Židovstvo.
Razun drugih nasprotnikov imamo pa Slovenci še jednega, ki je tudi nasprotnik naših nasprotnikov, t. j. židovstvo. Govori se sicer med nanai, da pri nas ni Židov v toliki obilici, kakor na pr. pri Nemcih, da je tedaj potrata časa, baviti se s tako zvanim židovskim vprašanjem. Toda motimo se. Če ravno ne vidimo dan na dan židovskega nosu med nami, vendar čutimo dan na dan mogočno židovsko roko in židovski vpliv ravno tako, kakor drugi narodi.
Le poglejmo malo okoli sebe. Naši najdivnejši kraji, kakor n. pr. Bled z okolico je v židovski posesti, tržiška
------    3    ------
okolica je v rokah žalibog krščenega zida, itd. Ali ne zarosi vsacemu poštenemu rodoljubu oko, ali mu ne za-trepeče srce, da ni vec naše to, na kar smo posebno ponosni. Najkrasnejši slovenski kraj v židovskih krempljih. Ali ni zadosti že to, prestvariti največega humanitarnega sanjača v najhujšega antisemita ? Ali bodemo morda še le takrat protisemitje, ko kupijo Židi celo slovensko zemljo ?
Potem pa še dalje! Vino, koje se toči po največ gostilnicah naših, je izdelek (ne pridelek) zagrebških in ogerskih Židov; brnsko sukno, koje se tudi razpečava med nami, je tudi skoro vse židovski fabrikat, kajti tri četrtine vseh suknarjev v Brnu je zidov. Dalje moka, kojo kupujemo, semleta je največ po židovskih malinih, in žito, koje prodajamo mi, kupuje zopet žid, ter je prodaja zopet za dobiček Tedaj v gospodarskem obziru odvisni smo popolnem od Židov, kakor so sploh vsi evropski narodi.
Pač proti židovstvu ne bodemo opravili Sbvenci sami ničesa. Premogočni so židje. V to bilo bi treba združenja vseh evropskih narodov, ki imajo trpeti od židovske moči. A tu se vidi ravno onemoglost teh narodov. Namesto da bi šli skupno v boj pri tem vseobčnemu nasprotniku, kavsajo in ravsajo se med seboj, cepijo dlako, ter skušajo škodovati drug drugemu v vsacem obziru. Podpihuje jih v to zopet tudi največ židovski časnikar, podpira jih sem ter tje židovski kapital — žid se pa smeje.
Tudi med nami razširjeni so mnogo preveč židovski časniki, lepa svota denarja potuje vsako leto od nas v židovske žepe za prav problematično duševno hrano. Ali bi ne bilo bolje, ako bi se obrnil ta denar za kaj dru-zega ? Saj smo ga krvavo potrebni vsi. Spametujmo se in recimo odločno: „Proč s temi in druzimi židovskimi spakami!"
Neki nemški poslanec izjavil se je nekoč: „Jaz sem protisemit, ker sem narodnjak!" Z narodnega stališča v prvi vrsti bi morali tudi mi to biti, kajti nikdo ni naše narodnosti bolj blatil, nego židovski listi in ž njimi v družbi žalibog tudi tako zvana krščanska nemškonacijo-nalna papirnata glasila. V drugi vrsti nam je pa potreben protisemitizem z gospodarskega stališča, kajti žalostno, jako žalostno je tam, kjer je merodajen v gospodarstvenem obziru le žid, kakor na pr. v Galiciji, Bukovini in na Ogerskem.
Držimo se gesla: Svoji k svojim!
_________        „Učit. Tovariš.''
------    4    ------