Domoljub V Cjufolfant 25. olslohra 1944 57 - Siev. 43 P&govor z mrtvo materjo Mati, ne morem priti osebno, da spet obiščem dragi tvoj grob, Vstale zapreke so kot prepadi, dušo zajelo sto je tegob. Misel vsaj moja naj Jez ovire preko daljave k tebi hiti, grob tvoj obkroža v lahnih poletih. Čiij, kaj ti sinko reči želi: >Mraz je na zemlji polni sovraštva, grom jo pretresa strašnih vojska. Kri zdaj človeška teče v potokih in nad domovi ogenj divja. Take preskušnje ni še občutil, ni še zadela zemeljski rod. Grozne pošasti v zraku, na zemlji, sipljejo smrtni ogenj povsod. Hiša domača je osamela, drago domov je — ikraj zapuščen. Tvoji otroci zdaj soižfHanei, križ jim bridkosti je naložen. Grenke drsijo solze po licih, njim se kolena v teži šibe. Stiska kot klešče jih negotovost, trnje zadira se jim v noge. j Srečnejši vi ste, mati, ki spite v božjem naročju sen že sladak kakor mi živi-v morju trpljenja, ki k tlom pritiska križ nas težak...< »Vse te preskušnjei mati mi reče, »vam je nebeški Oče poslal, ker se človeški rod je v to zemljo 8 strastno, neredno zaveroval. Raj ste hoteli tukaj imeli, vrata odprli vsem ste strastem; te so zdivjale, vi ste pa prišli v žrela pogubna divjim zverem. Bili na videz ste kot kristjani, širil se v vaših srcih je strup. Vojni pretresi so pa odkrili v srcih gnilobe žalosten kup. Dvigniti hote! vaše poglede Bog je iz zemlje gori v nebo s križi in trnjem, ki .jih neredko jipal z višave je ms zemljo. Ko pomagala niso svarila Bog je dopustil strašen vihar. Roka zdaj božja, tepo dobrotna, da spametuje zemska se stvar. Vse to trpljenje le zveliča ven ljudskemu rodu je opomin: zemlja izgnanstvu kraj je človeštvu, dom naš je v ai|« zte.-.daiK višin. Grehu — sovragu,- krivcu trpljenja dajte v življenju svojem slovo; mavrica takrat lok bo razpfeU miintga žitja spet če* zemljo ■. .t Bk. Sv. Križ nad Šmarjem »Kraljevo znamenje —■ Križ atojilc V tem znamenju so naši dedje gradili sedanje cerkvico na naših gričih, r njih molili in se v tem znamenju ohranjevali. Naj tudi nem v tem znamenj« pride rešitev. Vojni dogodki preteklega tednu Siloviti boji na zahodu Tukaj se vsak dan jasueje vidi, kako nem-Ska obramba postaja silne j S a, dn se ob njej krhajo silni anglouineriški napadi. To nam izpričujejo nemška uradna poročila, ki se glase: Dne 16. oktobra: Na južnem bregu izliva reke Schelde sovražnik vsak dan ojačuje svoje napade. Z veliko uporabo letal je dosegel tukaj le nekaj manjših vdorov, pri čemer je izgubil 14 oklepnikov. — Na ožini Zuid Beveland so Nemci ob svojem protinapadu zajeli poveljnika kanadske napadalne brigade. — V hudih bojih sa mesto Aachen so nemški grenadirji v protinapadu vrgli nazaj sovražna krila, ki so se hotela združiti v obkolitev. Pri tem so Nemci zasedli več poprej izgubljenih krajev. — Na južnem delu tega bojišča pri Epinalu in drugod sovražnik ni imel uspehov. Dne 17. oktobra: Silni boji ob zahodni tiheldi se nadaljujejo in so vzhodno od mesta ruges bili sovražni napadi odbiti. — Silna bitka za Aaohen se zagrizeno nadaljuje. Sovražnik je skušal obkoliti mesto, kar pa se mu ni posrečilo. V teh bojih je 30 ameriških vojakov prebežalo na nemško stran. — V bojih pri mestu Metz je utrdba Fort Driant ob reki ttoseli spet padla v nemške roke. Pri Epinalu ln tamkajšnjih gozdovih sovražnik kljub hudim napadom ni imel uspehov. Dne 18. oktobra: Hudi boji ob Scheldi se nadaljujejo. Vzhodno od Helmonda jc sovražnik izgubil 47 oklepnikov. — Bitka za Aachen divja že 15 dni. Tukaj se je sovražniku po- Kecilo, da je združil svoii dve obkoljevalni ili ter od jugovzhoda vdrl v mesto. Hudi boji M nadaljujejo. — Ojačcni sovražni napadi pri Epinalu niso imeli uspehov. Dne 19. oktobra: Vzhodno od Helmonda so nemške čete razbile sovražne napade ter uničile 10 oklepnikov. — V bitki za Aachen so Nemci sovražniku iztrgali nekaj začasno izgubljenih utrjenih položajev. Nemci trdovratno branijo hišo za hišo. — Hudi boji so se raz-besneli tudi pri Epinalu. Dne 20. oktobra: Nemške čete so odbile vse sovražne prebijalne poskuse na Nizozemskem, p ti čemer je bilo uničenih več sovražnih oklepnikov. — Bitka za Aachen divja z vso silo naprej. Nemški branilci tega mesta so Američanom, ki so vdrli v mesto, zadali v pouličnih bojih hude izgube. — Na južnem delu bojišča »o Nemci odbili vse sovražne napade ter uničili eno skupino, ki je bila prejšnji dan obkoljena. Fronta v Italiji ss no premafena Na italijanskem bojišču se tronta skoraj Kar ne premakne naprej, ker sovražni napadi Se morejo zlomiti nemškega odpora, kakor na-flala nemško nradno poročilo: Dne 16. oktobra: V Apeninih so se boji pomaknili bolj proti vzhodu, kjer je sovražnik tneva hudo napadal. Posamezne vdore so Nemci na cesti proti Bologni in v gorah severno-Tzhodno od Loiana zajezili — Na jadranski obali so nemške čete ^prestregle sovražne napade pred svojimi novimi postojankami južuo-▼zhodno od mesta Cesena. Dne 17. oktobra: Ko je ameriška armada T srednji Italiji najprej z močnim topniškim opijem obdelovala nemške postojanke, so Američani nato prešli v napad, ki pa je bil vzhodno od kraju Vergata odbit Severno od kraja Loian Pa *> sovražniki nekaj napredovali, nakar so jih Nemci ustavili — Angleški napadi pri Ce-•eni ob Jadranskem morju pa so ostali brez aspeha. Dne 18. oktobra: Južno od Bologne je sovražnik. včeruj svoje napade devetkrat ponovil ter je vsakokrat bil krvavo odbit ln imel silne Izgube. Sovražni napadi so bili najhujši. Tudi Sri Ceseni je sovražnik zaman naskakoval nem-se postojanke. Dne 19. oktobra: Napadi pete ameriške armade v Italiji so postali Se hujši. Nemci so S svojimi protinapadi vrgli sovražnika iz posameznih vdornib krajev ter zavzeli zažno vi-""o- »i je bila poprej izgubljena. Zato je so-vražiiik fiele proti večeru laogej z visokimi izgubami doseči nekaj majhnih vdorov ob cesti, ki vodi v Bologno. — Močni angleški pritisk na mesto Cesena ob Jndranu še traja, Dne SC. oktobra: Tudi včeraj so nemške čete preprečile vse ameriške puskuse, da bi predrli nemške črte v gorah južno od Bologne. Sovražnik bi tukaj namreč rad prišel iz hribovja v ravnino. Boji so se razširili tudi a« odsek pri Vergatu. B&ji na vitalni fecjtšeu Tukaj posebno prihaja na dan silovitost nemške obrambe, ki je vsak dan odločnejša, kakor dokazujejo nemška uradna poročilu: Dne 16. oktobra: Na Bulkunu so spodleteli vsi sovražni napadi pri Nišu. V južnem delu Beograda so hudi boji po ulicah. — Ob Tisi je položaj nespremenjen, pač pa divja huda bitka z oklepniki v okolici mesta Dcbrecin. I/. Sekler-jevega kota so se nemške čete nemoteno odmaknile. V prelazu Dukla so hudi boji. Pri Varšavi so Nemci imeli popoln obrambni uspeh, prav tako pri Memelu. Nemške čete so izpraznile zahodni del mesta Rige. V srednjem delu tega bojišča so Nemci zudnja dva dneva zbili 103 sovražna letala. Dne 17. oktobra: Na Balkai ,i so boji z Bolgari in Sovjeti pri Nišu, položaj pri .Beogradu pa se je utrdil. Bitka pri Debrecinu še vedno divja ter so tukuj Nemci Sovjetoin zbili 28 oklepnikov. Pri Varšavi so Sovjeti zaman napadali. — Pri Vilkoviških je sovražnik silno napadel, pri čemer jo mu Nemci uničili 14fl oklepnikov. V letalskih bojih pa je tukaj sovražnik izgubil 56 letal. — Pri Lepaji in Dobeli je sovražnik izgubil 37 oklepnikov. Dne 18. oktobra: Na Balkanu nemški protinapadi zahodno od Kruševca dobro napredujejo. V notranjosti mesta Beograda go nemške čete očistile vse 6ovražne sile, Sako ds je zdaj tam red in mir, — Pri Debrecinu so bih odbiti vsi boljševiški napadi. V Gozdnih Karpatih se nemške čete na povelje odroikajo. — Na prelazu Dukla so hudi boji. V vzhodni Prusiji je bil sovražnik ustavljen, ko je izgubil 41 oklepnikov. Mestece Wirballen ie po žilavi obrambi padlo v roke sovražniku. V Rurlandiji je sovražnik izgubil 29 oklepnikov. --- Na Baltskem področju je sovražnik od i. do 16. oktobra izgubil 558 oklepnikov. Dne 19. oktobra: V srednji Grčiji so nemške odmikajoče se čete izpraznile mesto Tebe. — V Srbiji so boji pri Kraljeva, Kragujevcu in južnovzhodno od Beograda. — Pri Debrecinu so nemške čete v hudih bojih z napredujočim sovražnikom. Tukaj ie sovražnik izgubil nad 100 oklepnih vozil. -- Zahodno od prelaza Dukla so bili odbiti vsi sovražni napadi. — V vzhodni Prusiji se nadaljuje silna bitka med krajema Sudauen in Schirwindt, pri čemer je bil izgubljen kraj Eydfcksu, toda broiiro nemške čete so tnkaf preprečile nameravani sovražni predor. Tukaj je v tridnevni bitki bilo nničeuih 250 sovražnih oklepnikov. — Pri Lepi in Dobeli ter pri Ri^i je bil sovražnik povsod odbit, pri čemer je izgubil 38 oklepnikov. Dne 20. oktobra! Ne južnem Madžarskem so nemške in madžarske čete vsgle nazaj sovražnika pri Solnoku. Pri Debrecinu so tudi včeraj bili hudi boji. Po trdovratni obrambi so Nemci to mesto izpraznili. Tnksj je od 8 oktobra do tega dne bilo uničenih 427 sovražnik tankov. — V Gozdnih Karpatih je zarndi snega bilo le malo bojevanja. — Le pri Dukli h sovražnik zaman napadal. — Zopet je začel sovražnik napadati pri Variavi, kjer je izgubil spet 33 oklepnikov. — V vzhodni Prusiji boji kar naprej divjajo ter so »e v teh bojih zlasti izkazali grenadirji novo ustanovljene nemško hndske vojske. Samo ena izmed teh novih divizit je uničila tam 42 oklepnikov. Pri Rim je bilo uničenih 29 oklepnikov. Noniška ljudska ?f»|ska Dno 18. oktobra Je Hitler kdal odlok, da ee ustanovi za obramlK) nemžke domovine ljudska vojska (Volkaeturin). V uvodu k tel neotnSki totalni mobilizaciji pravi Fflhror takole: »Po petletnem najtežjem boju stoji sovražnik zaradi tega, ker so odpovedali ve i naSl evropski trvmilkl, n» nekaterih bojiščih v blatni ali na nemških mojah. Sovražnik napreza vse silo, da bi razbil Nemčijo ter da bi mučil nemSki narod in njegov socialni 2300 hiš je zrušil potres v turški Anatoliji. Nnd 60 km je preplaval v 48 nroh nek 40. letni japonski vojak, dn je vrhovnemu povelj, stvu prinesel neko vest. Rekordi Stoletnico rojstva Friedrichn Nielzschcja velikega modroslovca, je praznoval 15. oktobra nemSki narod. Vse Francoze, stare od 18 do 47 let, bodo j Franciji pozvali pod orožje. Generalno stavko jc proglasila avstralski časnikarska zveza. V Berlinu jc umrl iia posledicuh težke poškodbe, dobljene na zahodu pri avtomobilski uesreči, znani nemški maršal Rommel. Švedski obrok mesa so znižali od tedenskih 420 gramov na tedenskih 400 gramov na osebo. železnice v zasedeni italijanski Sardiniji ne izplačujejo več plač in mezd in so pred bankrotom. Hortv Je odstopil kot madžarski državni upravitelj. Imenovana je bila nova vlada in regent3ki svet. Nemci so ajeli ameriškega generala Ar-tharja Wanamana. 22 političnih strank je sedaj v zasedeni Italiji Za prefekta v Tarinn ie bil imenovnn Emi-lio Grozioli, bivSi visoki komisar Ljubljanske pokrajine. Pri zadnjem napadu severoaraeriških letal na Solnograd ie bila poškodovana tudi stolnica, zgodovinska Mozartova hiša pa popolnoma poruiena. 75 obletnico, odkar pričel vojaško služ- je obhajal te dni iz prve svetovne vojne dobro znani nemški maršal v. Mackensec. 9« odstotkov žetve so uničile kobilice v severnem delu kitajske pokrajine Hupeh. Sovjetsko vojaško poveljstvo je izgnalo Iz Sofije angleške in ameriške častnike. Sovjeti &e ne mislijo na konec vojne, s«j M pripravljajo na dolgo in trdo zimo. Glede na slabo letošnjo pšenično letino to odredili racioniranje kruha v vsej Avstraliji. E»plemlw> Imovino maršala Fetalna v Villo-neove-Roubeto je odredil okrožni komisar. Letina je na nekaterih angleških kmetijah naravnost žalostno slaba, jo povedal angleški kmetijski minister. Sovfsti so zaprosili Združene driave za nujno dobavo dveh milijonov umetnih nog. Naradao navadni Bolgari se shirajo v prostovoljskih zborih za boj proti boljševizmu. K«? je govoril proti 2idom, je bil odstavljen eglptski ministrski predsednik Nahas paša. Vodja Italijanske katol. akcij, stranko dnn Starao le zahteval v javnem pozivu takojšnjo objavo tajnih določil lanskega septembra sklenjenega premirja. Nove vlado je dobila južnoameriška republika eo«. Na »shtevo Moskve Je bila raspoittena bolgarska mladinska organizacija »Branik«. Vežjo Število delnic Sueške prekopne dražbe jo nakupilo sovjetsko poslaništvo v Kairu-Angleže tarejo resne skrbi, red. Njegov zadnji eiij Je Iztrebljenje nemškega Skvroltft « Nato Hitler naglafia, kaiko je nemški narod v letih 1930 do 1941 sam stal v boju zoper svoje aowaiaike iai zmagoval, tako bo tudi zdaj ne >® zlomil sovražno silo, marveč ga vrgei tudi nazaj ter ga držal proč cd Nemčije tako dolgo, dokler ae bo zagotovljena bodočnost Nemčije in njen;11 zavemlkov in s tem evropski mir. Nato sklicu]" pod orožjo vbo Nemce od 16. do 60. leta, ki bodo t, orožjem v roki branili svojo domovino. -- V 1™" «i]I ta ljudsko vojska Se sodeluje v bojih ter se Je ta iskazala. Zdaj bodo tudi drugod po NemfI' ustanovili te ljudsko armade. »Eno v zvestobi do konca!« Govor ljubljanskega škofa na grobu dr. Ni. Natlačena ob drugi obletnici njegove smrti in v spomin vseh žrtev divjega komunizma na mM zemlji Dne 13. oktobra je minilo dve leti, ko je pod streli komunističnega morilca padel slovenski ban in voditelj dr. Marko Natlačen. Zjutraj tega dne je bila v stolnici slovesna božja služba za duše rajnega dr. Natlučena in vseh turjaških, jelendolskih, mozeljskih in drugih žrtev podivjanega komunizma. Popoldne pa se je velikanska množicn ljudstva zbrala na dr. Natlačeno-vem grobu, kjer je g. škof dr. Gregorij R o ž m a n imel relik nagrobni govor, ki je bil namenjen spominu rajnega bana in spominu vseh Slovencev, ki njihova trupla danes leže po znanih in neznanih grobovih širom slovenske zemlje, kamor jih je pahnila roka brezbožnega komunizma. Govor je bil hkrati pretresljiv klic vsem Slovencem, naj poslušamo glas edinosti in ljubezni, ki nam doni iz teh tisočev grobov. — G. škof je dejal: »če pšenično zrno nc pade v zemljo in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu« (Jan 12, 24), te besede Zveličarja, ki je o sebi rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje,« nam prihajajo na misel, ko na drugo obletnico smrti stojimo ob grobu slovenskega bana drja Marka Natlačena. Ta grob nam je danes spomin in simbol vseh onih tisočev znanih in neznanih grobov, v katerih počivajo izmučena in mnogokrat okrnjena trupla vseh, ki so sc iz svojega najglobljega prepričanja in iz ljubezni do svojega naroda -kakor koli borili zoper največje zlo, ki preti materialni in duhovni kulturi našega naroda, brezbožni komunizem. Od tega, nom vsem dragega groba, hitijo naše misli in naše molitve k vsem grobovom, ki krijejo žrtve brezbožnega komunizma. Kakor pšenična zrna so padli vsi ti v našo zemljo, ki jo je pustil Bog zanje razorati od rdeče revolucije naši miselnosti in našim svetim izročilom tujega komunizma. Navidezno so uničeni in zdi se nam, da so vrzeli, ki jih je njihova smrt vsekala, tako velike in nevarne, da jih ni mogoče več zamašiti. Kakor kmet smo, ki je vsejal žito, a ga ie ostalo le prgišče še v kašči. S strahom in skrbjo misli, s čini bo prchrnniMdriižino do žetve, ki je še daleč. Kakor mora pšenično zrno umreti, da obrodi obilo sadu, tako — verujemo — je Bog pustil tudi te idealne borce in tihe junake umreti, da iz njihovih grobov zraste obilen sad. Dvojne vrste sad: za nje same in za narod. Umrli so v veri. v izvrševanju dolžnosti, ki so jih imeli po sodbi lastne vesti za svete in Bogu všečne; umrli so v zvestobi do konca, zato Kliiitiifai mi« ""nuiiRi "ime nnninmiitmijuTH^MtHuHB^inuHiiCTtiniiuu^iimiiHtnruiuiiiiiiiHittiiiiHiiitai^Himuii^ifu O, ne žaluj. . • O ne žaluj, čeprav stojiš ob grobu... Poglej navzgor, ne to, kar krije ruša. Le prav je to, kar zemlja Jc sprejela, na krilih k Bogu splavala je duša in poveličana sc z Njim raduje.,. Zato naj človek tukaj ne žaluje. O ne žaluj, če spremlja te le stiska; okoli tebe se nevihta zbira. Ze onstran groba vstaja zlata zarja in blaženstva se srečen kraj odpira. Veruj, zaupaj, trpi I Oče čuje.., Zato naj človek tukaj ne žaluje. O ne žaluj, če krivde težko breme navzdol te vleče, kot da vse je strto. Poglej Zveličarja, ki širi roke. Srce skesanim vedno je odprto. Vse krivde vzel jc nase, te varuje... Zato naj človek tukaj ne žaluje. O ue žaluj, če bivaš še v tujini... Zakladi božji so odprti zate. Nabiraj pridno bisere nebeške. Na rajskih vratih čaka Bog že nate. Njegova misel nad teboj vasuje... Zato naj človek tukaj ue žaluje. Rk. upamo, da se je njih žalost že v veselje spremenila, da so po besedi psalmista že prišli v božje shrambe,-z veseljem nesoč snopje bogate žetve, ko so prej Jokuje šli sejat svoje seme, seme lastne krvi in tuzemskega življenja (ps 125, 6). Upamo, da bodo iz teh grobov na veliki Gospodov dan njihova trupla, ki so jih sejali v minljivosti in slabosti, vstala v nemin-ljivosti, časti in moči (I Kor 15, 42). To je njihov oseben sad, samo zanje. Isti zakon velja za življenje naroda. Tudi narod doživlja usodno težke čase, ko v žalosti in solzah seje najdražje seme, ki bi ga po človeški sodbi nujno potreboval, da ne shira in ne pogine, seje v brazde od sovražne ali krvave bratske roke izorane. In kakor daleč seže njegovo solzno oko, ne vidi konca tej žalostni setvi in začne dvomiti, če bo iz tega semena za življenje naroda spioh kaj zrastlo. In verno srce vprašuje: Zakaj tako, Gospod, zakaj? Zakaj so zaman vse naše prošnje, tako zelo s solzami in krvjo zalite? Pa mu Gospod iz nebes po prerokovih ustih odgovarja: »Kolikor višji je nebo od zemlje, toliko višja so moja pota od vaših potov, in moje misli od vaših misli« (Iz 55, 9). Tolikšne žrtve, padle v zvestobi, resnici in ljubezni, tudi narodu obrode obilo sadu. Kakor vsaka setev rabi svoj čas za rast in zorenje, tako tudi ta naša narodna setev, vsejana v deset- in desettisoč grobov. Taka setev zori deset-ali celo stoletja, a dozori gotovo v času, ki ga je Vsemogočni in Vsevedni določil. Sejemo sedaj mi, najbrž še ni povsem končana ta setev, ne vemo pn, ali bomo dozorelo žetev tudi uča-kuli. Ni to važno, saj pravi Gospod: »Eden seje, drugi žanje«, drug rod za nami bo morda šele veselo zbiral sadove sedanje krvave žetve; navzlic teinu bo res, da se bosta po isti Gospodovi besedi »skupno veselila scjavec in ženjec« (Jan 4, "57). . . Ob tem grobu se zavejmo še svoje dolžnosti, da storimo vse, kar je na nas, da bo ta setev v rešitev in boljše življenje naroda hitro dozorela, da jo bo še sedanji rod mogel poželi in uživati. Kaj je v tem jMigledu naša dolžnost Da se ravnamo dosledno in zvesto po nauku, ki ga nam iz teh posvečenih grobov dajejo naš dr. Marko Natlačen in tisočeri njegovih tovarišev. In ta nauk je: »Bodite edini, podajte si roke, strnite trdno svoje vrste vi vsi, ki pravite, da ntuod zares ljubite, da mu želite ohrnniti življenje in mu pripruviti lepšo, svobodnejšo in bolj blagoslov- ljeno bodočnost na temelju resnice, pravice I« ljubezni, ki je za vse človeštvo uzakonjena v, božjih zapovedih. Vi vsi, ki to resno hočete^ bodite enega srca in ene misli v tej urL Naj vas ne bega in ne plaši nič, kar navidezno š«l grozi. Skovani v eno voljo, eno ljubezen in en« moč stojte trdno in vztrajajte zvesto do konca.« Dragi rajni bratje in sestrel Sprejemam«! to vaše navodilo, ki ste ga podpisali z lastne* krvjo. Vaš zgled in vaša zvestoba nam ostaneta! dragocena in sveta zapuščina. Zato naš odgovofl vam: »Eno v zvestobi do konca!« Veličasten pngreb jelendolskih žrtev v Mlačevem V petek, dne 6. oktotira 1944 ob 10 je bil pogreb jelendolskih žrtev iz Mlačevega, Bo« štanjske vasi in Zagradca. Udeležba je bila ret velika, tako da tudi najstarejši vaščani nat pomnijo tako veličastnega pogreba. Razen so« rodnikov in domačinov se je pogreba udeležila; vsa okolica. Iz Grosuplja je prišla častna četa domo« brancev z g. nadporočnikom Al. A h 1 i n o m in g. županom Janezom A h 1 i n o m. Iz Ljubljano so prispeli akademiki - sošolci pokoznih, ki sat položili na grob junakov trnjev venec s sloven« sko trobojnico, iz raznih krajev pa soborci it vaške straže. Ob 10 je bila slovesna maša zadušnica, ki jo je opravil žalski župnik Anton Z n i d a r « šič. Istočasno sta maševala pri stranskih oltarjih domobranski kurat Matija Š i n k in bivši karat vaške 6traže na Mlačevem Štefan Pintarič. Po pogrebnih molitvah je domobranski zbor zapel žalostinko »Človek glej«, nakar je prevzel besedo g. župnik, ki se je vi ganljivem govoru poslovil od svojih najboljših! fantov, članov Marijine družbe. Sledil je govor, ki ga je imel bivši kurat vaške straže na Mla« čevem Štefan Pintarič. Poudaril je pomen velike žrtve, ki so jo padli junaki doprinesli zato, da rešijo svoje ljudstvo največjega sovražnika komunizma. Opisal je dolgo trnjevtf, pot, preden so dospeli na svojo Kalvarijo, in se končno poslovil od dragih soborcev. Končno je spregovoril še v imenu domobrancev višji narednik Jarc. Po trikratni salvi so položili trupla v skup« ni grob, v bližini tistega križa, ki so ga pokojni od mladih let pozdravljali in za katerega so darovati svoje življenje. Iz bojev zoper komuniste Pri zadnjih domobranskih nastopih n« Notranjskem so bili ubiti tudi sledeči komunisti: kapetan šnuderl Bogomir iz Ribnice, di« vizijski kurir »Fičko«, najbrž tudi major LazaH Kolarič, organizator ljubljanskega komunizmal Milutin Zaliukovšek, in zdravnik, bivši prima« rij dr. Slavko Preveč. V boju s Cankarjevo brigado pri Morav« čah je bilo mrtvih 155 komunistov, verjetno, mrtvih 60 in čez 100 ranjenih. Že stotega domobranca — Lojzeta Bojca —« so položili te dni na Orlovem vrhu k večnemu: I>očitku. Večna hvala in slava junakom, padliu* za vero in domovino! Nedavno so v št. Rupertu pokopali domo« branca J a k o š a Marka, ki je podlegel rani, dobljeni na Trebelnem. Ob slovesu je naročil fantom: »Borite se naprej, uničite komuniste* zmagali boste!« Slava junaku! Za vero in domovino je padel 19 letni do« mebranec Jože G o d n i č. Pokopali so ga vi Stični. Hvala in slava mu! V Stožicah so pokopali protikomunisticne« ga borca Dovča Maksa. Slava mlademu ju« naku! . Ze petič so tolovaji te dni napadli Hote« drščico, a so bili od hrabrih domobrancev po« novno krvuvo odbiti. Velike bojne uspehe so dosegli te dni do« mobranci v boju s komunističnimi oddelki na; Dolenjskem pri Medvedieku, pri Žužemberka: ob Krki, pri Čatežu in Zaplazu, ter Dobrmčii« Komunisti so imeli mnogo mrtvih in ranjenih- V St. Petru na Krasu so domobranci zaplenili nekomu kmetu voz krompirja, moke, fižola in drugih živil, namenjenih komunistom. Komunistične tolpe v razsuto beže Zdaj tik pred zimo se Je komunistov začel po-bičati etra h, kaj bo, če bo So eno zimo treba .prebiti v hosti. Kakor pripovedujejo prisilni mobilizirane!, ki so jih domobranci rešili, so kotni unist i močno zbega ni ter venomer dopovedujejo, ■da morajo čez zimo za vsako ceno priti v Ljubljano. Mislijo namreč, da jim bo v Ljubljani kaj 1 topleje. Lahko se zgodi, da pridejo tudi v Ljubljano, toda le kot ujetniki. Vse namreč tako kaže, da je komunistom pošla vsa napadalna sila, kar •o je kdaj imeli. Pojdimo kar po vrsti, pa bomo videli, da se ljudem povsod odpirajo oči ter da (pregledujejo, kao grdo igro «o i njimi igrali moskovski agentje. Ha Gereujskem te i« že zjasnilo ' Gorenjci »o dolgo časa v svojem .narodnem savdušenju bili v OF kar zaverovani, zlasti po me-•tih ln trgih. OFarji pa eo jim na vse prete£e vneto dopovedovali, kako bi bili le v«; Gorenjci ;lzseijeni, ko bi njih ne bilo. Sij narodnih borcev, ki so si ga znali rdeči agitatorji oviti okoli svojih glav, je slepil poltene Gorenjce, ki se niso mogli zanesti, da hi to bila gola laž in lažniva krinki .rdečih morilcev. Govorili so: »Seveda, Dolenj-ska. ' tam so že res komunisti, ampak pri nas jih ni, ', pri nas smo vsi eno!« In to so ljudem dopove-!dovali sami komunisti, ki so se jim delali ne-idolžna jagnjeta. Ta igra je pač trajala nekaj ča-!ea, dokler ^e komunisti niso začeli sami razkrivati v trenutku, ko so mislili, da imajo že vse (Gorenjce v rokah. Res so jih mnogo spravili v nesrečo, toda prav to je drugim odprlo oči. Naj navedemo le en sam zgled: Tam na Moravškem, kjer so komunisti posebno vneto delovati, je med drugimi žel z njimi v ho-sto kmečki fant — iz resnično narodnega prepri-.čanja. On je pač mislil kakor misli tisoče drugih, dokler ne spoznajo resnice, da bodo komunisti res osvobodili slovenski narod. Tako je dalj časa hodil i njimi, dokler neke noči ni bil nepoklicana priča pogovoru, ki so ga imeli višji njegovi »tovariši«. Slišal je namreč tale pogovor: VISji njegov poveljnik je svojemu podrejenemu dajal tale ukaz: »Jutri zjutraj pride tod mimo nemška patrulja. Tukaj in tukaj napravimo zasedo in jo vso postrelimo.« Podrejeni tovariš pa je ugovarjal: »Tega pa le nikaril Ce se to zgodi, bodo po vojnem pravu trpeli kmečki ljudje-domačini. V vasi se kaj takega ne sme zgoditi.« Višji pa je odvrnil: »Saj ravno to hočemo! Ljudje naj trpe, da bodo bolj gotovo pribežali k nam, da se naša moč pomnožil« Fant, ki je ta pogovor poslušal, se je zgrozil ln pri tisti priči sklenil pobegniti. Spoznal je, da bo to navadni tolovaji, kt nimajo z osvobojevanjem slovenskega naroda nobenega drugega namena, ko na slovenskih grobovih in pogoriščih ustanoviti komunistično državo. Pobegnil je še tisto noč in srečno prišel v kranjsko okolico, kjer se je zgla-eil pri tamkajšnjih brambovcih. Zdaj je ta fant najbolj vnet borec zoper komunistične tolovaje. In taka spoznanja se na Gorenjskem tako mno-že, da lahko že govorimo o množičnem ozdravljenju. Gorenjec je zdaj ozdravljen, ker je spregledal. Zato tudi komunisti zdaj ne moreio več goniti na Dolenjsko gorenjskih žrtev. Zdaj eo na vrsti Štajerci. Cela vrsta slovenskih domobranskih postojank po gorenjskih krajih nam jasno priča, da je komunizmu na Gorenjskem odklenkalo. Ha štajerskem se pričenja jasnifi V severnih krajih Štajerske se komunizem dolgo ni pokazal. Pač pa je tem bolj deloval v Zasavju, v Savinjski dolini in tam okoli, kjer je zlasti trboveljski komunizem imel bolj pri roki. Tudi tam so bili ljudje, ki komunistom niso zaupali ter so ljudi svarili. Toda pokazalo se je tudi tukaj, da morajo ljudje najprej na svoji grbi občutiti, preden se zavedo. Komunisti so vse tiste, ki so ljudi svarili, kar pomorili. Zdaj so se ljudje začeli bati, toda pomoči ni bilo. Nekateri, ki Jih niso mogli zgrabiti, so pobegnili drugam. Tako je bilo ljudstvo res prepuščeno samo sebi. Zdaj so komunisti začeli »mobilizirati« in goniti uboge ljudi na Dolenjsko, kjer eo še spoznali, kam so pri-ti le pred pol- irori iesom, pisal STojema brztu v Ljubljano daljše ptsaM, v katerem med dragim takole pravi: »O keaaaistifc, ki tamkaj uprizarjaj* najpodlrj-ša dejaaja. rad verjamem. Saj ladi čajem« v»e gro-•otc, ki se tam gode. pa jih ie mi lakaj hvala Boža nism« »kosili. Ne moremo pa reči, kdaj so »budi tudi pri nas ta gorila In lačne razsajati in gničevati to, kar nam je estalo »d »»i« najdražje svetinje sv. vere. Rdeča nevarnost preti od vseh straai. Sicer pa človek o tem daaes ne more veliko razpravljati, kajti te bo trenutna prišlo ludi nad nas. Zvestim Dolenjcem in Gereajeem pa vsa čast, če branijo svetinjo naše sv. vere, naiega naroda in najtrdnejšega stanu, ki daje narodu telesna In moralno življenje — kmečkega stana.« Tako je pisal ta slovenski kmečki mož s Staicrskega. Zdaj je tudi tam nanj udarilo nenadno, ko ga je 5. septembra zvečer iz srede njegove družine pokosila komunistična brzostrelka. Padel je kot mučenec, zato so gn tudi v cerkvi dali na inrtvoški oder in gn je ljudstvo od vseh strani romalo kropit. Njegov pogreb pa je bil nekaj tako veličastnega, da kaj takega ne doživljajo naše podeželske fare. Kri mučencev dela čudeže! Na Primorskem se tudi jasni Primorska tudi trpi. Do zadnjega časa so komtlnisti vlačili nn Dolenjsko tudi naše primorske rojake v boj zoper brate. Istočasno pa so doinn s krvjo dušiK vsak upor zoper svojo strahovlado. Primorska, zlasti pa Goriška dežela, je dala že strašno krvav delež v mučen-cih, ki so umirali strahotne smrti, ker so bili zoper komunizem. Le nikogar še ni bilo, ki bi bil vse te žrtve zbral in- popisal v kakih goriških »Črnih bukvah*. Druga stvar, ki goriškim Slovencem odpira oči, je dejstvo, da se je med Bevkove in Vilfanove rdeče tolovaje nateplo vse polno italijanskih komunistov, ki zdaj tam bolj gospodarijo, kakor pa so gospodarili pred letom dni. Ljudje spoznavajo, da je edina sila, ki drži po koncu slovensko stvar na Primorskem, slovenska narodna straža, ki je najodločnejša brnm-ba zoper komunizem in njegove protiverske in protinurodne namene. Spočetka je tam stvar nekam počasi šla, zdaj pa se je začelo novo življenje, zlasti po 15. septembru. Tam so zdaj ustanovljeni novi udarni oddelki, ki so komunistom noč in dan za petami. Zlasti na Pivki »o fantje, ki se lahko postavijo ob stran najbolj udarnim Dolenjcem. Tako so fantje iz oddelka Št. Peter nn Krasu pri Premu napndli večjo tolpo rdečih rokovnjačev ter jih podili po Pivki sera in tja, dokler ni tolpa padla v naročje drugemu oddelku, ki jo je pričakal iu vroče sprejel. Boj ni trajal več ko 2 uri. pnj e bil ves komunistični oddelek razbit. Zdaj so bežnli na drugo stran, pa spet padli pod roke drugemu stražarskemu oddelku, ki jih je kar zmlel. Tukaj je padlo 41 rdečih rokovnjačev, med njimi 5 ro-kovnjačk. Med padlimi sta tudi komisar »Milan« in intendant »Žito«. Slovenci — berite1. OHOOJEMEDNAROONEGA ŽIDOVSlVft Dokument preteklosti! General Rupnik svojim častnikom, Krajave kot nostavljeaec ljubljanskega vseučilišča. Mož je doma v Strmcu pod Mangartom. Krstil ga je pesnik Simon Gregorč-ič. Jubilantu naj da Bog še mnogo zadovoljnih lei! d Več učiteljskih mest na slovenski ljudski šoli v Gorici ie razpisanih. Prav tako tudi nekaj profesorskih mest za slovensko gimnazijo v Gorici, ki jo bodo v kratkem odprli. d Z znaki davice so zadnji ča.s oboleli nekateri na Dobrovi pri Ljubljani. V bolnišnico so pripeljali učiteljico Faturjevo. Medvedovi družini iz Podsmreke je davica ugrabila 2 letnega sinčka in 4 letno hčerkico. d četrto vojno šolsko leto na ljubljanskih srednjih šolali s« je začelo 12. oktobra. d Iz letopisa pokopališča pri Sv. Križn. Mestni svet ljubljanski je prod 40 leti na seji 17. maja )90i sklenil, da se ima opustiti pokopališče pri Sv. Krištofu, ker že leži v obsegu monta in je iz zdravitvenrh ozirov pokopovanje mrličev na njem nedopustno. Sklenjeno jc tudi bilo, da se mora pokopališče 1. maja 1909 popolnoma zapreti. Mestna občina je nato začela iskati primeren svet za novo, moderno poko- Salršče. NajM>sled je bil izbran Janežev svet za [mcljniki. Vsa dela in priprave so otvoritev novega pokopališča zavlekle za dobro leto. Novo pokopališče pri Sv. Križu ie bilo 2. maja 190,. cerkveno Itlaeoslovijeno. Naslednji dan 3. maja sta bila na tej božji njivi pokopana prva dva mrliča. Prvi je bil pokopan delavec Anton Novak. Ol 3. maja 1906 do letošnje jeseni so pokopali pri Sv. Križu, že nad 56 tisoč ljudi. d Povečana oddaja mleka in maščob. Deželna zvez« štajerskih kmetov je izdala letno poročilo, iz katerega «o razvidne kofočine oddanega mleka in ma:5M) v letu 1943. 01) komou t. 1. je bilo v 5248 obratih na Štajerskem pregledanih 39.664 krav. V primeri s prejšnjim letom so lani oddali štajerski živinorejci po 31 litrov mleka in 1 k" maščobe več od živa P tekom celotne dolbe. Najboljše krave na Štajerskem so dale do 79631 mleka in 298 kg maščob. Koliko pa pri nas? „ d Dečki *> našli razstrelivo pod Fajtim hribom pri Gorici in se igrali z njim. Pri eksploziji jo bil pri priči mrtev 13 letni Miroslav Peršič. Ranjeni pa so bili 9 letni Brur.o Besednjak. II letni Filip Besednjak in 5 letna Štefanijo Merzlak. — Desno nogo si je zlomil 56 letni kmetovalec Franc Kosič iz Mirne. d Trgatev na Goriškem je večinoma končana. Po Vipavskem in v »roriSki okolici itoeela, v Brdili pa deloma. Oni Brici, ki hočejo imeti čim boljšo kapljico, odlašajo s trgatvijo. Jesensko sonce grozdje močno umedi in posladi in da vinu moč, letos eo imeli ti skušeni vino-rejci smolo. Ravno v dnevih, ko so hoteli trgati, je neusmiljeno padalo. Ko se je pa j»o nekaj dnevih uapravilo vreme, so imeli prijetno bendimo in so prišli ua svoj račun. Slično se je dogajalo nafbržc ua Zg. Vipavskem, kjer vinogradniki tudi radi zore svoje grozdje v jesenskem soncu. V goriški okolici sem slišal, da so mnogo gro«fja potrgali »alarmi«; med alarmi se namreč mnogi meščami in okoličani raz-beže po poljih in se skrivajo med nlnntami. — Cena novemu vinu se je te dni gibala med 40 in 45 lirami liter. d Prehod čez bloke za kmečko delo omejen: Pristojna oblast opozarja: 1. Posestniki ali zakupniki manjših poljskih ali vrtnih parcel dobe podalj&anje potnih dovolilnic za prehod preko blokov najdalje do 31. oktobra 1944. Do navedenega časa morajo biti vsi pridelki pobrani in zimska setev izvršena. Podaljšanje potnih dovolilnic preko navedenega temina se ne bo dovoljevalo. 2. Kmetje in posestniki večjega obsega dobijo p rop ustnice za.se in za svoje pomočnike samo do 15. novembra 1944 in morajo do navedenega termina poskrbeti tudi za pripravo stelje. Po 15. novembru 1944 bo dobil kmet, ozir. pri večjih posestvih še druga moška delovna moč prepustnico za vožnjo gnoja, za oranje in za nabavo drv za kurjavo. d črna borza ne pride vedno do veljave, dani ljubljanskega tržnega nadzorstva so ono sredo na tržni dan zgodaj zjutraj napravili hitri in leteči pregled po raznih dvoriščih v bližini Vodnikovega živilskega trga. Na nekem velikem dvorišču so zalotili premeteno prekup-čevnN.o, kako je barantala z neko nabiralko za jurfike. Prefcupčevalka je ponujala za jurčke 40 lir kg in bi jih potem gotovo s 100% dobičkom naprej prodajala. Organi »o lepe jurčke zaplenili in jih odnesli na trg, kjer so jih gospodinjam prav zgodaj 20 lir kg. Gospodinje, ki prihajajo prav zgoaaj na trg, so z velikim zadovoljstvom in veseljem pokupile lepe in zdrave jurčke. d Zajtrkovanje v glavnih dveh celovških kavarnah se zdaj pričenja zaradi zgodnjega dela ob šestih zjutraj, v vseh drugih kavarnah pa najkasneje ob pol 7. DarllO ?epo"vesana'knP(ra BCSC VrtltlCS Sptaaia Tilka Lampreohtova. Dol,t H6 v upravi Vluredt, Slomfikova 1, In v knjigarnah. d Izreden jurček. Nekdo je pri Lienzu našel 1.5 kg težkega jurčka, ki mu je meril klobuk 32 cm v premeru. Pet oseb se je nasitilo s to cenjeno gobo. d Vse šumoe In hrupne veseljaške prireditve so po odredbi nemške policije za ves čas, dokler traja sedanja vojna, prepovedane. V zvezi s tem ae smejo obratovati vrtiljaki ter ne sme biti veselic ob proščenjih, sejmih itd. Izvzete so samo prireditve za otroke, ki {im je dovoljena zabava v omejeni meri. d Poštne pristojbine so zvišal) v Trstu. Z« pisma do 20 gramov bo treba odslej znamke za eno liro, poštne dopisnice so po 50 centesimov itd. d Posebno taborišče, namenjeno vojnim sirotam, je uredil pokrajinski odbor v videmski okolici v Fnrlaniji. Namenjeno je otrokom, starim 6 do 14 let. Vojne sirote imajo v taborišču svoje zatočišče in prehrano, pa tudi priliko za šolski pouk in pouk v posebnih tečojih za posamezne rokodelske stroke. d Tako je prav. Goriška policija je prijela tri gostilničarje, ki niso hoteli prodajati gostom vina. Pri preiskavi kleti je oblast ugotovila, da so imeli tisti gostilničarji zadostno zalogo vina. d Za vzorno svinjereio preurejajo veleoo-sestvo Jareninski dvor hlizu Maribora Graščina je bil« last samostana Admont. ki je slovel po imenitnih vinogradih d .Za nizkega poleta sovražnih letal je varnost oseb, zlasti v vlakih, še posebej ogrožena. '»Tagesoost« z dne 15. oktobra t. 1- piše, da je treba brž skočiti iz vlaka in pustiti vso večjo prtljago ondi. Obleka, ki je daleč vidna, kot so fiele bluze, rute, je treba pokriti z jooico ali plaščem. Moški naj poskačejo skozi okna, da morejo ženske in otroci brž je ti lotilu in se skušala z njo nekoliko sprijazniti?« Oba detektiva sta še tisti dan pozvonila v arhitektovem stanovanju. Odpirat je prišla lepa prijazna starka, ki je poleg drugega ne-enancenin povedala, da gospoda ni «k>ma in dn gospa Eleonora leži, da pa bo vsnk čas pripravljena. V teleti kratkega razgovora je povedala, da jo kličejo za Katarino in kdo ve, kaj bi še bila izdala, če bi se ne bila odprla vrata iz stranske •obe, odkoder je neka dekle velela, naj obisk vstopi v čakalnico. Conovčana šo nista imela čusa, da l)i si ogledala lepe preproge, zavese ln slike, ko ju je tista dekle že povabila v spalnico gospe Eleonore. I^leoa sta zagledala v postelji lepo, še kaj mlado, silno izmix"eno #.ensko. Vse okoli nje je bilo jako razkošno opremljeno. Gospn je pritisnila na zvonec in pojavila se je »opet Katarina. »Primaknite >*deže,« je slabotno ukazala Katarini, »vi, gospodu, pa Izvolite sesti I« Ko je Kutarina zapustila spalnico, se je oglasil kapitan: »Oprostite nuni, da vas motimo, gospa!« kNc, ne, gospod. Nasprotno, dra-(ro mi je. Saj itak ne vidim žive dušo razen svojih služabnic. A česa želite?« »Najprej dovolite, da se predstaviva: Moj oče, kapitan dolge plovbe Pir<> Marchesi i/. Genove, a iaz s<*m l)ora,< je povzela tctfaj očeirka. »Mone že itak poznate. Poz,drav-Ijenjl« in stognila je nirhavo roko obema za pozdrav. »Vzrok najinega obiska je, da bi zivodela, kiluj bi bilo mogočo govoriti z gospodom arhitektom o poslovnih zadevah.« »A, vi ste iz. Genove?« >Da, milofitljiva gospa,« je odgovorila IVora, ki je skoraj začela slutiti, (bi so zadeva že nekje upirn. »Poznalo li gospo Montfimari na trgu Annunziata?« »Kuj ne bi! Saj smo si tako rekoč v rodil, hčerka Norina jo pa moja velika prijateljica.« »Čuden slučaj... Kako sem srečna, da sem našla sorodnieo svoje preinile Evlalije. Torina je že velika, kaj? Pristopite, gosjiodič-na, da vam izkaže m svojo ljubezen, ko jo ne morem Evlaliji.« Objela je Doro in vzkliknila: »Sam Bog vas je posla!. . . Oh, Evi ali ja, ko bi ti videla svojo Eleo-noro!« In se je razjokala. »Ne jokajto se vendar, gospn! Umirite se...« jo sočutno tolaži Dora. »Ne morem, kadar se spomnim lepih minulih časov Oprostite mi,« in nesrečnica se obriše solze. »Nekoliko ie bila Evlalija starša, a bila mi je kakor mnti! Vi ne veste knj se pravi biti mlajših nog brez mntere. Ampak knj hi. to! Saj niste prišli, da bi poslušali moje tarnanje. Mojega moža no bo še kakih osem dni. A. M. BASIči MC^OLZ Po nasvetu zdravnikovem je žel v Pariz: Ni posebno zdrav.« Ves čas ko ie govorila, je gospa Elconoru upirala oči v Doro kakor da jo hoče potegniti v krog svojega zaupanja. Dora je to razumela in reklu: »Gospa Eleonora, naj vas za nekaj naprosim. Oče je iskal gospoda arhitektu, jaz pa Iščem sedaj vas. Dovolite mi, da vas zopet, obiščem.« »Nisem si vas upala povabiti, a vi ste sedaj sami izpregovorili. V vas vidim Lvlalijo; vedno vas bom vesela. Ali za vas !k> težko. Vi ste prišli sem, da bi se malo zabavali in poveselili, ne pa da bi tratiti čas v bolniški sobi.« »Ne govorite tako; srčno rada pridem.« »Dobro. Vsnk vaš obisk mi bo dobro del.« Ločili sta se kakor stari prijateljici in Piro se je kar čudil kako hitro gre to pri ženskah. Katarina je spremila obisk do vrat. »Uboga moja gospa,« vzklikne na pragu, »kako dobra je in potrpežljiva.« »Kaj pa je googa žena je čutila, da na to vprašanje ne more dobiti odgovo- ra. Dovolj ji je bilo, da so šli. Vseeno, kam. Ni jih več. Strašno nesrečna se je zopet nagnila v svoja v/.giavje. Nastal je inolk kakor v grobu. Okoli Marije se je trudilo več zdravnikov. Glavno je so rekli, da ima mir, da se ne razburja in da ji nikdo ne omenja nesreče, ki e prišla v hišo. če pa bi soma za-ela o tem govoriti, jo bo treba takoj spraviti na drug razgovor. Tako je Marija tiho zase trpela in Lucija ie hodila okoli nje tiho kakor tat. Notranja bol je Marijo vidno uničevala, da je ugašala počasi kakor oljenka. Vedela je, da je za večno izgubila svojo srečo. Eno dete je še imela, Lavro. To ji je dalo toliko moči, da ni obupala nad svetom in nad 6eboj. Nekaj dni po tistem strahotnem slovesu je grofica Marija vstala. Kak« se je spremenital Njena bujna, neorljenljiva lepota je izginila. Tako mlada, pa že vela in nekoliko nagubana. Kakor senca se je pomikala po sobah. Nekoliko živahnosti jc pokazala, ko ji je Lucija prinesla malo Lavro, ki je bila za materine bolezni od nje oddaljena. Kako se je hudo preskušena mati zanesla, ko je otroček ob' svidenju zacepetal z nožicami, m-ahaje razširil ročice in med veselim rahlim nasmehom prijetno nerodno izustil nekaj kakor ma-ma! »Ma-ma...!«. Da se ie grofici morda samo tako zdeto? Vseeno, ona je Luciji iztrgala otroka, ga objela in poljubila: »L-av-ra.. .1« Dete je v materinem naročju začelo skakati in jo tresti, se ji dobrikati in je sililo s prstki v njene solzne oči, da bi ji menda taiko dopovedalo. da se žalost ob svidenju ne spodobi. Dan po tistem se je Marija bolj pomudila v Egonovi pisarni. Soba je bila prazjia, mrtva. Spomnila se je, kako jo je bil odtod nagnal: »Idi, idi...!« Vse je ostalo: miza, stolci, omara, slike, vse. Samo njega ni. Tiho je kakor v grobu. Olbšla jo sobo naokoli, se ustavila tu, pogledala tja. Na okrogli mizici pri divanu je še ležalo pismo z naslovom: »Njej, ki sem jo ljubil.« Lucija ni imela poguma, da bi ji ga izročila ... Grofica je ihiela in čitala, pa zopet čitnla in se onemogla spustila na divan: »Jaz...? Ki sem te tako ljubila in te še ljubim...! Jaz te nisem vredna...? In da sem sramota za ime, ki ga noeim...? Strašno...! Da sem otrokom za spotiko...? Egon, Egon, kaj ti je,! Kdo te je zmotil...? Saj vem; nesrečni človek, ki me je zalezoval, se je maščeval. Podla duša, plačano mu bo.« Tako je grofica Marija žalovala, se zopet razjokala, spustila pismo, da je zdrknilo na tla in planila v spalnico po Lavro, ki ji je še edina dala nekaj tolažibe. Tam je zopet poslušata Lucijo, kaj ve ona o Ego-novem nočnem begu. In potem je zopet prebirala strašno moževo poročilo. Skoraj najbolj so jo pograbili tisti stavki: »Z veliko žalostjo v srcu puščam pri Vas Lavro, ki jo tudi moja hčerka. Ne dajajte ji več slabega zgleda! Za menoj in sinovoma ne sprašujte. Mi gremo daleč in otresli smo se celo imena, ki ga sedaj nosite Vi. Zato, ker ste ga Vi omadeževali. Za Vaše preživljanje z otrokom vreuganovega udejstvovauja na področju orgelskih skladb, istočasno pa so mogli priznati velike sposobnosti njegovega učenca Mladena Stahuljka. s Omotev ne dostavljajo več na dom v Zagrebu in sploh na ozemlju zagrebške poštne direkcije. Vse omote morajo stranke dvigniti na poštnem uradu. s Na Hrvatskem so vpeljali nagrado za zbiranje kosti. Zbiralci dobe za 100 kg oddanih kosti 200 cigaret. s Odposlanec mednarodnega Rdečega križa Julij šmidlin je dopotoval pred kratkim iz Švice v Zagreb. Pregledal je v sporazumu s pristojnimi činitelji delavska taborišča v Jese-novcu in Stari Gradiški. julij Šmidlin bo ostal na Hrvaškem kot stalni odposlanec mednarodnega Rdečega križa. s Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu pripravlja najnovejšo hrvatsko opero, ki ima naslov »Pomet, meštar od ženitbe«. Zložil jo je mladi hrvatski skladatelj Ivan Lotka-Kalinski. s Hrvatske vojne sirote bodo dobile švicarske botre. Kakor javlja sarajevski »Novi list«, je švicarski Rdeči križ med švicarskimi meščani izvedel akcijo za prevzem določenega števila hrvaških vojnih sirot v popolno oskrbo, vzgojo in šolanje. V Zagrebu je bilo takoj izbranih 200 najrevnejših sirot, za katere se bodo brigali švicarski meščani, ki so se že obvezali, da bodo tem sirotam skrbniki, oziroma neke vrste botri in da bodo skrbeli zanje vse, dokler ne bodo odrasli in postali samostojni, to se pravi, dokler ne bodo sami sposobni popolnoma skrbeti zase. Tako so nastali prijateljski odnosi in poznanstva med malimi hrvaškimi sirotami in uglednimi švicarskimi meščani. s Porušena cerkev. Sovražna letala so nedavno priletela nad dalmatinsko mesto Sinj in ga hudo bombardirala. Povzročila so veliko škodo in je bilo tudi več žrtev. Med drugimi je porušena romarska cerkev, kamor so Hrvati vsako leto v velikem številu hodili na božjo pot s V Sarajevu je umrl vseučiliški profesor Hadži Mehmed ef. Handžič. Svojo visoko teološko izobrazbo si je pridobil na najuglednejšem islamskem vseučilišču >A1-Azhaia« v Kairu, pozneje je študiral tudi v Carigradu. Užival je priznanje najbolj učenega islamskega verskega učenjaka. s »Društvo hrvatskih likovnih umetnikov« so pred kratkim ustanovili v Zagrebu. Prvi seji je predsedoval znani hrvatski slikar Ante Ku-man. Odbor sestavljajo naslednji likovni umetniki: Frano Kršinič, Jerolim Miše, Zdenka Ser-tič, Ante Mezdžič, Vladimir Bečič, Miron Ma-knnec, Ante Kustelančič, Omer Mujadžič, Mira Mnrocino, Ante Kuman in Josip Hrvat Medži-murac. s Hrvatski poslanik v Sofiji dr. Nikola Ru-skinovič je bil razrešen svoje dosedanje dolžnosti in poklican ponovno v zun. ministrstvo. ¥ež Sto bereš9 vei veš -vel ko veš, vež si vreden To je stara resnica, ki danes še posebej drži. Slovenfeva knjižnica vam nudi lepo priložnost, da razširite svoje obzorje. Vsaka knjiga vam odkrije nekaj novega, kar vam bo koristilo,. — Ali ste že naš naročnik? Viibimo vas, da se priglasite. Za tako majhen denar kot pri nas, nikjer ne dobite kujig, ki bi v resnici obogatile vašo knjižnico. — Ne odlašajte več in še danes postanite naročnik Slovenčeve knjižice. PRAVNI NASVETI Prijavu za odmero zgradarine. V mesecu novembru bodo morali davčni zavezanci, ki so obvezni plačevati davek od zgradb, vložiti prijave. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1944, oziroma letno najemno vrednost stanovanja ali lokala, če ni dano v najem. Pri zgradbah, kt niso oddane v najem, se namreč davek odmeri od vrednosti letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav.' Bolan državni upokojenec. V. L. Kot državni upokojenec imate pravico tudi do brezplačnega ambulantnega zdravljenja v državni bolnišnici. Tam vam bodo tudi izstavili zdravniško potrdilo ali recept, ako ga potrebujete. Zato se javite na določen dan na internem oddelku, kjer vas bodo preiskali in vam dali potrebna navodila. Krojaški cenik. Pokrajinska uprava je izdala cenik za dela krojačev, krojačic in izdelovalcev perila. Po tem ceniku so krojači in kro« jačice razdeljene v štiri razrede. Cene za izdelavo moških oblek so določene od 380 do 610 lir, cena za izdelavo žeuskih oblek pa znaša od 95 do 230 lir odnosno 270 lir. V ceniku je tudi natančno določeno, koliko smejo krojači računati za izdelavo posameznih kosov obleke. Ravno tako so določene cene za posamezne izdelke krojačic in izdelovalcev perila. Cenik j« objavljen v 74. številki Službenega lista z dne 4. oktobra 1944. V tem ccniku navedene cene veljajo samo za mesto Ljubljano. Za ostale kraje Ljubljanske pokrajine določijo najvišja cene okrajna glavarstva, upoštevaje krajevne razmere. Te cene pa ne smejo biti višje, kakor so predpisane v Ljubljani. Cene za les. V 75. številki Službenega lista z dne 7. oktobra t. 1. je objavljen maksimalni cenik za gradbeni les. Cenik vsebuje podrobno cene za posamezne vrste in kakovosti lesa, ki jim sledijo obči predpisi V teh je povedano, aa se vse cene razumejo na žagi ali lesnem skladišču do največ 2 km oddaljenosti od najbližje železniške postaje. Pri prodajah okroglega lesa v gozdu se odbijejo prihranjeni prevoz« ni stroški od gozda do skladišča. Kršitelji določenih cen se kaznujejo po veljajočih zakonskih predpisih. Poleg kazni se lahko odredi tudi zaplemba lesa. Propustnice za prehod zaporne meje v Ljubljani. Posestnikom ali zakupnikom manjših poljskih ali vrtnih parcel se bodo izdajale propustnice najdalj do 31. oktobra 1944. V tem času morajo biti vsi poljski pridelki pospravljeni in ozimina posejana. Prošnje za podaljšanje preko tega roka, ne bodo upoštevane. Kmetom in posestnikom večjega obsega se bodo izstavljale propustnice za nje in njih pomočnike samo do 15. novembra 1944. Do tega dne morajo pospraviti potrebno količino stelje in listja ter pripeljati na dom. Po 15. novembru dobi le poljedelec sam, oziroma pri večjih zemljiščih še en pomočnik propustnico za gnojenje njiv, oranje, kakor tudi za preskrbo s kurivom. Nujni delež za brata, ki je v Ameriki. B. P. I. Oče je zapustil svoje posestvo sinu, ki jc doma, dočim drugi gin, ki je v Ameriki ni nifi dobil. Vprašate, ali bo taka oporoka veljavna, če se drugi sin vrne iz Amerike. — Oporoka' bo že veljavna, Ie prevzemnik posestva bo moral odsotnemu bratu na njegovo zahtevo izplačati nujni delež, ki bo znašal v vašem primeru, ko je oče zapustil le dva sinova, eno četrtino 1 vrednosti zapuščine. Priznanje desetih let za državno službo. K. J. M. Nad 20 let ste služili v državni službi, nakar ste bili upokojeni. Vprašate, kako bi dosegli, da bi vam priznali še 10 let za pokojnino, kakor se je to po vaši vednosti v nekaterih primerih že zgodilo. — Po uradniškem zakonu ie predpisano, da se državnemu uslužbencu, ki se v službi tako poškoduje, da postane nesposoben za nadaljnje službovanje, more pri-znati poleg dovršenih let službe še 10 let za pokojnino. V vašem primeru bo torej težko uporabiti navedeni predpis uradniškega zakona. Sicer se pa obrnite na pokrajinsko upravo v Ljubljani, ki bo presodila, ali vam pripada , navedena ugodnost ali ne. Upor moštva. Ladja je plula v »meri proti Per-sijskemn zalivu in od tam proti obali Koromandel. Ladijski nadzornik je mmsraval ustaviti »e v Bengalskem malivu. Če bi tam posb ne utpevali, Baj bi odšli proti Kitajski in se nato vrnili v Bengalski zaliv. Znano je že, da mornarjevo kesa-nje traja toliko časa, kolikor traja nevarnost. Dej3tvo je, da je mornarjeva vest podobna morju, ki ni nikdar sfnako in ki mu ne smemo nikdar saupati, tudi če je ie tako mimo. Zgodilo sc je, da so so v Perzijskem zalivu nekateri mornarji izkrcali in bili napadeni od Arabcev. Dva mornarja sta bila ubita, tri pa ao napadalci odvedli > seboj. Tovariši jim eiao mogli prihiteti na pomoč, ker ao taini bili prisiljeni bežati na ladjo, da ao •• rcSili. Ker so Izginuli bili med najslobnejiimi, se nisem mogel premagati, da ne bi izjavil: »Tu se jasno tidi prat boiji.« Nekateri so me divje pogledali, drugi ao mi obrnili hrbet. Ao sam nekaj ur pozneje sedel na topu« se mi je približal eden od ao-Itva, ki j« v tisti usodni noči bil med najbolj divjimi, so postavil drzno pred me ln mi dejal, naj ž* enkrat neham s tisto zgodbo z Madagaskarja, češ, da ■em le navaden potnik in torej mmam Bikake pravice, da bi sodil njegova Rajanja in početje njegovih tovarišev. Če pa jih nameravam ob povrutku v Anglijo zatožiti oblastem, naj jim to prof povem, da bodo z menoj drugače obračunali. Ko um sedel na topu, je stopil predme eden izmed mornarjev... Poslušal sem ga popolnoma mirno in ga brezbrižno gledal. Ko ja končal, sem mu mirno odgovoril: »Dokler bom ta imel glas in svoj® življenje, ne bom prenehal obsojati pokolja na Madagaskarju ln grajati tistih, ki so ga povzročili, Kdor je zaradi tega užaljen, priznava s tem, da ga grize vest. Res sem samo potnik na tej ladji in si nikdar nisem la- stil nikake oblasti. Kljub temu pa imam pravico, da obsojam vsako zločinsko dejanje. Vendar pa vedite, da sam lastnik večjega dela te ladje in njenega tovora ter da je poveljnik moj nečak. Zapomnite »i tudi, da o tem kar govorim in dplam ter bom govoril in delal v bodoče, ne bom dajal odgovora niti vam, niti komu drugemu. Spravite se odtod!« Zadnje besede sem poudaril » tako odločno kretnjo, da se je nesramnež molče in ponižan umaknil. — Bližali smo se Bengalskemu zalivu. Kmalu smo bili pred Kalkuto, Vzbudila se mi je želja, da bi si ogledal mesto. Odveslal sem v čolnu na »uho. Pridružil ee mi je ladijski nadzornik in ostala sva v mestu do večera. Nato pa »va se vrnila v pristanišče, da Be zopet vkrcava na ladjo. Šel sem kakih sto metrov pred tovarišem, ko sem nenadoma zagledal pred seboj enega izmed naših mornarjev, ki ms je čakal ob poti. Ko me je opazil, js vstal, »e mi približal in mi dejal s predrznim glasom: »Po poveljnikovem naročilu vam svetujem, da se ne trudite naprej, ker vas ne bodo »prejeli v čoln,« »Kdo vam je to naročil?« »Krmar.« Takoj »e mi je posvetilo. Dejal sem mornarju: »Vrnite se. Povejte tistemu, ki vas je poslal, da »te mi sporočili, kar vam je bilo naročeno, da pa vam nisem odgovoril.« Vrnil sem s« nazaj k nadzorniku in mu dejal: Prepovedali so mi, vrniti se v čoln. Bojim se, da se bo zgodilo na ladji kaj hudega. Vzemite indijski čolniček in odveslajte k ladji, da čimprej obvestila mojega nečaka.« Toda česar sem se bal, te je ladji £e zgodilo. Preden je naš čoln dospel do pristanišča, je krmar v družbi dveh tovariSmr šel h kapitanu in mu dejal: Gospod Robinzon je prostovoljno odšel na suho, kar nam je zelo po godu, ker nam je tako prihranjena neprijetna oaloga, da bi obračunali z njim. A nikdar več ne bo stopil na to ladjo. Tako smo sklenili vsi. Pripravljeni smo, da vam tudi v bodoče zvesto služimo. Če pa ee gospod Robinzon vrne na ladjo, vas zapustimo vsi« »Vsi, vril« se j«i oglasilo moštvo. Kapitan je bil zalo pogumen mladenič a obenem tudi zelo pameten, čeprav ga je ta zadeva precej presenetila, je spoznal, da se ne sme razburjati. Dajal je mornarjem, da ne moro odgovoriti kar takoj in da mora govoriti s menoj, preden kaj ukrene. Skušal jim ja to dopovedati. Toda nihče ni tako gluh, kakor tisti, ki noče slišati. Mornarji so *e zaklinjali, da takoj zapustijo ladjo, kakor hitro jaz •topim nanjo, Ob tej trmoglavosti jc kapitan prišel v resnično zadrego. Skušal j® mornarje zlepa pregovoriti, o zaman. »Če *e on vrne na ladjo, odideaio ml % n/e,« so ponavljali. »Dobro torej. Vendar pa ne morem pustiti strica, ne da bi govoril z njim. Puftito mo torej, da grem jaz k njemu.« Umaknili so se in se tiho posvetovali. Dovolili so mu, a pod pogojem, da prej odrine k bregu krmar. Ž ladijskim nadzornikom sva pravkar iskala indijski čoln, ko sem nenadoma zaslišal, da me nekdo kliče Bil je nečak, ki je prihajal, da me obvesti o tem, kar se je zgodilo na ladji. Preostala je samo ena pot, s katero sem se takoj sprijaznil, čeprav je nečaku bilo silno Sal. Ves žalosten se je vrnil z nadzornikom na ladjo in mi odtod poslal inoje stvari in pozdrave. Odphil je. Jaz pa sem ostal v Kal-kuti in čakal na nove dogodke. Robinzon kupi novo ladjo. Nečak mi je pustil dva tovariša: prvi je bil tajnik ladijskega nadzornika, drugi pa je bil njegov sluga. Skupaj z njima sem šel iskat stanovanje in sem ga tudi našel v hiši neke Angležinje, ki je imela na stanovanju več trgovcev: nekaj Francozov, dva Italijana in enega Angleža. Počutil sem ee prav dobro med temi poštenimi in veselimi ljudmi. Ostal sem v mestu devet mesecev, a nisem se dolgočasil. Ves čas sem razmišljal kako bi se vrnil domov, a to vprašanje je ostalo dolgo časa nerešeno. Zato sem moral biti potrpežljiv in čakati prilike, po kateri sem že zelo dolgo zaman hrepenel. Nameraval sem potovati deloma po ruhem deloma po morju. Najprej po suhem do Perzijskega zaliva, nato po morju do Arabije. Preko Arabske pustinje s karavano, nato pa po morju v Italijo in odtod v Francijo. Kakor vidite bi bilo to potovanje približno tako dolgo kot premer zemeljske oble. Morda ree ni mnogo, a v mojih letih ,.. Najtežje je bilo potovati po suhem, posebno skozi puščave. Medtem sem dobro prodal nekaj dragocenega blaga, ki »em ga imel s seboj. Z izkupičkom sem si kupil nekaj krasnih draguljev. Tako sem lahko nosil s seboj veliko bogastvo v ze,o majhnem obsegu. Imel sem tudi vrednostna pisma, ki so predstavljala prer cejšnjo vsoto in poleg tega š« nekaj zlata; tako da sem bil z bogastvom dobro založen. Kljub temu pa je bilo težko rešiti vprašanje vrnitve, ker se je le redkokdaj zgodilo, da je v Kal-kuti pristalo ladja, namenjena v Evropo, ki 1» bila pripravljena sprejeti potnike na krov. Na ladje Indijsko družbe pa nikakor nisem mogel računati, ker nisem imel potrebnih priporočil. Ko sem bil torej na tem, da ce za vedno vrnem v domovino, »em bil od nje oddaljen nad tri tisoč milj več kot takrat, ko sem živel na zapuščenem otokul Kdo dragi bi se zaradi tega bogve kako vznemirjal. Mene pa ja življenj« že zelo preizkusilo, zato nisem zaradi tega izgubil niti teka, niti dobre volje. Potrpežljivost in zaupanja mi nista nikdar pošli in nikdar nisem bil razočarali. Nekega dne je prišel k meni trgovec, moj rojak, s katerim sem bil v prijateljskih stikih, ker je nekaj časa stanoval v isti hiši. »Gospod Robinzon,« ml fe dejal, »»praviva skupaj vsals tisoč funtov in vsemiva v najem manjio ladjo ter za- čniva trgovati. Znano vam je, da bov* kbko mnogo zaslužila. Vi prevzamete vlogo kapitana, )az bom pa trgoval. Najprej bi naredila kratek izlet na Kitajsko.« Predlog mi je bil zelo všeč. Toliko bolj, ker ga je »tavil resen človek. Sprejel sein ga brez odlašanja, I oda kakor sva se hitro sporazumela, toliko težje je bilo najti primerno ladjo in spretne mornarje. Končno pa smo ladjo le našli in tudi z moštvom sva imela precej sreč«. Dobila 6va tri Angleže, enega llolandca, tri Portugalce in nekaj Indijcev. Kmalu smo dospeli r.a Sumatro ili nato v Siara. Tukaj smo prodali nekaj blaga in kupili tako, kakršno smo vedeli, da lahko prodamo na Kitajskem. Posli so zelo dobro uspevali in osem mesecev pozneje sva se zopet vrnila v Kalkuto. Da, moje bogastvo se je množilo. Toda kakšen smisel je imelo zame, ko sem bil že dovolj bogat in v »nežni« starosti?... Zdelo se mi je da, kolikor bolj je naraščalo moje bogastvo, toliko bolj so rastle tudi moje obveznosti do drugih ljudi, do družbe. Zdelo se mi je, da »em ie oskrbnik, kateremu je strogi gospodar zaupal svoj denar. Dokler je tega le malo, oskrbnik z lahkoto opravi e njim. Če pa narašča, naraščajo tudi skrbi. Saj je po krščanskem pojmovanju bogatin le oskrbnik svojega imetja. Povdarjam to, ker če sem storil kaj dobrega, sem storil samo svojo dolžnost. Če sem se dal pregovoriti za potovanje, je bilo to samo zato, da bi videl nekaj svetay nikakor p i ne, da bi grabil denar. Prav zato »va bila b tovarišem zelo različnega mišljenja. Če bi on prišel v kraj, kjer bi posli dobro uspevali, bi se vedno vračal le tja z novim blagom. Jaz pa sem hotel vsak kraj videti samo enkrat in sem si vedno želel drugam. Vedno sem še živo hrepenel po vrnitvi v domovino, a rad bi se vrnil po nenavadni poli, po taki, koder prej še nisem potoval. Ko nem premišljeval o tem. se mi je približal prijatelj in mi predlagal: »Pojdiva na Moluke.« »Prav.« Prijatelj je mislil vedno ie na trgovino in je nameraval iti v Manilo 8 tovorom dišav, da bi kaj zaslužil. Imel je samo ta ideal. Zopet sva bila na morju. Pristali smo na otoku Borneo in še na dragih. Prodala sva blago trgovcem, ki »o ga odpremili v Perzijo in čez pet mesecev sva se zopet vrnila v Kalkuto. Prijatelj je bil silno vesel zaradi sijajnih trgovskih uspehov. Ko sva nekega dne naredila obračun in si razdelila denar, je e velikim zadovoljstvom pokazal na kupček zlatnikov pred seboj in smehljaje je dejal: »Se vam mar ne zdi, dragi Robinzon, da dajejo ti bleščeči cekinčki več tolažbe očem, kot pogled na divje in barbarske pokrajine?« ' Nisem mu odgovoril, kajti vedei »em, da nima smisla za drugo kot za denar in bi me ne razumel. Nekaj tednov pozneje je dospela holandska ladja iz Batavije. Bila je lepa ladja za obrežuo plovbo, kakih' dvssto ton. Zvedel sem, da je nalezljiva bolezen pobrala skoraj vse moštvo in kapitanu je ostalo tako malo ljudi, dn ni mogel več naprej. Bržkone je tudi že dovolj zaslužil in zalo »e je hotel iznebiti ladje. Kakor hitro sem to zvedel, sem poiskal prijatelja in mu povedal, da nameravam to ladjo kupiti, On pa je nekoliko pomislil in izjavil: »Prevelika je ra najti.« Oz nekir-kaj časa pa je dejal: »Kupiva jo kljub temu.« ITijilJ« orttioaiill'-' Križem sveta T* Velika pomorska bitka pri Formozi Razumljivo je, da je japonska pomorska zmaga pri Taivvanu (Formozi) vzbudila skupaj z uspehi pri Manili v japonskem narodu veliko veselje, japonski krogi v Tokiu cenijo skupne izgube sovražnega brodovja na okroglo 500.000 ton, od katerih jih bo kakih 270.000 ton potopljenih. Kot posebno važno označujejo dejstvo, da znašajo izgube letalonosilk 178.000 ton. Častnikov in mornarjev so izgubili Ameri-kanci preko 23.000. Vedno bolj postaja jasno, da ni šlo tu le za pomembno pomcirsko bitko, temveč da ima japonska zmaga pri Taivvanu odločilen pomen. Saj dokazuje ogromno udarno moč japonskega naroda in potrjuje zagotovitev japonsko vlade, da je Japonska v svodih domačih vodah nepremagljiva. Zmaga pri Taivvanu je v veliki meri tudi uspeh ogromnega osredotočenja vseh japonskih narodnih sil. »Kako je bilo prej« Razen peče, oziroma avbe in šaplja (Vipavke so hodile navadno gologlave), so nosile naše ženske pred 100, 200 loti široko in nagubano krilo iz svile, izpreminjast predpasnik, brokatni spenzar in svileno resasto ruto okrog vratu. Moški pa razen kratkega suknjiča brez žepov — tesne in nerodne irhasto hlače, bele ali tudi barvane nogavice ter baržunast telovnik s kroglastimi debelimi srebrnimi ali kositrenhm gumbi. — V obeh primerih se dajo dobiti neke daljne »ličnosti tudi z bavarsko-švaibsko nošo. Tamkajšnja ljudska umetnost s 6vojimi motivi vrtnice, orla, monograma Jezusovega (IHS) im Marijinega, dalje s svojimi slikami na steklo, z načinom stavbarstva (rezljaui hodniki ob hiši in pohištva, stoli z orlovskimi naslonjali) je mogla vplivati umetnost in obrt. V okolici Bodenskega jezera je bila tudi v navadi čepica s »cofom« naše moške narodne noše. — Težnja časa po velikih in svet pretresajočih dogodkih francoske revolucije pa je šla za te®n, da se tudi v obleki zabrišejo vse stanovske razlike. 2o Vodnik pravi, da se je po terezijanskih in jožefinskih reformah in s skrbjo za izboljšanje narodnega gospodarstva dvignilo blagostanje, kar se je poznalo tudi v »slovenski noši« preprostega ljudstva. Vodnik pravi, da je bila obleka izza ; leta 1780 vedno bogatejša, a obenem tudi bolj podvržena spremembam mode. Dnevi se daljšajo Zvezdoznanec dr. Spencer Joitea trdi v nekem članku, da se dnevi počasi daljšajo. Tega podaljšanja ne moremo danes izmeriti še z nobeno zemeljsko uro, jo pa na vsak način V sto letih se dnevi podaljšajo povprečno za 0.087 sekunde. Nazadnje pride do tega, da bodo zemeljski dnevi dolgi 47 naših dni. Ta pojav je posledica tega, da se zemlja čedalje bolj počasi vrti okrog svoje osi, to je pa epet posledica zaviralnega vpliva plim in osek, posebno v zaprtih morskih delih. Mlada tekmovalka Svoj čas so priredili v nekem kraju na Francoskem tekmo v tem, kdo zna hitreje pisati -- tekmo med stenografi. Prijavilo se je precej tekmovalcev, med njimi tudi neka sedemletna deklica, čeprav so drugače smeli pri tej tekmi nastopati samo oni, ki jim je stenografija poklic. Že takrat, ko se je prijavila, da hoče tudi nastopiti, je vzbudila precej začudenja. To začudenje pa se je pozneje spremenilo v pravo presenečenje. 7 letna deklica je premagala v hitri pisavi vse svoje tekmece, ki jih ni bilo malo. Pravijo, da jo v eni sami sekundi napisala 12 besed, napisala pa tako, da jih je tudi znala prebrati. In to branje je pri stenografu prav tako važno kot hitro pisanje. In dekletce se je te svoje hitre pisave povrhu še navadilo samo doma. Smrtonosni požirki Nenavadna posebnost je majhen studenec v ameriški deželi Teksas. Najmanjši požirek iz tega studenca pomeni gotovo smrt. »Smrdljiva luknja« kakor jo imenujejo ljudje v okolici, leži v središču pustega ozemlja in neštete divje živali ter ptice, ki so hotele žejo pogasiti z njeno vodo, so tu poginile v nekaj minutah, vsenaokrog ležijo bele kosti njenih žrtev. V prejšnjih časih, ko smrtni učinek strupenega studenca še ni bil splošno znan.^je na ta način izgubilo svoje življenje tudi mnogo potnikov, ki so šli žejni mimo. Danes se ljudje in. živina v velikem loku izogibajo tega kraja, samo divje živali in ptice pijejo tu svojo smrt. Kemična preiskava je ugotovila, da vsebuje voda tega izvirka velike množine žveplene kisline, razen tega malenkost arzenika. V železnem loncu so hranili to vodo in v 30 urah je prezrla dno. LJUDSKA Posojilnica )• bil« ustanovljena leta 1893, fOSOJILNICA v umumi zadruga s neomejenim jamstvom v lasini palači v Ljubljani, MikloiUsf« cesta $ nasproti hotela Union sprejema hranilca vloge t vsaki Tišini fn jih uaf ngodnefa onrestaje, daje posojilu a® vknjižbo in proti poreitvi Križanka St. -ti 1 a 3 4 5 6 7 S 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 Vodoravno) 1. zemlja, obdana s morjoin- 3. čud, 9. bodica, 10. zlato (ital.), 12. drobi, 13. egipčansko božanstvo, 14. odhod pri Športnih tekmah, 16. skrajšan veznik, 17. priimek slov. pisatelja, 18. kemični znak m kalcij, 20. juridičen poklic, 21. vrh v julijskih Alpah, 22. rimska boginja, 25. žensko ime (3. skl.). 26. sadni vrt, 29. nadležna žuželka, 30. moško ime, 31. brez daru govora, 32. vpraŠalni zaimek, 34. mlečni izdelek 35. dva enaka »oglasnika, 36. borilnica, 38. kvartaški izraz, 39. takšno vino je najbolj cenjeno. Navpično: 1. naslov Pregljeve novele, 2. pramen, 3. osebni zaimek, 4. drevo, S. okrajni konec zemlje, 7. riževo žganje, 8. hrib nad Suho Krajino, 10. dete, 11 masniško oblačilo, 14. sanje, 15. proga, 19. prebivalec dela Azije, 21. reka v severni Sibiriji, 23. svetopisemsko ime, 24. priimek slov. pisateljice, 25. grški junak, 27. predlog, 28. dve črki iz napisa na križu, 32. vranji glas, 33. osebni zaimek, 36. arabski konj, 37. okrajšava za moško ime. Rešitev križanke št. 4® Vodoravno: 1. Zaročenca, 9. opis, 11. vran, 19, fes, 13. Ivo, 15. ila, 16. K. N. (Kuret Kiko), 17. sraka, 18. uk, 19. Aln, 21. Ana, 22. Ima, 28. Knin, 25. Oger, 26. vi, 128. bar, 30. t«, 81. zvrnjen, 34. da, 86. tukaj, 87. pi, 88. Ema, 40. mak, 41. lan, 42. ruda, 43. Sava. Navpično: 1. Zofka Kveder, 2. ApeninI, 8. ris, 4. os, 5. erv., 6. NRI, 7. Calumet, 8. Ana Korenina, 10. Ivan Cankar, 13. Ira, 14. Oka, 20. al, 2& Ig, 24. N. B. (Nemec Božena), 28. Or, 27. avt, 20. rej, 82. rum, 83. jak, 35. Amu, 37. pav, 89. a d, 41. UL Nesreča na poročni vožnji. V Lucernskem zalivu Viervvaldstftttskega jezera v Švici se je zaletel čoln s 33 osebami, ki so proslavljale poroko, v nek tovorni čoln. Čoln s svati se je prevrnil. Pri nesreči Ja 20 oseb izguJvilo življenje. Ženin je ostal živ, nevesta pa je utonila. Maiti ogrfOLSKit&g Piittojbina za male oglate se platoje Mptf« Fanta i deželg 14—16 let starega, ki zna ministrirati, sprejme takoj v službo za cerkev in dom Uprava pokopališča pri Sv. Križu, LJubljana. HpaliS 1—2 kg Jabolčnih pečk. nasoncusušenih. Oern* Anton. Za vasjo 6, LJubljana 6 Oglašuj ¥ k