l*Z/: 6TIM poštnina plačana v gotovini «i —— ■ revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine • februar 1988 • 26. letnik • cena 700 din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬ ški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Od¬ govorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 3500 din. posamezen izvod stane 700 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, j Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. J. O KLUB RAK KQMAR0\ : POSTOPEK RAGLJA Ragljo so naši predniki uporabljali za izganjanje zlih duhov. Danes ponekod z njo preganjajo vrabce in škorce, če nepovabljeni pomagajo v vinogradih obirati sladko grozdje. Ragljo bomo napravili za igračo ropotuljico. Pri tem nam bodo pomagali starejši učenci. GRADIVO: - lesene letvice: 2 kosa - 2cm x 2cm x 10cm; 1 kos - 2cm x 2cm x 3cm - okrogla paličica s premerom 0,8cm in dolžino 20cm - lesen kolut s premerom 3cm in debeline 1,5cm - ploščata paličica od sladoleda »Lučka« - žebljiček - lepilo za les ORODJE - kladivo - lesena kladivca- brusni papir Starejši učenci v delavnici nažagajo po danih merah ves potrebni les (risbi 1 in 2). Na kolut narišejo zobe in jih z žago izrežejo (risba 3). Na sredini kolesa izvrtajo luknjo s premerom, ki je nekoliko večji od premera palice. Enaki luknji zvrtajo tudi v daljša kosa lesa. To bosta ležišči za palico. Pri žaganju in vrtanju vpnejo les v primež ali pa ga pritrdijo na mizo s svoro. V delavnici tako pripravljene kose obrusimo ob leseni kladici z brusnim papirjem in ragljo sestavimo: manjši kos lesa položimo med oba večja in zbijemo z žeblji. Med luknji v obeh večjih kosih položimo zobato kolo in skozi vse tri luknje potisnemo okroglo palico. Kolo potem pritrdimo med dvema zobcema z žebljičkom na palico in po potrebi tudi zlepimo. Paličico od sladoleda pribijemo na vmesni kos lesa. Raglja je sestavljena (risba 4). UPORABA Z desno roko primemo palico in okrog nje ter zobatega kolesa ragljo zavrtimo. Lesena letvica se pri tem odmi¬ ka in primika k zobem. Ker je prožna, udari na naslednji zob in odda regljajoč glas. 3 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, f Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bčhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 2400 din, posamezen izvod stane 480 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬ nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za„zaposlovanje Slovenije. naš pogovor S tole zimo letos očitno nimamo sreče. Saj bi za¬ pisal »nismo imeli«, pa se še vedno nadejam, da bo, kot pravi naš ljudski pregovor, še »pomahala z repom«. Upam, da ji to ne bo prišlo na misel tam nekje maja, ko bo čas za drugačno in ne zimsko veselje. No, zimske počitnice so dokončno za nami, spet bo treba poprijeti za delo. Da ne boste rekli, da samo govorim, se bom tudi jaz nemudoma lotil dela, se pravi odgovorov na vaše dopise. Mitja Semeja iz Kamnika,/e eden tistih, ki priča¬ kuje od nas nekaj več, kot mu lahko ponudimo. Za ilustracijo objavljam njegovo pismo: »Prosim, pošljite mi kopije člankov o daljinskem vodenju modelov letal, če je še mogoče. Rabim članka o oddajniku in sprejemniku oziroma več člankov, če jih je bilo o tem kaj več objavljenih. Seveda mi prekopirajte tudi načrte vezij!« Zdaj pa drobna analiza njegovega lakonskega dopisa: prvič ne piše za kateri oddajnik ali spre¬ jemnik gre, v dvajsetih letih je bilo teh že lepo šte¬ vilo. Previdno je zamolčal tudi letnik in številke Tima, v kateri je bil željeni načrt objavljen. Če bi mu poslal fotokopije vseh načrtov, bi mu jih moral dostaviti s kombijem. Na kratko: če želi, da mu pomorem, bo moral bolj natančno navesti zgoraj omenjene podatke. To velja seveda tudi za vse ostale dopisnike. Branko Novak iz Radečpros/ za načrt povezave obratomera z VU-metrom. Njegov dopis z načr¬ toma sem posredoval našemu sodelavcu za elektroniko, ki mu bo odgovoril po pošti. Marko Kosi iz Šentvida pri Ljubljani me prosi za razlago in navodila za gradnjo letalskega mo¬ dela. Ker je začetnik in mu marsikak modelarski pojem ni jasen, v šoli pa očitno nimajo modelar¬ skega krožka (ali pač?), mu svetujem, da se ob priložnosti oglasi na Mestni zvezi tehniških orga¬ nizacij na Kersnikovi 4 v Ljubljani, kjer bo izvedel vse kar ga zanima, morda pa se bo celo včlanil v modelarsko sekcijo, kdo ve? Modelarski material pa prodaja trgovina Mladi tehnik na Starem trgu 5 v Ljubljani. TIM 6 • 202 • 87/88 Ivan Kajdič iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni meni, da objavljamo premalo načrtov s področja elektronike in nam ponuja sodelovanje. Načrtov, takih in drugačnih, se nismo nikoli otepali, čeprav včasih prav vsak tudi ni primeren za objavo. To velja tudi za Ivana, zato nestrpno pričakujem njegov paket z načrti. Riki Lešnik iz Rogaške Slatine naroča načrt modela tekmovalnega čolna v merilu 1:1. Takih načrtov (žal) nimamo, morda ga lahko potolažim z obljubo, da bomo v eni od prihodnjih številk ob¬ javili tak načrt, ki pa seveda ne bo v merilu 1:1, zato pa bodo vsi deli natančno kotirani, tako da z izdelavo ne bi smel imeti težav. Tako. S temle pismom, pa sem že izčrpal »zalo¬ go« vaših dopisov. Spominjam se, da je bilo teh prejšnja leta dosti več, kaže, da je pisanje prišlo iz mode. Upam, da tega ni pripisati na rovaš pro¬ dora informatike in računalništva. Saj je navse¬ zadnje pisana beseda še vedno najbolj človeška in neposredna oblika sporočanja. Zato vas po¬ novno vabim k sodelovanju. Pišite nam, o čemer¬ koli, kadarkoli in kakorkoli. Za konec pa še tale modelarska novica: Nosilec diplome in kipca »Zlati orel« za leto '87 je Marjan Čuden, raketni modelar iz Ljubljane, svetovni prvak v kategoriji S-1 -A. Čuden je s svojim rekor¬ dom omogočil naši državni reprezentanci, da je tudi ekipno na lanskem svetovnem prvenstvu dosegla prvo mesto v isti kategoriji. Doslej je bil že trikrat proglašen za najboljšega športnika Zveze letalskih organizacij Slovenije. Naj omenimo , da je tudi drugo mesto na listi naju¬ spešnejših športnikov LZJ za leto '87 zasedel Slovenec. To je Bogo Štempihar, član MMK iz Logatca. V zimskem času, ko so potoki, mlake in jezera prekriti z ledom, je čas za spuščanje posebnih gliserjev. Gliser za vožnjo po ledu vidite na našem načrtu. Material, ki ga potrebujemo za njegovo izdelavo, je naslednji: ploščica vezane plošče 160 x 150 x 2 mm, ploščicaaluminijastepločevine 100 x 60 x 0,5mm, tuba acetonskega lepila, nekaj nitrolaka z razredčilom. Za obdelavo materiala pa moramo imeti: rezljačo s priborom, raskavec, ravno deščico, na katero napnemo raskavec, svinčnik, ravnilo, trikotnik, krivuljnik, indigo papir za kopiranje, škarje za rezanje pločevine ter fiksirko ali čopič. Načrt je risan v merilu 1:1, torej vse dele gliserja enostavno prerišemo neposredno na material. Najprej prerišemo nosilno ploskev, ki je deltaste oblike, prednjo smučko in dve zadnji smučki, ki služita tudi kot smerna stabilizatorja. Tako prerisane dele tik ob črti skrbno izžagamo z rezljačo, nato pa jih z raskavcem, ki je napet preko deščice, obdelamo do črte. Sedaj nalepimo na nosilno ploskev prednjo smuč¬ ko in obe zadnji smučki. Pri tem moramo paziti, da so smučke vlepljene res vzporedno s simetralo modela in pravokotno na nosilno ploskev (glej tloris in čelni ris modela!). Ko se je lepilo osušilo, model prelakiramo z nitro- lakom. Lakiramo lahko s čopičem, še bolje pa s fiksirko. Barvo laka izberemo po lastni želji. Iz pločevine izrežemo še nosilec za motor in ga oblikujemo tako kot kaže načrt. Na model ga prilepimo z acetonskim lepilom. Motor vstavimo v nosilec na modelu in gliser je pripravljen za start. Za spuščanje so primerni zamrznjeni potoki, več¬ je mlake ali jezera. Z vžigalico prižgemo vrvico na motorju in model bo v ravni črti odbrzel proti drugemu bregu. Izdelava gliserja je preprosta in model lahko Izdelamo v enem samem popoldnevu. S tovariši seveda lahko izdelate več gliserjev in z njimi tekmujete. Veliko zabave pri delu in tekmovanju. TIM 6 • 203 • 87/88 TIM 6 • 204 • 87/88 modelarstvo Po češki reviji ABC prevedel Bojan Rambaher JADRALNO LETALO VT 116 OREL II Med jadralna letala, ki so zelo priljubljena med ljubitelji višav, sodi tudi elegantno češko jadralno letalo OREL II VT 116. Prvotno inačico tega jadralnega letala so izdelali že leta 1954 in 1955 pod imenom XLF-114 STANDARD. Letalo so večkrat dopolnjevali, še posebej leta 1961, ko so ga močno posodobili. Takrat so ga tudi preimenovali v Orla in je postalo eno izmed najbolj razširjenih enosedih jadralnih letal. Izdelava modela iz balse je preprosta in če se boste natančno držali navodil, ga boste kaj hitro izdelali. Model ima odlične letalne sposobnosti. Načrt je narisan v naravni velikosti, kar vam bo precej olajšalo delo pri gradnji. Trup (del 2) izdelajte iz trdnejše balse debeline 3 mm. Z obeh strani nanj prilepite drsnika (del 1), ki ste ju izžagali iz deščice debeline 1 mm. Krilo (del 3) izdelajte iz balse debeline 2 mm in naletni ter odvodni rob zbrusite v ustrezen profil. Iz balse debeline 2 mm izžagajte vodoravno repno ploskev (del 4)in navpično repno krmilo (del 5). Tudi naletni in odvodni rob teh dveh delov zbrusite v ustrezen profil. Ko ste vse dele grobo obdelali, jih skrbno zbrusite s finim, drobno zrnatim smirkovim papirjem, tako da bodo površine popolnoma gladke. Površine premažite s tankim slojem laka in jih obrusite. Ta postopek večkrat ponovite, dokler ne bo površina gladka kot steklo. Nazadnje lahko dele po želji tudi pobarvate, na krilo, vodoravno repno ploskev, višinsko repno krmilo in trup jadralnega letala TIM 6 • 205 • 87/88 pa s tankim čopičem narišite višinske in smerne lopute in pilotsko kabino. Prek šablone s črkami ali samolepilni¬ mi črkami nanesite na trup šifro letala in razpoznavna znamenja. Po načrtu izžagajte v zgornji del trupa odprtino za pritrditev krila. Izžaganega dela ne zavrzite, ampak ga potem, ko boste pritrdili krilo, ponovno zalepite na isto mesto in ga zbrusite na ravnino trupa. Krila so na koncu dvignjena za 25 mm. Ko je krilo trdno pritrjeno, na trup pravokotno nalepite še vodoravno in navpično repno ploskev. Vsi spoji naj se dobro posušijo. Nato model uravnotežite s koščkom svinca ali plastelina. Ko vržete model jadralnega letala iz rok, mora mirno zapluti poševno navzdol. Vse pomanjkljivosti odpravite z dodajanjem ali odvzemanjem obtežitve. Če model preveč vleče na levo ali desno, morate zavihati naspro¬ ten konec krila navzgor - pri zavijanju v levo zavihate navzgor desni konec krila in obratno. Če bi želeli, da bi bil model kar najbolj veren posnetek pravega jadralnega letala, bi ga morali vsekakor pobar¬ vati (pri tem morate seveda paziti na težo letala). Omenimo naj, da je imel Orel v raznih obdobjih različno razpoznavno barvo. Najpogosteje pa je bil pobarvan takole: osnovna barva je bila rumena z rdečimi in belimi progami. Končni lok krila in repnih ploskev je bil rdeč. Zgornja ploskev trupa pred pilotsko kabino je bila pobar¬ vana črno. Črni so bili tudi razpoznavni znaki letala. ± 0 ° TIM 6 • 206 • 87/88 KAKO UPORABLJAMO LEPILA “ zpa KAJ BOMO KUPILI ZA NAŠO DELAVNICO? Da bi lahko lepili vse, kar nam pride pod roke in da bi bila zlepljena mesta »večna«, bi bilo seveda najbolje kupiti od vsake vrste lepil eno ali dvoje. Tako ne bi imeli problemov, ko bi morali lepiti snov, na katero nismo pomislili. Ker pa so lepila draga in nekatera ne trajajo prav dolgo, se bomo pač omejili na najnujnejše in upoštevali, kaj bomo največkrat lepili. Poglejmo, kaj naj bi bilo na polici nad našo delovno mizo: - navadno univerzalno lepilo, na primer DONI- BOND, boljše univerzalno lepilo UHU EXTRA ALLES- KLEBER, - lepilo za plastiko UHU PLAST in UHU PLAST FLUESSIG, - lepilo za polivinilklorid DONIVIL S in DONIVIL H, - lepilo za stiropor UHU POR, - lepilo za les DONIFIX v tubi ali MITOL za večje površine, 10 - UHU SEKUNDERKLEBER ali DONICRIL 11 - Uporabnost lepil za razne snovi UHU SEKUNDENKLEEER SPEZIAL TIM 6 • 207 • 87/88 - kontaktno lepilo NEOSTIK, - dvokomponentno epoksidno lepilo DONIPOX 5 AB, - cianakrilatno lepilo DONICRYL - škrobno lepilo DONISTICK ali KARBOFIX. Kot vidite, bomo lahko večino kupili doma, v Ljub¬ ljani je največja izbira v blagovnici METALKE v prvem nadstropju. Če pomislimo, da je poraba lepil majhna, potem izdatki ne bodo prehudi. Tuba domačega lepila stane od 300din za navadna do 2000 za cianakrilatno, zunaj pa stane tuba od 3 do 8 DM. Naj poudarim na koncu še, da imejmo lepila vedno spravljena na enem mestu, v predalu ali škatli, da jih bomo vedno takoj našli. Sekundno lepilo bomo hranili v hladilniku. Tube po uporabi vedno dobro zaprimo, da topilo ne bo hlapelo in se lepilo predčasno strdilo. Pazimo, da pri epoksid- nem lepilu slučajno ne zamenjamo kapici tub. V takem primeru bi obe komponenti prišli v dotik in kapic ne bi nikoli več odvili. No in na koncu - veliko uspeha pri lepljenju! Aleksandar Stojanovič MODEL GUMENJAKA »KOMAR« Nekoč je bila gradnja gumenjakov med mladimi modelarji zelo razširjena, danes pa temu ni več tako. Podobno usodo so dočakali tudi sobni mo¬ deli, ki jih tudi ne gradimo pogosto. S tem prispev¬ kom želimo obuditi spomin na nekdaj tako popu¬ larne gumenjake, znane pod skupnim nazivom »komar«. Karakteristična posebnost »komarja« je trup, smrekova lestvica okroglega, preseka, sestavljen iz dveh letvic s presekom 7 x 4 mm, kiju prej izdolbemo z majhnim dletom dolbežem, ki si ga sami izdelamo iz kovinskega traku. Votel trup se nadaljuje v repni del s tanko letvico, na katero pritrdimo smerno in višinsko krmilo. Oblika, mere in preseki so prikazani na risbi. Konstrukcije krila in repnih površin (stabilizatorja) ter njihovih delov so razvidne iz načrta. Repne površine so trdno prilepljene na zadnji del - repno letvico. Robne letvice krila in stabilizatorja so izdelane iz smrekovine, rebra in uške pa iz bam¬ busa ali balse. Vsa rebra so enaka, skupaj jih je devet. Izdelamo in oblikujemo jih vnaprej nad paro ali plamenom sveče. Prednji in zadnji rob, kot tudi sama krila, izdelamo iz dveh enakih letvic, ki sta v sredini spojeni z dvema vstavkoma iz bambusa ali balse. Teh ni težko izdelati: letvico iz bambusa ali balse, katere širina je trikrat večja od posameznega vstavka, oblikujemo nad paro ali plamenom sveče pod kotom povprečnega »V« krila. Izoblikovan vstavek razrežemo na tri dele. Krilo pritrdimo na trup s pomočjo žičnih opor in tanke smrekove deščice. To pritrdimo na trup z nitjo, ki jo premažemo z lepilom. Ploščico spoji¬ mo s trupom z gumeno nitjo. Eliso izdelamo iz lipovega furnirja. Krake in sred¬ nji del stanjšamo, ko je elisa gotova pa jo uravno¬ težimo na osi iz žice. Risba elise je podana na mreži, zato jo je treba najprej povečati na merilo 1:1, nato prerisati na lipov furnir in izrezati. Prednja os je iz jeklene žice. Žično vreteno gumenega motorja spojimo z eliso, pri čemer pustimo prosti hod. Ko se guma odvije in motor preneha delati, preide elisa v samodejno gibanje. Tako se znatno zmanjša čelni upor elise pri pristajanju. Ko model sestavimo, mora biti težišče 250 mm od nosu modela. »Komarja« lahko startamo s tal ali s snežne površine. Odvisno od tega ga opremimo s kolesci ali s smučkami. TIM 6 • 208 • 87/88 TIM 6 • 209 • 87/88 TIM 6 • 210 • 87/88 Po reviji Science et vie priredil Mitja Thaler KROŽNI CENTRI¬ FUGALNI LET V letalskem modelarstvu je daljin¬ sko vodenje praktično izpodrinilo krožni let, edino obliko vodenja, ki smo jo do tedaj poznali: upravljalec je preko vrvic, ki so bile napeljane skozi krila, s pomočjo ročke uprav¬ ljal model. Letalo se je sicer lahko dvigalo ali spuščalo, vendar pa je moralo kro¬ žiti okoli upravljalca (od tod tudi ime - krožni let). Seveda je taka oblika vodenja letenje omejevala, vendar pa je dopuščala določene vrato¬ lomnosti, kot so loopingi, lahko pa je bilo izmeriti tudi hitrost in čas, ki ga je model porabil za to, da je preletel krog, saj je bil njegov radij enak dolžini vrvice za upravljanje. Da bi model vzletel, mu je motor moral zagotoviti tako hitrost, da je bila nosilnost njegovih kril večja od njegove teže, ko pa je bil enkrat v zraku, mu je zelo pomagala cen¬ trifugalna sila, saj se je kot prača vrtel okoli vrvice. Če je vrvica dovolj kratka, niti ni več potrebna nosilnost kril: centrifugal¬ na sila deluje na vrvico dovolj moč¬ no, da dobimo krožni let. Kakšnih petnajst let nazaj smo imeli po¬ dobne igračke obešene pod strop v razvedrilo otrokom. Če smo se odločili predstaviti ta model, tega nismo storili samo zaradi razvedri¬ la, temveč tudi zato, ker je Newto- TIM 6 • 211 • 87/88 nova mehanika prva pravilno osvetlila to silo. Nestabilnost pri obratu ostaja glavni problem tudi danes. Že rim¬ ski koleslji so se zlahka prevračali pri preveliki hitrosti in tudi danes vemo, kaj se zgodi, če hočemo prehitro izpeljati ovinek. Gibajoči se predmet noče zapustiti smeri giba¬ nja, v to ga je treba prisiliti. To je razlagal tudi Nevvton in če njegovo razlago poenostavimo, bi se glasi¬ la: predmet je negiben, ali pa je njegovo gibanje nespremenjeno, če nanj ne deluje nobena sila. Da bi pojav bolje razumeli, pa je vsekakor treba dodati še dva New- tonova zakona: 1. Vsaka sprememba hitrosti pre¬ mikajočega se predmeta je odvisna od sile, ki nanj deluje. 2. Zakon akcije in reakcije. S temi tremi zakoni - zakonom vztrajnosti, osnovnim zakonom di¬ namike in zakonom akcije in reakci¬ je - lahko ne samo razložimo cen¬ trifugalno silo, ampak ji tudi določi¬ mo velikost in smer. Predstavljajmo si pešca ob robu ravne ceste: vozilo pripelje do nje¬ ga, mimo njega in se zopet oddalji. Ce bi naš pešec hotel, da bi vozilo krožilo okoli njega, bi moral prepre¬ čiti, da se le-to oddaljuje in ga kar najhitreje pritegniti k sebi. Naš eksperimentator torej mimo¬ idoče vozilo spretno ujame z veli¬ kim trnkom, toda, da bi ga potegnil k sebi, potrebuje določeno silo, kot če bi ga poskušal povleči takrat, ko ni v gibanju (dobro pa vemo, kako je neko vozilo težko porivati). Vozi¬ lo, ki je že imelo hitrost in ki ga je pešec ujel, se ne bi več oddaljeva¬ lo, ampak bi nadaljevalo gibanje v novi smeri; vedno bolj ga mora torej vleči k sebi, zaradi česar bo končno smer spet uravnalo. V bistvu ga je torej neprestano tre¬ ba vleči proti središču, da se ne bi oddaljilo na ravno linijo, kjer je bilo na začetku. Sila, ki jo za to potrebu¬ jemo, je centripetalna sila; tej pa se upira reakcija - to je centrifugalna sila. Osnovnemu zakonu dinamike torej lahko merimo intenzivnost: vsakič, ko gibajoče se telo preu¬ smerimo z ravne poti v krožno giba¬ nje, ob tem naredi določeno razda¬ ljo. To razdaljo naredi zaradi centripe- talne sile (v našem primeru je to vlečenje vrvi) in lahko bi uporabili osnovno enačbo: F = m.a; F je sila, m je masa telesa s pospeškom, kajti na začetku je imelo telo ničelno stransko hitrost; to telo smo preusmerili iz ravne linije, da je v danem času premaga¬ lo določeno razdaljo. ... . razdalja 1 ros - potreben čas Izhajajoč iz tega, s tem da uporabi¬ mo diferencialni račun, lahko dolo¬ čimo vrednost centrifugalne sile: m je masa telesa, r je radij, v je obodna hitrost. Tako dobimo: F= mv 2 . Za enak radij torej ta sila na¬ rašča s kvadratom hitrosti; če se podvoji hitrost, se centrifugalna sila poveča za štirikrat. S tem bi lahko tudi razložili, zakaj imamo pri ovin¬ ku, ki ga varno prevozimo s hitrost¬ jo 60km/h, težave pri hitrosti 70km/ h: med obema hitrostima se je cen¬ trifugalna sila povečala za 40%. Centripetalna sila, ki je enaka in nasprotna centrifugalni sili, ne mo¬ re premagati tornega upora pnev¬ matik, ki predstavljajo neke vrste vrv, ki prisili vozilo iz smeri in mu, v čisto matematičnem smislu, pre¬ preči, da bi nadaljevalo v ravni liniji. Pri letalu ni tornega upora v tem smislu, obstaja samo naklon kril. TIM 6 • 212 • 87/88 Če nagnemo krila, lahko letalo spremeni ravno smer, torej se obr¬ ne. Naš model ima prednost v ka¬ blu, ki letalo drži v konstantni razda¬ lji od središča in mu s tem omogo¬ ča, da naredi popoln krog, ne da bi pazili na aerodinamične sile. Ven¬ dar pa je potrebno, da centrifugalna sila dovolj močno deluje na vrv, zaradi česar je potrebna določena hitrost. Prav ta hitrost pa je tista, zaradi katere potrebujemo motor in vijak, ki sta edina tehnična elementa pro¬ jekta. Sicer za konstrukcijo ne po¬ trebujemo drugega kot polistiren in nekaj manjših dodatnih elementov. Material, ki ga potrebujemo, da bi nam model za krožni let dobro uspel, je sledeč: 1 električni motorček SM 020 (1,5 do 3 V), polistiren, debeline 1 mm, za kon¬ strukcijo letala, debeline 2 mm za ročico 2 manjša verižna člena in najlonska nit 26/100 1 medeninasta palica, debeline 3mm. Lahko bi dodali še škatlo za okroglo baterijo (po možnosti alkalno), tip LR 6-1,5 V lahko pa tako škatlo izdelamo tudi sami. Na mat stran 1 mm debele polisti- renske plošče začnemo risati dele od A do L (slika številka 1). Najpri¬ merneje je, če dele v dejanskih dimenzijah najprej izrežemo iz pla¬ stike, vendar pa moramo pred re¬ zanjem ponovno preveriti dimenzi¬ je, posebno za dele A ,, A 2 , B, C, in D, ki morajo biti skladni. Za ostale je dovoljeno odstopanje do 1 mm. Spajanje prikazujejo slike 1-8. Naj¬ prej prilepimo motor SM 020 (s cianoakrilatom) na svoje mesto v A, (slika 2). Prednja stran motor¬ ja, ki ima pravokotno obliko, mora na prednji strani A-i izstopati. Po¬ tem na A, nalepimo C (slika 3). Zadnjo stran A, nekoliko upogne¬ mo, da se poševna linija Č bolje prilega. Med sušenjem naj bodo deli speti. Preden zalepimo škatlo za baterijo (1,5 V LR6), moramo spojiti žice po shemi na sliki 4. V tem trenutku smer rotacije še ni tako važna, obrat vijaka bomo fiksi¬ rali pri izdelavi le-tega. Trup, ki je iz polistirena, lepimo z lepilom Uhu-Plast. Ta del je prak¬ tično enake širine kot motor, kar nam je v pomoč pri lepljenju dela A 2 , ki predstavlja levo stran trupa (slika 5). Ta del spaja s poševno stranjo dela C košček Rubafixa. Ostaneta nam še del B, ki mu prej skozi središče izvrtamo luknjo (3 mm) in spodaj še del D, ki pred¬ stavlja zadnjo stran trupa. Če nimamo škatle za motor, lahko baterijo 1,5 V pritrdimo v trup in direktno povežemo žice z motor¬ jem, seveda pa je v tem primeru obvezno stikalo. Če pa imamo omenjeno škatlo, je za pogon in ustavitev motorja dovolj, da baterijo rahlo ločimo od škatle. Sliki 6 in 7 kažeta spajanje horizon¬ talnih in vertikalnih krmil in dela za pristajanje. Opazili boste, daje ver¬ tikalno krmilo večje od ostalih dveh; to je potrebno zaradi njegovega pravilnega delovanja na hitrost le¬ tala. Dele H, J-, in J 2 , spojimo z rahlim segrevanjem nad plinom. Kolesi K, in K 2 zlepimo kot prikazuje slika 7. Vijak, del H In I, ima ojačen pesto (sliki 1 In 8). Pazljivo izrežemo dele in potem, ko smo prilepili del I, skozi sredino izvrtamo luknjo (1,5mm). Kraka vijaka morata imeti naklon približno 30°. To dosežemo iako, da ju prej pazljivo zmehčamo nad TIM 6 • 213 • 87/88 ognjem vžigalnika ali sveče. S pri¬ dom lahko uporabimo izkušnje, ki smo jih dobili pri izdelavi podvozja. Preden kraka zakrivimo, moramo preveriti smer vrtenja motorja. Čel¬ no gledano ju moramo zakriviti v isti smeri kot se vrti motor. Pri lepljenju vijaka na vreteno mo¬ ramo biti zelo pazljivi. Uporabljamo cianoakrilat. Paziti moramo, da le¬ pilo ne pride med vrteno in njegov ležaj, ker bo sicer motor neupora¬ ben. Vreteno moramo zelo pazljivo namazati z lepilom (že kapljica je lahko preveč) in ga vstaviti v luknjo na vijaku. Motor pri tem držimo nazaj. Prilepiti moramo še krila, po¬ tem ko smo jim dali rahlo pozitiven kot. Krila prilepimo na nosilca na trupu. Pripetje modela sestavlja ba¬ kren obroček, na katerega pripne¬ mo enega od ušesc verižnega čle¬ na (najmanjši primerek). Za spaja¬ nje obeh koncev bakrenega obroč¬ ka pod del L uporabimo spajkalnik. Ta del nato prilepimo na krilo tako, da je točka pripetja 7 mm od vrha krila (slika 1). Letalo uravnotežimo z utežjo (slika 9). Pri našem prototi¬ pu smo uporabili 6 majhnih svinče¬ nih ploščic, debeline 1 mm, ki smo jih med seboj zlepili. Kakorkoli že, če letalo obesimo za pripetje. mora imeti po vzdolžni osi nekoliko pozi¬ tiven naklon: nos mora biti nekaj stopinj dvignjen. Da bi se izognili zvijanju najlonske vrvice, smo predvideli vrtečo se obeso narejeno iz dveh pravokotni¬ kov polistirena debeline 2mm, iz medeninaste osi dolžine 25 mm in debeline 3 mm, iz dveh ploščic pre¬ mera 40mm in še dveh, premera 20 mm, ki služita kot vogelni pod¬ pornik. Skozi sredino M in N izvrta¬ mo luknjo (3 mm) in skoznjo zalepi¬ mo os, ki na zgornji strani gleda ven (slika 10). Ko smo prevrtali in zlepili ploščici O, in 0 2 , še prej pa vanju izvrtali luknjo (1 mm) za najlonsko vrvico, jih postavimo na svoje mesto in pustimo, .da se prosto obračajo. Vstavimo okroglo ploščico (3mm) in zlepimo obe ploščici P, in P 2 ; kapljica olja bo vrtenje gibljivih ploščic še izboljšala. Na zgornjo stran M moramo pritrditi še sred¬ stvo, lepljivo na obeh straneh in model pritrditi na sredo stropa. Pa¬ ziti moramo, daje velikost prostora v skladu z dolžino vrvice. Načeloma mora model začeti kroži¬ ti in obdržati stabilno krožnico, ven¬ dar pa na to vpliva več dejavnkov, ki jih težko spreminjamo (težišče, pripetje, razdalja med obema itd.) Krožni let je lahko zelo uspešen ali pa popolnoma neuspešen, veliko je odvisno od kvalitete baterije. Če je le-ta kvalitetna (alkalna), potem lahko let traja tudi več kot pol ure. MLADI TEHNIK Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat izbor orodij in materialov za modelarstvo in druge ljubiteljske dejavnosti RAVNO PLETEN BREZROKAVNIK Potreben material: 40dag modro belega moherja, igle številka 6. Delovni postopek: na pletilki nas- nujte 60 zank in pletite deset vrstic v patent vzorcu (ena leva ena des¬ na zanka). Nato do višine približno 70cm pletite samo desne zanke. Takrat spleteni del razdelite na dva dela, in sicer tako, da spletete še zadnjih dvajset zank v vrsti. Spletite štiri takšne prekinjene vrstice, nato pa zopet pletite celo vrsto po vsej širini, tako da nasnujete in spletete tudi sredinskih dvajset zank. Na ta način ste napravili izrez. Pletenje nadaljujte enako kot prej, torej do višine okoli 70cm z desnimi zanka¬ mi, nato pa še približno deset vrstic patenta z levimi in desnimi zanka¬ mi. Pletenje zaključite Okrog izreza nasnujte 48 zank, s prožnim patent vzorcem napletite deset vrstic in pletenje zaključite. Gotovo pletenino preložite na polo¬ vico in od spodaj navzgor sešijte obe polovici do višine približno 55cm. Nastale rokavne izreze ob- kvačkajte z eno vrsto malih stebrič¬ kov. BREZ BESED TIM 6 • 214 • 87/88 15 TIMOVO TEŽKO AVTO-DVIGALO V družini težkih delovnih strojev na kolesih je precej avto-dvigal, vse od najlažjih pa do najtež¬ jih. Kdor si je kdaj ogledal luko Koper je gotovo opazil težka dvigala, ki nalagajo in izkrcavajo tovor na tovorne ladje. Toda težko avto-dvigalo vidimo bolj poredko, ker so gradbišča, ki potrebu¬ jejo take velikane, precej odmaknjena od naselij; za razliko od koprskih velikanov, ki jih vidimo kar iz mesta. Avto-dvigalo je dvigalo, pritrjeno na ploščadi to¬ vornega avtomobila in se tako lahko samo premi¬ ka iz kraja v kraj - glede na potrebe. Za izdelavo takega malega velikana potrebujete nekaj vezanega lesa debeline 4mm, na katerega skrbno prerišite vse dele, ki so v načrtu narisani v merilu 1:1. Koliko vsakih kosov potrebujete, imate napisano v kosovnici. Prav tako, kot ste pazljivo prerisali, pazljivo izžagajte, po možnosti čimbolj po črti. Vsak kos očistite in zbrusite tako, da se bo ujemal z naslednjim kosom. Lepiti prični¬ te šele potem, ko ste vse dobro preizkusili in ko se vse res lepo ujema med seboj. Seveda je med vami marsikdo šele začetnik, toda vaja dela moj¬ stra in potrebno je le delati počasi, pazljivo in potrpežljivo, pa boste na koncu z izdelkom zado¬ voljni. Celotno sestavljanje poteka po določenem vrst¬ nem redu oštevilčenja kosov. Tak kot je vrstni red v sestavnici, tak je tudi vrstni red končnega se¬ stavljanja. In ko bo lepilo suho, za kar je najbolje, da pustite model, da se suši preko noči, dobro zgladite vse odvečne robove. Pri barvanju z nitro barvami najprej s prozornim nitro lakom zaščitite les in šele nato prebarvajte z željenimi - seveda zopet nitro - barvami. Pri uporabi oljnih ali tesarol barv brezbarvna podlaga ni potrebna. Če imate kolesa kakšne dotrajane igrače, jih boste seveda uporabili, sicer pa si jih boste morali izstružiti v šolski delavnici po merah, ki so podane v načrtu. TIM 6 • 215 • 87/88 TIM 6 • 216 • 87/88 TIM 6 • 218 • 87/88 BREZ BESED BREZ BESED TIM 6 • 220 • 87/88 Miloš Macarol EKSPERIMENTI Z INFLUENČNIM STROJEM Praktični poskusi z influenčnim strojem nam bodo razkrili precej drugačne lastnosti elektrike kot jih sicer poznamo pri električnem toku iz omrežja ali iz baterij. Pri tem stroju se namreč sproščajo naj¬ manjši, elementarni delci elektrike, pozitivni in negativni električni na¬ boji, kakršne vsebuje vsak atom. Nosilci negativnih nabojev so elek¬ troni, pozitivnih pa protoni. Ker je v atomu vsake prvine prav toliko protonov, kolikor je elektronov, so ti naboji znotraj atoma v ravnotežju, zato navzven ne kažejo nobenih električnih lastnosti, šele pod dolo¬ čenimi pogoji, kot na primer ob trenju oziroma že ob samem dotiku in razmiku dveh različnih snovi, se del teh nabojev porazdeli tako, da je ena tvarina naelektrena s pozitiv¬ nimi, druga pa z negativnimi naboji. Ker je to značilen pojav za nepre- vodne snovi kot so steklo, ebonit, pečatni vosek in razne sintetične mase, naboji ne potujejo, ampak se kopičijo na njihovi površini in tako tvorijo določen elektrostatičen po¬ tencial. Tu torej nimamo opravka z električnim tokom, ampak le s sta¬ tično elektriko. Prva naprava za kontinuirano pri¬ dobivanje statične elektrike je bil torni kolovrat*, ki pa z elektriko ni bil kaj prida radodaren. Neprimerno boljši je influenčni stroj, ki z domi¬ selnim uveljavljanjem električne in¬ fluence sproti razmnožuje električ¬ ne naboje in jih kopiči v obeh kon- dezatorjih do napetosti nekaj de- settisoč voltov. S takšnim strojem je zares prijetno eksperimentirati, posebej še, če ima tako kot naš, električni pogon. Priprava stroja za eksperimentiranje Vse kasneje opisane poskuse bo¬ mo najlažje izvedli, če bo stroj do¬ bro deloval. To bomo najbolje pre¬ verili z našim indikatorjem napeto- * Torni kolovrat lahko vidite v 1. letošnji številki TIMA, na str. 24 zgoraj, le tiskarski škrat nam je tedaj zamenjal podnapis s sliko na prejšnji strani. sti. Postopek preizkusa sem na¬ drobneje opisal v TIMU št. 3 na str. 98. Poleg indikatorja imejmo vselej pri roki tudi izpraznjevalo. Navadi¬ mo se, da bomo z njim po vsaki zaustavitvi stroja napravili kratek spoj notranje in zunanje obloge na vsaki epruveti in tako izpraznili obe Leydenski steklenici. Zatem šele se lahko dotaknemo s prsti posa¬ meznih delov stroja ne da bi nas streslo. Stroj najprej preizkusimo pri odprtem stikalu. Ker v tem pri¬ meru Leydenski steklenici delujeta le s polovično zmogljivostjo, lahko tako najbolje naravnamo pravo le¬ go obeh nevtralizatorjev, da bo pro¬ izvodni izkoristek stroja čim večji. To bomo ocenili z indikatorjem na¬ petosti po dolžini in časovni gostoti iskre. Slika 1. Iskre bodo v tem primeru še drobne, toda brž ko bomo s stikalom zaporedno pove¬ zali obe Leydenski steklenici, bodo naenkrat močne in svetle; namesto rahlega prasketanja jih bo sprem¬ ljal rezek pok. Ne bo odveč, če si najboljšo lego obeh nevtralizator¬ jev izmerimo s kotomerom, kajti sčasoma se zaradi tresljajev ali po nerodnosti nas samih lahko prema¬ kneta. Ne pozabimo tudi od časa do časa naoljiti obe osi, da bo tek obeh plošč čim lažji. Odvečno olje se včasih pojavi na nosilcih, zato te mastne dele sproti zbrišimo z vato. Pri pogosti rabi enkrat na mesec očistimo obe plošči in kovinske segmente z vato in alkoholom, kajti statična elektrika privlači nanje ne le prah, ampak tudi saje. Videli boste, da bo po vsakem čiščenju stroj neprimerno bolje deloval. Prvi poizkusi v mraku in temi Da bomo čim hitreje spoznali neka¬ tere značilne lastnosti statične elektrike, predlagam, da prve poiz¬ kuse izvedemo v zatemnjenem prostoru in po potrebi v popolni temi. V temi bomo namreč odkrili neke izredno zanimive pojave, kijih pri dnevni svetlobi sploh ne zazna¬ mo. Poleg influenčnega stroja, ki smo ga priključili na usmernik Mehano- tehnike za 0-12 voltov (z reosta- tom), imejmo pri sebi še napetostni indikator, izpraznjevalo in baterij¬ sko svetilko. V to vložimo že malce izrabljene baterije, da bo bolj brlela kot svetila, kajti oči naj bodo čim bolj prilagojene opazovanju v po¬ polni temi. Pri vključitvi stroja mora¬ mo vedno paziti, da se plošči vrtita v pravo smer: sprednja v desno, zadnja v levo. Pri vrtenju plošč v na¬ pačno smer stroj sploh ne bo delo¬ val. Zato je prav, da si na nek način označimo priključke, da bomo ba¬ nani pravilno vdeli v vtičnici za isto- smerni tok na usmerniku. Na vrsti je prvi poizkus! Akustični in svetlobni učinki elektrostatičnih nabojev Prvi poizkus bomo izvedli brez Le- ydenskih steklenic, zato odstrani¬ mo obe povezavi z levim in desnim kolektorjem. Vključimo stroj in opa¬ zujmo njegovo delovanje v popolni temi. Ko se bodo oči docela prilago¬ dile temi, bomo opazili, da se na obeh ploščah ob drsnih in sesalnih ščetkah pojavlja živahno modrovi- joličasto svetlikanje, ki ga spremlja šum rahlega prasketanja. To je ze¬ lo značilen svetlobni in akustični pojav pri vseh elektrostatičnih ge¬ neratorjih. Ta pojav je posledica razburkanega valovanja zračnih molekul, ki ga povzročijo odbojne sile ionov, to je tistih zračnih mole¬ kul, ki so ob neposrednem dotiku prevzele nase istoimenski naboj To pomeni, da je omenjeno svetli¬ kanje posledica ionizacije oziroma naelektrenja zračnih molekul. Kemijski učinki elektrostatičnih nabojev Ker se na stroju povsem ločeno pojavljajo pozitivni in negativni na¬ boji, je logično, da vsaka skupina ščetk zbira in sprošča le istoimen- TIM 6 • 221 • 87/88 ske naboje. Pri tem se dogaja na¬ slednje: posamezni naboji, ki se porajajo ob drsnih ščetkah ali pa se prbližajo sesalim ščetkam, skušajo najprej pritegniti eno od nenaelek- trenih zračnih molekul, ob dotiku preskočijo nanjo, a že hip zatem se zaradi odbojnih sil z njo vred odbije¬ jo od ostalih nabojev. Ker je veliko število nabojev, in še večje število zračnih molekul, pride med njimi do silovitih trkov. Nekateri od njih so tako močni, da povzročijo celo spa¬ janje kisika z dušikom, največkrat pa pretvorbo kisika v ozon, slika 2. To pomeni, da se naboji poigravajo ne le z molekulami, ampak tudi z atomi, kajti v molekuli kisika sta le dva kisikova atoma, medtem ko so v molekuli ozona kar trije kisikovi atomi. S tem pa se bistveno menja lastnost prvotne snovi. Kot vemo je kisik plin brez barve, vonja in oku¬ sa; omogoča dihanje in gorenje. Ozon še bolj kot kisik pospešuje gorenje in dihanje, spoznamo ga pa po izredno prijetnem vonju, ki nas spominja na osvežujočo vonja¬ vo nekaterih dezodorantov. Razen tega je ozon tudi izvrstno dezinfek¬ cijsko sredstvo za vodo in zrak. Če se malce sklonimo z glavo nad obe vrtljivi plopšči, bomo takoj za¬ čutili v nosu prav prijeten in osvežu¬ joč vonj in se prepričali, da takle strojček že pri začetnem pogonu brez Leydenskih steklenic izdela kar precej dragocenega ozona. Influenčni stroj kot prečiščevalec zraka Kasneje bomo videli, da se ozon poraja v izdatnih količinah tudi pri razelektritvah, zlasti še v posebnih večdelnih iskriščih, kakršnega si bomo tudi mi izdelali. V mestih in industrijskih centrih, kjer je zrak že precej onesnažen, se influenčni stroj zelo dobro obne¬ se kot prečiščevalec zraka. O tem sem se sam kaj kmalu prepričal, zato ga redno vključujem v pogon vsaj trikrat na dan po 5 minut. Na samem stroju, zlasti še na obeh ploščah, boste lahko opazili, da na¬ se pritegneta iz zraka kar precejš¬ nje količine prašnih delcev in saj, ki se drugače odlagajo na stenah, zavesah, stanovanjski opremi in prav tako tudi v naših dihalnih orga¬ nih. Elektrostatični naboji kar dobro posrkajo tudi cigaretni dim, med¬ tem ko nastali ozon prijetno osve¬ žuje zrak v stanovanjskem prostoru in s tem olajša dihanje, zlasti še osebam, ki bolujejo na dihalnih or¬ ganih. Po daljšem eksperimentira¬ nju sem opazil, da sobne cvetlice in zeleno rastlinje v bližini takega stro¬ ja bujneje rastejo. S pogostejšim vključevanjem s takšnim strojem lahko v precejšnji meri preprečimo prenašanje bolezni, zlasti prehlad¬ nih obolenj, saj je ozon izvrstno dezinfekcijsko sredstvo za vodo in zrak. Vse to navajam zato, da boste pri eksperimentiranju posvetili ne¬ kaj pozornosti tudi tem uporabnim namenom, saj je čistoča zraka po¬ stala zelo pereč problem današnje¬ ga časa. Slikovit proces ionizacije med dvema poloma Proces ionizacije najbolj nazorno lahko opazujemo v prostoru med obema poloma, to je v iskrišču, kjer poleg odbojnih nastopajo tudi pri¬ vlačne sile. Za takšna opazovanja je izredno primerno prav naše is- krišče s fiksnim polom v obliki mati¬ ce z zaobljeno glavo in z gibljivim polom, v katerega je vgrajena tlivka s stožčasto kovinsko glavo. Poiz¬ kusimo! Stikalo za povezavo Leydenskih steklenic naj bo sprva izključeno in iskrišče toliko razmaknjeno, da is¬ kre ne bodo mogle preskakovati. Vključimo stroj, ugasnimo luč in v popolni temi opazujmo, kaj se dogaja v iskrišču. Če smo tlivko pravilno naravnali, bomo opazili, da z njene konice seva cel šop modro- vijoličastih žarkov proti matici. Ko se bo oko prilagodilo temi, bomo videli, da se je med obema poloma pojavil gost snop tankih ionskih to¬ kov, ki s svojo jajčasto obliko še najbolj spominjajo na magnetne sil¬ nice med nasprotnima poloma magneta. Ti ionski tokovi so na¬ mreč samo na sredini premočrtni, nato pa vse bolj usločeni. Na robu so vse manj vidni, kajti izgubljajo se daleč v prostoru. Ko sem nešteto¬ krat izvajal ta poskus v sobi z zastr¬ tim oknom, ki sem jo zatemnjeval z elektronskim stikalom (ne da bi ga popolnoma izključil), se je sobna žarnica pri teh poskusih vselej za¬ čela vžigati v enakomernih presled¬ kih, kar je dokazovalo, da proces ionizacije oziroma naelektronosti zraka sega vse do elektronskega stikala, čeprav je bil stroj od njega oddaljen vsaj 3 metre. Ta pojav ima tudi svojstven akustični prizvok v obliki rezkega šuma, ki včasih preide v še bolj rezko sikanje. Poizkusimo prav počasi približevati tlivko gornjemu polu. Slika 3. Videli bomo, da so ionski tokovi vse manj usločeni, zato pa vse močnejši. Tu in tam se bodo pojavile že drobne iskrice, če pa tlivko še malce pribli- TIM 6 • 222 • 87/88 žamo gornjemu polu, bodo začele preskakovati svetleče iskre, ki pa, če natančneje opazujemo, nimajo več tako pravilne poti kot so jo prej imeli ionski tokovi, kajti zračne mo¬ lekule so tako močno razburkane, da je prevodna pot kar precej viju¬ gasta. To je zanimiv proces, ki ga v fizikal¬ nih knjigah običajno ne zasledimo, kajti pri dnevni svetlobi tega proce¬ sa resnično ne moremo zaznati. Pri naših poskusih v temi smo se lahko prepričali, da proces ionizacije med dvema nasprotnoimenskima polo¬ ma predstavlja postopek številnih delnih razelektritev, medtem ko preskok iskre predstavlja trenutno razelektritev celotnega potenciala nasprotnoimenskih nabojev. Pomembna vloga Leydenskih steklenic Vključimo stikalo za povezavo Le- ydenskih steklenic in ponovimo isti postopek kot prej z razmaknjenim iskriščem. Proces ionizacije bo tudi v temi manj opazen, kajti potencial nabojev, ki so se nakopičili v teh kondenzatorjih je dokaj višji, snop ionskih tokov pa veliko bolj zgoš¬ čen. Pri večjem razmiku polov is- krišča bomo lahko opazili le kratek snop ionskih tokov na osti tlivke. Če tlivko nekoliko približamo, se bodo kmalu pojavile trenutne razelektri¬ tve v obliki močnih in svetlih isker, katere vsakokrat spremlja rezek pok. Pri manjšem razmiku so iskre šibkejše, kajti za tak preskok je potreben manjši potencial in zato se pojavljajo v krajših časovnih pre¬ sledkih. Njihova pot je dokaj pre¬ močrtna. Pri večjem razmiku iskriš- ča pa je za takšno razelektritev potreben precej višji potencial, zato so iskre manj pogoste, a neprimer¬ no bolj svetle in glasne, njihova pot pa je precej vijugasta. To je pov¬ sem podoben pojav kot pri atmos¬ ferski streli in gromu. Jernej Bohm KO ODPOVE NEONKA... Neonsko razsvetljavo radi uporabljamo tudi v stanova¬ nju. Zanjo se odločamo predvsem zaradi praktične oblike svetilk in prepričanja, da nekaj prihranimo pri računu za električno energijo. Vse ostalo je vse prej kot stimulativno. Že nabavna cena svetilke je praviloma višja, kot bi morali odšteti za kako standardno izvedbo. Tudi z življenjsko dobo se pri neonski cevi ne moremo pohvaliti, za novo pa bomo morali odšteti bistveno več denarja, kot za ustrezno žarnico z wolframovo nitko in če nam sreča ne bo naklonjena, bomo obrabili še podplate na čevljih. Posebno nerodno je občasno po¬ manjkanje žarnic, ki nas sili, da improviziramo, kar pa je lahko hudo nevarno, če to počenjamo, recimo, v kopal¬ nici. Kopalnica in kuhinja pa sta tudi edina primerna prostora v stanovanju, kjer lahko uporabimo neonsko razsvetljavo. Kako zelo neprijetna je utripajoča svetloba (edine) svetilke v prostoru! Velja se torej pripraviti na tisti nesrečni trenutek. Najenostavneje je seveda, da si še pravočasno priskrbimo rezervno cev. To je lahko reči, ker je ta relativno dolga in krhka. Kaj lahko se nam zgodi, da se nam investicija ne bo posrečila in morda bo prav cena tista, ki nam bo narekovala drugačne vrste zaloge. Brez pomena bi bilo, če bi rezervno žarnico (z žarilno nitko) vezali vzporedno z neonsko cevjo, saj bi tako dodatno trošili električno energijo ker svetilni prispevek te (dodatne) žarnice ne bi bil pomemben, pa še verjet¬ nost, da pregori pomožna žarnica pred »utripanjem« neonske cevi, je velika. Preprosta ugotovitev pravi, da moramo imeti dva ločena električna tokokroga oziroma imeti moramo stikalo za neonko in (ločeno) stikalo za pomožno žarnico, da bo možno preprosto in učinkovito ukrepati. Toda, na voljo imamo eno samo stikalo in verjetno bi težko našli človeka, ki bi bil pripravljen v zid položiti dodatni električni vodnik. Na kaj takega je možno misliti le pri novogradnjah, ko lahko položimo v zid nekoliko več žic in namesto enojnega stikala predvidimo dvojne¬ ga. Taka rešitev je za realizacijo »pomožne« razsvetlja¬ ve tedaj možna in daleč najbolj enostavna. Mi pa si bomo morali pomagati drugače. Pomagala nam bo elektronika. Ne ustrašite se te bese¬ de, ker za realizacijo naloge o njej ni potrebno vedeti dosti. Včasih so te naloge tako preproste, kot je npr. sestavljanje Lego kock. Če bo naloga le pretežka, pa bi »napravico« radi imeli, potem poprosite za pomoč znan¬ ca, ki se na to reč bolje spozna. Ideja je naslednja. Neonsko luč bomo prižigali tako kot doslej, prav ničesar ne bomo menjali. Z istim stikalom pa bomo prižgali pomožno žarnico z nitko tako, da bomo sicer skušali prižgati neonko, vendar le za hip, nakar jo bomo odločno ugasnili - pa vendar spet le za hip. Ko bomo ponovno vključili stikalo, bo zasvetila naša dodat¬ na žarnica. Ko svetloba ne bo več potrebna, pritisnite stikalo. Vse bo izključeno, pa vendar pripravljeno za novo povelje. Sila preprosto opravilo. V dokaz naj omenim, da tega, kako deluje po novem kopalniško stikalo, najmlajšemu članu naše družine nisem razložil, pa je postopek obvladal še v isti minuti, ko je ta prostor potreboval. Elektronsko vezje, ki nam to omogoča in smo ga vgradili v svetilko, je tako dimenzionirano, da skoraj »ugane« namero. Za malo 40-wattno žarnico z žarilno nitko se v ohišju neonske svetilke vedno najde prostor za pritrditev. Prav tako ne bomo imeli težav s pritrditvijo elektronskega vezja. Na fotografiji vidimo, kako lahko to storimo. Na slikah št. 4 in 5 je predlog za izdelavo vezja, vendar bo pravšnji le, če se vam bo uspelo dokopati do elementov vsaj približno enakih mehanskih karakteristik. Lahko pa izdelate celotno vezje na univerzalni kartici. Prav ves material se brez težav dobi v domačih trgovinah. Vezje povežite z žarnicama, stikalom ter omrežjem tako, kot to prikazuje slika št. 2. Verjetno ne bo odveč, če omenim, da bodite previdni, TIM 6 • 223 • 87/88 Takole lahko pritrdimo krmilno vezje in pomožno žarnico. Morda vam fotografija mimogrede ponudi še idejo o posrečeni kombinaciji svetilke in ogleda¬ la. R0 - 220 V S OCh Sl. 1. Običajni krmilni tokokrog žarnice Sl. 2. Vezalni stik za pomožno žarnico ker je elektrika nevarna in da včasih niti odvita varovalka ni nobeno jamstvo za brezskrbnost. Tudi sicer pozivam na odgovorno in premišljeno delo. Vse instalacije mora¬ jo biti dobro zavarovane pred dotikom in dovolj vodotes¬ ne, da (v kopalnici) ne bo nesreče. Omenjeno vezje je moč uporabiti tudi kako drugače. Z relejskimi kontakti lahko vklapljamo, doklapljamo, izkljapljamo v najrazličnejših stikih razne svetilke, venti¬ latorje, grelce in podobne električne aparate. To pa prepuščam vaši domišljiji. Pa mnogo zabave! C1 Elektrolitski kondenzator 47 pF/25V C2 Elektrolitski kondenzator 10 pF/25V D1 Dioda 1N 4002 D2 Dioda 1N 4002 D3 Dioda 1N 4002 D4 Dioda 1N 4002 R1 Upor 22kSŽ/0,25W R2 Upor 2,2 kft/0,25W R3 Upor 2,2 kSJ/0,25W R4 Upor 22 k£ž/0,25W R5 Upor 1,2 k£i/0,25W R6 Upor 2,2 k£l/0,25W Re Rele Iskra PR15/12V T1 Transistor BSJ 46 Transformator (Iskra) 220V/12V (1,2W) U1 L141 (L741) V1 Cevna varovalka 0,1 A TIM 6 • 224 • 87/88 Sl. 5. Razporeditev elementov na kartici tiskanega vezja Kako deluje? Na sliki št. 1 je vezje, ki smo ga vajeni: žarnica sveti, ko je stikalo sklenjeno. Na sliki št. 2 vidimo, kako priključi¬ mo našo napravo. S stikalom vključimo napajanje za krmilno napravo, ta pa bo potem poskrbela, da zasveti tudi ustrezna žarnica. Recimo, da je stikalo že dalj časa izključeno. To pomeni, da je vezje že prav toliko časa brez napajanja in da sta oba kondenzatorja v vezju prazna. Takšna prekinitev napajanja je pravzaprav tudi neke vrste inicializacija (rešet) vezja, ki poskrbi, da vezje »pozabi zgodovino« in se postavi v startno stanje. V trenutku vklopa začne relativno hitro naraščati nape¬ tost na usmerniškem kondenzatorju C1. Temu verno sledi napetost na »-« vhodu komparatorja U1, medtem ko napetost na » + « dosledno zaostaja (kondenzator C2 se polni preko uporov Rt, R2 in R3). V trenutku, ko je napajalna napetost za integrirano vezje že tako velika, da le-to začne »delovati«, je razlika na obeh vhodnih komparatorja že takšna, da se izhod komparatorja takoj postavi v logično stanje »0«. To stanje je stabilno zaradi povratne vezave (upor R4), pa čeprav čez čas napetost na kondenzatorju C2 naraste na svojo maksimalno vrednost. Transistor T1 ostane zaprt, rele nevzbujen in tako preko kontakta A1 omogoči, da zagori neonka (NJ, ki gori toliko časa, kolikor časa je vključeno stikalo. Če ostane stikalo izklopljeno vsaj za dve ali tri sekunde, se vezje avtomatično incializira (izpraznita kondenzatorja C1 in C2) in zgoraj opisana procedura se lahko ponovi. Neonko tako po mili volji prižigamo in ugašamo. Recimo, da bi radi vključili pomožno žarnico. Najprej vključimo neonko. Vse poteka po zgoraj opisanem scenariju. Le sekunda časa je potrebna, da izzveni prehodni pojav. Spremljajmo dogajanja, ko stikalo izk¬ ljučimo. Oba kondenzatorja se začneta prazniti, nape¬ tost na kondenzatorju C2 pa v tem zopet zaostaja. Vezje je dimenzionirano tako, da se C1 izprazni mnogo prej kot C2. Po kake pol sekunde (prej nam niti ne bo uspelo), vsekakor pa ne kasneje kot dve ali tri sekunde, stikalo ponovno vključimo. Napetost na kondenzatorju C2 in s tem tudi na » + « vhodu komparatorja, je sedaj že prisotna oziroma višja od tiste na »-« vhodu in kompara- tor se postavi v logično stanje »1«. Tudi to stanje je stabilno, vendar izhodna napetost komparatorja tokrat (preko delilnika R5, R6) odpre transistor T1, kar povzro¬ či priteg kotve releja in s tem sklenitev tokokroga za pomožno žarnico (Z). Za svoje delovanje vezje ne porablja omembe vredne količine električne energije. Jernej Bohm STRIČEK MURPHY Ponavadi potrebujem kar nekaj dni, da napišem sestavek za revijo. Marsikatero stvar je potrebno preveriti, največkrat pa tudi izdelati prototip. Pa vendar se zgodi, da naredim napako. Najbolj nepri¬ jetno je, če nanjo opozori nekdo od bralcev. Najbolj nehvaležno je preverjanje materiala, ker je ponudba v naših trgovinah relativno skromna. In tu lahko nastopijo resne težave. V prav vsako trgovino pač ne morem pogledati. Prav tako si ne morem zapomniti vsega kar opazim na kaki razstavi elektro¬ nike. Na prste ene roke bi lahko preštel jugoslovan¬ ske revije, ki objavljajo primerne informacije. Zane¬ sti se moram na občutek. In prav tu me navadno čaka past. Tako se mi je v drugi številki letošnjega letnika v članku zapisalo, da bo treba po piezo piskač čez mejo. To seveda ni res, saj jih izdelujejo tudi pri nas. Za neljubo pomoto se prizadetim opravičujem. Prav ob tem pa sem dobil idejo za pričujoči zapis. »Da gre lahko kaj narobe«, je usoda tega sveta in bolj za šalo kot zares skušamo zanjo najti »tehtno« razlago, če ne kar opravičilo. Murphyjev zakon orno- TIM 6 • 225 • 87/88 goča prav to. Če smo iskreni, bomo ugotovili, da »zakon« daje že znanim stvarem nekakšen svetni¬ ški sijaj. Naj omenim samo tiskarske in radijske škrate ter večno črnoglede pesimiste. Marsikatero modrost, ki jo pripisujemo Murphyju, opisujejo pre¬ govori in ljudske modrosti. Toda je že tako, da neko odkritje radi vežemo na ime človeka, ki ga je prvi »znanstveno« popisal. Recimo: gravitacijo pozna¬ mo zemljani najmanj milijardo let, pa vendar danes pravimo, da se privlačna sila med dvema telesoma ravna po Nevvtonovem gravitacijskem zakonu. Ed Murphy je konec štiridesetih let delal kot stro¬ kovnjak v neki letalski bazi v ZDA. Nenehno se je jezil na nekega tehnika, ki se nikakor ni hotel potru¬ diti. Grmel je nanj z besedami: »Drugi se trudijo, da bi zanikali nemogoče in uspeli bolje, kot bi bilo pričakovati.« S tem je verjetno hotel reči, da prvi neuspeh še ne pomeni, da bo tako tudi pri drugem ali tretjem pozkusu. To nenavadno priganjanje k de¬ lu pa je prišlo na uho nekomu v reklamnem oddelku tovarne in v trenutku je svet obšla uspešna reklama. Domislice se je kmalu prijelo današnje ime in ljudje so nenadoma vsepovsod odkrivali zakonitosti, ki jih popisuje osnovni Murphyjev zakon: ,če gre kaj lahko narobe, bo tudi šlo narobe. 1 Za kaj gre? Ste opazili, da ste vprašani ravno takrat, ko se niste učili, da učiteljica želi pregledati domačo nalogo prav takrat, ko ste jo pozabili napisati, da pade na tla kruh, namazan z marmelado, vedno na tisto stran, ki je namazana, da... Da, takih primerov je resnično veliko. Nekaj primerov: - Nič ni tako lahko, kot je videti. - Vse traja dlje, kot se načrtuje. - Če je možnost, da bo šlo narobe več stvari, bo šla narobe tista, ki bo naredila največ škode. - Če ugotovite, da so štiri možnosti, da bo šlo kaj narobe, pa jih uspete preprečiti, se pokaže še peta možnost. - Če so stvari prepuščene samim sebi, bodo šle s slabega na slabše. - Vse gre narobe naenkrat. - Ko stvari že ne morejo iti slabše, se to vendarle zgodi. - Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. - Če gre lahko več stvari narobe, bodo šle narobe v najslabšem vrstnem redu. - Napaka nikoli ne ostane skrita. - Sosednja vrsta se premika vedno hitreje. - Če boste zamenjali vrsto, se bo tista, ki ste jo zapustili, pričela pomikati hitreje kot tista, v katero ste se vključili. - Vedno se najde stvar, ki jo iščete, tam, kjer ste jo najmanj pričakovali. Vedno pa najdete tisto, česar ne potrebujete. - Ce zavrtite napačno telefonsko številko, ni nikoli zasedeno. - Tisti, ki smrči, zaspi prvi. - Nogomet (itd.) je igra, v kateri igrajo dobri igralci proti domačemu moštvu. - Kar se začne dobro, se konča slabo. - Kar se začne slabo, se konča slabše. - Kar je videti težko, je nemogoče. - Če gre vse v redu, je nekaj narobe, oziroma kadarkoli se zdi, da gre vse v redu, ste nekaj spre¬ gledali. - Če se ne mudi, so vsi semaforiji zeleni. - Vsaka rešitev rodi nove probleme. - Izmeri z mikrometrom, označi s kredo, obdelaj s sekiro. - Če se počutite dobro, ne skrbite! Prešlo bo. - Če je zeleno, je biologija, če smrdi, je kemija, če ne deluje, je fizika. - Stvar bo padla tako, da bo naredila največjo možno škodo. - Orodje, ki vam bo padlo iz rok, se bo odvalilo v najbolj nedosegljiv kot (... potem, ko vam bo ,zmečkalo' prst na nogi). - Ko vse drugo odpove, preberite navodila za upo¬ rabo! - Nikar s silo, uporabite večje kladivo! - Priložnost pride vedno v najbolj neprimernem trenutku. - Najboljši način, da se še česa spomnite, je, da zalepite pismo. - Ne glede na to, kaj je šlo narobe, se vedno najde nekdo, ki je to prej vedel. - Nemogoče je, da bi bil optimist prijetno presene¬ čen. Dodajte svoje ugotovitve! Pa mnogo zabave! Jože Čuden MAKETA RAKETE GIRDOC Raketa G1RD-X je bila ena prvih raket na tekoče gorivo. Izdelali so jo v Sovjetski zvezi. Pionirji raketne tehnike pod vodstvom F. A. Candara so delovali v skupini GIRD, ki se je ukvarjala z razvi¬ janjem tekočinskih raketnih motorjev. 25. novembra 1933 je poletela druga raketa na tekoče gorivo, ki je bila bolj izpopolnjena od njene prednice. Raketa je bila visoka 2m in 20cm, premer pa je bil 14cm. Okoli 30 kg težka raketa je dosegla skromno višino poleta 150m, vendar je bil to pomemben dosežek v razvoju raket. To maketo izdelamo enako kot ostale leteče modele raket. Iz šeleshamerja navijemo okoli valjastega predmeta 326 mm dolgo telo s preme¬ rom 26mm. Nanj prilepimo stabilizatorje, ki jih najprej povečamo, nato pa izrežemo iz zglajene¬ ga lipovega furnirja (1 mm). Ta raketa bo tudi letela, ko bomo vanjo vstavili raketni motor »Co- smos«. Na notranjo stran telesa nalepimo štiri letvice debeline do 4mm. Če motor ne bo trdno stal, ga ovijemo z raskavcem. Na telo nalepimo še vodili s premerom 5mm. Glavo izdelamo iz lipovi- ne. Oblikujemo jo z nožem in raskavcem in jo izvotlimo, da je lažja. Izdelamo jo lahko tudi iz balse, to pa moramo obtežiti s koščkom kovine. Da bo raketa ob pristanku nepoškodovana, upo¬ rabimo padalo (šesterokotnik s premerom 30cm). TIM 6 • 226 • 87/88 Po češki reviji ABC prevedel Bojan Rambaher 1. Glava, 1 kos 2. Telo, 1 kos 3. Stabilizator, 4 kosi 4. Vodilo, 2 kosa TELIČEK Svojim mlajšim sorodnikom ali pri¬ jateljem lahko za darilo sešijete le¬ po plišasto žival - telička. Za delo boste potrebovali ostanke pliša, klobučevino, korale ali gumbe, koš¬ ček usnja, vato ali koščke krp. Kroj je narisan na mreži. Stranica kvadrata ima dolžino dva centime¬ tra. Posamezni deli kroja predstav¬ ljajo naslednje dele telesa: 1. glava-2 x 2. gobecindelmedušesi-4 x 3. uho-4 x 4. jezik-1 x 5. oko, nosnice-4 x 6. podlaga pod očmi-2 x 7. trepalnice-2 x 8. trup-2 x 9. noge-4 x 10. sprednja kopita-4 x 11. zadnja kopita-4 x 12. rep-1 x 13. repne dlake-1 x Delovni postopek Najprej si po načrtu pripravite kroj v naravni velikosti. Posamezne de¬ le kroja obrišite ali pripnite na pri¬ pravljeno tkanino in jih izrežite. Pliš režite zelo pazljivo, da ne bi prere¬ zali dlačic. Pri nadaljnjem delu pa¬ zite, da bodo dlačice vselej usmer¬ jene v isto smer, da se ne bodo pozneje šivi preveč videli, in da bo lesket pliša enak. Posamezne dele šivajte po robu tako, da jih stisnete ali prekrižate. Zašite dele pozneje TIM 6 • 227 • 87/88 obrnite navznoter, da se šivi ne vidijo. Ko boste telička nagačili, pa¬ zite, da bo imel primerno obliko. Teliček je lahko enobarven ali raz¬ nobarven, po možnosti pa si izberi¬ te naravne barve. Glava Glava je sestavljena iz sedmih de¬ lov. Najprej sešijte oba osnovna dela (del 1). Na vratu pustite majh¬ no odprtino, da boste lahko glavo obrnili in nagačili. K nagačeni glavi prišijte nagačen gobec in čopek (del 2). Ušesa so dvoslojna in niso nagačena. Glava bo izdelana, ko boste prišili še oči - gumbe (del 5). Oči so podložene s klobučevino (del 6) in jih obkrožajo trepalnice (del 7). Prišiti morate seveda še nosnice (del 5) in jezik (del 4). Telo Telo je sešito iz dveh delov ( del 8). Tudi na trupu pustite pri vratu odpr¬ tino, da boste lahko trup obrnili in nagačili. Vse noge so sešite po enakem kroju (del 9). Izrezani del preložite po širini na polovico in ga sešijte od kopita navzgor. Ko boste noge nagačili, prišijte na sprednje in zadnje noge še kopita, sešita iz dveh delov (del 10 in 11). Prav na koncu nog ne nagačite, da jih boste lahko upogibali. K nagačenemu trupu prišijte izdelane noge, rep in nazadnje še glavo - in teliček je izdelan. ZABAVNA FIZIKA KDAJ JE ŽELEZNIŠKA PROGA DALJŠA: PO¬ LETI ALI POZIMI? — VIŠINA EIFFLOVEGA STOLPA — ZAKAJ JE LED SPOLZEK Če vas kdo povpraša »Kako dolga je železniška proga Ljubljana—Beograd?«, mu najbolj pravilno odgovorite takole: »Petsto šestdeset km v povprečju, poleti je za blizu tristo metrov daljša kot pozimi.« Kakorkoli se bo komu zdel takšen odgovor nesmiseln ali celo kaj več, ne bo težko dokazati, da je edino takšen točen. Če pri tem mislimo na nepretrgano dolžino železniške proge, le-ta zares mora biti poleti daljša kot pozimi. Ne pozabimo namreč, da se tračnice pri vsaki povišani stopinji podalj¬ šajo za več kot stotisočinko svoje dolžine. V vročih po¬ letnih dnevih se segrejejo tračnice na40°C in več, vča¬ sih so celo tako razžarjene, da bi se pošteno opekli, ko bi se jih dotaknili z roko. V obdobju najhujšega mraza pa se tiri ohladijo do —25°C in še niže. Če postavimo osnovno razliko 55° med poletno in zimsko temperaturo in pomnožimo celotno dolžino 600 km x 0,00001 x 55, dobimo okoli 1 /a km! Iz tega sledi, kajpak, da je dolžina proge poleti za okoli 300 m daljša kot pozimi. Seveda pa se v resnici ne podaljša dolžina železniške proge, temveč samo vsota vseh tračnic. To pa ni isto in zato se tudi tračnice med seboj ne stikajo, med njimi so namreč majhni presledki — prostor za raztezanje pri segrevanju. Izračun bi pokazal, da se seštevek dolžin vseh tračnic poveča za vsoto skupne dolžine teh pre¬ sledkov, in sicer za 300 metrov med najhujšim mrazom in največjo vročino, seveda pa se podaljša le železni del proge. Ob toplotnem raztezanju in krčenju kovin je zanimivo tudi vprašanje, kaj se ob velikih temperaturnih spre- TIM 6 • 228 • 87/88 membah dogaja s takšnimi gigantskimi železnimi zgradbami, kot je denimo Eifflov stolp v Parizu. Nedvo¬ mno ste že videli njegovo podobo v časopisu ali kaki knjigi, saj sodi med eno od posebnih znamenitosti Pari¬ za. Ako se torej povrnemo k vprašanju o toplotnem raz¬ tezanju tega stolpa, moramo najprej povprašati: Za ka¬ teri letni čas gre, poletje ali zimo. Znano nam je, da se 300 m dolga železna os (višina Eifflovega stolpa) pri po¬ višani temperaturi za 1 °C podaljša za 3mm. Za pri¬ bližno toliko se torej mora podaljšati tudi višina Eifflo¬ vega stolpa. V vročem, sončnem poletju se železni ma¬ terial v Parizu lahko segreje tudi do +40°C. v hladnej¬ šem deževnem dnevu pade do + 10°C, pozimi na 0°C in celo na —10° (večji padec temperature je v Parizu redek pojav). Kot vidimo, gre torej za razliko 40° in več. To pa pomeni, da lahko višina Eifflovega stolpa niha za 3 x 40 = 120 mm ali 12 cm. Natančna merjenja so poka¬ zala, da je ta slovita zgradba celo bolj občutljiva za tem¬ peraturne spremembe kot zrak; segreva in ohlaja se hi¬ treje in celo nepričakovan sončni žarek v sicer oblač¬ nem vremenu vpliva nanj. To nihanje višine stolpa so odkrili s pomočjo žice iz posebnega nikljevega jekla, ki ima to lastnost, da pri temperaturnih spremembah ne spreminja svoje dolžine. Zlitina s to izredno lastnostjo se imenuje invar (po latinskem izrazu za »nespremenljiv«). Da bi bila predstava o podaljšanju Eifflovega stolpa kar najbolj nazorna, povejmo, da se podaljša torej za pri¬ bližno polovico višine naše revije. Na gladkem, pološčenem parketu mnogo hitreje zdrs¬ nemo kot na navadnem. Pričakovali bi. da se bo isto zgodilo tudi na ledu, to je, gladek led bi moral biti bolj spolzek kot raskav, hribčkast. Toda če ste se peljali kdaj s sankami preko naravne, hribčkaste ledene površine, ste se lahko prepričali, da so sani po tej površini kljub vsem pričakovanjem stekle precej laže kot po gladkem ledu. Neravna ledena ploskev je torej bolj spolzka kot gladka! Pojava lahko razložimo tako: led ni spolzek, če je gladek, temveč zaradi povsem drugega razloga: za¬ radi povečanega pritiska se temperatura topljenja ledu znižuje.Oglejmo si. kaj se dogaja, ko se drsamo z drsal¬ kami. Ko stojimo na njih. se opiramo pravzaprav na želo majhno površino, komaj na nekaj kvadratnih milimetrov ledu. Na to majhno ploskev pritiska vse naše telo. Če se zdaj spomnimo, kaj smo dejali v enem od prejšnjih se¬ stavkov naše zabavne fizike o pritiskih, bomo morali priznati, da je pritisk, ki ga ima drsalec na površino ledu. kar precejšen. Pod velikim pritiskom se led topi ob zni¬ žani temperaturi; če ima led npr. temperaturo—-5°, pri¬ tisk drsalk pa je znižal točko topljenja ledu. na katerem stoji drsalec, več kot za 5°. se bodo ti delci ledu začeli tajati. Kaj se dogaja dalje? Zdaj se med krivino drsalk in ledom nahaja tanka plast vode in nič čudnega ni. če dr¬ salcu polzi. Kakor hitro zadrsa na drugo mesto, se tudi tam dogodi isto. Vsepovsod se pod nogami drsalca led spreminja v tanko plast vode. To lastnost pa ima med vsemi snovmi edino led. Neki fizik ga imenuje »edin¬ stveno spolzko telo v naravi«. Ostala telesa so namreč gladka, ne pa spolzka. Lahko se torej povrnemo k vprašanju ali je bolj spolzek naraven ali gladek led. Znano nam je. da pritiska breme na podlago s tem večjo silo. čim manjša je ploskev, na katero pritiska. V katerem primeru je človekov pritisk na podlagi večji: ko stoji na zrcalno gladkem ali ko stoji na neravnem, grudastem ledu? Jasno je, da v drugem pri¬ meru. saj se pri tem opira le na manjše število izboklin in hribčkov neravne površine. Čim večji pa je pritisk na led, tem obilnejše je topljenje in kot posledica tega je led tem bolj spolzek. Miha Zorec »FUZZ« EFEKT Fuzz efekt je eden popularnejših efektov za električne kitare. To vez¬ je močno spremeni zven električnih instrumentov s tem, da izmenični signal z limitiranjem močno popači, pri čemer se poveča prisotnost viš¬ jih harmonskih frekvenc in električ¬ na kitara zveni podobno kot sakso¬ fon ali klarinet. Vezje je zelo enostavno. Operacij¬ ski ojačevalnik močno ojača izme¬ nični signal iz električne kitare, ven¬ dar diodi D1 in D2 limitirata izhodni signal na 0,7 V. Jakost fuzz efekta oz. ojačenje vezja določa potenci¬ ometer P1, izhodno amplitudo pa potenciometer P2. Priporočljiva je uporaba operacijskega ojačevalni¬ ka L F 357, vendar amaterske zah¬ teve zadovolji tudi uporaba opera¬ cijskega ojačevalnika LM 741, ki se ga da dobiti tudi v domačih trgovi¬ nah. TIM 6 • 229 • 87/88 MLADI TEHNIK, Cojzova2, Ljubljana, vam nudi bogato izbiro elektronskega materiala 50„.500^A 5k> 1N914 -i>j- Slika 2 Miha Zorec »VU«-METER Slika 1 prikazuje enostaven Volu- me-Unit meter, ki ga lahko montira¬ mo kar v zvočno omarico, saj ne potrebuje lastnega napajanja. Vezje je zelo enostavno. Izmenični signal najprej usmerimo z diodo D1 in kondenzatorjem C1, usmerjeno napetost nato s trimerjem nastavi¬ mo na optimalno vrednost, ki je odvisna od merilnega instumenta. Občutljivost merilnega instumenta se lahko giblje med 50 in 500 mikro- amperi, saj s trimerpotenciome- trom prilagajamo vezje na indika¬ tor. Vezje je primerno za ojačevalnike izhodne moči od 5 do 200W. Na sliki 1 je podobno vezje z LED diodami, ki prikazuje delovanje oja¬ čevalnika v decibelih in sicer od +3 dB do -15 dB. Tako kot prvo vezje tudi to ne potrebuje lastnega napa¬ janja in ga lahko montiramo kar v zvočno omarico. Občutljivost vez¬ ja določa trimer P1, nivo prižiga posameznih LED diod pa določajo Zener diode, katerih vrednosti, gle¬ de na moč in upornost zvočnikov, so v tabeli. Namesto Zener diod za 0,7 V lahko uporabimo kar navadne diode (1N 914), saj je padec nape¬ tosti na njih ravno 0,7 V. Miha Zorec »PEAK« INDIKATOR Indikator konic izmeničnega signa¬ la ali popularno imenovan peak in¬ dikator je zelo razširjena in koristna naprava. Nagli skoki napetosti ali napetostne konice, so normalen pojav pri re¬ produkciji glasbe, obenem pa so zelo nevarne za nizkotonske zvoč¬ nike, ki ne prenesejo hitrih spre¬ memb napetosti. Nevarnost je še večja, ker napetostnih konic ne sli¬ šimo. Peak indikator je torej nekakšen voltmeter za izmenične signale, ki detektira določen napetostni nivo tako, da prižge LED diodo, kar je razvidno iz načrta. Izmenični signal najprej usmerimo z diodo D1 in TIM 6 • 230 • 87/88 kondenzatorjem C1. S trimerpoten- ciometrom nastavimo usmerjeno napetost na določeno vrednost in če je ta napetost dovolj velika, od¬ pre transistor, ki prižge LED diodo. Višina napetostnih konic, pri kate¬ rih se LED dioda prižge, je torej odvisna od položaja drsnika trimer- potenciometra in jo lahko zvezno nastavimo. Vezje umerimo tako, da na vhod priključimo enosmerno napetost, ki je enaka kvadratnemu korenu pro¬ dukta upornosti zvočnika in moči zvočnika. Trimerpotenciometer nastavimo tako, da LED dioda še ne sveti. Med poslušanjem glasbe lahko LED dioda le kdaj pa kdaj pomeži¬ kne, če pa začne neprestano sveti¬ ti, moramo glasnost zmanjšati. T 1 = T2 = BC 107, BC 109... Kondenzatorji: C 1 = C 2 = 22 u F/63 V Potenciometri: P 1 = P 2 = 10k Matej Pavlič ZVOČNO STIKALO Zvočno stikalo je elektronska napravica, s katero lahko vkljapljate in izkljapljate luči, radio, televi¬ zor... Dovolj je, da plosknete, tlesknete ali zažviž¬ gate - in prej ugasnjena luč se bo prižgala. Ob naslednjem plosku bo luč zopet ugasnila. Ker lahko vezju nastavite prag občutljivosti, zvočno stikalo s tem postane uporabno tudi na raznih prireditvah, kjer boste z njim zabavali prijatelje. Možnosti in načinov uporabe je res veliko, celotna napravica pa je tako preprosta, da jo lahko izdela tudi začetnik (skica 1). Na izjedkano ploščico vitroplasta (tiskano vezje z merami 65 x 30 mm prikazuje skica 2) prispajkaj- te vse elemente razen mikrofona, za katerega Slika 1 • Električna shema zvočnega stikala TIM 6 • 231 • 87/88 uporabite mikrofonski vložek iz telefonske slušal¬ ke. Trimerpotenciometer naj bo čimmanjši, prav takšen naj bo tudi kondenzator C,. Vezje ICt je priporočljivo vstaviti v podnožje, diodo D 2 pa je treba prispajkati s spodnje strani (med napajalna kontakta releja Re). Ko ste gotovi, še enkrat prekontrolirajte, če je vse tako, kot je narisano na montažni shemi (skica 3). Ker je poraba le okrog 10 mA, vezje priključite kar na 9V baterijo, kdor pa želi, si lahko naredi preprost usmernik, katerega električna shema je na skici 4. Celotno zvočno stikalo vgradite v pla¬ stično škatlico za milo. Mikrofon montirajte na čelno ploščo, nekje ob strani pa ne pozabite na luknjico za nastavljanje občutljivosti. Če kdo želi z zvočnim stikalom krmiliti kalorifer, motor ali podoben (močnejši) porabnik, mora kupiti rele, katerega kontakti bodo zdržali tok nekaj amperov. Slika 2 • Tiskano vezje zvočnega stikala v male železnice KAKO GRADIMO HRIBE Vlado Zupan Do sedaj smo na naši maketi naredili nosilno ogrodje ali nosilno ploščo in nanjo postavili deščice za tiste tire, ki bodo tekli dvignjeni nad ploščo. Pritrdili smo tire in kretnice ter vse skupaj električno povezali. Vlaki že lahko vozijo, ampak maketa še nima lepega videza. Če pogledamo našo sliko št. 1j bomo pomislili na okostje ali na obešalnik brez obleke. Že na samem začetku pa smo rekli, da hočemo maketo, ki bo podobna naravi okoli nas, ki bo čim bolj posnemala naše resnično okolje. Tudi naša maketa naj zato ne bo ena sama ravnina, kot rodovitno polje v Banatu! Če bomo imeli griče, bomo lahko naredili tudi tunele in postavili mostove. Na make¬ to bomo spravili več proge, saj bo ta lahko tekla v »dveh nadstropjih«. Slika 1. Ko smo položili tire, je maketa kot gola in začeti moramo graditi hribe. Slika 3 • Montažna shema zvočnega stikala Slika 2 • Električna shema usmernika ?a napajanje zvočnega stikala Na začetku naših nadaljevanj smo dejali, da si je treba vnaprej zamisliti, kako bo videti pokrajina na naši make¬ ti, kje bodo griči, kje ravnina s hišami in postajo, kako bo tekla proga in kje bodo tuneli in mostovi. Poskusimo vse to najprej narisati na tlorisu, kar ne bo težko. Malo težje bo narisati pogled na zamišljeno maketo »iz letala«, kot kaže naša slika št. 2. Sicer pa ni treba, da je narisano prav lepo, važno je le, da si tako lahko predstavljamo videz makete. Če ne bomo od vsega začetka vedeli, kje naj bodo griči, pozneje ne bomo mogli več dvigovati proge, če naj bi ta tekla čez pobočje. Poglejmo še, kje navadno postavljamo hribe, kako naj bodo oblikovani in koliko visoki! Prvi namen vsake makete je vožnja vla¬ kov, šele na drugem mestu je »krasitev« makete. Zato TIM 6 • 232 • 87/88 moramo oblikovanje pokrajine podrediti progi. Tako bo pretežni del makete raven, da se promet lažje odvija in da imamo dovolj prostora za eno ali dve postaji. Hribe navadno gradimo ob zadnji, ob levi in desni strani, ali pa v obeh zadnjih kotih. Tako lahko proga teče iz enega kota v drugega, gre pod hribi skozi tunele in med hribi po mostovih. Sprednji del makete pa naj ostane raven za postajo in daljše tire. Naslednje vprašanje je višina hribov. Če bi hoteli upoštevati razmerje HO (saj se še spominjate, da je 87:1, torej modeli 87-krat manjši kot pri srcu ali pa kar »na pamet« zgradite svojo idealno pokrajino. Dobro je, da ne greste preko okvirjev, ki sem vam jih nakazal glede razmestitve, višine in oblike. Pa pojdimo na delo! Za graditev hribov imamo veliko možnosti. Naštel vam jih bom nekaj, pa si izberite tisto, ki vam najbolj ustreza. Nekatere so bile v rabi včasih, ko še ni bilo na razpolago takih materialov, kot jih imamo Slika 2. Narišemo si, kakšna naj bo maketa, da bomo vedeli, kje postaviti hribe in narediti tunele ter mostove. pravi predmet v naravi), potem bi moral biti ljubljanski Rožnik, ki se dviguje 100 metrov nad mestom, na maketi visok kar 115 centimetrov. Kaj šele, na primer, naš lepi Špik, ki se dviguje več kot 1700 metrov nad Martuljkom - ta bi na maketi meril celih 19 metrov v višino! Zato moramo pri gradnji hribov kar pozabiti na razmerja, saj so navadno griči na naših maketih visoki od 20 do 40 centimetrov. Le če si hoče kdo pričarati pravo gorsko pokrajino - kjer pa bo bolj malo prosora za progo - se bo dvignil tja do 80 centimetrov v višino. Na koncu moramo določiti še obliko naših gričev. Kar poglejte zopet naše naravno okolje: na Dolenjskem imamo nežne, položne griče, blizu Ljubljane kar iz ravnega poganja z bolj strmimi pobočji Šmarna gora, na Gorenjskem pa imamo prave gore s strmimi skalnatimi stenami. Izbira je res velika! Na maketi delamo navadno bolj položne griče, čez katere lahko teče proga in kamor bomo lahko postavili nekaj kmečkih hiš in kozolcev. Da bo maketa bolj zanimiva, lahko v en kot postavimo hrib z nekoliko bolj strmo steno, ki jo oblikujemo kot skale. Na tak hrib bomo postavili smreke, pa morda pod vrhom leseno bajtico, okoli katere se bo pasel trop ovac. Naslednje štiri slike kažejo nekaj možnosti, sicer pa morate ravno pri tem oblikovanju sprostiti svojo fantazijo. Morda pos¬ namete kakšen delček naše domovine, ki vam je prav Slika 3. Hribi v kotih omogočajo povezovanje preko mostov. danes. V osnovi sta pravzaprav le dva načina: pri prvem naredimo ogrodje, preko katerega napnemo površino hriba (hrib je torej votel), pri drugem pa naredimo polne hribe, navadno iz stiropora. Pred mnogimi leti so delali tako, da so najprej z žebljički pritrdili na osnovno ploščo krpo platna in pod njo naba¬ sali kepe zmečkanega časopisnega papirja, da so dobili hrib. Nato so pritrdili platno še na drugi strani. Paziti je treba, da platno gladko teče preko časopisnih kep. Nato so platno premazali s širokim čopičem z mizarskim TIM 6 • 233 • 87/88 Slika 4. Prav v kotu naredimo lahko tudi kak bolj strm hrib. Slika 5. Na koncu mesta postavimo grič, ki je nad tunelom bolj položen. Slika 6. Hrib v zadnjem kotu ima strmo skalnato steno. klejem, kateremu so primešali rjavo barvo in prav dro¬ ben pesek, da je bila površina bolj hrapava. Dokler je lepilo še mokro, je treba s prsti oblikovati manjše grape in vzpetine v pobočju, da je videz griča bolj slikovit. Ko je suho, je treba pobočje ponovno premazati, da bo grič dovolj čvrst. Ta način je prikazan na sliki št 7. zgoraj, spodaj pa vidimo, kako pripravimo ogrodje iz deščic ali žice. Opisan način danes le še redko uporabljamo. Če že PLATNO Slika 7. Zgornja slika kaže, kako smo delali hribe včasih, na spodnjih pa vidimo, kako naredimo ogrodje za hrib. delamo hribe z lepljenjem ploskev, naredimo najprej ogrodje iz deščic ali žice in nanj napnemo površino pobočja. Slika št. 8 nam kaže, kako naj to delo poteka. Preko ogrodja najprej napnemo kose žične mreže, kot jo prodajajo za razna sita in podobno. Z žebljički,ki imajo široko glavico, pribijemo mrežo na deščice. Površino še dodatno oblikujemo - grape in male vzpetine. Nato vzamemo vinilacetatno lepilo (MITOL ali DONIFIX), ga razredčimo s pol vode, rabimo pa tudi rolo mehkega toaletnega papirja. Papir razrežemo na primerno velike kose. Vsak kos položimo na desko in premažemo z lepilom. Nato ga previdno, da se ne strga, dvignemo in položimo na mrežo, tako, da je namazana plast spodaj. Papirje polagamo tako, da se prekrivajo. Ko je ena plast položena, jo dobro pritisnemo ob mrežo in premažemo z lepilom. Dokler je lepilo še mokro, polagamo nove plasti papirja, ki smo jih namazali z lepilom. Ko je to TIM 6 • 234 • 87/88 gotovo in menimo, daje oblika pobočja ustrezna, pusti¬ mo dan ali dva sušiti. Seveda je to delo nekoliko bolj umazano in si moramo na koncu dobro umiti roke, pa tudi čopič. Ko se je plast papirja posušila, dobimo zelo čvrsto površino. Sedaj zmešamo PLASTOFIL (mavcu podob¬ no snov, ki jo dobimo v trgovini z barvami) z vodo, da dobimo gosto, za mazanje primerno zmes. Dodamo še rjavo tempero, da dobimo barvo prsti. S širokim čopičem na debelo premažemo površino hriba. Ko se posuši imamo čvrst hrib, na katerega lahko »sejemo« zelena vlakenca za travo, potikamo drevesa ali postavljamo hišice. Opisan način je morda videti sprva nekoliko zapleten, a je kar primeren, ko se enkrat dela privadimo. Je poceni in daje čvrste griče. Tudi poklicni modelarji največkrat tako delajo hribe. Namesto kovinske mreže uporabimo lahko tudi plastično. Njena prednost je v tem, da se lažje reže, da ne rjavi in da ne pika zoprno v prste, TAPETA 5. S TRAVO >. PLASTOFIL TOALETNI PAPIR 2. MEHKA ŽIČNA MREŽA 1. DEŠČICA ZA OBLIKO POBOČJA Slika 8. Slika nam kaže, kako polagamo na ogrodje posamezne plasti, da dobimo čvrst hrib. Slika 9. Za hribe iz stiropora največkrat najprej pripravimo »police«, na katere postavljamo plasti stiropora. Slika 10. Vidimo, kako sestavljamo plasti stiropora, da dobimo zadosti visok hrib. Slika 11. Za »prenosni« hrib smo najprej iz letvic sestavili nosilni trikotnik in nanj z žeblji pritrdili sklade stiropora. Slika 12. Vrh hriba naj bo nekaj centimetrov pred zadnjo steno. TIM 6 • 235 • 87/88 ko je razrezana. Se pa težje oblikuje in obdrži obliko, pa tudi manj trdna je in je potrebno dati nanjo kako plast papirja več. Poskusiti je treba eno in drugo in se odločiti za tisto, ki nam gre bolj od rok. Ko se je pojavil stiropor, smo dobili še en način gradnje hribov, ki je v mnogih pogledih zelo prikladen. Seveda dobimo tu polne hribe, kot v naravi, kar pa ni nič narobe, saj je stiropor izredno lahek. Stiropor lahko polagamo direktno na osnovno ploščo ali pa na lesene podstavke, Slika 13. Progo lahko na razne načine vgradimo v pobočje. Stene okoli proge so lahko položne ali pa bolj strme, kot v soteski. kot nam kaže slika št. 9. Tako je tudi pod temi hribi prostor za progo. Ta način je tudi zelo poceni, saj nam ni treba kupovati stiropornih plošč, ampak porabimo kose stiropora, ki so navadno za zaščito v škatlah z raznimi aparati (televizor, radio, hladilnik in podobno). Seveda so ti koščki debelejši in tanjši ter različnih oblik, ampak za gradnjo hribov jih ustrezno obrežemo in sestavimo. Kasneje se itak ne vidi, kaj je pod površino pobočja. Stiropor najlažje oblikujemo s segreto žico. Lahko kupi¬ mo tako žico v obliki »ločne žagice«, ki jo ogreva tok iz našega transformatorja, lahko pa si jo naredimo tudi sami. V tujini je možno kupiti tudi posebne električno ogrevane nože za oblikovanje stiropora. Ker pa stanejo najmanj 25.000 din, bomo ta denar raje prihranili za opremo makete. Za silo lahko režemo stiropor tudi z zelo ostrim nožem, ki ga moramo večkrat nabrusiti. Pri oblikovanju hribov bo tudi tak način dovolj dober, saj bomo površino tako ali tako premazali s PLASTOFI- LOM. Kose stiropora zlagamo v sklade, kot kaže naša slika št. 10. Plasti spnemo skupaj kar z dolgimi žeblji, lahko pa med plasti damo tenko pisat plastofilne zmesi. Lepljenje največkrat ni potrebno, če pa že hočemo lepiti, nikakor ne smemo uporabiti navadnih lepil, kot sta univerzalni ali NEOSTIK, ker vsebujejo ta lepila topila, ki bi nam stiropor takoj stopila. V tujini dobimo za stiropor posebno lepilo, kot je UHU POR, lahko pa uporabimo že omenjeni PLASTOFIL ali pa tudi vinilacetatno lepilo (MITOL ali DONIFIX). Ko smo hrib na grobo sestavili, vzamemo nož in obliku¬ jemo pobočje, delamo grape, male vzpetine, kakšen bolj raven del in podobno, kot vidimo v naravi. Rezilo noža naj bo bolj ozko in vedno dobro nabrušeno. Nekje pustimo ostre robove, ki jih bomo kasneje pobarvali kot skale, nekje pustimo vidne vodoravne ali poševne pla¬ sti, da bodo videti kot skladi v kakšni steni. Nato ves hrib na gosto premažemo s plastofilno mešanico rjave bar¬ ve. Naprej delamo kot pri hribih, ki so bili narejeni na kakšen drug načn. V stiroporno pobočje pa je še poseb¬ no lahko potikati drevje. Z žebljem naredimo luknjico in vanjo potisnemo deblo drevesa. Večkrat je treba nad kakim tunelom zgraditi hrib, ki ga je mogoče dvigniti, da pridemo do vlakca, ki je obtičal v tunelu. Ravno uporaba stiropora omogoča lahko gradnjo takih »premičnih« hribov. En tak primer je razviden iz slike št. 11. Najprej naredimo iz letvic primerno nosilno ogrodje - tu v obliki trikotnika - in nato nanj pritrdimo plasti stiropora. Seve¬ da smo morali najprej na nosilni plošči napraviti »nepre¬ mični« del hriba in šele nato po tem oblikujemo naš prenosni hrib. Paziti moramo, da prekrijemo stično ploskev, ali pa naj tam teče oporni zid, da ne bo videti razpoke. Nekje zadaj na nevidnem delu prenosnega hriba vgradimo zanko iz žice, da bomo lahko hrib enostavno dvignili. Mislim, da bo gradnja hribov iz stiropora še najbolj primerna. Uporabljamo odpadni material, ki nas nič ne stane, razmeroma enostavno se obdeluje in ustvarjamo lahko poljudne oblike. Če nam kaj ni všeč, odrežemo stran ali pa pridenemo zraven kakšno novo vzpetino. Če bomo delali hrib ob zadnji steni, je vedno bolje, če je vrh hriba nekaj centimetrov pred steno, kot nam kaže slika št. 12. Tako je videti bolj plastično in se hrib bolje širi v ozadje, ki ga bomo narisali na steno. Ko bomo polagali progo na pobočja ali v soteske, imamo več možnosti, kot nam kaže slika št. 13. Pri tem bomo gradili razne oporne zidove ali škarpe, a o tem, o tunelih in mostovih v prihod¬ njem nadaljevanju. TIM 5 • 236 • 87/88 Marjan Kralj TELEFON Notranjščina modernega Iskrinega elektronskega aparata ETA 800 Lahko rečemo, da nobena tehniška iznajdba ni tako zbližala človeštva kot telefon. Tudi iznajdba avtomobila ne. V copatah sedimo v udobnem naslonjaču in se pogovarjamo s prijateljem ali znancem, ki je morda čisto na drugem koncu sveta. In pri tem se nam ni treba nič naprezati, samo zavrteli smo številke na številčnici ali jih po novem odtipkali. Ko se bo na majhnem monitorju pojavila že čez nekaj let podoba sogovornika - v bar¬ vah seveda - bo iznajdba popolna. Do telefona pa je bila dolga razvojna pot. Številni znanstveniki so del za delom odgrinjali skrivnosti tele¬ fonskega prenosa na daljavo in se sprva niso niti zavedali, kakšno pomembno odkritje so opravili za človeštvo. Pa odgrnimo nekaj tančic zgodovine! Že pred nekako 2000 leti so Kitajci z napeto vrvico spreminjali akustično energijo v longitudinalno valova¬ nje. Nato ves stari in srednji vek ni bilo nič novega. Šele 1667. leta se je angleški fizik Robert Hooke domislil podobnih poskusov kot Kitajci, vendar največ na razda¬ ljo 1 km. Praktičnih koristi pa ti poskusi niso dali. Skoraj 100 let kasneje je španski menih don Gauthey izdelal "telefon« s sonornimi cevkami. Njegove posku¬ se je nato nadaljeval Francoz Biot, ki je živel med leti 1774 in 1862. To so bili le predhodniki odkritja. Bližalo se je stoletje pravega telefona. Najprej je leta 1838 Američan Page iznašel pojočo iglo, ki je v tuljavi nihala s spremembo magnetne poljske jakosti v ritmu pogovornega toka in je delovala kot zvočnik. Že 1854. leta je Francoz Charles Bourseul predlagal spreminja¬ nje akustične energije v električno, vendar s premikajo¬ čimi se ploščami. Naslednje leto je Anglež Scott, podob¬ no kot Bourseul, iznašel nihajočo ploščico kot osnovo telefona. Naslednji korak je napravil Nemec Philip Re- iss, ki ga imajo Nemci za izumitelje telefona, čeprav v resnici to še ni bil. Konstruiral je aparat s platinasto ploščico, na katero se je naslanjala platinasta konica, ki je z govorjenjem skakala po osnovni ploščici in spremi¬ njala tokokrog, kar je osnova mikrofona. Za slušalke pa je uporabil selenoid z iglo v resonančni skrinjici - zvočni¬ ku. Če mimogrede omenimo še Antonia Menuccija, ki je šele pred sodiščem izterjal patentno prvenstvo za tele¬ fon, ki nikoli ni deloval, lahko preidemo k pravim izumite¬ ljem. Najprej je Elisha Gray vložil patentno prijavo za tekočinski mikrofon z okisano vodo, Aleksandar Gra¬ ham Bell, ki velja danes za pravega izumitelja telefona, pa je odkrit element kot mikrofon in slušalko s stalnim magnetom. Bell je pred Grayem vložil patentno prijavo zveznemu uradu. Njemu pripada tudi primat prvega telefonskega pogovora s stavkom: »Gospod VVatson, pridite sem, rad bi vas videl!« Tudi slavni Thomas Alva Edison je pripomogel k napredku telefona. Izdelal je ogljeni mikrofon, praktično istočasno z Emilom Berliner- jem. Le-ta je dodal iznajdbi še govorni transformator (indukcijsko tuljavico), s čimer je izboljšal kakovost prenosa in zmanjšal izgube. Končno sta E. Mc Evoy in G. E. Pritchef združila mikrofon in slušalko - nastala je današnja pogovorka. Tega leta, namreč 1877., so delali poizkuse z induktor- skimi aparati tudi že na Ljubljanski realki. TIM 6 • 237 • 87/88 na kratko Po češki reviji ABC priredil Bojan Rambaher NA POTI K DOVRŠE¬ NOSTI - LASERSKA PLOŠČA Kompaktna plošča oziroma CD plošča pravzaprav ni večja od piv¬ skega podstavka. Njena srebrna ali zlata površina se svetlika v vseh barvah, zato ker za oko praktično nevidne zareze lomijo svetlobne žarke in ustvarjajo mavrični spek¬ ter. Kolut, ki je debel le 1,2.mm, ima premer 120 mm in je težak le okoli 15 gramov, je resnično čudež so¬ dobne zvočne reprodukcijske teh¬ nike in hkrati neverjetna banka po¬ datkov. Pod mikroskopom lahko vi¬ dimo od sredine razvijajočo se spi¬ ralo drobnih zarez, ki so enako široke, a neenakomerno dolge. Na 4,5 km dolgi spirali je vtisnjeno prek pet milijard takšnih zarez, ki jih la¬ serski gramofon spremeni v več kot uro glasbe v kvaliteti, kakršne ne dosegajo niti moderno opremljeni študiji. V zarezah pa lahko namesto glasbe šifriramo tudi številne po¬ datke, ki jih računalniško opremlje¬ na tiskarna spremeni v četrt milijo¬ na strani teksta. Pripravljajo celo video CD plošče, kjer je na srebr¬ nem »pivskem podstavku« shra¬ njeno več kot tritisoč barvnih slik - na primer zemljevidov, tabel ali načrtov. Kompaktne plošče so se uveljavile tudi pri nas, vendar na žalost ne domače proizvodnje. Laserske plošče in laserske gramofone lahko kupite v tujini ali v konsignacijskih trgovinah. Izdelava plošč je zelo zahtevna, čeprav se stiskanje teh mini plošč načeloma ne razlikuje tako zelo od tehnologije izdelave standardnih vinilnih plošč. Mnogo bolj zahtevna je namreč izdelava stiskalnega orodja - matric - z izredno zapleteno tehnologijo, ki med drugim zahteva tudi popol¬ noma čisto delovno okolje. Ze eno samo zrno prahu na občutljivi strani plošče pomeni za zvočni zapis na plošči nekaj podobnega kot odlom¬ ljena skala na cesti za drveči avto¬ mobil. V naslednjih vrsticah vam bomo poskušali na kratko in poenostav¬ ljeno razložiti postopek, po katerem so v štirinajstih tovarnah sveta do današnjega dne izdelali prek dve¬ sto milijonov CD plošč, prav tako pa vam bomo predstavili popolnoma nov način prvega rezanja matric, ki ga uvajajo približno od začetka leta 1987. Izdelava plošče se začne pri tako imenovanem TAPE MASTERIN- GU (A), kjer napravimo digitalni zapis glasbe v takšni obliki, kot jo bomo kasneje poslušali s kompakt¬ ne plošče. Posnet je na kaseti vi- deo-magnetofona in v gigantski se¬ riji ničel in enic, s katerimi je glasba digitalno šifrirana, so vtisnjene tudi korekcijske in kontrolne šifre. Izdelava PRIMARNE PLOŠČE s pomočjo laserja (B) Pri takoimenovanem primarnem masteringu se na popolnoma na¬ tančno zglajen steklen kolut, opremljen s fotocelično plastjo (fo- torezistom), prepisuje zapis z vide¬ okasete, in sicer s pomočjo laser¬ skega žarka, ki utripa v ritmu digi¬ talnega signala in potuje po spiral¬ nem žlebu od sredine do roba kolu¬ ta. To je naloga modrega laserske¬ ga žarka, medtem ko laser z rdečim žarkom skrbi za »ostrenje« »pišo¬ čega« modrega žarka in nadzoruje geometrijo bodočih »kraterjev« - zarez z glasbenim zapisom. Osvetljena mesta se potem ločijo od podlage. Na vsakem kvadrat¬ nem milimetru površine plošče je okoli dvesto tisoč zarez! Nazadnje na zmehčano površinsko plast nanesejo monomolekularno plast srebra, ki je potrebna pri po¬ stopku galvanske izdelave stiskal¬ nih matric. Srebrno primarno ploš¬ čo laborant prekontroliratako, dajo prevrti na posebnem laserskem cjramofonu. Če je vse v redu, potuje primarna plošča v neprodušno za¬ prti posodi do prostora za galvani¬ zacijo, kjer iz nje postopoma skopi¬ rajo stiskalne matrice za nadaljnje »prešanje«. NOVOST: neposredno rezanje zapisa z diamantom (C) Primarno ploščo lahko po sistemu, ki je plod najnovejšega odkritja znanega podjetja Teldec iz Ham¬ burga izdelamo hitreje in brez pro¬ blemov zaradi nujne popolne čisto¬ če med prvim rezanjem v kovino. Postopek se imenuje Direct Metal Mastering ali skrajšano DMM. V bi¬ stvu gre za uporabo naprave, ki jo uporabljajo pri izdelavi sedanjih gramofonskih plošč za vrezovanje zapisa v bakrene kolute za stiska¬ nje klasičnih gramofonskih plošč. Zareze v prvotni kovinski plošči dol¬ be specialno naostrena konica di¬ amanta, katerega nihanja modulira digitalni signal. Iz vsake tako na¬ pravljene primarne plošče lahko stisnemo deset do petnajst tisoč kompaktnih plošč. Prve lahko izde¬ lamo že dve uri po koncu DMM - CD zapisa! Izdelava STISKALNIH MATRIC (D) Na srebrno plast primarne plošče se v galvanski kopeli čez nekaj ur izloči nikelj. Nikljev negativni zapis odtisa nato ločijo od primarne ploš¬ če. Ta kovinski odtis imenujemo »oče«. Če bi želeli imeti le majhno serijo CD plošč, bi ga lahko kar neposredno uporabili za stiskalno matrico za izdelavo plošče. Ker pa vsako CD ploščo izdelajo v seriji stotisoč in več kosov, morajo naj¬ prej iz očeta napraviti nekaj niklje- vih kopij. Zato po galvanskem po¬ stopku izdelajo najprej pozitivni od¬ tis (tako imenovano mater) iz njega pa nekaj negativnih odtisov) tako imenovanih sinov), ki jih pozneje uporabijo za stiskanje plošč. STISKANJE CD PLOŠČ (E) Nikljevo matrico (sina) pritrdijo v sti¬ skalni avtomat, ki ga vodi mikropro¬ cesor. Plošče se oblikujejo pri tem¬ peraturi 160°C iz čistega kristalne¬ ga granulata - polikarbonata, ki je na videz nekoliko podoben čistemu kristalnemu sladkorju. Najbolje se je pri tem izkazal material makrolon CD 2500 nemške tovarne Bayer AG. V osmih do petnajstih sekun¬ dah pod vplivom dovedene toplote in pod pritiskom okoli šestdeset ton nastane prosojni odtis. Ta ploščica kajpada ne more odbijati svetlega TIM 6 • 238 • 87/88 - digitalna snemalna naprava ^ B - izdelava primarne plošče posrebrenje; | C - DMM - CD rezanje^ D - izdelava negativna nikljava matrica matrice ^E - stiskanje prozornega odtisa - končna obdelava L- parjenje aluminija L- varovalni lak TIM 6 • 239 • 87/88 gramofonskega laserskega žarka in tudi to, da so na njej že drobcene zareze, še ne omogoča oddajanja glasbe. Končna OBDELAVA plošč (F) Na tej stopnji izdelave je plošča najobčutljivejša. Na posebej izde¬ lanem transportnem traku v karse- da brezhibno čistem tunelu (v njem je lahko v kubičnem metru zraka največ sto prašnih delcev, proti, na primer, petim milijardam v kubič¬ nem metru na ulici) prozorne ploš¬ čice pripotujejo do parilne naprave. Tukaj na zapisano stran plošče na¬ nesejo okoli osemdeset milijonink milimetra debelo plast aluminija. Pri igranju se od nje odbija laserski žarek. Da bi zapisno stran obvaro¬ vali pred prahom in praskami, jo prekrijejo še s prozorno plastjo po¬ sebne smole. Ta ploščo malodane dokončno zavaruje pred poškod¬ bami in »umazanijo«. V izdelano ploščo izvrtajo še sredinsko luknjo, nalepijo nanjo etiketo in jo obvezno preizkusijo tako, da jo hitro prevrti- jo. Ker glasbo s plošče predvajamo vselej s pomočjo laserskega žarka in nikoli mehanično, je praktično neuničljiva. Tudi kontrola izdelanih plošč je nadvse natančna. Trenutno pri kontroli izločijo skoraj vsako sedmo ploščo in jo uničijo. Na prvi pogled je to mnogo, vendar gre pri tem za orjaški korak naprej v kvaliteti. Ko so namreč začeli z izdelavo CD plošč, so na odpad odpeljali na¬ mreč kar osemindevetdeset plošč od sto izdelanih. tiinovi oglasi PRODAM krilo, višinski stabili¬ zator, smerno krmilo ter zadnje krilo letala Taxi ali pa zamenjam za DV napravo Graupner ali Sim- prop, 4-kanalni komplet (2 servo- motorja, oddajnik, sprejemnik, akumulatorčki) z doplačilom. Marko Hercog Novo naselje 37 62377 Hoče pri Mariboru PRODAM nove smučke RC-omni lite (205 cm) in malo starejše RC- 02 (195cm), kupim pa walkie-tal- kie z dometom nad 25 km. Grega Merela Ul. narodne zaščite 5 61113 Ljubljana tel. (061) 349-790 PRODAM nov DV model Charter (razpon kril 1500mm, 4 (8) kanal¬ no Robbe napravo, motorček MAX OS 5,9ccm. Gregor Malenšek Nad mlini 48 68000 Novo mesto tel. (068) 25-064 UGODNO prodam DV Jeep su¬ per VVheelie v merilu 1:10. Matevž Čoki Pod lipami 10 61000 Ljubljana tel. 061/262-610 KUPIM letalski motorček 1,5ccm, balso debeline 2 mm, prodam pa avto na daljinsko vo¬ denje Ford Ranger 4 WD 4x4. Gregor Marn Cesta na Markovec 9 66000 Koper PRODAM več kot 250 kit komple¬ tov (ojačevalniki, predojačeval- niki, usmerniki, stabilizatorji... naprave za merjenje in uravna¬ vanje ter še veliko drugih elek¬ tronskih naprav). Obsežen kata¬ log brezplačen! Anton Kordeš Mestni trg 9 64220 Škofja Loka PRODAM dobro ohanjen bager LEGO TEHNIC pneumatic, rab¬ ljen dva meseca - po ugodni ceni. Timotej Rakuša Pekrska 16 62000 Maribor Tel. (062) 37-915 NUJNO kupim dva servomotorja Graupner. Po možnosti naj bo tip: C 305, C 3001, C 401, C 402, C 505, C 4051, C 503, C 05 ali C 05 RN. Kupim še par kvarc kristalov 35 MHz od 73 do 80 FMsss. Kupim tudi rabljen motor motor¬ ne žage od 30 do 50 ccm. Motor je namenjen predelavi za letalski model. Robert Resman Sr. Dobrava 4 a 64245 Kropa tel. (064) 79-688 (popoldne) BRALCI, POZOR! Ali mi lahko kdo, ki je imel Mehanotehnikin avtomobilček in ga ne potrebuje več, odstopi škatlico za upravlja¬ nje? Jani Kolman Zgoša 8 64275 Begunje na Gorenjskem UGODNO prodam motorni mo¬ del Galeb-izboljšano verzijo (raz¬ pon kril 1500mm), DV 4-kanalno napravo s 4 servomotorji in mo¬ torje: 6,5ccm SUPER TIGRE ter 0,8 ccm CIPPOLA. Informacije po telefonu (068) 84-311 od 10. do 15. ure. Rudi Škrajnar Rimska cesta 13 68210 Trebnje FOTO-LAK pozitiv-20 (200 ml) za 4 m 2 površine in Kempstonov vmesnik za igralno palico (za Zx-Spectrum) z Rešet tipko in osmimi digitalno-digitalnimi izhodi za krmiljenje 8 elektro¬ motorjev, luči, releje, LE diod, .... prodam. Matjaž Horvat Juršinci 42 62256 Juršinci PRODAM igre za računalnik Commodore64. Igre so kvalitet¬ ne in sprejmejo Loading. Za prospekt mi pišite na naslov Gregor Marn Cesta na Markovec 9 66000 Koper NAPRAVO za DV Simprop su¬ per 4 prodam. Komplet vsebuje: oddajnik, sprejemnik, akumula¬ torje in 4 servomehanizme. David Golubič Polje c. XX/15 d 61260 Ljubljana-Polje tel. 061/486-709 zvečer TIM 6 • 240 • 87/88 zanke in uganke VSILJIVCI ENAČAJ - KRAT - SUMA - MI¬ NUS - CINK - INGOT - KOBALT - NIKELJ - KRAMP - FRANCOZ - ŽAGA - ELEKTROMOTOR BUKOVICA - LJUBIJA - MAJ- DANPEK - VAREŠ EBONIT - NAJLON - TREVIRA - DRALON VOLT - AMPER - NEVVTON - OHM - DOKTOR - PROFE¬ SOR - INŽENIR - STEKLAR Iz vsake gornje četverice izloči po¬ jem, ki ne sodi zraven. Primer: k četverici KRIPTON - RADON - KSENON - RADIJ ne spada ra¬ dij, ki ni žlahtni plin, ampak radio¬ aktivna prvina. Po vrsti brane za¬ četne črke izločenih besed dajo priimek nemškega inženirja, ki je razvil prvi dinamo (generator eno¬ smernega električnega toka). Od¬ ločilni korak je napravil s tem, da je za proizvajanje magnetnega polja uporabil namesto trajnih magnetov elektromagneta. Njego¬ vo ime je bilo VVerner, živel pa je v letih od 1816 do 1892. SPREMENJENKE ZASTOJ . . VSEBNOST SILNICA . . LUPING . . FERODA . KLEMENT. JADRAR. . LISTER . . VRANJE. . Vsaki navedeni besedi spremenite ali začetno ali končno črko tako. da nastane nov samostalnik znanega pomena. Primer: KLIKARSTVO - SLIKARSTVO, KOPER - KO¬ PEL. Zaporedno navpično brane nove črke dajo priimek sovjetskega ve¬ soljca, ki je s 326 dnevi, preživetimi v vesoljski ladji »Mir«, doslej abso¬ lutni rekorder v nepretrganem biva¬ nju v vesolju (Jurij). VIZITKA IVEK EDO AKT Ivek je odprl izposojevalnico kaset, na katerih so posnete TV oddaje, filmi ipd. Kako se imenuje taka iz¬ posojevalnica? ŠTEVILKA PODVALITEV - IZPETOST - IN- TRIGANTKA - BOLNIČARKA - PASTORKA- STOICIZEM - PE- NATI-OSEMENITEV-TRIMČEK V vsaki gornji besedi je skrito eno število. Poiščite ga, nato pa obkro¬ žite črko, ki je v besedi za skritim številom. Primer: v besedti TRE¬ PETLIKA je skrito število PET, črka za njim pa je L Zaporedno brane obkrožene črke dajo matematič¬ ni izraz za število, ki pove, koli¬ kokrat je treba kakšno število (bazo) pomnožiti samo s seboj, da dobimo določeno število. MISELNE ZVEZE STOPNJA . OTROK . VODA. NAGRAJENCI TIMOVE KRIŽANKE IZ ŠT. 4/87-88 ALEKSANDER MARČEN, Nazar¬ je 88, 63331 NAZARJE DAMJAN RIHTARŠIČ, Kro¬ pa 121, 64245 KROPA NATAŠA STANKO, Prešerno- va47, 61410 ZAGORJE OB SAVI ENERGIJA. MINUS. SMETAR . ENAČBA . EMITOR. IZUM. ŽIVLJENJE. ROBOT . Vsaki gornji besedi pripišite po eno od spodnjih besed, ki je z njo v mi¬ selni zvezi, npr. RADIO - NAPO¬ VEDOVALEC. AVTOMAT - BAZEN - ELEKTRI¬ KA - ENAČAJ - IDEJA - IGRAȬ KA - KISIK - KOT - NESNAGA - RAZLIKA - TRANSISTOR Navpično brane začetnice pravilno razporejenih miselnih zvez dajo ime vede, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo na¬ ravo; povezuje številne znanstvene panoge in predstavlja osnovo po¬ polne avtomatizacije poizvodnje. REŠITVE UGANK GLAVE IN REPI: 1 kon-Zola, 2 sta- Nica, 3 N-jasa, 4 t-ujec, 5 in-sekt, 6 Mare-c, 7 stan-iol, 8 peta-k, 9 krak-ov, 10 okra-ski. Končna rešitev: Konstantin Ciol- kovski. KRIŽANKA. Vodoravno: 1 strel, 6 filter, 8 en, 9 atek, 11 rja, 13 osa, 14 Aero, 16 Si. 17 center, 19 sedlo. REBUS: laser - las, (označen s čr¬ ko) eR. NAGRADNJA SLIKOVNA KRI¬ ŽANKA. Vodoravno: kvadrat, re¬ klama, rt, montažer, oro, one, nan, Cmir, tiča, Bubka, okit, ul, ol, raja, demanti, akter, AN, naklon, ris, trk, IT, opeka, Raa, voznik, AZ, oidij, PP, psi, de. Ela, Etbin, neolit, ZO, Robertino, pravokotnik, Ikar, SA, ja. NAGRAJENCI TIMOVE KRIŽANKE IZ ŠT. 5/87-88 BOŠTJAN PERC, Miklošičeva 1, 63000 CELJE ROBERT KOPORC, Zaboršt11a, 61296 ŠENTVID PRI STIČNI SIMONA DONIK, Leška cesta 5/b, 62392 MEŽICA nagradna slikovna križanka Iskra izdeluje vse orodje, ki ga domači mojster potrebuje za obdelovanje lesa. To so krožne in povratne žage, vibracijski brusilniki, tračni brusilniki, skobeljniki in nadrezkar. S tem oro¬ djem delamo varno in z lahkoto. Delo nam olajšajo močni motorji v strojih, velike hitrosti, ergonomsko oblikovani ročaji. Če želite o električnem orodju Iskra več podat¬ kov, nam pišite na naslov: Iskra ERO. Prodaja. Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana Iskra orodje za vsakega mojstra