l*Z/:

6TIM

poštnina plačana v gotovini «i ——  ■

revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• februar 1988

• 26. letnik

• cena 700 din

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič,
Anton Pavlovič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec, Matjaž Zupan • Od¬
govorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno

• Naročnina za drugo polletje je 3500 din. posamezen izvod stane 700 din

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X,

tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, j
Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. J. O

KLUB

RAK

KQMAR0\

:

POSTOPEK

RAGLJA

Ragljo so naši predniki uporabljali za izganjanje zlih
duhov. Danes ponekod z njo preganjajo vrabce in
škorce, če nepovabljeni pomagajo v vinogradih obirati
sladko grozdje.

Ragljo bomo napravili za igračo ropotuljico. Pri tem
nam bodo pomagali starejši učenci.

GRADIVO:

- lesene letvice: 2 kosa - 2cm x 2cm x 10cm; 1 kos
- 2cm x 2cm x 3cm

- okrogla paličica s premerom 0,8cm in dolžino 20cm

- lesen kolut s premerom 3cm in debeline 1,5cm

- ploščata paličica od sladoleda »Lučka«

- žebljiček

- lepilo za les

ORODJE

- kladivo

- lesena kladivca- brusni papir

Starejši učenci v delavnici nažagajo po danih merah
ves potrebni les (risbi 1 in 2).

Na kolut narišejo zobe in jih z žago izrežejo (risba 3).
Na sredini kolesa izvrtajo luknjo s premerom, ki je
nekoliko večji od premera palice. Enaki luknji zvrtajo
tudi v daljša kosa lesa. To bosta ležišči za palico.

Pri žaganju in vrtanju vpnejo les v primež ali pa ga
pritrdijo na mizo s svoro.

V delavnici tako pripravljene kose obrusimo ob leseni
kladici z brusnim papirjem in ragljo sestavimo: manjši
kos lesa položimo med oba večja in zbijemo z žeblji.
Med luknji v obeh večjih kosih položimo zobato kolo in
skozi vse tri luknje potisnemo okroglo palico. Kolo
potem pritrdimo med dvema zobcema z žebljičkom na
palico in po potrebi tudi zlepimo.

Paličico od sladoleda pribijemo na vmesni kos lesa.
Raglja je sestavljena (risba 4).

UPORABA

Z desno roko primemo palico in okrog nje ter zobatega
kolesa ragljo zavrtimo. Lesena letvica se pri tem odmi¬
ka in primika k zobem. Ker je prožna, udari na naslednji
zob in odda regljajoč glas.

3

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
f Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bčhm, Jože
Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton
Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zorec,
Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar
Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za
prvo polletje je 2400 din, posamezen izvod stane 480 din
• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603-
50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofi¬
nancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost,
Izobraževalna skupnost in Skupnost za„zaposlovanje
Slovenije.

naš

pogovor

S tole zimo letos očitno nimamo sreče. Saj bi za¬
pisal »nismo imeli«, pa se še vedno nadejam, da
bo, kot pravi naš ljudski pregovor,  še »pomahala
z repom«. Upam, da ji to ne bo prišlo na misel tam
nekje maja, ko bo čas za drugačno in ne zimsko
veselje.

No, zimske počitnice so dokončno za nami, spet
bo treba poprijeti za delo. Da ne boste rekli, da
samo govorim, se bom tudi jaz nemudoma lotil
dela, se pravi odgovorov na  vaše dopise.

Mitja Semeja iz Kamnika,/e eden tistih, ki priča¬
kuje od nas nekaj več, kot mu lahko ponudimo.
Za ilustracijo objavljam njegovo pismo:

»Prosim, pošljite mi kopije člankov o daljinskem
vodenju modelov letal, če je še mogoče. Rabim
članka o oddajniku in sprejemniku oziroma več
člankov, če jih je bilo o tem kaj več objavljenih.
Seveda mi prekopirajte tudi načrte vezij!«

Zdaj pa drobna analiza njegovega lakonskega
dopisa: prvič ne piše za kateri oddajnik ali spre¬
jemnik gre, v dvajsetih letih je bilo teh že lepo šte¬
vilo. Previdno je zamolčal tudi letnik in številke
Tima, v kateri je bil željeni načrt objavljen. Če bi
mu poslal fotokopije vseh načrtov, bi mu jih moral
dostaviti s kombijem. Na kratko: če želi, da mu
pomorem, bo moral bolj natančno navesti zgoraj
omenjene podatke. To velja seveda tudi za  vse
ostale dopisnike.

Branko Novak iz Radečpros/ za načrt povezave
obratomera z VU-metrom. Njegov dopis z načr¬
toma sem posredoval našemu sodelavcu za
elektroniko, ki mu bo odgovoril po pošti.

Marko Kosi iz Šentvida pri Ljubljani me prosi
za razlago in navodila za gradnjo letalskega mo¬
dela. Ker je začetnik in mu marsikak modelarski
pojem ni jasen, v šoli pa očitno nimajo modelar¬
skega krožka (ali pač?), mu svetujem, da se ob
priložnosti oglasi na Mestni zvezi tehniških orga¬
nizacij na Kersnikovi 4 v Ljubljani, kjer bo izvedel
vse kar ga zanima, morda pa se bo celo včlanil v
modelarsko sekcijo, kdo ve? Modelarski material
pa prodaja trgovina Mladi tehnik na Starem trgu
5 v Ljubljani.

TIM 6 • 202  • 87/88

Ivan Kajdič iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni

meni, da objavljamo premalo načrtov s področja
elektronike in nam ponuja sodelovanje. Načrtov,
takih in drugačnih, se nismo nikoli otepali, čeprav
včasih prav vsak tudi ni primeren za objavo. To
velja tudi za Ivana, zato nestrpno pričakujem
njegov paket z načrti.

Riki Lešnik iz Rogaške Slatine naroča načrt
modela tekmovalnega čolna v merilu 1:1. Takih
načrtov (žal) nimamo, morda ga lahko potolažim
z obljubo, da bomo v eni od prihodnjih številk ob¬
javili tak načrt, ki pa seveda ne bo v merilu 1:1,
zato pa bodo vsi deli natančno kotirani, tako da z
izdelavo ne bi smel imeti težav.

Tako. S temle pismom, pa sem že izčrpal »zalo¬
go« vaših dopisov. Spominjam se, da je bilo teh
prejšnja leta dosti več, kaže, da je pisanje prišlo
iz mode. Upam, da tega ni pripisati na rovaš pro¬
dora informatike in računalništva. Saj je navse¬
zadnje pisana beseda še vedno najbolj človeška
in neposredna oblika sporočanja. Zato vas po¬
novno vabim k sodelovanju. Pišite nam, o čemer¬
koli, kadarkoli in kakorkoli.

Za konec pa še tale modelarska novica: Nosilec
diplome in kipca »Zlati orel« za leto '87 je Marjan
Čuden, raketni modelar iz Ljubljane, svetovni
prvak v kategoriji S-1 -A. Čuden je s svojim rekor¬
dom omogočil naši državni reprezentanci, da je
tudi ekipno na lanskem svetovnem prvenstvu
dosegla prvo mesto  v isti kategoriji. Doslej je bil
že trikrat proglašen za najboljšega športnika
Zveze letalskih organizacij Slovenije.

Naj omenimo , da je tudi drugo mesto na listi naju¬
spešnejših športnikov LZJ za leto '87 zasedel
Slovenec. To je Bogo Štempihar, član MMK iz
Logatca.

V zimskem času, ko so potoki, mlake in jezera
prekriti z ledom, je čas za spuščanje posebnih
gliserjev.

Gliser za vožnjo po ledu vidite na našem načrtu.

Material, ki ga potrebujemo za njegovo izdelavo,
je naslednji:

ploščica vezane plošče 160 x 150 x 2 mm,
ploščicaaluminijastepločevine 100 x 60 x 0,5mm,
tuba acetonskega lepila,
nekaj nitrolaka z razredčilom.

Za obdelavo materiala pa moramo imeti:

rezljačo s priborom,

raskavec,

ravno deščico, na katero napnemo raskavec,

svinčnik,

ravnilo,

trikotnik,

krivuljnik,

indigo papir za kopiranje,
škarje za rezanje pločevine ter
fiksirko ali čopič.

Načrt je risan v merilu 1:1, torej vse dele gliserja
enostavno prerišemo neposredno na material.
Najprej prerišemo nosilno ploskev, ki je deltaste
oblike, prednjo smučko in dve zadnji smučki, ki
služita tudi kot smerna stabilizatorja.

Tako prerisane dele tik ob črti skrbno izžagamo
z rezljačo, nato pa jih z raskavcem, ki je napet
preko deščice, obdelamo do črte.

Sedaj nalepimo na nosilno ploskev prednjo smuč¬
ko in obe zadnji smučki. Pri tem moramo paziti, da
so smučke vlepljene res vzporedno s simetralo
modela in pravokotno na nosilno ploskev (glej
tloris in čelni ris modela!).

Ko se je lepilo osušilo, model prelakiramo z nitro-
lakom. Lakiramo lahko s čopičem, še bolje pa
s fiksirko. Barvo laka izberemo po lastni želji.

Iz pločevine izrežemo še nosilec za motor in ga
oblikujemo tako kot kaže načrt. Na model ga
prilepimo z acetonskim lepilom.

Motor vstavimo v nosilec na modelu in gliser je
pripravljen za start.

Za spuščanje so primerni zamrznjeni potoki, več¬
je mlake ali jezera.

Z vžigalico prižgemo vrvico na motorju in model
bo v ravni črti odbrzel proti drugemu bregu.
Izdelava gliserja je preprosta in model lahko
Izdelamo v enem samem popoldnevu.

S tovariši seveda lahko izdelate več gliserjev in
z njimi tekmujete.

Veliko zabave pri delu in tekmovanju.

TIM 6 • 203  • 87/88

TIM 6 • 204  • 87/88

modelarstvo

Po češki reviji ABC
prevedel Bojan Rambaher

JADRALNO LETALO
VT 116 OREL II

Med jadralna letala, ki so zelo priljubljena med ljubitelji
višav, sodi tudi elegantno češko jadralno letalo OREL II
VT 116. Prvotno inačico tega jadralnega letala so
izdelali že leta 1954 in 1955 pod imenom XLF-114
STANDARD. Letalo so večkrat dopolnjevali, še posebej
leta 1961, ko so ga močno posodobili. Takrat so ga tudi
preimenovali v Orla in je postalo eno izmed najbolj
razširjenih enosedih jadralnih letal.

Izdelava modela iz balse je preprosta in če se boste
natančno držali navodil, ga boste kaj hitro izdelali.
Model ima odlične letalne sposobnosti.

Načrt je narisan v naravni velikosti, kar vam bo precej
olajšalo delo pri gradnji. Trup (del 2) izdelajte iz trdnejše
balse debeline 3 mm. Z obeh strani nanj prilepite drsnika
(del 1), ki ste ju izžagali iz deščice debeline 1 mm. Krilo
(del 3) izdelajte iz balse debeline 2 mm in naletni ter
odvodni rob zbrusite v ustrezen profil. Iz balse debeline
2 mm izžagajte vodoravno repno ploskev (del 4)in
navpično repno krmilo (del 5). Tudi naletni in odvodni
rob teh dveh delov zbrusite v ustrezen profil. Ko ste vse
dele grobo obdelali, jih skrbno zbrusite s finim, drobno
zrnatim smirkovim papirjem, tako da bodo površine
popolnoma gladke. Površine premažite s tankim slojem
laka in jih obrusite. Ta postopek večkrat ponovite,
dokler ne bo površina gladka kot steklo. Nazadnje lahko
dele po želji tudi pobarvate, na krilo, vodoravno repno
ploskev, višinsko repno krmilo in trup jadralnega letala

TIM 6 • 205  • 87/88

pa s tankim čopičem narišite višinske in smerne lopute
in pilotsko kabino. Prek šablone s črkami ali samolepilni¬
mi črkami nanesite na trup šifro letala in razpoznavna
znamenja.

Po načrtu izžagajte v zgornji del trupa odprtino za
pritrditev krila. Izžaganega dela ne zavrzite, ampak ga
potem, ko boste pritrdili krilo, ponovno zalepite na isto
mesto in ga zbrusite na ravnino trupa. Krila so na koncu
dvignjena za 25 mm. Ko je krilo trdno pritrjeno, na trup
pravokotno nalepite še vodoravno in navpično repno
ploskev. Vsi spoji naj se dobro posušijo. Nato model
uravnotežite s koščkom svinca ali plastelina.

Ko vržete model jadralnega letala iz rok, mora mirno
zapluti poševno navzdol. Vse pomanjkljivosti odpravite
z dodajanjem ali odvzemanjem obtežitve. Če model
preveč vleče na levo ali desno, morate zavihati naspro¬
ten konec krila navzgor - pri zavijanju v levo zavihate
navzgor desni konec krila in obratno.

Če bi želeli, da bi bil model kar najbolj veren posnetek
pravega jadralnega letala, bi ga morali vsekakor pobar¬
vati (pri tem morate seveda paziti na težo letala).
Omenimo naj, da je imel Orel v raznih obdobjih različno
razpoznavno barvo. Najpogosteje pa je bil pobarvan
takole: osnovna barva je bila rumena z rdečimi in belimi
progami. Končni lok krila in repnih ploskev je bil rdeč.
Zgornja ploskev trupa pred pilotsko kabino je bila pobar¬
vana črno. Črni so bili tudi razpoznavni znaki letala.

± 0 °

TIM 6 • 206  • 87/88

KAKO UPORABLJAMO LEPILA “ zpa

KAJ BOMO KUPILI ZA NAŠO DELAVNICO?

Da bi lahko lepili vse, kar nam pride pod roke in da
bi bila zlepljena mesta »večna«, bi bilo seveda
najbolje kupiti od vsake vrste lepil eno ali dvoje.
Tako ne bi imeli problemov, ko bi morali lepiti
snov, na katero nismo pomislili. Ker pa so lepila
draga in nekatera ne trajajo prav dolgo, se bomo
pač omejili na najnujnejše in upoštevali, kaj bomo
največkrat lepili. Poglejmo, kaj naj bi bilo na polici
nad našo delovno mizo:

- navadno univerzalno lepilo, na primer DONI-
BOND,

boljše univerzalno lepilo UHU EXTRA ALLES-
KLEBER,

- lepilo za plastiko UHU PLAST in UHU PLAST
FLUESSIG,

- lepilo za polivinilklorid DONIVIL S in DONIVIL
H,

- lepilo za stiropor UHU POR,

- lepilo za les DONIFIX v tubi ali MITOL za večje
površine,

10 - UHU SEKUNDERKLEBER ali DONICRIL

11  -

Uporabnost lepil za razne snovi

UHU SEKUNDENKLEEER SPEZIAL

TIM 6 • 207  • 87/88

- kontaktno lepilo NEOSTIK,

- dvokomponentno epoksidno lepilo DONIPOX
5 AB,

- cianakrilatno lepilo DONICRYL

- škrobno lepilo DONISTICK ali KARBOFIX.

Kot vidite, bomo lahko večino kupili doma, v Ljub¬
ljani je največja izbira v blagovnici METALKE
v prvem nadstropju. Če pomislimo, da je poraba
lepil majhna, potem izdatki ne bodo prehudi. Tuba
domačega lepila stane od 300din za navadna do
2000 za cianakrilatno, zunaj pa stane tuba od 3 do
8 DM. Naj poudarim na koncu še, da imejmo lepila
vedno spravljena na enem mestu, v predalu ali
škatli, da jih bomo vedno takoj našli. Sekundno
lepilo bomo hranili v hladilniku. Tube po uporabi
vedno dobro zaprimo, da topilo ne bo hlapelo in se
lepilo predčasno strdilo. Pazimo, da pri epoksid-
nem lepilu slučajno ne zamenjamo kapici tub.
V takem primeru bi obe komponenti prišli v dotik in
kapic ne bi nikoli več odvili. No in na koncu - veliko
uspeha pri lepljenju!

Aleksandar Stojanovič

MODEL

GUMENJAKA

»KOMAR«

Nekoč je bila gradnja gumenjakov med mladimi
modelarji zelo razširjena, danes pa temu ni več
tako. Podobno usodo so dočakali tudi sobni mo¬
deli, ki jih tudi ne gradimo pogosto. S tem prispev¬
kom želimo obuditi spomin na nekdaj tako popu¬
larne gumenjake, znane pod skupnim nazivom
»komar«. Karakteristična posebnost »komarja«
je trup, smrekova lestvica okroglega, preseka,
sestavljen iz dveh letvic s presekom 7 x 4 mm, kiju
prej izdolbemo z majhnim dletom dolbežem, ki si
ga sami izdelamo iz kovinskega traku. Votel trup
se nadaljuje v repni del s tanko letvico, na katero
pritrdimo smerno in višinsko krmilo.

Oblika, mere in preseki so prikazani na risbi.
Konstrukcije krila in repnih površin (stabilizatorja)
ter njihovih delov so razvidne iz načrta. Repne
površine so trdno prilepljene na zadnji del - repno
letvico. Robne letvice krila in stabilizatorja so
izdelane iz smrekovine, rebra in uške pa iz bam¬
busa ali balse. Vsa rebra so enaka, skupaj jih je
devet. Izdelamo in oblikujemo jih vnaprej nad
paro ali plamenom sveče. Prednji in zadnji rob,
kot tudi sama krila, izdelamo iz dveh enakih letvic,
ki sta v sredini spojeni z dvema vstavkoma iz
bambusa ali balse. Teh ni težko izdelati: letvico iz
bambusa ali balse, katere širina je trikrat večja od
posameznega vstavka, oblikujemo nad paro ali
plamenom sveče pod kotom povprečnega »V«
krila. Izoblikovan vstavek razrežemo na tri dele.
Krilo pritrdimo na trup s pomočjo žičnih opor in
tanke smrekove deščice. To pritrdimo na trup
z nitjo, ki jo premažemo z lepilom. Ploščico spoji¬
mo s trupom z gumeno nitjo.

Eliso izdelamo iz lipovega furnirja. Krake in sred¬
nji del stanjšamo, ko je elisa gotova pa jo uravno¬
težimo na osi iz žice.

Risba elise je podana na mreži, zato jo je treba
najprej povečati na merilo 1:1, nato prerisati na
lipov furnir in izrezati. Prednja os je iz jeklene žice.
Žično vreteno gumenega motorja spojimo z eliso,
pri čemer pustimo prosti hod. Ko se guma odvije
in motor preneha delati, preide elisa v samodejno
gibanje. Tako se znatno zmanjša čelni upor elise
pri pristajanju.

Ko model sestavimo, mora biti težišče 250 mm od
nosu modela. »Komarja« lahko startamo s tal ali
s snežne površine. Odvisno od tega ga opremimo
s kolesci ali s smučkami.

TIM 6 • 208  • 87/88

TIM 6 • 209  • 87/88

TIM 6 • 210  • 87/88

Po reviji Science et vie
priredil Mitja Thaler

KROŽNI

CENTRI¬

FUGALNI

LET

V letalskem modelarstvu je daljin¬
sko vodenje praktično izpodrinilo
krožni let, edino obliko vodenja, ki
smo jo do tedaj poznali: upravljalec
je preko vrvic, ki so bile napeljane
skozi krila, s pomočjo ročke uprav¬
ljal model.

Letalo se je sicer lahko dvigalo ali
spuščalo, vendar pa je moralo kro¬
žiti okoli upravljalca (od tod tudi ime
- krožni let). Seveda je taka oblika
vodenja letenje omejevala, vendar
pa je dopuščala določene vrato¬
lomnosti, kot so loopingi, lahko pa
je bilo izmeriti tudi hitrost in čas, ki
ga je model porabil za to, da je
preletel krog, saj je bil njegov radij
enak dolžini vrvice za upravljanje.
Da bi model vzletel, mu je motor
moral zagotoviti tako hitrost, da je
bila nosilnost njegovih kril večja od
njegove teže, ko pa je bil enkrat
v zraku, mu je zelo pomagala cen¬
trifugalna sila, saj se je kot prača
vrtel okoli vrvice.

Če je vrvica dovolj kratka, niti ni več
potrebna nosilnost kril: centrifugal¬
na sila deluje na vrvico dovolj moč¬
no, da dobimo krožni let. Kakšnih
petnajst let nazaj smo imeli po¬
dobne igračke obešene pod strop
v razvedrilo otrokom. Če smo se
odločili predstaviti ta model, tega
nismo storili samo zaradi razvedri¬
la, temveč tudi zato, ker je Newto-

TIM 6 • 211  • 87/88

nova mehanika prva pravilno
osvetlila to silo.

Nestabilnost pri obratu ostaja
glavni problem tudi danes. Že rim¬
ski koleslji so se zlahka prevračali
pri preveliki hitrosti in tudi danes
vemo, kaj se zgodi, če hočemo
prehitro izpeljati ovinek. Gibajoči se
predmet noče zapustiti smeri giba¬
nja, v to ga je treba prisiliti. To je
razlagal tudi Nevvton in če njegovo
razlago poenostavimo, bi se glasi¬
la: predmet je negiben, ali pa je
njegovo gibanje nespremenjeno,
če nanj ne deluje nobena sila.

Da bi pojav bolje razumeli, pa je
vsekakor treba dodati še dva New-
tonova zakona:

1. Vsaka sprememba hitrosti pre¬
mikajočega se predmeta je odvisna
od sile, ki nanj deluje.

2. Zakon akcije in reakcije.

S temi tremi zakoni - zakonom
vztrajnosti, osnovnim zakonom di¬
namike in zakonom akcije in reakci¬
je - lahko ne samo razložimo cen¬
trifugalno silo, ampak ji tudi določi¬
mo velikost in smer.

Predstavljajmo si pešca ob robu
ravne ceste: vozilo pripelje do nje¬

ga, mimo njega in se zopet oddalji.
Ce bi naš pešec hotel, da bi vozilo
krožilo okoli njega, bi moral prepre¬
čiti, da se le-to oddaljuje in ga kar
najhitreje pritegniti k sebi.

Naš eksperimentator torej mimo¬
idoče vozilo spretno ujame z veli¬
kim trnkom, toda, da bi ga potegnil
k sebi, potrebuje določeno silo, kot
če bi ga poskušal povleči takrat, ko
ni v gibanju (dobro pa vemo, kako
je neko vozilo težko porivati). Vozi¬
lo, ki je že imelo hitrost in ki ga je
pešec ujel, se ne bi več oddaljeva¬
lo, ampak bi nadaljevalo gibanje
v novi smeri; vedno bolj ga mora
torej vleči k sebi, zaradi česar bo
končno smer spet uravnalo.

V bistvu ga je torej neprestano tre¬
ba vleči proti središču, da se ne bi
oddaljilo na ravno linijo, kjer je bilo
na začetku. Sila, ki jo za to potrebu¬
jemo, je centripetalna sila; tej pa se
upira reakcija - to je centrifugalna
sila. Osnovnemu zakonu dinamike
torej lahko merimo intenzivnost:
vsakič, ko gibajoče se telo preu¬
smerimo z ravne poti v krožno giba¬
nje, ob tem naredi določeno razda¬
ljo.

To razdaljo naredi zaradi centripe-
talne sile (v našem primeru je to
vlečenje vrvi) in lahko bi uporabili
osnovno enačbo:

F = m.a; F je sila, m je masa telesa
s pospeškom, kajti na začetku je
imelo telo ničelno stransko hitrost;
to telo smo preusmerili iz ravne
linije, da je v danem času premaga¬
lo določeno razdaljo.

... . razdalja

1 ros -  potreben čas

Izhajajoč iz tega, s tem da uporabi¬
mo diferencialni račun, lahko dolo¬
čimo vrednost centrifugalne sile:
m je masa telesa, r je radij, v je
obodna hitrost. Tako dobimo: F=
mv 2 . Za enak radij torej ta sila na¬
rašča s kvadratom hitrosti; če se
podvoji hitrost, se centrifugalna sila
poveča za štirikrat. S tem bi lahko
tudi razložili, zakaj imamo pri ovin¬
ku, ki ga varno prevozimo s hitrost¬
jo 60km/h, težave pri hitrosti 70km/
h: med obema hitrostima se je cen¬
trifugalna sila povečala za 40%.
Centripetalna sila, ki je enaka in
nasprotna centrifugalni sili, ne mo¬
re premagati tornega upora pnev¬
matik, ki predstavljajo neke vrste
vrv, ki prisili vozilo iz smeri in mu,
v čisto matematičnem smislu, pre¬
preči, da bi nadaljevalo v ravni liniji.
Pri letalu ni tornega upora v tem
smislu, obstaja samo naklon kril.

TIM 6 • 212  • 87/88

Če nagnemo krila, lahko letalo
spremeni ravno smer, torej se obr¬
ne. Naš model ima prednost v ka¬
blu, ki letalo drži v konstantni razda¬
lji od središča in mu s tem omogo¬
ča, da naredi popoln krog, ne da bi
pazili na aerodinamične sile. Ven¬
dar pa je potrebno, da centrifugalna
sila dovolj močno deluje na vrv,
zaradi česar je potrebna določena
hitrost.

Prav ta hitrost pa je tista, zaradi
katere potrebujemo motor in vijak,
ki sta edina tehnična elementa pro¬
jekta. Sicer za konstrukcijo ne po¬
trebujemo drugega kot polistiren in
nekaj manjših dodatnih elementov.
Material, ki ga potrebujemo, da bi
nam model za krožni let dobro
uspel, je sledeč:

1 električni motorček SM 020 (1,5
do 3 V),

polistiren, debeline 1 mm, za kon¬
strukcijo letala,
debeline 2 mm za ročico

2 manjša verižna člena in najlonska
nit 26/100

1 medeninasta palica, debeline
3mm.

Lahko bi dodali še škatlo za okroglo
baterijo (po možnosti alkalno), tip
LR 6-1,5 V lahko pa tako škatlo
izdelamo tudi sami.

Na mat stran 1 mm debele polisti-
renske plošče začnemo risati dele
od A do L (slika številka 1). Najpri¬
merneje je, če dele v dejanskih
dimenzijah najprej izrežemo iz pla¬
stike, vendar pa moramo pred re¬
zanjem ponovno preveriti dimenzi¬
je, posebno za dele A ,, A 2 , B, C, in
D, ki morajo biti skladni. Za ostale je
dovoljeno odstopanje do 1 mm.
Spajanje prikazujejo slike 1-8. Naj¬
prej prilepimo motor SM 020 (s

cianoakrilatom) na svoje mesto
v A, (slika 2). Prednja stran motor¬
ja, ki ima pravokotno obliko, mora
na prednji strani A-i izstopati. Po¬
tem na A,  nalepimo C (slika 3).
Zadnjo stran A, nekoliko upogne¬
mo, da se poševna linija Č bolje
prilega. Med sušenjem naj bodo
deli speti. Preden zalepimo škatlo
za baterijo (1,5 V LR6), moramo
spojiti žice po shemi na sliki 4.
V tem trenutku smer rotacije še ni
tako važna, obrat vijaka bomo fiksi¬
rali pri izdelavi le-tega.

Trup, ki je iz polistirena, lepimo
z lepilom Uhu-Plast. Ta del je prak¬
tično enake širine kot motor, kar
nam je v pomoč pri lepljenju dela
A 2 , ki predstavlja levo stran trupa
(slika 5). Ta del spaja s poševno
stranjo dela C košček Rubafixa.
Ostaneta nam še del B, ki mu prej
skozi središče izvrtamo luknjo
(3 mm) in spodaj še del D, ki pred¬
stavlja zadnjo stran trupa.

Če nimamo škatle za motor, lahko
baterijo 1,5 V pritrdimo v trup in
direktno povežemo žice z motor¬
jem, seveda pa je v tem primeru
obvezno stikalo. Če pa imamo
omenjeno škatlo, je za pogon in
ustavitev motorja dovolj, da baterijo
rahlo ločimo od škatle.

Sliki 6 in 7 kažeta spajanje horizon¬
talnih in vertikalnih krmil in dela za
pristajanje. Opazili boste, daje ver¬
tikalno krmilo večje od ostalih dveh;
to je potrebno zaradi njegovega
pravilnega delovanja na hitrost le¬
tala.

Dele H, J-, in J 2 , spojimo z rahlim
segrevanjem nad plinom. Kolesi K,
in K 2  zlepimo kot prikazuje slika 7.
Vijak, del H In I, ima ojačen pesto
(sliki 1 In 8). Pazljivo izrežemo dele
in potem, ko smo prilepili del I, skozi
sredino izvrtamo luknjo (1,5mm).
Kraka vijaka morata imeti naklon
približno 30°. To dosežemo iako,
da ju prej pazljivo zmehčamo nad

TIM 6 • 213 • 87/88

ognjem vžigalnika ali sveče. S pri¬
dom lahko uporabimo izkušnje, ki
smo jih dobili pri izdelavi podvozja.
Preden kraka zakrivimo, moramo
preveriti smer vrtenja motorja. Čel¬
no gledano ju moramo zakriviti v isti
smeri kot se vrti motor.

Pri lepljenju vijaka na vreteno mo¬
ramo biti zelo pazljivi. Uporabljamo
cianoakrilat. Paziti moramo, da le¬
pilo ne pride med vrteno in njegov
ležaj, ker bo sicer motor neupora¬
ben. Vreteno moramo zelo pazljivo
namazati z lepilom (že kapljica je
lahko preveč) in ga vstaviti v luknjo
na vijaku. Motor pri tem držimo
nazaj. Prilepiti moramo še krila, po¬
tem ko smo jim dali rahlo pozitiven
kot. Krila prilepimo na nosilca na
trupu. Pripetje modela sestavlja ba¬
kren obroček, na katerega pripne¬
mo enega od ušesc verižnega čle¬
na (najmanjši primerek). Za spaja¬
nje obeh koncev bakrenega obroč¬

ka pod del L uporabimo spajkalnik.
Ta del nato prilepimo na krilo tako,
da je točka pripetja 7 mm od vrha
krila (slika 1). Letalo uravnotežimo
z utežjo (slika 9). Pri našem prototi¬
pu smo uporabili 6 majhnih svinče¬
nih ploščic, debeline 1 mm, ki smo
jih med seboj zlepili. Kakorkoli že,
če letalo obesimo za pripetje. mora
imeti po vzdolžni osi nekoliko pozi¬
tiven naklon: nos mora biti nekaj
stopinj dvignjen.

Da bi se izognili zvijanju najlonske
vrvice, smo predvideli vrtečo se
obeso narejeno iz dveh pravokotni¬
kov polistirena debeline 2mm, iz
medeninaste osi dolžine 25 mm in
debeline 3 mm, iz dveh ploščic pre¬
mera 40mm in še dveh, premera
20 mm, ki služita kot vogelni pod¬
pornik. Skozi sredino M in N izvrta¬
mo luknjo (3 mm) in skoznjo zalepi¬
mo os, ki na zgornji strani gleda ven
(slika 10).

Ko smo prevrtali in zlepili ploščici
O, in 0 2 , še prej pa vanju izvrtali
luknjo (1 mm) za najlonsko vrvico,
jih postavimo na svoje mesto in
pustimo, .da se prosto obračajo.
Vstavimo okroglo ploščico (3mm)
in zlepimo obe ploščici P, in P 2 ;
kapljica olja bo vrtenje gibljivih
ploščic še izboljšala. Na zgornjo
stran M moramo pritrditi še sred¬
stvo, lepljivo na obeh straneh in
model pritrditi na sredo stropa. Pa¬
ziti moramo, daje velikost prostora
v skladu z dolžino vrvice.
Načeloma mora model začeti kroži¬
ti in obdržati stabilno krožnico, ven¬
dar pa na to vpliva več dejavnkov,
ki jih težko spreminjamo (težišče,
pripetje, razdalja med obema itd.)
Krožni let je lahko zelo uspešen ali
pa popolnoma neuspešen, veliko je
odvisno od kvalitete baterije. Če je
le-ta kvalitetna (alkalna), potem
lahko let traja tudi več kot pol ure.

MLADI TEHNIK

Stari trg 5, Ljubljana, vam nudi bogat izbor orodij in materialov za
modelarstvo in druge ljubiteljske dejavnosti

RAVNO PLETEN
BREZROKAVNIK

Potreben material: 40dag modro
belega moherja, igle številka 6.
Delovni postopek: na pletilki nas-
nujte 60 zank in pletite deset vrstic
v patent vzorcu (ena leva ena des¬
na zanka). Nato do višine približno
70cm pletite samo desne zanke.
Takrat spleteni del razdelite na dva
dela, in sicer tako, da spletete še
zadnjih dvajset zank v vrsti. Spletite
štiri takšne prekinjene vrstice, nato
pa zopet pletite celo vrsto po vsej
širini, tako da nasnujete in spletete
tudi sredinskih dvajset zank. Na ta
način ste napravili izrez. Pletenje
nadaljujte enako kot prej, torej do
višine okoli 70cm z desnimi zanka¬
mi, nato pa še približno deset vrstic
patenta z levimi in desnimi zanka¬
mi. Pletenje zaključite
Okrog izreza nasnujte 48 zank,
s prožnim patent vzorcem napletite
deset vrstic in pletenje zaključite.
Gotovo pletenino preložite na polo¬
vico in od spodaj navzgor sešijte
obe polovici do višine približno
55cm. Nastale rokavne izreze ob-
kvačkajte z eno vrsto malih stebrič¬
kov.

BREZ BESED

TIM 6 • 214  • 87/88

15

TIMOVO TEŽKO
AVTO-DVIGALO

V družini težkih delovnih strojev na kolesih je
precej avto-dvigal, vse od najlažjih pa do najtež¬
jih. Kdor si je kdaj ogledal luko Koper je gotovo
opazil težka dvigala, ki nalagajo in izkrcavajo
tovor na tovorne ladje. Toda težko avto-dvigalo
vidimo bolj poredko, ker so gradbišča, ki potrebu¬
jejo take velikane, precej odmaknjena od naselij;
za razliko od koprskih velikanov, ki jih vidimo kar
iz mesta.

Avto-dvigalo je dvigalo, pritrjeno na ploščadi to¬
vornega avtomobila in se tako lahko samo premi¬
ka iz kraja v kraj - glede na potrebe.

Za izdelavo takega malega velikana potrebujete
nekaj vezanega lesa debeline 4mm, na katerega
skrbno prerišite vse dele, ki so v načrtu narisani
v merilu 1:1. Koliko vsakih kosov potrebujete,
imate napisano v kosovnici. Prav tako, kot ste
pazljivo prerisali, pazljivo izžagajte, po možnosti
čimbolj po črti. Vsak kos očistite in zbrusite tako,
da se bo ujemal z naslednjim kosom. Lepiti prični¬
te šele potem, ko ste vse dobro preizkusili in ko se
vse res lepo ujema med seboj. Seveda je med
vami marsikdo šele začetnik, toda vaja dela moj¬
stra in potrebno je le delati počasi, pazljivo in
potrpežljivo, pa boste na koncu z izdelkom zado¬
voljni.

Celotno sestavljanje poteka po določenem vrst¬
nem redu oštevilčenja kosov. Tak kot je vrstni red
v sestavnici, tak je tudi vrstni red končnega se¬

stavljanja. In ko bo lepilo suho, za kar je najbolje,
da pustite model, da se suši preko noči, dobro
zgladite vse odvečne robove. Pri barvanju z nitro
barvami najprej s prozornim nitro lakom zaščitite
les in šele nato prebarvajte z željenimi - seveda
zopet nitro - barvami.

Pri uporabi oljnih ali tesarol barv brezbarvna
podlaga ni potrebna. Če imate kolesa kakšne
dotrajane igrače, jih boste seveda uporabili, sicer
pa si jih boste morali izstružiti v šolski delavnici po
merah, ki so podane v načrtu.

TIM 6 • 215  • 87/88

TIM 6 • 216  • 87/88

TIM 6 • 218  • 87/88

BREZ BESED

BREZ BESED

TIM 6 • 220  • 87/88

Miloš Macarol

EKSPERIMENTI
Z INFLUENČNIM
STROJEM

Praktični poskusi z influenčnim
strojem nam bodo razkrili precej
drugačne lastnosti elektrike kot jih
sicer poznamo pri električnem toku
iz omrežja ali iz baterij. Pri tem
stroju se namreč sproščajo naj¬
manjši, elementarni delci elektrike,
pozitivni in negativni električni na¬
boji, kakršne vsebuje vsak atom.
Nosilci negativnih nabojev so elek¬
troni, pozitivnih pa protoni. Ker je
v atomu vsake prvine prav toliko
protonov, kolikor je elektronov, so ti
naboji znotraj atoma v ravnotežju,
zato navzven ne kažejo nobenih
električnih lastnosti, šele pod dolo¬
čenimi pogoji, kot na primer ob
trenju oziroma že ob samem dotiku
in razmiku dveh različnih snovi, se
del teh nabojev porazdeli tako, da
je ena tvarina naelektrena s pozitiv¬
nimi, druga pa z negativnimi naboji.
Ker je to značilen pojav za nepre-
vodne snovi kot so steklo, ebonit,
pečatni vosek in razne sintetične
mase, naboji ne potujejo, ampak se
kopičijo na njihovi površini in tako
tvorijo določen elektrostatičen po¬
tencial. Tu torej nimamo opravka
z električnim tokom, ampak le s sta¬
tično elektriko.

Prva naprava za kontinuirano pri¬
dobivanje statične elektrike je bil
torni kolovrat*, ki pa z elektriko ni bil
kaj prida radodaren. Neprimerno
boljši je influenčni stroj, ki z domi¬
selnim uveljavljanjem električne in¬
fluence sproti razmnožuje električ¬
ne naboje in jih kopiči v obeh kon-
dezatorjih do napetosti nekaj de-
settisoč voltov. S takšnim strojem
je zares prijetno eksperimentirati,
posebej še, če ima tako kot naš,
električni pogon.

Priprava stroja za
eksperimentiranje

Vse kasneje opisane poskuse bo¬
mo najlažje izvedli, če bo stroj do¬
bro deloval. To bomo najbolje pre¬
verili z našim indikatorjem napeto-

* Torni kolovrat lahko vidite v 1. letošnji številki
TIMA, na str. 24 zgoraj, le tiskarski škrat nam je
tedaj zamenjal podnapis s sliko na prejšnji
strani.

sti. Postopek preizkusa sem na¬
drobneje opisal v TIMU št. 3 na str.
98. Poleg indikatorja imejmo vselej
pri roki tudi izpraznjevalo. Navadi¬
mo se, da bomo z njim po vsaki
zaustavitvi stroja napravili kratek
spoj notranje in zunanje obloge na
vsaki epruveti in tako izpraznili obe
Leydenski steklenici. Zatem šele
se lahko dotaknemo s prsti posa¬
meznih delov stroja ne da bi nas
streslo. Stroj najprej preizkusimo
pri odprtem stikalu. Ker v tem pri¬
meru Leydenski steklenici delujeta
le s polovično zmogljivostjo, lahko
tako najbolje naravnamo pravo le¬
go obeh nevtralizatorjev, da bo pro¬
izvodni izkoristek stroja čim večji.
To bomo ocenili z indikatorjem na¬
petosti po dolžini in časovni gostoti
iskre. Slika 1. Iskre bodo v tem

primeru še drobne, toda brž ko
bomo s stikalom zaporedno pove¬
zali obe Leydenski steklenici, bodo
naenkrat močne in svetle; namesto
rahlega prasketanja jih bo sprem¬
ljal rezek pok. Ne bo odveč, če si
najboljšo lego obeh nevtralizator¬
jev izmerimo s kotomerom, kajti
sčasoma se zaradi tresljajev ali po
nerodnosti nas samih lahko prema¬
kneta. Ne pozabimo tudi od časa
do časa naoljiti obe osi, da bo tek
obeh plošč čim lažji. Odvečno olje
se včasih pojavi na nosilcih, zato te
mastne dele sproti zbrišimo z vato.
Pri pogosti rabi enkrat na mesec
očistimo obe plošči in kovinske
segmente z vato in alkoholom, kajti
statična elektrika privlači nanje ne

le prah, ampak tudi saje. Videli
boste, da bo po vsakem čiščenju
stroj neprimerno bolje deloval.

Prvi poizkusi v mraku in
temi

Da bomo čim hitreje spoznali neka¬
tere značilne lastnosti statične
elektrike, predlagam, da prve poiz¬
kuse izvedemo v zatemnjenem
prostoru in po potrebi v popolni
temi. V temi bomo namreč odkrili
neke izredno zanimive pojave, kijih
pri dnevni svetlobi sploh ne zazna¬
mo.

Poleg influenčnega stroja, ki smo
ga priključili na usmernik Mehano-
tehnike za 0-12 voltov (z reosta-
tom), imejmo pri sebi še napetostni
indikator, izpraznjevalo in baterij¬
sko svetilko. V to vložimo že malce
izrabljene baterije, da bo bolj brlela
kot svetila, kajti oči naj bodo čim
bolj prilagojene opazovanju v po¬
polni temi. Pri vključitvi stroja mora¬
mo vedno paziti, da se plošči vrtita
v pravo smer: sprednja v desno,
zadnja v levo. Pri vrtenju plošč v na¬
pačno smer stroj sploh ne bo delo¬
val. Zato je prav, da si na nek način
označimo priključke, da bomo ba¬
nani pravilno vdeli v vtičnici za isto-
smerni tok na usmerniku. Na vrsti je
prvi poizkus!

Akustični in svetlobni učinki
elektrostatičnih nabojev

Prvi poizkus bomo izvedli brez Le-
ydenskih steklenic, zato odstrani¬
mo obe povezavi z levim in desnim
kolektorjem. Vključimo stroj in opa¬
zujmo njegovo delovanje v popolni
temi. Ko se bodo oči docela prilago¬
dile temi, bomo opazili, da se na
obeh ploščah ob drsnih in sesalnih
ščetkah pojavlja živahno modrovi-
joličasto svetlikanje, ki ga spremlja
šum rahlega prasketanja. To je ze¬
lo značilen svetlobni in akustični
pojav pri vseh elektrostatičnih ge¬
neratorjih. Ta pojav je posledica
razburkanega valovanja zračnih
molekul, ki ga povzročijo odbojne
sile ionov, to je tistih zračnih mole¬
kul, ki so ob neposrednem dotiku
prevzele nase istoimenski naboj
To pomeni, da je omenjeno svetli¬
kanje posledica ionizacije oziroma
naelektrenja zračnih molekul.

Kemijski učinki
elektrostatičnih nabojev

Ker se na stroju povsem ločeno
pojavljajo pozitivni in negativni na¬
boji, je logično, da vsaka skupina
ščetk zbira in sprošča le istoimen-

TIM 6 • 221  • 87/88

ske naboje. Pri tem se dogaja na¬
slednje: posamezni naboji, ki se
porajajo ob drsnih ščetkah ali pa se
prbližajo sesalim ščetkam, skušajo
najprej pritegniti eno od nenaelek-
trenih zračnih molekul, ob dotiku
preskočijo nanjo, a že hip zatem se
zaradi odbojnih sil z njo vred odbije¬
jo od ostalih nabojev. Ker je veliko
število nabojev, in še večje število
zračnih molekul, pride med njimi do
silovitih trkov. Nekateri od njih so
tako močni, da povzročijo celo spa¬
janje kisika z dušikom, največkrat
pa pretvorbo kisika v ozon, slika 2.

To pomeni, da se naboji poigravajo
ne le z molekulami, ampak tudi
z atomi, kajti v molekuli kisika sta le
dva kisikova atoma, medtem ko so
v molekuli ozona kar trije kisikovi
atomi. S tem pa se bistveno menja
lastnost prvotne snovi. Kot vemo je
kisik plin brez barve, vonja in oku¬
sa; omogoča dihanje in gorenje.
Ozon še bolj kot kisik pospešuje
gorenje in dihanje, spoznamo ga
pa po izredno prijetnem vonju, ki
nas spominja na osvežujočo vonja¬
vo nekaterih dezodorantov. Razen
tega je ozon tudi izvrstno dezinfek¬
cijsko sredstvo za vodo in zrak.

Če se malce sklonimo z glavo nad
obe vrtljivi plopšči, bomo takoj za¬
čutili v nosu prav prijeten in osvežu¬
joč vonj in se prepričali, da takle
strojček že pri začetnem pogonu
brez Leydenskih steklenic izdela
kar precej dragocenega ozona.

Influenčni stroj kot
prečiščevalec zraka

Kasneje bomo videli, da se ozon
poraja v izdatnih količinah tudi pri
razelektritvah, zlasti še v posebnih

večdelnih iskriščih, kakršnega si
bomo tudi mi izdelali.

V mestih in industrijskih centrih,
kjer je zrak že precej onesnažen,
se influenčni stroj zelo dobro obne¬
se kot prečiščevalec zraka. O tem
sem se sam kaj kmalu prepričal,
zato ga redno vključujem v pogon
vsaj trikrat na dan po 5 minut. Na
samem stroju, zlasti še na obeh
ploščah, boste lahko opazili, da na¬
se pritegneta iz zraka kar precejš¬
nje količine prašnih delcev in saj, ki
se drugače odlagajo na stenah,
zavesah, stanovanjski opremi in
prav tako tudi v naših dihalnih orga¬
nih. Elektrostatični naboji kar dobro
posrkajo tudi cigaretni dim, med¬
tem ko nastali ozon prijetno osve¬
žuje zrak v stanovanjskem prostoru
in s tem olajša dihanje, zlasti še
osebam, ki bolujejo na dihalnih or¬
ganih. Po daljšem eksperimentira¬
nju sem opazil, da sobne cvetlice in
zeleno rastlinje v bližini takega stro¬
ja bujneje rastejo. S pogostejšim
vključevanjem s takšnim strojem
lahko v precejšnji meri preprečimo
prenašanje bolezni, zlasti prehlad¬
nih obolenj, saj je ozon izvrstno
dezinfekcijsko sredstvo za vodo in
zrak. Vse to navajam zato, da boste
pri eksperimentiranju posvetili ne¬
kaj pozornosti tudi tem uporabnim
namenom, saj je čistoča zraka po¬
stala zelo pereč problem današnje¬
ga časa.

Slikovit proces ionizacije
med dvema poloma

Proces ionizacije najbolj nazorno
lahko opazujemo v prostoru med
obema poloma, to je v iskrišču, kjer
poleg odbojnih nastopajo tudi pri¬
vlačne sile. Za takšna opazovanja
je izredno primerno prav naše is-
krišče s fiksnim polom v obliki mati¬
ce z zaobljeno glavo in z gibljivim
polom, v katerega je vgrajena tlivka
s stožčasto kovinsko glavo. Poiz¬
kusimo!

Stikalo za povezavo Leydenskih
steklenic naj bo sprva izključeno in
iskrišče toliko razmaknjeno, da is¬
kre ne bodo mogle preskakovati.
Vključimo stroj, ugasnimo luč in
v popolni temi opazujmo, kaj se
dogaja v iskrišču. Če smo tlivko
pravilno naravnali, bomo opazili, da
z njene konice seva cel šop modro-
vijoličastih žarkov proti matici. Ko
se bo oko prilagodilo temi, bomo
videli, da se je med obema poloma
pojavil gost snop tankih ionskih to¬
kov, ki s svojo jajčasto obliko še
najbolj spominjajo na magnetne sil¬

nice med nasprotnima poloma
magneta. Ti ionski tokovi so na¬
mreč samo na sredini premočrtni,
nato pa vse bolj usločeni. Na robu
so vse manj vidni, kajti izgubljajo se
daleč v prostoru. Ko sem nešteto¬
krat izvajal ta poskus v sobi z zastr¬
tim oknom, ki sem jo zatemnjeval
z elektronskim stikalom (ne da bi ga
popolnoma izključil), se je sobna
žarnica pri teh poskusih vselej za¬
čela vžigati v enakomernih presled¬
kih, kar je dokazovalo, da proces
ionizacije oziroma naelektronosti
zraka sega vse do elektronskega
stikala, čeprav je bil stroj od njega
oddaljen vsaj 3 metre. Ta pojav ima
tudi svojstven akustični prizvok
v obliki rezkega šuma, ki včasih
preide v še bolj rezko sikanje.
Poizkusimo prav počasi približevati
tlivko gornjemu polu. Slika 3. Videli

bomo, da so ionski tokovi vse manj
usločeni, zato pa vse močnejši. Tu
in tam se bodo pojavile že drobne
iskrice, če pa tlivko še malce pribli-

TIM 6 • 222  • 87/88

žamo gornjemu polu, bodo začele
preskakovati svetleče iskre, ki pa,
če natančneje opazujemo, nimajo
več tako pravilne poti kot so jo prej
imeli ionski tokovi, kajti zračne mo¬
lekule so tako močno razburkane,
da je prevodna pot kar precej viju¬
gasta.

To je zanimiv proces, ki ga v fizikal¬
nih knjigah običajno ne zasledimo,
kajti pri dnevni svetlobi tega proce¬
sa resnično ne moremo zaznati. Pri
naših poskusih v temi smo se lahko
prepričali, da proces ionizacije med
dvema nasprotnoimenskima polo¬
ma predstavlja postopek številnih
delnih razelektritev, medtem ko

preskok iskre predstavlja trenutno
razelektritev celotnega potenciala
nasprotnoimenskih nabojev.

Pomembna vloga
Leydenskih steklenic

Vključimo stikalo za povezavo Le-
ydenskih steklenic in ponovimo isti
postopek kot prej z razmaknjenim
iskriščem. Proces ionizacije bo tudi
v temi manj opazen, kajti potencial
nabojev, ki so se nakopičili v teh
kondenzatorjih je dokaj višji, snop
ionskih tokov pa veliko bolj zgoš¬
čen. Pri večjem razmiku polov is-
krišča bomo lahko opazili le kratek
snop ionskih tokov na osti tlivke. Če

tlivko nekoliko približamo, se bodo
kmalu pojavile trenutne razelektri¬
tve v obliki močnih in svetlih isker,
katere vsakokrat spremlja rezek
pok. Pri manjšem razmiku so iskre
šibkejše, kajti za tak preskok je
potreben manjši potencial in zato
se pojavljajo v krajših časovnih pre¬
sledkih. Njihova pot je dokaj pre¬
močrtna. Pri večjem razmiku iskriš-
ča pa je za takšno razelektritev
potreben precej višji potencial, zato
so iskre manj pogoste, a neprimer¬
no bolj svetle in glasne, njihova pot
pa je precej vijugasta. To je pov¬
sem podoben pojav kot pri atmos¬
ferski streli in gromu.

Jernej Bohm

KO ODPOVE
NEONKA...

Neonsko razsvetljavo radi uporabljamo tudi v stanova¬
nju. Zanjo se odločamo predvsem zaradi praktične
oblike svetilk in prepričanja, da nekaj prihranimo pri
računu za električno energijo. Vse ostalo je vse prej kot
stimulativno. Že nabavna cena svetilke je praviloma
višja, kot bi morali odšteti za kako standardno izvedbo.
Tudi z življenjsko dobo se pri neonski cevi ne moremo
pohvaliti, za novo pa bomo morali odšteti bistveno več
denarja, kot za ustrezno žarnico z wolframovo nitko in
če nam sreča ne bo naklonjena, bomo obrabili še
podplate na čevljih. Posebno nerodno je občasno po¬
manjkanje žarnic, ki nas sili, da improviziramo, kar pa je
lahko hudo nevarno, če to počenjamo, recimo, v kopal¬
nici. Kopalnica in kuhinja pa sta tudi edina primerna
prostora v stanovanju, kjer lahko uporabimo neonsko
razsvetljavo.

Kako zelo neprijetna je utripajoča svetloba (edine)
svetilke v prostoru! Velja se torej pripraviti na tisti
nesrečni trenutek. Najenostavneje je seveda, da si še
pravočasno priskrbimo rezervno cev. To je lahko reči,
ker je ta relativno dolga in krhka. Kaj lahko se nam zgodi,
da se nam investicija ne bo posrečila in morda bo prav
cena tista, ki nam bo narekovala drugačne vrste zaloge.
Brez pomena bi bilo, če bi rezervno žarnico (z žarilno
nitko) vezali vzporedno z neonsko cevjo, saj bi tako
dodatno trošili električno energijo ker svetilni prispevek
te (dodatne) žarnice ne bi bil pomemben, pa še verjet¬
nost, da pregori pomožna žarnica pred »utripanjem«
neonske cevi, je velika.

Preprosta ugotovitev pravi, da moramo imeti dva ločena
električna tokokroga oziroma imeti moramo stikalo za
neonko in (ločeno) stikalo za pomožno žarnico, da bo
možno preprosto in učinkovito ukrepati.

Toda, na voljo imamo eno samo stikalo in verjetno bi
težko našli človeka, ki bi bil pripravljen v zid položiti
dodatni električni vodnik. Na kaj takega je možno misliti
le pri novogradnjah, ko lahko položimo v zid nekoliko
več žic in namesto enojnega stikala predvidimo dvojne¬
ga. Taka rešitev je za realizacijo »pomožne« razsvetlja¬
ve tedaj možna in daleč najbolj enostavna. Mi pa si
bomo morali pomagati drugače.

Pomagala nam bo elektronika. Ne ustrašite se te bese¬
de, ker za realizacijo naloge o njej ni potrebno vedeti
dosti. Včasih so te naloge tako preproste, kot je npr.
sestavljanje Lego kock. Če bo naloga le pretežka, pa bi
»napravico« radi imeli, potem poprosite za pomoč znan¬
ca, ki se na to reč bolje spozna.

Ideja je naslednja. Neonsko luč bomo prižigali tako kot
doslej, prav ničesar ne bomo menjali. Z istim stikalom pa
bomo prižgali pomožno žarnico z nitko tako, da bomo
sicer skušali prižgati neonko, vendar le za hip, nakar jo
bomo odločno ugasnili - pa vendar spet le za hip. Ko
bomo ponovno vključili stikalo, bo zasvetila naša dodat¬
na žarnica. Ko svetloba ne bo več potrebna, pritisnite
stikalo. Vse bo izključeno, pa vendar pripravljeno za
novo povelje. Sila preprosto opravilo. V dokaz naj
omenim, da tega, kako deluje po novem kopalniško
stikalo, najmlajšemu članu naše družine nisem razložil,
pa je postopek obvladal še v isti minuti, ko je ta prostor
potreboval.

Elektronsko vezje, ki nam to omogoča in smo ga vgradili
v svetilko, je tako dimenzionirano, da skoraj »ugane«
namero.

Za malo 40-wattno žarnico z žarilno nitko se v ohišju
neonske svetilke vedno najde prostor za pritrditev. Prav
tako ne bomo imeli težav s pritrditvijo elektronskega
vezja. Na fotografiji vidimo, kako lahko to storimo. Na
slikah št. 4 in 5 je predlog za izdelavo vezja, vendar bo
pravšnji le, če se vam bo uspelo dokopati do elementov
vsaj približno enakih mehanskih karakteristik. Lahko pa
izdelate celotno vezje na univerzalni kartici. Prav ves
material se brez težav dobi v domačih trgovinah. Vezje
povežite z žarnicama, stikalom ter omrežjem tako, kot to
prikazuje slika št. 2.

Verjetno ne bo odveč, če omenim, da bodite previdni,

TIM 6 • 223  • 87/88

Takole lahko pritrdimo krmilno vezje in pomožno
žarnico. Morda vam fotografija mimogrede ponudi
še idejo o posrečeni kombinaciji svetilke in ogleda¬
la.

R0 -

220 V S

OCh

Sl. 1. Običajni krmilni tokokrog žarnice

Sl. 2. Vezalni stik za pomožno žarnico

ker je elektrika nevarna in da včasih niti odvita varovalka
ni nobeno jamstvo za brezskrbnost. Tudi sicer pozivam
na odgovorno in premišljeno delo. Vse instalacije mora¬
jo biti dobro zavarovane pred dotikom in dovolj vodotes¬
ne, da (v kopalnici) ne bo nesreče.

Omenjeno vezje je moč uporabiti tudi kako drugače.
Z relejskimi kontakti lahko vklapljamo, doklapljamo,
izkljapljamo v najrazličnejših stikih razne svetilke, venti¬
latorje, grelce in podobne električne aparate. To pa
prepuščam vaši domišljiji. Pa mnogo zabave!

C1 Elektrolitski kondenzator 47 pF/25V

C2 Elektrolitski kondenzator 10 pF/25V

D1 Dioda 1N 4002

D2 Dioda 1N 4002

D3 Dioda 1N 4002

D4 Dioda 1N 4002

R1 Upor 22kSŽ/0,25W

R2 Upor 2,2 kft/0,25W

R3 Upor 2,2 kSJ/0,25W

R4 Upor 22 k£ž/0,25W

R5 Upor 1,2 k£i/0,25W

R6 Upor 2,2 k£l/0,25W

Re Rele Iskra PR15/12V

T1 Transistor BSJ 46

Transformator (Iskra) 220V/12V (1,2W)

U1 L141 (L741)

V1 Cevna varovalka 0,1 A

TIM 6 • 224  • 87/88

Sl. 5. Razporeditev elementov na kartici tiskanega
vezja

Kako deluje?

Na sliki št. 1 je vezje, ki smo ga vajeni: žarnica sveti, ko
je stikalo sklenjeno. Na sliki št. 2 vidimo, kako priključi¬
mo našo napravo. S stikalom vključimo napajanje za
krmilno napravo, ta pa bo potem poskrbela, da zasveti
tudi ustrezna žarnica.

Recimo, da je stikalo že dalj časa izključeno. To pomeni,
da je vezje že prav toliko časa brez napajanja in da sta
oba kondenzatorja v vezju prazna. Takšna prekinitev
napajanja je pravzaprav tudi neke vrste inicializacija
(rešet) vezja, ki poskrbi, da vezje »pozabi zgodovino« in
se postavi v startno stanje.

V trenutku vklopa začne relativno hitro naraščati nape¬
tost na usmerniškem kondenzatorju C1. Temu verno
sledi napetost na »-« vhodu komparatorja U1, medtem
ko napetost na » + « dosledno zaostaja (kondenzator C2
se polni preko uporov Rt, R2 in R3). V trenutku, ko je
napajalna napetost za integrirano vezje že tako velika,
da le-to začne »delovati«, je razlika na obeh vhodnih
komparatorja že takšna, da se izhod komparatorja takoj
postavi v logično stanje »0«. To stanje je stabilno zaradi
povratne vezave (upor R4), pa čeprav čez čas napetost
na kondenzatorju C2 naraste na svojo maksimalno
vrednost. Transistor T1 ostane zaprt, rele nevzbujen in
tako preko kontakta A1 omogoči, da zagori neonka (NJ,
ki gori toliko časa, kolikor časa je vključeno stikalo. Če
ostane stikalo izklopljeno vsaj za dve ali tri sekunde, se
vezje avtomatično incializira (izpraznita kondenzatorja
C1 in C2) in zgoraj opisana procedura se lahko ponovi.
Neonko tako po mili volji prižigamo in ugašamo.
Recimo, da bi radi vključili pomožno žarnico. Najprej
vključimo neonko. Vse poteka po zgoraj opisanem
scenariju. Le sekunda časa je potrebna, da izzveni
prehodni pojav. Spremljajmo dogajanja, ko stikalo izk¬
ljučimo. Oba kondenzatorja se začneta prazniti, nape¬
tost na kondenzatorju C2 pa v tem zopet zaostaja. Vezje
je dimenzionirano tako, da se C1 izprazni mnogo prej
kot C2. Po kake pol sekunde (prej nam niti ne bo

uspelo), vsekakor pa ne kasneje kot dve ali tri sekunde,
stikalo ponovno vključimo. Napetost na kondenzatorju
C2 in s tem tudi na » + « vhodu komparatorja, je sedaj že
prisotna oziroma višja od tiste na »-« vhodu in kompara-
tor se postavi v logično stanje »1«. Tudi to stanje je
stabilno, vendar izhodna napetost komparatorja tokrat
(preko delilnika R5, R6) odpre transistor T1, kar povzro¬
či priteg kotve releja in s tem sklenitev tokokroga za
pomožno žarnico (Z).

Za svoje delovanje vezje ne porablja omembe vredne
količine električne energije.

Jernej Bohm

STRIČEK MURPHY

Ponavadi potrebujem kar nekaj dni, da napišem
sestavek za revijo. Marsikatero stvar je potrebno
preveriti, največkrat pa tudi izdelati prototip. Pa
vendar se zgodi, da naredim napako. Najbolj nepri¬
jetno je, če nanjo opozori nekdo od bralcev.
Najbolj nehvaležno je preverjanje materiala, ker je
ponudba v naših trgovinah relativno skromna. In tu
lahko nastopijo resne težave. V prav vsako trgovino
pač ne morem pogledati. Prav tako si ne morem
zapomniti vsega kar opazim na kaki razstavi elektro¬
nike. Na prste ene roke bi lahko preštel jugoslovan¬
ske revije, ki objavljajo primerne informacije. Zane¬
sti se moram na občutek. In prav tu me navadno
čaka past.

Tako se mi je v drugi številki letošnjega letnika
v članku zapisalo, da bo treba po piezo piskač čez
mejo. To seveda ni res, saj jih izdelujejo tudi pri nas.
Za neljubo pomoto se prizadetim opravičujem.
Prav ob tem pa sem dobil idejo za pričujoči zapis.
»Da gre lahko kaj narobe«, je usoda tega sveta in
bolj za šalo kot zares skušamo zanjo najti »tehtno«
razlago, če ne kar opravičilo. Murphyjev zakon orno-

TIM 6 • 225  • 87/88

goča prav to. Če smo iskreni, bomo ugotovili, da
»zakon« daje že znanim stvarem nekakšen svetni¬
ški sijaj. Naj omenim samo tiskarske in radijske
škrate ter večno črnoglede pesimiste. Marsikatero
modrost, ki jo pripisujemo Murphyju, opisujejo pre¬
govori in ljudske modrosti. Toda je že tako, da neko
odkritje radi vežemo na ime človeka, ki ga je prvi
»znanstveno« popisal. Recimo: gravitacijo pozna¬
mo zemljani najmanj milijardo let, pa vendar danes
pravimo, da se privlačna sila med dvema telesoma
ravna po Nevvtonovem gravitacijskem zakonu.

Ed Murphy je konec štiridesetih let delal kot stro¬
kovnjak v neki letalski bazi v ZDA. Nenehno se je
jezil na nekega tehnika, ki se nikakor ni hotel potru¬
diti. Grmel je nanj z besedami: »Drugi se trudijo, da
bi zanikali nemogoče in uspeli bolje, kot bi bilo
pričakovati.« S tem je verjetno hotel reči, da prvi
neuspeh še ne pomeni, da bo tako tudi pri drugem
ali tretjem pozkusu. To nenavadno priganjanje k de¬
lu pa je prišlo na uho nekomu v reklamnem oddelku
tovarne in v trenutku je svet obšla uspešna reklama.
Domislice se je kmalu prijelo današnje ime in ljudje
so nenadoma vsepovsod odkrivali zakonitosti, ki jih
popisuje osnovni Murphyjev zakon: ,če gre kaj
lahko narobe, bo tudi šlo narobe. 1
Za kaj gre? Ste opazili, da ste vprašani ravno takrat,
ko se niste učili, da učiteljica želi pregledati domačo
nalogo prav takrat, ko ste jo pozabili napisati, da
pade na tla kruh, namazan z marmelado, vedno na
tisto stran, ki je namazana, da... Da, takih primerov
je resnično veliko.

Nekaj primerov:

- Nič ni tako lahko, kot je videti.

- Vse traja dlje, kot se načrtuje.

- Če je možnost, da bo šlo narobe več stvari, bo šla
narobe tista, ki bo naredila največ škode.

- Če ugotovite, da so štiri možnosti, da bo šlo kaj
narobe, pa jih uspete preprečiti, se pokaže še peta
možnost.

- Če so stvari prepuščene samim sebi, bodo šle
s slabega na slabše.

- Vse gre narobe naenkrat.

- Ko stvari že ne morejo iti slabše, se to vendarle
zgodi.

- Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.

- Če gre lahko več stvari narobe, bodo šle narobe
v najslabšem vrstnem redu.

- Napaka nikoli ne ostane skrita.

- Sosednja vrsta se premika vedno hitreje.

- Če boste zamenjali vrsto, se bo tista, ki ste jo
zapustili, pričela pomikati hitreje kot tista, v katero
ste se vključili.

- Vedno se najde stvar, ki jo iščete, tam, kjer ste jo
najmanj pričakovali. Vedno pa najdete tisto, česar
ne potrebujete.

- Ce zavrtite napačno telefonsko številko, ni nikoli
zasedeno.

- Tisti, ki smrči, zaspi prvi.

- Nogomet (itd.) je igra, v kateri igrajo dobri igralci
proti domačemu moštvu.

- Kar se začne dobro, se konča slabo.

- Kar se začne slabo, se konča slabše.

- Kar je videti težko, je nemogoče.

- Če gre vse v redu, je nekaj narobe, oziroma
kadarkoli se zdi, da gre vse v redu, ste nekaj spre¬
gledali.

- Če se ne mudi, so vsi semaforiji zeleni.

- Vsaka rešitev rodi nove probleme.

- Izmeri z mikrometrom, označi s kredo, obdelaj
s sekiro.

- Če se počutite dobro, ne skrbite! Prešlo bo.

- Če je zeleno, je biologija, če smrdi, je kemija, če
ne deluje, je fizika.

- Stvar bo padla tako, da bo naredila največjo
možno škodo.

- Orodje, ki vam bo padlo iz rok, se bo odvalilo
v najbolj nedosegljiv kot (... potem, ko vam bo
,zmečkalo' prst na nogi).

- Ko vse drugo odpove, preberite navodila za upo¬
rabo!

- Nikar s silo, uporabite večje kladivo!

- Priložnost pride vedno v najbolj neprimernem
trenutku.

- Najboljši način, da se še česa spomnite, je, da
zalepite pismo.

- Ne glede na to, kaj je šlo narobe, se vedno najde
nekdo, ki je to prej vedel.

- Nemogoče je, da bi bil optimist prijetno presene¬
čen.

Dodajte svoje ugotovitve! Pa mnogo zabave!

Jože Čuden

MAKETA RAKETE
GIRDOC

Raketa G1RD-X je bila ena prvih raket na tekoče
gorivo. Izdelali so jo v Sovjetski zvezi. Pionirji
raketne tehnike pod vodstvom F. A. Candara so
delovali v skupini GIRD, ki se je ukvarjala z razvi¬
janjem tekočinskih raketnih motorjev.

25. novembra 1933 je poletela druga raketa na
tekoče gorivo, ki je bila bolj izpopolnjena od njene
prednice. Raketa je bila visoka 2m in 20cm,
premer pa je bil 14cm. Okoli 30 kg težka raketa je
dosegla skromno višino poleta 150m, vendar je
bil to pomemben dosežek v razvoju raket.

To maketo izdelamo enako kot ostale leteče
modele raket. Iz šeleshamerja navijemo okoli
valjastega predmeta 326 mm dolgo telo s preme¬
rom 26mm. Nanj prilepimo stabilizatorje, ki jih
najprej povečamo, nato pa izrežemo iz zglajene¬
ga lipovega furnirja (1 mm). Ta raketa bo tudi
letela, ko bomo vanjo vstavili raketni motor »Co-
smos«. Na notranjo stran telesa nalepimo štiri
letvice debeline do 4mm. Če motor ne bo trdno
stal, ga ovijemo z raskavcem. Na telo nalepimo še
vodili s premerom 5mm. Glavo izdelamo iz lipovi-
ne. Oblikujemo jo z nožem in raskavcem in jo
izvotlimo, da je lažja. Izdelamo jo lahko tudi iz
balse, to pa moramo obtežiti s koščkom kovine.
Da bo raketa ob pristanku nepoškodovana, upo¬
rabimo padalo (šesterokotnik s premerom 30cm).

TIM 6 • 226  • 87/88

Po češki reviji ABC
prevedel Bojan Rambaher

1. Glava, 1 kos

2. Telo, 1 kos

3. Stabilizator, 4 kosi

4. Vodilo, 2 kosa

TELIČEK

Svojim mlajšim sorodnikom ali pri¬
jateljem lahko za darilo sešijete le¬
po plišasto žival - telička. Za delo
boste potrebovali ostanke pliša,
klobučevino, korale ali gumbe, koš¬
ček usnja, vato ali koščke krp.

Kroj je narisan na mreži. Stranica
kvadrata ima dolžino dva centime¬
tra. Posamezni deli kroja predstav¬
ljajo naslednje dele telesa:

1. glava-2 x

2. gobecindelmedušesi-4 x

3. uho-4 x

4. jezik-1 x

5. oko, nosnice-4 x

6. podlaga pod očmi-2 x

7. trepalnice-2 x

8. trup-2 x

9. noge-4 x

10. sprednja kopita-4 x

11. zadnja kopita-4 x

12. rep-1 x

13. repne dlake-1 x

Delovni postopek

Najprej si po načrtu pripravite kroj
v naravni velikosti. Posamezne de¬
le kroja obrišite ali pripnite na pri¬
pravljeno tkanino in jih izrežite. Pliš
režite zelo pazljivo, da ne bi prere¬
zali dlačic. Pri nadaljnjem delu pa¬
zite, da bodo dlačice vselej usmer¬
jene v isto smer, da se ne bodo
pozneje šivi preveč videli, in da bo
lesket pliša enak. Posamezne dele
šivajte po robu tako, da jih stisnete
ali prekrižate. Zašite dele pozneje

TIM 6 • 227  • 87/88

obrnite navznoter, da se šivi ne
vidijo. Ko boste telička nagačili, pa¬
zite, da bo imel primerno obliko.
Teliček je lahko enobarven ali raz¬
nobarven, po možnosti pa si izberi¬
te naravne barve.

Glava

Glava je sestavljena iz sedmih de¬
lov. Najprej sešijte oba osnovna
dela (del 1). Na vratu pustite majh¬
no odprtino, da boste lahko glavo
obrnili in nagačili. K nagačeni glavi
prišijte nagačen gobec in čopek
(del 2). Ušesa so dvoslojna in niso
nagačena. Glava bo izdelana, ko
boste prišili še oči - gumbe (del 5).
Oči so podložene s klobučevino
(del 6) in jih obkrožajo trepalnice
(del 7). Prišiti morate seveda še
nosnice (del 5) in jezik (del 4).

Telo

Telo je sešito iz dveh delov ( del 8).
Tudi na trupu pustite pri vratu odpr¬
tino, da boste lahko trup obrnili in
nagačili. Vse noge so sešite po
enakem kroju (del 9). Izrezani del
preložite po širini na polovico in ga
sešijte od kopita navzgor. Ko boste
noge nagačili, prišijte na sprednje
in zadnje noge še kopita, sešita iz
dveh delov (del 10 in 11). Prav na
koncu nog ne nagačite, da jih boste
lahko upogibali. K nagačenemu
trupu prišijte izdelane noge, rep in
nazadnje še glavo - in teliček je
izdelan.

ZABAVNA FIZIKA

KDAJ JE ŽELEZNIŠKA PROGA DALJŠA: PO¬
LETI ALI POZIMI? — VIŠINA EIFFLOVEGA
STOLPA — ZAKAJ JE LED SPOLZEK

Če vas kdo povpraša »Kako dolga je železniška proga
Ljubljana—Beograd?«, mu najbolj pravilno odgovorite
takole: »Petsto šestdeset km v povprečju, poleti je za
blizu tristo metrov daljša kot pozimi.« Kakorkoli se bo

komu zdel takšen odgovor nesmiseln ali celo kaj več, ne
bo težko dokazati, da je edino takšen točen. Če pri tem
mislimo na nepretrgano dolžino železniške proge, le-ta
zares mora biti poleti daljša kot pozimi. Ne pozabimo
namreč, da se tračnice pri vsaki povišani stopinji podalj¬
šajo za več kot stotisočinko svoje dolžine. V vročih po¬
letnih dnevih se segrejejo tračnice na40°C in več, vča¬
sih so celo tako razžarjene, da bi se pošteno opekli, ko
bi se jih dotaknili z roko. V obdobju najhujšega mraza pa
se tiri ohladijo do —25°C in še niže. Če postavimo
osnovno razliko 55° med poletno in zimsko temperaturo
in pomnožimo celotno dolžino 600 km x 0,00001 x 55,
dobimo okoli 1 /a km! Iz tega sledi, kajpak, da je dolžina
proge poleti za okoli 300 m daljša kot pozimi.

Seveda pa se v resnici ne podaljša dolžina železniške
proge, temveč samo vsota vseh tračnic. To pa ni isto in
zato se tudi tračnice med seboj ne stikajo, med njimi so
namreč majhni presledki — prostor za raztezanje pri
segrevanju. Izračun bi pokazal, da se seštevek dolžin
vseh tračnic poveča za vsoto skupne dolžine teh pre¬
sledkov, in sicer za 300 metrov med najhujšim mrazom
in največjo vročino, seveda pa se podaljša le železni del
proge.

Ob toplotnem raztezanju in krčenju kovin je zanimivo
tudi vprašanje, kaj se ob velikih temperaturnih spre-

TIM 6 • 228  • 87/88

membah dogaja s takšnimi gigantskimi železnimi
zgradbami, kot je denimo Eifflov stolp v Parizu. Nedvo¬
mno ste že videli njegovo podobo v časopisu ali kaki
knjigi, saj sodi med eno od posebnih znamenitosti Pari¬
za. Ako se torej povrnemo k vprašanju o toplotnem raz¬
tezanju tega stolpa, moramo najprej povprašati: Za ka¬
teri letni čas gre, poletje ali zimo. Znano nam je, da se
300 m dolga železna os (višina Eifflovega stolpa) pri po¬
višani temperaturi za 1 °C podaljša za 3mm. Za pri¬
bližno toliko se torej mora podaljšati tudi višina Eifflo¬
vega stolpa. V vročem, sončnem poletju se železni ma¬
terial v Parizu lahko segreje tudi do +40°C. v hladnej¬
šem deževnem dnevu pade do + 10°C, pozimi na 0°C
in celo na —10° (večji padec temperature je v Parizu
redek pojav). Kot vidimo, gre torej za razliko 40° in več.
To pa pomeni, da lahko višina Eifflovega stolpa niha za
3 x 40 = 120 mm ali 12 cm. Natančna merjenja so poka¬
zala, da je ta slovita zgradba celo bolj občutljiva za tem¬
peraturne spremembe kot zrak; segreva in ohlaja se hi¬
treje in celo nepričakovan sončni žarek v sicer oblač¬
nem vremenu vpliva nanj. To nihanje višine stolpa so
odkrili s pomočjo žice iz posebnega nikljevega jekla, ki
ima to lastnost, da pri temperaturnih spremembah ne
spreminja svoje dolžine. Zlitina s to izredno lastnostjo se
imenuje invar (po latinskem izrazu za »nespremenljiv«).
Da bi bila predstava o podaljšanju Eifflovega stolpa kar
najbolj nazorna, povejmo, da se podaljša torej za pri¬
bližno polovico višine naše revije.

Na gladkem, pološčenem parketu mnogo hitreje zdrs¬
nemo kot na navadnem. Pričakovali bi. da se bo isto
zgodilo tudi na ledu, to je, gladek led bi moral biti bolj
spolzek kot raskav, hribčkast. Toda če ste se peljali kdaj
s sankami preko naravne, hribčkaste ledene površine,
ste se lahko prepričali, da so sani po tej površini kljub

vsem pričakovanjem stekle precej laže kot po gladkem
ledu. Neravna ledena ploskev je torej bolj spolzka kot
gladka! Pojava lahko razložimo tako: led ni spolzek, če
je gladek, temveč zaradi povsem drugega razloga: za¬
radi povečanega pritiska se temperatura topljenja ledu
znižuje.Oglejmo si. kaj se dogaja, ko se drsamo z drsal¬
kami. Ko stojimo na njih. se opiramo pravzaprav na želo
majhno površino, komaj na nekaj kvadratnih milimetrov
ledu. Na to majhno ploskev pritiska vse naše telo. Če se
zdaj spomnimo, kaj smo dejali v enem od prejšnjih se¬
stavkov naše zabavne fizike o pritiskih, bomo morali
priznati, da je pritisk, ki ga ima drsalec na površino ledu.
kar precejšen. Pod velikim pritiskom se led topi ob zni¬
žani temperaturi; če ima led npr. temperaturo—-5°, pri¬
tisk drsalk pa je znižal točko topljenja ledu. na katerem
stoji drsalec, več kot za 5°. se bodo ti delci ledu začeli
tajati. Kaj se dogaja dalje? Zdaj se med krivino drsalk in
ledom nahaja tanka plast vode in nič čudnega ni. če dr¬
salcu polzi. Kakor hitro zadrsa na drugo mesto, se tudi
tam dogodi isto. Vsepovsod se pod nogami drsalca led
spreminja v tanko plast vode. To lastnost pa ima med
vsemi snovmi edino led. Neki fizik ga imenuje »edin¬
stveno spolzko telo v naravi«. Ostala telesa so namreč
gladka, ne pa spolzka.

Lahko se torej povrnemo k vprašanju ali je bolj spolzek
naraven ali gladek led. Znano nam je. da pritiska breme
na podlago s tem večjo silo. čim manjša je ploskev, na
katero pritiska. V katerem primeru je človekov pritisk na
podlagi večji: ko stoji na zrcalno gladkem ali ko stoji na
neravnem, grudastem ledu? Jasno je, da v drugem pri¬
meru. saj se pri tem opira le na manjše število izboklin in
hribčkov neravne površine. Čim večji pa je pritisk na led,
tem obilnejše je topljenje in kot posledica tega je led tem
bolj spolzek.

Miha Zorec

»FUZZ«

EFEKT

Fuzz efekt je eden popularnejših
efektov za električne kitare. To vez¬
je močno spremeni zven električnih
instrumentov s tem, da izmenični
signal z limitiranjem močno popači,
pri čemer se poveča prisotnost viš¬
jih harmonskih frekvenc in električ¬
na kitara zveni podobno kot sakso¬
fon ali klarinet.

Vezje je zelo enostavno. Operacij¬
ski ojačevalnik močno ojača izme¬
nični signal iz električne kitare, ven¬
dar diodi D1 in D2 limitirata izhodni
signal na 0,7 V. Jakost fuzz efekta
oz. ojačenje vezja določa potenci¬
ometer P1, izhodno amplitudo pa
potenciometer P2. Priporočljiva je
uporaba operacijskega ojačevalni¬
ka L F 357, vendar amaterske zah¬
teve zadovolji tudi uporaba opera¬
cijskega ojačevalnika LM 741, ki se
ga da dobiti tudi v domačih trgovi¬
nah.

TIM 6 • 229  • 87/88

MLADI TEHNIK, Cojzova2, Ljubljana, vam
nudi bogato izbiro elektronskega materiala

50„.500^A

5k> 1N914

-i>j-

Slika 2

Miha Zorec

»VU«-METER

Slika 1 prikazuje enostaven Volu-
me-Unit meter, ki ga lahko montira¬
mo kar v zvočno omarico, saj ne
potrebuje lastnega napajanja.
Vezje je zelo enostavno. Izmenični
signal najprej usmerimo z diodo D1
in kondenzatorjem C1, usmerjeno
napetost nato s trimerjem nastavi¬
mo na optimalno vrednost, ki je
odvisna od merilnega instumenta.
Občutljivost merilnega instumenta
se lahko giblje med 50 in 500 mikro-
amperi, saj s trimerpotenciome-
trom prilagajamo vezje na indika¬
tor.

Vezje je primerno za ojačevalnike
izhodne moči od 5 do 200W.

Na sliki 1 je podobno vezje z LED
diodami, ki prikazuje delovanje oja¬
čevalnika v decibelih in sicer od +3
dB do -15 dB. Tako kot prvo vezje
tudi to ne potrebuje lastnega napa¬
janja in ga lahko montiramo kar
v zvočno omarico. Občutljivost vez¬
ja določa trimer P1, nivo prižiga
posameznih LED diod pa določajo
Zener diode, katerih vrednosti, gle¬
de na moč in upornost zvočnikov,
so v tabeli. Namesto Zener diod za
0,7 V lahko uporabimo kar navadne
diode (1N 914), saj je padec nape¬
tosti na njih ravno 0,7 V.

Miha Zorec

»PEAK«

INDIKATOR

Indikator konic izmeničnega signa¬
la ali popularno imenovan peak in¬
dikator je zelo razširjena in koristna
naprava.

Nagli skoki napetosti ali napetostne
konice, so normalen pojav pri re¬
produkciji glasbe, obenem pa so
zelo nevarne za nizkotonske zvoč¬
nike, ki ne prenesejo hitrih spre¬
memb napetosti. Nevarnost je še
večja, ker napetostnih konic ne sli¬
šimo.

Peak indikator je torej nekakšen
voltmeter za izmenične signale, ki
detektira določen napetostni nivo
tako, da prižge LED diodo, kar je
razvidno iz načrta. Izmenični signal
najprej usmerimo z diodo D1 in

TIM 6 • 230  • 87/88

kondenzatorjem C1. S trimerpoten-
ciometrom nastavimo usmerjeno
napetost na določeno vrednost in
če je ta napetost dovolj velika, od¬
pre transistor, ki prižge LED diodo.
Višina napetostnih konic, pri kate¬
rih se LED dioda prižge, je torej
odvisna od položaja drsnika trimer-
potenciometra in jo lahko zvezno
nastavimo.

Vezje umerimo tako, da na vhod
priključimo enosmerno napetost, ki
je enaka kvadratnemu korenu pro¬
dukta upornosti zvočnika in moči
zvočnika.

Trimerpotenciometer nastavimo
tako, da LED dioda še ne sveti.
Med poslušanjem glasbe lahko
LED dioda le kdaj pa kdaj pomeži¬
kne, če pa začne neprestano sveti¬
ti, moramo glasnost zmanjšati.

T 1 = T2 = BC 107, BC 109...

Kondenzatorji:

C 1 = C 2 = 22 u F/63 V Potenciometri: P 1 = P 2 = 10k

Matej Pavlič

ZVOČNO

STIKALO

Zvočno stikalo je elektronska napravica, s katero
lahko vkljapljate in izkljapljate luči, radio, televi¬
zor... Dovolj je, da plosknete, tlesknete ali zažviž¬
gate - in prej ugasnjena luč se bo prižgala. Ob
naslednjem plosku bo luč zopet ugasnila. Ker
lahko vezju nastavite prag občutljivosti, zvočno
stikalo s tem postane uporabno tudi na raznih
prireditvah, kjer boste z njim zabavali prijatelje.
Možnosti in načinov uporabe je res veliko, celotna
napravica pa je tako preprosta, da jo lahko izdela
tudi začetnik (skica 1).

Na izjedkano ploščico vitroplasta (tiskano vezje
z merami 65 x 30 mm prikazuje skica 2) prispajkaj-
te vse elemente razen mikrofona, za katerega

Slika 1 • Električna shema zvočnega stikala

TIM 6 • 231  • 87/88

uporabite mikrofonski vložek iz telefonske slušal¬
ke. Trimerpotenciometer naj bo čimmanjši,
prav takšen naj bo tudi kondenzator C,. Vezje ICt
je priporočljivo vstaviti v podnožje, diodo D 2  pa je
treba prispajkati s spodnje strani (med napajalna
kontakta releja Re).

Ko ste gotovi, še enkrat prekontrolirajte, če je vse
tako, kot je narisano na montažni shemi (skica 3).
Ker je poraba le okrog 10 mA, vezje priključite kar
na 9V baterijo, kdor pa želi, si lahko naredi
preprost usmernik, katerega električna shema je
na skici 4. Celotno zvočno stikalo vgradite v pla¬
stično škatlico za milo. Mikrofon montirajte na
čelno ploščo, nekje ob strani pa ne pozabite na
luknjico za nastavljanje občutljivosti. Če kdo želi
z zvočnim stikalom krmiliti kalorifer, motor ali
podoben (močnejši) porabnik, mora kupiti rele,
katerega kontakti bodo zdržali tok nekaj amperov.

Slika 2 • Tiskano vezje zvočnega stikala v

male

železnice

KAKO GRADIMO
HRIBE

Vlado Zupan

Do sedaj smo na naši maketi naredili nosilno ogrodje ali
nosilno ploščo in nanjo postavili deščice za tiste tire, ki
bodo tekli dvignjeni nad ploščo. Pritrdili smo tire in
kretnice ter vse skupaj električno povezali. Vlaki že
lahko vozijo, ampak maketa še nima lepega videza. Če
pogledamo našo sliko št. 1j bomo pomislili na okostje ali
na obešalnik brez obleke. Že na samem začetku pa smo
rekli, da hočemo maketo, ki bo podobna naravi okoli
nas, ki bo čim bolj posnemala naše resnično okolje. Tudi
naša maketa naj zato ne bo ena sama ravnina, kot
rodovitno polje v Banatu! Če bomo imeli griče, bomo
lahko naredili tudi tunele in postavili mostove. Na make¬
to bomo spravili več proge, saj bo ta lahko tekla v »dveh
nadstropjih«.

Slika 1. Ko smo položili tire, je maketa kot gola
in začeti moramo graditi hribe.

Slika 3 • Montažna shema zvočnega stikala

Slika 2 • Električna shema usmernika ?a napajanje
zvočnega stikala

Na začetku naših nadaljevanj smo dejali, da si je treba
vnaprej zamisliti, kako bo videti pokrajina na naši make¬
ti, kje bodo griči, kje ravnina s hišami in postajo, kako bo
tekla proga in kje bodo tuneli in mostovi. Poskusimo vse
to najprej narisati na tlorisu, kar ne bo težko. Malo težje
bo narisati pogled na zamišljeno maketo »iz letala«, kot
kaže naša slika št. 2. Sicer pa ni treba, da je narisano
prav lepo, važno je le, da si tako lahko predstavljamo
videz makete. Če ne bomo od vsega začetka vedeli, kje
naj bodo griči, pozneje ne bomo mogli več dvigovati
proge, če naj bi ta tekla čez pobočje. Poglejmo še, kje
navadno postavljamo hribe, kako naj bodo oblikovani in
koliko visoki! Prvi namen vsake makete je vožnja vla¬
kov, šele na drugem mestu je »krasitev« makete. Zato

TIM 6 • 232  • 87/88

moramo oblikovanje pokrajine podrediti progi. Tako bo
pretežni del makete raven, da se promet lažje odvija in
da imamo dovolj prostora za eno ali dve postaji. Hribe
navadno gradimo ob zadnji, ob levi in desni strani, ali pa
v obeh zadnjih kotih. Tako lahko proga teče iz enega
kota v drugega, gre pod hribi skozi tunele in med hribi po
mostovih. Sprednji del makete pa naj ostane raven za
postajo in daljše tire. Naslednje vprašanje je višina
hribov. Če bi hoteli upoštevati razmerje HO (saj se še
spominjate, da je 87:1, torej modeli 87-krat manjši kot

pri srcu ali pa kar »na pamet« zgradite svojo idealno
pokrajino. Dobro je, da ne greste preko okvirjev, ki sem
vam jih nakazal glede razmestitve, višine in oblike.

Pa pojdimo na delo! Za graditev hribov imamo veliko
možnosti. Naštel vam jih bom nekaj, pa si izberite tisto,
ki vam najbolj ustreza. Nekatere so bile v rabi včasih, ko
še ni bilo na razpolago takih materialov, kot jih imamo

Slika 2. Narišemo si, kakšna naj
bo maketa, da bomo vedeli, kje
postaviti hribe in narediti tunele
ter mostove.

pravi predmet v naravi), potem bi moral biti ljubljanski
Rožnik, ki se dviguje 100 metrov nad mestom, na maketi
visok kar 115 centimetrov. Kaj šele, na primer, naš lepi
Špik, ki se dviguje več kot 1700 metrov nad Martuljkom
- ta bi na maketi meril celih 19 metrov v višino! Zato
moramo pri gradnji hribov kar pozabiti na razmerja, saj
so navadno griči na naših maketih visoki od 20 do 40
centimetrov. Le če si hoče kdo pričarati pravo gorsko
pokrajino - kjer pa bo bolj malo prosora za progo - se bo
dvignil tja do 80 centimetrov v višino. Na koncu moramo
določiti še obliko naših gričev. Kar poglejte zopet naše
naravno okolje: na Dolenjskem imamo nežne, položne
griče, blizu Ljubljane kar iz ravnega poganja z bolj
strmimi pobočji Šmarna gora, na Gorenjskem pa imamo
prave gore s strmimi skalnatimi stenami. Izbira je res
velika! Na maketi delamo navadno bolj položne griče,
čez katere lahko teče proga in kamor bomo lahko
postavili nekaj kmečkih hiš in kozolcev. Da bo maketa
bolj zanimiva, lahko v en kot postavimo hrib z nekoliko
bolj strmo steno, ki jo oblikujemo kot skale. Na tak hrib
bomo postavili smreke, pa morda pod vrhom leseno
bajtico, okoli katere se bo pasel trop ovac. Naslednje
štiri slike kažejo nekaj možnosti, sicer pa morate ravno
pri tem oblikovanju sprostiti svojo fantazijo. Morda pos¬
namete kakšen delček naše domovine, ki vam je prav

Slika 3. Hribi v kotih omogočajo povezovanje
preko mostov.

danes. V osnovi sta pravzaprav le dva načina: pri prvem
naredimo ogrodje, preko katerega napnemo površino
hriba (hrib je torej votel), pri drugem pa naredimo polne
hribe, navadno iz stiropora.

Pred mnogimi leti so delali tako, da so najprej z žebljički
pritrdili na osnovno ploščo krpo platna in pod njo naba¬
sali kepe zmečkanega časopisnega papirja, da so dobili
hrib. Nato so pritrdili platno še na drugi strani. Paziti je
treba, da platno gladko teče preko časopisnih kep. Nato
so platno premazali s širokim čopičem z mizarskim

TIM 6 • 233  • 87/88

Slika 4. Prav v kotu naredimo lahko tudi kak bolj
strm hrib.

Slika 5. Na koncu mesta postavimo grič, ki je nad
tunelom bolj položen.

Slika 6. Hrib v zadnjem kotu ima strmo skalnato
steno.

klejem, kateremu so primešali rjavo barvo in prav dro¬
ben pesek, da je bila površina bolj hrapava. Dokler je
lepilo še mokro, je treba s prsti oblikovati manjše grape
in vzpetine v pobočju, da je videz griča bolj slikovit. Ko je
suho, je treba pobočje ponovno premazati, da bo grič
dovolj čvrst. Ta način je prikazan na sliki št 7. zgoraj,
spodaj pa vidimo, kako pripravimo ogrodje iz deščic ali
žice.

Opisan način danes le še redko uporabljamo. Če že

PLATNO

Slika 7. Zgornja slika kaže, kako smo delali hribe
včasih, na spodnjih pa vidimo, kako naredimo
ogrodje za hrib.

delamo hribe z lepljenjem ploskev, naredimo najprej
ogrodje iz deščic ali žice in nanj napnemo površino
pobočja. Slika št. 8 nam kaže, kako naj to delo poteka.
Preko ogrodja najprej napnemo kose žične mreže, kot jo
prodajajo za razna sita in podobno. Z žebljički,ki imajo
široko glavico, pribijemo mrežo na deščice. Površino še
dodatno oblikujemo - grape in male vzpetine. Nato
vzamemo vinilacetatno lepilo (MITOL ali DONIFIX), ga
razredčimo s pol vode, rabimo pa tudi rolo mehkega
toaletnega papirja. Papir razrežemo na primerno velike
kose. Vsak kos položimo na desko in premažemo
z lepilom. Nato ga previdno, da se ne strga, dvignemo in
položimo na mrežo, tako, da je namazana plast spodaj.
Papirje polagamo tako, da se prekrivajo. Ko je ena plast
položena, jo dobro pritisnemo ob mrežo in premažemo
z lepilom. Dokler je lepilo še mokro, polagamo nove
plasti papirja, ki smo jih namazali z lepilom. Ko je to

TIM 6 • 234  • 87/88

gotovo in menimo, daje oblika pobočja ustrezna, pusti¬
mo dan ali dva sušiti. Seveda je to delo nekoliko bolj
umazano in si moramo na koncu dobro umiti roke, pa
tudi čopič.

Ko se je plast papirja posušila, dobimo zelo čvrsto
površino. Sedaj zmešamo PLASTOFIL (mavcu podob¬
no snov, ki jo dobimo v trgovini z barvami) z vodo, da
dobimo gosto, za mazanje primerno zmes. Dodamo še
rjavo tempero, da dobimo barvo prsti. S širokim čopičem

na debelo premažemo površino hriba. Ko se posuši
imamo čvrst hrib, na katerega lahko »sejemo« zelena
vlakenca za travo, potikamo drevesa ali postavljamo
hišice. Opisan način je morda videti sprva nekoliko
zapleten, a je kar primeren, ko se enkrat dela privadimo.
Je poceni in daje čvrste griče. Tudi poklicni modelarji
največkrat tako delajo hribe. Namesto kovinske mreže
uporabimo lahko tudi plastično. Njena prednost je v tem,
da se lažje reže, da ne rjavi in da ne pika zoprno v prste,

TAPETA
5. S TRAVO

>. PLASTOFIL
TOALETNI PAPIR

2. MEHKA ŽIČNA MREŽA

1.  DEŠČICA ZA OBLIKO POBOČJA

Slika 8. Slika nam kaže, kako polagamo na
ogrodje posamezne plasti, da dobimo čvrst hrib.

Slika 9. Za hribe iz stiropora največkrat najprej
pripravimo »police«, na katere postavljamo plasti
stiropora.

Slika 10. Vidimo, kako sestavljamo plasti
stiropora, da dobimo zadosti visok hrib.

Slika 11. Za »prenosni« hrib smo najprej iz letvic
sestavili nosilni trikotnik in nanj z žeblji pritrdili
sklade stiropora.

Slika 12. Vrh hriba naj bo nekaj centimetrov pred
zadnjo steno.

TIM 6 • 235  • 87/88

ko je razrezana. Se pa težje oblikuje in obdrži obliko, pa
tudi manj trdna je in je potrebno dati nanjo kako plast
papirja več. Poskusiti je treba eno in drugo in se odločiti
za tisto, ki nam gre bolj od rok.

Ko se je pojavil stiropor, smo dobili še en način gradnje
hribov, ki je v mnogih pogledih zelo prikladen. Seveda
dobimo tu polne hribe, kot v naravi, kar pa ni nič narobe,
saj je stiropor izredno lahek. Stiropor lahko polagamo
direktno na osnovno ploščo ali pa na lesene podstavke,

Slika 13. Progo lahko na razne načine vgradimo v
pobočje. Stene okoli proge so lahko položne ali pa
bolj strme, kot v soteski.

kot nam kaže slika št. 9. Tako je tudi pod temi hribi
prostor za progo. Ta način je tudi zelo poceni, saj nam ni
treba kupovati stiropornih plošč, ampak porabimo kose
stiropora, ki so navadno za zaščito v škatlah z raznimi
aparati (televizor, radio, hladilnik in podobno). Seveda
so ti koščki debelejši in tanjši ter različnih oblik, ampak
za gradnjo hribov jih ustrezno obrežemo in sestavimo.
Kasneje se itak ne vidi, kaj je pod površino pobočja.
Stiropor najlažje oblikujemo s segreto žico. Lahko kupi¬
mo tako žico v obliki »ločne žagice«, ki jo ogreva tok iz
našega transformatorja, lahko pa si jo naredimo tudi
sami. V tujini je možno kupiti tudi posebne električno
ogrevane nože za oblikovanje stiropora. Ker pa stanejo
najmanj 25.000 din, bomo ta denar raje prihranili za
opremo makete. Za silo lahko režemo stiropor tudi
z zelo ostrim nožem, ki ga moramo večkrat nabrusiti. Pri
oblikovanju hribov bo tudi tak način dovolj dober, saj
bomo površino tako ali tako premazali s PLASTOFI-
LOM. Kose stiropora zlagamo v sklade, kot kaže naša
slika št. 10. Plasti spnemo skupaj kar z dolgimi žeblji,
lahko pa med plasti damo tenko pisat plastofilne zmesi.
Lepljenje največkrat ni potrebno, če pa že hočemo lepiti,
nikakor ne smemo uporabiti navadnih lepil, kot sta
univerzalni ali NEOSTIK, ker vsebujejo ta lepila topila, ki
bi nam stiropor takoj stopila. V tujini dobimo za stiropor
posebno lepilo, kot je UHU POR, lahko pa uporabimo že
omenjeni PLASTOFIL ali pa tudi vinilacetatno lepilo
(MITOL ali DONIFIX).

Ko smo hrib na grobo sestavili, vzamemo nož in obliku¬
jemo pobočje, delamo grape, male vzpetine, kakšen
bolj raven del in podobno, kot vidimo v naravi. Rezilo
noža naj bo bolj ozko in vedno dobro nabrušeno. Nekje
pustimo ostre robove, ki jih bomo kasneje pobarvali kot
skale, nekje pustimo vidne vodoravne ali poševne pla¬
sti, da bodo videti kot skladi v kakšni steni. Nato ves hrib
na gosto premažemo s plastofilno mešanico rjave bar¬
ve. Naprej delamo kot pri hribih, ki so bili narejeni na
kakšen drug načn. V stiroporno pobočje pa je še poseb¬
no lahko potikati drevje. Z žebljem naredimo luknjico in
vanjo potisnemo deblo drevesa. Večkrat je treba nad
kakim tunelom zgraditi hrib, ki ga je mogoče dvigniti, da
pridemo do vlakca, ki je obtičal v tunelu. Ravno uporaba
stiropora omogoča lahko gradnjo takih »premičnih«
hribov. En tak primer je razviden iz slike št. 11. Najprej
naredimo iz letvic primerno nosilno ogrodje - tu v obliki
trikotnika - in nato nanj pritrdimo plasti stiropora. Seve¬
da smo morali najprej na nosilni plošči napraviti »nepre¬
mični« del hriba in šele nato po tem oblikujemo naš
prenosni hrib. Paziti moramo, da prekrijemo stično
ploskev, ali pa naj tam teče oporni zid, da ne bo videti
razpoke. Nekje zadaj na nevidnem delu prenosnega
hriba vgradimo zanko iz žice, da bomo lahko hrib
enostavno dvignili.

Mislim, da bo gradnja hribov iz stiropora še najbolj
primerna. Uporabljamo odpadni material, ki nas nič ne
stane, razmeroma enostavno se obdeluje in ustvarjamo
lahko poljudne oblike. Če nam kaj ni všeč, odrežemo
stran ali pa pridenemo zraven kakšno novo vzpetino. Če
bomo delali hrib ob zadnji steni, je vedno bolje, če je vrh
hriba nekaj centimetrov pred steno, kot nam kaže slika
št. 12. Tako je videti bolj plastično in se hrib bolje širi
v ozadje, ki ga bomo narisali na steno. Ko bomo polagali
progo na pobočja ali v soteske, imamo več možnosti, kot
nam kaže slika št. 13. Pri tem bomo gradili razne oporne
zidove ali škarpe, a o tem, o tunelih in mostovih v prihod¬
njem nadaljevanju.

TIM 5 • 236  • 87/88

Marjan Kralj

TELEFON

Notranjščina modernega Iskrinega elektronskega
aparata ETA 800

Lahko rečemo, da nobena tehniška iznajdba ni tako
zbližala človeštva kot telefon. Tudi iznajdba avtomobila
ne. V copatah sedimo v udobnem naslonjaču in se
pogovarjamo s prijateljem ali znancem, ki je morda čisto
na drugem koncu sveta. In pri tem se nam ni treba nič
naprezati, samo zavrteli smo številke na številčnici ali jih
po novem odtipkali. Ko se bo na majhnem monitorju
pojavila že čez nekaj let podoba sogovornika - v bar¬
vah seveda - bo iznajdba popolna.

Do telefona pa je bila dolga razvojna pot. Številni
znanstveniki so del za delom odgrinjali skrivnosti tele¬
fonskega prenosa na daljavo in se sprva niso niti
zavedali, kakšno pomembno odkritje so opravili za
človeštvo. Pa odgrnimo nekaj tančic zgodovine!

Že pred nekako 2000 leti so Kitajci z napeto vrvico
spreminjali akustično energijo v longitudinalno valova¬
nje. Nato ves stari in srednji vek ni bilo nič novega. Šele
1667. leta se je angleški fizik Robert Hooke domislil
podobnih poskusov kot Kitajci, vendar največ na razda¬
ljo 1 km. Praktičnih koristi pa ti poskusi niso dali.
Skoraj 100 let kasneje je španski menih don Gauthey
izdelal "telefon« s sonornimi cevkami. Njegove posku¬
se je nato nadaljeval Francoz Biot, ki je živel med leti
1774 in 1862. To so bili le predhodniki odkritja.

Bližalo se je stoletje pravega telefona. Najprej je leta
1838 Američan Page iznašel pojočo iglo, ki je v tuljavi
nihala s spremembo magnetne poljske jakosti v ritmu
pogovornega toka in je delovala kot zvočnik. Že 1854.
leta je Francoz Charles Bourseul predlagal spreminja¬

nje akustične energije v električno, vendar s premikajo¬
čimi se ploščami. Naslednje leto je Anglež Scott, podob¬
no kot Bourseul, iznašel nihajočo ploščico kot osnovo
telefona. Naslednji korak je napravil Nemec Philip Re-
iss, ki ga imajo Nemci za izumitelje telefona, čeprav
v resnici to še ni bil. Konstruiral je aparat s platinasto
ploščico, na katero se je naslanjala platinasta konica, ki
je z govorjenjem skakala po osnovni ploščici in spremi¬
njala tokokrog, kar je osnova mikrofona. Za slušalke pa
je uporabil selenoid z iglo v resonančni skrinjici - zvočni¬
ku. Če mimogrede omenimo še Antonia Menuccija, ki je
šele pred sodiščem izterjal patentno prvenstvo za tele¬
fon, ki nikoli ni deloval, lahko preidemo k pravim izumite¬
ljem. Najprej je Elisha Gray vložil patentno prijavo za
tekočinski mikrofon z okisano vodo, Aleksandar Gra¬
ham Bell, ki velja danes za pravega izumitelja telefona,
pa je odkrit element kot mikrofon in slušalko s stalnim
magnetom. Bell je pred Grayem vložil patentno prijavo
zveznemu uradu. Njemu pripada tudi primat prvega
telefonskega pogovora s stavkom: »Gospod VVatson,
pridite sem, rad bi vas videl!« Tudi slavni Thomas Alva
Edison je pripomogel k napredku telefona. Izdelal je
ogljeni mikrofon, praktično istočasno z Emilom Berliner-
jem. Le-ta je dodal iznajdbi še govorni transformator
(indukcijsko tuljavico), s čimer je izboljšal kakovost
prenosa in zmanjšal izgube.

Končno sta E. Mc Evoy in G. E. Pritchef združila
mikrofon in slušalko - nastala je današnja pogovorka.
Tega leta, namreč 1877., so delali poizkuse z induktor-
skimi aparati tudi že na Ljubljanski realki.

TIM 6 • 237  • 87/88

na

kratko

Po češki reviji ABC
priredil Bojan Rambaher

NA POTI
K DOVRŠE¬
NOSTI -
LASERSKA
PLOŠČA

Kompaktna plošča oziroma CD
plošča pravzaprav ni večja od piv¬
skega podstavka. Njena srebrna ali
zlata površina se svetlika v vseh
barvah, zato ker za oko praktično
nevidne zareze lomijo svetlobne
žarke in ustvarjajo mavrični spek¬
ter. Kolut, ki je debel le 1,2.mm, ima
premer 120 mm in je težak le okoli
15 gramov, je resnično čudež so¬
dobne zvočne reprodukcijske teh¬
nike in hkrati neverjetna banka po¬
datkov. Pod mikroskopom lahko vi¬
dimo od sredine razvijajočo se spi¬
ralo drobnih zarez, ki so enako
široke, a neenakomerno dolge. Na
4,5 km dolgi spirali je vtisnjeno prek
pet milijard takšnih zarez, ki jih la¬
serski gramofon spremeni v več kot
uro glasbe v kvaliteti, kakršne ne
dosegajo niti moderno opremljeni
študiji. V zarezah pa lahko namesto
glasbe šifriramo tudi številne po¬
datke, ki jih računalniško opremlje¬
na tiskarna spremeni v četrt milijo¬
na strani teksta. Pripravljajo celo
video CD plošče, kjer je na srebr¬
nem »pivskem podstavku« shra¬
njeno več kot tritisoč barvnih slik
- na primer zemljevidov, tabel ali
načrtov.

Kompaktne plošče so se uveljavile
tudi pri nas, vendar na žalost ne
domače proizvodnje. Laserske
plošče in laserske gramofone lahko
kupite v tujini ali v konsignacijskih

trgovinah. Izdelava plošč je zelo
zahtevna, čeprav se stiskanje teh
mini plošč načeloma ne razlikuje
tako zelo od tehnologije izdelave
standardnih vinilnih plošč. Mnogo
bolj zahtevna je namreč izdelava
stiskalnega orodja - matric

- z izredno zapleteno tehnologijo,
ki med drugim zahteva tudi popol¬
noma čisto delovno okolje. Ze eno
samo zrno prahu na občutljivi strani
plošče pomeni za zvočni zapis na
plošči nekaj podobnega kot odlom¬
ljena skala na cesti za drveči avto¬
mobil.

V naslednjih vrsticah vam bomo
poskušali na kratko in poenostav¬
ljeno razložiti postopek, po katerem
so v štirinajstih tovarnah sveta do
današnjega dne izdelali prek dve¬
sto milijonov CD plošč, prav tako pa
vam bomo predstavili popolnoma
nov način prvega rezanja matric, ki
ga uvajajo približno od začetka leta
1987.

Izdelava plošče se začne pri tako
imenovanem TAPE MASTERIN-

GU (A), kjer napravimo digitalni
zapis glasbe v takšni obliki, kot jo
bomo kasneje poslušali s kompakt¬
ne plošče. Posnet je na kaseti vi-
deo-magnetofona in v gigantski se¬
riji ničel in enic, s katerimi je glasba
digitalno šifrirana, so vtisnjene tudi
korekcijske in kontrolne šifre.

Izdelava PRIMARNE PLOŠČE
s pomočjo laserja (B)

Pri takoimenovanem primarnem
masteringu se na popolnoma na¬
tančno zglajen steklen kolut,
opremljen s fotocelično plastjo (fo-
torezistom), prepisuje zapis z vide¬
okasete, in sicer s pomočjo laser¬
skega žarka, ki utripa v ritmu digi¬
talnega signala in potuje po spiral¬
nem žlebu od sredine do roba kolu¬
ta. To je naloga modrega laserske¬
ga žarka, medtem ko laser z rdečim
žarkom skrbi za »ostrenje« »pišo¬
čega« modrega žarka in nadzoruje
geometrijo bodočih »kraterjev«

- zarez z glasbenim zapisom.
Osvetljena mesta se potem ločijo
od podlage. Na vsakem kvadrat¬
nem milimetru površine plošče je
okoli dvesto tisoč zarez!

Nazadnje na zmehčano površinsko
plast nanesejo monomolekularno
plast srebra, ki je potrebna pri po¬
stopku galvanske izdelave stiskal¬
nih matric. Srebrno primarno ploš¬
čo laborant prekontroliratako, dajo
prevrti na posebnem laserskem
cjramofonu. Če je vse v redu, potuje
primarna plošča v neprodušno za¬

prti posodi do prostora za galvani¬
zacijo, kjer iz nje postopoma skopi¬
rajo stiskalne matrice za nadaljnje
»prešanje«.

NOVOST: neposredno rezanje
zapisa z diamantom (C)

Primarno ploščo lahko po sistemu,
ki je plod najnovejšega odkritja
znanega podjetja Teldec iz Ham¬
burga izdelamo hitreje in brez pro¬
blemov zaradi nujne popolne čisto¬
če med prvim rezanjem v kovino.
Postopek se imenuje Direct Metal
Mastering ali skrajšano DMM. V bi¬
stvu gre za uporabo naprave, ki jo
uporabljajo pri izdelavi sedanjih
gramofonskih plošč za vrezovanje
zapisa v bakrene kolute za stiska¬
nje klasičnih gramofonskih plošč.
Zareze v prvotni kovinski plošči dol¬
be specialno naostrena konica di¬
amanta, katerega nihanja modulira
digitalni signal. Iz vsake tako na¬
pravljene primarne plošče lahko
stisnemo deset do petnajst tisoč
kompaktnih plošč. Prve lahko izde¬
lamo že dve uri po koncu DMM
- CD zapisa!

Izdelava STISKALNIH MATRIC
(D)

Na srebrno plast primarne plošče
se v galvanski kopeli čez nekaj ur
izloči nikelj. Nikljev negativni zapis
odtisa nato ločijo od primarne ploš¬
če. Ta kovinski odtis imenujemo
»oče«. Če bi želeli imeti le majhno
serijo CD plošč, bi ga lahko kar
neposredno uporabili za stiskalno
matrico za izdelavo plošče. Ker pa
vsako CD ploščo izdelajo v seriji
stotisoč in več kosov, morajo naj¬
prej iz očeta napraviti nekaj niklje-
vih kopij. Zato po galvanskem po¬
stopku izdelajo najprej pozitivni od¬
tis (tako imenovano mater) iz njega
pa nekaj negativnih odtisov) tako
imenovanih sinov), ki jih pozneje
uporabijo za stiskanje plošč.

STISKANJE CD PLOŠČ (E)

Nikljevo matrico (sina) pritrdijo v sti¬
skalni avtomat, ki ga vodi mikropro¬
cesor. Plošče se oblikujejo pri tem¬
peraturi 160°C iz čistega kristalne¬
ga granulata - polikarbonata, ki je
na videz nekoliko podoben čistemu
kristalnemu sladkorju. Najbolje se
je pri tem izkazal material makrolon
CD 2500 nemške tovarne Bayer
AG. V osmih do petnajstih sekun¬
dah pod vplivom dovedene toplote
in pod pritiskom okoli šestdeset ton
nastane prosojni odtis. Ta ploščica
kajpada ne more odbijati svetlega

TIM 6 • 238  • 87/88

- digitalna snemalna naprava

^ B - izdelava primarne plošče

posrebrenje;

| C - DMM - CD rezanje^ D - izdelava
negativna nikljava matrica matrice

^E - stiskanje

prozornega odtisa
- končna obdelava

L- parjenje aluminija

L- varovalni lak

TIM 6 • 239  • 87/88

gramofonskega laserskega žarka
in tudi to, da so na njej že drobcene
zareze, še ne omogoča oddajanja
glasbe.

Končna OBDELAVA plošč (F)

Na tej stopnji izdelave je plošča
najobčutljivejša. Na posebej izde¬
lanem transportnem traku v karse-
da brezhibno čistem tunelu (v njem
je lahko v kubičnem metru zraka
največ sto prašnih delcev, proti, na
primer, petim milijardam v kubič¬
nem metru na ulici) prozorne ploš¬

čice pripotujejo do parilne naprave.
Tukaj na zapisano stran plošče na¬
nesejo okoli osemdeset milijonink
milimetra debelo plast aluminija.
Pri igranju se od nje odbija laserski
žarek. Da bi zapisno stran obvaro¬
vali pred prahom in praskami, jo
prekrijejo še s prozorno plastjo po¬
sebne smole. Ta ploščo malodane
dokončno zavaruje pred poškod¬
bami in »umazanijo«. V izdelano
ploščo izvrtajo še sredinsko luknjo,
nalepijo nanjo etiketo in jo obvezno
preizkusijo tako, da jo hitro prevrti-

jo. Ker glasbo s plošče predvajamo
vselej s pomočjo laserskega žarka
in nikoli mehanično, je praktično
neuničljiva.

Tudi kontrola izdelanih plošč je
nadvse natančna. Trenutno pri
kontroli izločijo skoraj vsako sedmo
ploščo in jo uničijo. Na prvi pogled
je to mnogo, vendar gre pri tem za
orjaški korak naprej v kvaliteti. Ko
so namreč začeli z izdelavo CD
plošč, so na odpad odpeljali na¬
mreč kar osemindevetdeset plošč
od sto izdelanih.

tiinovi

oglasi

PRODAM krilo, višinski stabili¬
zator, smerno krmilo ter zadnje
krilo letala Taxi ali pa zamenjam
za DV napravo Graupner ali Sim-
prop, 4-kanalni komplet (2 servo-
motorja, oddajnik, sprejemnik,
akumulatorčki) z doplačilom.
Marko Hercog
Novo naselje 37
62377 Hoče pri Mariboru

PRODAM nove smučke RC-omni
lite (205 cm) in malo starejše RC-
02 (195cm), kupim pa walkie-tal-
kie z dometom nad 25 km.

Grega Merela
Ul. narodne zaščite 5
61113 Ljubljana
tel. (061) 349-790

PRODAM nov DV model Charter
(razpon kril 1500mm, 4 (8) kanal¬
no Robbe napravo, motorček
MAX OS 5,9ccm.

Gregor Malenšek
Nad mlini 48
68000 Novo mesto
tel. (068) 25-064

UGODNO prodam DV Jeep su¬
per VVheelie v merilu 1:10.
Matevž Čoki
Pod lipami 10
61000 Ljubljana
tel. 061/262-610

KUPIM letalski motorček
1,5ccm, balso debeline 2 mm,
prodam pa avto na daljinsko vo¬
denje Ford Ranger 4 WD 4x4.
Gregor Marn
Cesta na Markovec 9
66000 Koper

PRODAM več kot 250 kit komple¬
tov (ojačevalniki, predojačeval-
niki, usmerniki, stabilizatorji...
naprave za merjenje in uravna¬
vanje ter še veliko drugih elek¬
tronskih naprav). Obsežen kata¬
log brezplačen!

Anton Kordeš
Mestni trg 9
64220 Škofja Loka

PRODAM dobro ohanjen bager
LEGO TEHNIC pneumatic, rab¬
ljen dva meseca - po ugodni
ceni.

Timotej Rakuša
Pekrska 16
62000 Maribor
Tel. (062) 37-915

NUJNO kupim dva servomotorja
Graupner. Po možnosti naj bo
tip: C 305, C 3001, C 401, C 402,
C 505, C 4051, C 503, C 05 ali C 05
RN.

Kupim še par kvarc kristalov 35
MHz od 73 do 80 FMsss.

Kupim tudi rabljen motor motor¬
ne žage od 30 do 50 ccm. Motor je
namenjen predelavi za letalski
model.

Robert Resman
Sr. Dobrava 4 a
64245 Kropa

tel. (064) 79-688 (popoldne)

BRALCI, POZOR! Ali mi lahko
kdo, ki je imel Mehanotehnikin
avtomobilček in ga ne potrebuje
več, odstopi škatlico za upravlja¬
nje?

Jani Kolman
Zgoša 8
64275 Begunje
na Gorenjskem

UGODNO prodam motorni mo¬
del Galeb-izboljšano verzijo (raz¬
pon kril 1500mm), DV 4-kanalno
napravo s 4 servomotorji in mo¬
torje: 6,5ccm SUPER TIGRE ter
0,8 ccm CIPPOLA. Informacije
po telefonu (068) 84-311 od 10.
do 15. ure.

Rudi Škrajnar
Rimska cesta 13
68210 Trebnje

FOTO-LAK pozitiv-20 (200 ml)
za 4 m 2  površine in Kempstonov
vmesnik za igralno palico (za
Zx-Spectrum) z Rešet tipko in
osmimi digitalno-digitalnimi
izhodi za krmiljenje 8 elektro¬
motorjev, luči, releje, LE diod,
.... prodam.

Matjaž Horvat
Juršinci 42
62256 Juršinci

PRODAM igre za računalnik
Commodore64. Igre so kvalitet¬
ne in sprejmejo Loading. Za
prospekt mi pišite na naslov
Gregor Marn
Cesta na Markovec 9
66000 Koper

NAPRAVO za DV Simprop su¬
per 4 prodam. Komplet vsebuje:
oddajnik, sprejemnik, akumula¬
torje in 4 servomehanizme.
David Golubič
Polje c. XX/15 d
61260 Ljubljana-Polje
tel. 061/486-709 zvečer

TIM 6 • 240  • 87/88

zanke

in uganke

VSILJIVCI

ENAČAJ - KRAT - SUMA - MI¬
NUS - CINK - INGOT - KOBALT

- NIKELJ - KRAMP - FRANCOZ

- ŽAGA - ELEKTROMOTOR
BUKOVICA - LJUBIJA - MAJ-
DANPEK - VAREŠ

EBONIT - NAJLON - TREVIRA

- DRALON

VOLT - AMPER - NEVVTON

- OHM - DOKTOR - PROFE¬
SOR - INŽENIR - STEKLAR

Iz vsake gornje četverice izloči po¬
jem, ki ne sodi zraven. Primer:
k četverici KRIPTON - RADON

- KSENON - RADIJ ne spada ra¬
dij, ki ni žlahtni plin, ampak radio¬
aktivna prvina. Po vrsti brane za¬
četne črke izločenih besed dajo
priimek nemškega inženirja, ki je
razvil prvi dinamo (generator eno¬
smernega električnega toka). Od¬
ločilni korak je napravil s tem, da
je za proizvajanje magnetnega
polja uporabil namesto trajnih
magnetov elektromagneta. Njego¬
vo ime je bilo VVerner, živel pa je
v letih od 1816 do 1892.

SPREMENJENKE

ZASTOJ . .
VSEBNOST
SILNICA . .
LUPING . .
FERODA .
KLEMENT.
JADRAR. .
LISTER . .
VRANJE. .

Vsaki navedeni besedi spremenite
ali začetno ali končno črko tako. da
nastane nov samostalnik znanega
pomena. Primer: KLIKARSTVO
- SLIKARSTVO, KOPER - KO¬
PEL.

Zaporedno navpično brane nove
črke dajo priimek sovjetskega ve¬
soljca, ki je s 326 dnevi, preživetimi
v vesoljski ladji »Mir«, doslej abso¬
lutni rekorder v nepretrganem biva¬
nju v vesolju (Jurij).

VIZITKA

IVEK EDO AKT

Ivek je odprl izposojevalnico kaset,
na katerih so posnete TV oddaje,
filmi ipd. Kako se imenuje taka iz¬
posojevalnica?

ŠTEVILKA

PODVALITEV - IZPETOST - IN-
TRIGANTKA - BOLNIČARKA
- PASTORKA- STOICIZEM - PE-
NATI-OSEMENITEV-TRIMČEK

V vsaki gornji besedi je skrito eno
število. Poiščite ga, nato pa obkro¬
žite črko, ki je v besedi za skritim
številom. Primer: v besedti TRE¬
PETLIKA je skrito število PET, črka
za njim pa je L Zaporedno brane
obkrožene črke dajo matematič¬
ni izraz za število, ki pove, koli¬
kokrat je treba kakšno število
(bazo) pomnožiti samo s seboj,
da dobimo določeno število.

MISELNE ZVEZE

STOPNJA .

OTROK .

VODA.

NAGRAJENCI TIMOVE
KRIŽANKE IZ ŠT. 4/87-88

ALEKSANDER MARČEN, Nazar¬
je 88, 63331 NAZARJE

DAMJAN RIHTARŠIČ, Kro¬
pa 121, 64245 KROPA

NATAŠA STANKO, Prešerno-
va47, 61410 ZAGORJE OB SAVI

ENERGIJA.

MINUS.

SMETAR .

ENAČBA .

EMITOR.

IZUM.

ŽIVLJENJE.

ROBOT .

Vsaki gornji besedi pripišite po eno
od spodnjih besed, ki je z njo v mi¬
selni zvezi, npr. RADIO - NAPO¬
VEDOVALEC.

AVTOMAT - BAZEN - ELEKTRI¬
KA - ENAČAJ - IDEJA - IGRAČ¬
KA - KISIK - KOT - NESNAGA
- RAZLIKA - TRANSISTOR

Navpično brane začetnice pravilno
razporejenih miselnih zvez dajo
ime vede, ki raziskuje podobnost
med delovanjem strojev in živo na¬
ravo; povezuje številne znanstvene
panoge in predstavlja osnovo po¬
polne avtomatizacije poizvodnje.

REŠITVE UGANK

GLAVE IN REPI: 1 kon-Zola, 2 sta-
Nica, 3 N-jasa, 4 t-ujec, 5 in-sekt,
6 Mare-c, 7 stan-iol, 8 peta-k,
9 krak-ov, 10 okra-ski.

Končna rešitev: Konstantin Ciol-
kovski.

KRIŽANKA. Vodoravno: 1 strel,
6 filter, 8 en, 9 atek, 11 rja, 13 osa,
14 Aero, 16 Si. 17 center, 19 sedlo.

REBUS: laser - las, (označen s čr¬
ko) eR.

NAGRADNJA SLIKOVNA KRI¬
ŽANKA. Vodoravno: kvadrat, re¬
klama, rt, montažer, oro, one, nan,
Cmir, tiča, Bubka, okit, ul, ol, raja,
demanti, akter, AN, naklon, ris, trk,
IT, opeka, Raa, voznik, AZ, oidij,
PP, psi, de. Ela, Etbin, neolit, ZO,
Robertino, pravokotnik, Ikar, SA,
ja.

NAGRAJENCI TIMOVE
KRIŽANKE IZ ŠT. 5/87-88

BOŠTJAN PERC, Miklošičeva 1,
63000 CELJE

ROBERT KOPORC, Zaboršt11a,
61296 ŠENTVID PRI STIČNI

SIMONA DONIK, Leška cesta
5/b, 62392 MEŽICA

nagradna

slikovna

križanka

Iskra izdeluje vse orodje, ki ga domači mojster potrebuje za obdelovanje lesa. To so krožne in
povratne žage, vibracijski brusilniki, tračni brusilniki, skobeljniki in nadrezkar. S tem oro¬
djem delamo varno in z lahkoto. Delo nam olajšajo močni motorji v strojih, velike hitrosti,
ergonomsko oblikovani ročaji.

Če želite o električnem orodju Iskra več podat¬
kov, nam pišite na naslov: Iskra ERO. Prodaja.
Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana

Iskra

orodje

za vsakega mojstra