To in ono. 127 ta zbirka ni bila popolna. Sedaj se bodo zbrala menda vsa njegova dela. Zgodovino rumunske književnosti v osemnajstem stoletju je izdal pred kratkim N. Jorga, profesor na vseučilišču v Bukarestu, z naslovom „Istoria literaturei romane in secolul al XVIIIlea." Izdala jo je »Tipografia Minerva" v dveh knjigah. Kralj — pisatelj. Mladi laški kralj Viktor Emanuel se v prostih urah bavi z nekaterimi vedami, zlasti z arheologijo in z numizmatiko. Njegova numizmatiška zbirka je tako dragocena, da jo občudujejo celo strokovnjaki. Sedaj je kralj stopil tudi na literarno polje. Na italijanskem knjižnem trgu se je pojavila obširna knjiga z naslovom: „Corpus nummorum Italicorum" (Zbirka laških denarjev). Ta knjiga je delo kraljevo in obsega popis okrog 4000 vrst kovanih novcev. Perosijev „Mozes". V drugi polovici meseca novembra preteklega leta so proizvajali v Milanu velikega umetnika-duhovnika P e r o s i j a novo, čudovito glasbeno delo ,Mozes". Umevno je, da je občinstvo, katero je po časniških poročilih takoj ob prvem proizvajanju napolnilo zadnji kotiček takozvane „Perosijeve dvorane", pričakovalo velikanskega umetniškega užitka. In ni se varalo. Po soglasni kritiki je „Mozes" do-sedaj največji umotvor genialnega mojstra. Ni več strogo o r a t o r i j — tudi v Perosijevem, modernejšem zmislu ne. Sicer tudi tu osebe ne uprizarjajo dejanja kakor pri gledaliških predstavah; a živahni dialog med posameznimi osebami in povse drama-tiško nastopanje zborov ter le zelo skromno historično pripovedovanje vtiskujejo umotvoru bolj značaj gigantske spevoigre negoli mirnega oratorija. Libreto epohalnemu delu sta zložila mlada pesnika AgostinoCameroniin Pietro Croci. Po svetopisemski pripovedi sta narisala, kakor v štirih orjaških slikah, oni oddelek iz življenja Mozesovega, ki obsega njegovo zvanje v Egipet in rešitev izraelskega ljudstva iz sužnosti Faraonove. Povzela sta zlasti one momente in epizode, ki so najbolj prikladne za glasbo, a združila sta jih v krasno drama-tiško nadahnjeno celoto. — Poem ima uvod in tri dele. Glavne osebe, okrog katerih se suče dejanje, so: Jehova (bas), Faraon (bas), Raguel (nizki bas), Raguelova hči in žena Mozesova, Sefora (sopran), Mozes (bariton), Ar on (tenor), sestra Aronova, Marija (sopran). V zborih nastopajo madianski pastirji, hčere Ragu-elove, dvorne služkinje Faraonove, izraelsko ljudstvo, Egipčani, izraelski dečki in deklice. Uvod (naslonjen na drugo poglavje „Eksoda", vrsta 11—25.) pripoveduje o Mozesu med madian-skimi pastirji. Večer je. Raguel stoji zunaj pred svo- jim šotorom. Iz dalje se čujejo spevi pastirjev in pa-stiric, ki ženo svoje črede proti domu. Nakrat prihite k Raguelu njegove hčere in mu preplašene pripovedujejo, da jih je pri vodnjaku napadla truma pastirjev. Neki tujec jih je obranil in razpodil pastirje. Ta tujec je Mozes, ki se uprav prikaže. Spremil je Raguelove hčere celo do doma. Raguel se mu zahvali za človekoljubno delo in ga povabi v svoj šotor. Mozes zagotavlja, da je bil vsekdar zaščitnik nedolžnih nasproti krivičnikom. Na boječa vprašanja Seforina razloži, da je potomec ljudstva, ki je zasužnjeno v Egiptu, da je ubežnik, da je potreben počitka. Ponudijo mu strehe pri Raguelovih. Ginjen sprejme Mozes gostoljubno ponudbo in gre za Raguelom v šotor. Prvi del, »Goreči grm", je povzet po III. in IV. poglavju „Eksoda". Pozorišče: Raguelovi šotori blizu Horeba. Opoldanski čas. Mozes se je bil povrnil od daljnih oaz, kjer je pasel črede svojega tasta. Nežno pripoveduje o bolestih dolge ločitve in blagruje mirno patriarhalno družinsko življenje. Kar prihite pravit pastirji, da gore lesovi horebski v čudnem ognju, ki jih ne požiga. Mozes gre gledat čudež in čuje iz gorečega grma glas Jehovov: „Mozes! Mozes !" — „ Tukaj sem !" se odzove, in glas nadaljuje : — — — Seziij si obuvalo, preden se približaš: svete zemlje se dotika tvoj korak; glej, jaz sem Bog očetov tvojih — — — — In zatem : Iz Egipta prodrli so k meni bolestni glasovi mojega ljudstva; čul sem njih revo, povesti jih hočem iz robstva v blaženo dežel obljube — Pojdi pred kralja v Egipet in reši pro- kletstva Jakopov zarod ! Mozes dvomi in se obotavlja. Jehova obljubi, da bode udaril Egipčane s strašnimi nadlogami in tako s silo osvobodil svoj narod. Mozes obvesti o svojem zvanju svojo ženo Seforo in se odpravlja na pot. Sefora s sinovi hoče ž njim. Raguel ji ne brani. Odhajajo. Raguel jim vliva poguma v srce. Drugi del, „Izhod", je obdelan po V. in XII. poglavju „Eksoda". Mozes naznani Faraonu povelje božje, da izpusti izraelsko ljudstvo. Faraon se norčuje iz njega, dvorniki ščujejo Faraona nad Mozesa. Aron grozi z jezo božjo, Mozes in Aron napovedujeta kazni, ki jih bode poslal Jehova nad Egipet. Zaman — Faraonovo srce je zakrknjeno! Tu slika orkester v posebnem intermezzu grozo, ki je prišla nad egiptovsko zemljo, ko so jo jeli zadevati udarci Vsemogočnega. Vmes vpije ljudstvo v pretresljivih tožbah. . . 128 To m ono. Potem se nadaljuje dialog. Večer je pred izhodom Izraelcev iz sužnosti. V deželi Gesen je zbrana izraelska družina okrog velikonočnega jagnjeta, katero so bili zaklali po postavi Mozesovi. Petje družinskega očeta se menjava s petjem otrok; vmes pa odmevajo žalostni glasovi egiptovskega ljudstva, ki plaka za pomorjenimi prvorojenci: Noč strahovita, noč neusmiljena! Roka srdita, roka nemiljena k nam je pridrla, kruto zatrla mladi naš rod! Ta del zaključuje zbor deklic s hvalno pesmijo Bogu, ki je pravičen sodnik, šiba trinogom in dobroten oče zatirancem! Zadnji del je „Prehod Izraelcev skozi Rdeče morje" („Eks." XIII. 21—22; XIV. 2—28; XV. 9). Dejanje se vrši na izraelskem taborišču, nasproti Belse-fonu, med puščavo in morjem. Jutro svita. Ljudstvo še spi pod šotori. Mozes gleda vzhajajoče solnce in premišlja mirno srečo v deželi madianski. Kar se začuje hrup Egipčanov, ki pridreve za Izraelci. V poltihem koru razlagajo svoj hudobni naklep: planiti nad Hebrejce in jih pokončati. Toda Jehovov glas dvigne kvišku Mozesa in mu zapove, naj iztegne svojo roko nad vodami. Hrup Egipčanov postaja vedno bližji, vedno silnejši. Ljudstvo v šotorih se prestrašeno zdrami in vpije k Mozesu za pomoč. Mozes potolaži ljudstvo, iztegne roko nad morjem, vode se razmaknejo kakor zidovi na dve strani — in Izraelci gredo zmagoviti skozi Rdeče morje. . . . Egipčani so v tem dospeli do bregov. Faraon zapove: „Naprej za Izraelci!" Res udarijo za njimi, a valovi se zopet zgrnejo in pogoltnejo sovrage izvoljenega ljudstva. Z one obali pa, kamor so se rešili Izraelci, se začuje sklepni hvalni spev, poveličujoč vsemogočnost božjo. Zapoje ga Marija, sestra Aro-nova, in enoglasno orijo za njo z gromovitim, zmagoslavnim navdušenjem vsa grla: Kdo še nad ljudstvom božjim zmaguje? V strahu so Edoma slavni sinovi, Moab podaja vse m6Či njegovi — Bog naš najvišji na veke kraljuje! To je libreto. O glasbeni prireditvi.nam kaj napiši strokovnjak! A lahko si mislimo: Ta libreto, že po svoji vsebini tako dramatično pretresljiv, a po obliki poln raznovrstnosti v ritmu, verzih, strofah, ta libreto — pa v rokah takega glasbenega orjaka, kakršnega pozna umetniški svet v Perosiju že iz njegovih oratorijev! .... Milanski „L Osservatore Cattolico", po katerem smo posneli te vrste in ki je priobčil natančno, strokovnjaško kritiko o tem „remek-delu" glasbene umetnosti, pravi, da se je Perosi v „Mozesu" izkazal dovršenega umetnika zlasti v instrumentalni glasbi, umetnika, da mu ga ni enakega med sedaj živečimi glasbeniki; v vokalnem delu pa da ni nič manj občudovanja vreden. V svoji celoti je po dotični oceni skladba kratkomalo nekaj izrednega, ponositega — „un insieme superbo, attra-entissimo"! Dr. M. O. Pomorska trgovina. Trgovska svetovna mornarica se je v devetnajstem stoletju mogočno razvila. V naslednjem pregledu podajemo število ton: Leta : Parnikov : Jadrnic : Skupaj: 1816 1.500 3,415.100 3,416.600 1830 30.200 4,016.000 4,046.200 1840 97.000 4,556.000 4,653.000 1850 216.800 6,983.900 7,200.700 1860 764.600 10,712.000 11,476.600 1870 1,709.100 12,352.600 14,061.700 1880 4,745.700 13,267.500 18,013.200 1890 8,286.747 10,540.051 18,826.798 1900 13,465.300 8,205.100 21,670.400 Napredek posameznih držav je sledeči; Angleška trgovska mornarica se je povečala za 7%, nemška za 16%, ameriška za 22%, francoska za 8%, norveška za 14%. Napredek avstrijsko-ogrske trgovske mornarice pa je bil sledeči: Leta: Parnikov:: Jadrnic: število ton število ton 32 13.200 505 158.600 74 49.000 574 266.600 75 62.100 461 221.300 71 83.300 190 103.000 107 133.300 119 62.000 142 230.800 42 24.200 L. 1900. je bilo treba za te avstrijsko-ogrske ladje 184 poveljnikov, 368 častnikov in 4130 mornarjev. Iz teh številk se vidi tudi, kako parnik izpodriva jadrnice, odkar se je splošno uvedel Resslov vijak.