DOMOLJUB Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot priloga „8L()VhN(,Uu z veter vsak prvi m tretji četrtek meseca. Ah, je ta dan praznik, izide .DOMOLJl '"'.':'//. [V!"","'*'/ ■> v '2 ~ d"}'"n ""J «e Valjajo: urednMon J)()MOL.JUBA\ Ljubljana, „ neme- nWeih ulicah it. i. Naročnina m mseratt pa opravniUvu „DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. - Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. .TUB" dan neme- Sler. 11- V Ljubljani, 2. junija 1892 Letnik T. Kaj je novega, po svetu? V driuvnetn zb .ru na Dunaju imajo sedaj poslanci važne razprave o novem denarju. Kakor sedaj vse kaže, bodi« postava o novem denarju dobila večino v državnem zboru; polagoma se bo torej v nekaterih letih vdomačil zlati denar v našem cesarstvu. — Jasno še sedaj ni, ali bo ta sprememba državi v korist ali škudo, ker to je odvisno od prihodnosti; toda splošno prevladuje misel, da je stvar zelo drzna, premalo premišljena in prepovršno pripravljena. D-n irni minister sam je priznal, da bi so morali davki povišati, ako bi neprimerno narasli stroški za vpeljavo novega denarja. Ako zlato poskoči v ceni, tedaj bo država imela velikansko izgubo, ki se bo seveda poravnala z norimi davki, a s tem se bodo le shujšale razmere v državi, ker davki ne smejo naraščati, ako hočemo, da bo vzla-ti kmetu mogoče živeti v naši državi. — Mladočehi se pritožujejo, da na novem denarju nebo imena češkega kralja. Dasi pri denarju uobeden ne gleda, v katerem jeziku je pisan, vendar moramo priznati, da imajo Cehi do tega večjo pravico kak»r Ogri. C-ška dežela je v državi najbogatejša ter plačuje primeroma tudi največ davkov, zalo bi se morala država na želje češkega naroda bolj ozirali, kakor se to godi sedaj. Seveda Mladočehi so temu sami krivi, ker s svojo nespametno politiko hočejo z glavo skozi zid; doseči hočejo brez zaveznikov v državnem zboru svoje pravice, čo tudi ved A, da je to nemogoče. Vedno zabavljajo; danes Poljakom, jutri konservativcem, kmalu zopet Slovencem v državnem zboru iu tako odbijajo od sebe zaveznike, s katerimi bi bilo mogoče na krščanski podlagi vspešno in ugodno za vse narode vladali Avstrijo. - Zelo nespametno je torej, ako se tudi med Slovenci deluje za mladočeško politiko ter s tem razdvaja narod, ki ničesar bolj ne potrebuje, kakor jedinosti in sloge. — Liberalnim Nemcem namreč od dne do dne rase predrznost '» moč; vlada se vsled mladočeških agitacij yedno bolj nngiblje na nemško liberalno stran in Slovenci bomo prid tem veliko trpeli, ako bodo slovenski liberalci kršili jedinost med našim katoliškim ljudstvom ter spodkopavali med njim veljavo cerkvi in škofom. — S tem bodo največ škodili našemu ljudstvu, ker mu bodo izsesali nravno, življenjsko moč. Nravno propali narod podjarmiti bo mogočnemu tujcu lahka naloga in na to delajo žalibog naši slovenski liberalci, nekateri vedoma, večina pa gotovo le uevedoma. Upajmo, da bp slovenski katoliški shod v Ljubljani vrainal žalostne razmere med Slovenci, da bo združil vse rojake ki so dobre volje v skupno delovanje za prospeh versko-nravnega in gmotnega napredovanja med Slovenci. — Na Hrvatskem imajo volitve v deželni sabor. Vlada silno pritiska na volilce, da bi volili vladne, magjaronske poslance; nasprotne volilce kar biez vzroka devajo pod ključ, zato da ne morejo ua volišče. To je pri madjaronski vladi prosta volitev. — Zagrebškega nadškofa še sedaj nimajo, Midjari hočejo imeti svojega, pnpež se pa brani polrditi ga. Najbrže, da se bo stvar še zavlekla na veliko škodo katoliške cerkve na Hrv»tskem. — Vseh prebivalce ' v Avstriji je bilo po zadnjem ljudskem štetju 42 7411,329 duš. Med drugim jih živi na Stajarskem 1,282.708, na Koroškem 361.008, na Kranjskem 498.958, ua Piimorskem 695.384 Po narodnostih je Nemcev 10.170.000, Cehov 7.140.000, Ojrov 6,542.000, Poljakov 3,255.000, Rusi nov 3,158 000. Srbov in Hrvatov 2,948.000, Rumuncev 2,625.000 in Slovencev 1,228.000. Ogromuo večino imamo torej Slovani, a smo tlačeni, ker nismo složni. — Na Ogerskem se pripravljajo hude borbe zoper katoliško cerkev; ondi je marsikaj gnilega, zato treba viharja, da se zrak očisti. — Umrl je ogrski general Klapka, upornik iz leta 1848. Seveda so ga cesarju zvesti Ogri p>kopali z velikimi slovesnostmi! — Na Italijanskem so dobili nove ministre. Godi se jim pa zelo trdo. Skoro 1Ž«> da niso ie p lili, ko w * jarrikrat prikauii pred zbornico. Pravijo. di so mti «ji«i Uirj* pn^udarji: č*m v jim torej »poujukntjo s«* um Udje bo za deželo. -Frane«.ti » meh stoj 91. kutmUiki v Parizu Tudi to priliko je porabil papei Leča XIII. Ur priporočil katoličanom, da naj pniaajo rt-pabhko ter * na ustavni podlagi vspršneje bojojrjo ia pravic katoliške cerkve. -Ruski car je p potoval v Kopetibageo, di se vdeleii zlate poroke ondotnega kralja. Nemci žele, da bi ol uj priliki prišel car tudi v Berlin, kakor je pred d v eti« letoni prišel nemški cesar v Petrovgrad. Francozi t*\eia bi bili s tem lezadovoljni, ker bi se tem p tom zelo obiadil« prijateljske razmere med Rosi iu Francu«. — Poročila o lak ti na Ruskem so prejenjala; najbrže, da gosp.-ka n, mara fcriti takih poročil. — Kusi »o »lov.siio obhajali 900 letnico odkar s.- je p kristijauila Volinija. Kaj je novega po Slovenskem? Iz Cirknice, Ž4 maja. V nedeljo, dne it. maja. je imrla tukijšni« kmetijska podružnica svoj prvi letušuji občni zbor. Ii poročJa podi užo.enega tajnik« smo p -vzeli, di ima poJruttica seda; udov. Napravila si je drevesoieo, v katrri j- lasaienib ie 40*>j cepljenih dre ve=« m čel 5000 vrbotih kohčev. V pretetlem letu je ime!* podružn e« 275 gli doh d*of in 358 gld. tr škov, torej S3 gld. primaojkljej«. L tos ima pa i« čez 200 gld. primanjkljeja, ker je vreditev vrta mnogo sla!«. Z» c.rka.sko okolico utegne drevesn Ci biti velikega pomena, ker doiedaj je še prav malo sadnega drevja zasajenega. Niti ia domačo potrebo ga ni zadosti. Sčasoma se ga boje pa gotovo nasadilo iz podružn:čne drevesnice toliko, di bodo mnogo sadja lah^o še poprodah. Naprav.Ia si je podružnic* v kratkem času tudi ie ž u> čistilni stroj iu travniška brano. Res potreba je. da podrožuie« vzbudi vtčje zaniman,« ta umno kmetonni? k^jti dosedaj je bilo kmetij-Uo silno zanemarjeno. Jedrno za vožujo lesa so s« kmetje br gili, vse drugo je pa zaostalo. Stajarako. C. kr. okrajno glavarstvo ta .Okolico Gradec* je občiuskim uradom razposlalo okrožnico, v katerej toži, da župani ne ravnajo prav, ako vzlasti od Velikenoei do praznika sv. M.hajela dajejo dovoljenje za godbo po gostiluicab, ker vsled tega gospodarji trpijo škodo, Mi pa pristavimo opmbico: Namesto na plesišee naj človek svoj večkrat krvavo prisluženi denar nosi v hranilnico, saj jo najdeš na vsakej pošti. Vsaki gospodar naj bi za svoje ime priskrbel si poštno-hranilnično kujižeo: ako npr. iz Mozirja ide ua sejem v Celje, naj knjižico vzame s seboj ter na celjski pošti vloži denar, ki ga je bil skupil za prodano blago, ob času potrebe pa ga izvzema Listek. Kaznovana predrznost. Pust je bil v živahni stolici zelene Štajaiske, v Gradcu. Ze so se ga bili naveselili skoro do sila. ko je razposlal nazadnje Se beneški poslanik, signor Foscarini. vabila na bal z italijansko maškarado. Priprave za veselico so bile velike: da je bilo več vrat, predrli so nekatera okna in prenaredili je za duri; ker so se bali, da bo premalo prostora, pristavili so k krasni palači Se leseno zgradbo v kateri so bili spodnji deli odločeni za kuhinjo, zgorenji pa za krasno dvorano in hodnik. Nalašč je prišel iz Lahkega umetnik, ki je sobe okraševal in razsvitljeval: kuhale no dobili iz LaSkega in Francoskega: najizbraniSa jedi* so bila pripravljena na mizah; godba je bila z Dunaja. Brez Števila luCij je gorelo v palači, da je bilo svetio. kakor po dnevu. Gostje so b;ii ž* zbrani, le ene še ni bilo, katero so vsi pričakovali. Kar pridrdra voz, služabnik priteče naznanit, da se je pripeljala Amalija grofica Bajnaška. Kmalu nato vstopi sama; vsi občudujejo njeno lepoto, njeno krasno obleko; odločijo jej prvo mesto v dvorani! Grofica je bila kar prevzeta od veselja, ko je videla, da je ona prva med vsemi. Prilizovalci so jo kar obsipali « hvalo in častjo; zlasti pa se je sukal okrog nje tajnik poslanikov, Fossetta, in si znal pridobili njeno naklonjenost. splošno veselje je vladalo med gosti — kar zagrmi strel z grada; na levem bregu reke Mure je gorelo nekaj his z mogočnim plamenom. Vsi gostje so skočili po koncu in so se gnjetii na ono leseno zgradbo, ki je bila pristavljena k palači: od tam namreč so ogenj dobro videli. Ktnalu pa je bila lesena dvorana napolnjena z ljudmi. Kaj store nekateri, ki niso mogli več noter V Ne premišljujejo dosti in hajdi pod streho, od koder se je Se boljše videlo. Toda naenkrat poči tanki strop, leslenec (luster), viseč na slropu, se odtrga in pade spodaj stoječim gostom na glave. Sveče, ki so padle z lestenca, zažgo klobuke, obleko, cvetlice. Vse je začelo goreti. Gostje pa so prestrašeni zavpili: »Gori. streha se podira, pod nami se lomijo tla!' Nastala je velika zmešnjava. Fni so hiteli skozi duri zopet nazaj v palačo, drugi so jo udrli po lesenih stopnicah doli, a stopnice so bile preslabe, vdale so se pod preveliko težo in se podrle in za seboj potegnile vse, ki so bili na njih. Cez eno uro so se gostje pomirili; spoznali so, da ni bilo take sile, le strah jim je Sinil prehitro v kosti, pa brez Škode vendar ni bilo: št'« osebe so bile mrtve, diugi pa bolj ali manj ranjeni. Amalija, grofica Rajnaška, zlomila si je bila roko. Pripeljali so jo domov. Zdravnik je naznanil, da se bo roka kmalu zopet popravila in zacelila, ker je na p žti v Mozirju. S svojim vzgledom naj gospodar deluje na družino: vsaki hlapec, vsaka dekla, vsaki otrok naj ima lastno poštnohranilnično knjižico. Najnižji znesek, ki ga na pošti lahko vložiš, je cel h 5 kr., t. j. pet krajcarjev. Nikar ne zapravljaj, ampak varčuj! — Okoli Radgone so minolo leto tatje vznemirjevali posestnik". Onž-niki ^n domače patrole niso mogle zasačiti dolgoprstnežev. Vsled tega je gosposka poklicala vojake na pomoč. Ker se je dozdevalo, da hudobneži prihajajo čez Muro z Ogr-kega, začele so stvar preiskavati oblasti ogerske. Tamošnji orožniki so pod ključ spravili okoli 120 oseb in še imajo baje precej upanja za bogatejši lov. Naši vojaki so vsled tega zapustili Radgonsko okolico. — Gosp. Irgl, nadučitelj v Trebovljah, je po opravkih prišel v Maribor. Tukaj ga je nepričakovano našla smrt. Bog mu daj dobro! Občinski odbor v Nošincih je za častnega občana imenoval g. Gabrijela Postružnika, dosluženega „vzglednega učitelja" \ Ljutomeru. S tem imenovanjem je občina poslavila tudi samo sebe.— Roman Bezjak, vžitninski uradnik ali „dacar" v Ribnici je nekega dne izginil, da nisi vedel, kam. Onidan se je pa pri policiji na Dunaju predstavil 7. naznanilom, da je svojemu gospodarju zapravil 170 gl., razveu tega še v Ribnici zapustil dolga 310 gld. — Od Vojnika se nam piše, da so tamošnji vinogradi bogato nastavili, ali po nižjih legah je meseca januvarija trta nekoliko pozebla. — Železnico Poljč&ne-Konjice bodo začeli delati še letos. Proga, 15 kilometrov dolga, veljala bo okoli 350 tisoč goldinarjev, t. j. za jeden kilometer pride 23.330 gld. Od Pohorja. (Baron Goedel-Lannoy.) bivši slovenski poslanec, je dne 21. maja v Mariboru umrl, star 73 let — grofica Se mlada in moPna. Prihitela je k bolniški postelji Amalijini tudi teta njena, pobožna gospa Doroteja, z namenom, da bi bolnici stregla kakor mati. — Amalija je hotela kaj brati; leta jej je ponudila svoje bukve, življenje svetnikov in druge svete knjige. Amalija pa je vihala nos, teta pa jej je z nova priporočila, naj bere kaj pobožnega, ker tako branje človeka najbolj tolaži v bolezni. Amalija je molčala. Brala je raje druge knjige. Tajnik Fossetta jo je namreč večkrat obiskal in prinesel sabo raznih romanov in malovrednih povestij in pa novic vse polno. Za take stvari je marala grofica Amalija, življenje svetnikov jej ni dišalo. Teti je to sevč hudo dčlo; toda kako seje oddahnila, ko čez nekaj dni napovč zdravnik, da mora Amalija za nekaj časa iti na deželo, ven iz mesta. Poslovila se je torej od priliznjenega tajnika Fossetta, obljubivSega jej večno zvestobo in odpotovala je, ker starišev ni imela več, k stricu svojemu in varuhu na grad Lankovec. Stričeva pobožna hči Hildegarda prišla jej je na proti prav do križa, stoječega pred Lankovcem. Bil je pa križ ves na novo pobarvan in okrašen, in venci viseči na njem so pričali, da je morala biti tukaj kakšna slovesnost. »Kaj pa ste imeli tukaj?« vprašala je Amalija. »Molili smo za te, zvedevši za tvojo nesrečo, in zahvaljevali smo Boga, ko smo slišali, da si ozdravela.« Ljudstvo ob nemški meji se je v narodnem obziru precej težko prebudilo. Leta 1861 so svetli cesar del svoje oblasti odstopili državljanom tako, da si zanaprej ljudstvo postave dela samo. To postavodajalno pravico davkoplačevalci izvršujejo 8k»z svoje zastopnike ali poslance v deželnih zborih za posamezne dežele, pa v državnem zboru za celo državo ali cesarstvo. Pri prvokratnih volitvah si je kmetsko ljudstvo na slovenskem delu Štajara za poslance izbralo same Nemce, ker še se večina volilcev ni zavedala svoje slovenske matere. Kmetje še namreč niso prebirali časnikov, da bi se iz njih zamogli naučiti poznavati samega sebe in svoje državljanske dolžnosti. Duševno temoto. t. j. nevednost in nezavednost ljudstva je znal porabiti naš nasprotnik. Ali sčasoma začelo se je jasniti. Med izvoljenimi Nemci je bil jedini sedaj že pokojni poslanec Herman, ki je kot sodnik imel srce za pravico in torej srce tudi za Slovenca, kateremu razcvetajoči se nemški »liberalizem" ni privoščil pravice, katero Slovencem nemški Jiberalci" kratijo še danes. Pravicoljubnega gospoda so vrli kmetje okoli Ptuja pri poznejših volitvah iz hvaležnosti zopet pošiljali kot slovenskega poslanca v Gradec in tudi na Dunaj. Po drugih okrajih so pa kmetje začeli slovo dajati Nemcem, ker so sprevideli, da njihovi zastopniki vlečejo z nemškimi in Slovencu neprijaznimi »liberalci". Vsled tega so v deželni in v državni zbor prihajali samo slovenski misleči poslanci. Le v Mariboru je trajalo okoli petnajst let, da so slovenski kmetje v deželni zbor izbrali Slovenca, namreč gospoda dr. Radaja. Od tistega dne se je število rnemških" glasov vedno bolj skrčilo tudi tam pri volitvah, bodi že za deželni ali za državni zbor, v »Prav ste storili, da ste molili«, odgovorila je Amalija smejoč se, »kajti jaz nisem mislila niti na molitev niti na zahvalo. Zahvaljujem vas za to prijaznost, toda ne pričakujte od mene, da bi tudi jaz molila za vas.« »Komaj si ušla nevarnosti«, pristavi Hildegarda, »pa si že zopet prav tako trdovratna in brezbožna, kakor prej.« Amalija se zaničljivo posmeje. Hildegardo pa zbode ta zasmeh, da reče: »O nikar se ne norčuj z usmiljenjem božjim« Dalje pa ni govorila, ampak je molče šla poleg nje do grada. Čez dva dni je prišel tajnik Fossetta, in Amalija je začela zopet kakor prej živeti. Nekega dnč padla je Hildegarda na kolena pred njo ter jo s solzami prosila, naj vendar gre v sč in se obrne zopet k Bogu. Kakor bi jo bil gad pičil, skočila je Amalija po koncu. »Poberi se od mene, neznosna neumnica,« zavpila je srdita ter šla v svojo stransko sobo. Hildegarda pa je vstala ter s povešeno glavo bežala včn. Uro pozneje je šla Amalija mimo Hildegardinega stanovanja ter slišala notri več molečih ženskih glasov. Radovedna je vstopila in videla stara cerkvena ključarja in nekatere kmetske žene in dekleta, ki so na tleh klečale in molile, med tem ko je Hildegarda na mal Marijin kip, splošno češčeno, čudodelno podobo lankovško, devala oblačila vezena z zlatom in biseri. »Kaj vidim?« — zaklicala je Amalija — »ali ni ta Marijin kip iz cerkve?« utrmna ai * aitfiiiHin ii»~i"i. .uii:v..l ' orai n aar « ' »»■ vuitairu " iw-u»iri a- dropwhj iwnišioiii«jt»ui oa.j«iu. *r k smapuii »tov«nak<- ii.iuje-vitr m ii tu; *< >">aJKl''*'- H ' arS1111 2i«r uoha -1""«*- aiWI" ^ anukt i.iiCKivt a vnii: «n ««ktm. JL--ii«""iti u»o2.ri'Vji: mju r- a- «rui,.iiiiu - oiiiasi n usuaioTi .T-iiMit triiUM o-li'' ui u ---a« Militi. .'nSTi-f iN>ii SVf.UU ullin-i. julifnUi 1171. j«nd i>'-u» rnfcaniai>",. _]f»Ut rrsa-JL tiC .k tMSa"H' -iTi. II I»'iiTL ar r imaera ■ ^i »ii »i hm iu. -umu o "a t n bnnn> ur iiiifi i • ii aiioi.-i: uuii" iil u «.iuu. r»u. sttit ""ui uta."m t-:ni-(t* st im u. rii" m nui- zors;.. i ,*rr, i« nurvnii m«uir u*iziu: iiuair u iiu-ii» mtr"nn jciaia: tu .a u-a t i.n mi tmum •ud lial f. itoini .1" llTi. lli. ' li l MiUI i ht vi.' Btfrt',1 tu.- "i u-u-i. ir uprta. iu. tii* im ta 't« miu« , u'nuitt ti akt u mir nt ».oi t.- i ni. di n i l au.HIil ; lili? -i Uiiyi. . •'li*. 1» 1 - .Kt- h uri.'/* i ii luiuiirn.: m lili n-sa j. 'iii n i 'a-im in- . ii"^'' i .h iib.h a u jiuriit'11! init.au ubi-.- .." it i 1 linten irisu iu . ir« o»»tit a u u"*- i"i iiiiuiurtt .t trt ur"Wi«t» u«triii i.i • • .»it: -i u a>*i«r«uni umauri« UII.H v^ruuiti uiui -u t-rt ' 1 1'Iih l lUTt: ' ItillU. n«t«Č V • ni 11-llmlil. ' ntbM .i UiioairKL*.i iud um. • trt u-a;". Ti - m jt im nt uši ;; n ni-i n-ur.ni i imiia tuu^a ?'iu 1 ii.ic-ri nmu. u* h upi irm ud Miifit.n ait. imn ; -j«r n uraiii »i rn iruusi-- ai iHircn^uuao. vh . i" u t -upui-iii. •-i.sj...u« li nti.a'-i fj.n. iu ««i- ii^uhiiiub -u «-vjuih: .i. trnaui -vn^puL nwi:.ic« ' t. ut n m. • — aappviriu Biuispi-ai. >iai?;;i n -?j:K nnn:;htain ni p irrn^ii a aa- ki liiimt-ain ir-.u : alia-.u. ai a .uiiavu-t nun. nenen. hi uiti r.uiui ■xrr.-H u irs -as:, aai nmi i anir .juh.« "•'lipeaai nuran -fiutiii- u mmviu itnnuni nt aiau « rsa^ .« ijuuiia a vzfia. sn * TifUt Z s ure.-- — jEDvorm ,tt auiii. smtf st — »is asa. m ^ji «»-.-aia ii uii»ki>vuiu i-iuma SiaTium Cte *ei huq.it s« iusi uai ninui. Iami-:n j«»-nutn- iriiKiaiis^rM «rwniK»>- mnai aimoziu aui«. T iiiiia nt n i ir-eniupa. jci a uiki milima narcp-nut * .a h nipia. ±imai;.a. — Tina rianmi usa I»f.viat anei im*a'-.x ■ u-ji^.l n «awn m n m ianaiK jui^aiu. aivna a Hiiuaparui. ZnuanicL aiatsmii. rinaii: imsipuiir a iut Iiapi irua. . aioiii si uaMizn snt&itsi ada aaitt T miiii uauaiici n Mmiaai.a. i moti m A iuiiiitn a uiiiia nrisiiis". > •tiaj.iia aii^ej.!«• a liit uri-, L.Tui.aa. s^, frtej ni^nuna a a nuiisia « j- arni u. 4ia-j.a. .nasiiia. H ptrm nfvniim. .ani^in a. ainiisi , • fw md laai nm.ca. ^ -rsn u ^ s>linin mrmm »onoaa: mmuiiu oi m nusia m ^ «ec mas nunama«!, ^tbooi .k fi.ai-jnrra. mupu a- iiu;:ti ii uuruiiit. irta» 'da .a jiia. i»iiiui..;t : ifn £un \iu-;.aitt;nii siuiunji us.iik-.i ta .« laKniui m i;^ iiile. < r HTUriia. Lt laita vaj.iL ui^ uf.it-'« — ztvma. .a —iiitfr pa-ot — u ;nrpua. nntaiar z rut ?«i" ujiiu at si vaiijaiia ti.ia.oi-a m ai. r.ejiHti ta m unniakiiu! : miiirvai, auiar-i« ni f n;an iiurmmiHi; ra lauen vta fiai.iiL:i:x ui: la vt ,»ia m a mnji nu^iHkimiiin mi' uiiiti. tuKir a vitKi minus« - « f««9' .a ^.naiii.a auuwiia suhd " i iui-.a>.;.a nitim _n v« puamti usniiii ' ^ * saia sna« ' i»;«i. Eiuotspuriu. jii .« urna i a. tutn" < satia n a m a. n. iniiadiuurvuu. jit .a. nt. Juii-;ji a« pir^mi-H. Nt niivi musčai tu liiruii nt « ?t®t" 2ti ' teni msifiui t;>su-irT. air-iiamr f mnirJ ™ ^ »i a zni« naai. * :«rtw na-t mKrvui mnii L1'- -'t nimumi Uiti unhrspL pusa.itm-u. « 1111111 ?iHi'..au- aiipei-^K! j,„j„J3M |»:aPt fii,oejmrtM. ttiuoi '1 nutioim »t ^ aapiHiiaiis"vj u-ujw:a »imurni. TUK ^rnuivi u, lHU1.« mu „ fimrH -jasU® LlUU.tt. a luuuiiu. IL usu. nnrvinu nit. ai«*'- -Ftlff mm. m H inAu. aoiii-tovu. mif.u a na iKUit^. nuai i«t. t nt n mu. uununu v*t« JifljmflMP -aifi^L Sveu^aii j ^^ u«ai.i;.-;m. atmmi* ^^ Ji .a laitu tukur aprni. it arup/ ju m .»f »*iaJ izročil državi, ni rekel cesarju, ne Pilatu, ne Herodu: »Glejte tudi na mojo vero, katero sem ustanovil, in dobro pazite nanjo," ampak rekel je apostolom: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode, učite jih vse spolno-vati, karkoli sem vam zapoveda!." Teh odstavkov §§ 1. in 2. ne more torej lahke vesti priznati noben škof in noben katoliški kristijan. Te odstavke je treba premeniti. Vem, tukaj v deželnem zboru ne moremo tega premeniti; nimamo zakonite oblasti za to, moramo pa neprenehoma klicati, dokler nismo uslišani, in ne izgine iz avstrijske zakonodaje zakon, ki taji krščanstvo in katoliško cerkev. Oglejte si sedaj to posebnost bliže. Država si pripisuje najvišje nadzorstvo; taista država, ki sama pravi: Jaz nisem ne mrzla, ne gorka, nisem ne judovska in ne krščanska, temveč sem — brezverska. Nadalje more postati po zakonu vsak državljan učitelj, naj ima kaj vere ali nič, naj ima to ali drugo vero. Vsakdo more dobiti državno službo, torej more biti vsakdo, tudi jud, da, celo pagan nadzornik pouka katoliške vere. Kako strašna ne-zinisel je to! Ali bi bilo mogoče pripustiti, da bi se sestavil v državi odbor, ki bi se posvetoval o izključljivo avstrijskih državnih stvareh, vladni odbor, v katerem bi bili n. pr. sami Rusi, Francozi, Prusi, Lahi itd., in ta odbor naj bi konečno določeval o avstrijskih zadevah? Vse naše domoljubje bi se uprlo proti takemu poniževanju naše domovine in naše države. Prav tako se mora upreti srce katoličanovo, ako vidi, da obstoji zbor posvetnjakov (neduliovnikov), ki odločuje o verskih, cerkvenih stvareh. Deželni šolski svet naj torej odločuje v pouku v verskih in nravstvenih resnicah in v bogočastju, in sicer z večino kakor rana, in ta rana se je vedno večala, ker je žgoč strup razjedal meso. Amalija je bila bleda kakor smrt in je povedala, da je že dve noči trpela hude bolečine. Pisala je Fossetti, naj pride takoj prihodnji dan in pripelje seboj onega spretnega ranocelnika, ki jej je bil ozdravil roko. Hanocelnik pa je prišel sam in prinesel pismo od Fossette, v katerem je naznanil Amaliji, da odpotuje v Genovo. Ranocelnik je preiskal rano, ki je bila vedno hujša, in je zapisal zdravila. Cez štiri dni, ko je zopet prišel, videl je, da je rana še globočja, in zato je menil, da jo bo treba rezati in žgati z razbeljenim železom. Amalija se je prestrašila, da bi bila skoro omedlela. »Za Boga, kako mi hočejo obraz izpriditi« — vpila je in letala po sobi kakor nora. Zdaj je ranocelnika imenovala mazača, zdaj mu jč obetala kraljevo plačilo, če jo obvaruje popačenja njenega obličja. Toda bolečina se ni zmenila za nobeno zdravilo. »Tako mlada, tako bogata, tako ljubljena, in vrh tega še nevesta — in tako nesrečna!« Tako je obupavala ■Amalija; Hildegarda pa je jokala. »Pusti bogastvo, pusti lepoto in možitev« — prosila je Hildegarda — »pa poboljšaj se!« »To je tolažba« za oglodane kosti,« zavpila je Amalija, »ne pa za cvetočo nevesto, ki je polna življenja, glasov. Večina šolskega sveta torej odločuje, ako pride do tega, alj se kaj zlaga s katoliško vero ali ne. On naj odločuje, ali se kaj sklada s katoliškim nravstvenim naukom i*li se ne sjdada itd. Prepričan sem, da se taki slučaji ne prigode pogosto, a vendar so se že prigodili. Govorim o načelu. Visoka zbornica! Znjm vam je tak dogodek iz 1.1884. Katoliški učitelj je žalil katoliško vero sebi izročenih otrok. Škof, moj prednik blazega spomina, ki je raz to mesto govoril tolikrat o šoli, izjavil je, ta učitelj se je pregrešil proti katoliški veri otrok in škof se je pritožil pri deželnem šolskem svetu. Ta pa je odločil: »Ne, učitelj ni žalil vere otrok." Kdo je odločil v tem slučaju o veri in verstvu ? Ne škof, temveč šolska oblast brezverske države. Kaj tacega ne more dopustiti noben škof, tudi v prihodnje ne. Ako bi torej slavni deželni šolski svčt tudi sedaj tako odločil, moral bi se tudi jaz temu upreti. Moja vest bi me silila v to. Ta uradna oblast deželnega šolskega sveta v konfesijonalnib, verskih stvareh je tedaj že sama na sebi nekaj čudnega, kakoršnega menda sicer na celem svetu ni. O verskih, katoliških stvareh naj govore ljudje, katere imenuje brezverska država in so poljubne vere ali pa tudi celo nobene vero nimajo; besedo imajo judi, protestanti itd. A vzemimo tudi, vsi možje, ki sede v deželnem šolskem svetu, bili bi vrli katoličani; vendar ne more dovoliti cerkev in škof, da bi bil ta zbor sodnik v zadevah vere in nravnosti. Častiti gospodje vedo vsi, zakaj. Nekaj izvrstnih odvetnikov imamo med nami, ki svoj posel prav izvrstno opravljajo kot odvetniki. Vzemimo, da bi imeli cel zbor odvetuikov; gotovo je, da poznajo ti gospodje ki ima le to nesrečo, da jej nevednež-zdravnik ne zna odpraviti niti male bolečine. Pa naročila sem, da pride jutri šest najimenitniših zdravnikov iz naše slolice.« Zdravniki so prišli. Posvetovali so se, pa prišli so do istega sklepa, kakor ranocelnik. Rana je bila razjela že en del ustnice. To se ni dalo več popraviti. Spozn li so za najbolje, če rano izrežejo ali izžgo. Zlo je vidno rastlo. Ko je Amalija bila tako vedno čmemiša vsled svoje nezgode, zasveti se ji nekoč nova misel v glavi. »V ustnico«, zavpije — „zbodla sem kip Marijin, in na istem kraju moje ustnice je začelo mene peči in razjedati. Hildegarda, Hildegarda!« Prišla je. »Prav si imela,« reče jej Amalija, »da si se prestrašila, ko si videla mojo razposajenost proti mali Mariji. Strašno me je kaznovala.« »Ne ona, ampak Bog, ki se ne da zaničevati v svojih svetnikih, on li je poslal poskušnjo.« »Glej, tebe ima mala Marija gotovo rada,« reče Amalija. »Pojdi k njej, prosi jo, prinesi jej darov, obljubi ji še več, d&, verovati hočem v njeno mogočnost, nič več je ne zaničevati, le ozdravi naj me.« »Kako pregrešno govoriš,« dč na to Hildegarda-»pošlji po mašnika, spravi se skesano in spokorno z Bogom in pristopi k mizi Gospodovi, da se združiš ž njim.« c«Jj* uk::. iuk.r arrb.ti kai :rar aeU-i k: j* r»»a; upma pr»r:ia.tesio izka^jo " Kd*.**: .2 ite^if 'J- ii;»a; a'«i :• *od.u. ker. a a: 2 a: :• u »da n. Pcd*kw s:na r«i te-i : s«m io-l&ta »*ws Tii. »i'- bi bil z *»«2.£;t. T-t-ikf .h a. pcool*«.. ia bi .2 '■.•i.:«" i., o Trfsi j. lUtrti. Držaja a-i m vre 4»:; w* pcobtatiLa. k« »aaa a sa. S;kio 2* ii. »s a aa*. Le «rxtč2; i -ki t -ii- KriiJCi pra-dofa&ra^ :a »oditi o veri ia nn^c-);!:. KtU. -»a e*rk«r pcp&ia*. od država-: /tla«; prava* ae«:rea misliti. kakor tlači p-:s'ed:,e dni.* .Baz Ai a; »;;m se. go«pa. da bi si mož ne storil tla B-rač.i on »Čudež hočeta imeti, ki bi me re: l. zdravila za vest ne potrebujem: moja vest je mirna: nemir in žalo-t mi dela le spak, ki mi pači obraz.« — — — Pn.ilo je pismo iz Genove. Fossetta je v njem obetal, da dospe osem dni pred poroko. £tiri strani pisma so bile polne sladkih nad. — »O. kakšno bos dobil svojo Amalijo!« -vzdihovala je nevesta »in vse to zaradi male razposajenosti, katero sem storila kipu! Ali naj počakam, da bora gledala tvojo prestraienost. tvoje žalostno osupnenje? Ali naj vidim, kako bo« bežal pred popačeno podobo mojo V Ne, te sramote ne prenesem. Umreti hočem KakoiSno me je ženin videl, tako naj me vidi zadnjikrat. Objokovana hočem biti od njega, ne pa s studom obžalovana! Glej, Hildegarda. toliko poguma imam Se, da hočem prostovoljno umreti in sama hočem ukazati, kakšen mrtva.Sk oder in mrtvaško oblačilo naj mi napravijo.« »Amalija, hudoba te hoče s tvojo oSabnostjo pripraviti ob srečno zadnjo uro in ob zveličanje. Imej raje boljši pogum, živi v trpljenju, in odpovej se po-svetnosti in skrbi Ie za duSno zveličanje. Ce začneš »pokorno živeti, lahko umrjes Se kot spokornica.« »Pusti mi moj pogum.« rekla je na to Amalija, »ni mi ga dala tvoja mala kraljica, ki se tako strašno maščuje nad menoj, ampak imam ga sama od sebe. Jaz zaničujem svet in njegove modrijane, njegove razsvetljence in pobožne duše, nič ne maram slišati o njih naukih, tolažbah in čudežih. Svobodna hočem biti do smrti.« Amalija je zapustila žalostno Hildegardo samo; nobene zdravniške pomoči ni hotela več: poslala pa je po kiparja in voščarja. in po lepotičarico iz Gradca: dala je po sliki upodobiti svojo glavo in roke v vosku pa vse v mrtvaški bledoti. I>epotičarica jej je morala preskrbeti mrtvaško obleko; tapetnik je dobil nalog, naj ozaljša mrtvaško sobo in postavi mrtvaški oder. V de selih dneh bi moralo biti vse dokončano. Kmalu po tem ukazu zgrabila je Amalijo huda mrzlica; obraz je bil žareč kakor ogenj in je otekel, da ga ni bilo poznati; na životu so se prikazovale rudeč« lise, ki so pa hitro dobile višnjevo barvo. Bile so znamenja prisada. Hiidegarda je mnogo molila in tudi druge prosila, da so molih z njo pred čudodelnim kipom Marijinim. Bližal se je dan, ko so imele priti iz Gradca vse naročene stvari: voščene podobe, mrtvaško oblačilo in oder. Po silovitem nočnem dežju je bila voda Barnab stopila čez bregove in težki voz se je prevrnil v soteski pri Krems-u v šumeče valove. Povedali so Amaliji to novico prav rahlo. »Tudi to mi je zabranjeno«, šepetala je, 'kakor beračico me hočejo spraviti s sveta.« Hildegarda je bila prosila župnika EdelschroU-skega, naj pride bolnico malo obiskat. Izbrala si je bila tega, ker ga je Amalij« ne bode. Poznam ga. Najeti ga nihče ne mara, ker sle-herni misli, da ga ovira pohabljena noga. In občuten in hiter je tako." »Kje imate svoj dom?" »Oni kraj vrha v vzdolju tega hriba. — Velik križ je tudi, da ne morem zdaj dečka nikdar samega pustiti, kadar se količkaj oddaljim z doma. O, koliko mi je prebiti!" Žena pokrije obraz z rokami in polglasno zaihti. Kneginja se ozre ndnjo, potem pa pogleda na tla, kakor bi nekaj premišljevala. Čustvo milosrdja jo presune, da se strese. „Žena," reče, »vzemi, kar imam slučajno seboj! To naj hraui tebe in sinka, dokler se mož ne vrne. Utolaži se! Urana, obleka in stanovanje so človeku prve stvari, brez kojib mu ni življenja. A niso vse. Vedi, solzna žena, in zapomni si: tudi pod sijajnim odelom utriplje včasih nesrečno srce, tudi pod krasnim šapljem (diadem) se drev^ obupne misli in iz bogato opremljenih dvoran hodi ta in oni miru iskat v tihi gozd. Kar vzemi!" V rokah žlahtne dobrotnice zablisnejo zlati in se počasi vsujejo na rosno dlan hvaležni ženi. Ubožiea vsa osupla spravi denar v krilo, prime kneginji roko in jo poljublja in s solzami kropi. »Hvala, hvala! Plačaj vam dobrotni Bog!" »Brž, ko se vrne tvoj mož, pndita k meni v grad! Gotovo dobodeta kako pripravno delo. Nemorem si namreč misliti, da bi se pridnih rdk ne dalo živeti." Kneginja stopi po stezi naprej; ljubek nasmeh odslovi ženo. Pobere srobot 8 tul, ki ga je izpustila prej iz rok, in se ozre. Dečka nikjer. S nek se je ustrašil visoke gospe. Skril se je za materino krilo, potem pa vedno hitreje pobiral korake še dokaj trpeti mogla zbok njegove veselosti. Prišel je in Amalija ga je sprejela z zadovoljnostjo. Precej časa se je govor sukal le o splošnih stvareh; a govorila sta vedno tiše; Amalija je imela župniku toliko naročiti, on pa marsikaj povprašati. Slednjič so drugi zapustili sobo. Hildegarda je šla v svoje stanovanje, padla na koleni in s solzami prosila blagoslova za to uro, v kateri sta se nebo in pekel tako rekoč zadnjikrat vojskovala, čegava bode duša Amalije. Milost pa je zmagala. Čez dolgo časa je župnik prišel iz bolniške sobe in je velel, naj hitro pride kak oče frančiškan s sv. popotnico. Ura je bila polnoči. Amalija je bila zelo presunjena in je prejela sv. obhajilo z zaprtimi očmi, iz katerih pa so tekle solze kesanja. Ko je oči zopet odprla, zagledala je Hildegardo poleg postelje. Podala jej je roko: »Odpusti mi in moli za-ine!« Poslovila se je še od strica in domače družine: »Ah, molite za-me, ker nisem vredna velike milosti, katero mi je skazal Gospod.« Ko se je delal dan, bila je Amalija v zadnjih iz-dihljejih; kmalu po solnčnem vzhodu je ni bilo več; — kazen za greh je bila pretrpela! nizdolu. Kar ga je prav za prav tako hitro odnašalo od matere v stran, to so bile črne in rndeče jagode, ki so vse splaz in bohdtno rastle preko lahko nagnjene rebri. Davi je použil kos kruha in poslej nič več. Ni čuda, da je hlastno zobal borovnice. Dosp^ do peščenega jarka, katerega so izkopali hudourniki. Tudi danes še teče voda v dol, a dokaj mirnejša in čistejša. Ob jarku sedi na grčavi ostrvi, ki veže brega, mož. Z desnico podpira upali obraz. Sam in molče sedi in obup mu razjeda srce. Otrok ga uzre, a se ne ustraši Sij veselja obsine nedolžna lica, skoči k moža iu vsklikne: »Atej, atej!" Očetu pa se zmrači oko, strani hoče odriniti sina, ki se mu približa do kolen, a ko položi roko na ra-menca, ne čuti več moči, da bi odpodil od sebe rodno dete. »Kako prideš sem? Pojdi domov! Vrni se, od koder si prišel," de mu trdo. »Idiva skupaj, atej. Mama vas čakajo in prej-le so jokali, ko sem vprašal za vas. Idiva !" »Ciril, le pojdi in pusti me samega! Ti ne ved, zakaj sem tn in nisem doma," odpravlja oče otroka, mečje govoreč. »Sam ne grem, atej. Vi morate iti z menoj! Kaj pa ste mi prinesli iz mesta?" Bekši seže sin očetu v žep in predno se oče zave, kaj mu otrok hoče, izvleče le-ta iz žepa — vrvco. Ko jo delavec zagleda, vztrepeče. Iztrga jo iz majhnih ročic in poljezno pol plašno potisne nazaj v žep. »Jaz pravim, da pojdi odtod!" Ciril se zgane, ko čuje gromovit ukaz. Mezinec položi na spodnjo ustnico in milo zaplaka. Oče se zakesa trdih besed in potegne ga k sebi, tešeč: »Ne jokaj, Ciril! Mama bode skrbela, kje si. Pojdi domov, da se ne zanočiš." Deček se brž ntolaži. Stopi očetu med koleni ia poboža mu z ročicami lici, dejoč: »Atej, vi me nimate več radi." Mož se spomni, kako ga je tako odslavljal in pozdravljal Ciril nekdaj, ko je še hodil v tovarno in prihajal iz nje. Neizrecna bol objame njegovo dušo. A se pomiri in nenadno vpraša: »Ciril, ali si lačen?" »Lačen, atej." „Kdo ti bode rezal kruha?" »Atej ali mama." »In kdo ga bode dajal nama?" »Bog. Saj moliva vs»k večer in vsako jutro z mamo v posteljici: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" Kaj se je zgodilo v očetovem srca ta hip, kdo ia more popisati! Vstane, vse telo mu zadrhti, kakor bi ga zapuščal hndi duh. Krepko vrže vrvco v potok. Cirila ovije roke krog vratu. Solze mu zagrnejo poglede. Beseda mu zastane v grlu. In ko poide nekaj smrtno-tihih tre-notkov, iz vije se očetu še le glas: „Dete, rešilo si ma smrti in greha 1" Tedaj lačujeta klic skrbne matere: »Ciril, kje si? Oglasi sel" »Mati naju kličejo," opomni Ciril. »Idiva ii navzgor naproti!" Na šteti se srečajo. »Žena, odpusti!" ogovori jo mož. Primeta sinka vsak za eno roko in nema odideta nizdol domov. Ko zvečer trudni Ciril zaspi, razodene žena, k,; se je menila s kneginjo, kaj ji je podarila iQ Mož pa razkrije nji, kako je kanil sam sebe končati jj ga je smrti rešil Cirilov glas. Pokoj hladne noči je objel goro in kočo. Pokoj j, objel po dolgih bridkih dneh tudi srca v koči. •A. Medved. Razne (Prvi slovenski katoliški shod.) V zadnjem času je prejel osnovalni odbor za prvi slovenski katoliški shod mnogo naznanil, katera spričujejo, da se zanimanje za katoliški shod vedno množi po raznih slovenskih krono-vinah. Vzlasti pa je osnovalni odbor razveselilo milostno pismo prevzvišenega našega metropolita, nadškofa goriškega dr. Alojzija Zorna. Med drugim pravi prevzvišeni v Bvojem pismu: „S posebnim veseljem sem prebral pismo, ki mi je došlo od si. odbora za prvi slovenski katoliški shod. Taki shodi so dandanes ne le nad vse koristni, ampak nekako neobhodno potrebni, da se katoliškim načelom pripomore k zmagi v javnem življenju. Zatorej pohvalno priznavam blagi trud vrlih katoliških mož, ki so se zbrali v ta namen in si prizadevajo, da bi imel katoliški shod v Ljubljani sijajen vspeh. — Dal Bog, da bi ta vzvišena ideja prešinila tudi moji pastirski skrbi izročeno ljudstvo! Zatorej podeljujem velekatoliškemu podjetju svoj višjepastirski blagoslov, želeč, da bi nameravani shod tudi za mojo vladikovino donesel obilo sadu. Nič bi me ne moglo bolj veseliti, nego ako bi se tudi moji verniki tako duhovskega i svetnega stami mnogobrojno udeležili tega shoda. — Da sem pa nekoliko zakasnel z odgovorom, je krivo, ker sem želel to velevažno katoliško zadevo predložiti svojim konzistorijaicem v posvetovanje. Kakor se ni dalo drugače pričakovati, so tudi oni idejo nameravanega katoliškega shoda v Ljubljani radostno odobrili." Gotovo se bodo Slovenci jednako iskreno razveselili teh milostnih višjepastirskih besed prevzvišenega našega metropolita; kakor se jih je hvaležeo vzradoval osnovalni odbor. To pismo je osnovalnemu odboru priča, da je izpolnjen za ngoden vspeh katoliškega shoda prvi pogoj, da se namroč vse priprave vrše pod vodstvom in s pritrditvijo od Boga nam postavljenih višjih pastirjev, naših škofov. Potrjeni z višjepastirskim blagoslovom prevzvišenega metropolita, se bodo osnovalni odbori po vseh slovenskih kronovinah tem živahneje in vspešneje trudili, da se to velekatoliško pod-etje izvrši častno za verne Slovence! — Z Vrhnike se nam poroča, da se je ondi osnoval lokalni pripravljalni odbor 15 članov, kateremu načelnik je prečast. gosp. dekan Koprivnikar, namestnik pa g. Simon Ogrin, slikar in posestnik na Vrhniki. V kratkem bodo napravili javen sbod za Vrhniko in okolico. — Iz Smarija pod Ljubljano se nam poroča, da je bil ondi v nedeljo shod, na katerem se je razgovarjalo o prihodnjem slovenskem katoliškem sbodu v Ljubljani. Načelnikom pripravljalnega odbora je bil izvoljen deželni poslanec g. V. Ogorelec. Lepega shoda se je vdeležilo nad 500 vrlih mož! Živeli! novice. (Osebna vest.) Deželni glavar kranjski, g. Oton De-tel a, je imenovan načelnikom komisiji za pogozdovanje Krasa. (Pri občinski volitvi) v Skofji Loki je bil izvoljen županom gosp. Val. S u š n i k , posestnik in trgovec; svetovalci so gg.: Niko L e n č e k , c. kr. notar; Al. K r e n n er, tovarnar; Avg. S u š u i k, posestnik in trgovec; Fr. K ašm a o, posestnik. — V Adlešicih je izvoljen županom deželni poslanec g. N. Drag oš, svetovalca sta N. Adleiil in J. P o ž e k. (Vozni red gorenjske železnice) se od 1. junija naprej nekoliko izpremeni. Dohajali bodo v Ljubljana s Trbiža vsak dan štirje vlaki na južni kolodvor, in sicer ob 5. uri 55 minut zjutraj, ob 11. uri 31 minnt dopoludne, ob 4. uri 55 minut popoludne in ob 9. uri 27 minut zvečer. Odhajali pa bodo vlaki iz Ljubljane na Gorenjsko ob 6. uri 38 minut zjutraj, ob 11. nri 55 minut dopoludne, ob 4. uri 11 minut popoludne in ob 12. uri 5 m. po noči. (Iz Cerkelj na Gorenjskem) se nam poroča: Dne 27. maja zjutraj ob dveh je gorelo v Dvorjah. Uničeni ste dve poslopji, zgorelo je tudi nekaj prašičkov. Zažgala je hudobna roka. Začelo je goreti tudi že sv. Fiorijam dan, pa 60 o pravem času opazili in pogasili. (Iz deželnega šolskega sveta.) Začasni učitelj pri Sv. Gregoriju, gosp. P. Pogačnik, je dobil stalno službo na Čatežu; stalni učitelj v Petrovivasi, gospod J. K a 1 a n , je dobil stalno mesto v Smihclu pri Za-žemberku; učiteljica gspdč. Karolina B er v a r je v Sko-cijanu stalno nameščena. Drugo učiteljsko mesto v Starem Trgu pri Črnomlju je dobila gospa Z u p a n e c - Bregar. (Ogenj.) Z Radovice se nam piše: Nismo še powbili velikega predliuskega požara v naši vasi, niso se še rane zacelile, vsekane nam po 6ilnem ognja, in že smo bili danes dnč 20. maja v veliki nevarnosti, da nam pogore ostale hiše. Ob 9. uri pričelo je goreti v svinjaka tik hiše. Na srečo je bilo vreme mirno. Na glas zvona so ljudje prihiteli in pogasili že gorečo streho. Da se vžge hiša, bila bi Radovica danes žalostno pogorišče. (Ogenj v Davči.) Iz Sorice se nam poroča, di j« 25. maja zjutraj ob 8. uri, začelo goreti na hleva pri Francetu Preželmu v Davči. Ogenj mu je upepelil gospo-darsko poslopje in tudi hišo. Škode cenijo nad 2000 gM-Zgorela so štiri teleta in trije prašiči; tudi drugo živin« so hudo opečeno komaj rešili. Pogorelec je bil zavarovan P" banki »Slaviji" za 1000 gld. Sodijo, da je zažg»l» zlobna roka. (Nameščen) je č. g. dr. Ivan Krek za kapelana v Ribnici. (Pri občinski volitvi v Cirknici) dne 24. t. m. so 'bili izvoljeni gg.: Ivan Žitnik za župana, za svetovalce Alo jzij Pogačnik, France S e r k o, Jos. M i 1 a v o c, Jauei Petrovčič, Jernej Debevec in Jirnei Tre bar. (DAvica) močno razsaja v Nov. Ojelici. OJ 1. f. bruhanja do 10. t. m. je umrlo 41 oseb za to boleznijo. Pred kratkim je ponehala, a se je Z'>pet prikazala. (Umrl) je te dni v Komendi pri Kamniku Jurij Me-jač, stari oče vrlega narodnjaka Andreja Mejafa. Ranjki se je rodil leta 1800, torej je dosegel visoko starost 02 let; bil je mož stare korenine ter vedel mnogo zanimi-vostij iz francoskih časov. N. v m. p. 1 (Premovauje.) L S!avine se n>m piše: Dnč 18. m»ja je bila tukaj delitev J. Kalistrov h pnmij živinorejcem slavinske fare za dveletne juuice. Kakor druga leta se je tudi letos pripeljalo dosti lepe mlade živine na ogled in izbor. Prejeli so: J, Bole iz Koč 30 gld., Mat. Penko iz Gradca 15 gld.; po 7 gld. 50 kr. pa so dobili: Mati a Debevec is Matenje Vasi, Gašpar Bole iz Koč, Matija Ž-le ii Ridohove Vasi, 8 mon Zvfrau iz Hrastjfv, p. Žele iz Št Petra, Martin Milharčič iz Žej, Anton Kristan in Jože Celihar iz Selca. (V Gor. Urada) je za župana izvoljen gospod I. Hren, za svetovalca pa g. dr. Slander iu gospod Fr. Pintar. (V tržaški škofiji) bode mil. g. škof delil sveto (urino: Due 29. maja ua Repentabru, 30. ma>a v 'IVmaji, 31. maja v Avberji, 1. juuija v Divači, 2. juuiia v ttodiku. (Nesreči) Iz Podzemlja se nam piše: Due 1 m ja je utonil v Lahinji na Belokranjskem nad 70 let stari mož J. Krbavec iz Kbštra občine Gradac. Mož se ga je bil naiezel in po noči po neprevidnosti se zmotal v globoko vodo. Ker so ga drugi dan domači prgrešali, so precej sodili, da je moral zabresti v vodo. Iskali so ga, pa vse bret vspeha, ker je bila voda velika in kalna; našli so ga še le 15. maja. Bog nas varuj nagle iu neprevidne smrti 1 — Praznoverni ljudje so siromaka dolžili, da je on kriv, ker imamo tako nestanovitno in deževno vreme. Zdaj so p nesrečeuca spravili pod zemljo, pa vendar še uimamo stanovitnega vremena. — Iz Polhovega Gr. dca se nam poroča, da je pred par tedni 21ietni Matej Krvina z Babine Gore šel ua Tabor, staro trdnjavo, kamor hodijo faotje navadno ob nedeljah igrat. Krvina je hodil po stan m zidovju, kar se mu utrga zid pod nogami ter pade do 100 sežnjev gkboko. Ljudje so slišali padec do Dvora skoraj četrt ure daleč. Nesrečnež se je močno otolkel, iu nevarno poškodoval. (Tatvina.) Iz Hinj se nam poroča: Jauezu KonuS tu z Zvirčega št. 41. sta bila v noči od 12. na 13. dan maja iz hleva ukradena dva konja. Jeden je rujav ter ima kratek rep, drugi je topolove barve — ni prav bel, pa tudi ne zelen — po hrbtu od pleč do repa ima temno liso, obe pltči ste bolj črnikasti. Oba konja imata grivi oguljeni » d komata. — Jožefu Škufci z Zvirčega St- 39. pa je v noči od 14. na 15. dan t. m. ukraden 2-etni črn žrebec, kateremu nad repom manjka nekaj dlake; visok je okoli 14 pestij. Ljudstvo in^ni, da so cigani izvršili to tatvino. Kdor zasledi te konje, naj jih smatra za-ukradimo ter naj to blagovoli naznaniti krajni gosposki, da bota okradena kmeta mogla nazaj dobiti svoje blago. (Tržna cena v Mariboru) Pšenica 0 gld. 85 kr. do 7 gld., 15 kr., rž 5 gld. 40 kr., do 70 kr., ječmen 5 gld. 5 do 20 kr., oves 3 gld. 15 do 35 kr., koruza 4 gld. 80 kr. do 5 gl., proso 5 gld. 20 do 40 kr., haj-dina 5 gl. 20 do 30 kr., fižol 4 gld. 60 kr. do 5 gld. 60 kr., vse po hektolitru. Svarilo za posestnike. Nohen posestnik, predno ti naroči kak kmetijski stroj ali oiodje, naj ne zamudi naročiti si uajnovejši katalog pri tirdki I g n a z II e 11 e r, Dunaj P r a t e r s t r a s s e š t. 7 8 , ki je pri nas ua dobrem glasu. Kakor raividimo n num d šlega novega kataloga te tvrJke. je ta zopet uvela več novih stvari j, ki bodo g»tovo jako zanimale vsakega p sestuika. Omeniti so mej drugim m I a t i I u i c e po nouh modelih, rezil niče za krmo v dosidaj disogljivi popolnosti, popolnoma novovrstne patentovane stiskalnice za t-adj« u grozde, najnian;še vrste, pa tudi za največje pridi lovalce katere najdemo zaznamovane v katalogu stiskalnic po 20—4000 ylii. Tvrdka Ig. H.ller na Dunaju je jedina v Avstriji, ki prodaja take stroie. Kar je še po.-ebno omeu t1, so u o v o v r st n i H e 11 e r-j e v i posebni mlini za moko s kameni, z močno situico iu z drobno sitno napravo za ročno vršbo, p& tudi za največje mliue, ki se ne smejo zamenjati t drugim1, ;z več stranij pouujauimi nepopolnimi ml ni, in s tem je odpumagauo nedustatku takih strojev za maijše in srednje posestnike, o čemur se je večkrat pritoževalo. Varovati se je pa pred poitan d bami. Firma lir. Ueller na Dunaju, Prater-s t r a s s e št. 78, je zuatno /nižala cene za one kupo-valce, ki jih pri njej neposredno n a r o č e, tako, da se pri tej firmi kupuje ceueje, kakor kjer si bodi, in tudi z zanesljivo r e e 1 n i m jamstvom. Ta tvrdka odgovarja na pisma v onem jeziku, v kateri m so pisana, in pošilja obširne sloveuBko-nemške kataloge ua zahtevanje hitro, zastonj in fran^o._ Tržne cene t Ljubljani dne 28 maja. Pšoni'"». hktl. . . Rež, „ . ■ Jeemen, „ . . Oves, „ . . Ajda. „ . . Proso, „ . . Koruza, „ , . Krompir, „ . . Leča, „ . . Grah, „ . . Fižol, „ . . •Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež. S4T Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 15. junija, zvečer. Lotery«ike sredlie. Lino 28. maja: 14, 09, 11, 59, 89. Trst 28. maja: 68, 56, 64, 12, 82. Praga 18. maja: 27, 3, 21, 46, 30. Ki- kr Ki K 1 7|20 Špeh povojen, kgr. — 64 0 80 Surovo inaslo, „ — 'li 4 23 J*jce, jedno „ — 2 8 2,77 Mleko, liter. . . — 5 80 Goveje meso, kgr — «2 4 71 Telečje „ „ . — b6 4 60 Svinjsko „ ,, — 64 40 3 21 Koštrunovo „ — 11 — Pišanec .... — 60 10 Golob .... — 18 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 — 86 Slama, „ a 14 — 06 Drva trda, t kub. mtr 6 60 - 56 „ mehka, „ 4 60 Primerna darila za Binkošti | priporoča uljudno Fran Čuden j ur-;: r. tire- J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. II, tor vabi uljudno pre'\ duhovščino in si. občinstvo na ogl".! svoje velike Izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ur, zlatih. srebrnih in nikelnatih. stenskih ur s nlhalom, ur s itojalom in ur budilutc (\Veckeruhren). ur z godbo in godbenlh valdkov v ličnih pobtiranih omaricah, raznovrstnih verižlo, pritanov ir uhanov. Ont žepnim ura m so naslednje Najfinejše nikelnate ure ... od gld. S SO do srebrne ure s ključem ,. ,. 7 50 „ „ srebrne remontoir • ure „ ,. 7 50 „ iste z dvojnim oklepom „ „ 1' — „ „ zlate nre z;» dame . . „ ,. 1 (> — ,. zl te ure za gospode . „ ,. 24 — .. Garantiram povsem za poštenost pri meni nega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se moi;6 prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tov;vniškim blagom, vziie temu da prodaiem dobro blagi za res nizko ceno Popravila izvršujem točno in zanesljivo tor jamčim za d"bro izvršbo —Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno poŠto, 17-4 205 s llustrovani ceniki na željo gratis n franko /,-ilivalii. Za mnoge dokaze sočutja med boleznijo ln o imrtl najine preljubljene hderke FRANJICE ROBIČ. kakor tudi za rnno-gobrojno udeležbo pri sprevodu. Izrekava visoko dastl-tlma duhovnikoma, prijateljem ln znan-oem svojo najtoplej So zahvalo I 1 I m n ni M llultič ■ ■č* i ditelja. "f-f-f^f-H-f^ KiiiPtmali-ciii, kateri i"]„-poučiti o mar«ie«m, kar kJ njihovemu uspoi oniti goir^. stvu, priporočamo knjiž.i« Kmetom v pomoč. Narodnogospodarska raIpriIl Spisal Ir. IMrr, iu;„„i. Cena 20 kr, po pošti 2:ikr. 1» b va se v Katoliški Tiikuij v Ljubljani. ++++4444+ as a: x x x a: x se x an Največja zaloga H šivalnih strojev jj ! JAN. JAX, j« MlIBUlNl, K Najnižje cene. K Ugodni vplačilni obroki se N (1410) dovoljujejo. (30-40) M Zamenjuje stare stroje. H Poprave vrte ne točno H trajno in ceno y * X 3t X X X X X 2E =!I Jo b. C o f m a ix, pleskar, laklrar In napisu! slikar, 172 v Ljubljani, na Bregu št. 6. SP priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvršitev v njegovo atroko spadajočih del. posebej se priporoča ° ' nikoni (rokodelcem) v izvršit v Imenikih ln raznih napi«®*- De° solidno, trajno in cene nizke. Vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo ie sadjarsl mlatilnicc. čistnnke :"• • trierje, slamoreznice, snJine z« sodje, slisk-dlnicc za saijc in iir,:; kai^r dnijr .troj" In priprli. ^.fi kmetijstvo, vinarstvo in »adjerejstvo itd. priporoma v jiajnovij^ in nu.i>-1;" obliki, po ceni; IG. HELLER, DUNAJ, s/s Pratoi-strsisisie 7H. 'll:i,'"l"nl P°h'»'»> Pl""« > lif.ilikem. nmu.m |:5irm ,„ ''' " """"•_ c,s" - V."«cua Topol miinnr mte! -ma Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seo. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v llregeiicii na Bodenskem Jezeru. Velečasl. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni- cab kupujemo in vži-vamo. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se drug« jedi na pol prebavljene iz želodca Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živec, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kulia, lo se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so itirvoglati in rudeči, bratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Okova kava nosi iine in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. — V Ljubljani pri: Jegliču & Leskovicu, K. S. R o j n i k u in M VVagnerjevi vdovi,— Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4\t kil franko s pošto. tovarna za Kneippovo sladno kavo 131 v Bregoncu. (20-10) Ravnokar je v novi Izdaji izlila knjiga: 45 3 2 Pot v nebesa ali življenje udov III. reda sv. Frančiika Seraf., ki med svetom živijo. Spisal 0. Nikolaj Mežntrič, frančiškan v Mariboru. IV. iicizpremenjeni natis. V Ljubljani, 1892. Založila „Katol. Bukvama T sk „Katol. Tiskarne". 554 strani, v usnji vez. gld. —'90, z zl. obrezo gld. 1'20. Med slov. molltvenlkl najpriljubljenejia knjiga; njena nizka oena Jo priporoča v obilno raziirjatev temveč, ker so vse druge knjige III. reda razprodane. Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAIOHEL, (is) 39 zobozdravnik (5) pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Špitalmkc ulice v Ljubljani. P Usojam si velecenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznaniti, da sem zaključil razprodajo ter se oskrbel z novim blagom, kakor je: izvanredno lepo in ceno blago za ženske obleke, pristni kreton za prati, vsakovrstno blago za moška in ženska oblačila iz pristne volne izdelano, najlepši svileni in volneni robci vse V največji izberi in zanesljive kakovosti. — Prav posebno opozarjam, da sc bodem zadovoljil v bodočnosti z najmanjšim dobičkom ter cenj. odjemalcem vra-čunil vedno le najnižjo ceno navzlic dobremu, trpežnemu blagu in točni postrežbi. — Priporočam se v mnogobrojni nakup velespoštovanjem MC- T* 'Ji 12—3 Hm" Špitalake ulice v IjjuHjani. ^ Vse rabljene pismene marke kupuje vedno O. Zechmuyer, Noremberg (Niiruberg). Obrazci zastonj._20—15 Kalan: POVESTI, slov. ljudstvu v pouk in zabavo. 3SJT Drugi zvezek izšel jc pred kratkem in se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20, po pošti 23 kr. & Koverte s firmo £ it vizitnice in k trgovske račune It! priporoča 'Č Katol. tiskarna v Ljubljani. S S £ s s V H H N H K N M K N H N N K H N H L'XJIXXXrXXXXXXXXX3 Tinkturo za želodec pripravlja lekarnar Gabrijel Piccoli "'<>1 1 Ta tinktura za ielodeo jo sredstvo, ki lahno, vendar zdatr.o krepča opravila prebav ili organov in pospešuje odj.rt /ivot Ur. II ag r, doktor til<-z.f40lllt011 VH|X>I|. n-4 Zaapanje izključeno! t'ena gld. 2-35, t koledrom gld. 3-05. Po noči sveteč cifernik 70 kr. več, nuno ta k' koledar-dar.ki budilnik, s ponoči »vetečo cifrniuo, z mumiin zvoncem, montiran, gld. 4 75, prinu-k ako vos: gld. 6*76. »tiriogl i*te k» 1HM UMj >etno oblike. , niklaatim okovom . pozla en», bogato oizelirana ski,ro 2S cm visok« ura z btidilom. z bitjem 1 , in 1 , ur». tena gld. 9"-, brez bilja gld. 6'-. Ura S kukovico, bije ' , in 1 , ure, >-i-ua gld. 7'—, f umetno i:-di-lani omarici gld. 9' — , » kii-kovito prepelico in repetir&njem, bogato izrezi na gld. 18 50. Kovinska trpežna ura za gospode, odprta. m»-sivni okrov iz nov. srebr.i gl. 5-60, i dv.jnim okrovom gl 7"50. KMJI, MAYEH, lei Dunaj, I., Deutschmeisterplatz 4. 10-10 Vse proti dveletnemu jamstru, tovarniški eenlki zastonj. Ii XI Z I t Z 1 XX Ces. kralj, privil ^^ zavarovalna družba M. v«t l»li»n i na Dunaja. Vplačane delnice In druga jamstva družbe znašajo skupaj čez = 4,500.000 gold. avstr. velj. — I>i-ii>.Im« /llvill-lljo proti škodi po toči na Kranjskem & ,jer*kem in K.roi.em — bi aavarova!«Vo mogel Ul^r^lL^tJl^ ^ M" ,5"» ^ hitro in poiteno oenijo in frecej °J pWU poc*kl " ietve. - Škode m vsak.-rštia -'H^ " " gUvno "*«P«tvo v Oradou. kat-ro daje radov.ljno ako (3-2; g:lavuo zastopstvo t I JuUlJnui (zastopnik Josip Prrbaue) Selenburgo ve ultoe it«T. 3.