Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 26. aprila 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Leto XVIII. št. 17. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Važna kmečka prireditev v D. Lendavi. Prireditev, ki se je vršila preminočo nedelo v Dolnjoj Lendavi, je važna v gospodarskom, narodnom i kulturnom pogledi ne samo za Lendavo, nego za celi okraj i sploh za celo Slovensko krajino. Te den je bio slovesni zaklüček kmetsko-nadaljevalnh šol v D. Lendavi, Čentibi, Petišovcih, Veliki Polani i Črensovcih ino gospodinjske šole v Čentibi. Namen kmetsko-nadaljevalnih i gospodinjskih šol je büditi v srcih kmečkih sinov i hčeri lübezen do kmečkoga doma i domače grüde i njim pokazati pot do bolšega gospodarstva i gospodinjstva, zvün toga pa tüdi vtrjüvati v mladih srcih narodno zavednost i vzbüjati zanimanje za kulturo. Iz toga namena je razvidno, da so takše šole velikanske važnosti. Slovesni zaklüček spomenjenih šol je pokazao, da so vse šole svoj namen dosegnole v popunoj meri. Dosegnole so razveselive uspehe, tak da so voditeli lehko popunoma zadovolni. Zaklüček je bio prava kmečka manifestacija. Otvoro ga je g. župan Šiftar, ki je pozdravo goste : gg. referenta Krošla, glavara dr. Farčnika, dekana Jeriča, kmetijskoga referenta Wenka, predsednika kmet. odbora inž. Mikuža, voditele šol i drüge, ki so bili navzoči. Za njim je Nastopilo več govornikov (med drügimi gg. Kroš !, Farčnik, Jerič, Mikuž.) Vsi so povdarjali gospodarski, narodni i kulturni pomen nadaljevalnih šol i so spodbüjali navzoče k lübezni do domovine i do domače kmečke grüde. Za temi so podali voditeli šol poročila. Za njimi so nastopili gojenci sami. Od vsake šole je eden vučenec predavao od gospodarskih zadev, Drügi so nastopili z deklamacijami pesmami i s tamburanjom. Nazadnje pa sta bili dve igri. Velkodüšen dar banske uprave. Banska uprava v Ljubljani je darüvala za zidanje delavskoga doma v M. Soboti 50.000 Din. Odbor za zidanje doma se banskoj upravi za plemeniti dar najlepše zahvalüje. Ves prekmurski narod posebno pa naše delavstvo je banskoj upravi od srca zahvalno za to plemenito djanje. Državni prevrat v Španiji. Zmaga republikancov. — Kral zbežao. - Nova vlada. — Velki nemiri. Že večkrat smo poročali od velkih nemirov, ki so pretresali Španijo. Borba se je vršila za to, ali naj bo Španija nadale kralevina ali naj postane republika. Pri zadnjih občinskih volitvah je prišla odločitev. Z velkov večinov so zmagali republikanci. Nato je zavrelo po celoj Španiji. Republikanci so prevzeli oblast. Alcala Zamora, večkratni vojni minister, je Sestavo novo republikansko vlado. Kda je kral Alfonz XIII. vido, ka se je zgodilo, je skleno, da zapüsti Španijo. Na te način je šteo obvarvati državo krvavih bratskih bojov. S celov kralevskov familijov je odišeo iz države. Na vse Špance je izdao proglas, v šterom sporoča, da se kralevskomi prestoli ne odpovedao i ide iz države samo Zatoga volo, ar nešče gledati prelevanja bratske krvi. Z nastopom republikanske vlade se mir ne povrno v državo. V vnogih pokrajinaj se oglašajo komunisti i bojati se je, da pride do vekših komunističnih nastopov. Naši mantrniki v Italiji. V Čezsoči je 29. marca nastano v šoli ogenj, ki je vničo en del šole. Fašisti so obdužili Slovence, da so šolo oni zažgali. Polovili so okoli 25 moških i žensk. Zaprli so jih i tak mantrali, da je eden mož znoro, več žensk pa je zbetežalo. Šole pa neso zažgali Slovenci, nego fašisti sami. Pripelali so se po noči v automobili. Vužgali so šolo zato, da bi obkrivili Slovence, štere so potem lehko mantrali. Trplenje naših je sploh grozno. Na šoli sta včili dve vučiteljici. Obe sta besni na Slovence. Edna je edno učenko tak zbila i zbrsala, da so jo morali spraviti v špitao. Narod trpi i nema nikoga, što bi njemi pomagao. Fašistične oblasti so za vse tožbe glühe. Pri toj priliki moramo naglasiti dvoje. — Oblast, ki si telko prizadeva za povzdigo kmečkoga gospodarstva i gospodinjstva, da bi ublažila veliko kmetijsko krize, zaslüži najvekše priznanje. Na tom mesti izrekamo njoj i vsem voditelom nadaljevalnih šol prisrčno zahvalo. — Kmečki narod pa se mora zavedati, da nosijo oblasti njegovo usodo na srci i da si prizadevlejo, kak bi njemi mogle kem bole pomagati. Zavolo toga mora meti do oblasti zavüpanje i se poslüžiti vseh pripomočkov, štere njemi Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. 2 NOVINE 26. aprila 1931. oblasti nüdijo. Eden takših pripomočkov je ravno nadaljevalno šolstvo. Imamo je že po večih kraj h naše krajine. Ponekod je za nje še premalo zanimanja. To nam je v škodo. Znati moramo naime to, da dnesden krizo, v šteroj živemo, tisti prenaša ležej, ki kaj zna. Za volo toga naj nihče ne zametavle kmetijsko-nadaljevalnoga šolstva. Ono nas pripela k bolšoj prihodnjosti. Ka novoga v Belgradi ? Dar Njeg. Vel. krala. Upravnomi odbori za zaščito delavskih ustanov je Njeg. Vel. kral darüvao 10 jezer Din. Novi zakoni. Kmetijsko ministerstvo je dokončalo delo pri načrti zakona od kmetijskih šol i kmetijskih zbornic. Od načrtov de zdaj še razpravlala konferenca kmetijskih strokovnjakov. Spravišče zdravniških zbornic. V nedelo se je vršilo spravišče Zveze zdravniških zbornic kralevine Jugoslavije. Odobreni je bio proračun i se je razpravlalo od važnih zadev organizacije. Svetovna politika. Sprememba v Češkoslovaškoj vladi. Finančni minister dr. Engliš je odstopo. Njegov naslednik je postao dr. Karl Trapl, dozdašnji upraviteo Poštne hranilnice. V znamenji kriz i revolucij. Ka se godi zadnji čas v vnogih državaj, mora navdati človeka s skrbjov. Mirno lehko trdimo, da smo v znamenji kriz i revolucij. Ka se je zgodilo v Španiji, objavlamo na prvoj strani. Takše razmere vladajo tüdi na Portugalskom. Že cele tedne se bije boj proti vladi. Proti upornikom se borijo močne vrste vladinih čet. Velko krizo preživla tüdi Romunija. Profesori Jorgi se je toti posrečilo sestaviti novo vlado, a vse kaže, da kriza s tem ne rešena. Vnogi računajo na to, da bo parlament razpüščeni i se vpela diktatura. Še mogoče bole težke so razmere v Bolgariji. Parlament je razpüščeni i država stoji pred volitvami. Volilni boj bo jako oster. Vlada je odstopila. Rešitev krize de po mišlenji političnih krogov jako težavna. — Žmetnih dnevov pa ne preživla samo Europa, nego tüdi drügi deli sveta. Nemiri i revolucije divjajo na Kitajskom, v Indiji, v Australiji, posebno pa v Ameriki. Revolucijo so mele skoro že vse države v Južnoj Ameriki. Zdaj je revolucija prek vdarila v Severno Ameriko. Vre posebno v državaj Honduras i Nika-ragua. Zgrableni tolvaji. Kraja na sobočkoj postaji. — Zgrableni tolvaji — Namesto zdavanja voza. Poročali smo že, da so se v Soboti več hiš obiskali tolvaji. Samo edno noč so bili pri osmih hišaj. Nazadnje so se oglasili na postaji. Gor so vtrgnoli dva vagona i so odnesli iz njeva vekšo vnožino blaga. Novicz se je raznesla kak blisk. Žandarje so se taki podali na delo. Sledovi so vodili v Veščico. Tam so našli zakopano blago. Taki so zgrabili mater Ž. i dva sina. Pelali so jih v sobočko vozo. Eden izmed sinov bi mogao biti preminočo nedelo pri zdavanji. Mesto zdavanja je zdaj dobo vozo. Ka vse pride na den, se ešče ne ve. Jako Verjetno je, da so tej trije tüdi pri drügih tolvajijaj meli tao. Od ženske pravijo, da je že duže časa ponüvala i odavala po trgovinaj küre. Mogoče, da so jim pri tolvajijaj tüdi drügi pomagali. Kda vse to pride na den, si kroglina lehko oddehne, ar se reši nevarnih gostov. Kalendar. april (30 dni) 18. teden. Senje: 29. apr. Draškovec, 1. maj. Mursko Središče, 3. maj Sv. Križ. Vreme: Premenjavno. Murska Sobota Ka de s parkom i gradom ? Kak smo že poročali, je občina küpila grad i park. Zdaj se vršijo posvetüvanja, kak bi se dalo to dvoje kem bole primerno izrabiti. Čüli smo, da je za preureditev parka sam dr. Plečnik napravo načrt. Skoz park bi vodili dve vulici, ki bi se blüzi grada križali. Edna bi šla nasproti Nemcovoj trg, na Aleksandrovo cesto, drüga pa nasproti Slovenskoj v. na Radgonsko cesto. Prostor kre cest, posebno vogli vulic, bi se parcelerao. Za te parcele je prej že več interesentov, ar je te prostor za stavbišča jako primeren. V parki bi se zidala osnovna šola. Če se na tom mesti, kde zdaj stoji šola, nova šola nemre zidati, je park za novo šolo najbole primeren. Deca bi mela tam dosta prostora i dosta friškoga zraka. Deca nücajo prvo i drügo. Grad se porabi za uradne prostore i stanüvanja. Kak se čüje, se nastani v prvom štoki okrajno glavarstvo i občinski urad, v drügom štoki pa bi naj bila vučitelska stanüvanja. Ka prostora pa preostane, se porabi za drüge namene. Pred kratkim si je ogledao grad i park g. inž. Mencingar od banske uprave. Zvedeli smo, da je našeo, da sta tak grad kak park primerna za namene, kak smo je odzgora spomenoli. * — Regulacija Ledave. V pondelek si je ogledala bregove Ledave posebna komisija, ki je pregledala, kde bi se morala Ledava regulerati. — Gostje iz Čakovca. V soboto večer je pripravo diletanski zbor čakovski športnoga kluba Sobočancom razvedrilo, kakšega že dugo neso meli. Zbor je nastopo z veseloigrov „Nedužni zapelivcov“ Pomenkanje prostora ne dopüšča, da bi na dugo i široko pisali od predstave, zavolo toga Povemo le to, da so vsi igralci prvovrstno rešili svojo nalogo. Vsa čast njim ! Sreski zdravnik Med. Univ. Dr. Gregorc Albin Murska Sobota do preklica ne ordinira, ar je odšeo na zdravniški tečaj i nadalne študije. 2 — Odhod rekrutov. V nedelo se je po vulicaj od ranoga jütra naprej čülo popevanje. Od vseh strani so prihajali rekrutje, ki so se popoldnevi odpelali. — Veličastno razpelo. V pondelek so odpelali iz delavnice g. kipara Fr. Nemca velki križ. Razpelo je tak lepo, da daleč na okoli ne ednakoga. Napraviti ga je dao Fartelj iz Rakičana. — Poštarova nesreča. Preminoči teden je pismonošo g. Dragoviča zadela med opravlanjom slüžbe nesreča. Pelao se je na biciklini. Prišeo je na nekši kamen. Biciklin se je poškalo, g. Dragovič pa je tak nesrečno 26. aprila 1931. NOVINE 3 spadno, da si je prebio čelo i se je potukeo po nosi Mogao je iti k zdravniki. — Obžalüjem, da sem g Jožefa Flisara vüstmeno razžalo. Zahvalüjem se, da me ne tožo. PLAČEK VACLAV. SANATORIJ v Maribori, Gosposka ul. 49 Telefon 2358. Lastnik i vodja : primarij doktor ČERNIČ specialist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje vrejen za operacije i opremleni z zdravilnimi aparati : z višinskim suncom za obsevanje ran, čontnih i sklepnih vnetij ; tonizatorjem za elektiziranje po poškodbah i ohlapelosti črevesa ; diatermijo za električno pregrevanje i električno izžiganje; z žarnicov ,,hala“ za revmatična i drüga boleča vnetja : „enterocleaner“ ·jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihavanji i za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba : I. razred 120 Din., II. razred 80 Din., ӀӀӀ razred 60 Din. 5 Slovenska krajina. „Prošnja, zahvala, prošnja!“ Pod tem naslovom smo pred kratkim poročali, da smo na vse naše posojilnice poslali prošnjo za podporo i da smo dobili podporo samo od Prekmurske banke i od Kmečke posojilnice v Soboti i D. Lendavi. Tomi dodamo še sledeče: Posojilnica v Dobrovniki je brez prošnje poslala 100 Din. Posojilnica v Črensovcih je za 10 let naprej naročila oglas i je za vse taki plačala. Posojilnica v Bogojini je za edno leto naročila Oglas i je tüdi taki plačala. — Od drügih posojilnic še ne glasa, zato jih ponovno prosimo, da nam s primernov podporov priskočilo na pomoč ! — Naročnikom Marijinoga Lista se naznanja, ka Marijin List za messec april i maj zdaj izide sküpno. Ž njim dobijo naročniki, ki so plačali za letos že naročnino, brezplačno knižico „Priprava za srečno smrt.“ — Zahvala za dobro čtenje. Naročnik I. Vinčec je poslao iz Hamiltona sledečo zahvalo : „Visikospoštüvani g. Klekl i naš dober pastir, šteri nam tak lepo čtenje davajo do rok. Bog Vam naj obilno poplača ednok v nebeskom kralestvi, mi vsi ki čtemo njihove reči, telko vrednosti nemamo, da bi mogli vse poplačati. Želem njim tüdi od B. D. Marije i Srca Jezušovoga, naj Vam bodeta na pomoč vu vsem deli, ka bi ešče duga leta mogli širiti to lepo čtenje, za šterim hrepene vsako dobro srce.“ — Pozdrav iz Francije. „Pozdravlam celo Slovensko krajino, svojega očo, brate, sestre i občino Serdico.“ — Alojz Gaber, Mossele, France. — Renkovci. Pri Režonja Štefani so meli krstitke. Gostje neso mislili samo na jesti i piti, nego tüdi na dobre namene. Zbrali so 41 Din. za olepšavo kapelice Marije Pomočnice v Veržeji. — Bog jim plati. — Razpis fare. Bogojanska fara, ki je bila s smrtjov g. plebanoša Baše spraznjena, je s püšpekovim odlokom razpisana. Prošnje za plebanoša trbe vložiti do 27. maja. Farni patron je grof Pavel Esterhazy. Rogaševci. V dnevaj 11. i 12. aprila je dramatični odsek nastopo z lüdskov igrov „Domen.“ Vsi igralci so nastopili jako dobro, tak da je mela igra popolen uspeh. — Mednarodno senje v Budapešti. V čaši od 4. do 18. maja se zavolo mednarodnoga senja v Budapešti vogrska meja lehko prestopi brez vizuma i se vizum v Pešti dobi za enotretinsko ceno. V tom časi je za vse, ki do meli legitimacijo za velesenje, dopüščena tüdi polovična vožnja, tak na jugoslovanskih kak vogrskih železnicaj. Legitimacije se dobijo v Prekmurskoj banki v M. Soboti po 40 Din. — Delavcom na znanje. Sprejmemo taki 10 palerov, 200 zidarov i 150 delavcov za zidanje hiš v Jüžnoj Srbiji. Zglasiti se trbe pri Borzi dela v M. Soboti. — Bogojina. S težkim srcom so nas, zapüstili 20. apr. naši dečki regruti. Tak dosta kak jih je letos odišlo, smo jih v našoj občini ešče ne meli. Zdaj jih je odišlo 11 ž 3 so šče Odzaja. Mila je bila njih Zadnja pesem iz vesi, po njivah se je razlegla melodija lepe poslovilne pesme. „Zbogom zbogom ti vasica, ljüba fara i cerkvica, tü pri meši več ne bom, svetlo pükšo nosio bom. 2. Zbogom oče, Zbogom mati, Zbogom sestre ino brati zdaj se več ne vidimo, ar k vojakom pojdemo.“ Bog daj, da bi srečno vsi sprevodili dneve pri vojakih i bi postali hrabri sinovi naše domovine Jugoslavije, da nam i vam dragi dečki bo v čast i ponos. M.K. -- Lemerje. V nedeljo, dne 3. maja de v veškoj kapelici križovo proščenje. Kak vsako leto, se gotovo tüdi letos zbere dosta naroda. Smrt marlive delavke. V Dolnjoj Lendavi je mrla po dugotrpečem betegi vučitelica gospa Pavla Hribarova. Pokojnica je osem let delovala v Slov. Krajini, kak marliva prosvetna delavka. Na zadnje je bila prideljena v pisarno sreskoga šolskoga nad- zornika. Po želi pokojnice so odpelali njeno telo v lübleno Gorenjsko. Nepozabnoj pokojnici naj bo lehka domača zemla ! Ostalim pa izražamo naše sožalje. Ljutomer. Naša Glasb. šola priredi svoj običajni vsakoletni javni nastop (produkcijo) v nedeljo 3. maja popoldne ob 3. uri v Katoliškem domu. Nastopilo bo okoli 25 mladih goslačev 10 klavirašev i mladinski pevski zbor. Ob enem se poslovi 175 letnica rojstva i 140 letnica smrti slavnega glasbenika W. A. Mozarta. Pridite poslušat naš mladi glasbeni naraščaj ! Podrobnosti na letakih. Vstopnina običajna. ZA NEDELO. Po vüzmi trètja. Evang. sv. Janoša vu 16. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : edno malo i že me ne te vidili : i páli edno malo i vidili te me ; ár idem k Oči. Veleli so zato nešterni od vučenikov njegovi eden drügomi : ka je to, ka nam právi : edno malo i ne te me vidili i pali edno malo i vidili te me; i ka idem k Oči ? Pravili so záto : ka je to, ka právi, edno malo? neznamo, ka guči. Spoznao je pa Jezuš; ka so ga šteli pitati i pravo je njim : od toga zvedavate med vami, ka sam velo ; edno malo i vidili te me ? Zaistino, zaistino velim vam : ka te se skuzili i jokali vi : svet de se pa radüvao, vi te se pa žalostili ; eli žalost vaša obrne se na radost. Žena, gda rodi, žalost ma; ar je prišla njena vüra : gda pa porodi dete, že se ne spomené zboleznosti zavolo radosti, ka se je človek narodo na svet. I vi zato zdaj toti žalost mate, ali bodem vás pa vido i radüvalo de se srce vaše i radosti vaše nišče od vas ne vzeme. Razgled po domovini. Smrt pri deli. V Kranji je 23 letnoga zidarskoga delavca Štefana Martikoč doletela smrtna nesreča. Z drügimi vred je porivao žmetna kola. Malo je bio nepazliv, tak da so ga kola stisnola k dveram i njemi zmečkala prsni koš. Ponesrečenca so taki pelali v špitao, a je že na poti vmro. — Boj pijanih regrutov. Kak grozne Posledice lehko ma pijanost, kaže dogodek ki se je odigrao v Vidmi pri Savi. V pijanosti so se skre- 4 N O V I N E 26. aprila 1931. gali regrutje Kodrič i trije bratje Mladkovič. Kodrič je z nožom napadno Janeza Mladkoviča. Prebio njemi je čelo i prerezao glavno žilo. Nato sta brata Mladinovič napadnola Kodriča. Z noži sta ga tak razmesarila, da je na mesti vmro. Velki ogenj v Ptuji. V skladišči trgovine z vinom i žganjom Ornig je v petek vün vdaro ogenj. Zgorele so štiri zidine, velka vnožina méla, okoli 10 000 litrov vina, 1500 litrov žganice, na stotine butelk sorteranoga vina i brezalkoholne pijače. Škode je za poldrügi miljon Din, Žalostna zgüba. V zadnjoj števili smo poročali, da je na Cankovi vmro vučiteo Oberžan, brat bivšega cankovskoga kaplana, ki je zdaj v Belgiji. Komaj so ga pokopali, je prišeo z Zidanoga mosta že drügi žalosten glas. Nemila smrt je pobrala tüdi drügoga brata - Jožefa Oberžana, ki je meo lani novo mešo. Ta dvojna zgüba je napunila drüžino z velkoj žalostjov. — Plemenito delo starke V Koprivnici na Hrvačkom je Preminoči četrtek Vmrla 63 letna Barbara Bočkaj. V teštamenti je zapüstila zavodi presvetoga Srca 100 jezer Din za zgajanje sirmaških Hrvatic. Najvišiša palača v Jugoslaviji. Pokojninski zavod v Ljubljani je začno zidati palačo, ki ne bo najvišiša samo v Ljubljani, nego v celoj Jugoslaviji. Palača de visika na 12 štokov (nadstropij). V nedelo je bio blagoslovleni fundament (temelni kamen). Blagoslovo ga je nadpüšpek dr. A. B. Jeglič. Pri blagoslovitvi so bili navzoči zastopniki vseh oblasti. Iz sveta. Smrtna obsodba v Rusiji. V sovjetskoj Rusiji. so smrtne obsodbe na dnevnom redi. V Njepropetrovi je stalo pred sodiščem 68 trgovcov. Deset je bilo obsojenih na smrt. Velki ogenj. V Amsterdami je zgorelo velko skladišče na pet štokov. V skadišči je bila velka vnožina finoga duhana i tkanin. Plamen je vničo vse. — Granata raztrgala 4 dece. Na poli blüzi Lvova na Polskom je 12 dečkov našlo granato. Šteli so jo odpreti. Granata je pri tem eksploderala. Štiri dečke je raztrgala na falačke, trem je odtrgala roke i noge, drügi pa so bili inači ranjeni. Močen pok se je čüo več kilometrov daleč. Bogati dediči. V ednoj vesi blüzi Budapešte žive familija Ludvika Segrafa. Familija je iz Londona dobila glas, da je tam vmro nekši Segraf, ki njoj je zapüsto 2 miljoni funtov, to je prek 500 miljon Din. Železniški most z vlakom vred se zrüšo v vodo. V bližini Hong Kong se je pripetila velika železniška nesreča. Kda je vozo osebni vlak prek mosta, šteroga stebre je narasla voda zadnje dni močno izpodkopala, se je most podro i so v vodo spadnoli štirje vagoni. Dozdaj so potegnoli iz vode sedem mrtvecov, zvün toga so rešili iz vagonov 20 hüdo ranjenih potnikov, štere so odpelali v bolnico. Stoji pa to, da se je ponesrečilo več lüdi. Samomor grofice Appony. V nedelo popoldnevi se je vrgla skozi okno nekšega dunajskoga sanatorija madžarska grofica Dina Appony, Sneha grofa Ludovika Apponyja. Pokojnica je dugo trpela na živcaj i si je končala živlenje v 44. leti. Pred bolševiškov revolucijov so meli grofičini starišje velko imanje v Rusiji. Kda pa je prišeo prevrat, se je morala drüžina izseliti v inozemstvo i je prišla v siromaštvo. Dva brata grofice, ki sta ostala v Rusiji, so vmorili bolševiki. To je tak delovalo na živce pokojnice, da je zbetežala i ležala več let. Z možom Antonom Loulsom Apponyom ki in ravnateo nekše paroplovne drüžbe v Budapešti, sta živela ločeno. Vse to jo je tak razžalostilo, da si je skončala živlenje. Svojo ženo je šteo zažgati. Nikita Kuluščuk, edini sin bogatoga kmeta v vesi Gozdovi na Polskom se oženo z Marijov Julijanov. Mlada žena je bila marliva i delavna, a mož jo je ne meo rad. Naskori po ženitvi jo je začno biti i njegov oča ga šče bole hujskao proti njej. Večkrat je od bitja obležala brez zavesti. Naednok je Kuluščukom zbetežala živina. Njeni mož je skleno, da jo je Marija iz maščevalnosti pocomprala. Zakleno je vrata, zaküro krüšno peč, s svojim očom je zvezao nesrečno ženo, zatekno njoj je vüsta i joj naznano, da jo bo zažgao. Na srečo je čüo v drügoj hiši to njegovoga oče oča i skočo vün na okno i naznano sosedom grozno dejstvo. Kmetje so taki vdrli v hišo i potegnoli vün požgano Marijo iz peči, kde je zgübila zavest. Policija je nesrečnico pripelala v bolnico. Moža i njegovoga očo so pa taki aretirali i spravili v zapor, kde si premišlavata o groznom hüdodelstvi. Roka pod potačami brzovlaka. Pariško sodišče se bavi z navadnim primerom zavarovalne goljufije. Trgovski zastopnik Baecheler je obtoženi zavolo večkratne goljufije. Proti njemi sta vloženivi dve tožbi. Prvo so vložile nešterne zavarovalnice, od štere je že prejeo 300.000 frankov, nato je vložila pritožbo francozka Vzhodna železnica, od Štere je tüdi zahtevao 300.000 frankov, rekši da so njemi potačje vkraj vrezali desno roko. Po preiskavi se je dognalo, da je Baecheler sam položo roko pod potače od štere je pa ne dobo peneze, nego so ga taki aretirali i spravili v zapor. Za smeh. Eden Slovenec je šo v Gradec v Austrijo. Kak je v Gradec prišo je zraven šo v edno cerkev. Tü je pa vido edno zdavanje. Zato pita Slovenec Nemca : Što se ženi ? - Nemec odgovori: „Ihvasnit !“ (To je, jaz ne vem.) — Slovenec ide vün z cerkvi i ide vu edno kavarno. Tam vidi ka slüžijo gostüvanje. Pita Nemca : Što se je oženo ? Nemec odgovori : Ihvasnit ! Slovenec ide dale pride do edne fabrike, tam ide tüdi eden Nemec. Slovenec ga pita : Čida je pa ta velka fabrika ? Nemec odgovori : Ihvasnit ! Slovenec ide dale i si pogučavle, ka te Ihvasnit mora bogat človik biti. Kak ide dale opazi, da pri vsakoj hiži rdeča zastava vün djana. Pita ednoga Nemca zakaj so te zastave ? Nemec odgovori ; Ihvasnit ! Slovenec si misli aha, te so zato vün djane, ka se Ihvasnit ženi. Slovenec je šo domo, na poti se je srečao z ednim sprevodom. Pita ednoga Nemca : Što je pa vmro. Nemec odgovori : Ihvasnit ! Slovenec na to pravi : No, te ga je pa li vrag vzeo ! — Kda je prišeo domo pravi, da se je eden bogat „Ihvasnit“ vgojdno oženo, večer je pa že vmro. Pa je tak ne mogo toga velikoga bogastva vživati ! Mesar : (Ki je vsigdar dražo Peka.) Ednok je ravno prišo z edne pekarije i srečao peka. Pek : Kde ste pa bili ? Odkec pa idete ? Mesar : Ravno sam v njuvoj pekariji büo i deset žemeo sam küpo ! Pek : Kde je pa te mate ? Mesar: Tü je pod krščakom mam, ka so tak male, da sam jih 10 notri spravo. Pek se je čemerio, ali gori si je djáo, da mesari vse to nazaj plača. Ednok, kak se srečata, je pek ravno z mesnice šo. Pek : Ravno z vaše mesnice idem, telečo glavo sam si küpo. Mesar : Kde jo pa te mate ? Pek : Pod krščakom ! Halo Amerikanci ! Oda se ivanski veliki Umetni mlin na Ledavi z zemliščom i z vsem mrtvim i živim inventarom. Cena po dogovori. Več se Poizve v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. 26 aprila 1931. NOVINE 5 Skrb za zdravje. Mrzle noge. Mrzle noge so preveč razširjeno zlo med lüdmi, ki dosta sedijo. Mrzle noge so znak, da je malo krvi v teh od srca najbole oddaljenih udih, kar izvira iz slaboga obtoka krvi, ka samo na sebi ne ravno nevarno, ka pa lehko povzroči marsikatero nevarno bolezen. Zato moramo skrbeti, da mamo vsikdar tople noge. Predvsem moramo paziti, da so čevlji zadosta veliki ; znano je, da vsaki pritisk ustavlja obtok krvi, vendar pa toliko grešimo v tom pogledi. Noge morajo biti vedno suhe i tople. Nešterni so preveč podvrženi tomi, da so jim noge mrzle, če samo malo duže časa sedijo. Proti tomi se najležej obvarüjemo, če se večkrat pregibljemo; če vstanemo i se 10 do 15 krat zaporedoma vzpnemo na prste vsakikrat kda začütimo, da nam postajajo noge mrzle. Zadelani nos. Posebno v zimskih i mokrih sprotoletnih dnevaj se zgodi, da se človek prehladi i ma čisto zadelani nos, tak da skoro dihati nemre. Tomi se lehko odpomore na več načinov. Jako dobro je, Če potegne v nos slano vodo ali citronin sok, ali pa vdihava mentol. Dobro vpliva tüdi žganica, s šterov se naj namaže nos i šinjek. Friški krüh je jako tečen tak da ga ma vsaki rad. A kak je tečen, tak je tüdi škodlivi. Dokeč je naime krüh mehek, friški, se ne da dobro razgristi, nego se z grizenjom delajo trde kroglice, štere se ne dajo prebaviti, nego obležijo v želodci i motijo prebavo. Dosta friškoga krüha teda ne dobro jesti. Pošta upravništva. Vinčec Jožef, Hamilton. Imena novih naročnikov sprejeli z naročninov. Hvala za to i za podporo za M. List. Vsem novim naročnikom smo dali vse poslati. Lazar Kalman, Crezaney. Duga v G. Petrovce je ešče 23 Din. 90 par. Franke sprejeli i Pozdrav. Hvala. Ozmec Franc, Buenos Aires. Naročnino od Tkalca sprejeli i njemi bomo na lastni naslov vse pošilali. Griesbacherovoj stavili, da se nikaj ne javlja. Naročo nišče neje, kak ste njim priporočali. Vsem pozdrave. Žlebič Jožef, Buenos Aires. Sprejeli letošnjo naročnino. Lansko tüdi pošljite, ve intereš že doprinese, keliko je valuta skvarila. Včasi jo pošljite, keliko ste dobili. Hvala za podobo. Ropoša Franc, Kuzma. Kranjec Ludviki smo poslali kalendar pa tüdi Novine dobiva. Trbelo de pa ponoviti naročnino. Vuk Lena, Chicago. 200 Din. sprejeli za krüh sv. Antona Drügoč pošlite dolare, ka je mi eti zmenimo, malo ste dobili za pet dolarov. Hvala. Pozdrav vsem pri hiši. Šprager Milan, Vinnipeg. Najlepša hvala za poslano lepo podporo i za pozdrave. V obilnosti ste na letos vse plačali. O da bi nam vsi bar tisto plačali, ka so dužni, kak lehko stališče bi mela uprava. Srčne pozdrave op vseh nas. Kalendar pali dobite, ne ga pa trbe posebi plačüvati. Oda se na Razkriži pri cerkvi lepo zidano poslopje št. 4. primerno za trgovino i tüdi 7 plügov zemle : šume, njive gorice. Küpi se lehko Vsevküp ali pa vsako posebi. Küpci se lehko zglasijo vsaki den pri odajalki KATARINA GALINAR na Razkriži. 2 Otvoritev vožarske delavnice. Cenjenomi občinstvi naznanjam, da sem v Bratoncih p. Beltinci 1. aprila začno vožarsko obrt. Po nizkoj ceni ino iz dobroga materijala pletem vsefele voža i vajati. V zalogi mam svoje blago, pletem pa tüdi vsakomi, što prinese svoje konople. Bakan Martin, Vožar Bratonci, p. Beltinci. „Bezprizornij.“ Meseca septembra se je na postaji za rusko mejo pojavo dečko, ki se je po nesreči z vlakom pripelao prek ruske granice. Začeo je spitavati, kde je zavod za „bezprizorno“ to je dom za deco brez nadzorstva. V Rusiji država zdaj deco tak vzgaja, da nihče ne pazi na nje. Odgovorili so njemi, da tü nega takšega zavoda. Pa si je ne dao dopovedati. Deca so njemi prej povedala, da v vitebskom zavodi za bezprizorne jako dobro jejo. Potom so spoznali, da se dečko skrio na železnici i se odpelao prek ruske meje. On je pa mislo, da je ešče v Rusiji. Gnali so ga na policijo. Policijskomi nadzorniki se je dečko dopadno, pa ga je vzeo k sebi. Dao njemi je jesti, da se je ešče v svojem živlenji nikdar ne tak najo. Ednok je policaj na stoli püsto klüče pa cigarete. Kda je prišeo domo, je ne najšeo dečka pa ne cigaret i klüčov. Dečko se je hitro pokazao : „Možak, jaz sam skrio cigarete pa klüče, da jih nihče ne bi vkradno.“ „Pri nas nihče ne kradne !“ „Mislim, da vučenoga ne bote včili.“ Brezprizornij je bio sirota. Mati njemi je vmrla, očo so pa strelili zato, ar je bio „beli“ ! Ne dugo si je dečko želo, da bi njemi policaj pokazao takšega „beloga“. „Jaz sam beli !“ je odgovoro policaj. »Ne je istina, pokaži mi pravoga beloga“. Policaj je ne znao kakšega „beloga“ bi dečko rad vido. Pa ga je sam najšeo, najmre ednoga debeloga človeka. Drügi den je policaj znova pozvao dečka k obedi. Mali se je ne mogeo načüdivati, kak je mogoče vsaki den jesti pri tak obilnom stoli „Ka vam pa potom ostane za drügi den ?“ Nazadnje je vido, da tü lehko vsaki den telko jejo i da je mogoče živeti tüdi brez komunizma. „Bezprizornij“ je meo 11 let. Ostao je v Narvi. Dečka je sprejeo eden fabrikant. Zdaj se pa najbole boji, če bi morao iti nazaj v Rusijo. (Vestnik Krestjanskoj Rossii.) Herbija v škatulaj za špice. V zapadnem deli Berlina je te dni vmrla lastnica nekše male trgovi- ne. Ženska je delala v trgovini den za dnevom i si ne Privoščila takrekoč nikaj — vse njeno živlenje je bilo samo delo. Po njenoj smrti so se na njenom domi takoj začnoli oglašati razni dediči. V stanovanji so našli vse puno zabojev, kajti varčna ženska je vse hranila. Herbašje so pa vso to staro šaro zmetali vün na dvorišče. Na dvorišči pa se je pojavo nekega dne poulični pevec, pevca pa je spremljal nekši deček. Med tem, kda je mož pel, je deček brskal po staroj šari i pregledao razne škatlje i škatlice. Vse so bile prazne. Na tleh, pa je ležala še škatljica za špice. Deček je odpro tüdi to, i glej : škatljica je bila puna samih stotakov ! Deček je razodeo to skrivnost še nekšemi drügomi dečki i naednok je znala cela hiša, kde i kam je trgovka spravljala svoje peneze. Herbašje so se seveda taki zopet oglasili i pregledali vse škatlje i škatljice i so res našli več jezer mark, ki jih je skrivala ženska pred tolvaji v škatülaj za špice. 6 NOVINE 26. aprila 1931 Za naše male. Prišla je prišla vesela spomlad. . . Narodna pesem- — Zapisao: VOGRIN ŠTEFAN. Prišla je prišla Vesela spomlád Dekle so začele Gredice kopat’ So gredice kopale No spevale lepo Marija Marija Hvalena naj bo. Prišla je prišla Vesela spomlád Dekle so začele Rožice plet So rožice plele No spevale lepo Marija Marija Hvalena naj bo. Prišla je prišla Vesela spomlad Dekle so začele Rožice seját’ So rožice sejale No spevale lepo Marija Marija Hvalena naj bo. Prišla je prišla Vesela spomlad Dekle so začele Rožice trgat So rožice trgale No spevale lepo Marija Marija Hvalena naj bo. Prišla je prišla Vesela spomlad Dekle so začele Venčeke plesat So venčeke plele Mariji darüvale Marija Marija Hvalena naj bo. Boža kaštiga. (Iz lista Andjeo čuvar). Ves N. leži v lepoj kroglini med gorami . . . zato ne čüdno, da deco, posebno pa dečkece nekaj vleče na pole, na slobodo, kda zapiha sprotoletni veter. Oni želejo pozdraviti prekrasne višave, doline i klance, pune skrivnosti i lepote. Trüma dece je ravno stopila iz cerkve, kde so se pripisvlali na svetešnji den. Za mesec dni pristopijo k sv. prečiščavanji. Kelko razgovorov od toga ! Deklice so posebno žive. Po dve ali tri idejo vküp razgovarjajoč se veselo i živo, razidejo se na vse strani. Dečkeci so bili inačiši. Prisiljeni duže sedeti mirno i zbrano, so to nadomestili zdaj s skakanjom, füčkanjom i popevanjom. Nekelko se jih je zbralo mahajoč z rokami. Naednok se dva brata — Tadej i Kazimir ločita od trüme i bežita proti goram. — Hop ! Hop ! Čakajta ! — zakriči za njima nerazdrüžlivi prijateo Stanko — kam se paščita tak friško ? Dečkeca henjata i počakata Stanka. — Pitaš, kak da ne bi znao. Do večera je ešče dugo ; navžiti se ščeva sprehoda, da se pozabavava na slobodi : zadosta nama je toga sedenja. Tüdi jaz idem z vama! I nastavivši obe roki pred vüsta kak trompeto, začne kričati proti drügim pajdašom : — Hop! Hop! Prijateli pozor ! Predlagam sprehod. — Hop! Hop! Idemo, — so kričali ravnotak od drüge strani i v hipi je pribežalo nekelko dečkecov. — V gore, v gore, prijateli, tam nas čaka Sloboda deklamira i beži pred trümov Julij, načelnikov sin. Tadej i Kazimir, hvala lepa, da vama je prišja ta miseo na pamet — kriči Ivan, zdravnikov sin, ravno sem mislo na to, kak bi napravo füčko iz vrbe a sam ne bi rad šo tak daleč. — A jaz poiščem primerno vejko za palico — zakriči Jožef, — svojo sam nekdi pozabo. — Tüdi jaz napravim palico — je pravo Baltazar. — Jaz pa bi rad natrgao potočnice, a težko jih je najti. Mama ma vütro god i bo vesela, če joj prinesem potočnice — se je smejao Marijan. — Naprej teda ! Ne tratimo časa (Dale.) Gospodarstvo. Kmetijstvo v banovinskom proračuni. (Dale.) Šumarstvo. Ustanavlanje in razširjanje gozdnih drevesnic Din 40.000, podpora za pogozdavanje i oddajo sadik srmaškim osebam i negovanje gozda na Movniku Din 64.000, Vzdrževalni stroški gozdarske šole v Maribori Din 450.000, za gozdarsko prosveto Din 30.000, za podpiranje lovstva Din 5.000, prispevek za urejanje hudournikov Din 600.000, sküpno za kmetijstvo in šumarstvo Din 15,692.421. Vinarstvo. Nabava škropilk i drüga vinogradniška orodja Din 30.000, tečaji za vinogradništvo i kletarstvo Din 30.0€0, prirejanje vinskih razstav Din 30.000, nagrade za zatiranje samorodnih trt, prispevki za dobavo trt, nagrade za vzorno vreditev vinogradov, kleti itd. Din 110.000, trsni sortiment Din 50.000, podpore za vrbogojstvo i pletarstvo Din 50.000, bonifikacija obresti za vinogradna posojila Din 80.000. Sadjarstvo i vrtnarstvo. Prispevki za drevesnice Din 100.000, premije i podpore za vzorne šolske vrtove i vzorne sadovnjake Din 60.000, sadjarski tečaji, razstave i sejmi Din 60.000, prispevki za sadjarske potrebščine i zgradbe Din 100.000, podpore i nagrade za Pokončavanje sadnih škodlivcov Din 90.000, vzdržavanje centralne drevesnice i razširitev drevesnic v Rakičani Din 120.000, pospešüvanje kmet. vrtnarstva Din 40.000, izvedba sadjarske statistike Din 30.000. Zadrüžništvo i kmetijske organizacije Prispevki zadrugam: mlekarskim zadrugam Din 350.000, živinoreskim i pašniš- kim zadrugam Din 100.000, vinarskim, kletarskim i sadjarskim zadrugam Din 200.000, zadružnin šolam Din 150.000, za zadružne revizije, propagando, zadružni tisk i sanacijo zadrug Din 300.000, prispevki kmetijskim strokovnim organizacijam ter prispevek za sküpni strokovni list Din 50.000, stroški kmetijske statistike Din 50.000, organizacije zavarovanja živine Din 75.000, dotacije za kritje nedostatka dohodkov banovinskih vinarskih, sadjarskih i kmetijskih šol, drevesnic, žrebčarn i banovinskih posestev Din 6,215.633. _____ Licenciranje bikov v srezi Murska Sobota, se je vršilo v časi od 24. februara do 14. marca na 17 krajih. Prignanih je bilo vküp nad 600 bikov, od šterih je bilo 300 spo sobnih, teda blüzi 50%. Ostali so bili slabše kakovosti ali pa se neso licencirali, ar so bili v občini boljši biki na razpolago. Na predpisano število, to je za vsakih začetki 70 krav i telic po en bik, fali v 35 občinaj sküpno 45 bikov, ki se bodo oskrbeli iz boljših občin. Opažalo se je veliko napredüvanje rodovniškoga dela, tak da se licencovanje od leta do leta naslanja vedno bole na selekcijonerano (izbrano) blago. Zadnja dva dneva je licenciranje obiskao banski inšpektor ing. Zidanšek iz Ljubljane. Vzorna gnojišča. Ravno te dni se delajo v kmetijskom oddelki okr. glavarstva v M. Soboti načrti za vzorna gnojišča. Prošnikov je 26. Valilne belice. Zadnji čas se je zbüdilo velko zanimanje za küre štajarske fajte. Tedensko se odda po 600 valilnih belic. Te belice so po 3 Din. Od toga plača 2 Din. banska uprava, 1 Din. pa küpec. Delijo se samo belice od kür, od šterih je dognano, da znesejo letno nad 140 belic. Zasedanje kmetijskoga odbora. V soboto, dne 2. maja predpoldnom de na glavarstvi zasedanje okr. kmetijskoga odbora za okraj M. Sobota. Na zasedanji de se razpravlalo od vseh važnih zadev kmetijstva. Gostilna v Prekmurji pri BENEDIKTI se oda ali da v najem po niskoj ceni. Več se zve pri ZAVRATNIKI v Ljutomeri. Naznanilo. Odam več sto vozov pesika za zidanje na dobroj poti. Što bi šteo küpiti, naj se zglasi pri VUČKO IGNACIJI na Gornjoj Bistrici št. 107. 2 NA ZNANJE POLSKIM DELAVCOM. Šteri mislijo iti na delo na državno imanje Belje na marof Brestovac se naj zglasijo pri PALATIN ALEKSANDRI v Pečarovzih, za marof Jasenovac i za Sokolovac pa pri HORVAT PETRI v Pečarovcih. 26. aprila 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ : PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. -- Eh, žalostne so, če žalüjemo ! —Vi teda v žalosti popevlete ? — Ne, nego naša žalost popevle. Ali ne znata, što so Bosanci ? Znova so vtihnoli vsi trije. — Ti si v sne gučao teda v svojem jeziki, jelibar ? — je znova začno starejši. — Ne sam čüo, ka sam gučao ! — se je odrezao malomarno tretji. — Ka pomeni ona „pravica, pravica“ od štere si tak grozno kričao ? Jetnik v čarnoj obleki je znova postao bledi, vzdihno, potem pa se betežno nasmehno. — Ah, pravica, pravica ! — Ali je to kakše ime ? — se oglasi prišlec. — Jetnik v čarnoj obleki se sede, prekriža blede prste nad kolenom, da bi zakrio razburjenje. A glas njemi je vseedno drhteo. — Pravica! Ja to je ime ! To je ime strašne čarne sence, ki me preganja že kakših edenajset let. — Ali te mantra kak düh? Jetnik kak da bi niti ne čüo prijatela, je neprestano kimao z glavov i gučao : — Preganja me ! Tüdi tü me preganja. Ravno ona me je pritirala sem. Ne Orožniki, ne ! Pravica me je pripelala. Med tem kda je to gučao, se je strašno spremeno. Prijatela sta ga začüdeno opazüvala. — Ti si betežen. Nekše bolečine maš ! — njemi začne dokazüvati oni prišlec. Jetnik v čarnoj obleki se je samo nasmehno. — Ali maš koga od domačih ? — ga pita starejši. — Maš ženo ? — Nemam! Bujo sem jo ! Oviva dva se poglednola. Več ga nesta smela pitati, kda sta videla, kakšo grozno spremembo je povzročo v njem spomin na ženo. — A mater ? — Tüdi njo sem bujo ! Prišlec resno pogledne prijatela. Oba sta mislila, da se je tomi nesrečneži zmešalo. Ali on jiva je gledao čisto bistro i prepričevalno, da si je bio njegov pogled tak bolesten, da je rezao v düšo. Nieden ne gučao, zvüna so lastovke žvrgolele vse bole živo. — Ja bujo sem je, — je ponavlao nesrečnež — a iz njenih mrtvih vüst je privrela Pravica, ki me preganja. Oh, jaz sem nesrečen človek. — Tüdi midva nesva srečnejšiva — ga je mirio starejši. — Sta, sta ! Vidva se znova povrneta na svoja domova, živela bodeta kak lüdje, a jaz nemam nikoga i nikaj, jaz več ne sam človek. — Ali zakaj si zapüsto svojo zemlo ? — Pravica me je tirala. — Ali si kda bio srečen? — Šteo sem biti, a ne sam bio. Jetnik si je znova zbrisao znojno čelo. Težko je gučao, ar njemi je srce zavolo teških spominov jako nemirno bilo. Prijatela sta gledala v njega kak v kakšo strašno vganko. Ja, šteo sem biti srečen tüdi te, kda sem zapüsto domovino i pobegno v Ameriko. Delao sem v fabriki, delo mi je dobro šlo izpod rok. Grmenje mašinov je kmal zadüšilo kričanje bridkih spominov, šterih je bila düša puna. Zaslüžo sem vnogo penez, prijatelov sem meo vnogo. Nikdar ne sam mislo, na nikaj se ne sam Spomno. — I bio si srečen — pravi prišlec. — O ne, jaz ne sam smeo biti srečen. Pravica je hodila nad mojov srečov. Ne dugo potom sem zbetežao na očaj, tak da sem bio na pol slepi. Pol leta sem ležao v bolnici ves obvüpani, a kda so mi oči nekak ozdravele, sem šo iz bolnice brez penez, brez posla, brez nade. — Kak pa si živo ? — Meo sem še nekelko zdravja i ednoga prijatela i tak sem mogeo klübovati Pravici. Prijatel mi je našeo zaposlitev v nekšoj trgovini. Bio sem njemi zelo hvaležen. Vse, ka je šče bilo lepoga i plemenitoga v mojoj düši, sem dao njemi. On je bio edini človek, ki sem ga šče lübo, šteromi sem vervao. Vsakši hip sem bio pripravleni iti za njim v ogen i v vodo. Delo mi je šlo dobro izpod rok. Ne sta minoli niti dve leti, a jaz sem si prihrano lepo šumo penez. Prijateo mi je prigovarjao, da bi se oženo. Privolo sem. Do konca sem šteo klübovati. Dekla je bila bogata. Ne sam jo lübo, ne, ali ona je mene lübila i nasproti njenomi bogastvi se mi nebi trbelo bojati bodočnosti. A Pravica je tüdi ob toj priliki prekrižala moje načrte. Jaz ne sam smeo biti srečen. Nekšega jütra pride moj edini prijateo k meni. — Lübi Peter, küpo sem auto — mi pravi. — Miha, ali istina ? — se razveselim. — Ja, tistoga, od šteroga sam ti pripovedavao. — E, Čestitam ! — pravim znova. — Samo znaš, Peter, peneze bi šče nücao. Nemam več gotovine, ali bi mi šteo ti posoditi, če maš ? Za nekaj dni ti je zagvüšno povrnem. — Tü maš, prijateo, vse ka mam. Komi bi dao, če ne tebi ?! I dao sem njemi vse. Več kak je šteo meti. Pozabo sem na denarnico, štero sem meo v novom kaputi i če bi se spomno na njo, bi njemi dao tüdi tiste stotake. Veseli sem bio, da sem pomogeo prijateli. Tistoga večera Mihe ne bilo k meni. Mislo sem, da je zaposleni. Tüdi naslednjega i tretjega dneva ne prišeo. Šo sem k njemi. Pravli so mi, da je odpotüvao v Evropo. Lastnim vüham ne sam vervao. — Ali se je odselo? — Z vsem se je odselo — so mi pravli. — Oni hip ne sam mislo na peneze, nego samo na prijatela. Nikdar v živlenji ne sam bio tak razočarani kak te. Kak dete sem jokao od žalosti. Vse k šenki. Prijateo se več ne povrno. Ostao sem brez vsega, prevarani, zapüščeni. V kakših dveh letih bi se Škoda, štero mi je pozročo prijateo na imetji, popravila, ali rane na düši čas ne mogeo ozdraviti. To sem dobro čüto. V hüdoj bolečini i pod vtisom težkoga razočaranja sem pobrao svoje stvari, se zahvalo gospodari i sem se odselo sem v Francijo. Čüo sam, da se tü najde delo. Vse sem šteo pozabiti. — I dekla ? — Niti poslovo se ne sam od nje. Znao sem, da je za njo sreča, če odidem, ar jo nikdar ne sam lübo. Jetnik ne mogeo dale gučati. Čelo njemi je bilo rosno od znoja, žile na šinjeki so se napnole, oči izskočile. Nekaj časa je mučao, kašlao i vzdihavao. Oni starejši jetnik se je ves zamišleni sprehajao, s sklonjenov glavov, prišlec pa je šče vedn opazüvao betežnika kak nekšo čüdno vganko. (Dale.) 8 NOVINE 26. aprila 1931. Uradni razglas. Vsem občinskim uradom. Sresko načelstvo objavlja, da so določeni za poslovanje s strankami pri uradu v Dolnji Lendavi vsak torek in petek od 8. do IZ. ure. Stranke se opozarjajo, da opravijo svoje posle pri uradu izključno v gori omenjenem času, ker se bodo sicer stranke sprejemale ob drugih dneh le v nujnih, neodložljivih primerih Ta razglas naj se takoj objavi v občini na krajevno običajni način in po potrebi večkrat. Sreski načelnik : Dr. FARČNIK. Za smeh. Plebanoš so vüni na dvori meli pràzne lagve ka so se močali. Te njim je pa edno noč ednoga nekak vkradno. Plebanoš si premišlavajo kak bi té lagev naprej prišo. Na drügi den je pa bila nedela. Kda so šli plebanoš na predganco predgat so sebom vzeli eden preci debeli bot. Kda je predga minola pravijo: Drági farniki nekaj novoga vam povem. Jaz sam meo lagve na dvori pa mi je nekak ednoga vkradno. Vej znam tistoga što je büo ! Pokleknite si vsi doli pa tisti naj gori stane, šteri je vkradno. Fárnicke si doli pokleknejo. Nego nihče je nej gori stano. Zdaj plebanoš pravijo i naprej vzemejo bot. Či gori nestane tisti što je kradno, njemi ete bot v glavo poženem. Ov se je pa zosagao ka je mislo ka resan lüčijo pa je vün z cerkvi bežao. Tak so plebanoš znali što je njuv lagev odneso. Tžne cene. Penezi : dolar Din. 56.20, Argentinski peso Din. 16, šiling Din. 7.60, lira Din 2·90, pengő Din 9.80, marka Din 13·35, uruguajski peso Din 33, frank Din 2' 18. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 4—6, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje: pšenica Din. 165, žito Din , 155, oves Din. 200, kukorca Din. 150, krumpli Din. 90, ajdina Din. 150, proso Din. 150 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, 2 hlapca od 15 let naprej za mala dela k dobroj krščanskoj hiši taki sprejmem. Sirote brez starišov tüdi vzememo. Oglasiti se trbe v Bogojini številka 102. 1 Mlatilnica s parnim pogonom v dobrom stanji. Lokomobila 20 Ps 10 atmosfer, mlatilnica široka 140 z dnevnov kapacitetov dveh vagonov kompletna z vsemi pritiklinami se oda. Informacije dava ANTON TURIN Ivanjkovci. Z arende se da na več let malo posestvo : hiša s sadovnjakom, 4 plüge njiv, 1 plüg pašnika, gorice, z malov hišov. Posestvo je pri Sv. Martini na Muri Medjimurje. Opita se na Hotizi pri ge. FARKAŠ LIZI gostilničarki. 2 NAZNANJAM cenj. občinstvi, da sem znižao cene vseh vrst čevlev, tüdi popravila ; podplate delam po nisikoj cent moške od 30 do 35, ženske od 20 do 25 Din. KOLOŠA JANEZ čevlar 1 M. Sobota, Cvetna ul. 5. Da se vün vekša površina jaličove šume za trebiti i posekati. Plača se za treblenje, sekanje i lüpanje jaličovoga lesa od m3 po dogovori. Delo se da na ednoga ali več prevzemnikov taki. Več pove IVAN RITUPER, logar Tešanovci. 1 Popolno jamstvo _ za dobroto prvovrstne švicarske Suttherove vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Vi na zahtevanje popolnoma k šenki velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj. Že za 44 Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120, ar košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi številkami i kazalci, pnniklana samo 94 Din. Vüre zapestnice že od 98 Din. naprej. Büdilnice od 49 Din. naprej Nikša rizi- ka ! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze ! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke H. SUTTNER LJUBLJANA St. 945. Oda se v lepom trgi Slovenskih goric posestvo z dvema hišama (v ednoj je gostilna v drügoj pekarna). Poleg sta dva krasniva ogračeka za zelenjavo i poldrügi plüg dobre njive, vse v najbolšem stanji. Resni reflektanti s kapitalom naj se oglasijo pri gostilničari R. GOLOG bl Sv Trojica v Slov. gor. Srečna roka najde vsikdar tüdi za nego zdravja. Jestejo lüdje, šterim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi celo živlenje. Dosta lüdi pa nüca ze prek 34 let Fellerov pravi blagodišeči „Elsafluid“, za zaščito proti raznim betegom i zna žnjim tüdi drügim lüdem pomagati bolečine olejšati ali beteg zaprečti pri reumatizmi, trganji, v sklepih, živčnih bolečinaj, bolečinaj v hrbti i križi, pri trganji, smicanji, glavoboli i zoboboli, pri slabostaj mišic i pri drügih slabostaj. Napravite tüdi Vi tak, i pomagalo de tüdi Vam ! To, za notranjo i zvünanjo nücanje dobro preizküšeno hišno zdravilo i kozmatikum, se dobi v lekarnaj i sorodnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din. ali velkih glažkaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima špecijalnima glažkoma 62 Din., več takših paketov vnogo falejše. Naroči se po pošti pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Centrala 146. Savska Banovina. Motorbicikl nova typa R 2 Na ogled vsakši den od 12 — 14 vüri, ob svetkaj od 13—18 vüre. Murska Sobota, Šolska ul. 32. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC