Kratke ekonomsko-finančne analize NGFS podnebni

scenariji 2023

Avtorica: Iskra Sokolovska

Maj 2024





Zbirka: Kratke ekonomsko-finančne analize Naslov: NGFS podnebni scenariji 2023

Avtorica: Iskra Sokolovska

Številka: maj 2024

Leto: 2024

Kraj: Ljubljana

Izdajatelj:

Banka Slovenije

Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija www.bsi.si

Elektronska izdaja:

https://www.bsi.si/publikacije/raziskave-in-analize/kratke-ekonomsko-financne-analize

Mnenja in zaključki, objavljeni v prispevkih v tej publikaciji, ne odražajo nujno uradnih stališč Banke Slovenije ali njenih organov.

Uporaba in objava podatkov ter delov besedila sta dovoljeni le z navedbo vira.

© Banka Slovenije





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 195426307

ISBN 978-961-96526-5-7 (PDF)



Kazalo





Povzetek

4



1 NGFS scenariji

4



2 Vpliv na BDP

7



3 Vpliv na druge spremenljivke

9



4 Zaključek

10





Povzetek

Podnebna tveganja spadajo v novo vrsto tveganj, ki lahko vplivajo na osrednji cilj cen-tralnih bank, torej cenovne in finančne stabilnosti. Zato je v luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in splošno sprejetega cilja prehoda k nizkoogljičnemu gospodarstvu čedalje bolj pomembno prepoznavanje in merjenje podnebnih tveganj. Z

namenom sodelovanja in krepitve zmogljivosti na področju analize podnebnih tveganj je bila leta 2017 ustanovljena Mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS-Network for greening the financial system). Mreža trenutno šteje več kot 130 sodelujočih institucij (večinoma centralne banke in nadzorne institucije) in 21 spremljajočih institucij, Banka Slovenije pa se je v NGFS včlanila leta 2020.1 V tem dokumentu predstavljamo krajši pregled podnebnih scenarijev iz četrte faze kalibracije scenarijev NGFS, z ozirom na Slovenijo.2 Scenariji kažejo, da je zeleni prehod z vidika dolgoročn ega vpliva na BDP ekonomsko smotrn, ter da bo hkrati imel inflatorni učinek, ki bo sicer izzvenel v daljšem obdobju.

1

NGFS scenariji

NGFS scenariji so kalibrirani na podlagi več predpostavk, in sicer ciljne temperature, odziva ekonomske politike in regijske variacije v podnebnem ukrepanju ter tudi hitrosti razvoja in prodora tehnologije (obnovljivih virov in tehnologije blaženja onesnaževanja).

V okviru kalibracije scenarijev četrte faze NGFS je bilo tako kalibriranih sedem scenarijev, ki jih lahko uvrstimo v štiri sklope, in sicer: (1) scenariji urejenega prehoda: scenarij nizkega povpraševanja, neto ničelnih emisij 2050 (NNE) in scenarij s predvidenim globalnim segrevanjem pod 2 ºC; (2) scenarij neurejenega prehoda: scenarij odloženega prehoda; (3) scenariji segretega ozračja: scenarij nacionalnih podnebnih zavez in scenarij obstoječih ukrepov;

(4) scenarij nezadostnega in zamudnega ukrepanja: scenarij fragmentiranega sveta.

Spodnja preglednica prikazuje ključne elemente vsebinske utemeljitve podnebnih scenarijev.





1 Po podatkih s 7. 3. 2024

2 Prikazi temeljijo na podatkih modela Remind iz četrte faze kalibracije NGFS scenarijev, objavljenih novembra 2023.

4

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





Tabela Napaka! V dokumentu ni besedila z navedenim slogom. : Ključni elementi vsebinske utemeljitve podnebnih scenarijev

Kategorija

Temperatura ob koncu Odzivanje eko- Tehnološke Uporaba tehnologij Regijska varia-scenarija

Scenarij

obdobja (maksimum)

za odstranjevanje

– modelsko povprečje nomske politike spremembe ogljika

cija ukrepov

Nizko povpra-

ševanje

1,4 ºC (1,6 ºC)

Takojšnji

Hitri

Zmerna uporaba

Zmerna variacija

Urejen pre- Neto ničelni iz-

hod

pusti 2050

1,4 ºC (1,6 ºC)

Takojšnje

Hitre

Zmerno-visoka upo-

raba

Zmerna variacija

Pod 2 stopinji 1,7 ºC (1,8 ºC)

Takojšnjo in

zglajeno

Zmerne

Zmerna uporaba

Nizka variacija

Neurejen

Odloženi pre-

prehod

hod

1,7 ºC (1,8 ºC)

Odloženo

Počasni/hitri

Zmerna uporaba

Visoka variacija

Nacionalne

podnebne za-

2,4 ºC (2,4 ºC)

Nacionalno dolo-

Segreto

veze (NPZ)

čene zaveze

Počasni

Nizka uporaba

Zmerna variacija

ozračje

Obstoječih

Brez odziva –

ukrepov

2,9 ºC (2,9 ºC)

obstoječi ukrepi Počasni

Nizka uporaba

Nizka variacija

Nezadostno Fragmentiran

Počasni/

Nizka-zmerna upo-

in zamudno svet

2,3 ºC (2,3 ºC)

Odloženo in

fragmentirano

fragmentirani

raba

Visoka variacija



Makrofinančna tveganja



Nižje tveganje



Zmerno tveganje





Visoko tveganje

Vir: NGFS.



Ključni vidik podnebnih scenarijev je predvideno zmanjšanje emisij in cena ogljika, po-trebna za doseganje le tega. Cilj Pariškega sporazuma iz leta 2015 je na primer omejiti povečanje globalne temperature na pod 2 ºC. V smeri delovanja skladno s ciljev Pari-

škega sporazuma, je na EU ravni sprejet cilj doseganja neto ničelnih izpustov do leta 2050. Podnebni scenariji za Slovenijo predvidevajo doseganje neto ničelnih emisij do leta 2050 po štirih NGFS scenarijih. Po scenariju NNE bi se morale emisije zmanjšati za 84 % do leta 2050 oziroma za približno 5,6 % na letni ravni, kar je primerljivo s spremembami emisij v času pandemije. Hkrati pa bo prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu moral temeljiti na bistvenem povišanju cene ogljika, in sicer za več kot 31-kratnik cen ogljika iz leta 2020.3 V nadaljevanju prikazujemo gibanje makrofinančnih spremenljivk po scenarijih obstoječih ukrepov, odloženega prehoda in neto ničelnih emisij 2050 (NNE).





3 Cene ogljika zajemajo t. i. shadow price ogljika oziroma celotno ceno ogljika, ki vključuje davek na ogljika in tudi stroške okoljske regulative.

5

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





Slika Napaka! V

15

v mio ton CO2

v 2010 USD/ton

dokumentu ni besedila z

1000

navedenim slogom. :

Toplogredne emisije in

800

cene ogljika v Sloveniji do

10

leta 2050 po scenarijih

600

5

400





0

200

-5

0

2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050

Odloženi prehod

Odloženi prehod

Fragmentiran svet

Fragmentiran svet

Obstoječi ukrepi

Obstoječi ukrepi

Nacionalne podnebne zaveze

Nacionalne podnebne zaveze

Neto ničelni izpusti 2050

Neto ničelni izpusti 2050

Pod 2 stopinjama

Pod 2 stopinjama

Nizko povpraševanje

Nizko povpraševanje

Vir: NGFS.

Prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu bo zahteval precejšnje investicije, ki bodo v Evropi večinoma financirane s strani države, medtem ko bodo zasebne investicije v primerjavi z osnovnim scenarijem nižje. Osnovni scenarij je scenarij, v katerem ni fizič-

nih ali tranzicijskih tveganj. Zeleni prehod bo tudi moral temeljiti na globoki strukturni spremembi v energetski mešanici. Tako se na primer delež fosilnih goriv v primarni energiji v Slovenji zmanjša s 66 % v letu 2020 na 8,4 %, delež OVE pa do leta 2050

poveča na 88 %.

Slika 2: Investicije v

30

v % odklona od osnovnega scenarija 100

delež, v %

Evropi in struktura

mešanice primarne

25

90

energije v Sloveniji do leta

20

80

2050 po scenarijih

15

70

10

60

5

50

0

40

-5

30

-10





20

-15

ep

d

0

e

d

0

e

d

0

e

o

5

p

o

5

p

o

5

10

r

h

0

e

h

0

e

h

0

k

e

2

r

e

2

r

e

2

u

r



k

r



k

r





p

E

u

p

E

u

p

E

e

i



i



i

0

č

n

N

e

n

N

e

n

N

i

d

0

i

d

0

i

d

0

e

č

č

p

p

p

j

e

N

e

e

N

e

e

N

o

5

o

5

o

5

o

ž

j

ž

j

ž

e

e

e

t

o

o

o

o

o

r

h

0

r

h

0

r

h

0

s

l

t

l

t

l

k

er

2

k

er

2

k

er

2

b

d

sb

d

sb

d

u i

p

E

u i

p

E

u i

p

E

O

O

O

O

O

O

č

i

e

č

i

č

i

j

n

N

e

n

N

e

n

N

o

N

j

N

j

N

t

ež

ot

ež

ot

ež

2030

2040

2050

sb

ol

sb

ol

sb

ol

O

d

O

d

O

d

država_kronične

država_tranzicija

O

O

O

država_ostalo

zasebni_kronična

2030

2040

2050

zasebni_tranzicija

zasebni_ostalo

Premog

Plin

nafta

OVE

Jedrska

Opomba: Oznaka OVE zajema primarno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije: solarne, vetrne, geotermalne in hidroe-nergije, ter energije, proizvedene iz biomase.

Vir: NGFS.

6

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





2

Vpliv na BDP

Iz podnebnih NGFS scenarijev izhaja, da je zeleni prehod ekonomsko smotrn

zaradi manjših stroškov podnebnih tveganj.

Scenarij NNE 2050 ima sicer rahlo bolj negativen vpliv na BDP v primerjavi z odloženo tranzicijo do leta 2030, vendar je zeleni prehod najbolj smotrn z vidika vpliva na BDP

od leta 2040 zaradi manjših stroškov fizičnih in tranzicijskih tveganj. V primeru Slovenije je vpliv tranzicijskih tveganj na BDP bistveno manj izrazit kot vpliv fizičnih tveganj, zeleni prehod pa pozitivno vpliva na BDP od leta 2032.

Slika 3: Vpliv podnebnih

v % odklona od osnovnega scenarija v % odklona od osnovnega scenarija 0

5

tveganj na svetovni in

BDP Slovenije do leta

0

2050 po scenarijih

-5

-5

-10

-10

-15





-15

-20

-20

i

i

i

i

p

d

0

i

d

0

i

d

0

p

d

0

p

d

0

p

d

0

e

p

p

e

o

5

e

o

5

e

o

5

r

o

5

e

o

5

e

o

5

r

h

0

r

h

0

r

h

0

k

h

0

r

h

0

r

h

0

k

e

2

k

e

2

k

e

2

u

e

2

k

e

2

k

e

2

r



r



r





u

u

u

i

r

u

r

u

r

i

p

E

i

p

E

i

p

E

č

p

E

i

p

E

i

p

E

č

i

N

č

i

N

č

i

N

e

i

č

i

č

i

n

n

n

j

n

N

e

n

N

e

n

N

ej

e

N

ej

e

N

ej

e

N

o

N

j

N

j

N

t

e

o

e

o

e

ot

ž

ot

ž

ot

ž

s

ž

t

ž

t

ž

s

ol

s

ol

s

ol

b

ol

sb

ol

sb

ol

b

d

b

d

b

d

O

d

d

d

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

2030

2040

2050

2030

2040

2050

fizična_kronična

fizična_akutna

tranzicijska

ostalo

fizična_kronična

fizična_akutna

tranzicijska

ostalo

Opomba: Vpliv fizičnih tveganj je ocenjen na podlagi modela Climada. Na sliki so prikazane ocene izračunane z 90. percentilom distribucije.

Vir: NGFS.

V tokratni različici podnebnih scenarijev so bile v okviru NGFS scenarijev pripravljene tudi ocene akutnih fizičnih tveganj po državah. Fizična tveganja lahko opredelimo kot kronična ali akutna. Kronična fizična tveganja zajemajo vpliv postopnih podnebnih sprememb povečanih temperatur in padavin, medtem ko akutna fizična tveganja izhajajo iz ekstremnih vremenskih pojavov, na primer suše, vročinskih valov, ciklonov in poplav. Pomen akutnih fizičnih tveganj z vidika vpliva na BDP se v času povečuje. Na svetovni ravni izhajajo največje škode iz akutnih fizičnih tveganj zaradi suš in vročinskih valov, podobno velja tudi za Slovenijo. Ocenjeni razpon škode pa se med obema močno razlikuje po scenariju obstoječih ukrepov.





7

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





Slika 4: Vpliv akutnih

v % odklona od osnovnega scenarija v % odklona od osnovnega scenarija fizičnih tveganj na gibanje

0

0

svetovnega BDP in BDP

-1

-2

Slovenije do leta 2050 po

-2

-4

scenarijih

-3

-6

-4

-8

-5

-10

-6

-12

-7



-14



-8

-16

-9

ip

d

0

i

d

0

i

d

0

-18

e

p

p

i

i

i

r

o

5

e

o

5

e

o

5

d

0

d

0

d

0

k

h

0

r

h

0

r

h

0

p

o

5

p

o

5

p

o

5

u

e

2

k

e

2

k

e

2

e

e

e



r





r

h

0

r

h

0

r

h

0

i

u

r

u

r

k

e

2

k

e

2

k

e

2

č

p i

E

i

p

E

i

p

E

u

r



u

r



u

r



e

č

i

č

i





j

n

N

e

n

N

e

n

N

i

p i

E

i

p i

E

i

p i

E

o

N

j

N

j

N

č

N

č

N

č

N

t

e

o

e

o

e

e

n

e

n

e

n

s

ž

t

ž

t

ž

j

e

N

j

e

N

j

e

N

b

ol

sb

ol

sb

ol

ot

ž

ot

ž

ot

ž

O

d

d

d

s

o

s

o

s

o

O

O

O

O

O

b

l

b

l

b

l

O

d

d

d

O

O

O

O

O

2030

2040

2050

2030

2040

2050

ciklon

suša

poplave

vročinski val

ciklon

suša

poplave

vročinski val

Opomba: Vpliv fizičnih tveganj je ocenjen na podlagi modela Climada. Na sliki so prikazane ocene izračunane z 90. percentilom distribucije.

Vir: NGFS.

Škode iz akutnih fizičnih tveganj v primeru Slovenije so v nekaterih primerih oce-

njene kot izredno visoke zaradi lastnosti distribucije, kar kaže na modelske ne-

gotovosti.

Namreč, v primeru škode iz naslova suš se škode povečujejo precej bolj sorazmerno z uporabljenega percentila, medtem ko so škode v primeru vročinskih valov posledica uporabe najvišjih percentilov.4 Po scenariju obstoječih ukrepov z uporabo 99. percentila ocenjenih škod iz naslova vročinskih valov znaša odklon BDP od osnovnega scenarija leta 2050 približno 50 % po scenariju obstoječih ukrepov.

Slika 5: Ocenjeni vpliv

v % odklona od osnovnega scenarija v % odklona od osnovnega scenarija fizičnih tveganj iz naslova

0

0

suš in vročinskih valov na

slovenski BDP do leta

-0,5

-10

2050 po scenarijih, z

uporabo različnih

-1

-20

predpostavk

-1,5

-30

-2

-40





-2,5

-50

-3

-60

i

i

i

i

p

d

0

i

d

0

i

d

0

p

d

0

p

d

0

p

d

0

e

p

p

o

5

o

5

o

5

r

o

5

e

o

5

e

o

5

er

h

0

er

h

0

er

h

0

k

h

0

r

h

0

r

h

0

k

e

2

k

e

2

k

e

2

u

e

2

k

e

2

k

e

2

r



r



r





u

u

u

i

r

u

r

u

r

i

p

E

i

p

E

i

p

E

č

p

E

i

p

E

i

p

E

č

i

N

č

i

N

č

i

N

e

i

č

i

č

i

j

n

N

e

n

N

e

n

N

ej

n

N

ej

n

N

ej

n

N

o

N

j

N

j

N

e

e

e

t

e

o

e

o

e

ot

ž

ot

ž

ot

ž

s

ž

t

ž

t

ž

s

ol

s

ol

s

ol

b

ol

sb

ol

sb

ol

b

d

b

d

b

d

O

d

d

d

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

2030

2040

2050

2030

2040

2050

p60 p65 p70 p75 p80 p85 p90 p95 p99

p60 p65 p70 p75 p80 p85 p90 p95 p99

Opomba: Vpliv fizičnih tveganj je ocenjen na podlagi modela Climada.

Vir: NGFS.





4 Ocenjeni vpliv ciklonov znaša 0 % BDP v celotnem napovednem obdobju.

8

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





3

Vpliv na druge spremenljivke

Prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu ima inflacijski učinek zaradi uvedbe

davka na ogljika.

Pomemben vidik zelenega prehoda je vpliv na inflacijo, zlasti v okolju povišane inflacije.

Ta se najbolj poveča na začetku prehoda po scenariju NNE 2050, a se ob strukturnih spremembah sčasoma zniža. Ob inflacijskem učinku povečanja cen ogljika in povečanju investicij se vztrajno povišajo tudi obrestne mere. Dolgoročne obrestne mere so leta 2050 tako višje za približno 0,6 odstotne točke, v primerjavi z osnovnim scenarijem po scenarijih prehoda.

Slika 6: Inflacija in

1,6

razlika v primerjavi z osnovnim scenarijem v o. t.

razlika v primerjavi z osnovnim scenarijem v o. t.

1,4

dolgoročne obrestne

mere v Sloveniji do leta

1,4

2050 po scenarijih

1,2

1,2

1

1

0,8

0,8

0,6



0,6



0,4

0,2

0,4

0

0,2

-0,2

-0,4

0

Obstoječi ukrepi Odloženi prehod

NNE 2050

Obstoječi ukrepi Odloženi prehod

NNE 2050

2025

2030

2040

2050

2025

2030

2040

2050

Vir: NGFS.

Podnebne spremembe znižajo trendno raven proizvodnje ne glede na uporabljeni scenarij, a je znižanje najmanjše po scenariju NNE zaradi manjših fizičnih tveganj do leta 2050. Pomembno vprašanje je vpliv podnebnih sprememb na trgu dela, pri katerem ni mogoče zaznati bistvenega učinka. Stopnja brezposelnosti se z zelenim prehodom rahlo zniža.





9

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024





Slika 7: Sprememba

0,5

v % odklona od osnovnega scenarija 0,02

v o. t. odklona od osnovnega scenarija trendne ravni proizvodnje

in stopnje brezposelnosti

0,01

0,0

v Sloveniji do leta 2050 po

0,00

scenarijih

-0,5

-0,01

-1,0

-0,02

-0,03

-1,5

-0,04

-2,0

-0,05





-0,06

-2,5

-0,07

-3,0

-0,08

i

i

i

i

p

d

0

i

d

0

i

d

0

p

d

0

p

d

0

p

d

0

e

p

p

o

5

o

5

o

5

r

o

5

e

o

5

e

o

5

er

er

er

k

h

0

r

h

0

r

h

0

k

he

02

k

he

02

k

he

02

u

e

2

k

e

2

k

e

2





u

r

u

r

u

r

i

r

u

r

u

r

i

p

E

i

p

E

i

p

E

č

p

E

i

p

E

i

p

E

č

i

č

i

č

i

e

i

č

i

č

i

N

N

N

j

n

N

e

n

N

e

n

N

ej

n

ej

n

ej

n

o

N

j

N

j

N

e

N

e

N

e

N

t

e

o

e

o

e

ot

ž

ot

ž

ot

ž

s

ž

t

ž

t

ž

s

o

s

o

s

o

b

ol

sb

ol

sb

ol

b

ld

b

ld

b

ld

O

d

d

d

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

O

2030

2040

2050

2030

2040

2050

fizična_kronična

fizična_akutna

ostalo

fizična_kronična

fizična_akutna

tranzicijska

ostalo

Vir: NGFS.

4

Zaključek

Podnebni NGFS scenariji kažejo, da je zeleni prehod ekonomsko smotrn, saj se s tem znižajo stroški akutnih in kroničnih fizičnih tveganj, dolgoročno pa lahko energetska tranzicija pozitivno vpliva na BDP. Prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu bo sicer imel inflacijske učinke na začetku prehoda, ob višjih cenah ogljika in povečanju investicij pa se hkrati povečajo tudi obrestne mere.

NGFS scenariji lahko pomembno prispevajo k analizi posledic podnebnih spre-

memb.

Ključna dodana vrednost podnebnih scenarijev NGFS je v modelskem upoštevanju po-vezave med energetskim sektorjem in gospodarstvom ter gibanjem makrofinančnih in podnebnih spremenljivk na globalni ravni. Kot je splošno znano, gre pri podnebnih spremembah za globalni problem, ki zahteva mednarodno koordinacijo. Tokratna različica podnebnih scenarijev vključuje tudi ocene akutnih fizičnih tveganj, a je pomembno omeniti, da je v ocenah še vedno prisotna precejšnja modelska negotovost. Horizont NGFS scenarijev je prav tako praviloma daljši, kar delno izvira iz narave podnebnih sprememb. Podnebna tveganja, bodisi akutna fizična ali tranzicijska tveganja, pa se lahko materializirajo na kratek do srednji rok. V okviru NGFS je bil leta 2023 objavljen konceptualni okvir kratkoročnih scenarijev, ki upoštevajo različne stopnje materializa-cije fizičnih in tranzicijskih tveganj. Kalibracija kratkoročnih scenarijev bo zato pomem-ben dejavnik pri upoštevanju podnebnih vidikov v makroekonomskih analizah v prihod-nje.

10

NGFS podnebni scenariji 2023





Banka Slovenije

maj 2024