.000 sadik, kar je presenetljivo za tiste, ki vidijo pri Lenzburgu »narav- ne« prebiralne gozdove. Zaradi velike porabe sadik je bila vzgoji sadik posve- čena velika skrb. Mnogo semena so pridobili iz lastnih elitnih dreves, ki so jih v gozdu označili z barvo. Pri razlagi obnove gozdov pa se je žal potrebno dotakniti tudi škode, ki jo je povzročila divjad. Prvo srno so zapazili v gozdovih šele koncem prejšnjega stoletja, danes pa znaša stalež od 20 do 30 primerkov na 100 ha, zaradi česar umetna obnova brez zaščite ni več mogoča. Leta 1801 je bila prepovedana živin- ska paša, na njeno mesto pa že stopa paša druge vrste. V dvajsetih letih tega stoletja je pričel Deck tudi obžagovati suhe veje pri rdečem in zelenem boru, jelki, smreki, pozneje pa še pri macesnu. Obvejano drevje so označevali s pikami. V času golosekov niso potrebovali goste cestne mreže, saj so posekan les spravljali kar po vsej površini. Sčasoma pa so pri novem načinu gospodarjenja 25 z gozdovi potrebovali smotrno položene in solidno grajene izvozne poti. Leta 1955 je znašala gostota gozdnih prometnic 55 m/ha (slovensko poprečje 12m/ha). leta 1973 pa 97 m/ha. Pomembno za delo v gozdu je bilo tudi dejstvo, da je Deck sam skrbel za kadre in prirejal tečaje za gozdne delavce in pomožne gozdarje. Uspeh široko in strokovno zastavljenega dela ni izostal. Dosegli so ci!j z osnovanjem mešanih in večslojnih gozdov (slika 1 in 2). Vrednostni prirastek se je kopičil na elitnih drevesih, kar nam potrjuje primer macesnov iz Berga. V LUtisbuchu so l. 1955 našteli kar 726 debelih smrek s poprečno maso 5,6 m3 (180 letna smreka s 14m3 je vrgla 1960 SFr ali 2.200.000 S din). Primer razporeditve debelega drevja v Lutisbuchu. Zgoraj: elitni macesni (70 dreves z 256m3/ha) s podstojnimi jelkami Spodaj: smreka (30 dreves z 205m3/ha) in zeleni bor (30 dreves s 180m3/ha) s srednjim slojem listavcev in jelko v spodnjem sloju. 26 Sedanji gozdarski upravitelj Nikolaus Ui.tt si prizadeva še povečati donose gozdov. Opira se na fitocenološko osnovo, po kateri bi bilo lahko v gozdu 73 Ofo iglavcev (in ne le dobrih 50 Ofo), zmogljivost takega gozda pa je teoretično še višja od dejanskega prirastka 10,3 m3/ha. Sestav današnjih gozdov odstopa od pred 100 leti zastavljenega cilja, da naj bo 3/4 bukovih in 1/4 gozdov iglavcev (proizvodnja drv), ali pa pravila pred 50 leti, da naj bodo vsi gozdovi mešani v razmerju 1 :1. Nizke gozdove so v relativno kra- tkem času spremenili v visoke enodobne gozdove, te pa naprej v raznodobne go- zdove, kjer so gospodariti s posameznim drevjem. Tako gospodarjenje pa je zara- di nepreglednosti, neupoštevanja prostorskega reda (transportnih mej) tudi težavno. Pretirana razdrobljenost otežuje planiranje in tudi samo izvajanje del. Poprečna velikost skupine letvenjaka, gošče ali mladja je znašala l. 1970 od 0,16 do 0,18 ha. Čiščenje in redčenje ni vedno pravočasno, zgodi pa se tudi, da se na- ravni podmladek nekaj let neguje, potem pa se pri sečnji in spravilu poškoduje. Li:itt smatra, da je šel njegov predhodnik nekoliko predaleč ter imenuje tako obli- ko »luksuzno gojenje gozdov«. Zaradi tesnega finančnega položaja si lahko sedaj privoščijo letno le še 40 delovnih ur/ha gozda, oziroma 4 ure na m3 letnega prirastka. Analiza celotnega porabljenega časa na »gozdnem obratu« kaže tale razpored: za upravljanje 13 Ofo za izkoriščanje 54 Ofo, za obnovo in nego 20 Ofo, za gradnje in vzdrževanje cest 7 Ofo, za lesno skladišče in ostalo 6 Ofo. Danes zastavljajo cilj: naravni primerno zgrajen gozd, ki bo dajal kar največ. Listavcem, kot nosilcem rodovitnosti, dajejo velik poudarek, ravno tako pa tistim gospodarsko zanimivim iglavcem, ki so sposobni za tako rastišče, s tem da naj bo v poprečju po masi 113 listavcev in 2/J iglavcev. Poprečna lesna zaloga je znašala l. 1882, 1913 in 1978 - 160, 215 in 318 sv/ha (m3/ha) ter se je na koncu približala idealni lesni zalogi po Biolleyu 375m/ha (diagram). Razmerje iglavci:listavci po masi je znašalo l. 1913 63:37, l. 1955 pa 57:43; torej je premik v korist listavcev. Danes pa težijo k ponovnemu dvigu deleža iglavcev. V zadnjem stoletju se je stalno večal delež debelega drevja in s tem vrednost gozda. Podatki iz l. 1973 o srednjedebelem drevju po drevesnih vrstah v sv (m3) so: sm 1 ,51, ma 2,88, z. bo 3,30, bu 0,91. Da ustrezajo debeli ne tudi visokim cenam, nam pričajo podatki o poprečnih prodajnih cenah iz l. 1978: ma hi. 263 SFr/m3 , sm hi. 157 SFr/m 3, bu hi. 149 SFr/m3, cel les in drva 65 SFrlm3 Poleg gospodarskega ima gozd še krajinski, zaščitni in rekreacijski pomen. Vendar pa tudi tem najbolj ustreza zdrav in mešan gozd, zato so lahko meščani Lenzburga s svojimi gozdovi zadovoljni. Zakjuček Pretirane sečnje v preteklosti, ko so potrebe po lesu prevladale zmogljivost gozda in zdrav razum (te težnje so ponekod še žive). so vodile v osiromašenje. Predvsem vztrajno delo več generacij gozdarjev in posluh širše družbe sta po- trebna za dvig kvalitete gozdov. Melioracija zahteva svoj čas in ustaljen strokovni personal, pa tudi dobre sadike in rešitev lovskega vprašanja. V Lenzburgu so panjaste gozdove z nizko lesno zalogo, ki so dajali drobnejši les za kurjavo, zamenjali raznodobni mešani gozdovi, ki proizvajajo velik delež kvalitetne hlo- dovine. Pomembno je, da so gozdarji živeli za gozd in z gozdom do upokojitve, svoje delo pa spremljali v gozdu in pisarni. Tako so se ohranili tudi številni po- datki o razvoju gozdov. Predvsem v našem stoletju je prevladalo načelo: zdrav gozd je raznodoben in mešan, vrednostni prirastek pa je potrebno nabirati na debelejšem elitnem drevju iglavcev in tudi listavcev. V zadnjem času je v gozdar- 27 stvu vse bolj potrebna racionalizacija del. Tudi umetna obnova z različnimi dre- vesnimi vrstami iglavcev in listavcev je vseskozi potrebna. Vsem, ki želijo malodonosne gozdove na boljšem rastišču spremeniti v več vreden gozd v go- spodarskem, varovalnem in krajinskem pomenu, lahko primer razvoja lenzburških gozdov posreduje koristne napotke. Lado Eleršek, dipl. inž. goz. Literatura 1. Braun, E.: Aus der Geschichle der Waldungen der Sladi Lenzburg, Gedenkschrift, Lenzburg 1947. 2. Deck, W.: 100 Jahre Forslverwallung Lenzburg, Gedenkschrifl, Lenzburg 1947. 3. Kost/er, J. N.: Die Lenzburger Waldpflege, Forslwirtschaftliche Centralblatt, Hamburg und Berlin, 3/4, 1961. 4. Uitt, N.: Waldbauliche Wirklichkeitsam Beispil des Stadlwaldes Lenzburg, Schweizerische Zeit- schrift fOr Forslwesen, Zurich, 12, 1973. 5. Gozdnomelioracijski načrt Haloze, elaborat, IGLG, Ljubljana, 1976. 6. Možnosti gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnem razdobju 1981-1985, SlS za gozdarstvo SR Slovenije, Ljubljana, avgust 1979. 7. Preglednice malodonosnih gozdov, grmišč in kmetijska zemljišča določena za gozd ter recenlne regresije v gozdovih, IGLG, Ljubljana, 1978. 8. Rehenschaftsbericht und Rechnungen pro 1978, Lenzburg, 1979. UDK 634.0.911 :634.0.907.2:(497.12. Pohorje) OD KDAJ JE POHORJE PROBLEM? Pohorje je zagotovo eden tistih gozdnih predelov, kjer je pritisk najrazličnejših porab- nikov gozdnega prostora in lesne surovine najmočnejši. Posebno močan je pritisk tistih, ki načrtujejo in skrbijo za turizem in rekreacijo. Ti pritiski niso nič novega, tudi nepri- čakovani niso. Vse pa kaže, da gozdarji nanje niso pripravljeni in za pravi strokovni odziv vse premalo oboroženi, zlasti z znanjem. Medtem, ko smo se pri obravnavanju na- ravnega prostora v okolici mest in na zmernejših reljefih spoprijaznili s krčenjem gozdne površine (kot da ta gozd ne bi imel vseh istih blagotvornih ekoloških funkcij kot v hribovi- tih predelih) pa nas bolj vznemirja poseganje po gozdovih v predelih, ki so še doslej veljali za nedotakljiva gozdnogospodrska območja. Vemo, da marsikaj kar delajo, ni prav. Toda mencamo in rogovilimo, dokler se sami sebe ne naveličamo. Potem odnehamo. Nimamo pravega orožja, da bi se uprli. Morda nam strokovnega znanja niti ne manjka. Toda interdisciplinarnih izkušenj nimamo, spopadov za uveljavitev takšnih ali drugačnih družbenih, političnih in gospodarskih hotenj se izogibamo, nimamo »bojnih« izkušenj in rutine, ne znamo delati z javnostjo. Vse bolj se umikamo v gozd, v samoto, h kubikom in hektarom, in v tem iščemo svojo notranjo, individualno lastno priznanje. Marsikdo ga tudi najde; seveda sam zase, ali v svojem ožjem strokovnem krogu. Toda ta afirmacija ni zadostna, je marsikdaj tudi lažna in le prikriva našo resnično nemoč. V sedanji zgoščeni družbeni aktivnosti je edina resnična retisfakcija (priznanje) družbena verifikacija stališč in postopkov posameznikov pa tudi celih strok. To še posebej velja za našo. Zato so poskusi in prizadevanja gozdarjev, ko hitijo svoje delo oplemenititi še z interdisciplinarnim!, zlasti socialnopolitičnimi in drugimi postopki, dobrodošli jn vzpodbudni toda žal redki. še posebej dragoceni so, če prihajajo z občutljivih (izpostavljenih) gozdnih območij in z ljudmi, ki v teh predelih žive, poznajo ekološki ln sociološki ritem tega pro- stora, poznajo njihove slabosti in občutljivost pa tudi silo in moč! Prav zato jim moramo verjeti! V celoti objavljamo razgovor, ki je bil zapisan v NAšiH RAZGLEDIH 12. 10· 1979. V njem Vanč Potrč iz Maribora govori o svojih izkušnjah, ko se kot gozdar spoprijema z ekološko-prostorsko problematiko v gozdu in z množico interesov, vplivov, včasih tudi pritiskov, ki so dlalektična posledica hitre politične in gospodarske rasti. 28 O krčenju gozdov za alpske smučarske centre govori Vanč Potrč, dipl. inž. gozdarstva Vanč Potrč, dipl. inž. gozdarstva. Rojen 1. 1. 1937 v Rušah, diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Vseskozi dela pri Gozdnem gospodarstvu Mari- bor, je revirni vodja TOZD gozdarstvo Ruše. Družbeno aktiven je zlasti v sindi- kalnih in naravovarstvenih organizacijah; sicer smučar, alpinist, jamar. Razgledi: O Pohorju in njegovih smrekah je pel Slovencem Janko Glazer, svet je zvedel za ta "zeleni biser Evrope« s smučarsko zlato lisico, pohorsko urbano podnožje in zaledje je (bilo) ponosno na sistem žičnic, in če se je ravno zaslišal kak oporečniški glas ob dejanjih pohorske smučarije, so tudi tako imenovani pri- stojni ali poznavalci iz Ljubljane rekli, kako ne znamo ceniti prizadevanja zavze- težev, kako nas, navajene drobnjakarstva, bega velikopoteznost . .. Potrč: Oprostite, da vas ob »velikopoteznosti<<, tej tako veličastni besedi, prekinem, z na videz surovo, a realno pripombo, s primero: črpati vodo iz kopr- skega zaliva v bazen na vrhu Triglava bi bilo tudi velikopotezno ... in lahko bi se na dolgo pogovarjali o kakih velikopoteznih dejanjih, ki so se izkazala za polomijo ali katastrofo, in ne bi ravno rekel, da si v njih zavzeteži niso prizadevali. Razgledi: Kot gozdarja vas boli nenačrtno poseganje v pohorske gozdove, skelijo vas poseke . .. Potrč: Ne le kot gozdarja, tudi ne kot rojaka izpod Pohorja. Lahko bi bil brezbrižen, vsi smo lahko brezbrižni, toda gre za velikansko odgovornost in neodgovornost, kakor se pač postavite. Kar zagrešimo, ali uničimo v gozdu, je izredno drago popravljati, odpravljati posledice, in dolgotrajno, stoletja dolgo. Razgled/: Preden govorimo o posledicah, si oglejmo vzroke. Kaj je poglavitni vzrok za nevarne, škodljive posege in za nesporazume? Potrč: Ni en sam. Najširše vzeto: nimamo valoriziranega slovenskega prostora, ne ocenjenega slovenskega gozda, nimamo valoriziranega Pohorja in ocenjene varovalne vloge njegovega gozda, ne znamo se pogovarjati več disciplinirano, ne soočamo argumentov, marveč se raje skrivamo za tako imenovano politično podporo oziroma podporo politikov, in podobno; tako je potem mogoče, da se lotevajo posamezniki ali skupine dejanj, ki imajo lahko nepopravljive posledice. Tako je mogoče sekati gozd in napeljevati žičnice brez soglasij družbeno pri- stojnih, npr. sveta za varstvo okolja, in zoper mnenje strokovno pristojnih in od- govornih, npr. gozdarskih organizacij združenega dela. Tako je mogoče projekti- rati 42 žičnic na novem območju, z velikanskimi posekami gozda, ne da bi kdo koga kaj vprašal oziroma ne da bi se samoupravno sporazumevati ali družbeno dogovarjali - odločilno besedo ima podjetje, ki bo postavljalo naprave. Peščica ljudi si dovoljujejo - ne mislim le na Roglo - kratkovidna ravnati z občo in nena- domestljivo dobrino. Razgledi: Nimamo valoriziranega slovenskega prostora, ste rekli. Potrč: Turistično, športno ali rekreacijsko vzeto: vemo sicer, da se je mogoče kopati v morski vodi samo v morju in da je mogoče zganjati alpinizem predvsem v alpskih in deloma karavanških stenah, ne vemo pa, kje naj se osredotočimo sicer na poletni turizem in kje na zimskega, oziroma kaj je primerno za eno in kaj za drugo. ln v okviru zimskega turizma se ne znamo zmeniti, kje naj bodo centri. ln tako ravna vsak po svoje, vsak »graben« hoče imeti svoj center - alpski smučarski center - na višini, kjer raste vinska trta, česar seveda ni nikjer 29 drugje v Evropi. ln tako se zgodi, npr. na pohorskem Arehu, da zarežejo široko poseko, po grebenu, na vrhu celo planirajo kakih šest betonskih hotelskih stolp- nic, erozija zasipa gozdnogospodarske poti, vendar na vrhu veter spiha sneg, spodaj pa naglo skopni, tako da tam skoraj ni smučarije. Razgledi: Tako smo spet na Pohorju. Vrzite bežen pogled na zgodovino, bolj odmaknjena in bližnjo. Potrč: Kadar so na Pohorju posekali gozdove na golo in so tako nastajale goličave - trate, so sečne odpadke po navadi sežgali in na teh požganicah so potem Pohorci gojili kmetijske kulture, da bi takoj zatem posejali semenje gozdnega drevja in zopet je zrastel gozd. Ne da bi vedeli za sodobno znanost »ekologijo«, si niso upali porušiti naravnega ravnotežja, vsaj v tolikšnem obsegu ne, da bi to ogrozilo njihov življenjski obstoj, čeprav so nemalokrat doživljali »hude ure«, kadar so preveč posegli v naravo. Ni naključje, da so »pohorske legende« prepolne gozdnih vil, škratov, divjih mož, jezernikov in škopjenkov, ki se znajo še kako maščevati, kadar bi kdo preveč posegel v življenjski prostor - gozd. Pa pustimo legende, čeprav se skriva v njih nič koliko pretrdih izkušenj naših prednikov kadar so se preveč poigravali z naravnim ravnotežjem. Kar takoj poglejmo v današnji moderni čas, ko bi se morali vse bolj zavedati trajnih vred- not zelenega Pohorja, pa žal ni tako. Na Pohorju se namreč - govorjeno v objektivističnem jeziku - že dobrih deset let razvija bolj ali manj nenačrtno zimski turizem. Razvoj tega turizma se je začel v samem osrčju Pohorja pri Ribniški koči. Tam so posekali gozd za turistične objekte, za trase, potem pa je zaradi neenotnosti načrtovalcev in verjetno tudi zaradi finančnih težav vse obstalo. Zanimivo je, da se do danes še ni nihče vprašal za izgubo na posekanih površinah, kjer ni bilo dolga leta ne gozda in ne smučarije. Tukaj je očitno odgovornost načrtovalcev prvič krepko padla na izpitu. Odgovornega bi verjetno danes težko našli, škode, ki je bila s tem povzročena, pa bi tako ne mogel plačati, saj je eno človeško življenje prekratka za pokrivanje takšnih računov. Razgledi: Vsaka šola nekaj stane. Potrč: Preveč. Govoril pa bom raje mirno. Po opustitvi razvoja zimskoturistič­ nega centra pri Ribniški koči je sledila doba intenzivnega razvoja zimskošport- nega centra na mariborskem Pohorju, ter zimskošportnega centra na Kopah nad Slovenjim Gradcem. V zadnjem času pa se »precej govori« - to v narekovajih - o zimskošportnem centru na Rogli. Razvoj posameznih centrov je bil pogojen z gospodarsko močjo posameznih občin. Danes se že dosti govori in piše o povezavi teh centrov. Delajo se vedno novi in novi projekti, iz katerih se zrcalijo vse hujši posegi v pohorske gozdove. Govori se o predvidenih posekih okrog 2400 hektarov gozdov. Mnogo poznavalcev narave in njenih zakonitosti se danes sprašuje, ali res ni druge poti, da bi dosegli isti ali še boljši cilj z manj bolečimi posegi v naravo. Takšna vprašanja si danes postavlja vse širši krog delovnih ljudi, katerih usoda je tako posredno kot neposredno povezana z usodo pohor- skih gozdov. Razgledi: Torej se le premika? Torej le kaže, da boste morda dosegli har- monijo interesov ter gledali dolgoročno in ravnali odgovorno? Potrč: še posebno so bili in so zaskrbljeni gozdarji, lesarji, pohorski kmetje, lovci, ekologi, varstveniki, hudourničarji, urbanisti in ne na koncu tudi osveščeni turistični delavci in planinci. Zato ni zgolj naključje, da se je letos ustanovila »Sekcija za zaščito Pohorja« pri Občinski konferenci SZDL Maribor. Na njeno pobudo se. je izvedla 28. VI. 1979 široka javna razprava, na kateri so delovni 30 ljudje, občani, spregovorili o zaščiti Pohorja. Večina razpravljalcev je dala mnogo kritičnih pripomb na bolj ali manj stihijsko krčenje gozdov na račun zimsko- športnih objektov. Predvsem se je obravnaval položaj na mariborskem Pohorju, sprejet pa je bil tudi sklep, da se s problematiko seznanijo tudi vse druge občine, ki kakorkoli posegajo v bit pohorskih gozdov. Razg/edi: Pravite, da ni naključje, da se je ustanovila sekcija za zaščito Pohorja. Kakšne poti sta ubirali? Potrč: Pravzaprav se je sekcija vendarle rodila po svoje naključno, zaradi izrazitega, čeprav nehotenega izziva, ko je neki, menda projektant, rekel na seji sveta za varstvo okolja pri Občinski konferenci SZDL Maribor, da ga briga samo plačano naročilo, drugo pa nič. To drugo pa je varovanje okolja, vprašanje ener- gije, rentabilnosti ... ln tako smo prišli do tega, da se zdaj izdeluje ekološka študija za celotno Pohorje, prava multidisciplinarna strokovna študija, ki bo nadomestila sedanjo ekološko pohorsko turistično dokumentacijo, napisano na treh redko tipkanih straneh. Vendar - se bojim - Rogla z nekaj deset žičnicami in Areh z betonom na vrhu gresta medtem tudi svojo pot. Resnici na ljubo je potrebno povedati oziroma ponoviti, da so strokovnjaki, poznavalci narave in njenih zakonitosti, že v samem začetku snovanja zimsko- športnih turističnih objektov opozarjali na predvidene in nepredvidene posledice zaradi prevelikega krčenja gozdov. Njihovo mnenje se ni upoštevalo, ali pa le zelo malo, o čemer priča zajetna dokumentacija. Skratka, mnenje strokovnih institucij se je bolj ali manj ignorirala, kolikor ni bilo v skladu z načrtovalci zimskoturističnih projektov. Na drugi strani pa se načrtovalci teh objektov niso verjetno nikoli vprašali, kdo bo nosil posledice stihijskega načrtovanja, ali pa se jim zdi mogoče celo normalno, da postanejo posledice ne njihov, marveč »družbeni problem«. Po vsej verjetnosti, recimo tako, so tukaj v hudi zmoti. Nihče v naši socialistični samoupravni družbi si namreč ne more lastiti pravice, da bi nepretehtano odločal o usodi dobrine splošnega družbenega pomena, kot je naš slovenski gozd. O tem lepo piše v slovenski ustavi v členih '102, '103 in '104. še posebno varstvo pa daje - naj bi dajal - gozdu »Zakon o gozdovih«. Razgledi: Les seka vendar tudi gozdno gospodarstvo, pa še veliko ga poseka, več kubikov ga podre kot pa kratkovidneži zimskega turizma. Potrč: Mi z gozdovi gospodarimo, mi gozdove gojimo, čeprav les sekamo. Gozdove celo izboljšujemo, prizadevamo si za vzpostavljanje naravnega ravno- težja. Mi gozdarji gozdov ne zmanjšujemo, oni pa gozd likvidirajo. Prvi pogoj za kakršnokoli krčenje gozdov bi naj bila ekološka študija, ta pa je, v našem primeru, žal šele v izdelavi, ko je samo za zimskošportni center nad Mariborom že posekanih in uničenih dobrih 200 hektarov kapitalnih gozdov. »Načrtovalci" so na to silno ponosni, želeli bi pa očitno še več, saj zatrjujejo, da je tistih nekaj tednov, ko je na Pohorju dovolj snega, gneča res strahotna. Očitno je tukaj nekaj narobe. Lahko bi tudi rekli, da je preventiva odpovedala, seveda pa bo kurativa, kot je to po navadi, veliko dražja. Ob tem nastopi aktualno in že očitno vprašanje: ali je naša »družba« danes že dovolj bogata, da si lahko privošči milijonske izdatke za hudourniške objekte? Verjetno še ni, in še dolgo ne bo, pa vendar smo prišli že tako daleč, da moramo take objekte že graditi. Kdo jih bo plačal, se ve! Razgledi: Omenili ste večnamensko in varovalno vlogo gozda. Potrč: Da, za osvetlitev problematike, ki lahko nastane s kakršnimkoli ne- premišljenim posegom v gozd, bi kot gozdar prav rad spregovoril vsaj nekaj 31 besed o večnamenski vlogi gozda. Danes je dokazano, da je zgodovina človeštva tudi zgodovina krčenja gozdov. Krčenju je v dolgi človeški zgodovini botrovala predvsem potreba po pridobivanju plodnih kmetijskih površin, še bolj pa sla po dobičku. Tako danes v Evropi gospodarimo predvsem z ostanki nekdanjih gozdov. Zgodovina pa nas uči, da so propadle premnoge visoko razvite civiliza- cije, ko so uničili gozdove. Zato danes ni naključje, da mnoge razvite države vse več vlagajo v gozdove in jih. poskušajo širiti, na drugi strani pa raje uvažajo lesno surovino iz nerazvitih dežel. Danes se že precej govori o uničevanju pra- gozdov ob Amazonki in v Afriki in o usodnih posledicah, ki se že kažejo v obliki viharjev in povodnji. Ob nedavnem obisku v Kareliji so nam sovjetski gozdarji s ponosom razlagali, da so povečali površino gozdov in njihov prirastek, gozdov, ki so jih bili v povojni obnovi prisiljeni pretirano sekati. Karelija, to so naša pljuča, pravijo. Tudi nas je gozd reševal v povojni obnovi, prej pa je ščitil borce, in bo odigral svojo vlogo v SLO, če bo kdaj potrebno. V Sloveniji je na podlagi statističnih podatkov ugotovljeno, da izgubljamo za razne namene letno okrog 2000 ha kmetijskih površin, zato je pritisk na gozd vse hujši. S tem, ko krčimo gozd, pa ne zgubljamo le lesne surovine, temveč še vse druge vrednote, ki jih daje gozd. Zato bi danes ne smelo biti več nobe- nega prostorskega načrta, ki ne bi temeljil na ekološki podlagi, preden bi prišlo do dokončne odločitve o krčenju gozda. Razgledi: Kako bi v okviru večnamenske vloge gozda razvrstili posamezne funkcije gozda v nekakšni prednostni lestvici? Potrč: Prioriteta je odvisna predvsem od prostora oziroma okolja, v katerem je gozd. Danes prihaja v ospredje predvsem »Varovalna« funkcija gozda in to bi v našem primeru, nad urbanim industrijskim območjem, kakršno je mariborsko, težko zanikali. Tako je med drugim navedeno v gozdnogospodarskih načrtih, da so gozdovi pod Arehom na hudourniškem območju, pa se kljub temu ti gozdovi na račun zimskega turizma intenzivno krčijo. Posledice razdiralne moči vode in erozije so danes že močno vidne. To ni naključje, saj se je površina gozda, regulatorja odtoka vode, občutno zmanjšala. škode na gozdnih prometnicah so z vsakim nalivom hujše, po drugi strani pa so se začela premikati zemljišča, ki so leta in leta mirovala, skratka, vse več je zemeljskih plazov, kar pomeni ovire v tran- sportu in spravilu lesa in na koncu tudi manjši zaslužek gozdnih delavcev, saj je vse več neproduktivnih dni in zastojev v proizvodnji. Jasno je, da se bo ta problem jutri preselil na lesno industrijo in nekoliko pozneje na celotno gospo- darstvo. Razgledi: Smučarske trase vendar vzdržujejo: zasejali so jih s travo, prekopali z zaščitnimi jarki. Potrč: S krčenjem gozdov se je zmanjšala tudi funkcija gozda kot »regene- ratorja« tal, zakaj le s pomočjo globokih devesnih korenin se lahko črpajo rudninske snovi iz neplodne kamenine in pretvarjajo v plodno prst. Ta koristna in tisočletna igra narave je z likvidacijo gozda prekinjena in ni je trave, pa četudi je njeno seme iz uvoza, kakor je na trasah pod Arehom, ki bi nadomestila vlogo gozda. Erozija je vse bolj na pohodu, kljub velikanskemu trudu vzdrževal- cev smučarskih tras, da bi jo s prečnimi jarki v strmih pobočjih zajezili. S krčenjem gozda na samih grebenih in tik pod njimi se je povečala rušilna moč vetrov, pozimi pa se temu pridružijo še snegolomi, pri čemer je od gozdnega drevja najbolj prizadeta smreka zaradi plitkih korenin. 32 S presekami v smrekove gozdove prihaja do sončnega ožiga lubja. Za smre- kovo drevo, ki je rastlo leta in leta v strnjenem gozdu, je to šok, zato začne hirati, iglice porumenijo in potem napade drevo še sekundarni škodljivec luba· dar, in smreka se lahko samo še poseka. Tako ni nič čudnega, da se je za smučarske objekte pod Arehom moralo posekati okrog 10.000 dreves, za sana- cijo gozdnih robov ob njih pa v naslednjih dveh letih še dodatno okrog 10.000. Med slednjih 10.000 dreves so všteta tudi tista, ki so jim buldožerji poškodovali korenine, pa so se zato morala iz varnostnih razlogov posekati. Kaj še pride, ne vemo. Nekateri domnevajo, da se bodo gozdni robovi zarastli po kakih 30 letih. Kakorkoli smreka je in bo še dolgo ogrožena. Razgledi: Ze ob pravdi za ljublianski Tivoli in Rožnik so govorili o pljučih mesta, se pravi o rastlinju kot tvorcu kisika in čisti/cu zraka. Potrč: Funkcija gozda kot tvorca kisika in čistilca zraka je nad industrijsko onesnaženim mestom in okoljem praktično nezamenljiva. Ni naključje, da je bolnišnica za pljučno bolne ravno na Pohorju. To pa še ni vse. Pod Arehom je obilo vodnih izvirkov, seveda nezaščitenih, pa čeprav je problem zaradi pomanjkanja pitne vode v Mariboru in njegovem okolju vse bolj aktualen. Zadnji čas bi že bil, da bi se ti izvirki, kolikor se še da, zaščitili. Celotna severna pobočja Pohorja so praktično en sam velik vodni rezervat. Ali ga bomo zapravili? Voda s severnih pobočij Pohorja ima več pred- nosti pred talnico z Dravskega polja. Kajti slednja je že močno zastrupljena s kemičnimi snovmi, po drugi strani pa se porabi za njeno črpanje precej energije, medtem ko bi imela voda s Pohorja lasten padec. Razgledi: Z nezavarovanimi vodnimi viri pa vendarle ne morete obremenjevati duš smučarskih zavzetežev, ali tistih, ki jih podpirajo. To je tako, kot bi smučarje krivili še za to, da vam damjaki in jelenjad požrejo vso podrast, naravno in umetno gojeno. Potrč: Res, zelena bratovščina in njena golazen golazen zato, ker število te čudovite divjadi presega sleherne razumne meje - ki se pase na znoju pohorskega kmeta in gozdarja, sta vredni ostre razčlembe in glasnega apela, a pustimo to za drugo priložnost. Rad bi še kaj rekel o lesu, ne le o gozdu. Po opozorilih »Rimskega kluba« je svet pred tremi velikimi krizami: ekološko, energetsko, ter surovinsko. Posebno o slednji se zadnje čase vse več govori. Tukaj ni izvzet niti les kot surovina za kemično in tehnično predelavo. Tako smo ga prisiljeni uvažati, in to iz daljne Sibirije na Pohorje, sami pa si privošči· mo krčenje gozdov brez kakršnegakoli poprejšnjega izračuna. Naj ne omenjam preveč na široko vsakoletnih milijonskih izgub naših tovarn iverk, ker ne morejo delati z vso zmogljivostjo. Na to smo se očitno že kar navadili. Najkrajša pot je pač v uvozu lesa in podražitvi izdelkov. Veliko krivico bi delali gozdu, če ga ne bi vsaj nekoliko povezali z energet- sko krizo. Nafte je vse manj in vse dražja postaja, nič bolje ne kaže s premogom in človeštvo se vse bolj ozira za sončno energijo, kjer se srečuje z nenehnim problemom njenega skladiščenja. Narava je to že davno rešila s čudovitim procesom fotosinteze, kar pa je seveda pogojeno z obstojem rastlinstva in drevja. Bogastvo, ki ga imajo danes šejki pod puščavo, imamo mi v naših gozdovih. Zaloge nafte so omejene in se bodo prej ali slej izčrpale, naš gozd pa je dobrina trajnega pomena, ki nam nudi ob umnem gospodarjenju »trajne donose«. Zato bi morali pretehtati, in to pretehtati z vseh vidikov, preden se odločimo krčiti gozdove in z buldožerji odstranjevati plodno prst, pa naj gre 33 za kakršenkoli interes, pa četudi interes načrtovalcev zimskošportnega centra na Arehu in v njegovi okolici, kot se to še danes dogaja, saj s tem ne delamo problemov in težav le sebi, marveč predvsem prihodnjim rodovom. Vprašam se, s kakšno pravico, in kdo nam je dal to pravico. Jasno, da nihče, pa vendar si je nekateri jemljejo več kot bi si je smeli. Takšni praksi bo potrebno narediti konec, če nočemo, da nas bodo naši potomci kleli cele rodove. Sicer pa se preveč vrtim okoli Areha; tam pač delam, tam sem najbolj doma, vse pa velja seveda za vse Pohorje, za vse »centre«. čas bi torej že bit, da bi se načrtovalci zimskošportnih centrov in njihovi podporniki nekoliko streznili in začeli razmišljati o takšnih projektih, ki se bodo prilagajali naravi, ne pa narava njim. To bi bilo verjetno tudi ceneje in manj tvegano. Mislim, da res ni potrebno uničiti vrednot, ki jih ta hip še niti ne do- jamemo, da bi prišli pozneje do spoznanja, kje vse smo nekoč nepopravljiva grešili. Razgledi: Kako naj bo potemtakem s turizmom, tudi zimskim, na Pohorju? Potrč: Turno smučanje je bilo na Pohorju že na samem začetku močno raz- vito. Tudi tekaštvo na smučeh ima perspektivo. Naj ponovim, kar sem že rekel ali vsaj nakazal: domeno alpskega smučanja bi prepustili našim Alpam in Karavankam, kjer so za to dani naravni pogoji, predvsem pa ni potrebno žrtvo- vati na stotine hektarov gozdov, kot se to danes dela in načrtuje na celotnem Pohorju. Zelo iluzorno je govoriti o alpskem smučarskem centru tam, kjer raste vinska trta - to spet ponavljam na koncu pa se hudovati na milo vreme, kadar zaradi pomanjkanja snega ustvarja izgubo, in nepošteno je potem ra- čunati na celotno družbo, da bo pokrivala izgube nepretehtanih načrtov. Nekateri pa kot da nočejo videti pravih, izvirnih lepot Pohorja, ki bi jih lahko nudil razvit letni turizem. Kot da jih je obsedla nekakšna megalomanija, in menda mislijo, da je dobro le to, kar je povezano z milijardnimi investicijami, ki jim predvsem ni videti konca. Pred kratkim smo v »Delu« lahko videli sliko novozgrajenega betonskega kolosa, hotela, ki ga bodo zaminirali, ker kvari po- dobo sredozemske obale. Ali bomo jutri tudi mi na tej poti? Naši načrtovalci, kot sem že povedal, že rišejo in načrtujejo betonske stolpnice na samem grebenu Pohorja pri Arehu. Ali so resno premislili, če si naš delovni človek res želi iz mestnega betona v beton na samem vrhu Pohorja? Ali, bolje rečeno, si želijo ljudje iz mesta v mesto? Praksa je to že ovrgla. Saj vidimo iz dneva v dan, da je na Arehu vse več turistov pri leseni Ruški koči, ki se ujema s pokrajino, kot pa pri betonskem Sport hotelu Areh. Verjetno ni težko uganiti, kateri od obeh objektov že ustvarja in bo verjetno še lep čas ustvarjal izgubo. Nekateri mislijo, da je to čisto normalno, saj so izgubo celo planirali, menda je to »zagonski strošek«. Lahko de upamo in jim želimo, da bi se jim želie uresničile. Ob tem pa ne moremo mimo resnice, da se povsod po svetu v gozdovih gradijo turistični objekti, ki ne segajo čez vrhove dreves. Vsekakor bo v prihodnje potrebno na Pohorju razmišljati o razvoju letnega turizma, in seveda v ta turizem tudi umno vlagati. Do danes neizmerljiva in neoce- njena lepota Pohorja je namreč predvsem v njegovih gozdovih, čistih potokih, črnih jezerih, v njegovi tihi lepoti, ki jo opevata Janko Glazer in ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Nihče še ni do danes izmeril enkratne vrednosti pohorske flore, ki uspeva na silikatni podlagi, če ne govorimo o vrednotah zdravilnih zelišč. Ali smo znali vse te lepote predočiti našemu turistu? Tukaj je žal malo storje- nega, mislim, da lahko mirno priznamo: turistična propaganda je bolj ali manj »ne psu«, v.saj kar zadeva letni turizem. 34 Dejal bi, da žal ne morem mimo občutka, da smo Pohorju že prizadejali nekaj težko popravljivih ran, da je nekaj že zamujenega, vendar pa še ne vse, da bi dali Pohorju in pohorskim gozdovom tisto mesto, ki jim gre. Predvsem pa, da ga ne uničujemo naprej, marveč si jemljimo od njega predvsem tisto, kar nam brez škode daje, saj smo navsezadnje le neločljivi del njegovega sveta in nekateri, kot npr. gozdarji, že zdaj življenjsko povezani z njegovo usodo. ln takšni smo še kako dolžni povedati, kako in kaj menimo ob globokih posegih v gozdove Pohorja. To pravico si pridržujemo iz preprostega razloga, ker smo to tudi dolžni storiti. Naša samoupravna socialistična družba nam je namreč poverila skrb, da pohorske gozdove varujemo kot trajno dobrino splošnega družbenega pomena. Edvard Kardelj je zapisal, da človek, ki ne vzdržuje ravnotežja v naravi, izgubi ravnotežje v sebi! Zavedamo pa se tudi - in vsi bi se morali zavedati - krutega dejstva, da bi človeštvo brez lesa sicer še preživelo, toda brez gozdov nikoli! UDK 634.0.945.24:634.0.902(497.12) MUZEJ ZA GOZDARSTVO, LESARSTVO IN LOVSTVO V OKVIRU TMS Zgodovinski oris Potreba po slovenski znanstvenoraziskovalni ustanovi in muzeju na področju gozdarstva, lesarstva in lovstva se je pojavila že kmalu po nastanku Jugoslavije, zlasti spričo naglega razvoja gozdarske vede in gozdarstva v naprednih državah ter naše zaostalosti izza avstrijskih časov. Predlogi za rešitev tega perečega vprašanja pa so se oblikovali šele po ustanovitvi (1931) gozdarske šole v Mariboru. Pri tej pomembni pedagoški ustanovi naj bi se ustanovila postaja za gozdne poizkuse, stalna gozdarska in lovska razstava ter se šoli dodelil stalni učni gozd. Mnenje vodilnega strokovnega kolektiva gozdarske šole je zastopal njen profe- sor inž. Stanko Sotošek v gozdarskem društvu in ga .!eta 1936 objavil v šumarskem listu; dalje ga je sprožil na kmetijski anketi 1937 in ponovno na gozdarski anketi v začetku leta 1941. Pri tej priložnosti je naglasil tudi potrebo po osrednjem inštitutu za gozdarska, lesarska in lovska raziskovanja v Ljubljani. Kmalu nato je druga svetovna vojna zajela še našo državo in uničila tudi gozdarsko šolo v Mariboru. Po osvobodilni vojni so nastopili ugodni časi za rešitev zgoraj omenjenih predlogov. Leta 1945 je odsek za gozdarsko prosveto v prvem Ministrstvu za gozdarstvo iskal v Ljubljani primerno mesto za gozdarsko šolo. 1\Jajbolj mu je ustrezalo zemljišče ob nekdanjem strelišču ob Večni poti pod Rožnikom, l(/) 1970/71 1971/72 1972173 1973/74 1974/75 1975/76 1976/77 1977/78 1978/79 1979/80 == c: Ol rn ·o. > o c: "O > o il)-•-•N o - QH/l tl>"-' ., -til w=-m «l 0«5"0U)V 1976/77 59 29 1977/78 63 28 1978/79 80 27 1979/80 89 27 42 čen omejen vpis. Omejen vp1s Je pot, ki je obetala, da se uskladi potreba v združenem delu in »proizvodnja« naše visoke gozdar- ske šole. Poleg tega je omejen vpis zago- tavljal humanizacijo in kvalitetnejšo raven visokošolskega študija. Toda trajalo je le dve leti. Poprečna študijska doba število absolventov se nenehno viša! ••Množica<• zares »Starih bajt« se giblje okoli 30 in se le počasi znižuje. Vprašanje je, če je trend upadanja sploh še živ. Upra- vičeno smemo sklepati, da svobodni vpis podaljšuje poprečno študijsko dobo. Selek- cije ni na vhodu v šolo, ampak je med štu- dijem, kar ni humano za študente in drago za skupnost oziroma združeno delo v goz- darstvu. študenti zapravljajo čas in denar na fakulteti, kjer ne bodo mogli študija dokončati. Naslednja tabela kaže poprečno študijsko dobo po posameznih letih. Popreček je iz- računan iz diplomantov, ki so diplomirali naznačeno študijsko leto. Rezultat iz leta 1973/74 1974/75 1975/76 10,1 7,2 6,5 1976/77 1977/78 1978/79 6,6 6,9 7,2 1978/79 ni nič kaj vzpodbuden. V poprečju 7,2 leti pa niti ni upoštevan diplomant, ki se je vpisal že pred 29. letom. Primerjava srednjeročnega načrta z rea- lizacijo na področju strokovnega izobraže- vanja kaže, da predvidevanja niso bila povsem uresničena. Predvsem nismo spo- štovali potreb našega gozdnega gospodar- stva in smo vpisovali preveč novincev. Hkrati pa je zatajil »izhodek«, Srednjeročni načrt je predvidel letno 25 novincev na VTOZD za gozdarstvo. V letih od 1976 do 1979 pa smo kljub omejenemu vpisu po- prečno sprejeli 38 brucov. Glede na visoko število vpisanih v začetku srednjeročnega obdobja je načrt predvidel 140 diplomantov v 5 letih, vendar je doslej končalo le 49 študentov, kar je daleč premalo glede na predvidevanja. Po Poročilu mk PO DVAJSETIH LETIH SPET V NAŠIH GOZDOVIH Prijateljstvo med švicarskimi in slovenski- mi gozdarji, ki se je pričelo razvijati v po- vojnih letih, se je že močno zakoreninila. Tako so medsebojni stiki še vedno živahni in pristni, čeprav so mnogi strokovnjaki, pionirji tega prijateljstva, pri nas in v švici, že upokojeni. Znani švicarski gozdarji so vsa pretekla leta izkazovali naši družbeni ureditvi in našim gozdovom globoko spo- štovanje. V oktobru nas je obiskal tudi Frank Scha- delin, sin znanega gojitelja gozdov Walterja Schadelina. Zadnjikrat je bil v Sloveniji pred dvajsetimi leti. Zdaj je sicer že upo- Frank Schadelin in Pavle Vrtovec (TOZD gozdar- stvo Knežak) v snežniških gozdovih. - Foto B. Kocman 43 kojen, vendar je svoje zasebno enotedensko bivanje med nami porabil predvsem za ogled gozdov in lesne industrije. Svoje strokovno delo z zavzetostjo posveča bukvi in možnostim njene vsestranske uporabe. K temu ga je vzpodbudilo švicarsko odklonil- no stališče do bukve, ki je med tem na Balkanu postala med listavci ena najbolj cenjenih drevesnih vrst. Naš gost si je med obiskom v Sloveniji poleg številnih naravnih znamenitosti ogle- dal še topolove nasade v okolici Brežic, Krakovski gozd, tovarno pohištva Brežice in Formo viva v Kostanjevici. Bil je prijetno presenečen nad lepo urejenim arboretumom v Volčjem potoku. V Tehničnem muzeju Bi- stra se je podrobneje spoznal z razvojem našega gozdarstva in lesarstva, na Notranj- skem pa smo našega gosta seznanili z or- ganizacijo urejevalnih del pri Gozdnem gospodarstvu Postojna. Ogledal si je Meles in z zanimanjem sledil razlagi o problemu gojenja bukovih sestojev v snežniških go- zdovih. Prikazali smo mu tudi uničevanje gozdov zaradi preštevilne divjadi. S poti po Primorski je spoznal tudi naša prizadevanja za mlado generacijo ob ogledu novega lesarskega šolskega centra v Novi Gorici. Zadnji dan je Frank Schadelin obi- skal proizvodne obrate Javora, lesne indu- strije iz Pivke. Prevzet od naših uspehov v zadnjih dvaj- setih letih je dejal: »V Jugoslaviji ste v času od mojega zadnjega obiska do danes zelo napredovali. Ogromno ste gradili, blagovna ponudba se je močno razširila, ceste so odlične in ljudje so mnogo bolj zadovoljni in elegantno oblečeni. Moderne zgradbe so pogoste in zelo lepe. Lesna industrija, ki sem si jo ogledal, je velika in moderna. Tudi gozdarstvo je na- pravilo velikanski korak naprej. Posebno me veseli, da je bukev zelo cenjena in vsestran- sko uporabljena. Iskreno sem vam hvaležen za vašo gostoljubnost.« Branko Kocman, dipl. inž. goz. Na podlagi 40. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 27. in 46. člena statuta Gospodarske zbornice Slovenije je upravni odbor GZ Slovenije na 35. seji dne 20. februarja 1979 sprejel PRAVILNIK o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu l. SPLOšNE DOLOčBE 1. člen Ta pravilnik podrobneje in enotno določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oz. stro- ke ob zaključku pripravniške dobe v vseh temeljnih in drugih organizacijah združe- nega dela, ki opravljajo gospodarsko de- javnost, in njihovih poslovnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: OZD) in ki se po za- konu obvezno združujejo v splošna zdru- ženja in gospodarske zbornice. Ta pravilnik velja za vse poklice delavcev ne glede na stopnjo, smer in vrsto izobraz- be, ki so dolžni v skladu z zakonom oprav- ljati pripravništvo in strokovni izpit. Ta pravilnik ne velja za poklice oz. stroke, za katere je potek pripravništva in strokov- nih izpitov urejen s posebnimi predpisi. 2. člen Pripravnik je vsak delavec, ki prvič začne opravljati delo oz. naloge, pa v okviru pro- grama izobraževanja za poklic ni imel pro- grama praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki. Smatra se, da ne izpolnjuje pogojev za takojšnjo opravljanje samostojnega dela v svoji stroki delavec, ki ni imel v vsem pro- gramu izobraževanja za poklic najmanj po- lovico učnega programa, izvedenega na praktičnem pouku, proizvodnem delu ali pro- izvodni praksi, ali ni zanj posebej drugače določen program pripravništva in strokov- nega izpita. Organizacije združenega dela lahko v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo pripravništvo in strokovni izpit tudi za pokli- ce, za katere po tem pravilniku ni obvezno 44 pripravništvo in strokovni izpit, če presodijo, da obstoječi izobraževalni programi ne vse- bujejo zadostni obseg praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse glede na zahteve njihovega delovnega pro- cesa. 3. člen Delavcu, ki opravlja dela oz. naloge v poklicu oz. stroki, pa je v nadaljnjem izo- braževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica oz. stroke, ni potrebno opravljati priprav- ništva in strokovnega izpita. Delavcu, ki v nadaljnjem izobraževanju doseže enako ali višjo stopnjo izobrazbe v poklicu oz. stroki, ki je različna od tiste, v kateri je doslej opravljal dela oz. naloge, mora opravljati skrajšano pripravniško dobo in posebni del programa strokovnega izpita za poklic oz. stroko, ki jo bo začel prvič opravljati. 4. člen Delavci v OZD na podlagi srednjeročnih potreb po kadrih in v skladu z letnim ka- drovskim načrtom vsako leto, najpozneje do 31. januarja določijo število pripravnikov za posamezne stopnje in vrste strokovnosti, ki jih bodo sprejeli v delovno razmerje v tekočem letu. OZD posebej določijo število pripravnikov, s katerimi bodo sklenili delovno razmerje za določen čas. Pri načrtovanju strokovnih kadrov morajo OZD upoštevati lastne in širše družbene potrebe, svojo izobrazbeno in poklicno strukturo in njeno prilagajanje sodobni organizaciji dela, novi tehnologiji in večanju produktivnosti dela. 5. člen Pripravniška doba traja za dela in na- loge, za katere se zahteva srednja izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba 6 mesecev 9 mesecev 12 mesecev Pripravniku, ki je pri opravljanju priprav- niškega programa in delovnih nalog po- sebno uspešen in s tem dokaže,