rokodelnlli narodskih r c č i Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Mir. .Mane^/t MSMeitveisft. Te čaj V sredo 28. sušca fmarcija) 1849. List MS. Žalostni alas zvonim sadniga drevja nima. Tudi doma se dosti žita ali kruha prihrani, kader se dosti sadja ima, kér otroci, posli in °J° 9 P°J° zvonoví Od daljnih dveh straní delavci raji sadje, ko slab ali terd kruh vživajo. Kteri V bel dan done glasovi K ga zarija zlatí. 9 9 Na gradu zacernelim Glasi se pervi don5 Pa v samostanu belim Odpeva drugi zvon. so blizo kakošniga terga ali mesta, lahko tam sadje prodajo, će ga kdo en koš na prodaj nese, kmalo za-nj , 4 ali 5 petic dobi, in domá se nič tega ne pogreša. Kteri pa sadja nima, in mora kakošno žival, kokoš, ko puna, puro, gosko, raco, prase prodati, to se ze bolj Na gradu gospodična Je zapustila svet, V cveticah bledolićna Leži, mladosti cvet pri hisi pogresa, in tudi veliko pozre, preden za prodajo zraste. Koliko sto tavžent ali milijonov sadnih dre-ves bi lahko stalo, rasti0 in sadje rodilo, in koliko sto tavžent ali milijonov goldinarjev dobička bi přineslo, če bi si kolčikaj več ljudjé prizaderali sadno drevje saditi! Koliko je tacih prostorov pri mejah 9 potih 9 stezah 9 ce stah , na hribih in v dolinah , kjer bi se lahko marsiktero Pa v samostanu druga Priségo govori 9 Zve sto ljubiti spruga, Ki v nebu ji živi. drevesce posadilo, in s ternjem zagradilo, de bi ga živina ne omajala in objedla. Cas drevje saditi, je od s v et i g a Lu k e ž a do s vetiga Jurja, kader vreme Pojó, pojó zvonoví: Dveh sere je mir otetj Slovo jemljó glasovi: Bog te obvari sveti pripusti. Ce bi ljudje tako delali, kmalo bi cela dezela lep raj ali paradiž postala; koliko dobodkov bi dežela imela, in ljudjé bi premožniši postali. Za izgled postavim eniga fajmoštra, kteri je bil v slab in pust kraj přišel, kjer je práv malo sadniga drevja bilo. Precej od začetka je ljudém oznanil, de ne bo nobeniga popřed v zakon poročil, kteri se ne bo popřed spričal, de je toliko in toliko sadniga drevja zasadil, kolikor mu P. Mtmetijslva povztliga. (Dalje.) 4) Kdor želí, de mu bodo njive dobro rodile 9 Jih mora pridno gnojiti ; de pa dosti gnojá dobi, mora več drevesic posaditi, kakor so zemljiša imeli. Na to vižo živine imeti; kdor pa dosti živine zrediti hoče, mora ge je v nekterih létih po tišti fari vse tako polepšalo je prostora bilo. Nekteri so mogli več posaditi, kakor 9 drugi manj ali paradiž bila, in ljudjé taciga lahko ? • r dovelj klaje pridelovati, in de več klaje dobi, mora kakor de bi cela fara lep raj nektere njive, če veliko travnikov nima, z deteljnim so bolj premožni postali. Ali bi se kej sémenam, posebno z nemško deteljo (Lucerner- v vsaki fari ne zgodilo? Gotovo de, in kmetijstvo bi se kmalo klee), ce ni zemlja preplitva, posejati. Kaj pomaga ne imajo, in jih z žitnim lepo povzdignilo galo. Sadjoreja in tudi reja murbinih dreves, ktere kterim kmetovavcam, ki dosti njív sémenam posejejo, pa jih premalo pognojijo ? Taki naj nam sviloprejke (židne gosence) nekaj njiv za klaj no posejanje redijo, in ljudém k večimu premozenju poma redé , ste gotovi po in več gnojá dobijo in obernejo, de druge vec zivme njive dobro po močnici, kmetijski stan poboljšati. (Konec sledi.) gnojijo, na kterih bo en klas več zern imel, ko na slabih njivah 5 ali 6 klasov , in tudi slama večji zraste. In če se veliko živine zredi, se lahko dražje prodá, ko pa de kaj WeheJ oil êbelarstra. Tukej podamo čbelarjem nekaj važniših vodeb čbe-larstva, ako so jim večidel ravno znane, mislimo de jim bodo vender le všeč , te le so: slabo zito. Vsak kmetovavec mora na to gledati, kar mu nar več verže, in do živine zředí in prodá 9 biček prinese 9 5) Vsak kmetovavec naj siprizadeva, de si dosti veliko ki I. Pri čbelarstvu se ne gleda na množico ali šte vilo panjev, ampak na težo, bolj ko je panj težak, boljši je sadniga drevja nasadi, kér sadje vsakimu dobička prinese. Koliko premožniši bi nekteri bili ? Ni ga plemena živalic 9 ktero bi bilo tako čudo imajo dosti takiga prostora, če bi si sadniga drevja Kader sadje obrodí ? 9 sirovo ali suho, se lahko mnogih plemén nasadili, prodá, naj bo kakoršno hoče posuši, ali za mošt in pijaco, ali za jesih stolce, sirovo se jé , suho se skuha ali prodá, in se tako na mnogo polno in nezapopadljivo, kakor so cbelice, pa niso si se lahko vse enake, temuč mi razločimo: delavne čbele in pa tro te; med kterimi je tudi kraljica, ktero čbelarji tudi matica Ni 9 mačića ali pa maternica imenujejo lep v • in čuda polna med čbelami je njih umet vizo v prid in hasen oberne. Vselej tak gospodar berž nost in neutrudena pridnost pri delu in njih lepi red pri krajcar dobi, kteri dosti sadja pridela, kakor uni, ki raznih opravilih, kar se da v edinim panji ravno takó 52 natanjko pregledati, kakor v đeseterih. Kakor se mno žica eniga panja vede, ravno iako se vse obnašajo. Med in vosek sta, cesar od ebel pričakujemo nam zamorejo pa le dobri panj ovi dati. men tega zbora , ki ni zató poklican, de bi post dal v k ? kar , temuc le zató, de bi poslanci mnogo verstnih deželá ministerstru svoje misli in vošíla ra z oděli i po kterih bi se zamogle po tem Pri čbelarstvu se zgode tudi pogostama neizrečeno dati in take naprave velike pomote. Marsikdo misli, kadeř jame čbelariti, po- nim deželam po volji vpeljati, ktei take postave bi bile mnogoverst- sebno pa kmetje, de se s cbelami takó ravná, kakor s Ko je gosp kokoši, gosmi ali teleti: kolikor več, toliko boljši. Tega minister svoj govor sklenil, je vstal gosp. Tomic iz Horvaski in je zboru kakor „amen oznanil, de je v tudi horvaska kmetijska družba poslance k temu zboru poslala kér Hor vatj želij pa ni pri čbelah iskati. Takó resnično, očenašu, je tudi, de dostikrat dva dobra panja več do-bička dasta, kakor desét slabih. Slabi panjovi ne delajo poléti veliko, in si tudi dovelj zaloge skupej ne pripra- vijo; zató pa tudi pozimi nimajo ne gorkote ne živeža. moči tudi pripomoći k povzdigi kmetijstva. Gosp. minister Akoravno jih začneš zgodej pitati, ti bodo vender le je odgovoril, de ga serčno veselí, de so vèrli Horvatje , akoravno ni bila posébno povabljena, '"> v vsih občno koristnih rečéh z drugimi na-odi avstrijanskiga cesarstva združeni biti, in po svoji pomerle. In ti ne zapusté nič druziga kot dovelj stroškov tudi prišli, in celi zbor jih je z glasam ,,živijo" sprejel in prazniga delà. Priđeš ob,čbele, zgubiš veselje ž nji in čbelarstvu fige moliš. Cbelnak ti stoji mi vpirati se rekel Po tem je spet gosp. minister besedo poprijel in kterih se želi mini- 5? Pet poglavitnih reci je, v prazin in marsikteri krajcar si zastonj potratil. —Kakó sterstvo s poslanci v tém zb posvetovati," in scer: Takó le: Preglej in si boš v ti řeči zopet opomogel? presodi v jeseni svoje panjove, ali ti bodo čez zimo ostali ali ne. Lahkejih ne pušaj čez zimo, ampak z t « V njic kakó nej bi se kmetijske družb osnovale, de bojo zamôgle kakor velja^ deželnimu vladařstvu v vsih rečéh prihod- 3 s ve- i straní žeplam jih omami in iz panjev spravi, takó si boš ven ? v kterih jih bo za svet prašalo der mervico v medu in voska privarval. II. Cbela si nabera medu in voska nar več iz stati 7 kakó naj bi se šole po celi deželi napravile de bi se mladost in bolj odrašeni kmečki fantje kmetij o cvetlic, kakor tudi iz sladké rose, ki jo perje raznih stva v djanji fpractisch) učili y dreves iz sebe puhtí. 3) kakošne postave naj bi se dale zastran vodá Nar raji leté čbele po lipovím cvetji, ogeršici, de bo kmetijstvo od njih več prida vživalo, kakor do medeni detelji, jablani, ivi in po še več druzih dreve- sihmal, y sih. Je Včasih pada tudi takó navadna medena rosa rosa na smrekah in hojah, ki je prav sladka i j to in 4) kakošne postave naj bi se zaatran gojzdov dale, de bi se gojzdje popolnama ne pokončali, temuč de po kteri se tudi cbele kej radé prašé. Kjer ni pa veliko bi se ohranili tudi za prihodnje potrebe, in cvetlic, cvetja, sadnih in gojzdnih dreves, ondi ni kraj 5) kakošne postave nej bi se dale zastran prihod za čbele, počni ž njimi kar hočeš, nič ne boš opravil, njigarazdelj e vanj a in zloženja gruntovali zemljiš. Ondi pa, kjer je obilo ogeršičnih njiv travnikov ? sadniga Gosp. minister je svetoval, de bi bilo práv: de bi se per v a reč od kmetijskih družb berž v ob č nim španjske detelje, maka, sirskih svilnih sadik, drevja, jelovih gojzdov in lip se ti bo čbelarstvo spla- zboru posvetovati začéla — 2., 3., 4. in o. reč pa po v « V s i • • V i i • l i • V t » __ , « _ . , * cevalo t ce se ga s pametjo poprimeš, tukej so nar boljši se prej v posamesnih odborih, in kar bojo ti sklenili pride še le po tem j nej v posvetovanje občniga zbora. viri, iz kterih čbelica med čvetéri. Kjer pa tega ni, ti ni treba s čbelarstvam ubijati, ali jih pa kam drugam na pašo prepeljaj. Ce je pa v kakim kraj i preveč čbel, in premalo paše, se ti ne bodo tudi nikoli takó obnesle, menj en poslanec v vsaki odbor stopil. In tako se nas kakor ondi, kjer jih je malo , pa dovelj paše ; bodi si je zbralo Ta misel je dopadla vsim poslancam, in berz smo iz vsake dežele nar se razdelili na 4 odbore, takó de je že na ravnim polji, ali pa na stermih gorali, povsod rastejo cvetlice in cvetó, tode jih ni povsod obilo. v pervi odbor šolskih reci 23 poslancov > iz Krajnskiga jez in gosp. tehant Vovk, v drugi od-Pa kar se ni, zná biti. Pridni kmet skerbí za bor v ó dni h reci tudi 23 poslancov, iz Krajnskiga svojo zivinico ? konje v . v presice i. t. d., ne bo le skerbel Edina košata lipa da čbelam gosp T e r p i n c, v tretji odbor gojzdnih tudi za pridne čbelice? obilo medií, cvetja ima na tavžente in tavžente in tudi Krajnskiga gosp. Ulrich, dolgo cveté. r e č i 22 poslancov > iz Kdor tedej lipo sadí, ta za med in čbele v četerti odbor razdeljevanja gruntov 24 po Jablane in drugo skerbí. Torej sadite, ljubi kmetje ! sadno drevje , ktero vam rodí sadja dovelj in medii sejajte deteljo , pervo léto boste imeli pičo za svojo ži- od 9 slancov ; iz Krajnskiga gosp Dr. Orel. Vsaki dan imamo občne in posamesne zbore 2 popoldne , in od 3 7 zvecer. vino, drugo kiga medu, V I pa za čbele; ajda obrodí čbeli dosti slad Pervo reč od kmetijskih družb smo sklenili v če kmetu pa obilo zganjcov in ajdovnika. Tudi tertik. Zastran vsih drugih řečí pa smo se začeli v občnih po ogeršici se vseskozi bolj pogostama poprašuje 5 na kteri ćbela veliko pase najde. Sadi in sej čbelar imenovane drevesa in semena, boš vidil bodo pridne čbelice stoterno povernile. ? ljubi de ti (Dalje sledí.) t Iz i I unaja Na sv. Jožefa dan (^na Dunaji ne praznujejo tega dneva, zató kér je sv. Leopold tukajšnji deželni patron") zborih v petik posvetovati. LTpati je, de bomo v 14 dneh svoje delo dokončali. V četertik večer smo bili vsi poslanci k gosp. ministru Stadion u k večerji povabljeni, kjer smo se práv dobro iméli. Gosp. minister Stadion je bil pa le malo časa pri nas, zató kér je nekaj bolehin in čez in čez v delo zakopan. Gosp. minister Thinnfeld in ministrovi svetovavci pa so bili zmirej med nami. V sredo, 20. dan sušca so koj zunej města na se je ob desetih dopold cel i liki kmetijski planjavi med mestam in predmestjem (Glacis) obešli h kterimu so prišli poslanci iz vsih avstrijanskih tište 3 hudodelce, ki so 6. kozoperska ministra La tura umorili. Cez 80 tavžent ljudi je bilo pričijočih, in celí , ko so viseli, je bilo vse polno Ijudí okoli njih. zbor deželá razun Ogerski^ Zbrali smo se v h ravno tišti hiši, v kteri in Laški deželnih stanov ali práv za prà je, v pred Perviga so oběsili Korlna Bramboša, 22 lét stariga ktero se je lani mesca sušca Dunajska revolucija začéla) Dunajčana, ki je bil popřed malar, zdej pa vojak pri in minister kmetijstva, gosp. Thinnfeld, nas je s pi i • » prijaznim govoram sprejel. Razlozil nam je po tem na Dunaj8kim regimentu Jurko vic, 36 lét star drugi ? je přišel na versto To maž si var (^žnidar) iz Horvaškiga, 53 na Dunaji ; tr et j pa y ki je p Latura napadil, je v . r mozje v izbo, kjer se posvetovajo, in vsak po svoji misli bil F v Wan §"1 46 lét star, kovač pri želez- in vésti pové , kar od hudodelnika misii in po večíni nici y iz Ceskiga. Mislite si pravig in podobo imate Wanglerj a ! bila deležnika te moritve tudi F ■ wm glasov je obsodba sklenjena. Postavim: ako bi bilo 12 Ravno ta dan sta prisežnih mož, od kterih bi jih 7 terdilo, de je kriv, boj nik Kohl 22 lét y o pa de ni kriv, bo hudodelnik tudi obsojen, de je hu star mizár, in Jane z Johl 30 lét star tkavec na 20 lét v ječo obsojena. dodelstva kriv. Ta sklep se po tem očitno razglasi in zatoženec bo po svoji dopernešeni hudobíi ali kaznovan Nekteri so se bali, de bi se pri ti priložnosti kako ali pa precej spusen razsajanje ne zacelo tode clo nič se ni zgodilo, ako Take sodbe so kej koristile, tode pri njih so po ravno je bilo toliko ljudi skupej. To je dobro znamnje, trebne: y de se bo vunder enkrat zopet mir v to mesto vernil, ktero je že toliko preterpélo! Pravična obsodba. spričbe kaznovavnih Nepremakljiva poštenost prisežnih mož. 2) Z njimi so vzdignjene nar težji postav, ki so pri obsodbi velikokrat Gerlovičeva kavarnica je spet, kakor je bila pomanjkljive. De me boste pa se bolj zastopili, vam ta poprej y vsakdanje sh.odiše Slovanov mnogih narodov, ki le izgled povém, namreč: V neki hiši je bilo pokradeno y radovedno prebirajo slovanské časopise in se prijazno in zavoljo te tatvine je bil nek moz zatozen, zoper kte-menijo zastran domorodnih reci. — Vreme je tukaj ka- riga ste dve priči govorile. Ena pravi, de ga je vidila kor pravimo pràv pusto; če ni vetra, pa dežuje ali sneg naletuje. okoli tistiga casa , hišo iti ; druga pa y ko je bila tatvina dopernešena, v de ga je vidila tudi v ravno tišti Če bomo še dalje tukaj ostali, bom za prihodnje dobi s ćulo pod pasiho iz hiše priti. Ako ne obstoji ob- ~ ~ ~ dolženec tatvine, nemore po naših kaznovavnih postavah, akoravno je bil zavoljo tatvine že večkrat kaznovan, zdej obsojen biti ; zató kér ga ni nobena priča krasti vidila. Novice še kaj pisal iz Dunaja. Z Bogami Dr. Bleiweis. JPrisezni mozje in prisezne sodbe Prisežna sodba se pa ne bo dolgo premišljevala, ce je Kér zdej ni več dvomiti, de se bodo pri kaznovavni po svoji vesti in pameti prepričana, de tatvine ni mogel sodbi v Estrajhu prisežni možjé vpeljali, bomo svo- drugi, kakor zatoženec dopernesti, ga bo tudi té tatvine jim dragim bravcam gotovo vstregli, če od te naprave kriviga spoznala. Naše postavne bukve terjajo prehudo takó, de bodo naši hudodelniki, ki se vdati nekaj povémo. Prisežna sodba je takó rekoč ljudska spričevanje, sodba; zakaj že obsojilo, ali je kdo kake pregrehe de- nečejo, dostikratnekaznovani izpušeni s tém pristavkam: ležen ali ne, izhaja od prisežnih mož, kteri so v srenji zavoljo pomanjkanja spričevanja, kar se pa pri prisežni zató izvoljeni. Prisežna sodba obstojí tedej iz mož y kteri sodbi ne bo pripetilo, pri kteri ste le dve reci mogoče : so iz nar umniših in poštenih sosedov izvoljeni, pri to je, kriv ali nekriv. Pri prisežnih sodbah si vsak pri- kterih se ne tirja, de bi bili izprašani sodniki, pravniki seženec svojo spričbo po notranjim prepričanji, ktero se ali pravdosredniki. Priseči morajo, de se ne bodo dali pod- na njegovo vést opéra, sam osnuje. Iz tega vidite, de kupiti, in de ne bodo zavoljo sovraštva ali kake boječosti, se mora za prisešenca zastopen in pravičen mož izvo- za vol j kakošniga dobička ali škode drugač, ko po svojim liti y kteri vé. kaj je pregréha, de ne obsodi kakiga ne y pravim prepričanji in po pravici sodili, in de ne bodo dolžniga , de pa tudi hudodelnika brez kazni ne spustí, nikoli v svoji sodbi ne preojstri ne premehki. Služba Njegova sodba ni kakošna majhna reč, on mora tudi prisežnih mož bo le za nekaj časa, po tem se bodo toliko od postav vediti, de zamore presoditi, ktero delo pa drugi za enaki namen volili. Celo prigodbo prisežne je pregreha in ktere znamnja so k vsakimu hudodelstvu sodbe vam hocem razložiti, le poslušajte me. Ce bo kdo potrebne. Pozneje vam bomo od te sodbe še kaj vec zavoljo hudodelstva, s kterim je svojiga bližnjiga oško- naznanili. _ doval od tajistiga y y ali zavoljo očitniga prestopa postave cesarskiga pravdosrednika pri kaznovavni sodbi zatozen, mora to tožbo uvodni sodnik Qnstructionsrichter) dobro pregledati y to je ? vse natanjko sprašati, kar bo k ti pravdi potrebniga. Ce je vse to preiskanje dokon SauUó doiffo še ne bomo iaznirosti svojiga pravopisa slovo dali? (Dalje.) dosedajni pravopis napčen, in po tem Tode, ce je cano in 1 o I Vll/^VM J IJt M ▼ V ^JIU JL JI Vi V V II J 1 JLJL JJ 1/ l VIU je potrebno, de se pravda sklene, in de čez to takim zavreči, bo morebiti prašal marsikteri: Kako je tedej pisati, de bo prav, ali saj boljši? Nemorem tajiti, de je to prašanje s poprejšnjim v tesni zvézi; in kér sim se s prosto voljo zago prisežni mozje razsodijo. Hudodelnik dobi svojiga vornika (pravdosrednika), kteri se mora za-nj poganjati ga zagovarjati. Po tem se seja prisezne sodbe pricne, in sicer morebiti po nesreći le očitno, to se pravi, de zamore vsak k nj i iti v potrebnih permirlejih so v tacih rečéh skrivne sodbe. — ce ravno zaplédel, ne najdem zgovora, de bi se zamogel drugi mu odtegniti. v pervo prasanje Ali je tedej, kakor bi utegnil iz Pri ti seji so pričijoči: poterjeni sodniki kaznovavne skleniti, takó pisati, kakor se govori? poprejšnjiga kdo sodbe, prisežni mozje, toznik ali deržavni pravdosrednik Nikdar. Zakaj ni vsako govorjenje pravo, in ve v iménu deržave in zatoženec s svojim zagovarjevcam. liko jih je, kteri popačeno in neomikano govoré, in be- Kader se je seja pričela, bere vodni sodnik celo Scdo po svojim kraji zavijajo. Ko bi se torej brez povést doprinešeniga hudodelstva pričijočim sodnikam, vderžka takó pisalo, kakor se govori, bi kmalo sko- po tem ponovi tožnik še enkrat svojo tožbo in po tem rej ravno toliko pravopisov imeli, kolikanj pisavcov; stopi pravdosrednik naprej, de jame jati zatozenca izgovar y to se pravi, on mora vse resnične okolišine pové-dati, ktere njegovo nedolžnost spričujejo ali pa njegovo preBÉ^H ~ in tedej bi bila poslednja zmota hujši, kakor perva Torej bi se moglo le tako pisati y greho njegove kakor se práv, to je po vladinah jezika govori, ali z drugimi besedami: zmanjšujejo. Tudi zatožencu (hudodelniku) je kakor slovna v e dno s t brati ali govoriti veléva. Potem takim bi mogla za pravopis ta poglavitna vladina veljati : I. Piši takó, kakor e e pràv govori^ a 1 i kakor slovna (gramatika) govoriti veléva. dopuseno vse odkritosercno oznaniti, kar je v brambo , de je pravice potrebniga. Če so priče pričale ta rec takó ali takó, se morajo še enkrat pred prisez no Po ti vladini bi se tedej mogli vsi předej napeljani po nava dni šegi, po izgledi takó pisati, kakor se 8odbo poklicati, de bojo ponovile, kar so poprej pričale. Kadeř je že vse natanjko razjašnjeno , ponavlja vodni sodnik ob kratkim tožbo, spričbe in nasprotne spričbe kteri se mora tudi slovna ravnati, izrekjejo, tedej: pri de naj čez zatoženca sodijo, jatu. tópu, nekej, tokô, vse dovg, povn, bii\ hodu ter nagovori prisezne moze ali je hudodelstva kriv ali ne. Po tém odstopijo prisežni imu i. t. d. Po enakim bi se predlog ali ? pa pn v > 54 postavim: v Mši, vio žitiy v skočiti y i. t. d. kteriga Trebničani se zlo prítožijo, de se pri popîsovanji za Slovenci v vsih prigojah (tudi kader ima odtegljiv pomén : vojašino v njih kantonu ni pràv po postavi ravnalo, v p rivati vum) kakor uy ne pa po šegi nekterih dru- Fantje, kteri na pervi pogled za to rabo niso, kakor gih slavjanskih narodov kakor y izrecejo, tudi vselej tudi taki, kteri so po postavi nepogojno od vojašine v eniga po- kakor u pisati mogel. Vsak Slovenec bo, postavim : ta le oprošteni, niso bili v klas zapisani, temuc stavk : lipám v njega; kakor konec heksametra y to je prejšnjih tréh. Od tod pride, de Trebinški kanton, kér kakor daktila in troheja po tem takim v kakor u ima le 6412 dus, mora oddati 49 novincov ali rekru izrekel. Le takrat, kader pred v ali za v kak glasnik tov. Mirniški konton pa, v kterim je 13848 duš , od pride, se v zamore z glasnikam vred. kakor y dvojoglas- nik, vender tudi kakor u izreci, postavim: Upav njega, rajta le 50 novincov, ravno tako Mokronoski pri stevilu 8931 prebivavcov le 36, in Novomeški kanton, v kte- ali pa tudi: upa u njega. De mora pa vender pevcam rim je 22081 duš, 96 novincov. Zares je Trebinški ali motrinam (Dichter) , kterim se mora sploh vec do- kanton v primeri preveč obtežen. Enaka pravica za vse, voliti, prosto ostati, v tudi v pervi prigoji kakor f iz- klic vsih narodov, mi pristavimo: enaka pravica tudi reči se samo zastopi ; tode v taki tudi kakor v pisati, de bi njegovo y pri goji drugačno mogli znanje dali. Po ravno ti vladini bi se končnim ts9 postavim : mogli bi ga izreko na predio z je za vse kantone, in upamo, de bodo vikši gosposke vzrok te čudne razmere pretresle, in vsako nepostavno djanje ojstro kaznovale. X" y IZ, brez, ra%y v% tako pisati, kakor se izrecejo, namrec z mehkim kader so z meh-kim soglasnikam sostavljeni, postavim: zgreti y izbiti razlomitiy brezvèsten, uzdigniti, i. t. d. nasproti pa s terdim kader so s terdimi soglasniki združeni, po- y y stavim: sterniti, ishajati, r a skla dati, bresčuten vstati i. t. d. Ta vladina je za vse, kteri prav izreko-vati znajo, lahka, kér se popolnama po izreki ravná. Tode večkrat je izreka nerazločna in dvom-ljiva, kér se namrec pri marsikterih besedah nemore dosti dobro razločiti, ali je kak soglasnik terd ali mehek. Tako je, postavim : pri besedah skopča, votka, herbta drobtina, in enakih, nerazločno, ali je IMovicar iz mnogih Urajer. Naše ministerstvo je zares nevtrudljivo, dobili smo v kratkim času kaj imenitne postave zavolj razglašenja postav, zavolj tiskáme in združevanja, kmalo bo tudi postava zastran prisežnih mož pri sodbah izdana. Ravno zvémo, de je Radecki čez Pijemonteze pri Mortari slavno zmago dobil, veliko veliko sovražnikov je vjetih več topov jim je odvzel, in naša armada je zdaj na y poti proti Novari. Nar novisi novico je iz Laskiga vce-rej po daljnokazu (telegrafu} naše poglavarstvo dobilo. y srédnji soglasnik mehek ali terd; ravno tako je tudi pri besedah: pre mogy léty rob, terd i. t. d. dvomljivo, ali se zadnji so- ali terdo izreče. V takim napadu tedej je treba k pomočku i z ha je ali pa sklanjanja besedí léty roby glasnik mehko Nasa armada je imela s Pijemontezi 23. dan t. m. ker vav boj pri Novari. Sardinci so se mogli v mesto na zaj vmakniti, kér so bili na bojišu povsod tepeni. Kralj Karl Albert se je Pijemonteški kroni odpovedal in jo je svojimu sinu, Savojskimu vojvodu přepustil. — Pijemontezi se hočejo zopet z nami umiriti. pribézati, in po nju spoznjanji razsoditi ali je beseda z mehkim ali terdim soglasnikam pisati. Takó, postavim: Proseno ne prosinc. Nekteri pišejo prosinc namest pros enc. Če so je beseda skopcay če izvira od skopeCy pisati s terdim ti gospodje tam domá, kjer se prosinc zgovarja y y namrec : namrec skopča; če pa pride od: je skobeCy z mehkim skobca y ravno tako beseda votka, če pride mati ni pràv; doli pràv ; če pa Slovenci hočejo Poljno Ilirce s tem posne od: VOteky je pisati S terdim v , JV pu /iui«njď » «» mai u, lanu uc uc muiju upe uu icpc. ucocua p i u is c li u besedaod: vode y z mehkim namrec: vodka (žganje); pride od besede „proso-" in pomeni prosén kruh, po enakim so tudi besede: herbta, drobtinc i. t. d. pi- kteriga so nekdaj Slovenci namest pšeničniga popčrtnika imajo prevečkrat i y in tudi prevec ce je pa zmanjsevna krat si, takó de ne ločijo lipe od lepe. Beseda pro s en c sati z mehkim y ker izvirajo od herbet pa herpety dropiti. y dro biti y ne od 25. decembra do osmine sv. treh kraljev na mizo Pri drugih zgorej vpeljanih iz- stavili. Nekdaj, ko še ajde ni bilo, je bilo prosó pogla gledih pa se ta razsoja zgodi po sklanjanji, namrec: vitno za vsakdanji kruh, zató se pri Ribnici in na ce imajo besede: premoga y ledů y p remog, léd roby terd v roba drugim sklonu , »v- u * — Pivki še dandanašnji edíno prosó žito imenuje. i«au tèrdigay se pišejo z mehkim; de sim bil že jez včasih nejevoljen in sim djal: saj je takó ce imajo pa v drugim sklonu : premóka y léta y ropa y y žito tudi pšenica, rčž, ajda i. t. d. zakaj ste to be tertCy se pišejo s terdim končnim soglasnikam. In to je eedo prosó opustili in namest nje žito podtaknili? y edina pametna veléva (Vorschrift), ktero nas předej pre Poženčan. iskovani pravopis v sebi ima. (Dalje sledi.) nili. Noricar iz Mrajn s k i ga. Slavonski graničarji so iz Ljubljane v Terst odri Naši narodni stražniki so pri pomanjkanji voja Pogorori rrednislra. Gosp. M. v Polj : Sostavek »Na moje svobodné soder žavljane« nas je pràv razveselilj kér pa smo v Novícah zápore dama v 3. listíh od ravno te reci pisali, si prihranimo Vaš sostavek za poznejši čas, če se bo vidilo, de bo treba, spet od te reči govoriti. kov skoraj vse straže nevtrudljivo oskerbovali, dokler Današnjimu listu je pridjan d o k I a d n i list. y smo vojšake laškiga regimenta dobili. Ljubljanski grad bo kakor se sliši, v terdnjavo prenarejen. Pri drugi intretji besedi slovenskiga družtva smo lepe reči peti in govo riti slisali. Kmalo bo v Ljubljani ukanja in vriska dovolj, primahali jo bodo fantje, de se bodo novinci za vojašino odbrali. Krajnski mladenci! spomnite se na slavne delà starih krajneov v turških bojili, glejte na junaštva SIo- V MjJ Mb Ijmtil I Mkvttjnji Žitni kup (Srednja cena). susca. susca. gold. gold. vencov na Laškim in Ogerskim, *. y le serčno in pogumno se obnašajte, in veselo dene prepevajte pesem rajnkiga Prešerna: Nar pervi stan, soldaškí stan in ce vas vojasma za y Vojšak živí vesel v en dan Saj Cesar da pol hleba In kar je treba. y mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšíce....... » Soršice....... » Řeží......... » Ječmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.