VAKUUM OSREDKARJEVIH DNI Stanislav Južnič STROKOVNI ČLANEK Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA / Občina Kostel, 1336 Kostel povzetek Milan Osredkar je dober ducat let vodil Institut »Jožef Stefan« v odločilnem času za razvoj ljubljanske tehnologije napršenih zaščitnih plasti, ki jih je prav ob Osredkarjevem prevzemu direktorskega stolčka začel razvijati Boris Navinšek s prvo enostavno »namizno« napravo za ionsko bombardiranje in ionsko jedkanje. Osredkar je magistriral v New Yorku; po ljubljanskem doktoratu seje uveljavil pri dunajski Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Med stiki s tujimi strokovnjaki sije pridobil izvrsten pregled nad sodobnimi vakuumskimi tehnikami in možnostmi za njihovo uveljavitev v Ljubljani. Razprava pripoveduje o začetku Osred-karjeve poti iz predvojne elektrotehnike v povojno fiziko, ki je ob Peterlinovi podpori omogočila dotlej nesluten razmah uporabe vakuumskih tehnik na Slovenskem. Klju~ne besede: Milan Osredkar, Anton Peterlin, Institut »Jožef Stefan«, vakuumske tehnologije, nuklearne tehnologije, 20. stoletje Vacuum of Osredkar's Times ABSTRACT For dozen years and more Osredkar headed the Jožef Stefan institute in the crucial era for the development of Ljubljana technology of thin films, which Boris Navinšek began to develop with his first »table« ionic bombardment instrument during the early years of Osredkar's directorship. Osredkar got his Masters degree in New York, and after his Ljubljana dissertation held a position within Viennese International Atomic Energy Agency. Through his connections with foreign experts Osredkar got an excellent overview on contemporary vacuum techniques and possibilities for their use in Ljubljana. The paper discusses early Osredkar's steps from the pre-war electro-technique into post-war physics which enabled previously unthinkable development of vacuum techniques in Slovenia. Keywords: Milan Osredkar, Anton Peterlin, Jožef Stefan Institute, vacuum techniques, nuclear techniques, 20*^ Century 1 UVOD Milan Osredkar (* 19. 10. 1919 Ljubljana; t 8. 4. 2003) je morda med slovenskimi fiziki polpretekle dobe v svojem značaju najbolje družil vrhunsko poznanje vakuumskih in jedrskih tehnologij z zmožnostjo njihovega praktičnega udejanjanja v Sloveniji. Okoli sebe je znal zbrati sposobne strokovnjake, s katerimi je nadgradil Peterlinovo utemeljitev Instituta »Jožef Stefan« na način, ki nas zavezuje še dandanes. 2 OSREDKAR IN PETERLIN Osredkar je med letoma 1931 in 1938 obiskoval prvo državno realno gimnazijo v Ljubljani. Med letoma 1938-1941 je študiral elektrotehniko; do konca leta 1940 je opravil prvi del pripravljalnih izpitov in sočasno redno študiral na Akademiji za glasbo. Poleti 1941 je študij prekinil zaradi sodelovanja z OF pri radiu Kričač. Nekaj tednov po prenehanju Kričačevih oddaj so maja 1942 Italijani zajeli Osredkarja in ga po dveh tednih zapora poslali v koncentracijsko taborišče Gonars; tam je srečal fizika Antona Moljka, s katerim sta po vojni v Ljubljani orala ledino vakuumskih merilnih tehnik jedrskega sevanja. Po kapitulaciji Italije je Osredkar odšel k partizanom. Po osvoboditvi je ostal v Jugoslovanski ljudski armadi kot major Udbe; od 1946 do aprila 1948 je služboval v Avstriji. Očeta slovenskih jedrskih reaktorjev Milana čopiča je rešil zapora takoj po vojni in znova v času inform-biroja, ko se čopič ni prav znašel glede Stalinovega značaja ob vrnitvi s študija v Sovjetski zvezi. Jeseni 1948 je Osredkar postal poverjenik SuZuP-a (Zvezne uprave za napredek proizvodnje) v Ljubljani, leta 1952 pa je prešel na poznejši IJS kot Peterlinov pomočnik upravnika Instituta. Ob delu je začel leta 1950 znova študirati, to pot tehniško fiziko, ki je v Ljubljani tisti čas ponujala najboljši vpogled v nove dosežke vakuumskih tehnik; diplomiral je 10. 12. 1954 pri Peterlinu na Odseku za fiziko Oddelka za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med diplomskim delom je s števcem čerenkova meril flllKALNl INSliTur JOtir STEFAN- p/i-f?" -SS tov, Q&redknr^ ^ng, Hll.en C e r a ( Vojha po*ilB BloVft & » C f r a d t yxsivAara J In'J], a^Jt rnnnat-venfrf^ AVe&b, kL ba sedaj po«tftI uprssnl c^lbofi bdiO a« prnv r^zgoVarJalL o i-eektoraXl tahni^l in Sa pri tO» odloELU, d» pošljemo «tibbb rizika Irt onegs }Jh liBOV0r*T. «co nnjdtte Koe» dajt. t nJl vse atvnr ur- Iti, s»»tda SaaJ J» i« precej malo. Vara pa biti dob«, acrotOMnJalc in resen delavec, da blajtlr»». K. Pecerlln Slika 2: Osredkar piše Ladu Kosti o svojem razočaranju, ker ga je Peterlin zapostavil pri podelitvah funkcij na Institutu »Jožef Stefan« in naj bi mu zato kot tolažilno nagrado ponudil desetmesečni študij reaktorske tehnike v New Yorku (Arhiv Južnič). jakosti, časovne in prostorske porazdelitve sevanja gama v vakuumu betatrona. Pavel Aleksejevič čeren-kov (* 1904; t 1990) je dobil tretjino Nobelove nagrade dobra tri leta po Osredkarjevi diplomi, čeprav je modrino zaradi emisije v ustelkleničeni vodi, izpostavljeni radioaktivnemu sevanju, opazil že med delom pri Sergeju Vavilovu leta 1934; v izjemen pojav se je nato poglobil s šestletnim študijem. Il,trtiit,lJ,1.19Si Voleoffjojvfti i to,d. -.tr.tr KudiJ t *«=rlki « loik« irt.v. ^^ ~ 'vST^ Sit. ,kth ri=»P,di bi <.<>«>1 ,»1111» «.mil V.. "... - »M .11 Id.il™ f.ns.ki »M« pal.e. n.e» d—fcB« ä.l. S' "«riiJ Slika 4: Osredkar se Peterlinu opravičuje zaradi morebitnih nevšečnosti in se pri tem premeteno dela, da niti pod razno noče v New York (Arhiv Južnič). Dobro leto pred Osredkarjevo diplomo je Darko Jamnik (* 16. 7. 1925 Toplice pri Zagorju), profesor podpisanega, prevzel vodstvo betatrona na institutu, poimenovanem po Jožefu Stefanu na Prešernov dan istega leta 1953. Po kratkem praktičnem usposabljanju v Švici je Jamnik sodeloval pri montaži betatrona vrste Brown-Boveri, ko ga je poleti 1954 kupil Institut Slika 3: Peterlin piše Osredkarju s presenečenjem zaradi Osredkarjeve zavrnitve ponudbe za ameriški študij (Arhiv Južnič). Slika 5: Leta 1955 Osredkar poroča Ladu Kosti (* 11. 2. 1921 begunsko taborišče Strnišče pri Ptuju; t 1986) o svojih nesoglasjih z Antonom Peterlinom (Arhiv Južnič). Slika 6: Osredkar iz ZDA poroča o svojih ameriških pogovorih s Peterlinom 5. 11. 1955 (Arhiv Južnič). »Jožef Stefan«. Osredkar je znal svoje meritve opraviti kar doma; pripomogel je, da se je leta 1956 Jamniku posre~ilo pri energiji 20 MeV dose~i stabilizacijo betatrona na 5 keV. Tako je postal betatron na iJS v obmo~ju energij do 30 MeV tudi s pomo~jo Osred-karjevega diplomskega dela najnatan~nej{a naprava za raziskovanje jedrskega fotoefekta v svetovnem merilu.1 Delo pri betatronu je bilo prvi odmeven Osredkarjev poseg v sodobno vakuumsko tehniko, ki ga je nato spremljala vse življenje. Osredkar se je 1. 1. 1955 zaposlil na IJS po ukinitvi SUZUP-a. Njegova vojna nevesta U~i Fajgelj (* 31. 8. 1923, Kred) je prav tedaj leta 1955 diplomirala na fakulteti za kemijo in si pridobila naziv inženirke. Septembra 1955 je po Peterlinovem posredovanju Osredkar odpotoval na oddelek za jedrsko inženirstvo univerze New York; tam se je dodobra seznanil s sodobno vakuumsko in jedrsko tehnologijo, leta 1956 pa je svoj obisk kronal s prestižnim naslovom Master of Nuclear Engineering. V raziskavi The Inside-out Reactor je obravnaval posebno porazdelitev notranjega reflektorja in absorberjev za pove~anje termi~nega fluksa v primerjavi s tedaj navadnimi jedrskimi reaktorji. Decembra 1956 je o svojih raziskavah poro~al na sre~anju v Bostonu; razpravo je objavil v prestižnem Journal of Nuclear Energy skupaj s svojim ameri{kim mentorjem in kmalu tudi osebnim prijateljem Richardom (Dickom) Stephensonom. V obdobju 1956-1958 sta družno objavila tri razprave, sam Osredkar pa {e eno samostojno. Osredkar je nato ra~unal razmerje med fluksom in mo~jo pri realnih reaktorjih, kot jih je nameraval postaviti v Jugoslaviji. Dne 22. 2. 1957 sta ga Peterlin in Moljk predlagala za znanstvenega sodelavca IJS, kjer je bil med letoma 1956-1958 na~elnik reaktorske skupine; s svojim ameri{kim znanjem in poznanjem sodobnih vakuumskih tehnik je dodobra nadomestil dotlej domala edinega ljubljanskega strokovnjaka za reaktorsko fiziko, Franca I. Havli~ka (* 3. 12. 1906, Moravska Ostrava). Osredkar je po vrnitvi s podalj{anega dveletnega bivanja v ZDA in kraj{em ogledu {vicarskih vakuumskih in jedrskih zmogljivosti doktoriral pri Peterlinu. Dvestoenajst strani dolgo disertacijo, datirano 4. avgusta 1958, je naslovil z Raziskava možnosti za povečanje termičnega fluksa v reaktorju z modera-torsko votlino kot nadaljevanje ameri{kih raziskav, prirejeno za možnosti vakuumske jedrske tehnologije v doma~ih ljubljanskih logih. Osredkar je doktorat zagovarjal slabih pet mesecev po Antonu Moljku kot eden zadnjih iz ~asov Peterlinovega vodenja Instituta »Jožef Stefan«. Milan Osredkar je promoviral 27. 6. 1959,2 ko se je z družino že preselil na Dunaj. Takoj po oddaji in zagovoru disertacije je Osredkar namre~ znova od{el k avstrijskim sosedom. Med septembrom 1958 in letom 1961 je po nalogu ZKNE (Zvezna komisija za nuklearno energijo) delal v dunajskem oddelku za reaktorje IAEA. Tako se je diplomatsko izognil zapletom okoli Peterlinove odstavitve, podobno kot dobro leto starej{i Ivan Ku{~er (* 17. 6. 1918 Dunaj; t 31. 1. 2000). 3 VRNITEV OSREDKARJA NA KRMILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« Na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo je Osredkar od leta 1961 predaval predmeta Enciklopedija nuklearne tehnike in Nuklearni materiali, potem ko se je z Dunaja kot edini kandidat prijavil za razpis 8. 2. 1960. Dne 8. 9. 1962 je bil izbran za izrednega profesorja v Ljubljani; kon~al je svoje delo pri projektu jedrske elektrarne in ga predložil dunajski Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Od 1. 1. 1963 do 8. 4. 1975 je bil Osredkar direktor in znanstveni svetnik IJS; izkazal se je za izredno domiselnega in u~inkovitega pogajalca s tujimi part- 1 Krofli~, Dimic, 1989, 19, 20, 22, 23. 2Kokole, 1969, 61. nerji ob zavidljivem znanju angleščine in nemščine. Takoj leta 1963 je Osredkar kot novi direktor IJS obnovil stike s Peterlinom, kije nato nadvse rad gostoval s predavanji v Sloveniji, še posebej pa na IJS. Osredkarjevo vodenje IJS je omogočilo preboj v razvoju ljubljanske tehnologije napršenih zaščitnih plasti; prav ob Osredkarjevem prevzemu direktorskega stolčka jih je namreč začel razvijati prof. dr. Boris Navinšek s prvo enostavno »namizno« napravo za ionsko bombardiranje in ionsko jedkanje. V naslednji polovici stoletja je prav tankoplastna vakuumska tehnologija postala paradni konj uporabne znanosti IJS, kar je v marsičem Osredkarjeva zasluga v času, preden je Navinšek zaposlil svojega poznejšega naslednika Petra Panjana. Po vrnitvi Osredkarja z dunajskega IAEA so decembra 1962 znova oživili dela na slovenskem jedrskem reaktorju. Zemljišče ob Gradaščici nasproti IJS je bilo medtem zasedeno, zato so se pogovarjali za bližnjo lokacijo pri sedanjih zgradbah fakultete za matematiko in fiziko; pozneje je prevladala izbira Podgorice kot statično najbolj zanesljivo gradbeno zemljišče.3 ZKNE je 8. 7. 1959, torej neposredno po Peterlinovem odstopu, zapovedala preučitev potreb za postavitev novega reaktorja. IJS je imenoval posebno komisijo z Moljkom, Šinkovcem, Bremšakom, Kosto, Kladnikom, Lebezom in Kuščerjem: učeni možje so pretresali potrebne okoliščine ob postavitvi reaktorja. Pregled možnih lokacij je v marcu, aprilu in maju 1960 opravila tehniška skupina v sestavi S. Zupan, ät. SAS3-5fi Ins, KUan O a r t d Keir Icrlt ünlversl^ 322, Losu Hali, Ban Tojk ti n,Y, - USA I^rsigi tov. Oa^redkarE T.6.1956. , 2- <' V/ 'J . _iU___.------- Hvala. Van sa Val? t^ezio. Jrav fose'bno üt vegeli V&ie deifi L'Jrupaj a E-ce^henao^io:;, ^cer bo pri tam najbrže prlEl^ äo ftsa zelo lepe putll^acijff, 1:1 Vsf to lefo eJirmlralB v s-roTeor-JiftU ffvef^. Kar 3a tiCa VaBit ^otovs-r.^ se ml zdi^o zelo uteneljena ^ Icar ^ofilJiTe einrrs; todrotxejli ri'e^rP-Sun BtroSlcov, lelo Skoda tl'ljlltj, Ca se r.a ti ;:ssi-e6ilB prskoa, i:er na jri teli najv«e nauifl ^r^v tif-e^a praitlEnees äala, .^-tarsfia j-radaveLija in stuäij na ut:iv»rii na aiorajo astl, 2b dKiHB kar ionEen, ker Bern v atraBni SaooTiil BtieW. in faB lepo pozdravljajo j/d^' Slika 7: Osredkar iz New Yorka piše vodji po Borisu Kidriču imenovanega beograjskega reaktorskega centra v Vinči, Pavlu Savicu (* 1909; t 1994). Savic je svoj čas sodeloval z zakoncema Joliot-Curie pri pariških raziskavah učinkovanja nevtronov težkih elementov. Savica so nominirali za Nobelovo nagrado ob boku Irene Joliot-Curie, med vojno pa se je odlikoval kot Titov šifrant. Med Slovenci ni bil pretirano priljubljen, še zlasti ne po prvi reaktorski nesreči s smrtnim izidom, ki ji je posredno botroval prav v Vinči. Slika 8: Dne 26. 6. 1956 je Peterlin priporočil Osredkarju čim več potovanj po ZDA v prid mednarodnega uveljavljanja slovenske fizike. ing. Z. Gabrovšek, ing. N. Bernot in B. Sotošek po primerjavi s podobnimi lokacijami drugod po svetu. Osredkar je tisti čas na Dunaju snoval, kako nadgraditi slovenske zmogljivosti s sodobnimi vakuumskimi tehnikami. Američani so po dolgotrajnih pogajanjih prek Osredkarjevega IAEA podarili IJS gorivo za reaktor v Podgorici; načrtovali so celo prestavitev celotnega IJS v Podgorico, kar pa je ostalo v oblakih,4 pač na žalost ali na srečo. Gradnja reaktorja Triga (Training, Research, Isotope, General Atomic) v Podgorici se je začela maja 1963, le nekaj mesecev po Osredkarjevem prevzemu vodstva IJS. Ob koncu Osredkarjevega mandata pri IJS je bil 1. decembra 1974 položen temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško, februarja 1975 pa so začeli gradbena dela. Takoj nato je Osredkar končal svoje dvanajstletno vodenje IJS kot novi član izvršnega sveta Slovenije; tam je poskrbel, da je NEK pridobila dovoljenje za redno obratovanje januarja 1984. Dne 9. 6. 1967 je starosta zagrebške fizike Ivan Supek podprl Osredkarjevo kandidaturo; le-ta se je pač edini javil za profesorja predmeta Eksperimentalna fizika in Reaktorji na Univerzi v Ljubljani. Supek je pri tem izrazil ponos, da so za mnenje vprašali prav njega; Supek seveda izrecno ni podpiral raziskav jedrskih tehnologij v strahu pred atomskimi bombami, Osredkarja pa je kljub temu očitno nadvse visoko cenil. 3 Izbira lokacije gradnje reaktorja (Arhiv IJS v Podgorici, škatla 326, mapa 578); Osredkar, 2000, 38-39; Dimic, 2000, 237. 4 Osredkar, 2000, 30; sporočilo žal že pokojnega dr. Matjaža Ravnika z dne 10. 1. 2007; Ravnik & Južnič, 2010, 185. Slika 9: Osredkar poroča Peterlinu iz Amerike 24. 6. 1956; vrh osnutka pisma je okrasil z ena~bami za pretok v jedrskem reaktorju. 4 SKLEP Osredkar je dobil spomenico 1941 predvsem za tehniško in napovedovalsko delo pri radiju Kri~a~. Dne 25. 4. 1946 je dobil odlikovanje za zasluge za narod, 20. 12. 1951 odlikovanje za hrabrost ter odlikovanje bratstva in enotnosti, leta 1965 medaljo za delo z zastavo, z ukazom predsednika 16. 11. 1967 pa je naslednje leto dobil red bratstva in enotnosti z zlatim vencem za uveljavitev radijskega oddajnika Kri~a~.5 Leta 2001 je svojo osemdesetletnico nekoliko zapoznelo praznoval s prejemom zlatega ~astnega Slika 10: Osredkar pi{e Peterlinu tik pred svojo vrnitvijo iz New Yorka 31. 8. 1956. znaka svobode Republike Slovenije. Bivanje v ZDA in v Avstriji je bilo klju~nega pomena za Osredkarjevo svetovljansko znanstveno pot, tesno povezano z uvajanjem sodobnih vakuumskih tehnik na IJS. 5 Literatura in viri 5.1 Viri in manj znane okrajšave Arhiv IJS v Podgorici Arhiv Južni~ pri Fari IAEA - Mednarodna agencija za atomsko energijo s sedežem na Dunaju NEK - Nuklearna elektrarna Krško SuZuP - Zvezna uprava za napredek proizvodnje ZKNE - Zvezna komisija za nuklearno energijo 5.2 Literatura Dimic, Viktor. 2000. Obratovanje reaktorja Triga. Pripovedi o IJS (ur. Osredkar Milan, Polenec Natalija). Ljubljana: IJS. 236-240. Kokole, Jože. 1969. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920-1968. Ljubljana. Krofli~, Marjan; Dimic, Viktor. 1989. Osnovni podatki o Institutu »Jožef Stefan«. Ljubljana: IJS. Osredkar, Milan. 2000. Nastanek in prva desetletja IJS. Pripovedi o IJS (ur. Osredkar, Milan, Polenec Natalija). Ljubljana: IJS. 19-69. Ravnik, Matjaž; Južni~, Stanislav. 2010. Milan Čopi~, o~e jedrskega reaktorja v dolski ob~ini (ob 20-letnici smrti). Iz dežele Jurija Vege: Zbornik občine Dol pri Ljubljani (ur. Omerzu, Stane). Ljubljana: Ob~ina Dol. 2: 183-195. 5 M. Osredkarjeva personalna mapa (Arhiv IJS v Podgorici). 16