22. štev.
V Kranju, dne 29.maja 1909. X.leto.
'jd>( »I? m t
Političen in gospodarsKj list
Ä£l lil.
Stan« za Kranj > dostavljanjem na dom 4 K, po polti sa odo lato 4 K, sa pol leta S K, aa drage države stane 5*60 K, Posamezna Številka po 10 vin. — Nt naročbe brat istodobne rpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in uprav-, niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v iZvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Insaretl se računajo za eeto stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani SO BL Inšvati »t plačujejo ivaprai. tu manjla oznanil« se plačuje aa peQt-vrtto 10 risu, če se Ueka enjbat, za večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blafovolzjo poiiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj a« izvoujo franki ra ti. — Rokopisi se na vračajo.
Po osmih mesecih. .
Ravnokar je preteklo osem mesecev, odkar se je is vroče krvi naših narodnih mucenikov porodilo novo življenje bratoljubja slovenskih strank v Ljubljani. Kdor je bil izmed tistih, ki je tedaj prerokoval, da bo to bratoljubje, kakor se je porodilo, hipno zopet zamrlo, dne 20. majaika na shodu narodno-napredne stranke v ljubljanskem <Mestnem domu>, se je moral iz tega, kar je čul, prepričati, da se je njegovo prorokovanje — žal — le prehitro uresničilo.
Ne moremo se spuščati v podrobnosti tega shoda, ki za nas sedaj tudi nimajo več aktualnega pomena, toda začrtati je treba vsaj kopijo bistva tega shoda.
Znano je, da so se po 20. septembru klerikalci delali največje sovražnike znanega birokrata iz Bleiweisove ceste, najogorčanejše sodnike krvopre-litja ia ne vemo, kaj še vse so počeli takrat ti lisjaki. Ne le vsa slovenska javaost, skoraj bi rekli ves svet je kar ostrmel nad takim nastopom kranjskih klerikalcev. Kdor je tiste dni primerjal pisavo cSlovenca» z ono «Slovenskega Naroda*, je moral nehote priznati, da »Slovenec* daleko prekata svojega tovaria. Zdelo se je, da imajo klerikalci v Ljubljani kako svetovno menažarijo, pred katero po ukusu tingl-tanglnov vpijejo na vse grlo: Le notri, tepci; le notri, slepci I Samo nekaj dni Sel Notri vidite razstavljene občudovanja vredne prizore za bogove, kaj šele za take tepce, kakor so p:'teni zaupljivi Slovenci na Kranjskem. Razpisujemo velikansko ljubljansko darilo, kdor je v stanu razkrivati te prizore ter dokazovati, da smo hvaležni peklu in nebesom, da so se ti dogodki doigrali bal ob času, ko smo mi krvavo potrebovali prilike, da zaraoremo nagoto natega brezdomovinstva za časa dosege naših novih načrtov: gospodovati nad celo Kranjsko, zakriti s plaščem narodnosti.
Tega nam nihče ne bo dokazal, zato tudi brez skrbi zastavimo magari celo Ljubljano — — — In slo je. mnogo zaupljivcev na lim, t prvi vrsti seveda zastopnik narodno - napredne stranke. Ali prišel je kmalu trenotek britkega spoznanja. Gorenjci! Vi ie dobro veste, kaj se je godilo pri zadnjem deželnem zbora, ko je prvak kranjskih klerikalcev dr. ŠušterSič javno branil, javno slavil tistega, katerega so sami malo prej ie sramotno pribili na križ. V onem trenotku, ko jo Suiteriič v deželnem zboru stisnil baronu Schwärm roko, ko ga je z roko ob roki spremil iz dvorane, so klerikalci javno in sramotno prelomili v krvi narodnih mucenikov porojeno ves slovenskega bratoljubja. In kakor so veliki nesramneži tudi veliki predrzoeži, so tudi klerikalci porogljivo očitno priznali: mi smo vam povedali že- zdavnaj, da je narodnost poganstvo in da ga mi kot hlapci Rima sploh ne poznamo, mi smo dosegli z vato pomočjo, kar smo hoteli, vi ste nam bili sredstvo za nate namene, sedaj so ti doseženi in sedaj vas tudi ne potrebujemo več. Yasa krivda je, da ste nam kot poštenjaki slepo zaupali! — To priznanje jo bilo edino odkrito, das!, kakor rečeno, nesramno-predrzno. Od tedaj naprej se klerikalci niso prav nič več ženirali, začeli so na vseh črtah boj vničenja bratoljubja. Branili so kranjsko hrajoilnico, dosegli, da je baron Schwarz ostal na svojem mestu in sklenili najtesnejšo zvezo z riajljutejsimi sovražniki: ljubljanskimi kazinotl Na vsakem shodu so blatili in sramotili narodno-napredno stranko, pri čemer sta se posebno odlikovala dr. Suiteriič in Jarc. In ko sta ta dva v zadnjem času nagro-madila le preveč očividnih lati in obrekovanj, pri-morana je bila nar.-napredna stranka, da na javnem shodu razkrinka vso lnmparijo, ki jo klerikalci uganjajo po svojih shodih. To pa je neznosno zabolelo klerikalce. Niso mogli ovreči Hribarjevih in dr. Novakovih trditev ia dokazil, da so klerikalci
namenoma nesramno lagali. Zato pa so se izmislili uprav satansko maščevanje nad Hribarjem, da, več kot satansko, ker tudi živ vrag sam ne bi mogel biti tako zloben, kakor so se slovenski ljudski sleparji pri tam izkazati. Ti, ki so po 20. soptaahro v «Sloveacu» grmeli zoper Sehwarca, Majerja ia Nemce, v resnici pa so javno odobravaj«, kar bi, če bi imeli le iskrico slovanskega čuta v šahi, nikdar ne smeli; ti, katerih vrhovni poveljnik, tjab^smsU knezoškof dr. Jeglič, je ob odprtem grobu slovenskih žrtev po nemških liberalnih listih javno dal objaviti, da simpaticira z ljubljanskimi kasinoti ter da se zgraža nad slovensko Ljubljano, ti, katerih kolovodja H., dr. Saitsrsič — nekdanji nemški buri — je svoj ose sramotno prodal dr- . žavnozborske mandate na Koroškem in Štajerskem ter izvojevai Nemcem mandat v kočevskem okraju; ti, ki so ravno ob časa javno znanega razmerja slovenske napredno vneme s nemškim velepoaestvom po cerkvah, na shodih in listah javno sami proglasili, da jo narodnost poganstvo; tile ljudje torej, ki so vse drago, k* ne Slovenci, so dali povod sodnikom slovenskega naroda, Hi so k svojim zaveznikom Nemcem ter od njih izposlovali, da je znani nemški odvetnik dr. Ambrožič ob priliki seje trgovske zbornice predložil svoječasno pogodbo omenjenega razmerja. Ali ne, to je več kol satansko, da so storili nekaj, kar je bilo že sdavno znano in tudi že zdavno pokopano, marveč le dejstvo, kaffo so našemili celo afero kot nekaj sramotnega za Hribarja in celo. narodno-napredno . stranko. To se je zgodilo 21. maja, torej ravno osem mesecev po rojstvu »narodne zveze*, ko sta na mrtvaškem odra ležali narodni žrtvi, nas spo-minjajoč, da je oni največja iz daj i ca, ki bo odslej preko njih groba sramotil svojega narodnega brata. Recimo, da leži radi te, sedaj ie zdavno brez vrednostne pogodbe, res kaka senca krivde na Hribarju, oziroma na vodstvu
PODLISTEK.
Binkoitt — ustanovitev krščanske cerkve.
Po Lesarju.
Ko so bili apostoli binkoltno nedeljo prejeli obljubljenega svetega duha, stopi izmed zbranih apostolov Peter, njih poglavar, ter očita Judom veliko krivico, da so Jezusa pribili na križ in ga umorili. Potem začne govoriti o Jezusovem vstajenju in svoj prvi govor sklene s tem-le izrekom:
c Vedi torej sa gotovo vsa Izraelova hiša t da je Bog tega Jezusa storil mazujenca in gospoda 1»
Ko so zbrani to slišali, presunjenega srca povprašujejo apostole, rekoč: »Bratje, kaj hočemo storiti... f» Peter pa jim reče: «Spokorite se in slehera se daj krstiti v imenu Jezusovem v odpuščanje grehov ia prejeli boste dar sv. duha.* — In tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni Zgodilo pa se je, da je bilo tisti dan okoli 3000 dui prištetih Kristusovim vernikom.
Kakor Peter, so tudi drugifapostoli s veliko močjo pričevali vstajenje Gospodovo in veliko čudežev delali v imenu Jezusovem. Vsak dan se je pridružilo vernim veliko novih udov. Tako je postala prva kričanska občina v Jeruzalemu. In kakor jim je mojster - učitelj velel, razšli so se uosnd ? risat dežele ia krnila so ve* trst izpol-
nili s svojim oznanjevanjem. In one, ki se sprejeli njihove nauke, so krstili ter jih sprejeli v družbo vernikov. Na ta način so se ustanavljale po vseh delih sveta nove krščanske občine. Vse te ustano-ljene krščanske občine, četudi so bile med seboj po šegah in jeziku različne, so bile po apostolih s sred-nikom in poglavarjem Petrom združene, torej le ena velika družina otrok božjih na zemlji, katero imenujemo: Kristusovo cerkev.
Varana.
(RopM.)
Mlad doktor je stopil v vlak v prijaznem nemškem mestecu, da se po dolgem bivanju v tujini vrne zopet enkrat v svojo slovensko domovino, ki jo je ljubil tako zelo. Hrepenenje po svojih in sladke nade so polnile njegovo mlade-niško duio. — Le neka tajna bolest se mu je vsiljevala neprestano ter kalila njegov notranji mir 1 Kaj ga je tako peklo, kaj je izvabilo iz njegovih prsi nekaj tako bolestnih zdihljajev — tega ni vedel nihče njegovih sopotnikov, in čimbolj se je trudil, da bi zaduiil ono, kar ga je morilo — da bi vtopil one spomine iz preteklosti in one misli na bodočnost v morju nebeških upov, tem živejie so mu stopali pred oči Sele, ko je zaspal, 8Q zaspali tudi oni spomini, to Izginile
tudi one misli — in zagledal je tam v daljini krasno oblečeno damo, ki je še nikdar preje ni videl, ki se mu je tako prijazno smehljala in mu hitela nasproti...?
Zbudil se je in njemu nasproti je sedela mlada, črno oblečena ženska. Nehote se je ozrl nanjo in opazil je, kako sta Švignila dva ljubezniva pogleda mimo njega v stran. Bila je krasna ženska in njena elegantna obleka ji je pristo-jala tako dobro S Ali iz njenih oči je odsevala neka bolest, iz njenega obraza si bral, da biva v njenem mladem srcu žalost in trpljenje 1 In one velike, sanjave, objokane oči so pričale, da je reva morda celo noč bdela, da je oni sladki spanec ni poljubljal, da so bile grenke solze njene tovariice. Da, ako bi človek imel v svojih prsih kamen namesto srca, morala bi se mu zasmiliti ob samem pogledu 1
V istem kupeju je sedel tudi prileten gospod s svojo soprogo, ki se je peljal k pogrebu svojega očeta na Gorenjsko. Soproga — radovedna Ogrka — je nagovorila mlado lepo spremljevalko in jo vprašala, ali se morda tudi ona pelje k pogrebu, ker je črno oblečena... »Žal, tudi,* je odgovorila v nemškem jeziku; .pred enim tednom mi je umrla sestra in sinoči ljubi oče...* Naprej ni mogla, solze so jej zalile oči; obrnila se je v strta, mlademu doktorju pa ie je zasmi-
stranke; toda es so klerikalci kakor se sedaj ba-hajo, res boljši Slovenci, kakor so bili liberalci pred dosti leti, ali nI ramo radi tega, ker so boljši od onih, skrajno podlo, sramotno sanje, da svoje lastne brate, svoj lastni narod na tak satanski način na ljubo Nemcem izpostavljajo javnemu zaničevanju. Ali ni to sramota ta nje, da, ko so se celo Nemci sramovali tega nizkotnega maščevanja, so ravno klerikalci prisilili Nemce, da se je ta brezpomembna stvar na tak Škandalozen način uprizorila. Toda kaj nočete 1 Taka jo ljubezen krščanskih sodjalistov do svojega bližnjega, taka je. politiika morala kranjskih klerikalcev, taka je narodnost rimskih hlapcev v Ljubljani! Slovenci, bodimo jim hvaležni zato samorazkrinkanje. Blato, ki so ga metali na nas, je padlo nazaj, mi pa neustrašeno korakajmo naprej v boj za pravice slovenskega narodal —r—
Birokratizem državne železnice.
Naprošeni smo objaviti naslednji dopis: Železniška postaja v Lescah je, kar se tiče njene lege, ena najlepših postaj južnega omrežja državnih železnic V istini: vsak turist, sploh prijatelj prirode, ki je prepotoval le količkaj sveta, bo rad potrdil, da se ne nudi človeku kmalu s kake druge postaje tak pogled na planine, kakor je v resnici veličasten pogled in razgled na triglavsko pogorje in Karavanke z leske postaje. A nekaj primanjkuje tej postaji, namreč zadostne zdrave pitne vode. To je občuten nedostatek. Sicer je na tej postaji vodnjak, pa kakšen 1 Mnogokrat, ko se voziš skozi Lesce ali dospeš z vlakom v Lesce, moraš opazovati, s kakim naporom so potniki, delavci in romarji gonili vodnjak, da so si čez dolgo časa s težavo nagonih malo rmenokalne smrdeče vode, s katero so bili v stanu v poletnem času si nekoliko za silo pogasiti žejo. Pa kaj zato, bržkone smatra gospoda tržaškega železniškega ravnateljstva hrvatske in slovenske delavce in romarje za manjvredne, kakor drugo-rodcel Teče že drugo leto, odkar radovljiški vodovod prav povoljno funkcijonira, v občini Mošnje se nahajajoče vasi se kar pulijo za vodo tega vodovoda, s pomočjo dr. Lam peta se namerava speljati vodo celo v Ljubno nad Podnartom, v Lescah pa je celo vodovodna cev 5 do 8 metrov oddaljeno položena od kolodvora, a železnica se niti ne gane, da bi si napeljala vodo iz vodovoda na kolodvor. Raje mirno gledajo, kako morajo v poletnem času potniki piti iz vodnjaka godljasto in smrdečo vodo. Kakor nam je dobro znano, je že bivši postajni načelnik gosp. Viktor Ječminek lansko leto delal na to, da bi bil dobil na kolodvor vodo iz radovljiškega vodovoda, a ves njegov trud je bil zaman. Baje je tudi sedanji postajenačelnik g. Ivan Zupane neprestano na delu, da bi dosegel isto, a tudi njegova prizadevanja so, žal, brezvspešna. Ume jemo, zakaj; ta vodovod je čisto slovensko podjetje; misel, pridobiti radovljiškemu mestu in okolici zadostno
množino zdrave pitne vode, se je porodila v glavi prezasluženega župana radovljiškega in deželnega poslanca dr. Janka Vilfana; no, to pa gospodom birokratom tržaške železniške direkcije najbrž ni pri srcu, ker je eden nevstrašenih bo-riteljev za pravice povsod zatiranega slovenskega naroda. S tem je povedano vse!
Pa še nekaj je krasilo železniško postajo v Lescah, kar jo, žal, danes več ne krasi! Tudi s takim krasom se daleč in daleč naokoli ni mogla ponašati nobena druga postaja, kakor postaja v Lescah! Pod streho verande kolodvorskega poslopja je leta in leta, mogoče ves čas, kar veranda obstoji, gnezdilo vsako leto po pet do deset parov lastovic. Kaj so izobražencu in prijatelju prirode, bi bilo odveč popisovati. Kako radostno jih pozdravljamo, kadar se na pomlad zopet vrnejo k nam! Saj je pa tudi ta ljubka ptica vsem draga. Radovljica se ne more ponašati, da bi le približno imela toliko lastavic, kakor Lesce, zato so Radovljičani v poletnem času nekoliko tudi radi teh lepih ptic zahajali v Lesce. Tik pred prihodom lastavic je dala letos kruta roka železniškega birokrata uničiti vsa gnezda, potrgati vse na strešne špire verande pritrjene deskice, na katerih so si mogle lastavice zgraditi svoja gnezda. Tako sedaj na postaji v Lescah ni več lastavic, pa tudi v Lescah jih je letos veliko manj, nego druga leta. Ko smo v restavraciji gospoda Ivana Legata slišali to novico, nismo mogli verjeti, da bi bila železnica zmožna ukreniti kaj takega, dokler se nismo na lastne oči prepričali o isti-nitosti te novice. — Sedaj vprašamo, čemu se v šolah učiteljstvo peha in trudi, da bi se raz-diranje ptičjih gnezdov zatrlo od strani mladine, ko na drugi strani birokratizem državnih železnic nemoteno odreja, kar je postavno prepovedano! Ali bi društvo za varstvo živali v Ljubljani ne moglo poseči vmes?
Poučni listek.
Nekoliko o naši ustavi.
Delokrog državnega zastopstva.
Dalje..
c) vgotovitev proračunov državnega gospodarstva, in zlasti vsakoletna dovolitev davkov, preskušanje državnih računskih zaključkov in rezultatov finančnega gospodarstva; dovolitev ab-solutorija; najetje novih posojil, konvertiranje obstoječih državnih dolgov, prodaja, premem ba in obremenitev nepremičnega državnega imetka; postavodajstvo o monopolih in regalijah in sploh vse finančne zadeve, ki so skupne v državnem zboru zastopanim kraljevstvom in deželam;
d) uravnava denarnih, novčnih in bančnih zadev, carinskih in trgovinskih zadev, kakor tudi brzojavnih, poštnih, plovstvenih zadev in drugačnih državnih občil;
e) postavodajstvo o kreditih, bankah, privilegijih in obrtih, izključivši postavodajstvo o pro-pinacijskih pravicah, dalje postavodajstvo o meri in uteži, o varstvu znamk in vzorcev;
f) zdravstvena postavodaja, kakor tudi postavodajstvo za varstvo proti epidemijam in živinskim kugam;
g) postavodajstvo o državljanskem in domovinskem pravu, o tujski policiji in potnih listih ter ljudskem štetju;
h) o razmerah veroizpovedanj, o zborovalnem in društvenem pravu, o tisku in varstvu duševnega imetka;
i) vgotovitev načel pouka glede ljudskih šol in gimnazij, dalje postavodaja o vseučiliščih;
k) postavodajstvo o kazenski in policijsko-kazenski justici, kakor tudi o civilnem pravu, izključivši postavodajstvo o notranji uredbi javnih knjig in o takih predmetih, ki spadajo na podlagi deželnih redov in tega osnovnega zakona v delokrog deželnih zborov, dalje postavodajstvo o trgovskem in meničnem pravu, o pomorskem, rudarskem in fevdalnem pravu;
1) postavodajstvo o načelih organizovanja sodnih in upravnih oblastij;
m) postave, ki se imajo izdati in na katere se ondi sklicuje v izvršitev državnih osnovnih zakonov o splošnih državljanskih pravicah, o državnem sodišču, o sodni, vladni in izvršilni oblasti;
n) postavodajstvo o novih predmetih, ki se nanašajo na dolžnosti in razmere posameznih dežel medseboj;
o) postavodajstvo, tičoče se oblike obravnavanja zadev, ki so se s pogodbo z deželami, pripadajočimi ogrski kroni, določile za skupne.
Dalje prili.
Umetnost in književnost
Prokleta I... Roman, spisal Emile Richebourg. Po E. Vacanovi prireditvi prosto poslovenil Janko Leban. 1909. Založil in prodaja Viljem Požgaj v Kranju. I. zvezek. Cena 50 vin. — To je naslov romanu, čigar I. zvezek je ravnokar izšel. Janko Leban piše v predgovoru doslovno: »Pričujoči francoski roman Richebourgov je Vacano preložil na nemški jezik, a jaz sem ga za Slovence pri-red'1 1. 1885 v takrat izhajajočem .Ljubljanskem Listu". Slovenskemu občinstvu, posebno ženskemu spolu, se je ta roman priljubil tako, da se je večkrat izražala želja, da bi se izdal v posebni knjigi. Ta želja se izpolnjuje šele letos, ko se mi je posrečilo najti založnika ..." Prvi zvezek
— 96 strani obsežen — ima na čelu sliko, ko Jacques Mellier izganja od hiše in prekolne svojo nesrečno hčerko Lucilo, češ: »Proč s teboj! In vzemi na pot moje prokletstvo, jaz te pro-klinjam!..." Založnik naznanja ob koncu knjige: »Prokleta" izide v osmih zvezkih, in sicer je označeno nadaljevanje vsakega zvezka na zadnji strani. Ta zvezek romana »Prokleta" se nadaljuje pod naslovom: »Volčji  ubijalec prijet."
— Vsi ti zvezki se dobivajo v vsaki knjigarni ali pa pri založniku V. Požgaju, knjigovezu v Kranju. Senzacionalni roman, ki se opira na resnične dogodke, ki so se vršili 1. 1850, dobi gotovo obilo odjemalcev, posebno med nežnim spolom.
Gospodarski del.
Tedenski sejem ▼ Kranja dne 24. maja
1909. Prignalo se je — konj, 174 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 302 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1350, proso K 775, rž K 10—, oves K 9*—, ajda
vejte mi, ali imate vsaj malo upanja na lepše dneve po hudem viharju?" — „Qospod doktor, jaz sem rojena za nesrečo! Poglejte, tamle gori sem se rodila in s petnajstim letom sem zapustila domovino in šla sem k svoji sestri v Gradec... Tu mi ni bilo naklonjeno drugega, kakor hipni upi, težka prevara in britko spoznanje!" — Tik pred mestom sta se vstavila in ločitev jima je bila težka, kakor bi se bila poznala bogve koliko časa. „Kadar pridem v Gradec, Vas bom obiskal, gospica, ako mi dovolite!" — „Me bode jako veselilo, samo ako smem upati..." — Jaz Vas obiščem gotovo, toda prosim Vas, potolažite se, ne plakajte, meni je tako hudo!" — Roza pa je zakrila z belim robcem solzeče oči in tako obupani zdihljaji so se ji izvili iz bujnih prsi... Njemu se je smililo ubogo dekle, objel jo je, ne brigajoč se za bližino hiš in ljudi ter jej pritisnil dva vroča poljuba na cvetoči ustnici... Roza se je plaho ozrla, potem mu je pa vrnila poljuba ... „Z Bogom, gospod doktor, srčna hvala za Vašo prijaznost in ijubeznjivost..." je rekla z napol jokajočim glasom in ga krčevito držala za roko, kakor bi ga hotela vprašati, bogve, ali se bova še kdaj videla .. . „Na svidenje, gospica!" in hitela sta v nasprotno smer. ..
lila v dno srca... Ni ga skoro na svetu, ki ne bi imel sočutja do trpeče mlade duše in tako je tudi naš doktor občutil zanjo nekaj posebnega in to tembolj, ker je tudi sam trpel... Razgovar-jati se je začel tudi on žnjo in ona ga je pogledovala tako udano, tako zaupno, kakor da bi od njega pričakovala tolažbe in leka svoji ranjeni duši I Govorila je tako mehko; vsaka beseda je pričala, da mora bivati v njej dobro, nepokvarjeno, četudi težko ranjeno in varano srce! Njen nežni, tihi glas, njeni boječi, trepetajoči pogledi so naznanjali, da ji mora poleg velike očetove izgube težiti njeno dušo še nekaj drugega, skrivnega, česar pa ni mogla, ni smela zaupati nobenemu ...
Vlak je drdral po koroških tleh. Črna dama je naenkrat vstala — šla je venkaj, stopila k oknu in se nalahno obrnila nazaj, kakor bi hotela reči: »Mladi gospod, pridi... Tebi, mislim, da smem zaupati svoje gorje in lažje mi bo pri srcu ..." Doktor jo je razumel, stopil je za njo in kmalu sta se pogovarjala prav zaupno. Roza Kovač I — »Ah, Vaše ime je slovensko, ali morda znate slovenski?" »Zal, ne znam nobene besede! Moj oče pa, ki leži danes na parah, je znal slovenski, saj je bil Slovenec z Gorenjskega doma..." je rekla gospica Roza napol glasno in debele solze 10 jej stopile v oči »Ne plakajte, gospica, poto-
lažite se; saj veste, da se temu, kar mora biti, ne izogne nihče; morda boste našli na svetu kakega človeka, ki Vas bo čuval in varoval, kakor lastni oče, ki Vam bo nadomestoval njegovo ljubezen !..." In stisnil jej je rahlo nežno roko, ona pa se je stresla in notranja bolest jej je zadušila vsako besedo ...
V Št. Vidu sta izstopila oba. Po obedu jo je spremil doktor po krasni poti proti mestu... Veliko časa ni imel, ker je čakal na brzovlak, ona pa je morala hiteti, da prinese svojemu očetu zadnji pozdrav! Bil je tako lep pomladanski dan, ali onadva nista imela veliko od tega. Neka sveta žalost je polnila srci obeh! »Torej, gospica Roza, ali mi zaupate, kaj Vam teži poleg očetove smrti Vaše mlado srce? Pri obedu ste mi obljubili..." — »Ali more na svetu kaj hujšega biti kakor prevaranje?" — .Torej ste nesrečno ljubili?" — Roza je umolknila, govorile so le njene solzne oči, on pa jo je razumel... »Ne obupajte, saj niste bila prva varana 1* — »Ah ljubila sem, in tri leta sem mislila, da sem ljubljena; šele tedaj sem spoznala, kako britko sem se varala... skoro bosta minuli dve leti, odkar sem prišla do spoznanja; videla sem brezsrčneža še večkrat, toda ljubila ga nisem več, ali vendar je tako hudo, živeti s smrtno rano v srcu!" — »Ne Obupajte, gospica, saj ste še tako mlada in po-
1. priloga „Gorenjcu" it. 22 Ig 1.1909-
K 8 50, repno seme K 80*—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje — vin.
Pristojbine ta plima li Braillile. C. kr.
trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se c. in kr. konzulat v Sao Paolo v Braziliji pritožuje, da prilagajo domače tvrdke svojim pismenim vprašanjem po navadi za povratno poštnino le znamke za za 25 vin. Opozarja se, da znaša pristojbina za pismo iz Brazilije v Avstrijo 300 reisov — 45 vinarjev.
Trgovina i rszitavniml koIs)nami. Zadnji čas nabirajo razni agenti udeležnike za naslednje zakotne razstave: mednarodno razstavo v Amsterdamu 1909, v Antverpi 1909, v Parizu 1909, v Rimu 1909 iz za več drugih. Gre za popolnoma brezpomembna, zasebna kupčijska podjetja, ki imajo večalimanj le namen kolajne razpečavati. Med njimi imajo nekatera še celo permanentno razsodišče, ki neprenehoma podeljujejo vsakovrstna odlikovanja proti plačilu. Dotične kupljene odlike seveda nimajo niti najmanjše vrednosti. Interesentom se nujno priporoča, da se vedno, predno kaj ukrenejo glede razstav, obrnejo do trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Kupčijske razmere ▼ Bosni in Horcegovlni. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se kupčijske razmere v Bosni in Hercegovini tudi ves čas konflikta s Srbijo niso v nikakršnem oziru neugodno predrugačile in da v trgovskih in obrtnih krogih ves čas ni bilo opažati nobenega vznemirjenja; temmanj je zategadelj tudi sedaj dan kak povod, dvomiti o mirnem razvoju kupčijskih razmer v teh provincah, marveč je nasprotno ravno pričakovati posebnega njih razcveta.
Dopust vojakom za časa žetve. Vojno mini-sterstvo je odločilo, da se za letošnje leto za čas žetve podeli dopust 4—6 tednov 47.000 vojakom, ki služijo aktivno v vojski. Dopust morejo dobiti sinovi malih posestnikov, ki so za čas žetve doma neobhodno potrebni. Kdor torej hoče, da dobi sina domov za omenjeni čas, naj pošlje prošnjo na oni polk, pri katerem sin služi; priložiti je treba prošnji izpričevalo županstva, ki potrdi, da se prosilec bavi s kmetijstvom ter da res potrebuje sina doma za časa žetve. Brez takega izpričevala se ne ozira na prošnjo. Vojaki s takim dopustom imajo znižane cene na železnici. Prizadeti naj se požurijo s prošnjami.
Njivski osat je eden iz med najnadlež-nejših in najškodljivejših njivskih plevelov, kateri se množi s semenom in s korenikami. Semena napravi silno veliko, katero vsled svoje lahkote veter na vse strani raznaša. Uničevati ga moramo zategadelj predno dozori. Najbolje storimo, da ga zatiramo zgodaj spomladi s pletvijo. Napleti osat je jako dobra in ukusna piča za prašiče. Ker pa osat, ko je bil enkrat oplet, zopet začne rasti iz korenik, ga je tudi pozneje opleti, kakor hitro se prikaže iz zemlje. Ako pa je osat že odrasel, se ga mora na vsak način izruti, predno začne cvesti. Ako ga n. pr. populimo v cvetju in ga damo na kup, nam seme tam dozori, katero potem veter dalje raznaša. Ta zelo škodljiv plevel naj se zatira povsod, kjer se ga dobil
Koliko je vreden 1 hI gnojnioe. To vprašanje je za kmetovalca precejšnega pomena, zato naj nam cenjeni bralci oproste, da jih o tem nekoliko bližje seznanimo. Vrednost gnojnice je po svoji sestavi različna. 1 liter dobre gnojnice ima v sebi navadno 1'5 grama dušika in 5 gramov kalija. Računa se pa 1 kg dušika z K 1*40, 1 kg kalija pa 35 vinarjev. Iz tega sledi, da je 1 hI. gnojnice vreden okoli 38 v. Vzemimo pa n. pr., da nam ena glava odrasle govedi naredi približno 7 1 gnojnice na dan, znaša toraj njena vrednost v celem letu okoli 10 K.
Jajčje lupine se zmečejo navadno na gnoj. Ker imajo pa lupine v sebi dosti ogljikovo in fosfomo kislega apna, storimo bolje, da jih shranimo ter na drobno zdrobimo. Dobro zdrobljene lupine krmimo perutnini, mladim prašičem in teletom. Kure, ki dobivajo lupin, neso veliko raje, in nikdar jajec z mehko lupino.
Dopisi.
Pisno ii Ljubljane.
Ljubljana, 26. majaika. Dne 22. maja je po Ljubljani strašno smrdelo razstreljenega smodnika. Sredi .Zvezde" je bila slovesna vojaška maša, a po in okrog drevoreda vojakov več kot perja na kostanjih. Reklo se je, da slave slavno zmago avstrijske vojske pri Aspernu 22. majnika leta 1809. Mogoče, da je res tako. O'icijelni krogi o tem sicer niso ničesar, namreč oficijelnega, vedeli, zakaj niti ena javna oblast ni razobesila znaka oficijelnega slavja: cesarske zastave. Pači Slovenski, to se pravi, kranjski deželni odbor je razobesH slovensko in cesarsko zastavo: zato dobi Šuklje posebno nagrado; koliko in od kod ne vem; toliko le mi je znano, da predsednik kranjske dežele — jaz mislim, da je še vedno baron Schwarz — ni pustil na deželni vladni palači ne
ene zastave razobesiti. Zato pa so jo razobesili Belgijci, na čigavo povelje, to je stalo v »Reservat-befehlu", ki mi ga se niso dali citati; ampak videl sem, da nobena druga vojašnica — in za te je v Ljubljani bolje skrbljeno, kot za domače reveže — ni razobesila cesarskih zastav. Celo naši vrli Janezi, ki so se bojevali pri Aspernu, so si najbrže mislili, da se Ljubljani bolje spodobi ta dan žalovati, nego praznovati; zanesljivo ps vem, da tudi slavni 17. pešpolk ni razobesil zastave. Da Slovenci zastav niso razobesili, se mi ne zdi tako čudno; prvič je izdala ta ukaz le nemška kazina in sicer izključno le za svoje goste, med katerimi vendar enkrat Slovence pogrešajo; drugič in slednjič naj bodo Slovenci veseli, če res dočakajo to čast, da jih bodo po vrsti vse po-razobesili, ki si drznejo v Ljubljani nositi — turški fes. Turški fes nosijo sicer avstrijski vojaki — Bošnjaki, ali Ljubljančani bi morali bolje vedeti, da pomeni tako pokrivalo ob taki vročini ,veleizdajo", kakor pa ljubljanski kazinotje, ki so ljubljanske fesovce spravili v zvezo s Srbijo, kjer pa žalibog ne nosijo fesov. Tega pa ljubljanski Nemci in ž njimi vred njih „uradni" organ »Grazer Tagblatt", ki je radi teh fesov že vso tiskarno polomil, ne morejo vedeti. Saj niti jaz ne vem, zakaj sta obe državni gimnaziji na povelje »Grazer Tagblatta" dijakom prepovedali nošnjo fesov. Če se je to zgodilo le radi vele-izdaje in prevelike vročine, vse priznanje slavni gospodi! Pravijo pa, da bodo fesi zopet oficijelno dovoljeni, ko se kranjski klerikalci poturčijo, ali vsaj ko zasedejo Bosno in Hercegovino. Tedaj tudi škof ne bo nosil več Miklavževe kape, ampak ...
Ampak sem hotel reči, da me je neznosen smrad smodnika zanesel na ljubljanski grad, kjer pa v svojo grozo naletim na — k a no ne. Brrr! kar izpreletelo me je! Žrela treh kanonov so bila narnerjena na — Belgijce, a ono četrtega na vladno palačo. Slišite, kaj takega! »Za Boga, gospodje, zavpijem nad topničarji, kaj pa vendar mislite, moje najljubše prijatelje mi greste s streljat kanoni I" Tedaj pristopi k meni velik gospod z dolgo sabljo, pa mi pojasni stvar. Najprej gospod, bi Vas dal zapreti, radi ume-šavanja v uradno poslovanje, o čemur bi Vas morala ljubljanska policija poučiti iz slučaja ju-rista Z., ki je le malo zažvižgal, pa so ga za »kravateljc" prijeli ter aretirali, in jurista E., ki je izkušal to očevidno neSporazumljenje pojasniti, pa so ga hoteli radi umešavanja kaznovati. Ampak ker vidim po Vašem klobuku, da niste „ve-leizdajec" fesov, Vas to pot še pardoniram, obenem pa zagotovim, da se Vašim prijateljem tam doli ne bo ničesar hudega zgodilo. Vedite namreč, da imajo gospodje tam doli v belgijski vojašnici banket v proslavo zmage pri Aspernu, in da mi tu gori za to ves dan stradamo brez menaže, da oddamo, ko ugledamo signal, 24 slepih strelov, takozvanih „Salutschüsse".
Oni 4. top pa ni namerjen na deželno vlado, ampak na našo vojašnico, to pa nekaj zaradi tega, da bode naš kuhar dol zvedel, da še nismo tu gori umrli lakote. Tako je! Zdaj pa prosim
proč od kanonov zakaj.....? Prijazni gospod
Še ni izpregovoril celega stavka, že zaparim od Belgijcev dano znamenje in kot bi trenil, začno topovi pokati, da se je ljubljanski grad kar stresal pred njimi. Hitro se umaknem za grad, kjer se obrnjen proti Šišenskemu hribu zamislim na dogodke 100 let nazaj. Ravno tega dne, morda ravno ob tej uri so pokali kanoni ne slepe „Salutschüsse", ampak „scharf" proti Francozom, ki so stali tamkaj nasproti nad Švicarijo in nad „razgledom" ter pošiljali smrtonosne svinčenke in kroglje dol v mesto in sem gor na grad. Posadka je obstojala nekaj iz mojih rojakov, nekaj pa iz graničarjev. Poveljnik posadke je bil 80 let stari onemogli feldmaršallajtnant Moitelle. Kroglje švigajo semtertja... zdramim se. Zazrem visoko na stolpu vihrati ponosno cesarsko zastavo. Ali glej, naenkrat stoji zopet podoba 22. majnika 1809 pred menoj. Po stolpu se prikaže bela zastava. Streljanje tuintam prekine. Francoski odposlanci se prikažejo na gradu. Ne posvetujejo se dolgo s poveljnikom ... boječi Moitelle preda brez nadaljnega boja grad in posadko in ž njima vred celo Ljubljano. Ali naenkrat, kaj je to? Posadka prične znova streljati na sovražnika. Divji kriki, kletve, grožnje nad sramotno predajo. Francozje od vseh strani naskočijo posadko in grad. Ljut, na strani posadke obupni boj... kmalo je vse končano. Uporna posadka je raz-orjena, deloma pobita, deloma vjeta, a gori raz stolp zavihra — francoska zastava. Tako je padla Ljubljana Francozom v roke. A daleč tam čez hribe in dole se vrši ob istem času ljuti boj pri Aspernu. Tudi ta se končava. Hrabri junak avstrijski nadvojvoda Karol se s svojimi vrlimi bojevniki vrača zmagonosno kot zmagovalec doslej nepremaganega Napoleona. Ljubljana in Aspern, kaka razdalja in pa kaka razlika ob eni in isti uri, enega in tistega dneva! In ko se ozrem dol po mestu, Ijer vidim vihrati cesarske zastave na belgijski vojašnici, le na hišah nemških nacijonalcev in le na palači deželnega odbora kranjskega, tedaj... Tedaj se naenkrat domislim, ds bi bilo škoda papirja, če bi Še dalje mislil na tega hudirja. Črnogledec
itreberfl In dragega ali, ali ne!
(Dopis s Bleda.)
Ena v zadnjem času najmarkantnejsih in najbolj priljubljenih prikazni na Kranjskem, ki šteje 99 sto-tink slovenskega prebivalstva, je brez dvoma nemški baron Božidar Schwarz. Na njegovem odgovornem in važnem mestu ga drli pokoncn najmočnejša stranka v defeli, S. L. S., s katero je najintimneje zvezan, katera pa zato dobiva od njega bogate nagrade. Nekaj casa sem temu onemoglemu starcu temni njegova slava in popularnost v deželi. Zakaj, to ssm najbolje ve in čuti. Sedaj se mu jo pa naenkrat zahotelo, da se zopet rehabilitira. Čutil je v svoji notranjščini nnjno potrebo, da pride po dolgem času vnovič v dotiko s ljudstvom, katerega neizrečeno ljubi in za katerega skrbi prav očetovski. ▼ to svrho si je izbral našo lepo Gorenjsko. Minuli četrtek zjutraj je počastil s svojo baronsko navzočnostjo bises kranjske dežele, naš divni Bled. Ali je to storil is lastnega nagiba, ali pa vsled prigovarjanja njemu podrejenih organov, tega ne ve povedati ljudska govorica.
«
Glas je šel predvčerajšnjim po gorenjski deželi, sicer ne glas, ki napravlja mogočno svoje odmeve, tudi niso vrabci na strehi čivkali in oznan-jevali prevesele novice, da se vozi po gorenjski slovenski zemlji mož, ki vsekakor zasluži največje naše spoštovanje, pač pa — iz vsega se da sklepati — silijo na dan vprašujoči, dozdevajoči in skrbeči pomisleki, ksj je gnalo tega nemškega barona, da je šel hladit svojo trudno glavo na Bled. Ljudje sicer pravijo, da dosedaj še niso videli, oziroma slišali, da bi bil kdaj baron Schwarz se potrudil in posetil to naše zdravilišče, katerega se najbrže namenoma izogiblje in nosi raje svoje gross poleti v nemške Tiróle, kjer je doma. Is-podbiti pa se ne da dejstvo, da je bil te dni na Bledu in s tem moramo računati.Torej čujmo!
Dopoldne ob pol 10. uri se je pripeljal na Jesenice, kjer ga je pozdravila neka čudna, skoro bi rekli, nemško-klerikalna deputacija pod vodtsvom neizogibnega gerenta Čebula. Zastopano je bilo tudi učiteljstvo, katero je menda od radovljiškega glavarja dobilo ukaz, da se mora priti poklonit deželnemu predsedniku in «izraziti svoje želje*. Da ni manjkalo Pongrsca, je ssmoobsebi umevno. Gerent Cebulj in nadučitelj Sedlsk — tega je svoj čas poslala vlada na Jesenice, ds bo napravil tu red, kakor se je sam okrog bahal — sta ga po svojem pozdravila in ceremonija je bila končana. Z Jesenic se je peljal deželni predsednik na Bled, kjer ga je v sprejemni deputaciji pozdravil župan Rus. Čudno je bilo videti, ko so vsi člani deputacije držali v rokah klobuke, kakor da bi stali v cerkvi Mislili so, da je prišel o drese nI k kranjske dežele. Na Bledu je bilo razebešenih komaj 10 zastav.
Kskfen pomen je imel prihod Schwarza na Bled, pravzaprav še danes ne vemo! Bled tiči do glave v dolgeh in Schwarz naj pomaga z denarjem, to je bil tudi namen sestanka, ki se je vršil v Zdraviliškem domn. Omenjeni seitenek, ali bolje rečeno, sejo raznih občinskih odborov in organizacij, otvori deželni predsednik in pozdravi navzoče člane, katere zagotovi, da hoče pospeševati želje Blejcev glede povzdige letovišča, oziroma zdravilišča. Mož govori zelo slabo slovenščino. Za njim se oglasi k besedi župan Rus: Ribno in Gorje sta za to, da pride na razgovor vodovod, ki je nujno potreben. Nadalje razloži pomen dobre vode v bigijeničnem oziru, kajti kjer je voda slaba, tujci ne ostajajo dolgo. Velike važnosti je vodovod tudi za poljedelstvo in glede morebitnega ognja. Regulacija vasi je potrebna, ceste in pota so v neredu, kar nepravi ns tujce slab ntis. Treba je napraviti drugo luč, mislilo se je že na svojo elektrarno, a v novejšem času se Cuje, da se napravi elektrarna v Mostah, v katero pa ima govornik malo zaupanja. Neobhodno potrebna je erarična pošta in telefonska svess in vpeljsvs še enega poštnega urada blizu kolodvora. Zeleznični minister in trgovinska zbornica sta to že obljubila, a obljube se še niso izpolnile. Napraviti se mora tudi bolnica in ubožna hiša, ki bi stala 30.000 K, ker je prejšnja nbožnica pogorela. Vse to pa stane ogromno denarja in vlada naj izposlnje v to svrho brezobrestno posojilo.
Drugi govornik dr. Ferjančič povdsrjs važnost javnega kopališča, ledišča in javnih stranišč. Pri jezeru jo treba napraviti pristanišče sa ladje. Vlada naj pomaga s denarjem. Za novsdjgo tujskega prometa je važno tudi drsališče. Prešel je na razgovor tudi nakup gradu in bilo bi želeti, da bi dala država podporo. Kar se plačuje na taksah, vzamejo obresti od skrajno zadolžene zdraviliške hiše in stroški godbe, sa vse drago ni denarja. Major S tnali apelira na deželnega predsednika, če bi bilo mogoče dobiti brezobrestno posojilo. K vsem tem prošnjam omeni Schwarz, da bo storil vse, <kar bo v njegovih močeh*. Nastopi le več govornikov, izmed katerih je posebno omeniti gorjanskega župana g. Jana, ki je kratko, a jako dobro govoril. Pri vseh prošnjah in razpravah se je prezlo kmečki stan, edino g. Jan se je potegnil sa kmeta. Videlo se je, da so navzoči kmetje neka>o nezadovoljni. Po seji se je vršil banket, ki pa ni imel prav nič zanimivega na sebi.
Is vsega povedanega je torej razvidno, da so nekateri ljudje, ki bolehajo na izgubljeni in po«
trebili popularnosti ter na Streberstvu, vprizorili pravcato komedijo in zmlarJti na cente prazne slame.
Is Cerkljan. Na povabilo nase kmetijske podružnice so se zbrali zastopniki raznih nalih podružnic po Gorenjskem na skupen dogovor zaradi ustanovitve ožje skupne zveze kmetijskih podružnic na Gorenjskem. Ta nameravana zveza podružnic se opira na § 27. družbenih pravil, tretji odstavek, ki se glasi: «V dosego skupnih agrarnih koristi in v prospeh enakih zemeljskih vrst se sme dve ali več podružnic s privolitvijo občnega zbora združiti ali pa osnovati lirso zvezo podružnic.* Temu sestanku je predsedoval zastopnik podružnice v St. Jurju g. Golob, za podpredsednika je bil izvoljen načelnik podružnice na Pri makovem g. Fran Luznar in za zapisnikarja načelstveni član g. Josip Benedik iz Strelišča. Korist in potrebo take zveze je utemeljeval g. Jenko. Rekel je, da je treba naie podružnice poživiti, spraviti v nje več samozavesti, ognja in navdušiti člana, da se s ponosom imenujejo člana kmetijske družbe. Potrebe gorenjskega dela dežele so popolnoma drugačne kakor n. pr.^ dolenjskega. Cisto nmevno in naravno je, da bo imel oni del dežele večje koristi, ki se bo za potrebe svojega okoliša bolj brigal. Kmetijska družba je organizacija, ki nanjo gledajo kmetje z zaupanjem, s ponosom, kar je naravno, kajti, kar je ona storila za kmečki stan, se ne da lahko povedati Storila bo pa Se mnogo več, ko bo imela oporo v zaupanju, v zvestobi do nje, in ko jej bodo dajali člani podružnic na svojih javnih zborovanjih, ono zaslombo, da družba na zgoraj lahko pokaže: to zahtevajo naSi člani, to je nujna potreba za zboljšanje kmečkega stanu. Zveza podružnic je potrebna da se med člani poglobi kmečka zavest, ljubezen do tega stanu ter se da družbi večja moralna moč v dosego njenih namenov. — Nadalje je govoril Se o podrobnem gospodarskem načrtu, ki ga bo treba sestaviti o nalogah nameravane zveze, ter je stavil v tem zmislu resolucijo, da naj so zbrani zastopniki izrečejo za tako zvezo, ki je bila pri glasovanju tudi soglasno sprejeta. Dalje je govoril Se g. Luznar, ki je rekel, da je med kmeti res že enkrat potreben oseben stik, da je potreba vedno večja po izobrazbi, zato naj se v podružnicah prirejajo vsaj v zimskem času redni mesečni shodi. Podružnice naj bi med seboj govornike zamenjavale.
— G. Mihael Poličar iz Naklega je zastopal ravno tako mnenje, da bodo imele podružnice mnoge koristi od zveze, ki bi bila glasnik med glavno družbo in podružnicami. — G. Ivan Pipan iz Viž-marjev je priporočal, da naj delujejo tudi razne kmečke zadruge roko v roki s podružnicami, ter se je se posebno zavzemal za kmetijske shode. — Končno je poročevalec opomnil, da se v raznih krajih deluje v tem zmislu, da podružnice izpolnjujejo zadruge in obratno. Zadružna oblika je zato pripravna in potrebna, ker nudi v deležlih in poroštvu, da se lahko dobe potrebna denarna sredstva. V pravem zmislu pa imenujemo samopomoč le takrat, kadar se ustvari kmetijstvu koristno podjetje z doma pridobljenimi in skupaj zloženimi denarnimi sredstvi, kjer požrtvovalno sodelujejo izobraženi člani. — Razmotrivalo se je vpraianje, ali naj izvoli vsaka navzoča podružnica svojega zastopnika v pripravljalni odbor, ali naj se voli skupno izmed navzočih. Ker je obveljalo zadnje mnenje, se je soglasno izvolil naslednji pripravljalni odbor: Fr. Luznar, Josip Golob, Mihael Poličar, Jos. Benedek, Fr. Kržič, Ivan Pipan in Jožef Jenko.
— Predsednik je zahvalil navzoče za udeležbo — bilo jih je okrog 60 — ter je zaključil zborovanje z željo, da se ustanovnega občnega zbora prav obilno udeleže se drugi, danes nenavzoči članL — Potem se je takoj posvetoval pripravljalni odbor, ki je za predsednika izvolil Jos. Jenka, in se je dogovoril, da se ustanovni občni zbor »kliče na dan 1. junija, t j. binkoštni torek ob eni popoldne v veliko dvorano hotela -Nova poŠta* v Kranju. Sklenilo se je naprositi g. cesarskega svetnika G. Pirca, kot potovalnega učitelja, za predavatelja in pripraviti za ta dan potreben načrt za povzdigo gorenjskega kmetijstva, ki se bo po njem v bodoče ravnati in ki bo program zvezanih gorenjskih podružnic —■ Ker bo shod javen, je upati, da bo udeležba od strani posestnikov prav obilna. Že to naj si vsakdo Šteje v dolžnost, da bo gotovo pričujoč.
Radovljiške novice.
— StarSi, pazite na otroke! Dne 24. L m. so pogrešali pri Stiherlu po domače -Rož-manu* na Lipnici hit 6, dveletnega fantička Franceta. Okrog poldne je pa gnal domači hlapec konje na napajatišče ob Kolnici. Kar opazi ob kraju nek predpasnik, stopi bližje, hoteč se prepričati, kaj da je. Potegnil je iz vode utopljenega fantička. Žalost stariiev je velika.
— Odsek za napravo električne centrale ob ZavrSnici se Je sešel prvikrat dne 19. L m. v restavraciji R. Kunstlja v Radovljici, da si izvoli ožji odsek, ki naj pripravi vse potrebno glede centrale. Predsednikom je bil soglasno voljen naš marljivi župan, deželni poslanec dr. J. Vilfan, njegovim namestnikom nadučitelj Franc Rus - Bled* a zapisnikarjem župnik J. Potočnik. Ta ožji odsek je imel dne 27. L m. sejo na lici mesta ob Za-
vrSnici, kjer sta podala strokovni poročili dosedanji posestnik tega projekta I. Tobeil in ingenir I. Janesch. Nad vse zanimivo je bilo poročilo inge-nirja Janescha, ki izide najbrže tudi Se posebej tiskan, da ga dobe v roke vsi oni, ki se zanimajo zato prekoristno napravo, ki bo naravnost nekak uzor-električnih naprav. Ako nas znamenja no varajo, se prične z delom v najkrajšem času. Upajmo, da ne bo deželni odbor delal posebnih težav in da se bo vsaj v tem slučaju postavil na nepristransko stališče.
— cMestna hranilnica* je izdala svoje letno poročilo o računskem zaključku v 1. 1908. Ker je tudi letno poročilo »radovljiške posojilnice* v tisku, spregovorimo prilično o obeh zaključnih obširneje v eni prihodnjih Številkah «Gorenjca».
— Nenavadni užitek nam je nudilo bralno in pevsko društvo «Triglav s zabavnim večerom, ki ga je priredilo to društvo v soboto dne 22. t. m. Program tega večera je bil kaj srečno izbran, kajti pevske točke so obsegale skladbe nadih naj-priljubnejših skladateljev in sicer: E. Adamič je bil zastopan s mešanima zboroma «Fantu* in «V snegu*, dr. B. Ipavec z mešanim zborom «Ej tedaj», Nedvedova večno lepa «Nasa zvezda*, Jenkov ljubki ženski zbor <Na tujih tleh*, Laharnarjev mešani zbor « Kadar mlado leto* in ponarodelo živahno «Oj, tam za goro* našega priljubljenega Chk. Deva, kakor tudi za nas pač najbolj umljivo «Na planine». Domači pevski zbor pomnožen s priznanimi pevkami-učiteljicami iz okraja je pod vodstvom pevovodje Z. Smigovcem rešil dovršeno svojo težko nalogo, h vsega petja se je kaj lahko dalo spoznati veliki vpliv Hubadove Sole in naša iskrena želja je, da nam ostanejo tako domače pevske moči kakor tudi gospice pevke zveste — da dobimo v najkrajšem času zopet — tak užitek.
Očarala sta nas ta večer -umetniški par* gdč. Mina Medičeva in g. Rožanc iz L?sec, ki sta izvajala težki skladbi za glasovir in gosli «Zdenkov sen* iz opere Dalibor in «lz češkveh dedin* (zmes narodnih čeških pesmi). Ne vemo, komu bi dali prednost. Kdor ju je slišal, zaželel si je slišati ju zopet in zopet, kar je pričal tudi frenetičen aplaz koncem dokončanega igranja, da sta morala ponavljati svoja izvajanja.
Dalje smo videli na odru naše «stare* igralke in igralce, ki so vprizorili burko «Berite Novice*. Ne glede na male nedostatke, je bila igra dovršeno vprizorjena, le želeli bi malo izrazovitejšega govora in živahnejšega kretanja. Umestna se nam zdi pa vsekakor prošnja, da naj se v bodoče pri takih — lahko rečemo elitnih večerih, dene na program kaka modernejša in duhovitejša burka, ki bo imela pač tudi potem večji vpliv na tako izbrano občinstvo, kakršno je bilo ravno ta večer, akoravno je gotova gospoda, ki se menda naslaja le ob nebeških glasovih — mislila, da se ne sme podati med slojeve nižje vrste, ki so zastopani v bralnem in pevskem društvu -Triglavu*. — Omenjamo le, da je prihitelo nad 40 okoličanov na ta večer in vračali so se zadovoljni z željo, da naj kmalu zopet kaj tacega priredi -Triglav«.
Deželni predsednik baron B. Schwarz je obiskal dne 27. t. m. v spremstvu okr. glavarja E. Küniglna in okraj, glavarja v Radovljici Fr. Župneka Bled. Pri tej priliki se je poklonil deželnemu predsedniku na povratku z Bleda občinski zastop mesta Radovljice po posebni deputaciji, obstoječi iz 6 obč. odbornikov na kolodvoru v Lescah. Deželni predsednik je obljubil deputaciji, ki mu je izrekla razne želje, podpirati po možnosti izražene želje in upa, da se bo doseglo marsikaj, kar bo v korist radovljiškemu mestu,
— Vsled pretepa v smrt V torek na večer so se sporekli zidarski delavci — po večini Lahi — v Predtrgu med seboj. Pri tej priliki je sunil podjetnikov sin Sturma nekega svojega pajdaša, ki je bil znan pod imenom Žani z nogo v trebuh. Nesrečneža so dobili potem v četrtek zvečer mrtvega na domačem skednju. Obdukcija je pokazala, da je bil sunec tako silovit, da je pretrgal poškodovancu čreva, vsled česar je nastopila smrt. Sturma so zaprli, ki priznava svoje dejanje.
— Vilfanova koča na Begunjščici je za binkoštne praznike že otvorjena. V njej se na-nahaja že oskrbnik, ki lahko postreže z vsemi potrebnimi jedili, kakor tudi pijačo došlim turistom. Sicer je flora še po večini v spanju in tupatam še dokaz snega, vendar je razgled ysjed čistega zraka nenavaden in poset Begunjščice ravno v tem času prav priporočljiv.
— Vojaški nabori za radovljiški okraj se vrše te dni, namreč 28. in 29. maja ter 2. junija. Včeraj so jih potrdili od 163 stavodolžnih 43 fantov.
— Otroška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Na zadnjem občnem zboru žensko podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je na predlog tajnice g. Kr. Fajdigove osnovala otroška ženska podružnica naše dične šolske družbe. Odbor je razposlal nabiralno polo z navduševal nim nagovorom do onih slovenskih obitelj; v katerih se nahajajo deklice. Temu pozivu se je dosedaj odzvalo že 16 članic in se je nabrala že lepa svotica. In tako imamo v Radavljici tudi otroško žensko podružnico, katere zmoter je že v otroškem srcu buditi čut narodnosti. — Opomba uredništva: Žile ti bi bilo da slede temu narodnemu vzgledu rodoljubkinje tudi drugod na Slovenskem. _
V Kranju, dne 29. maja 1909. Razmerje glasov v novem štajerskem dežel
zbora bo sedaj, ko so tudi trgovske in obrtne zbornice volile nemško-liberalno oziroma nacionalno, naslednje: 49 nemških svobodomislevcev, 18 krščanskih socialcev z dvema škofama, 13 Slovencev (12 S. K. Z., 1 liberalec), 5 socialnih demokratov. Nemška svobodomiselna večina znaša torej 11 glasov, za 7 manj, kot v prejšnjem deželnem zboru.
Letošnje volike cesarske vajo se bodo vršile na zapagnem Moravskem; udeleži se jih prvi in drugi vojni zbor ter del devetega vojnega zbora. Strajkovskl  zakon v turškem parlamentu
Interesantaa debata se je razvila v turški poslanski zbornici povodom predloga, da vlada napravi načrt delavskega koalicijskega zakona. Notranji minister Ferid-paša se je proti vil temu predlogu, češ, socialistične ideje bi bile za turško državo, ki v notranjem še ni utrjena, prava nesreča; omenjal je tudi štrajk na orijentalski železnici, ki si ga je Bulgarija na škodo Turčije izkoristila. Zbornica se ni pridružila ministrovim izvajanjem in je predlog sprejela.
Nameravan atentat na carico — vdovo.
Iz Benetk se piše: Italijanska policija trdi, da so zarotniki, katerim je prišla na sled, nameravali atentat na carico-vdovo Marijo Feodorovno, ki se je mudila v Italiji. Dobila je baje iz Rima več grozilnih pisem, pa je včeraj nenadoma odpotovala čez Alo na Tirolsko. Policija je aretirala več oseb, ki so žvižgali (!) pri odhodu carinje ter je izvršilo več hišnih preiskav.
Novičar.
Ljndska galerija v Kranju, Jutri, v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne se zopet otvori ljudska galerija v Narodni čitalnici v Kranju, in sicer četrta serija. Obsega pa tele slike: Moric pl. Schwind: -Roža*; Jul. Falat: -Sanke*; Adrian LudovikR;chter: -IzKrkonošev*; Moric pl. Schwind: -Samotar napaje konja* ; Vasilij Vereščagin: -Ruska beračica* ; Maksimiljan Lenz: -Življenje*; Adrian Ludovik Richter: -Na hribu* ; A Inrecht pl. Keller: -Knjiga s slikami*; Ernst Lieberman: -Študenček v gozdu*; Ferdinand Ruszczyc: «Mast»; Maks Giese: «Vrvarna»; Peter Pavel Rubens: -Beg v Egipet* ; Mihael Munkaczy: -Nevihta na pusti*; VViliam H.iga-th: -Prodajalka morskih pajkov*; Giovani Bellini; -Mrtvi Kristus*; Maks $vabinsky: -Pod solčnikom*; Claude Monet: «Edvard Masut v vrtu*; Jan van Dyck: «Madonna iz Lucce»; Bartolome Murillo: -Janez Krstnik*; Ilja Jefimovič Repin: «Anton Rubinstein».
Pri koncerta, ki se vrši dne 19. junija zvečer ob '/i 9- uri v sokolski telovadnici v Kranju, sodeluje čitalnični pevski zbor, ki je rade volje prevzel tudi aranžma tega koncerta, učiteljstvo kranjskega okraja in godbeni klub «Sloga». Solo točke so v najspretnejših rokah. Dr. B. Ipavcevo «Ce na poljane rosa pade* in J. Hatze-jevega «Pastirja» poje gospa Anica Pirnatova. Gospod Karel Mahkota iz Trsta nastopi kot baritonist v Sattnerjevem samospevu -Zaostali ptic* in v pesmi -Arija kneza Gremina* iz Cajkovskijeve opere «Oaegin». -Legendo« za solo na goslih igra gospod Stanko Sajovic. Skladatelj gospod O.kar De v, sodnik v Skofji Loki, spremlja soliste na klavirju in vrhutega krasen A. Dvorakov dvospev za ženski zbor -Prstan*. Godbeni klub igra uverturo k Verdijevi operi -Higo-letto* in spremlja B. Smetanov -Zbor meščanov* iz opere «Prodana nevesta*. Za moški zbor sta določeni pesmi J. Aljažev -Na dan* z bariton-solo in Vogričeva -Lahko noč*. Mešani zbor poje najlepšo Foersterjevo skladbo «Ljubica* in najnovejše delo E. Adamičevo -Zaman pod oknom*, ki se doslej sploh Se ni nikjer pela. — Vzpored in besedilo pesmam se odpošlje vabljenim na dom. Ker se zanimajo za ta koncert v mnogih krajih na Gorenjskem, in ker se udeležujejo tudi meščani mesta Kranja vedno zlasti pevskih prireditev prav mnogobrojno, zato se gotovo uresničijo naše želje, da bo dne 19. junija koncertna dvorana polna glasbe ljubečega občinstva.
Društvo sa varstvo otrok ln oskrbo mladine sa sodni okra) Kreni ima svoj redni občni zbor v pondeljek teden, dne 7. junija L 1. ob 4. uri popoldne v prostorih c. kr. okrajnega sodišča v Kranju (št 9.) Vspored občičajen. Z ozirom na veliko važnost društva je pričakovati obilne udeležbe ne samo iz Kranja, ampak tudi is okolice.
Išče se gorski vodnik, ki bi peljal večjo družbo flotnih ljudi binkoštno nedeljo popoldne na Golico. Plača po dogovoru. Tura se utegne raztegniti tudi na Blasko jezero, Celovec, Železno kapljo, Belo, Jezersko in Kokro. Oglasila sprejema i; prijaznosti uredništvo -Gorenjca* (oddelek za inserate, reklame i. t. d. na Fiorianovem vrtu.
Izlet. Letošnji maturantje iz Kranja so kakor običajno pohiteli danes na vse zgodaj na prijazni Sv. Jošt pod vodstvom razrednika g. Jož. Bučarja in kateheta g. dr. Franceta Perneta. Pri sv. JoStu so se udeležili maše, katero je služil g. dr. Fr. Prne, petje je oskrbel ad hoc sestavljeni zbor osmoSolcev. Nazaj grede so se izletniki oglasili v dobroznanl gostilni -Pri Končovcu* na Javorniku.
Odnodnloa, ki jo je priredila minulo soboto Narodna čitalnica v zvezi z Dramatičnim odsekom
tvojemu dolgoletnemu odborniku in igralcu goip. H. Rebolj u, je t vsakem otiru dobro izpadla. Pogrešali smo le malo več meščanstva. Dvorana je bila s cvetjem ozaljSana. Prvi se je v imenu čitalnice zahvalil g. dr. KuSar, drugi g. L. Miku a. Med zadnjim govorom je izročila gdč. Mara Polakova slavljencu malo darilce, predstavljajoče na stopnicah slonečo žensko, ki Ščiti z roko uro. V iskrenih besedah se je zahvalil g. H. Rebolj za izkazano mu čast. G. H. Rebolj nastopi v torek svoje novo mesto.
Ing. dr. Joto Blmfč, zastopnik tvrdke E Gaerl-ner z Dunaja, ki gradi novi savski most pri Kranju, je dobil od bosensko-hercegovinske deželne vlade oblastveno avtorizacijo kot civilni inženir in obenem koncesijo kot stavbeni mojster. Dr. Simič namerava v Dolenji Tuzli v Bosni ustanoviti samostojno stavbeno podjetje, združeno s tehničnim birojem. Iz srca pozdravljamo to slovansko podjetje in želimo vrlemu Srbu dr. Jovo Simiču kar največ uspeha. Upamo, da se mu ponudi prilika, da bo gradil v naSem mestu nameravano kanalizacijo.
Novi savski most pri Kranju. Prejšnji teden so pričeli pri novem savskem mostu pri Kranju z betoniranjem obokov. Konstrukcija teh obokov je tudi za strokovnjaka zanimiva. To so namreč ta-koimenovani oboki s tremi oklepi (Dreigelenkbogen) in sicer je v vsaki opori (Kampferj in na vrhu po en sklep, tako da se morejo prosto vrteti polovični oboki v teh treh točkah. Sklepi so prirejeni iz najboljšega jekla; njih skupna teža za vse štiri oboke znaša okroglo 35.000 kg (37» vagona). — Betoni-ranje se vrši na ta način, da je razdeljen vsak obok v 18 delov; oni Štirje deli, ki se nahajo pri sklepih, so armirani z železom. Ti štirje deli iz betona so narejeni iz zmesi 1 : 3, to se pravi, da pride 480 kg potlandskega cementa na en kubični meter peska in gramoza. Ostali deli sestoje iz betona (Kampfbeton) v zmesi 1 : 5, to se pravi, da pride 280 kg portlandskega cementa na en kubični meter (1 m') peska in gramoza. Posamezni deli obokov so se betonirali z ozirom na enakomerno posedanje odra. Vsak obok ima v sebi 170 m8 betona. Oder se je usedel pod to težo, ki znaša okroglo 400.000 kg, za 3 0 do 4 V, centimetre. V smislu tozadevnih predpisov se odri odstranijo šele v Šestem tednu.
Vodovod V Kranja. Vodovodna dela so sedaj dogotovljena od kilometra 152 Cemšemkarjev Studenec do rezervoarja v kilometru 9*261. Dolžina je 5939 metrov, vštevSi izpeljavo pod Kokro v km 10 6. Pri rezervoarju in sosednjih vaseh, podaljšanje do Orehovega in do vodnega stolpa izključno mesto čez Kokro, so dela v smeri državne ceste gotova. Tukaj se je položilo do 10.890 metrov cevi. Dela ob studencih, pri razervoarju in pri vodnem stolpu se bližajo koncu. V Kranju je prvič zapela lopata v torek, dne 25. t m. ob pol treh popoldne in sicer pri gostilni «Na Bekselju*. Dela se bodo nadaljevala na binkoStni torek v mestu samem, na Klancu, Hujah in Rup;. Vnanje vasi kakor Tupaliče, Visoko, ki imajo že napravo hišnih vodovodov, dobivajo vodo že iz novega vodovoda.
Ustanovni občni zbor sveio gorenjskih kmetijskih podružnic se vrši v torek popoldne ob eni uri v dvorani hotela .Nova Pošta" v Kranju v prvem nadstropju. Naj se kmetje in posestniki tega shoda obilno udeleže. Saj se gre za kmečke koristi.
Kmečka zveza ta kamniikl okraj je imela zadnjo nedeljo shod v Vodicah. Kar bi ne pričakovali, je nastopil menda njen načelnik gosp. Valentin genkovfč iz Kamnika proti ustanovitvi zveze kmetijskih podružnic za Gorenjsko. Gotovo žalostno! Iz ljubljanskega .Slovenca" namreč posnemamo, da je protest s tem utemeljeval, da bi se vsaj kmet kranjske okolice gospodarsko ne povzdignil. Kaj takega bi od kmečkih zvez ne pričakovali. Pravi pregovor: pamet je boljša, nego žamet, zato naj bode tudi gorenjski kmet pameten ter se naj stanovsko organizira in združi. Le tako bo imel kak rešpekt in ugled. Gosp. V. Benkoviča po povabimo javno, naj pride v torek v Kranj zastopat koristi kamniškega okraja. Nas bo prav veselilo, če se spravi tudi v ta okoliš kaj življenja in tekmovanja!
Da ne bode nespoiszumljenjs, javljamo, da se za shod v torek nobena podružnica in noben zasebnik posebej ne vabi. Vsakdo je dobrodošel, z veseljem sprejet. Pripravljalni odbor je sklenil, da se poziy objavi samo v stanovskem listu ,Kmetovalcu", in tega se držimo. Vabili smo edinple prvič vse one podružnice, katere so nam bile znane v radovljiškem, kranjskem, kamniškem, okrajnem glavarstvu in v Ljubljanski okolici. Na zadnji sestanek, dne 25. aprila so pa bile povabljene samo in edino one podružnice, katere so se izrekle definitivno za ustanovitev zveze. Toliko v blagohotno pojasnilo, ker se dosedaj v listih ni nič pisalo.
K sestanka gorenjskih kmetijskih podružnic piše včerajšnji «Slovenec>: Na binkoštni torek se ■nuje v Kranju «Zveza gorenjskih kmetijskih podružnic*. Babčov fantek, ki bode pri tej zvezi imel prvo besedo, se silno trudi, da jo osnuje po predlogu Lenarčiča. Lenarčič je namreč že predlansko leto predlagal na občnem zboru kmetijske dražbe, naj se vse kmetijske družbe preosnujejo v kmetijske zadruge. Ta čas se mu to ni obneslo, zato pa je sedaj poslal svojega sdlatusa Babčevega fantka,
naj osnuje najprej zvezo, potem pa spremeni podružnice v kmetijske zadruge. Na ta način upajo liberalci priti na deželi do močne organizacije. Že dalj časa se čuti iz Ljubljane močan pritisk na gorenjske kmetijske podružnice. Zadnji čas so se snovale kmetijske podružnice po vseh vaseh, kjer so le mogli vjeti par liberalnih čevljarjev. Glavni govornik na ustanovnem shoda bode Gustav Pire, ki vedno trdi, da ne dela politično. Upamo, da pride tudi Žerjav in Ribnikar, potem so skupaj vsi glavni agrarci. O srečni gorenjski kmet, ki ima take rešitelje! Ze iz pripravljalnega odbora, v katerem je par liberalnih učiteljev, vemo, kaj se namerava. Naše somišljenike opozarjamo, da se na ta lim ne vsedejo.
Ka| jo e tunelom pri Radovljici T Ta tunel je v tako slabem stanju, da se je bati, da se da se gotovo zdajpazdaj podere. Toda vlaki ie vedno vozijo skoz. Sicer zelo, zelo počasi, zato pa tembolj opasnejie in za človeka, ki se pelje v vlaku, je to naravnost muka. Država, ki spravlja sto- in stotisočake v svoj žep iz te racionalne proge, cima, da bog pomagaj. Ko bi kak kmet imel slabo brv ali most, po katerem ni varno hoditi, še manj pa voziti, pa je ne bi takoj po-
Cravil, zadela bi ga neusmiljena, kruta kazen, od pa se vozi dannadan na tisoče ljudi in vendar se železnična uprava upa, tvegati življenje toliko in toliko ljudi. Naj bi merodajni krogi malo podrezali!
Pobegnila je predstojnica Marijine družbe na Breznici, neka Iv. Pristov, ravno na dan desetletne slavnosti ustanovitve nepotrebne družbe. Kaj jo je gnalo med svet? Menda fantje.
Gospod Feliks Stare, grasčak na Kolovcu, je dal na razpolago svojim prijateljem lov na divje peteline in sicer s tem pogojem, da daruje vsak, kdor ustreli divjega petelina, družbi sv. Cirila in Metoda 10 K. Do sedaj je nabral g. gralčak že 50 K, katere je podaril družbi. — Gospodu gra-ščaku najiskrenejSa zahvala — njegovim prijateljem pa veliko sreče pri lovu na peteline.
Le protežlrajte nsmikutsrje I V Smledniku adaptirajo zvonik farne cerkve. Načrte in proračun je napravila neka neslovenska firma za okroglo 17 tisoč kron. Ker oblast ni dovolila, da se je delo oddalo nekemu mazaču, so delo novic oddali in sicer kar pod reko — kranjski itavblukl dražbi, dasi so se za to-delo zanimale in stavile ceneje ponudbe razne slovenske tvrdke. V odboru za oddajo tega dela je imel prvo besedo seveda oodotni župnik.
Oipiee v kranjskem okraja. V Ratečah pri Škofji Loki je obolelo 2 tretjini Soloobiskujočih otrok na ošpicah, — Razširila se je ta bolezen tudi po Drulovki, Bregu, Podrečah in Mavčičah, kjer je bolnih nad 30 otrok. Umrl dosedaj ie ni nobeden.
Reprodukcijo slik tabora v Vizmarjih leta
1869 je dal napraviti I. Bonač v Ljubljani. Prodajajo se slike po 3 K v korist Ciril - Metodovi družbi.
V Savi najden utopljenec. Z Jesenic se poroča, da so ta teden našli v Savi utopljenca, ki je bil v vodi že več mesecev. Kjer koga pogrešate, naznanite.
Slovensko društvo v Ljubljani nam naznanja, da se na dan 22. maja 1909 sklicani občni zbor ni vršil, ker ni došlo nanj dovolj članov. Vsled tega se bode vršil nov občni zbor v četrtek, dne 3. junija 1909 ob pol 9. uri zvečer v gostilniških prostorih -Narodnega doma*. Vspored ostane nespremenjen. Pričakuje se zanesljive in polnošte-vilne udeležbe, da ne bi ostal tudi novi občni zbor nesklepčen.
Kadilnlkove koča na Golici se otvori o Bin-koštnih praznikih. Koča je dobro prezimila, in ker so se izvršile v koči še različne preuredbe, bode sedaj koča vsem zahtevam zadostovala. Oskrbovanje koče je poverilo Slovensko planinsko društvo dosedanjemu oskrbniku MarkeŽu. Koča je z živili in pijačo že popolnoma založena, in se dobijo tudi sveža jedila, posebno sveže meso. Oskrbnik je že v koči. Ker je sedaj najlepša flora na Golici, naj nobeden prijatelj narave in planinstva ne zamudi posetiti o Binkoštnih praznikih Kadilnikove koče.
V ftkoHI Leki je dne 26. maja t 1. umrl g. Ivan Kanin, posestnik in kavarnar, v starosti 27 let Bil je mož vrlega značaja in vesten pristaš napredne stranke. Kako priljubljen da je bil, pokazal je včerašnji pogreb, katerega so se razen mnogobrojnega občinstva udeležila tudi društva: .Sokol" katerega ustanovni član in blagajnik je bil ran j ki, nasilno društvo in čitalnica z zastavo. Bodi mu blag spomin.
Dijaške ustanove. Od II. tečaja Šolskega leta 1908/1909 dalje se bodo podelile nastopne dijaške ustanove: Tretje mesto dijaške ustanove Andreja Chrona, letnih 188 K 60 v, ki se od 6. gimnasi-jalnega razreda začenši more uživati do zvršetka bogoslovnih naukov. Pravico do nje uživanja imajo: a) dijaki iz ustanovnikovega sorodstva; b) učeči se ubogi meščanski sinovi iz Ljubljane, Kranja in Gornjega Grada. Pravica predlaganja pristoji knezo-škofljskemu ordinariatu v Ljubljani. — Od drugega razreda ljudske šole dalje na noben naučni oddelek omejena ustanova Marije Hudovernik letnih 139 K, Pravico do nje imajo dijaki is ustanovni-
kovega sorodstva In če teh ni, dijaki iz; Radovljice in potem dijaki iz Kranjskega sploh. Pravica predlaganja pristoji vsakočasnemu župniku v Radovljici. — Drugo mesto na noben naučni oddelek omejene dijaške ustanove Antona Jeralla letnih 219 K. Pravico do nje imajo najprej dijaki iz trga Železniki, potem dijaki iz župnije Železniki in če teh ni, dijaki iz sosednjih far Selce, Zalilog, Sonca in končno dijaki iz okolišča okrajnega sodišča Skofja Loka. Pravica podeljevanja pristoji vsakočasnemu župniku v Železnikih, sporazumno z županom v Železnikih. — Dijaška ustanova Jakoba Mraka, ki je omejena na osem gimnazijskih razredov, letnih 159 K. Dijaki, ki se posvetijo bogoslovnim študijam, morejo ustanovo tudi štiri leta uživati v bogoslovju. Pravico do te ustanove imajo dijaki c kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju, in sicer v prvi vrsti sorodniki ustanovnika, potem ▼ Smledniški župniji rojeni dijaki, če teh ni, sploh iz Kranjskega okraja, v tem slučaju pa imajo v Naklem rojeni dijaki prednost. Pravica podeljevanja pristoji ustanovniku župniku Jakobu Mraku v Naklem. — Tretje mesto dijaške ustanove Krištofa Plankelja letnih 68 K 50 v, ki se more uživati med gimnazijskimi nauki pet let, in sicer od 12. do 17. leta. Pravico do nje uživanja imajo ubogi meščanski sinovi iz mesta Kamnika in kadar teh ni, iz mesta Ljubljane. — Na noben učni oddelek omejena Andrej Schurbijeva dijaška ustanova letnih 50 K 15 v za učence in dijake sledečih rodbin: France Vavpetič, Miha Schurbi in Janez Sluga iz Podgorja pri Mekinjah. Pravica podeljevanja pristoji c kr. deželni vladi. — Na noben učni oddelek omejena Jožefa Sdesharja dijaška ustanova letnih 99 K. Pravico do nje imajo dijaki iz ustanovnikovega sorodstva in če teh ni, dijaki iz župnije Brezovica ali Radovljica. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželni vladi. — Prvo in drugo mesto od prvega razreda gimnazije ali kake enakoveljavne šole na noben učni oddelek omejene dijaške ustanove Gašperja Sušnika letnih 365 K 31 v. Pravico do nje imajo dijaki iz ustanovnikovega sorodstva in imajo v tem slučaju sorodniki iz moškega roda (Sušnik) prednost in če teh ni, dijaki, kateri so rojeni: a) v rojstnem kraju ustanovnika (Suha); b) v župniji Predoslje; c) v okoliša okrajnega sodišča v Kranju. Pravica podeljevanju pristoji kranjskemu deželnemu odboru na predlog župana in župnika v Predosljah in župana v Kranju. — Na noben učni oddelek omejena Neže Bolka dijaška ustanova letnih 191 K. Pravico do uživanja imajo:
a) dijaki iz ustanoviteljičinega sorodstva, če teh ni,
b) dijaki iz fare Jezica pri Ljubljani in če tudi teh ni, c) revni dijaki slovenske narodnosti iz Kranjske. Pravica podeljevanja pristoji c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Peto mesto na kakšen učni oddelek neomejene dijaške ustanove Jurija Tdttingerja letnih 118 K sa dijake iz fara Vrhnika, Polhov Gradec, Horjul in Bled in kadar teh ni, za dijake sploh. Pravica predlaganja pristoji župniku v Horjulu kot Schčnbrunnerjevemu beneficijatu. Prosilci za katero izmed teh ustanov se morajo pri svojih prošnjah ravnati po nastopnih predpisih: 1. Prošnjo je vložiti najkasneje do 5. junija 1909 pri predstojnem naučnem oblastvu. 2. Kadar kdo prosi za slučaj, da se mu ne podeli določena ustanova, obenem tudi za eventualno podelitev kakšne druge, pod drugačno zaporedno številko razpisane ustanove, mora za vsako pod drugačno zaporedno številko razpisano ustanovo pravočasno vložiti posebno prošnjo; eni prošnji je priložiti potrebne listine v izvirniku ali pa v poverjenih predpisih, druge prošnje pa je opremiti z navadnimi prepisi listin ter navesti, kateri prošnji so priloženi izvirne, oziroma poverjene listine. 3. Prošnjam je pridejati: s) rojstni (krstni) list; b) potrdilo o cepljenih kozah; c) ubožno izpričevalo, iz katerega se dado pridobitne, imovinske in rodbinske razmere natanko posneti; samo prošnje z dokazanim uboštvom so proste kolka; d) poslednji dve seme-str al ni izpričevali, oziroma zrelostna, oblikovalna, kolokvijska izpričevala ali izpričevala o prebitih državnih izkuinjah; e) eventualna dokazila pri posameznih ustanovah navedenih prednostnih pravic, zlasti domovinski list ali listino o meščanski pravici, kadar se zahteva določena domovinska upravičenost ah* meščanska pravica in detične matične liste ali pristojno kolkovane redovnike, kadar se kdo opira na sorodstva, ki utemeljuje prednost. 4. V prošnjah je, ne glede ns navedbe v ubožnem listu, tudi izrecno povedati, kje stanujejo starši, oziroma varuhi prosilce vi, in če prosilec sli kdo izmed njegovih bratov in sester uživa kakšno drugo ustanovo ali javno podporo in v pritrdilnem primeru, koliko znaša ta ustanova ali podpora. Prošnje, ki niso v zmislu zgoraj navedenih predpisov opremljene, kakor tudi prošnje, ki niso vložene po predstojnem naočnem oblastvu, ali ki se prepozno vlože, se ne morejo jemati v pošiev.
Keredni trgov©!, obrtniki Lil. tesar I Družba sv. Cirila in Metoda namerava letos v svojem koledarju (vestniku) prinesti pregled vseh slovenskih tvrdk, vseh narodnih podjetij Ltd. Koledar se razširi po vseh slovenskih pokrajinah, zato je oglašanje v njem velikega pomena. Sprejemali se bodo oglasi od vseh solidnih in strogo narodnih tvrdk. Oglasi so lahko tudi majhni, kakršne prinesejo naši dnevniki v skupnih oglasih. Seveds bodo tudi pristojbine neznatne. Oglasi tuj se pošljejo i popolaim bescdilora vsaj do
začetka meseca avgusta' na pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Narodni dom. •
Postajna Jo postala mesto. Njega Veličanstvo je premilostno podelilo postojnskemu trgu, ki je po svojih čudežnih podzemeljskih jamah svetovno-znan, značaj mesta. Podzemeljski čari, ki so edini na svetu in katere občuduje vsako leto ogromna množica potujočih, pripomogli so do tega, da je Vojvodina kranjska za eno mesto bogatejša. Radi tega praznovalo se bode letošnjo slavnost v postojnski jami na binkoštni pondeljek posebno slovesno. Več godb, med njimi tudi mornarska godba iz Pulja, ki bodo razveselile mnogobrojne obiskovalce v obsežnih, bogato s kapniki okrašenih in čarobno električno razsvetljenih prostorih povzdignile bodo še posebno to slavnost Tudi za druge raznovrstne zabave ljudstva je bilo skrb-Ijeno. Posebni vlaki vozili bodo ta dan iz Ljubljane, Trsta, Reke in Pole. Jamska veselica se vrši ob vsakem vremenu in je obisk jame, vsled suhih breztežavnih promenadnih potov tudi ob ali po najhujših nalivih omogočen.
Velika pevska slsvaost v LJubljani. Svojo udeležbo pri slavnosti društvene 25 letnice pevskega društva .Slavec" so nadalje prijavila sledeča društva in korporacije: 27. .Čitalnice" pevski zbor v Spodnji Šiški, korporativno; 28. .Delavsko bralno društvo" v Idriji, korporativno; 29. .Narodna čitalnica" v Škof ji Loki, po deputaciji; 30. .Kolo", hrvatsko pievačko društvo iz Zagreba, korporativno ali po veliki deputaciji; 31..Hajdrih", pevsko društvo na Proseku, korporativno; 32. „Narodno ženstvo" v Ljubljani, sodelujoče pri slavnosti; 33. „Ustfedni jednota zpčvačkvch spolku češkoslovanskych" v Pragi, po častnem odposlanstvu ; 34. „Savez hrvatskih pjevačkih društava" v Zagrebu, po častnem odposlanstvu; 35. „Zveza slovenskih pevskih društev" v Ljubljani, po častnem odposlanstvu; 36. ..Združena tržaška in oko-ličanska društva', Trst, po častnem odposlanstvu. Nadaljevanje prijavljenih društev prihodnjič. Do-sedaj navedena društva prispo skoraj izključno s društvenimi zastavami na slavnost, a v mešanem zboru pevskega društva „Hajdrih" iz Proseka nastopijo dekleta v narodni noši tržaških okoličank. Slovenke sirom naše domovine, posnemajte jih, in pridite tudi ve v slikovitih naših narodnih nošah. Ona bratska društva, katera še niso prijavila svojo udeležbo, vabimo, naj blagovole to čimpreje ukreniti, čas jako hitro poteka in slavnostni dnevi so skoraj pred durmi. Slavnost zavzema kakor je razvidno že iz dosedanjih prijav čimdalje širšo podlago. Kakor delujejo bratje Cehi za čimnajvečjo udeležbo, tako je ukrenil upravni odbor .Savez hrvatskih pjevačkih društev" ponovno pozvati vsa hrvatska pevska društva, da se udeleže tem mno-gobrojnejše .Slavčeve* slavnosti, kakor tudi, da bi vsa hrvatska pevska društva, v kolikor bode že mogoče, nastopila v Ljubljani skupno v enem hrvatskem zboru. In ve slovenska društva, pohitite v slavnostnih dneh polnoštevilno v Ljubljano, da se v bratskem objemu navdušimo za nadajjno naše narodno delovanje.
Trojni umor v Galiciji. V vasi Lopušna v Galiciji je našel nočni čuvaj, ko se je vračal iz službe, celo svojo družino, mater, ženo in otroka z razklanimi glavami v sobi Sumi se, da jih je umoril kmet Lucvsin, s katerim se je čuvaj tožaril radi dveh njiv.
Skrivnosten umor. V Monakovem se je nastanil v privatnem stanovanju neki Paul Ldstez iz Amerike. Cel dan je čepel doma. Drug dan ga je obiskal 33 letni mož, zaklenil se ž njim v sobo, zapustil jo čez dobro uro, po stopnjicah izguba-val razne papirje iz žena, katere mu je pomagala gospodinja pobirati in odšel. Kmalu je pa gospodinja zapazila, da je njen gost zastrupljen. V njegovih koveekih so dobili vse polno denarja, zlata, ur in raznega orodje za ulome. Do sedaj še ni dognala policija, ne kdo je Ldstez, ne kdo je njegov morilec.
Naacnanila telovadnega     ^Us*sW      « žoasklm
oddelkom
društva „SOUO L"
v KRANJU.
Bratje Sokoli!
V nedeljo, dne 6. junija 1909 se vrši izlet našega društva v Zabnico. Tam se snidemo tudi r bratskim društvom «Sokol» v Skorji Loki, kjer priredita obe društvi javen nastop. Natančnejše o tem boste razvidoli iz okrožnice.
Bratje! Obisk telovadbe j« od meseca septembra lanskega leta vidno pojomal. Med Vašimi vrstami je zavladala mlačnost, malo jih je, ki bi redno pohajali v telovadnico, nikogar pa ni med Vašimi vrstami, ki bi z navdušenostjo in sokolsko vztrajnostjo agitiral za rednejše pohajanje v telovadnico. Va-iliteljski zbor Vam tem potoni naznanja, da je drugi teden vsak dan odprta telovadnica od pol 9. ure zveder naprej. S tem Vam je dana možnost, da vadite cel teden proste vaje katere se bodo izvajale pri javnem nastopu v Žabnici. Pričnite pa tudi neutrudljivo agitirati, pripeljite s seboj nove člane-
telovadce in zbudite iz trdnega spanja one telovadce, kateri so lansko leto jeseni zapustili naše vrste. Upajoč, du ustre-žete tej opravičeni želji in daste odgovor na ta poziv s tem, da pričnete redno telovaditi in agitirati za večji in rednejii obisk, Vam kliče
„Jfa svidenje" v telovadnici
Vadlteljskl zbor.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden :
80. maja. — 1416. V Konštancu sežgo Hieronima iz Prage. — 1424. Bitka pri Lipanih. — 1481. V Rouenu sežgo Devico Orleansko. — 1636. Mir, sklenjen v Pragi. — 1640. t Slikar P. P. Rubens. — 1778. Francoski pisatelj Voltaire.
— 1814. Sklene se prvi pariški mir. — 1873. f Pesnik Franc Serafín Čimperman v Ljubljani.
81. maja. — 1609. t Skladatelj Jožef Haydn, stvaritelj sinfonije in modernega oratorija. — 1878. Potop ladje «Grosser Kurfürst».
1. junija. — 1486. Kialj Matija (Korvin) zasede Dunaj in Dunajsko Novo Mesto in postavi svojo prestolico na Dunaju.
— 1864. t P"a slovenska pisateljica in pesnica Josipina Tarnogradska-Tomanova v Gradcu. — 1901. t Pisateljica Pavlina Pajkova v Ljubljani.
5. junija. — 1166. Amolda iz Brescie sežgo na grmadi.
— 1800. Napoleon Bonaparte osvoji Milan. — 1848. Slovanski shod v Pragi. — 1878. Dr. Nobiling napade nemškega cesarja Viljema I. — 1882. t Garibaldi.
8. junija. — 1046. Henrik III. premaga Ogre ob Rabi.
— 1740. Fridsrik Veliki odpravi torturo. — 1778. t *■ 3» Rouseau.
4. junija. — 1701. t Rüdiger pl. Starhemberg, slavni branttelj Dunaja leta 1688. — 1745. Ruski kralj Friderik II.
Êremi ga Atstnjce pri Hohenfriedbergu. — * Pisatelj Viktor rien na Razdrtem. — 1859. Nesrečna bitka Avstrijcev proti Francozom pri Magenti.
6. junija. — 1568. Grofa Egmont in Hoorn umorjena.
— 1799. Nadvojvod* Karol premaga Francoze pri Cürihu. — 1826. f Skladatelj C; M. Weber. — 1867. t Botanik Andrej Fleischmann v Ljubljani. — 1880. t Politik in pisatelj dr. Radoslav Razlag v Breticah.
Godovi prihodnjega tedna:
SO. Milica; 31. Bajslav; 1. junija. Fortunat, Bogoslav, Deva, Radovan ; 2. Velimir, Ljuba, Radislav ; 3. Klotilda, Nadina, Radoslava, Vrativoj, Vladimir ; 4. Kvirin, Dika, Milajka. Prokop; 5. Bonifacij, Pribisav, Dobromil.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem;
1. junija v Radovljici (za blago in živino); 2. v Motniku.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinskp cikorijo!
Zlate $VtHi|t : Bertis, Pariz, Hin itd. /)>
Nab olše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstv o
Jzdehvatelj
0. Seydl
jubljana, Spital.-Stritar.ul. 7
		
		
		
.  -C ... • . $		
( Nemk
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 52-40
»Sar    Samo 6 dni ~w
vozijo francoski brzoparniki La Provence, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz
Havre v Newyork. = Najkrajia črta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovru'.
58 42-16
Ö
Najmilejše milo za kožo :: kakor tudi za pege. ::
Dobiva  m& povsod.
Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh trst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh to-vornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franko vaSe tovorne listine letošnjega leta in v tj treh dneh dobite poročilo o rezultatu 13 revizije. 14 52—28 |S
Vsak dan soeil
151 3—1
S LH DOLE D vseh vrst
k doM o kavarni „Presern" - Ljubljana.
SÉ ■ H II		
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE 1 POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina	■ ■ BS
■		■ ■
ss ■ ■		m m m
franc Soúvan, sin - Cjubljana v stari Soúvanovi hiši na JVtestnem îrgu St. 22.		
m.m ■ II«-«-18                               II ■ ■ ■		
Kupujte in zahtevajte le najboljše čistilo (krema) za čevlje =======«======   in usnje v prid ===-—====«=-«—i
dražbi sv. Cirila In Metoda Kisi J- Kušlan v Kranju.
46
Loterijska srečka dne 23. maja 1.1.
Trst   31   77   8   85 G
Zaradi ogromne zaloge SfiJSb
•pomladanske In poletne konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodaja že pri-
četkom sezje tudi pod lastno cono.
Na zahtevo pošiljam na deželo tudi brez povzetja.
Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše n najfinejše izvršena na Dunaju. 103 8 —8
»ftsjlefto sKladift oblek,"
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trs; 5.
ZObttckflKBl štetji
Oton $cyil
v Roossovi hiši nad prodajalno y Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plolče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-21
Sprejemne ure vsako nedeljo ln pondeljek od 8. are dopoldne do 5. nre popoldne.
Vir sdravja so brezalkoholne pijače H
med katerimi zavzemajo iz Mar&nerjjevlh
SsncJEik linonadnin bonbonov |
(okus malin, citron, jagod, Češenj in češminj) napravljene 97 10—9
Sumeče limonade
prvo mesto. — Samo pristne, ako imajo to varstveno znamko. Letna poraba več kot 40 milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska družba orientalskih slaščic in tvornic čokolad ■■ Vinogradi* prej A. Mariner.
re>;
Glavna  zaloga na Dunaju:
Josip Kiti VI., ThtonUfttstt
- izceja zzz
za dame prazni od K  1*— naprej
„ „ lišpani „ „ 3-— „ gospode « —'80
.. deklice
dečke
» „--60 ,,-'40
11
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere.    127 18—7
Etu brez kookurence i Postrežba znano solili
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina,
	Naznanilo in priporočilo.	w3\
:: Špecijaliteta :: Dvakrat na feden ribe.	Podpisani nainanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu kakor tudi na deželi, da sem prevzel m dnem IS. mejnika t. t. * gostilno in bolel Jemarje" i Uhlji Loki.« Ker imam veliko zalogo vina, je naravno, da bodem točil le fins, pristna, domača vina, kakor tudi priznano domače pivo iz pivovarn v Škof ji Loki in Mengišu. Ob vsakem času se bodo dobivala topla in mrzla ukusna jedila. Imam tudi na razpolago 15 sob, opremljenih z najmodernejšimi zahtevami, kakor kopel, električna luč, vodovod i. t d., kot prenočišča. — Za voznike je pripravljen lep, zračen hlev. Za poletni čas bo služil v udobnost cenj. gostov tudi senčnat vrt. Za dobro postrežbo kakor tudi za nizke cene sem in bodem redne skrbel, zategadelj upam, da bodem kot dolgoletni gostilničar si pridobil tudi na svojem novem mestu obilo cenj. obiskovalcev. Za mnogobrojni poset se najuljudneje priporoča Fran Rožič 148 3—3               bivši gostilničar kolodvorske restavracije v Kranju.	:: Špecijaliteta :: Dvakrat na feden ribe.
		
		
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in bratskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovaiju frakov in saloisklb sokei).
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—12
139 6—4
naiboliSI lah za tla Iz mehkega lesa.
Keil-ev lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leftčilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Franc Dolenz u Kranju.
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umi-
valne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
ima vedno v zalogi tvrdka
Črnomelj i Anton Zurc; Idrija i Val. Lapajne ; Kamnik i Ed. Hajek. Kočevje i Franc Loy.
** Ck
SO
S-t
f     9 K
c =
>
tfl CA
1
Zaloga vsakovrstnega
® lesenega, železnega • in poblazinjenega, pohištva
; t Ljubljani, ? blizeji, u Marije Terezije cesti iL U
mm u......Mimrmm» i mvmtmm weif > in.......■■ i u i
OKLIC.
Po soglasnem sklepu upniškega odbora se bo prodajalo v koukurzni sklad Ivana Auerja, trgovca v Tržiča, spadajoče
manufakturno, špecerijsko ln galanterijsko blago
kakor tudi napr zaloga čevljav  ~aja| potom
javne dražbe
pričenši dne l.|oni]t 1909 vsak dan od 8. do 12. are dopoldne ln od 2. do 6. nre popoldne.
Blago se bo oddajale kakor je popisano v inventurnem zapisniku proti gotovemu plačilu brez jamstva za kakovost.
V TRŽIČU, dne 27. maja 1009.
Matija Marinček
c. kr. notar kakor upravnik,
16
pozor! • Zidarji in staVbwi podjetniHi! « Pozor!
Portland- in roman-cement vedno sveži sa izdelovanje cementne strešne :: opeke, sa zidanje najsposobnejši, tra-verse, trsje sa obi-Jaaje stropov, cevi ta kamenščine, :: cevi sa vodovode, strešne lepenke ln drage sa stavbe potrebne predmete po najnižjih cenah. ::
trgovina i
Portland-in roman-
cement.
Traverze.
Cevi za vo-:: dovode.
Tovarna za gossodarslp stroje
išče Ml 5-3
pridne, solidne potnike.
Cenj. ponudbe pod ;,U. TJ. 5" na Henrika Schaioka, Dunaj I., Woll*eilo 11.
Ivan Schindler, Dunaj
/«•     poSilja že veliko let dobro znane stroje vsake ■ / Je»«   vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje kuje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živine, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih
Sogojih, tudi na obroke, eniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti 1 Piše naj se naravnost: 94 20—5
Ha« Scbittdlir, Pana)       trdbcrgstrásse 12.
□
o
ID
O
Podpisani uijudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da bom otvorll 147 3-3
dne 30. mala 1009 lep senčnat vrt
i krasnim raigledom In popolnoma
novim kegljiščem
v Kranju hiš. št. 26.
Točila se bodo raznovrstna le pristna domača vina in izborno mengiško pivo. istotako se bodo vedno dobivala okusna jedil«, kakor tudi prenočišča. Skrb-Ijeno bode vedno za skrbno postrežbo ter se najuljudneje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Franc Knralf.
o
Zobozdravniki a#aIIa obotehniski :: «tlOIJO
dr. UUti GlobočniH
v Kranjn
1 52-38
Je od 16. septembra 1808 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
Dobro ohranjen
otroški voziček
se proda. ia3_t
Eje? pove upravništvo »Gorenjca*.
5 52—46
''•V"'*-la
Rudolf Rus
nrar v Kranjn
■V   poleg lekarne.
UslanoVtjeso teta 1885.
Velika saloga vsakovrstnih ur, zlatnine ln srebrnlna ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. Priznano lsborno blago.
m m
Termos" 1 steklenice
Obdrie 24 ur nelzpremenjeno temperaturo mrzle kot gorke vsebine. Turistom ln lovcem zelo priporočljive.
,jM«rHör?.Ma)(lli Kranj
fsdaja kjnairdj «iaranjoa».
Odfefeiai aredaik LivqiIm Mîkm,
Uftaiaa ti tiatk I?, Pi. Laeprtta ▼ Kitnju,
C6B
00