LETO XXXII. — Številka 33 Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt 13. avgusta 1980 Cena 4,— šil. (5 din) Celovec P. b. b. Verlagspostamt 9020 Klagenfurt TEDIMIKU1 I. ___ .. .. Čile in — Slovenci stran 2 Črčej pripoveduje stran 3 SAK: termini tekem stran 5 » «m * * UJIVACZ1IZJ IVI I KI Res samo svinjski pobalini? Konec tedna so se v Podjuni nadaljevale napisne akcije. O smislu ■n nesmislu akcij smo lahko deljenega mnenja. Isto velja za parole. Kot je bilo pričakovati, so koroški časopisi zlorabili akcije, ki končno le spominjajo na nevzdržno stanje, za hude napade na koroške Slovence in njihovo vodstvo. Skoraj ne preseneča tudi več, da se je spet enkrat oglasil gospod Stritzl, ki ga sicer nihče ni legitimiral, a si ne more kaj, da ne bi delil dobrih naukov. Odveč bi bilo, da mu odgovarjamo. Kje je njegova politična bližina lahko sklepamo iz tega, da mu je pred kratkim podelila FPÖ nagrado za »svobodnjaško publicistiko«. In ga še sram ni bilo. Oglasil se je tudi Walter Primosch. Svinjske pobaline je imenoval tiste, ki mažejo po Podjuni. Sam se je nevarno bližal parolam, o katerih meni, da so pod linijo pasu. Svinjske pobaline je imenoval tiste, ki samo motijo mir, svinjske pobaline je imenoval tiste, ki nočejo videti, »kako dobro gre koroškim Slovencem«. Ne bom zdaj našteval primere diskriminacije. Dovolj bo, če le spomnim gospodo, kako se spet enkrat godi Slovenskemu atletskemu klubu. Klub namreč spet enkrat nima igrišča. Slovenskim nogome-Jašem so odvzeli mestno igrišče na Košatovi cesti, treniral bo lahko na Križni gori. Tam med otroškim igriščem in ribnikom. Kje pa bo igral? Pristojni mestni svetnik Jandl je SAK-ovcem odgovoril, da kluba sploh pripustiti ne bi smeli, če nima igrišča. To je metoda. Klubu vzeti igrišče, potem ga pa razpustiš. Te dni je v Celovcu uradna delegacija Novega Sada. Novi Sad je glavno mesto Vojvodine, večnacionalne pokrajine, ki vzorno rešuje manjšinske probleme. To je priznal 'udi celovški župan Guggenberger, k' je v Novem Sadu rekel: »Kaj, če “i mi vsaj del tega naredili za Slo-vence, kar ste vi tu za manjšine storili.« Gospod Guggenberger, ni treba storiti toliko, ampak ne jemljite nam še to kar imamo! Toda nazaj k Primoschu. Piše, kako so mu v Jugoslaviji baje govo-j’11', da bi radi bili tu na Koroškem, Ier se imajo Slovenci tako lepo. ePo se imamo. Vsak dan jih dobi-1,10 lepo po buči. Ob vsej nervozi s°cialistov pred 10. oktobrom in Ppsledicam, ki si jih imajo sami pri-P'sati, vendar lahko zahtevamo, da udi socialisti gledajo resnici v oči. Borut Sommeregger Delegacija iz Novega Sada v Celovcu: Bo SAK dobil igrišče ? (Po magpress). Poživitev gospodarskih in kulturnih odnosov s Celovcem je eden glavnih ciljev delegacije iz Novega Sada (Vojvodina), ki se mudi na petdnevnem obisku v Celovcu. V torek je sprejel župan Guggenberger podpredsednika mestne skupščine Novi Sad. Brani-mira Mindiča, predsednika trgovske zbornice. Vojina Radiča in predsednika sejma Nedeljka Nikoliča. V navzočnosti podžupana Medwescheka, mestnih svetnikov Königa, Ferrarija in Peterla, generalnega direktorja mestnih zavodov Tollingerja in drugih vodilnih uradnikov je poudaril župan Guggenberger, da je imel Celovec že vedno najboljše odnose z Jugoslavijo, kar že dokazuje 20-letno prijatelj- stvo z Novo Gorico. Maja letos je obiskala na pobudo konzula Šan-dorja Zarola in mestne uprave prva celovška delegacija Novi Sad. Kot viden dokaz prijateljstva bojo prikazali v Novem Sadu prehodno razstavo »Celovec — mesto in njegovi slikarji«. Na sporedu je še ogled mesta Celovec, ogled komunalnih naparav, vožnja z ladjo, vožnja po Koroškem in obisk avstrijskega lesnega sejma. Novi Sad prireja največji evropski kmetijski sejem. Drugo leto bo tam svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. • Na slavnostnem kosilu, ki ga je 0 dal celovški župan Guggenber-0 ger v čast podpredsedniku • mestne skupščine Mindiču, je Žandar vestno opazuje 40-letno motorno kolo (v Avstriji sta ohranjeni le še dve), ki je vozilo na čelu skupine (spodaj) Kult. društva »Peter Markovič« na slavnostnem pohodu v Rožeku. 50 let tržne občine Rožek Preteklo nedeljo je praznoval eden najstarejših krajev Roža svoj najmlajši zgodovinski jubilej. Kraj okoli Rožeka je bil naseljen že v kameni dobi (o tem pričajo arheološke najdbe pri Pvažicu na Ravnah), najbolj znan pa je po odkritih grobovih iz halštatske dobe na Bregu (o predlogu rožeškega kulturnega društva »Peter Markovič«, da bi ustanovili v Rožeku krajevni muzej, je časopisje poročalo). Leta 1930 je podelila deželna vlada občini Rožek naslov »tržna občina«. Obseg občinskega območja je v zgodovini močno nihal, trenutno obsega 24 kvadratnih kilometrov, na katerih živi 1530 prebivalcev. Ob petdesetletnici je sklenil občinski svet večjo proslavo, na katero so povabili vsa društva in vaške skupine občine. Dopoldansko mašo na prostem je daroval župnik Niko Marktl ob asistenci lanskoletnega novomaš-nika Marjana Schusterja in ob petju domačega cerkvenega zbora pod vodstvom mag. Aleksa Schusterja (v slovenščini) ter Mešanega pevskega zbora pod vodstvom Brigitte Zeichen (v nemščini). (Nadaljevanje na 8. strani) celovški župan omenil tudi problem igrišča za SAK. Ker igrišče na Košatovi cesti preureju-jejo, SAK vso zimsko sezono nima igrišča. Pristojni mestni svetnik Jandl (ÖVP) pa pri razgovorih s SAK-ovimi funkcionarji in zastopniki našega lista ni kazal pripravljenosti, da bi pomagal slovenskim nogometašem, ki so spet enkrat ob igrišče. Na sprejemu je Guggenberger našemu listu izjavil, da se bo sam zavzel za rešitev problema ter osebno interveniral pri mestnem svetniku. Morda bo le prišlo do rešitve v zadnjem trenutku, saj se sezona začne že ta teden. Nezlomljiva življenjska moč? Vsak mesec nekajkrat čitamo v slovenskih časopisih o nezlomljivi življenjski volji koroških Slovencev. V zadnji številki »Nedelje« je npr. direktor dr. Vospernik poročal, da je Slovensko gimnazijo v Celovcu zapustilo že okoli 500 absolventov z maturo. Vsak teden beremo tudi vedno o boju koroških Slovencev za naše narodne pravice, tako, da beseda »boj« pri tem že nima več pravega pomena. Ne zasledimo pa v našem časopisju k vsemu temu tudi potrebnih kritičnih ugotovitev. Jasno je, da pade pri vsakem boju tudi precej tistih, ki se borijo in katerih življenjska moč je bila nezlomljiva. Kritične ugotovitve so potrebne, ker si je treba tudi tako dati malo duška in ker bi sicer vse take misli samo valjali v naši glavi. To pa zopet ne bi bilo zdravo. Kar navedimo tudi kritiko: ... koliko absolventov Slovenske gimnazije ali drugih manjšinskih šol imamo, katerih otroci sploh ne znajo več slovensko ali pa raje govorijo nemško, ker slovenščino tako slabo obvladajo? Celo takih primerov je dosti, ko sta oba starša absolventa gimnazije in otroci več ne znajo materinega jezika. Kje so jim vsadili narodno zavest? Kolikokrat srečaš take ljudi na prireditvah, športnih igrščih in drugod. Prisluhneš in čuješ, da govorijo na otroka samo nemško. ... Kar kritično ugotovimo, da tudi otroci nekaterih naših narodnih funkcionarjev med sabo samo nemško govorijo. Pisec teh vrst, sam absolvent gimnazije, je skušal zopet enkrat organizirati srečanje maturantov svojega letnika Slovenske gimnazije, pa se je zbal, ker je vedel, da bodo absolventi prišli z ženami in otroci in da bodo le-ti samo nemško govorili, ker polovica njihovih otrok ne bo znala več slovensko. Potem pa bi nekdo vprašal, kakšno srečanje je to. Pogrezniti bi se moral v tla ... ... neki vaščan je tožil, da so prišli v neko še dokaj slovensko vas pri nas 3 učitelji, vsi absolventi gimnazije, poučevat na ljudsko šolo. Otroci teh učiteljev pa skoraj ne znajo slovensko. Morali pa bi ravno ti biti vzgled in se zoperstaviti ponemčevanju. Tako pa ljudje pravijo: ja, če celo ti, kaj pa bomo mi ... ... če pomislimo, koliko ljudi je bilo pri nas v partizanih. Saj se še ve, kdo vse je to bil. Veliko od teh pa, ki so bili nekdaj pripravljeni darovati za ideale celo življenje, se danes potuhne, njihovi otroci ne govorijo več slovensko, ja, celo sovražni so nam in sodelujejo pri heimatdienstovskih organizacijah. Pa ne samo otroci, celo oni sami. Ali je bil to res pravi duh, ki so se ga naužili? ... koliko je ljudi, ki so bili prej aktivni člani slovenskih društev, danes pa so pri nemških društvih in od tam delujejo proti lastnemu društvu in lastni narodni skupnosti. Ali jih nismo znali držati ali pa naša volja le ni tako nezlomljiva? ... koliko je bilo prej gorečih članov Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki so nas na počitniških prireditvah bodrili in nam obljubljali, da pridejo nazaj na Koroško, ko bodo končali študij in nam tu pomagali? Medicini, kje ste? Na področju Pliberk, Globasnica, Dobrla vas so lokalni zdravniki že ostareli. Radovedni smo, če se bo našel od prejšnjih gorečnežev kdo in prišel k nam. To so kritične ugotovitve. S tem ni rečeno, da je vse tako. Več je pozitivnega in o tem bomo tudi še pisali ali pa tega ne bo treba, ker hvale in podobno itak vsak teden beremo v naših časopisih. Čas je, da tudi kritično mislimo in napravimo inventuro naše nezlomljive življenjske volje. Posvet NSKS in ZSO V petek, 8. avgusta, je bil v Kulturnem domu v Šentprimožu skupni posvet zastopnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, NSKS in ZSO, in zastopnikov Oktobrskega tabora/ Oktoberarena s kulturnopolitičnimi delavci slovenske narodne skupnosti iz Podjune o 10. oktobru 1980. Odborniki, zaupniki in funkcionarji slovenske narodne skupnosti iz Podjune so podprli stališče obeh osrednjih organizacij NSKS in ZSO, do osrednje deželne proslave 10. oktobra. Občinski odborniki in predstavniki kulturnih društev so poudarili, da tudi pri občinskih proslavah ne bo mogoče sodelovati, ker ni niti ene občine na dvojezičnem ozemlju, v kateri bi občinska uprava podvzela vse za zagotovitev in uresničitev manjšinskih pravic lastnim občanom. Zastopnika Oktobrskega tabora dr. Robert Saxer in Marjan Borut Sturm sta poročala o zasnovi Oktobrskega tabora in o 1 načrtih za letošnji tabor, ki ga bodo koroški Slovenci z vsemi močmi podprli. Teodor Domej je poročal o dogodkih v letih 1918—1920, Janko Malle pa o zadržanju koroške socialdemokracije. K sliki (z leve proti desni): Janko Malle, Teodor Domej, sekretar ZSO Feliks Wieser, predsednik NSKS Matevž Grlic, osrednji tajnik NSKS Jože Wa-kounig (vodil diskusijo), Robert Saxer in Marjan Borut Sturm (oba OT). 2/ politika naš tedniki 13. avgusta 1980 BOJI NA IRSKEM 35 LET BOMBE MAO: BREZ NJEGA KRIŽ CARTER VARŠAVA: STAVKE Pet mrtvih in večje število 6. avgusta 1945 ob 8.15 je v Kitajski državni in partijski Zadnjo soboto je ameriška Govornik opozicijskega »Ko- ranjencev so zadnjo soboto močno obljudeno mesto Hi- predsednik Hua Guofeng je televizijska družba NBC ob miteja socialne samoobram- in nedeljo zahtevali krvavi roshima stopila smrt. Tedaj uradni tiskovni agenturi »No- priliki partijskega konventa be« je izrazil, da je bil v po- spopadi na Severnem Ir- so Amerikanci vrgli prvo va Kitajska« izrazil, da je demokratov objavila, da se nedeljek, 9. avgusta 1980, v skem, ki je bila tudi tokrat atomsko bombo, najstrašnej- prejšnji predsednik Kitajske večina članov te partije za- svojem stanovanju aretiran prizorišče političnega terorja. šo iznajdbo, na to japonsko Mao Tsetung napravil kljub vzema, da bi tudi pri teh Marek Glesman, voditelj Vzrok številnih demonstracij, mesto in s tem se je tudi pri- velikanskih dosežkov za ki- predsedniških volitvah bil stavke mestnih čistilkarjev ki so se večinoma iztekle v čel atomski vek. 140.000 lju- tajsko državo tudi nekatere glavni kandidat demokratov Varšave. To je prva aretacija cestne boje, je bila 9. oblet- di je bilo tedaj pobitih ali grozne napake. V gospo- Carter, ne pa njegov rival se- nekega delavca od 1. julija niča uvedbe koncentracijskih sežganih. Še enkrat toliko je darstvu je bil Mao po mne- nator Kennedy. Časopis je naprej, ko so se pričele orga- taborišč. V ta taborišča so pohabljenih ali nosi poškod- nju Hua preveč častilakomen preko cestne apkete izvedel, nizirane stavke. V zadnjih prišle sumljive osebe brez be zaradi žarenja. Tri dni in je precenjeval ihto razred- da 47 procentov povprašanih tednih so različni oddelki sodnega postopka. Medtem pozneje je isto grozo dolete- nega boja. Največje napake Amerikancev predlaga za no- mestnega čistilnega obrata v je vlada ta taborišča v Ulste- la mesto Nagasaki. Kljub te- pa so se zgodile po letu vega predsednika ameriške Varšavi stavkali in zahtevali ru zopet odpravila. Pri teh mu da sta te dve mesti po- 1966, ko se »četverni bandi« države glavnega kandidata višje plače. Delavci odvaža- »krvavih« demonstracijah je stali simbol zunanje strahote ni onemogočilo, da je osvoji- Ronalda Reagena, medtem nja smeti so v soboto za- policija aretirala 38 oseb. modernih vojaških orožij, la del partijskega vodstva in ko Carterju zaupa samo 22 ključili šestdnevno stavko, ker Nobelova nagrada za mir je ima danes okoli 35 držav to državne oblasti. Kot tedanji procentov predsedništvo. 15 so delodajalci ustregli njiho- bila tudi tukaj zastonj predu- orožje masovnega pobijanja. predsednik države nosi seve- procentov povprašanih oseb vi zahtevi po povišanju plač. jem. Je to napredek ali blaznost? da Mao vso odgovornost za pa si želi kot novega pred- te nedostatke. sednika Johna Andersona. I Štefan Marktl umrl 82 let star je umrl Štefan Marktl, eden od soustanoviteljev NSKS in NT. Bil je steber slovenstva na severovzhodni meji slovenskega naselitvenega območja in na lastni koži doživel številna zatiranja pred nacistično dobo, za dobo nacizma in tudi pozneje v drugi republiki. Bil je tudi zadnji slovenski občinski odbornik na samostojni listi v občini Ruda. Slava njegovemu spominu! — O pogrebu, ki je bil v torek (po uredniškem zaključku) bo NT poročal v naslednji številki. Na sliki: Štefan Marktl sprejme iz rok predsednika NSKS dr. Grilca odlikovanje NT ob njegovi 30-letnici. TEDNIKOV KOMENTAR TEDNIKOV KOMENTAR Eno najbolj delikatnih vprašanj avstrijske vladne politike je pred odločitvijo: čilska fašistična vojaška diktatura želi od podržavljenega podjetja Steyr Daimler Puch nad sto tankov, pa še drugo »manjše orožje«. Kaj bo imelo končno prednost: argument delovnih mest ali kanček solidarnosti z zatiranim prebivalstvom v južnoameriškem Čilu? Od vsega začetka se je zdela rešitev jasna: kancler Bruno Kreisky je nekaj zamrmral o »delovnih mestih«, na katera je treba gledati. Avstrijske zakone je kancler hotel izpolniti na ta način, da bi od vojaških diktatorjev s krvavimi rokami zahteval pismeno izjavo, da bodo avstrijske oklopnike uporabljali le proti zunanjim sovražnikom in ne proti civilnemu prebivalstvu znotraj lastne države. Na oficirsko besedo diktatorja Pinocheta torej. Tudi predsednik avstrijske sindikalne zveze Anton Benya je razumel samo argument delovnih mest. Eden njegovih namestnikov, minister za gradnjo Karl Sekanina je po pretehtanju argumentov spoznal, da delovna mesta tehtajo več ter dodal pobožno in zaradi tega nič manj nelogično željo, da bodo ti tanki morda kdaj soprispevali, da bodo pognali diktatorje. Vendar avstrijskih tankov ne bodo dobili v roke čilski delavci, temveč njihovi mučitelji. Edina izjema med sindikalci je bil Fritz Prechtl, predsednik železniškega sindikata in šef mednarodne zveze transportnih delavcev. On je bil odločilno proti temu, da bi avstrijski delavci iz golega egoizma za lastna delovna mesta izdelovali in prodali orožje, s katerim bi se v drugih državah streljalo na tamkajšnje delavce. Zagrozil je celo, da bodo transportni delavci v drugih državah sabotirali transport avstrijskih tankov v Čile. Med socialisti je bil nadalje odločilen nasprotnik šef kluba socialističnih parlamentarcev Heinz Fischer. On je apeliral na socialdemokratično zavest, naj ljudje poznajo, da je kljub temu še določena pozitivna razlika med socialisti in konservativno vladnimi državami kot npr. Velika Britanija, ki se prav tako poteguje za naročilo iz Čila. Koroška ima najvišjo brezposelnost Akoravno se je položaj za kanec zboljšal, je koroška statistika za-poselnosti vse prej ko razveseljiva: v poprečju prvega pol leta 1980 je bilo kar 5,5 odstotkov koroških delojemalcev brezposelnih. Za primerjavo: v vseavstrijskem poprečju je delež brezposelnih za več kot polovico manjši in znaša le 2,1 procentov. Medtem ko številne koroške družine — in južna Koroška je tukaj spet daleč nad slabim koroškim poprečjem — ne vedo, kje bodo prišle do kruha in zaslužka, pa deželni politiki v politični brezodgo-vornosti zametavajo predloge, kot npr. meddržavni sporazum z Jugoslavijo, ki bi nudil gospodarsko zanemarjeni južni Koroški nove možnosti. In res. V avstrijski socialistični stranki se je razvnela živahna debata o problematiki dobave orožja fašističnim diktatorjem. Med nasprotniki tankov za Čile je predvsem tudi socialistična mladina. Zadnja Kreiskyjeva interpretacija: on sam zelo obsoja čilski režim in njemu osebno je dobava tankov nadvse ostudna. Debato o solidarnosti in social-demokratičnih načelih izvaja SPÖ v notranjepolitičnem trenutku, ko zadeva okoli skorumpiranega AKH-ja začenja močno škodovati tudi socialistični stranki. V srku imedža »uspešnosti« avstrijske socialdemokracije v zadnjem desetletju so prišli do korita uspešni tipi, ki s socializmom dejansko nimajo naj-manjskega opravka, temveč so uspešni predvsem in izključno za lastni žep. Uspeh jim je dal prav in so se iz dneva v dan bolj nesramno obnašali. Dokler smrad ni postal preveč intenziven Sicer je vlada hotela odločati o projektu Čile že ta teden, vendar bo verjetno o tem razpravljala in dokončno odločila ena od Kreiskyjevih komisij. Argument delovnih mest je postal v zadnjem času skoraj grozljiv. Po tej logiki, da gredo delovna mesta na vse, vseeno kaj delovno ljudstvo proizvaja, bi bil Hitler največji ustvarjalec delovnih mest v tem stoletju. V pismih bralcev na »Arbeiterzeitung« protestirajo socialdemokrati v to smer. O Kreiskyje-vem mišljenju, da zadostuje pismeno zagotovilo, da tamkov ne bodo naperili proti civilnemu prebivalstvu, piše neki socialist: »Upam, da ne bo nekega dne — če bo kje prišel na oblast kakšen nov Hitler — treba Avstrijcem zavoljo ljubih delovnih mest treba proizvajati plinskih celic, samo proti pismenemu zagotovilu, da bodo plinske celice uporabljali zgolj za iztrebljenje uši.« Michael Malzacher, generalni direktor Steyr Daimler Puch, vidi dovolj izhodov za bilanco svojega podjetja. Če Avstriji ne bo dovoljeno izvažati tankov državam kot Čilu, potem še dolgo ni rečeno, da bo Steyr prišel ob naročilo. Treba bo pač samo producirati v državah z nižjim nivojem plač, npr. v Nigeriji, kjer Steyr trenutno izdeluje traktorje, ali v Grčiji, kjer imajo Avstrijci prav tako postojanko. Dobiček — še večji bi ostal avstrijski, le produktivnost bi bila tuja. Sploh vidi Malzacher zadevo v širših dimenzijah kot je žalostno dejstvo, da bo rad vsak drug prevzel naročilo za Čile, če Avstrijci tega ne bodo storili. Kajti le preko orožja je možno priti tudi do civilnih naročil, npr. traktorjev, ki se jih Steyr vedno težje znebi in so največji odjemalci ravno države v razvoju, ki na drugi strani premnogokrat plačajo zadnje devize za tanke. Čudna razvojna pomoč — sprva tanki, nato traktorji. In kaj interesira nas koroške Slovence pri tej debati pro ali kontra tankom za Čile? — Ravno načelna debata med socialisti. Morda bo razčistitev pojmov privedla tudi do tega, da bodo dunajski socialisti (socialisti drugih zveznih dežel razen Koroške) z večjo konsekvenco skušali napraviti red tudi na Koroškem. Da tudi tukaj ne bodo v imenu solidarnosti ter socialdemokracije za večno vodilno pomagali, kadar gre proti slovenski manjšini. Splošna prognoza, ali bo prišlo do kupčije s Čilom, se je medtem namreč med opazovalci premaknila na 50:50. Kanček šanse tudi za Slovence. Včilski sosedi Boliviji je pred tedni s pučem prišla na oblast prav tako vojaška junta, ki je upor delavcev-rudarjev prav kruto sestrelila s tanki — made by Steyr Daimler Puch Austria. V ozadju tega krvavega zatiranja in uničevanja: Klaus Altmann-Barbie, ki si je tozadevne izkušnje pridobil za časa Hitlerjeve strahovlade kot šef gestapo v francoskem mestu Lyon (kjer so ga tudi letos obsodili na smrt). Ta nacistični vojni zločinec se v bolivijskem poslovnem svetu predstavlja kot zastopnik — Steyr Daimler Puch. 13. avgusta 1980 SE reportaža / 3 Mirko Kumer-Črčej: košček sodobne zgodovine koroških Slovencev (1. nadaljevanje) Učitelj se je sam nabolj brigal za ta projekt, jaz pa sem ga podpiral. Prišlo je tako daleč, da se je tudi socialistična vlada strinjala s to idejo. Strinjala se je najbrž le zaradi tega, ker se je ÖVP zavzemala za neko šolo na Koroškem vrhu. Kmalo nato je prišel z Ziljske doline neki šolski vodja, ki je bil idealist —- »štreber«, sicer pa nemškutar, ki se je hotel postaviti. Pisal se je Wilhelm Mil-lonig. Potem pa je dal v časopis: »Welche Verhältnisse hier an der Grenze herrschen«. Fotografiral je tudi neko strgano bajto, pisal je tudi, kako daleč morajo otroci hoditi v šolo in v kakšnih bornih prostorih se poučuje. Nekega dne pa je prišel na Koroško vojni minister Graf in je tisti učitelj šel k njemu in mu je rekel: »Schauen sie, machen sie doch was. Nächstes Jahr gibt es ja die 40-Jahr-Feier des 10. Oktober. Da könnten sie doch für diesen Ort etwas tun!« Minister je pa postal nekako častihlepen in je rekel, da bo nekaj naredil, nekaj, kar bo imelo trajno vrednost in je tudi dal v časopis: »Če slavimo obletnice, jih moramo slavit z dejanji. Dajte in darujte in bomo naglo lahko zgradili šolo!« In res, ljudje so se navdušili in so začeli pošiljat darove na Volkspartei. Potem je pa učitelj prišel in vprašal, kaj pravi občina k temu in sem rekel: »Mi to zelo pozdravljamo, ker je ljudstvu v korist in zaradi tega Vas bomo tudi podprli.« Ustanovili so nek komite, deželni poslanec Maierhofer je tudi pomagal, in kmalu se je stavilo vprašanje, kje bi dobili zemljo. Šli so na Komelj in so tam določili lokacijo. Zemlja je bila Ravjakova in koliko bo stala. Ravjak je rekel: »Jaz ga vam zastonj dam, ampak pod pogojem, da me priključite na šolski vodovod!« Oni so se strinjali. Najprej so začeli graditi vodovod, katerega so komisionirali, potem so pa tako zvito naredili, da tisti kmet ne bi dobil vode. Le 2000 šilingov bi mu dali. Nekega dne je žvabeški župan prišel k tistemu kmetu, ki je pokazal tisti odlok. Župan pa je rekel: »Na ta način vi pa ne boste dobili vode!« Kmet je bil zelo razočaran in je prišel k meni in me vprašal, kaj se lahko naredi. Jaz sem mu rekel: »Nič drugega kot priziv!« Nato me je prosil, če bi ga jaz za njega naredil. Potem sva pa šla na deželno vlado in napravila priziv. Prišla je komisija in smo tako dolgo morn-vali (govorili), da smo naredili kompromis: kmet dobi vodo, ampak omejeno na toliko in toliko litrov, ker mora šola imeti dosti vode. Potem je bilo v redu. Odprli so šolo Vodo je šola dobila, in tudi načrt za šolo je neki koroški arhitekt naredil zastonj. Gradnjo so dovolili in jo poverili pliberškemu stavbeniku inž. Glavarju. Ta se je potrudil in v razmeroma kratkem času postavil šolo; tudi drugi so mu pomagali. Ko pa je bila šola gotova, smo jo pa odprli. Pravzaprav bi jo morali otvoriti že 10. oktobra, ampak se je nekoliko zavleklo in smo to storili šele 20. oktobra. Celo proslavo smo naredili dvojezično. Sam sem imel slovenski in nemški govor. Vsi so se čudili in po proslavi je prišel k meni neki Pliberčan in je rekel: »Das hätte ich nie gedacht, daß Sie in beiden Landessprachen so sprechen können!« Vsi so mislili, da, če je »pavr« »Bürgermeister«, to ni nič. Najprej se je vse fotografiralo, potem smo pa naredili pojedino pri tistemu kmetu, ki je dobil vodo, tako da je vsak dobil pogrizek in vino in s tem je bila šola otvprje-na. Minister je meni dal ključ v roke. Za spomin smo pustili narediti spominsko ploščo, na kateri je bil napisan sledeči tekst: »Diese Schule wurde erbaut aus Beiträgen, die der Minister für Landesverteidigung in ganz Österreich sammelte. Mit der Organisation wurde der Schulleiter Wilhelm Mil-lonig betraut und der Bürgermeister der Gemeinde Moos Andreas Kumer übernahm dankbar die Schule in Obhut der Gemeinde Moos.« Volkszeitung je o tem dogodku mnogo pisala, socialistom je pa zelo smrdelo, da je Volkspartei imela v našem kraju ta uspeh. Potem so pa rekli: »Das geht nicht. Die Schulbauer in Kärnten sind wir. Die Kärntner Landesregierung ist dafür zuständig. Potem je prišel k nam deželni glavar Ferdinand Wedenig in mi je rekel: »Pri Svetem grobu bomo tudi gradili.« Ker je pač mislil »Heiligengrab« je pač rekel »Sveti grob« namesto »Božji grob«. Nato sem rekel: »Me zelo veseli, gospod deželni glavar.« Nato je pa imel zborovanje za volitev pri Likovem domu. Nato je pa vprašal, če ima kdo kaj pripomniti. Potem sem pa jaz rekel: »To bi rad čul, kako se vi zadržite do člena sedem državne pogodbe? To nas najbolj interesira.« Tudi drugi so nekaj vprašali. Eden je npr. vprašal, kaj je z zložitvijo posestev in zemljišč ter agrarno reformo. Koliko hektarjev bo kmetom še ostalo? Deželni glavar pa je bil zelo zvit in je najprej odgovoril na agrarno reformo in je rekel: »Glejte, sedaj vladamo že skoraj 10 let. Smo komu že kdaj kaj vzeli?« Vsi so rekli: »Ne, še nikdar komu.« »In tudi v prihodnjosti bo tako ostalo,« je rekel deželni glavar. Potem so pa rekli domači: »Potem pa smo zelo veseli.« Wedenig je pa rekel: »Sedaj pa moram odgovoriti še na drugo vprašanje, kako se zadržujemo do člena 7? Tukaj pa moram zelo točno reči: k črkam zakona! Tako kakor je dobesedno zapisano v zakonu, tako bomo držali in ravnali!« Nato sem pa jaz rekel: »Potem smo pomirjeni in bomo našim ljudem priporočali, naj volijo socia- listično stranko.« Potem je bil Wedenig vesel. Še ena šola ... Potem sva se peljala z Wedeni-gom naprej k Božjemu grobu in je rekel: »Greva pogledat šolo.« Učitelj Valentin Vavti je naju pričakoval. Deželni glavar si je ogledal šolo in rekel, da bodo to že naredili. Poslal je arhitekta, ki je naredil proračun in pozanimali so se, kje bomo dobili zemljo. Neki gostilničar pa je bil pripravljen dati zemljo za šolo in sicer v zameno za staro šolo. Naredili smo menjalno pogodbo: občina Blato kot posestnica stare šole da gostilničarju Oranšeku staro šolsko poslopje v zameno za del njive v dolini, na kateri se bo gradila nova šola. Potem smo šli k notarju in smo v zadnjem trenutku naredili tisto pogodbo. Gostilničar je namreč potem zbolel; bil v bolnici, kjer sem ga tudi obiskal in mi je tam podpisal neko predpogodbo in notar je na tej podlagi izdelal menjalno pogodbo. Ko pa je gostilničar ozdravel, je šel k notarju in tam podpisal pogodbo, tako da je bila veljavna. Kar nato je pa umrl. Zemljo smo imeli in smo takoj začeli graditi; leta 1958 je bilo poslopje postavljeno v surovem stanju. Tedaj sem še jaz bil župan in smo imeli »likof«; tedaj je tudi prišel okrajni glavar. V tistem času so pa socialisti že kovali načrte, da bi pri naslednjih volitvah dobili svojega župana. Pri volitvah so se precej trudili, ampak jim ni uspelo pridobiti glasov. Imeli so samo tri odbornike. Ljudje pa so me cenili, — županov bonus in smo dobili 100 glasov več kot pri zadnjih volitvah. Zaradi tega smo imeli 5 odbornikov, Volkspartei pa 3. Volksparteijevci so pa bili zelo jezni, ker so zgubili precej glasov, in so na dan volitev rekli: »Zdaj bomo pa ,soceja’ volili, samo da Črčej ne bo več.« Takšno jezo so imeli. To je bila nekakšna užaljena častihlepnost. Res so socialisti in ÖVP-jevci »skup potegnili« in so izvolili nekega mladega socialista za župana, jaz pa nisem več hotel sodelovati in je Ignac Domej-Zgonc postal podžupan. To je bilo leta 1958. Šolo so izgradili in io Črčej na »Koroška poje« 1980 odprli, jaz sem pa na dan otvoritve bil bolan in sem se moral oprostiti. Deželni glavar mi je še pisal posebno pismo, v katerem se je zahvalil, da sem začel z gradnjo; dovršiti je nisem mogel, to se je zgodilo pod županom Krofom. V šoli visi neka bakrena tabla na kateri je »šribano«: »Diese Schule wurde unter Bürgermeister Kumer begonnen und unter Bürgermeister Krof fertiggebaut.« SPÖ prvič združuje občine Zaradi tega, da bi socialistično moč v deželi utrdili, so se poskušali polastiti važnih postojank, kot na primer okrajne občine Pliberk. V Libučah je bil socialističen župan in na Blatu je bil socialistični župan. Pliberk pa je ostal volkspar-teijevsko gnezdo. Čudno so propagirali za združitev občin. Nam so npr. obljubljali, koliko »Stadtratov« bomo dobili itd. Jaz in večina ostalih je bila za samostojnost občine Blato. Na občinski seji je bil na dnevnem redu problem združitve občine Blato z občino Pliberk. Tam smo glasovali in so samo socialisti glasovali za združitev, Slovenci in ÖVP pa proti. Pa je rekel župan: »Je vseeno kako volimo, nazadnje bo to le odločil deželni zbor.« Jaz sem pa rekel, da moramo pisati na deželni zbor, da smo glasovali in da smo za samostojnost z devetimi glasovi proti trijem. Predlog so odborniki potrdili in smo »našriba-li« tisti sklep in ga poslali na deželni zbor. Sam sem pa še razmišljal, kajti v deželnem zboru so tudi socialisti imeli skoraj večino odbornikov in sem vedel, da bo odločil komunistični poslanec Kacian-ka. Rekel sem nato, da moramo stopiti h komunističnemu poslancu, če hočemo preprečiti združitev in mu razložiti celo stvar ter ga prositi, da bi on nasproti glasoval. Potem bi pa socialisti ne mogli sami odločiti o združitvi. Da bi poslali delegacijo Kacianku, pa nihče ni hotel. Župan je nas še »nafarbal«, češ da se ne bo v vsaki občini posebej glasovalo, marveč vse »in Bausch und Bogen«. — Izkazalo pa se je, da se je za vsako občino posebej glasovalo. Če bi mi to prej vedeli, bi šli h Kacianku, ki ne bil Slovencem naklonjen, saj je bil Slovenec po rodu, in bi on nasproti glasoval, da bi naše občine ne mogli združiti s Pliberkom. Morda bi Blato bila še danes samostojna občina. Prvi kandidat pri deželnozborskih volitvah V Celovcu nisem hodil na tista velika zborovanja. Veljal sem ves čas za levičarja. V Kmetijsko zbornico sem bil izvoljen kot zastopnik slovenskih kmetov. Nekega dne so me povabili na neko kulturno prireditev v Šentjanž v Rožu, da bi govoril tam kot kmečki zastopnik. Se- stavil sem govor in sem tam govoril. Tedaj so pa imeli pri Našem tedniku urednika, ki si je ves govor zapomnil. V naslednji številki NT je bil pa cel govor objavljen. Zaradi tega so postali name pozorni in so rekli, da bi bil jaz sposoben, da bi v deželnem zboru tudi govoril. Pred deželnozborskimi volitvami je bil v Celovcu občni zbor; dr. Inz-ko je bil tedaj predsednik Narodnega sveta; on je pa predlagal, da bi se krščanski Slovenci ne integrirali več v ÖVP, ampak da bi samostojno nastopili. Slovenci so bili skeptični; mislili so, da ne dobijo dosti glasov. Leta 1949 je bilo oddanih tudi samo 4900 glasov za Slovence in če izgleda tako brezupno, bi investirano delo v volitve-ni boj tudi bilo zastonj. Dr. Inzko in dr. Vinko Zwitter pa se nista odmaknila od svojih stališč, dokler nista preprečila zaupnike, da je samostojni nastop edina alternativa. Seveda se je stavilo vprašanje: »Kdo bo prvi kandidat?« Vsak se je branil; dr. Tischler ni hotel sprejeti in drugi tudi ne; potem so pa rekli: »Tisti bi bil, ki je v Šentjanžu govoril na prireditvi — tisti kmečki zastopnik Kumer.« Glasovali so in mi izrekli zaupnico. Delegacija k Črčeju Kmalu nato so prišli k meni trije doktorji pa dekan in ne vem kdo še vse; same osebnosti, ki so mi bile znane in so mi rekli: »Prosimo Vas, da bi Vi vodili Slovensko listo pri deželnozborskih volitvah!« Rekel sem: »Saj ni dosti izgleda, da bi dobili mandata.« »Petdeset procentov je pa izgleda,« so odgovorili. »Jasno je, da bomo samostojno nastopili,« so rekli, »kajti v Rimu tudi pravi generalni jezuit Prešern: ,Dokler je mogoče, morate Slovenci samostojno nastopati in se ne integrirati v druge stranke!’« Nato sem rekel: »Jaz pa nisem zmožen za deželni zbor, saj je to nekaj čisto drugega kot na občini.« »Saj ti bomo pomagali pri volilni propagandi,« so govorili in nazadnje sem pristal in rekel: »Če morem koristiti slovenski reči, se rad žrtvujem in prevzamem.« Izvoljen seveda nisem bil. Volks-partei je seveda mislila, da bodo Crčejevi glasovi oslabili socialiste in so volilni boj do precejšnje mere financirali, kar sem pa šele pozneje izvedel. Nekega dne so me pa zaupniki vprašali, koliko sem imel stroškov. Neizkušen človek pač nisi kot tisti pri AKH-škandalu in sem rekel: »Okoli 1000 šilingov.« Nužej Tolmajer je pa rekel: »2000 moramo Vam pa že dati, z enim »tavžentarjem« niste izhajalj, to pa vemo.« Seveda, bil sem v Šentjanžu v Rožu, v Selah, v Dobrli vasi, v Šentvidu, v domači okolici itd. Potem sem pa za Kmetijsko zbornico tudi kandidiral in sem tam tudi bil izvoljen. Nekaj časa sva z dr. Vinkom Zwitterjem tako imela urejeno, da je vsak uradoval polovico periode. (Dalje prihodnjič) Na Rebrci: Mladina iz šestih držav spoznava koroške Slovence Mladinski center na Rebrci, v prejšnji komendi je vedno bolj središče mladine vsega sveta. Te dni so bili in so še na Rebrci sodelovali CFD-ja (Christlicher Friedensdienst). To socialno organizacijo, ki temelji na krščanskih načelih ljubezni, spoštovanja in miru in pomoči bližnjemu je ustanovil po 1. svetovni vojni francoski častnik Etienne Bach, ki je bil štacioniran v tedanjem od Francije zasedenem Porurju. Organizacija ima sedež v Švici in kontakte po vsem svetu. Tako ni čudno, da so se na Rebrci srečali in spoznali mladinci iz Evrope, Alžira in ZDA. CDF jim daje naslove raznih taborov in središč, oni pa se potem sami odločijo za to ali drugo deželo. Da so se odločili prav za Koroško in Rebrco, pa takole utemeljujejo: GREBINJSKI KLOŠTER Na Veliko Gospojnico, 15. avgusta, je veliki romarski dan in žegnanje v Grebinjskem kloštru. Spovedna priložnost in sv. maše od 8. do 11. ure, vmes pranganje. Verniki prisrčno vabljeni! KULTURNI VEČER Prireditelj: SRD »Danica v Šentvidu v Podjuni Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: sobota, 16. 8. 1980, ob 20.30 Sodelujejo: Mešani pevski zbor in mešani oktet SRD »Danica«, trio ■ »Korotan« s pevci SRD »Danica«, duo »Polzer«, folklorna skupina SRD »Zarja« iz Železne Kaple. Vabilo na SREČANJE NA ZILJSKI BISTRICI Spored: petek, 22. 8. 1980 ob 20. uri Glasbeni film »Woodstock« v kinodvorani v Čajni sobota, 23. 8. 1980, ob 20. uri Ples s kvintetom »Dobrač« v kulturnem domu v Bistrici nedelja, 24. 8. 1980 ob 20. uri Koncert moderne glasbe z Rudijem Burdo z Dunaja, skupino Riparo iz Italije ter sestrama Edo in Silvijo Velik iz Sel v kulturnem domu v Bistrici. Prisrčno vabljeni! KONCERT NA ORGLAH Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu Kraj: Farna cerkev v Dobrli vasi Čas: sobota, 16. 8. 1980, ob 20. uri Gostuje: Angela Tomanič, organistka iz Ljubljane. Igra skladbe: N. Bruhnsa, D. Buxtehude, J. S. Bacha, C. Francka, M. Tomca, S. Premrla, F. Dugana. Debeli črv -velika riba V soboto, dne 2. avgusta, ob 2 uri zjutraj, se je našemu ribiču Ladotu Hajnžiču, slov. občinskemu odborniku v Železni Kapli, posrečilo potegniti iz Drave blizu Tinjskega mostu KRAPA, ki je tehtal 10,5 kg. Na sliki vidite hčerko Izabelo, ki ga komaj drži, mama Juta in sinko Kristijan pa merita dolžino in višino repa. Avtoceste skozi Rož ne bo Minister za gradnjo Sekanina je pred kratkim sporočil celovškemu senatu, da Zvezno ministrstvo za gradnjo nima namena graditi avtoceste skozi Rožno dolino. V pismu se je Sekanina enkrat za vselej odrekel avtocesti, ki bi bila speljana skozi Rož in bi nevarno ogrožala naravo Rožne doline. Ahmed Hadymihoub iz Blide v Alžiru, študent germanistike, pravi takole: Sem mohamedanec, a CFD je interkonfesionalna organizacija. Sem sem prišel, da spoznam ljudi, navade in deželo. O manjšinski problematiki na Koroškem prej nisem vedel mnogo, zanima pa me, ker imamo tudi pri nas v Alžiru dva naroda, Arabce in Bebere. Probleme, ki nastajajo, rešujemo vzajemno, na podlagi enakopravnosti, kajti tudi za svobodo in neodvisnost smo se borili skupaj proti Francozom. Chris Sakwa, učiteljica iz Londona, se je dobro počutila na Rebrci. Njo, ki govori tri jezike (oče je Poljak, mati Francozinja, živi pa v Angliji), zanima posebno problematika manjšin. Takole pravi: primerjala sem položaj manjšine z manjšinami v Angliji in ugotovila, da si sličita. Pri nas imamo npr. Valiža-ne, Škote in Irce, ki se borijo za svoje pravice. Mehanizmi zatiranja so si podobni, zato je važno, da spoznamo zgodovinski razvoj problemskih krogov. Vključiti pa je treba tudi jezikovni aspekt. Kajti prebivalci Cornwalla npr. še govorijo svoj jezik, ne pišejo pa v njem. Carol Pečk je prišla iz Alabame na Koroško: »Hočem spoznati kraj in ljudi. Parkrat smo šli h kmetom in jim pomagali pri delu. Kljub jezikovnim težavam sem se pri njih dobro počutila. Pripovedovali so nam tudi o problematiki, pa tudi o občini in okolici smo od njih mnogo zvedeli.« ČESTITAMO! Zakonca Peter in Brigita Ham-brusch-Žužek iz Celovca sta postala starša hčerkice. Oče je tehnik, novopečena mamica pa učiteljica na Žihpoljah ter na Slovenski gimnaziji. DVA JEZIKA STA PREDNOST Skupino vodita Urs Wegmüller iz Züricha ter Eberhard Mehi iz Ans-bacha v Nemčiji. Urs Wegmüller, ki sam prihaja iz države, kjer živi enakopravno kar štiri narodov, z zanimanjem zasleduje razvoj na Koroškem. O pogojih izobrazbe v materinem jeziku je takole menil: »Pri nas se otroci vzgajajo v svojem jeziku na vseh področjih. Poleg tega pa se še učijo enega izmed ostalih jezikov, ki jih govorimo v Švici. Ne razumem, da na Koroškem ljudje, ki govorijo dva jezika, manj veljajo. Mladina naj bi že v šoli spoznala prednost znanja obeh deželnih jezikov.« Njegov kolega Eberhard Mehi je povedal isto, pač pa je dodal: »O dejstvu, da živijo tu Slovenci, sem zvedel od ljudi, ki so bili s to pro- blematiko seznanjeni. Časopisi in druga sredstva javnega obveščanja pa Slovence najraje zamolčijo. Zakaj, ne vem. Spoznal sem pa, da tudi koroško časopisje zelo krivo gleda na Slovence.« V skupini so bili še dva Poljaka, ena Švicarka in še Nemec. Vsi so se počutili na Rebrci odlično, pohvalili so kaplana Poldeja Zunder-ja, ter kuharico Anico Fugger. Na splošno pa so vsi rekli, da bodo informirali svoje znance o Koroški realnosti: »Wir haben gehört, daß der Herbst in Kärnten heißer ist als der Sommer,« kajti uradno prikazovanje Koroške se temeljito razlikuje od dejanskega stanja. fr-wak Žitara vas Pred kratkim je praznoval v Žita-ri vasi znani in spoštovani trgovec ter gostilničar Vladimir Rutar svojo 60-letnico. Izhaja iz znane Rutarjeve družine, ki igra v gospodarskem življenju južne Koroške pomembno vlogo. Rutarjeva družina je vsa leta skozi vedno imela odprta vrata za kulturne in gospodarske želje slovenske narodne skupnosti. Že slavljencev oče, ki je bil doma pri Habnarju v Malčapah, je svojo majhno gostilno »Pri Kajšlnu« vedno dal na razpolago prosvetnemu društvu »Trta«, kjer je sam vneto sodeloval. Vladimir Rutar se je sam že zgodaj vključil v kulturno, gospodarsko in politično delo. Po vojni je prevzel gostilno oz. tisto, kar je od tega še ostalo. Kajti Rutarjeva gostilna je utrpela med vojno hude izgube, najhujša pa je bila smrt očeta, ki je bil priprt v Stein an der Donau, kjer so ga nacistični krvniki ubili. S svojo ženo je Vladimir Rutar zgradil po vojni ob kapelški cesti trgovino in gostilno z veliko dvorano, ki služi tudi kot prostor kulture in razvedrila. Po vojni, ko je Narodni dom v Žitari vasi vedno bolj zgubljal in nato zgubil svojo vlogo kot žarišče kulturnega delovanja v tem kraju, je dal Vladimir Rutar gostilniško dvorano na razpolago prosvetnemu društvu »Trta«. Pa tudi druge organizacije rade pridejo v to dvorano. Svojim otrokom je posredoval vzgojo na Slovenski gimnaziji. Slavljencu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svoje družine. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvu Našega tednika. Strpna vas — srebrna poroka V četrtek, dne 10. julija, je poteklo 25 let, odkar sta v farni cerkvi v Šmihelu stopila pred poročni oltar Janez Bricman, pd. Kučej v Strpni vasi in Marjeta Fera, pd. Ra-darjeva v Večni vasi. Ob asistenci tedanjega dušnega pastirja župnika Jožefa Piceja sta si obljubila, da bosta skušala čas svojega življenja biti drug drugemu vse. To pa je dostikrat težko. Le najbolj idealističnim ljudem se to z božjo pomočjo posreči. Kučejevi-ma se je to v veliki meri posrečilo. Od dneva te dane obljube je minulo 25 težkih, a vendar lepih let. V vzajemni medsebojni ljubezni sta gradila svojo družinsko srečo s tem, da sta bila vsa leta drug drugemu v pomoč in podvig. Ob 25-letnici sta čila in zdrava mladostno razpoložena ponovila svojo svojčas dano obljubo. V četrtek, dne 10. julija, so se zbrali ob večerni uri na domu pri Kučeju. V domači kapelici se je vršila v prijetnem vzdušju v krogu domačih, prijateljev in vaščanov srebrna poroka. Jubilanta sta bila obdana od svojih sedmerih otrok in najbližnjih sorodnikov. Tam, kjer sta preživela četrt stoletja svoje skupne življenjske poti, kjer sta delala, molila in trpela ter bila deležna mnogih božjih darov, prav tam sta želela ponoviti v okviru svete daritve svojo nekdanjo zakonsko obljubo. Za vse navzoče je bilo ganljivo, ko sta jubilanta vpričo svojih otrok ponovno z trdnim zaupanjem položila svojo življenjsko usodo v božje roke. Jubileji, — tako je duhovnik poudaril v nagovoru — niso naša človeška zasluga, marveč so izključno dar božji. Iz neusahljivih božjih virov sta črpala jubilanta moč za vzgledno krščansko vzgojo svojih otrok. Bilo je dosti dela, odpovedi, trpljenja, pa vkljub vsemu temu še vedno tudi časa za molitev in za posvečanje družine. Jubilantoma je bilo vedno življenjsko vodilo Slomškov izrek: »Vera naj vam bo luč, materina beseda pa ključ do zveličavne omike.« Tega navodila sta se Janez in Meta vedno vztrajno držala. Znala sta ga tudi posredovati svojim otrokom, ki naj bi z vnemo in ljubeznijo gojili naprej, kar so starši položili v teku let v njih mlada srca. Po končani maši in srebrnopo-ročnem obredu je sledil prijeten večer. Ob gostoljubnem omizju s srebrnoporočnim parom na čelu so posedeli skupaj, zapeli in se veselili ter obujali spomine. Tudi za jubilanta so bile to nepozabno lepe ure, ko je počivalo delo in so bile odložene vsakdanje skrbi. Naj Bog tudi nadalje spremlja to dobro družino s svojim varstvom in blagoslovom. Jubilantoma prisrčno čestitamo in želimo še mnogo lepih in srečnih let! Dobrla vas DRUGI VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE V torek, 5. avgusta 1980, zvečer, je SRD »Srce« v Dobrli vasi za naše letoviščarje v svojem »Kulturnem domu« pripravilo svoj drugi prosvetni večer. Medtem, ko je pri prvem večeru, 15. julija, bilo zelo mnogo mladine, predvsem iz taborišča »Kinderland« v Goselni vasi, so topot prevladovali odrasli. Iz njih obrazov je bilo razbrati, da so s podanim programom bili zadovoljni. Njih burni aplavz je to za vsako točko posebej potrdil. Pozdravil je goste tajnik društva Martin Pandel in sicer v slovenskem, nemškem in holandskem jeziku. Prav posebno pa je pozdravil podžupana dir. Franca Treula ter deželnega poslanca Pfeiferja. Tajnik je tudi napovedal program ter poskrbel za povezavo. Kot prvi je seveda spet nastopil mešani zbor pod vodstvom Albina Krajnca. Med drugim je zapel tudi njegovo lasnto kompozicijo »Rib’ce po Murici plavajo« in za letoviščarje »Wia sehen is« ter zaključil z »N’mav čez jezero«. V drugi točki programa so imeli priliko uživati melodije brata in sestre Polzer, dijakov Slovenske gimnazije, doma iz Šentvida. Z velikim užitkom so poslušali prijetne glasove citer, ki so ob spremljavi harmonike in ojačeni po ojačevalcu prihajali iz nežnih rok. Navdušenje poslušalcev je bilo veliko in dodati sta morala še eno pesem. Nato je nastopil trio Korotan pod vodstvom požrtvovalnega Han-zeja Kežarja s svojim splošno pri-poznanim programom. Uživali so prijetne glasove pevk in pevcev, ki so ob spremljavi primerne godbe, navduševala srca. V program sta bili vzeti tudi dve pesmi Milke Hartmanove, ki jih je harmoniziral Hanzi Artač in sicer: »Spev z gore« in »Smo doma v Šentvidu«, ki se je na dobrolskem odru prvič zapela. Vse pesmi so od občinstva bile sprejete z velikim navdušenjem. Ker domača folklorna skupina zaradi pomanjkanja harmonikaša ni mogla sama nastopiti, so povabili dekleta in fante iz Globasnice. Pod vodstvom Štefana Petjaka so mojstrsko zaplesali »Svatbo« in »Križno polko«. Pokazali so tudi, kako se »Kovtre in Žaklje šiva« ter »Mazurko«. Tudi oni do z njih temperamentom navdušili goste. Ob koncu je naš tajnik letoviščarjem le v nemškem jeziku spregovoril nekaj o slovenskem narodu in njegovi kulturi. Omenil je, da slovenski narod živi na križišču treh narodov in kultur. Slovenci da so sicer majhen narod, da pa ni važno števila naroda, ker vsaki jezik zase je posebna kulturna dobrina, ki naj se vzdrži za vse čase. 13. avgusta 1980 naš tedniki oglasi/5 30. mednarodni gorenjski sejem v Kranju, 15.—25. avgusta ’80 — UMETNA OBRT stilno pohištvo; rezbarstvo — Gostinstvo in veliko zabavišče Pečenje vola specialitete na žaru, morske ribe večerni program' od 19,—24. ure Nad 3000 proizvajalcev, nad 8000 artiklov! K&Usvcu Veleblagovnica GLOBUS KRANJ Koroška 4 tCi SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj največja ponudba blaga široke potrošnje na Gorenjskem vse za šport in rekreacijo usnjena konfekcija usnjena galanterija izdelki domače obrti pohištvo, talne obloge in drugo sezonsko znižanje cen konfekcij do 40% od 15. 8. do 15. 9. 1980 KOI» KOVINSKO PODJETJE KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c Projektira in instalira vsa eiektromontažna dela jakega in Šibkega toka Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon o kovinske konstrukcije, o splošno ključavničarstvo o tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave o kleparstvo Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Izvaja obratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, RIZ, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever Subotica. projektira proizvaja instalira prodaja servisira Tekstilna tovarna Zvezda Kranj izdeluje kvalitetne lepljive medvloge CENTELIN za konfekcijsko industrijo, industrijo kožne konfekcije in obutveno industrijo. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe Termini tekem moštev SAK 15. avgusta 1980 Šentpavel — SAK Šentpavel 23 — SAK 23 17. avgusta 1980 SAK — Briickl/Mostič SAK 23 — Brtickl/Mostič 23 23.Z24. avgusta 1980 Grabštanj — SAK Grabštanj 23 — SAK 23 30./31. avgusta 1980 SAK — Kotmara vas SAK 23 — Kotmara vas 23 SAK ml. — Postsport ml. SAK šol. — Postsport šol. 6./7. septembra 1980 ASK — SAK ASK 23 — SAK 23 Podkrnos ml. — SAK ml. Podkrnos šol. — Podkrnos šol. 13./14. septembra 1980 SAK — KAC SAK 23 — KAC 23 SAK ml. — Trdnja vas ml. SAK šol. — Trdnja vas šol. 20./21. septembra 1980 Sinča vas — SAK Sinča vas 23 — SAK 23 Škofji dvor ml. — SAK ml. Kotmara vas šol. — SAK šol. 27./2S. septembra 1980 SAK — Moosburg SAK 23 — Moosburg 23 SAK ml. — Hodiše ml. SAK šol. — Hodiše šol. 4./5. oktobra 1980 Velikovec — SAK Velikovec 23 — SAK 23 DSG Borovlje ml. — SAK ml. Austria šol. — SAK šol. 12. oktobra 1980 Donau ml. — SAK ml. Donau šol. — SAK šol. 18./19. oktobra 1980 SAK — Žrelec SAK 23 — Žrelec 23 SAK ml. — Vetrinj ml. SAK šol. — Vetrinj šol. 25-/26. oktobra 1980 Annabichl — SAK Annabichl 23 — SAK 23 SAK ml. — Žrelec ml. SAK šol. — Žrelec šol. 1./2. novembra 1980 SAK — Friesach SAK 23 — Friesach 23 Pogrče ml. — SAK ml. Annabichl šol. — SAK šol. 8./9. novembra 1980 Dobrla vas — SAK Dobrla vas 23 — SAK 23 SAK ml. — Gospa Sveta ml. SAK šol. — Klopinj šol. 15./16. novembra 1980 SAK — ATUS Borovlje SAK 23 — ATUS Borovlje 23 1. vigredno kolo: Postsport ml. — SAK ml. Postsport šol. — SAK šol. Tabor koroških skavtov Sentlips: izlet otrok (Nadaljevanje in konec) Četrtek \e bil spet dan dela. Dopoldne so po šotorih ponavljali z vodjo S KS razne vozle, ki jih uporabljamo pri postavljanju tabora, kateri pa vsakemu skavtu pridejo prav tudi v vsakdanji rabi. Ostali čas smo še uporabili za pripravo na nedeljsko obljubo in mašo. * Za petek je bil predviden drugi, celodnevni izlet v Grebinj. Tam so si ogledali kapniško jamo, katero so odkrili Francozi slučajno šele proti koncu 2. svetovne vojne, ko so iskali zavetišče proti letalskim napadom. Jama je zanimiva zaradi tega, ker so našli v njej dve ugasli ognjišči, ter vrsto ostankov že izumrlih živali — mamuta, velikega jelena itd., kar priča o stari in zgodnji naselbini teh krajev. Na predvečer se je šest skavtov-rovegev odpravilo na tako imenovani hajk. To je pohod v bljižno okolico, pri čemer si udeleženci poiščejo cilj, katerega je treba doseči, tokrat Djekše in ubrati novo pot nazaj v tabor. S seboj vzamejo le spalne vreče in nekaj prehrane. Prespali so pri Lobniku, nato pa se naslednjega dne odpravili peš v Grebinj, kjer je bilo predvideno srečanje z ostalo skupino. V soboto dopoldne je prof. Mirko Oraže, kot biolog in star skavt, pripravil dan narave. Razložil je bistvene razlike naših dreves, trav in rož. Popoldan smo se povsem posvetili pripravi na nedeljsko sveto mašo in obljubo. Z novinci je bilo treba na kratko ponoviti snov preteklega leta, ostali pa so, porazdeljeni po skupinah, okrasili oltar, pripravljali tekste-pesmice, ki so jih napisali na velike lepake, obešene za oltarjem, da je maši lažje sledilo tudi občinstvo. * Nedelja je bila vsekakor višek taborjenja. Navsezgodaj je skavte zbudil rog. Po zajtrku je bilo pospravljanje (med tednom tudi pregled in točkovanje) šotorov. Kmalu za tem so prišli v tabor prvi gostje-starši. Po dviganju zastave smo se zbrali okrog oltarja k sveti maši in slovesni obljubi. V svojem nagovoru je predsednik SKS učitelj Franc Krištof pozdravil številne goste, med njimi tudi ustanovitelja SKS Janeza Rovana, starše skavtov, rojake in poudaril važnost skavtske ideje za današnji svet (in družbo), ter da se je še vse premalo razživelo med Slovenci na Koroškem. Da je bilo letošnje taborjenje na Krčanjah je vzrok temu, da končno spoznajo bližje te prelepe kraje severno od Drave in tod živeče rojake. Med mašo je, za vsakega novinca največji trenutek v njegovem skavtskem življenju, bila obljuba, uradni sprejem novih članov v svetovno družino skavtov, ki šteje nad 24 milijonov članov. Letos je za obljubilo zvestobo skavtskim zakonom in skavtski organizaciji 13 novih članov: tri dekleta in štirje fantje iz Celovca, ter 6 fantov-novincev iz Pliberka. Po obljubi so skupno zapeli z gosti nekaj narodnih, napravili par fotografskih posnetkov za »družinski album«, nato pa pri čevapčičih spletli mnogo zanimivih in pestrih razgovorov. Za telesno dobrobit pa je skozi vso taborjenje skrbel Janez iz Strpne vasi. Popoldan je bil prost, tako da so si ga udeleženci vsak po svoje oblikovali. Zvečer je bil taborni ogenj, ob katerem so še enkrat (zadnjikrat) skupno prepevali slovenske pesmi, si pripovedovali smešnice, igrali skeče in literarno oblikovali drugi del večera: brali so pesmi Milke Hartmanove. Po zaključku pa je še vsaka skupina zase ob gorečih »miniaturah«, —- (prižgali so vse v ponedeljek napravljene modele ognjev), poklepetala o tem in onem, doživetem na taborjenju. * Ponedeljek je bil spet dan odhoda. V največjem »nalivu« so se morali lotiti podiranja šotorov in ostalih naprav. Po kratkem nagovoru in zahvali družini Hafner (ki je skavte zelo pridno oskrbovala, in to še zastonj) ter vsem navzočim za pridno sodelovanje, za številno udeležbo, so bile obdarovane skupine po doseženih točkah (pregled šotorov, dežurstvo v kuhinji itd.): 1. mesto so zasedle skavtinje — skupina »pinguini« s 33-timi točkami; 2. mesto sta si delili skupini iz Pliberka — bidri in opice iz Celovca z 31-timi točkami; 3. mesto pa so osvojili morski psi — iz Celovca — z 29 točkami. Udeželenec Bilo je lepo toplo nedeljsko jutro, ko so se Šentlipški otroci zbrali ob šestih zjutraj pri Čufarju ob ženeškem jezeru. Od tam so se odpeljali s Sienčnikovem avtobusom čez Ljubelj proti Jugoslaviji. Seveda so najprej opravili nedeljsko dolžnost; bili smo pri maši v lepi cerkvi Marija Pomagaj na Brezju. Od tam smo se napotili proti Postojni. Peljali smo se skozi lepo Ljubljano, občudovali lepe kraje, polja in vasice, in ko smo prišli do Postojne, smo si seveda ogledali tudi Postojnsko jamo. Nisem si mogel nagledati te jame, ker kaj takega še nisem videl in tudi drugi otroci ne. Videli smo velike kopnike, ribice in vse kaj še. Rad bi nesel tak kapnik s seboj, pa se ni dal utrgati. Ko smo prišli iz jame, je malo deževalo; bili smo malo užaljeni. Mislili smo, da se sedaj ne bomo mogli kopati. Peljali smo se naprej proti Jadranu; ni bilo dolgo, ko smo zagledali lepo Jadransko morje, ki ga še od nas otrok večina ni videla. Tam sta priskrbela Franci Lipuš in učiteljica Pepca Weis okusno južino, in pokrepčali smo se z dobro oranžado, potem pa smo si naglo oblekli kopalke in brž v vodo. Seveda, kateri smo znali plavati. Škoda je bilo, ker za kopanje smo imeli le malo časa, ker smo bili tukaj le dve uri. Bila je ura že šest zvečer in morali smo nazaj proti domu, domov smo prišli šele ob dveh zjutraj. Večina otrok je že zaspalo; bili smo seveda utrujeni od dolge vožnje, v avtobuso pa nas je kratkočasil Franci Lipuš s svojimi šaljivkami, tako smo se srečno pripeljali nazaj v Šentlipš; ker je bilo pozno ponoči, sta nas po domovih zvozila Franci in učiteljica Pepca Weis, ki sta nam ta lepi dan tudi ta dva pripravila. Mnogo se žrtvuje za nas učiteljica Pepca, ki nam pripravi lepe dneve. Uči nas petja lepe narodne in tudi druge pesmi, saj smo že večkrat nastopali po cerkvah in povsod po otroških dnevih. Nastopali smo tudi letos v Celovcu na »Podjuna poje«. Zato se še enkrat prav lepo zahvaljujemo za vsa njena dela, skrb in trud z nami, da bi nas še naprej učila, da bi mogli pokazati, kaj znamo. Hvala pa tudi našemu Franciju Lipušu, kjer tudi on nam pomaga na naših prireditvah. Učenec Slovenske gimnazije ČDK-posebna razstava: Človek in energija Letošnja posebna razstava ÖDK je posvečena interesantni temi: boj za eksistenco je boj za energijo. Ta boj se je pričel pred približno milijon leti, ko je človek začel uporabljati ogenj. Pregledno razdeljeno, se najdejo v paviljonu ÖDK, od prasnovi v antiki preko najrazličnejših oblik surove energije tja do ukročene energije, razlage in teksti k tej aktualni tematiki. V interesantnih grafikah je prikazana svetovna poraba energije, osnovna pomembnost te porabe za premožnost posameznika in razvoj nacionalne ekonomije. Obravnavana je tudi problematika, kako dolgo je nam na osnovi Znanih zalog zasi-gurana nadaljnja uporaba energije. Ta del razstave ÖDK seveda zaključuje oddelek, ki se bavi z »nevidnim velikanom« — elektriko. Razstavo, ki je velikega pomena za nacionalno ekonomijo in družbeno politiko, dopolnjujejo video-show in poročila o aktualnih gradb ÖDK (elektrarne Anin most, Beljak in Voitsberg 3) ter uredbe tujskega prometa v Reißecku in v dolini reke Malta. Mojstrsko delo razstavlja učna delavnica ÖDK, namreč model funkcionalne isogyre-tlačilne turbine, takšne kot je bila — prvič v tej velikosti — inštalirana v zgornjem delu elelktrame Malta. To omogoča tehnično zainteresiranim osebam vpogled v funkcijo in zgradbo tega kompliciranega Specialnega stroja. Model je bil zgrajen po osnutkih Jakoba Hochmanna od vajencev ÖDK v dveh letih. Svetna vas V Svetni vasi v občini Bistrica v Rožu praznuje te dni 79. letnico Voranc Bister. Dolgoletnemu naročniku Našega tednika in zvestemu bralcu našega lista želimo vse najboljše in mu želimo še veliko let v naši sredini! Družini Tineta Wastla, ki je slovenski občinski odbornik v Dobrli vasi, se je rodila hčerka. Hčerko javijo tudi iz družine Walterja Ra-kouscheka v Selah. Obema družinama čestitamo! Valentin Polanšek Križ s križi 74 Po tisti pretresljivi vesti je začela Charlotta s posebnim slovesom. Rahlo je poljubila svojega ljubljenega in spoštovanega bodočega klavir-virtuoza. Storila je to s tako naravno obvladano gesto, da ni imelo ničesar filmskega na sebi. Prvič je bil dijak ves prepaden. Nenaden dekliški pogum mu je vendarle spet očital, da on pač tiči še vse preveč v zelenčevi duši. Prav to njegovo plašnost je ona posebno rada imela. — Ko bom nocoj pesmi pisala, bom nate mislila! Tisti večer pa sta mlada človeka mnogo več premišljevala o onih dveh mrtvih zaljubljencih kot o samih sebi. Dijak si je skušal po Charlottinem pripovedovanju predstavljati mrtvo Zorko. Pa mu ni hotelo uspeti. Ali je dobivala kake oboževane filmske igralke, ki je igrala prav žalostno vlogo ... ali pa se je zjasnil pred njegovim sanjskim pogledom Charlottin obraz. Charlotta je doživljala hudo krizo. Vsaka noč ji je postajala muka. Zjutraj se je prebudila zdelana in odsotna, da jo je gledala zaskrbljeno stara teta, pri kateri je prebivala več ali manj ilegalno. Ni bila'zapisana na hišni listi, ki je morala viseti v vsaki stavbi v bližini vhodnih vrat. K sreči zalega dekliča niso gestapovci kontrolirali zaradi izkaznice. Zdaj jo je začelo skrbeti, odkar sta vzela Zorka in Joža tako tragičen konec: Kako bo naprej z menoj ? Zdaj se je vse spremenilo. Ni več mislila na to, da bi kakor koli že prišla v Ljubljano, za katero je vedela, da se laže skriješ in dobiš veze s svojimi ljudmi od prej iz šolskih časov. Tudi načrt s „kokrsko zvezo" je opustila. Zorkina in Joževa smrt jo je spremenila. Glavni vzrok pa je bila dijakova ljubezen. Za to dekletovo stisko je imel prav starec veliko razumevanja. On je bil naenkrat tisti edini človek, ki je imel tesne stike z obema, z dijakom in njegovo oboževanko. On je sprevidel, da je treba takoj ukreniti nekaj, da ne pride s tema dvema mladima do katastrofe. Kakorkoli je možnosti obračal, ni prišel do drugega zaključka, kot da nagovori dekle do uvidevnosti in jo spravi kam na varno. To je bilo zanj težko. Imel je pri Celovcu gori zanesljive ljudi in možnost, da spravi tja Charlotto. Najboljša rešitev pa mu je šinila skozi pamet, ko se je spomnil priletne sorodnice blizu Salzburga. Potrebovala bi prav tako dekle, da ji gre v gospodinjstvu in gospodarstvu na roko. Charlottin študij bi imel morda v bližini Salzburga tudi več realnih izgledov za nadalje- vanje. Upoštevati je treba, da v mestih primanjkuje hrane, da je nevarnost stalnih bombnih napadov. Takoj pišem Furlanovi! je ugotovil kranjski starec. In je to tudi storil. Pismo je isti dan oddal. Charlotta o tem ni vedela ničesar. Tudi dijak ne. Ona je bila, ki je zadevo omilila, da se ne bi po nepotrebnem plašil zelenec dijak. Počakala ga je neopaženo, da sta še srečala, ko se je vračal od klavirske vaje pri starcu dobrotniku. — Na sprehode bova hodila, zdaj, ko so lepi marčni dnevi in je tudi na prostem prijetno! je navdušeno vabila. Niti besedice o razgovoru s starcem. Sebe je sproti bodrila: Vse se bo v dobro spremenilo. Če je treba, bom tudi žrtvovala lepo kranjsko prostost tukaj v mestu, samo, da preživiva vojno. On mora nadaljevati s šolo. Mora. Tudi v mirnem času bodo izobraženci potrebni. Pa še kako! Zlasti koroški rojaki! Zlasti slovenski učitelji! Ne bodo ga tako zastrupili, da bi postal narodni odpadnik. Toliko ga že poznam. Ni druge možnosti. V Ljubljani ne more nadaljevati s šolo. Tudi jaz ne. Preveč sem v zvezi z Zorkino smrtjo kompromitirana. — Zdi se mi, da sva oba v enaki stiski. Ti si zgubila blage prijatelje za isto skupno stvar kot jaz svojce. Midva pa čakava. Na kaj čakava? Da prideva še midva na vrsto? Stisnila ga je za desnico. — Midva čakava na svobodo. Na skupno svobodo našega naroda in vseh teptanih ljudi, ki trpijo pod hitlerij°. (Dalje) 13. avgusta 1980 radio-tv / 7 ,_ ■ 3 » I FLORIJAN SABLATSCHAN KRITIKA Drobnarije Ljubitelji cinizma in črnega humorja so prejšnji teden spet enkrat prišli na svoj račun: »Zaklal sem svojo teto«, je bil naslov oddaje, v kateri je Helmut Lohner pel pesmi Franka Wede-kinda, kot režiser je fungiral mojster male umetnosti Peter Lodynski, redkim ljubiteljem celovškega mestnega gledališča znan še iz teh časov. v__________________ V ostalem danes doživljamo cinizem samo več iz izjav politikov, ki bi po zdravi pameti bili odgovorni za razne škandale, a imajo za morebitno odgovrnost le prost in zdrav smeh. Kako zelo optimističen je v tej primerjavi igrani črni humor. Morda je ta definicija netočna: kajti pred televizijskimi kamerami so tudi politiki prisiljeni igrati. Glej ZDA, kjer ima zaradi boljšega igralskega talenta drugorazredni bivši kavbojski junak Ronald Reagan najboljše izglede, da postane naslednji predsednik ZDA. V Avstriji je kot znano kancler Kreisky najboljši igralski talent. Bivši šef ÖVP Taus je doži- vel svoj »aus« med drugim prav zaradi tega, ker je na ekranu, pred TV kamerami odpovedal. Sedaj, ko bo kancler postal 70 let, je neki formalno zasebni filmski team z nekim drugim mojstrom male umetnosti končal snemanja v filmu o Krei-skem, kot ga še nihče ni videl. Filmski snemalci se kar niso mogli nahvaliti, kako hvaležen je kancler kot filmski igralec. Rezultat bomo videli menda januarja, obeta pa se zabaven večer. večkrat se je že zgodilo, da je poklicni kritik ocenil film, ki je bil sicer na tiskanem sporedu, a so ga kratkoročno preložili na kakšne druge aktualne teme. Kljub temu se je kritika našla naslednji dan v časopisu. Eno tako obsodbo je te dni izgovoril zloglasni Staberl dunajske Kronen Zeitung, ko je pisal v svoji rubriki o »trapastih izjavah« dveh udeležencev cluba 2 prejšnji večer. Smola in blamaža zanj: glavni urednik TV Kreuzer mu je v pismu bralcev moral poročati, da tista dva socialistična mladinca sploh nista bila udeleženca tistega cluba 2... --------------------------------\ Jeseni se obeta v programski shemi avstrijske televizije nekaj sprememb. Ali bodo le-te avtomatično tudi zboljšale program, je po dosedanjih izkušnjah skrajno dvomljivo. Kajti generalnemu intendantu očitavajo pri personalni politiki, da imajo prednost njegovi humani, pa tudi žlahta generalnega intendanta. Vsekakor bo od jeseni naprej na sporedu opoldanska TV-informacija, bolj improvizirana kakor ZIB, posebna petkova politična oddaja, 10 pred 10 pa bo porinjena še bolj v senco. Kritika tokrat na račun kolegov kritikov: posel televizijskega kritika je zelo naporen in od nedelje, 17. avgusta do sobote, 23. avgusta 1 NEDELJA, 17. avgusta: 11.00 Ura tiska — 15.45 Svetovno prvenstvo For-rnel I v Avstriji — 17.00 Mala črna riba 17.20 Luna, luna, luna — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Sestanek z živaljo in človekom — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Človeški nasprotnik — 21.40 Poročila PONEDELJEK, 18. avgusta: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Frankie in Johnny — 15.00 Luči velemesta — 16.25 Narodna glasba in šega v Avstriji — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Dobri prijatelj — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rockford: poklic zadostuje — 21.50 Večerni šport TOREK, 19. avgusta: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Prosimo k plesu — 15.00 Zgodovina poleta — 15.55 Dunajski slavčki — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Moj prijatelj Taffdi — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 V središču — 21.00 Glavar večerni veter ali grozna pojedina — 21.55 V brezizglednem prijemu SREDA, 20. avgusta: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Cerkvena zgodovina v 20. stoletju — 11.00 Robin in Marjan — 15.00 Junior Bonner — 16.40 Spotlight dacapo — 17.00 Ropar in velikan — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Flambardi — 18.30 Mi, družinska ^ddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Trije kovanci v vodnjaku ČETRTEK, 21. avgusta: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Trije kovanci v vodnjaku — 15.00 Zgodovina letenja — 16.00 Večer v magičnemu krogu — 16.45 Spotliht dacapo — 17.00 Am, 'larn, des — 17.25 Pustolovščine pod vetrom — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 pas v sliki — 20.15 Gospodarica Va!las-a — 21.10 Peklenska luknja kvarjenja — 21.55 Večerni šport PETEK, 22. avgusta: 9.00 Am, dam, _es _ 930 Angleščina — 9.45 Latinščina — 10.00 Prosim k mizi — 10.25 t'lub seniorjev — 11.05 Denar za male Potrebe — 15.00 Trpljenje mladega vverther-ja — 16.40 Ikone, freske, mo-zaiki __ 17 oo Am, dam, des — 17.25 “obn prijatelji — 17.30 Heidi — 17.55 lahko noč — 18.00 Muppets-show 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Išče se... — 22.20 Šport — 22.30 Gospod image SOBOTA, 23. avgusta: 15.20 Gospod pisarniški svetnik — 17.00 Šport-ABC — 17.30 Nekoč je bil... človek — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Gospod Carlis in svoje pustolovske zgodbe — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Heinz Conrads — 21.35 Šport — 22.00 Zabava v ameriški televiziji — 23.00 Poročila NEDELJA, 17. avgusta: 15.50 Dnevnik ovčarja — 16.40 Let’s dance — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Robin in Marjan — 22.00 Šport — 22.15 Popolnoma naravna norost PONEDELJEK, 18. avgusta: 18.00 Angleščina — 18.15 Latinščina — 18.30 Bodoči mojstri — 18.55 Svetopisemski kviz — 19.00 Aktivna izobrazba — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dnevnik ovčarja — 21.05 Izvrstni stroj človek — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Rekonstrukcija TOREK, 19. avgusta: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Ptičje življenje ob stari vodi — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznajte melodijo — 21.03 Družinski album — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2 SREDA, 20. avgusta: 18.00 Angleščina — 18.15 Latinščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ni koksa za Sherlock Holmes-a ČETRTEK, 21. avgusta: 18.00 Angleščina — 18.15 Latinščina — 18.30 Sa- nje o ženskah in postajah — 19.15 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Solno-grad na poti v 7. stoletje — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2 PETEK, 22. avgusta: 18.00 Angleščina — 18.15 Latinščina — 18.30 Orientacija — 18.55 Svetopisemski kviz — 19.00 Vi želite, mi igramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ernst Krenek — 21.00 Sandokan — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zapisano v veter SOBOTA, 23. avgusta: 15.30 Šport — 17.00 Waltons-i — 17.45 Starinski vodja — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Aurelije — 22.00 Vprašanja kristjana — 22.05 Beg brez izhoda ZWEI SPRACHIG IST NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablat-schan.— Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. NEDELJA, 17. avgusta: 9.20 Poročila — 9.25 Viking Viki, — 9.50 Ugrabljen — 10.15 Pihalni ansambel Francija Puharja — 10.45 D. Markovič: Odpisani — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddja — 13.00 Poročila: Potopljena mesta: Vikusi, poročila, avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado, Avstrije, posnetek iz Zeltwega, športna poročila, imitacija življenja, amriški film — 19.15 Risanka — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 M. Markovič-Jan Beran: Skica za podobo časa — 20.55 400 let Lipice — 21.20 V znamenju — 21.35 Jazz na ekranu: kvartet Ronnie Scott — 22.05 Risanka — 22.20 Zabavno glasbena oddaja — 22.35 Športni pregled PONEDELJEK, 18. avgusta: 18.15 Poročila — 18.20 Vrtec na obisku: obisk v mestu Živžav — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 1930 TV dnevnik — 20.00 B. Nušič: Sumljiva oseba — 21.35 V znamenju — 21.50 Mozaik kratkega filma: Vinogradnik TOREK, 19. avgusta: 17.45 Poročila — 17.50 Colargol — 18.05 Glasba narodov: Kuba, II. del — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Slovenska mesta: Piran — 20.45 Modri hotel — 21.35 V znamenju — 21.50 Evropski operni pevci: Edith Mathis SREDA, 20. avgusta: 17.40 Poročila — 17.45 Velike razstave, dokumentarna serija — 18.10 Od vsakega jutra raste dan: Velenje — 18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Tuji dopisnik — 21.55 Goran Kuzminec — 22.25 V znamenju ČETRTEK, 21. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Telestart 80 — 21.30 Kitajski dnevnik — 22.00 V znamenju PETEK, 22. avgusta: 17.40 Poročila — 17.45 Leti, leti Pikapolonica — 18.00 Družina Smola — 18.30 Obzornik — 18.40 Rock koncert: Ry Cooder — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Moderato Cantabile — 20.55 Blakovih sedem — 21.45 V znamenju — 22.00 Nočni kino: Korenine SOBOTA, 23. avgusta: 15.40 Poročila — 15.45 Kako obuditi princeze — 17.10 Naš kraj — 17.25 Jugoslovansko nogometno prvenstvo — 19.15 Zlata ptica — 19.20 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Nicholas Nickleby — 20.55 Muppet Show: Danny Kay — 21.20 Osamljeni so hrabri — 23.00 TV kažipot — 23.20 Poročila NEDELJA, 17. avgusta: 14.40 TV dnevnik — 14.55 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gore sveta: Himalaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Kratki film — 21.25 Gerar-dove pustolovščine PONEDELJEK, 18. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Otroška oddaja — 18.30 Šola za junake — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Lee Oswald — 22.00 Književni klub TOREK, 19. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Pustolovščina — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Družina in družba — 21.45 Poezija SREDA, 20. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Sezamova ulica — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Festival srbskih gledališč — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Nepozabni ekvador — 21.55 Koncert na dubrovniških poletnih prireditvah 80 ČETRTEK, 21. avgusta: 17.40 TV dnevnik — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Otroštvo mladosti — 18.45 Poezija — 19.30 TV dnevnik — 20.00 3-2-1.. . gremo — 23.00 Včeraj, danes, jutri PETEK, 22. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Muppet Show — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Gost urednik — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Portreti: Skupinski portret ženske — 21.35 Glasbena oddaja — 21.55 Nenavadno dekle SOBOTA, 23. avgusta: 17.35 Dokumentarni film — 18.20 Narodna glasba — 19.00 Dokumentarna oddaja TV Skopje — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Čas jazza — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota — 22.00 Kronika struških večerov Nedelja, 17. avgusta: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 18. avg.: 14.10—15.00 Koroški obzornik — »Da b’ biva liepa ura ...« Torek, 19. avgusta: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Skladbice za deco (poje Ileana Brazuž-Kacjan. Sreda, 20. avgusta: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Veseli val — Humor iz medicine. Četrtek, 21. avgusta: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri — 200-letnica rojstva učenjaka Jerneja Kopitarja. Petek, 22. avgusta: 14.10—15.00 Koroški obzornik — iz kulturnega življenja (portret Šime-ja Martinjaka). Sobota, 23. avgusta: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 8 / šport iiii Inaš tednik! 13. avgusta 1980 Ml ZA VAS PIŠE MIHA ZABLATNIK 11 strani slovenščine Vojaško poveljstvo Koroške izvaja dvojezičnost. Pred kratkim se je nekaj bralcev našega lista obrnilo na nas, da jim svetujemo, ker so dobili »pozivno povelje« (Einberufungsbefehl) vojaškega povelj-ništva Koroške v nemščini in so želeli to povelje kot pripadniki slovenske narodne skupnosti v svoji materinščini. 11. 7. 80 je neki bralec odposlal nemško Vojaško poveljništvo KÄRNTEN pozivno povelje nazaj in zahteval povelje v slovenščini. 4. 8. 1980 pa je prejel od vojaškega poveljništva Koroške slovensko pozivno povelje. Ista oseba je svojčas zahtevala tudi poziv pod nabor v slovenščini in ga tudi prejela. Kot vidite, dragi bralci, se splača zahtevati od uradov korespondenco v slovenščini. Pri vojaščini tozadevno ni več nobenih problemov. Številka osgovne knjige K/eo/OPVoa/iS-mo?. Gospodu ZABLATNIK Paul 18.07.I960 Fellersdoi^f 2 9072 LUĐHANNSĐORF Pozivno povelje V smislu § 36 obrambnega zakona, Zvezni zakonski list, štev. 150/1978, Vas pozivamo na odsluženje .......... ....................^^osno^me službe pri zveznem vojaštvu in se Vi morate dne ...........‘.... do najkasneje 11.00 ure zglasiti pri .. te&F&rp&fFmimpt. ??■....................... v KLAG#ENFURT ^ schkaiserr.e....... Proti pozivnemu povelju v smislu § 36 odstavek 1 obrambnega zakona ni rednega pravnega sredstva. KLAGEJTURT....... dne 01 0