Ptuj, petek, 17. marca 2006 letnik LIX • št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Čisto majSkene cene.
PoputI do <00.000 SIT za oiebno vozilu Vblknnigen.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Plui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
A
TRGOVINA, MONTAŽA
Mf/lVI I -vodovod
Ç ® •centralna kurjava ]T • plinske instalacije 'If*^ • kopainiška oprema ^—• keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JGRK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70
V
)
Obiščite naš
prenovljen spietni portal
www.tednik.si
Šport Nogomet •
Nogometaši Drave z Goričani v neposrednem TV-prenosu
Stran 15
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah	Po naših občinah	Gospodarstvo	Po naših občinah	Po naših občinah
Breg • O krožišču	Ormož • Usoda	Talum • Večinski	Ptuj • Projekt, ki	Haloze • Eni luč po
bo odločila	javnega zdravstva na	lastnik zamenjal	po nepotrebnem	koruzi, drugi blato do
anketa	prelomnici	nadzorni svet	razburja duhove?	kolen
Stran 2	Stran 3	Stran 4	Stran 6	Stran 7
9770040197060
Breg • Še o izgradnji prometne infrastrukture in komunikacij
O krožišču bo odločila anketa
Na februarski seji sveta MČ Breg so v glavnem govorili o novogradnjah in obnovi prometne infrastrukture in komunikacij na območju četrti v naslednjih letih.
s kolesi in avtomobili) do pokopališča na Hajdini ob sedanjem igrišču, nekdanji gramoznici. Načrtovalci trase so zahtevo upoštevali in jo vključili v državni lokacijski načrt za avtocesto. Na območju sedanjega manjšega podhoda pod krapinsko cesto je projektant predvidel izgradnjo krožišča, ki bi omogočilo, da bi se krajani iz Draženske ceste in sosednjih ulic (Šercerjeve brigade, Mejne ceste in Ulice 14. divizije) lahko direktno pripeljali na sedanji cesto proti Mariboru. Nekateri krajani v teh ulicah pa so prepričani, da je to krožišče nepotrebno, moteče in tudi nevarnejše kot zdajšnji podhod. Na februarski seji so nekateri med njimi predlagali, da se krožišče ne bi zgradilo in da naj bi se tudi v bodoče sedanji podhod uporabljal za povezavo za pokopališče in
Vse gradnje bodo zahtevale velike posege v prostor, je ob tej priložnosti povedal predsednik sveta MČ Breg Franc Štrucl.
Začela se je izgradnja obvozne ceste Ptuja in Puho-vega mostu z navezovalnimi cestami. Sedanje križišče v Suhi veji je ena od črnih točk v MO Ptuj, številne nesreče so posledica prevelike hitrosti in izsiljevanja. Rešitev prinaša izgradnja kro-žišča, avtobusne postaje in pločnika.
V	letu 2007 se bo pričela graditi avtocesta od Slivnice do Dražencev. Z njeno izgradnjo bo na lokaciji farm v Dražencih nastalo veliko krožišče z obvozno cesto Ptuja.
V	razpravi o poteku trase avtoceste v četrti Breg so krajani zahtevali ureditev prometne povezave Dra-ženska cesta-Draženci (peš,
Uvodnik
Halo, predsednik!
V Sloveniji smo spet priča novi teleno-veli, pa ne tisti na komercialni televiziji, ki poneumlja slovenski narod, ampak na Telekomu. Tudi v Mehiki posnamejo vsako drugo leto novo telenovelo in tudi na Telekomu je tako. V teh dneh je po dveh letih odšel Vončina in prišel je Dremelj. V slovenski javnosti kroži kar precej vprašanj, zakaj sta istočasno odstopila predsednik uprave in predsednik nadzornega sveta.
Nekateri menijo, da sta odstopila zaradi ukaza vlade, saj je Vončina nastavila prejšnja vlada. Rozman pa je neprimeren, saj se ne strinja s privatizacijo Telekoma, kot jo predlaga vlada. Drugi menijo, da se je Vončina naveličal pritiskov vlade in res odstopil. Tretji možen vzrok pa je zamera dobaviteljev, saj Vončina ni spustil v Telekom Iskrate-la, ki mu je vlada hotela pomagati. Ta varianta je možna, če vemo, daje novi predsednik uprave Bojan Dremelj pričel svojo kariero v Simobilu, kjer je bilIstratel lastnik in ves čas eden glavnih dobaviteljev.
Ne glede na to, katera varianta je točna, je res, da bo takšnih igric, ki sijih resne gospodarske družbe ne bi smele privoščiti, konec šele po privatizaciji Telekoma. Halo, predsednik, kdaj bo že to?
Ali ni prav nekdanja opozicija obljubljala čimprejšnje privatizacije Telekoma, kije tudi pogoj za vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Očitno pa vladi kot večinskemu lastniku ustreza velik dobiček, saj tako posredno od naročnikov pobere davek, s katerim polni državni proračun. Večji je dobiček, večji je priliv v proračun in dobiček Telekoma strmo narašča. Strmo naraščanje dobička pa je med drugim tudi posledica manjših naložb ter s tem povezane nižje amortizacije. O ustavljenem tehnološkem razvoju družbe vedno pogosteje govorijo tudi poznavalci razmer v Telekomu. Vsekakor smo mu priča tudi uporabniki, še posebej tisti, ki ne živimo v urbanih naseljih. Tako še vedno večina uporabnikov Telekomovih storitev na podeželju lahko samo sanja o ADSL-u in o SIOL TV, saj ti prijazne punce na informacijah, če se zanimaš za to storitev, povedo, da ni tehničnih možnosti za izvedbo priključka. In spet kratki konec vlečejo tisti državljani, ki so po nekaj tisoč nemških mark vlagali v izgradnjo Telekomovega omrežja, da lahko Telekom še danes v veliki večini s temi omrežji ustvarja velike dobičke, od katerih ima koristi tudi državni proračun. Katera je že tista vlada, ki obljublja enakomernejši razvoj Slovenije?
Zmago Šalamun
Foto: Martin Ozmec
O tem, ali bo tu krožišče ali podvoz, bodo krajani odločali z anketo.
Dražence.
Krajani morajo odgovoriti do 25. marca
Dogovorili so se, da naj bi se o tem, ali naj se omenjeno krožišče zgradi ali ne, krajani odločili z anketo. Izvedbo so naložili Silvi Far-tek, Albinu Primožiču, ki sta
predstavnika krajanov na območju, na katerem se bo izvedla anketa, in ki tudi nasprotujeta izgradnji krožišča s prometnega in ekonomskega vidika, Francu Maleku, predstavniku MČ Breg, ki podpira izgradnjo krožišča, in Stanislavu Napastu (Skupna občinska uprava), ki je pripravil anketo.
Krajani Draženske ceste,
Ulice Šercerjeve brigade, Mejne ceste in Ulice 14. divizije so te dni že prejeli dopis z anketnim vprašanjem, potrebnimi skicami, ki predvidene rešitve še dodatno pojasnjujejo z vidika večje prometne varnosti in hitrejšega dostopa do naselij Draženci in Zgornja Hajdina. Pravo vrednost pa naj bi krožišče, ki tudi ne bi bilo moteče po
videzu, dobilo z izgradnjo novih stanovanjskih objektov med Ulico Šercerjeve brigade in krapinsko cesto. Z izgradnjo krožišča se bo pridobila najkrajša varna in pregledna povezava v smeri Maribora za že omenjene ulice in tudi za pokopališče, pravijo predlagatelji krožiš-ča, saj so hitrosti na krožišču vedno zelo nizke. Predvidena je tudi izgradnja kolesarske poti in pločnika. Če krožišča ne bo, vsega tega ne bo, izgubljena bo najkrajša povezava proti Mariboru; sedanji ozki podhod je boljša rešitev le v primeru peš poti brez avtomobilskega prometa.
V anketi, ki jo morajo krajani vrniti do 25. marca, odgovarjajo z da ali ne na vprašanje: »Ali menite, da je rešitev s krožiščem pravilna?« Izpolnjeno anketo krajani samo vložijo v že pripravljene kuverte z znamkami, ki so jih prav tako dobili, in vrnejo naslovniku. Anketo so poslali okrog 165 naslovnikom.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Miloševičev opomin

Če bi poenostavljeno sledili nekaterim analitikom in političnim uglednikom, potem bi lahko rekli, da Srbija ostaja brez preteklosti in prihodnosti. Smrt nekdanjega voditelja Slobodana Mi-loševiča, konec preteklega tedna v zaporu v Haagu, imajo za dokončno slovo Srbije od preteklosti, atentat na reformističnega srbskega predsednika vlade Zorana Đinđića marca pred tremi leti pa proglašajo za napad na srbsko prihodnost. Vsekakor se Srbija hkrati sooča s smrtjo človeka, katerega politika je obljubljala božanske razsežnosti in nerealne sanje o Veliki Srbiji, ter z obletnico smrti človeka, ki jo je skušal prizemljiti, umiriti in umestiti v sodobno Evropo. Politika Sloboda-na Miloševića je v resnici prinesla Srbiji osamitev, sovraštvo in neslu-teno trpljenje, pahnila jo je v vojne spopade, zločine in nepojmljivo sovraštvo do vsega »nesrbskega«. Slobodan Milošević je nesporno najzaslužnejši za razpad Jugoslavije in za zožitev srbskih meja v najožje možne okvire v vsej njeni zgodovini. Zoran Đinđić je Srbijo videl v enakopravni družbi evropskih držav, kot moderno, demokratično
tvorbo, zazrto predvsem v prihodnost in razbremenjeno bremen in mitov preteklosti, ki so ji prepogosto (in predolgo) preprečevali realno soočanje s sedanjostjo in prihodnostjo. Kljub vsemu sta si bila oba v marsičem podobna. Oba sta na veliko komunicirala z javnostjo in oba sta bila po svoje soočena z njenim nezadovoljstvom. Bistvena razlika pa je bila seveda v rešitvah, ki sta jih ponujala, in tudi v pogojih delovanja, ki sta jih imela. Miloše-vić je imel tako ali drugače na svoji strani dolgo, predolgo tako rekoč vse politične elite v Srbiji, s svojo ekspanzionistično nacionalistično politiko je nekako združeval vse te elite v enotno akcijo. Tudi Evropa in svet sta potrebovala preveč časa, preden sta dojela pravo bistvo Mi-loševićeve politike.
Đinđić je bil že od vsega začetka soočen z neenotnostjo (in tudi z odkritimi odpori) znotraj demokratičnega bloka, ki se je sicer enotno uprl Miloševiću, ni pa v celoti zmogel resnega soočanja in zares doslednega razhoda z vsemi usedlinami nacionalizma in »srbstva« v negativnem pomenu besede. Pri nekaterih najbolj drznih potezah je bil Đinđić prevečkrat preveč sam in tudi brez ustrezne podpore (in razumevanja) mednarodnih dejavnikov.
Srbija se nasploh, ne glede na Miloševića, težko sooča z nekaterimi novimi dejstvi in novimi interpretacijami različnih »mitov« in resnic, ki so podlaga in vir napajanja srbskega nacionalizma. Slobodan Milošević je na začetku svojega političnega vzpona spretno povezal siceršnje nezadovoljstvo množic, predvsem z ekonomskimi razmerami v nekdanji Jugoslaviji, s priročnimi in odmevnimi nacionalističnimi parolami o samozavestni, samozadostni in z vseh strani ogroženi in zlorabljeni Srbiji, ki sicer niso bile nove niti samo njegove. Razočaranim ljudem je govoril, da je Srbija, takšna kakršna je, žrtev nerazumevanja in zavestnega zapostavljanja in podrejanja s strani drugih v tedanji Jugoslaviji. Ne samo Milošević, ampak velika večina vseh političnih elit v Srbiji je leta in leta sistematično prepričevala ljudi o ogroženosti srbskih pravic na kosovski »sveti zemlji« in o splošni ogroženosti srbskih interesov. S tega vidika se zdijo po malem naivne tiste ocene, ki v smrti Slobodana Miloševića vidijo »prelomni dogodek, ki bo Srbom olajšal vrednotenje preteklosti in spoprijemanje z izzivi prihodnosti Srbije« (Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije). Vsekakor se velikosrbski nacionalizem ni začel z Miloševićem in se z njim tudi ne končuje.
Pričakovati je bilo, da bo sojenje Miloševiću v Haagu Srbe bolj natančno in vsestransko, kot pa je bila doslej to sposobna storiti katerakoli politična sila v Srbiji, sezna-
nilo z vsemi strahotnimi posledicami takšne politike. To bridko, toda nujno soočanje z neprijetno resnico je zdaj preprečila Miloševićeva smrt. Odzivi posameznih aktualnih političnih liderjev in političnih gru-pacij v Srbiji so v teh dneh dokaj neznano razkrili, kaj je kdo in kje je kdo v Srbiji. Ob vsem dolžnem spoštovanju etike in pravil obnašanja ob takšnih dogodkih, kot je smrt, se je vendarle dokaj razločno pokazalo, kakšna je pri posameznih političnih osebnostih in političnih grupacijah v Srbiji zavest o dejanski Miloševićevi vlogi. Medtem ko je predsednik državne skupnosti Srbije in Črne gore Svetozar Maro-vić dejal, da se z Miloševićevim odhodom končuje »čas trpljenja, delitev in zla«, se je predsednik srbske vlade Koštunica izognil kakršnimkoli (kritičnim) ocenam Miloševiće-vega delovanja ^ Akademik Kosta Mihailović pa je na srbski televiziji dejal, da je Srbija izgubila svojega največjega sina.
Uvodničar Dela je zapisal, da so Miloševića od ene postaje do druge spremljale volitve, na katerih je vedno znova zmagal s prepričljivo večino. »Pri Miloševiću ni bilo nenavadno to, kar je počel. Zares šokantna je bila množična ljudska podpora ^ Milijoni sodelujočih bodo zagotavljali, da niso vedeli, kaj dela«. Ugotovitev ni čisto točna. Ljudstvo, s pomočjo katerega je »zmagoval s prepričljivo večino«, ga je na koncu s prepričljivo večino tudi odstranilo.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Usoda javnega zdravstva na prelomnici
Dvanajst vlog za koncesijo v zdravstvu in zobozdravstvu
Če Zdravstveni dom Ormož ne bo zmožen ponuditi kvalitetnih uslug v zunanjih ambulantah v Središču ob Dravi, pri Sv. Tomažu, Miklavžu in Ivanjkovcih, bodo le-te s koncesijo podelili zdravnikom zasebnikom, je odločen župan Vili Trofenik, ki sicer v zasebništvu, kot ga imamo urejenega pri nas, vidi številne pomanjkljivosti. Zobozdravstvo je po njegovem mnenju menda bližje privatnim ambulantam kot zdravstvo.
Prvi val prehoda iz javnega sektorja v zasebništvo v zdravstvu v Ormožu ni prinesel nobenih posebnih sprememb. Tokrat, zgleda, ne bo tako?
Vili Trofenik: Do konca lanskega leta so na ormoškem zasebniki opravljali sanitetne prevoze in ena izmed zasebnic je opravljala patronažo. Drugih vlog za privatno prakso v osnovnem zdravstvu v Ormožu v preteklosti ni bilo. Bili sta dve nepopolni vlogi - zobozdravnice, ki ni izpolnjevala prostorskih in drugih pogojev, in vloga zdravnika, ki ni nikoli dopolnil vloge z dokazili, da razpolaga z ustreznimi prostori. Vse drugo so dezinformacije! Nikoli se ni nihče potrudil za popolno vlogo.
Sedaj je stanje drugačno, govori se, da ste z vlogami dobesedno zasuti?
Vili Trofenik: Po lanskih kadrovskih spremembah, ko se je ločilo vodenje zdravstvenega doma na funkcijo poslovnega in strokovnega direktorja, je v. d. direktorja po lastni presoji med delavci naredil anketo, s katero je zaposlene vprašal po interesu za zasebništvo. Prav tako je z zakonom o javnih uslužbencih prišlo do razvrstitev in zdravniki so se začeli uvrščati v plačilne razrede. Ta dva momenta sta vplivala na to, da so nezadovoljni z napovedanimi razvrstitvami (razvrščena sta zaenkrat le dva, ampak ve se, kam naj bi padli ostali) številni prosilci oddali vloge. Temu botruje tudi posiljeno javno mnenje, ko minister preko medijev zelo po domače predstavlja rešitev z zasebno prakso in si ne prestavlja problemov, ki se bodo zgodili.
Ste se z zdravniki že pogovarjali o tem, kako naprej?
Vili Trofenik: Na enem sestanku sem se srečal s predstavniki Fidesa, ki so poenostavljeno nastopili nekako takole: 'Mi smo sklenili, da se bomo z županom in občinskim svetom pogajali.' Od zdravnikov, ki so se odločili zaprositi za koncesijo, se pričakuje, da poznajo predpise. Z županom in OS se nimajo kaj pogajati. Odločanje o zasebništvu kot eni od oblik zdravstva je upravni postopek in o tem odloča občinska uprava v skladu s predpisi. Župan se pojavi le kot podpisnik koncesijske pogodbe, ko je odločba o podelitvi koncesije pravnomočna. Na postopek nimam vpliva.
Treba pa je povedati, da gre za dva diametralno nasprotna interesa. Potencialnega interesenta za privatno prakso v to verjetno žene želja po boljšem zaslužku, dopuščam, da tudi po boljših pogojih dela, ampak prvenstveno želja po boljšem zaslužku. Lokalno skupnost pa vodi skrb za maksimalno kvalitetno oskrbo za krajane Ti dve izhodišči sta diametralno nasprotni in ni nujno, da se srečata.
Zdravniki bodo varčevali na pacientih
Kje vi vidite osnovni problem, v katerem segmentu ne bi bilo zadoščeno osnovni skrbi lokalne skupnosti?
Vili Trofenik: Niso izpolnjeni temeljni pogoji. Če prosilec izpolnjuje vse pogoje, mu je treba ugoditi, ni možnosti izbire. Sicer pa celoten sistem v
Bodo zdravniki zasebniki res veliko redkeje napotili bolnike v laboratorij?
finančnem smislu ni ustrezen, prilagojen je za javne zavode. Obračunski sistem je enak kot za javni zavod, vendar je lahko ves prihranek, ki se zbere, na škodo pacienta in javnih blagajn. Pride do varčevanja. Povedano mi je bilo, da bo polovico manjše povpraševanje po laboratoriju, če bodo privatne prakse. Izkušnje drugih sredin kažejo, da so se laboratorijske storitve bistveno zmanjšale, ker se zdravniki izogibajo stroškom za laboratorij. V pogodbi z zavodom za zdravstveno varstvo zdravniki dobijo odobren pavšal za stroške in nihče ne kontrolira, kako je bil ta pavšal porabljen. Prav tako ZZZS prizna enako vsoto za ekipo, vendar ko je v zdravstvenem domu, je to res ekipa, pri privatniku je ni, je
le duet. Zdravnik in sestra, ki je na spodnji meji predpisane izobrazbe. Samo da je cenejša delovna sila. Ne govorim o tem kakšno plačo si privatniki izplačujejo - mizerno nizko, da imajo mizerno nizke stroške prispevkov. Po nekaterih podatkih si izplačujejo le tretjino plače, ki so jo imeli prej v javnem zavodu.
Prav tako ni nobene kontrole nad izvajanjem koncesije. Zdravnike nadzira zbornica -ceh izvajalcev in nobena vrana še ni sama sebi izkljuvala oči. Dokler ne bo nevtralne kontrole, ki bo nadzirala kvaliteto in obseg dela, bo to neustrezno. Brez spremembe obračunskega sistema, ki bo zagotavljal kontrolo in inšpekcije, ki bo nadzirala kvaliteto uslug, sistem ni pripravljen.
Koliko vlog za koncesije ste doslej prejeli?
Vili Trofenik: Po neuradnih podatkih, ker jih je menda prišlo nekaj še danes, je za koncesijo zaprosilo 7 zdravnikov in 3 zobozdravniki, danes pa še dva zobozdravnika.
Kakšno je vaše stališče do najema prostorov zdravstvenega doma?
Vili Trofenik: Tega v vlogi še nihče ni napisal. V vlogah piše, da bi želeli zaposliti eno sestro, to je vse. Doslej so v javnem sektorju potrebovali dve. Kot zasebniki potrebujejo le eno, ne potrebujejo laboratorija, tehnike. Nekateri zobo-tehniki pa so predlagali celo znižanje cen zobozdravstvenih storitev, ker hodijo pacienti na Hrvaško. Ampak le cen istih storitev, ki so samoplačniške. A potem ni možno zavarovalnici
znižati cen? Veste, tukaj manjka osnovna učna ura iz ekonomike. Čeprav sem mnenja, da če že, se bo najlažje izpeljalo zasebništvo v zobozdravstvu.
Zakaj?
Vili Trofenik: V zobozdravstvu je lažje izpolniti pogoje, manjši so riziki sistema kot v splošnem zdravstvu, so čisti računi in ni dežurstev. Pri zdravstvu nikoli ne veste, kje je razlika med samoplačništvom in javnim sektorjem. Pri zobozdravstvu je to vse jasno.
Ko bo privatnik, bo moral biti prijazen
Ali je res, da boste najprej ponudili za zasebništvo zunanje ambulante v Središču ob Dravi, Sv. Tomažu, Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu?
Vili Trofenik: Zasebne ambulante so mišljene kot dopolnilna možnost, če javni sektor nečesa ni zmožen zagotoviti. In če javni zavod ne bo sposoben v zunanjih ambulantah ponuditi kvalitetnih storitev, bo pa razpis in bomo dali prostore ambulant v najem. Obstoječi javni sektor ne zna, noče ali ne vem urediti sistema v ambulantah. Središče, Sv. Tomaž, kmalu bosta še Ivanjkovci in Miklavž, zahtevajo sodobnejši, odgovornejši način organizacije dela. Če gre en zdravnik v Središče, je nasilje nad Središ-čani, ker ga morajo vsi izbrati za svojega zdravnika. Zakaj ne bi šla dva ali trije? Zakaj javni sektor zjutraj ne zagotovi laboratorijskih preiskav v teh am-
bulantah, zakaj zjutraj laborant ne bi mogel vzeti vzorcev?
Zakaj so za varovance sprejemljivo zdravnico lani odstranili iz doma ostarelih? Ker je preveč trošila za paciente! In to z vidika javnega zavoda; kako bodo razmišljali šele privatni zdravniki.
Slišal sem tudi takšne argumente, da če si zasebni zdravnik, potem moraš biti prijazen. Takšna izjava zdravnika gotovo povzroči razmislek o ustreznosti zdravnikov.
Po novem letu so bile dane tri koncesije za patronažo, ena jo je zamrznila, ena pa je na predlogu za odvzem. Medtem se mesece čaka na strokovni nadzor in nekomu v Ljubljani je očitno vseeno, kaj se dogaja s pacienti v Ormožu. Zanimivo je tudi to, da so patronažnim sestram ponudili v odkup avto, ko so šle v zasebništvo, a ga sedaj ne rabijo. Ko so bile v javnem sektorju, pa so rabile službeni avto. Enako pa naj občina opremlja ambulante, zdravniki jih bodo za bagatelo najemali, čez nekaj let pa si bodo iz akumulacije kupili svoje prostore, ambulante pa bodo ostale občini! Je pa tudi možnost, da se zdravstveni dom ukine, vendar ne vem, kdo bo potem skrbel za vse to.
Na koliko pacientov je upravičen en zdravnik?
Zdravnik je upravičen na 1600 prijavljenih prebivalcev, vendar je treba odšteti otroke in druge, ki imajo svoje dispanzerje.
Ste striktno proti zaseb-ništvu v zdravstvu?
Ne. Zasebništvo je koncipirano kot ena izmed oblik, ki dopolnjuje, kar javni sektor ne zmore. Predvsem za specialiste, pričakujemo, da jih bo novo vodstvo zdravstvenega doma znalo privabiti.
V	Ormožu imamo še vedno deficit zdravnikov. Zakaj nočejo v Ormož?
Rajši so v Ljubljani brezposelni, kot da so zdravnik v Ormožu. Krivo je tudi to, da ni usmerjanja pri specializaciji. Na to vpliva zdravniška zbornica, ki se ji »fučka«, ali imamo v Ormožu zdravnike ali ne. Če se je država odločila, da bodo tu živeli Slovenci, bo za to morala tudi poskrbeti. Čeprav je ob današnjih cestnih povezavah težko reči, da je razlog v tem, da živimo kot v blatnem dolu.
Kdaj lahko pričakujemo odločitev?
V	skladu z upravnim postopkom. Treba pa je upoštevati, da se koncesije podeljujejo za nedoločen čas in končna instanca je sodišče.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Kidričevo • Večinski lastnik Taluma zamenjal nadzorni svet
Je Eles z zamenjavo kršil zakon?
Na skupščini delniške družbe Talum, ki je bila v sredo, 15. marca, v Kidričevem, je Elektro Slovenija, večinski lastnik Taluma, predlagal in nato kljub nasprotovanju manjšinskih delničarjev ter uprave Taluma izglasoval zamenjavo petih članov nadzornega sveta družbe. Zaradi domnevnega kršenja določil zakona o gospodarskih družbah je Danilo Toplek v imenu uprave Taluma takoj napovedal vložitev tožbe za ugotavljanje ničnosti sklepov.
Kot so zapisali v Talumo-vem sporočilu za javnost, je bila skupščina vzorčen primer kršenja določil Zakona o gospodarskih družbah, na kar je že med zasedanjem opozoril prisotni notar. Večinski, 80-odstotni delničar je kljub opozorilom o ničnosti takšnega početja spreminjal dnevni red skupščine in sam izglasoval nasprotne predloge. Manjšinski delničar in uprava družbe sta takoj najavila vložitev tožb za ugotavljanje ničnosti in izpodbojnosti sprejetih sklepov.
Neuradno smo izvedeli, da sta uprava in nadzorni svet Taluma skupščini predlagala, da bi okoli 398 milijonov tolarjev bilančnega dobička zaradi treh že začetih glavnih projektov, ki jih v Talumu nameravajo realizirati, razporedili v druge rezerve. Največji delničar pa se s tem ni strinjal in je sam izglasoval sklepe, da dobiček namenijo za izplačilo dividend. In čeprav točka ni bila na dnevnem redu, je imenoval tudi nov nadzorni svet, vendar upravi in sedanjemu nadzornemu svetu ni podelil razrešnice za preteklo poslovno leto.
zbija ceno. Drugih komentarjev v zvezi s tem ne želim dajati."
Predsednik Uprave Taluma mag. Danilo Toplek, ki je v Talumu zaposlen že 30 let, kar 22 let pa ga vodi (da to opravlja uspešno, dokazuje med drugim, da je
za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke pred dobrim mesecem prejel prestižno nagrado Gospodarske zbornice Slovenije), za Štajerski tednik zadeve zaenkrat ni želel komenti-
rati.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek dogodkov po TalumovI skupščini ni želel komentirati.
Največji delničar je kljub nasprotovanju uprave in manjšinskih lastnikov v nadzorni svet Taluma s strani lastnikov kapitala imenoval novih pet članov: Darinko Fakin, Faniko Šalamun Mlakar, Katarino Kavčič, Ivana Pristovnika ter Stanka Si-moniča. V sedanjem 7-član-skem nadzornem svetu Ta-luma so predsednik Branko Ogorevc ter člani Mirjam Trampuž, Jasna Kalšek, Jože Fošt, Milan Cerar ter predstavnika zaposlenih Janez
Kotar in Franc Lendero.
Predsednik sedanjega nadzornega sveta Taluma Branko Ogorevc je dan po skupščini za Štajerski tednik o tem povedal: "Sedaj, ko sem zadevo prespal in malo preštudiral, ugotavljam, da je največji delničar, zavedajoč se svoje moči, očitno pozabil na zakonska določila. In zgodilo se je pač, kar se je. Skupščina je sicer bila sklicana po zakonu, vendar so s prvim predlogom večinski delničarji
spremenili dnevni red, kar ni dopustno in jih je na to med sejo opozoril tudi ptujski notar. Njegova opozorila žal niso zalegla. Popolnoma so jih ignorirali in speljali to, kar so očitno imeli pripravljeno že vnaprej. Prepričan sem, da je glavni namen vsega le zamenjava uprave in vodstva Taluma, kar se mi zdi neprimerno, še posebej sedaj, ko se hkrati pogovarjamo o privatizaciji oziroma prodaji Taluma. Ta neugledna zadeva Talumu očitno
Eles ogroža razvoj Taluma
Tistim, ki stanje in razvoj Taluma spremljamo že 30 let, in morda še komu se poraja vprašanje, zakaj se večinskemu lastniku Elesu, očitno ob asistenci Ministrstva za gospodarstvo, z zamenjavo nadzornega sveta naenkrat tako zelo mudi. Čeprav so bili opozorjeni na ničnost in izpodbojnost sprejetih sklepov, so vztrajali pri svojem in zadevo izglasovali. V čigavo korist? Morda bi lahko naslednji korak razvoja dogodkov povezovali z lastninjenjem Taluma, na katerega je opozoril tudi Branko Ogorevc, predsednik nadzornega sveta.
Verjetno se ti, ki vse to počno, zavedajo, da imata sedanja uprava in nadzorni svet dovolj znanja in izkušenj, da mimo njih ne bi bilo možno speljati kakršnekoli poteze, ki bi koristila le večinskim, oziroma pozneje novim lastnikom. Žal se vse to dogaja na račun ogrožanja razvoja Taluma. Mar dejstvo, da se je hotel večinski lastnik Eles polastiti dobička, čeprav je Talum sredi velikih razvojnih projektov, ni dovolj jasen signal? Mar ni jasno, da s tem ogrožajo tudi izplačilo odpravnin delavcem, ki bodo izgubili delo zaradi skorajšnjega prenehanja proizvodnje v elektrolizi B?
Markovci • O investicijah
Obrtna cona se širi
V začetku tega leta so se zaradi povpraševanja po parcelah, primernih za dejavnost, v občini Markovci odločili, da nadaljujejo gradnjo obrtne cone
Župan Franc Kekec o tej nameri pravi, da je v tem trenutku že dejstvo, da se bo obrtna cona razširila, saj je ta predlog podprl tudi občinski
svet. »Sprejeli smo že sklep o nakupu parcel prve faze in gradnji tretje faze. Odkupiti nameravamo približno dva hektarja zemljišč, kjer je da-
Ta teden so v Markovcih pričeli graditi kanalizacijsko omrežje.
nes še gozd. Gre za zemljišča na severni strani, gozdarji pa tam še dovoljujejo širitev obrtne cone. V tretji fazi pa načrtujemo še dodatnih pet hektarjev na vzhodnem delu. To pomeni, da se obrtna cona v prvi fazi širi na sever, to je ob novozgrajeni cesti v sami obrtni coni. Moram reči, da je širitev cone za našo občino nuja, kajti trenutno za obrtniško ali podjetniško dejavnost primanjkuje parcel.«
Sredstva za nakup parcel - 24 milijonov - namerava občina Markovci zagotoviti z rebalansom proračuna. Za širjenje obrtne cone pa so se med drugim odločili tudi zato, ker so projekt prijavili v regionalni razvojni program, kar pomeni, da s strani države pričakujejo osem milijonov nepovratnih sredstev za
obrtniško in podjetniško Novi Jork.
nakup zemljišč. Zemljišča za potrebe širitve obrtne cone bo občina odkupila po isti ceni, kot so se odkupovala zemljišča za že zgrajeno obrtno cono, to je 6,15 evra za
kvadratni meter plus davek na promet nepremičnin.
Zemljišča, ki jih namerava markovska občina odkupiti, bodo komunalno opremljena in zazidljiva konec leta 2007. Cena za odkup komunalno urejenih zazidalnih parcel naj bi bila enaka, kot je bila za drugo fazo, to je 24 evrov za kvadratni meter. Temu pa se mora prišteti še DDV in komunalna taksa, ki znaša 370 tolarjev za kvadratni meter zemljišča.
Na vprašanje, zakaj je občinski svet o nameri, da se obrtna cona Novi Jork širi,
O redni seji sveta občine Markovci, ki je bila 2. marca, smo že poročali. Takrat je občinski svet potrdil novo ceno za naročnino na kabelsko televizijo (KTV), kije znašala 2032 tolarjev. Že 8. marca pa so se svetniki sestali še na izredni seji in ponovno jim je bil predstavljen izračun nove cene za KTV. Župan Franc Kekec o tem pravi: »Podražitev naročnine na kabelsko televizijo smo obravnavali na redni seji. Naknadno smo ugotovili, da moramo upoštevati še točko iz pogodbe s podjetjem Teleing. S sedanjim upravljavcem in najemnikom KTVsistema Markov-ci je namreč sklenjena najemna pogodba, po kateri upravljavec oziroma najemnik občini plačuje najemnino v višini 19 % mesečne naročnine. Tako so svetniki na izredni seji potrdili novo ceno mesečne naročnine KTV v višini 2110 tolarjev.«
odločal na izredni seji (bila je konec januarja) in o tej seji ni obvestil medijev, pa župan Kekec odgovarja: »Ker so se točke, ki smo jih obravnavali na izrednih sejah, predhodno že obravnavale na rednih in je v bistvu bila potrebna hitra potrditev sklepa, ki smo ga morali zaradi nakupa parcel dodatno sprejeti.«
Ta teden so v občini Mar-kovci pričeli tudi gradnjo kanalizacijskega omrežja. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, dela pa so se zaradi slabega vremena pričela z enomesečno zamudo. V prvi fazi se bo kanalizacija gradila na odseku Špic-zadružni dom, v drugi fazi pa od zadružnega doma do občinskega poslopja oziroma cerkve. »Načrtujemo, da bo vse skupaj končano v treh mesecih, vrednost investicije pa je okrog 80 milijonov. Za ta znesek nameravamo položiti kanalizacijo, preplastiti cestišče in urediti javno razsvetljavo,« je pojasnil župan Kekec in dodal, da bo naslednja faza gradnje kanalizacije do »Kafrnce« v Markovcih, kjer bo čistilna naprava, nato pa bodo gradnjo omrežja nadaljevali v Za-bovcih.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Ormož • Mimo dnevnega reda 33. seje občinskega sveta
V. d. direktorja delal na črno
Na ponedeljkovi 33. seji ormoškega občinskega sveta je bila kopica točk zgolj formalnega značaja, vendar se z malo truda tudi pri takšnih temah lahko izcimi kaj zanimivega.
Beseda je v veliki meri tekla o Zdravstvenem domu Ormož in izhajanju Kmetijskih novic. Svetniki so spremenili mrežo javne zdravstvene službe, ki je bila sprejeta leta 1996. Glede na prostorske možnosti so bile vanjo zajete le ambulante v Miklavžu, Središču ob Dravi in Sv. Tomažu. Ker je od lani v Ivanjkovcih na voljo primeren objekt za ambulanto, so v mrežo uvrstili tudi to ambulanto. Pogovarjali so se tudi o spremembi odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ormož. Kot razlog za to so navedli nepreglednost odloka, ki je bil lani spremenjen, ko se je direktorska funkcija razdelila na poslovno in strokovno. Še bolj očiten razlog za spremembo akta pa je bila spremenjena sestava sveta zavoda, kjer so imeli prej od enajstih kar šest članov zaposleni. Župan Trofenik je bil mnenja, da je takšna sestava sveta zavoda preveč sindi-kalistična. Pri tem je svetnik Alojz Sok ponovno protestiral, da je lahko strokovni direktor domala vsak drug, razen zdravnik ne, opozoril pa je tudi, da je ta rešitev dražja. Bogomir Luci pa je spet razvnel debato o imenovanju v. d. direktorja mag. Bojana Bur-garja ter o legalnosti njegovega dela v tem zavodu, saj je bil med tem tudi ravnatelj OŠ Ormož. Povedal je, da je inšpektorski pregled ugotovil, da je direktor delal na črno, saj ni imel sklenjene nobene pogodbe. Na prisotne je naslovil vprašanje, kdo je kriv za nezakonito delovanje v. d. direktorja. Pojavilo se je tudi vprašanje, kdo bi odgovarjal za morebitne nepravilnosti v zavodu, ki torej pravno ni imel nobenega vodstva. Med možnimi je bila našteta tudi predsednica sveta zavoda Milena Lukner.
Anton Luskovič, član sveta zavoda, je zagotovil, da pri imenovanju v. d. direktorja ni bilo nič spornega in nezakonitega. Res pa je, da je
Razmere v Zdravstvenem domu so bile nedavno predmet debate v občinskem svetu, gotovo pa znajo o njih kakšno pikro povedati tudi uporabniki.
inšpektor za delo, ki naj bi ga v Zdravstveni dom naročila opozicija, 19. novembra ugotovil, da v. d. direktorja nima pogodbe in je zavodu naložil, da se formalnost uredi. Ob ponovnem obisku čez mesec dni pa pogodbe še vedno ni bilo. Inšpektor je kaznoval pravno in fizično osebo ter odstranil osebo, ki je delala na črno.
Alojz Sok je zatrdil, da inšpekcije ni poslala opozicija, saj je v Zdravstvenem domu dovolj zaposlenih, ki so nezadovoljni s situacijo, da jim tega res ni bilo treba. Pri tem sta bila z županom Vilijem Trofenikom izjemoma enkrat enakega mnenja, kot krivca, zakaj ni bilo podpisane pogodbe, pa župan vidi pristojno pravno službo. Sicer pa je bilo v minulem letu v Zdravstvenem domu veliko upokojitev, ki jih niso nadomestili z novimi zaposlitvami in z novim odlokom bodo najbrž črtali tudi številne vodje in uredili neracionalno shemo
organiziranosti. Že v kratkem pa naj bi svetu predstavili tudi rezultate poslovanja tega javnega zavoda.
Prirejene fakture za izobraževanje kmetov?
Že lep čas se vleče tudi spor glede tega, ali bo občina krila nadaljnjo izhajanje Kmetijskih novic, ki jih izdaja Kmetijska svetovalna služba v Ormožu ali ne. Med letoma 1993 in 1997 je novice izdajala in financirala izključno Ljudska stranka, je povedal Miroslav Hanželič. Ker so postajali stroški vedno višji, so do leta 2002 še lahko tiskali od 400 do 500 izvodov, kasneje pa ne več. Del materialnih stroškov je potem financirala občina. Na svetniško vprašanje Bogomira Lucija je občinska uprava o tej problematiki pripravila obširen odgovor, razvnela pa se je tudi zanimiva razprava. Župan
V Zdravstvenem domu že lep čas čakajo na garaže za vozila za nujne prevoze in preplastitev asfalta na dvorišču.
Vili Trofenik je povedal, da je svetovalna služba občini želela zaračunati delo, za katero jih plačuje zbornica, zaposleni pa naj bi med kmeti širili dezinformacije, da je občina preprečila izdajanje Kmetijskih novic. Povedal je še, da občina ravna skladno z akti in doslej je pokrivala 50 % vseh materialnih stroškov. Župan je izpostavil problem svetovalne službe, ki se je prelevila v strankarsko organizacijo. »Umetno želijo ustvariti vtis, da za izobraževanje kmetov ni denarja. Kdo je ponarejal listine, kdo je sejal dezinformacije?« sprašuje župan.
S pravilnikom o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva so bile KGZ Ptuj, KSS Ormož, dodeljena sredstva v višini 443.750 SIT za sofinanciranje Kmetijskih novic. Na občinsko upravo pa so prejeli tudi račun za stroške predavateljev dodatnega strokovnega izobraževanja, kjer je bilo sprva menda zapisano za čez milijon terjatev, kasneje pa so menda prejeli fakturo za s polovico manjšim zneskom. Sporno se je upravi zdelo tudi to, da je bilo pri preverjanju problematike kritja stroškov najema prostorov ugotovljeno, da KS niso prejele nobenega plačila za prostore, Kmetijska zadruga Ormož pa je v lanskem letu KGZ Ptuj za koriščenje dvorane zaračunala okrog 364 milijonov SIT.
Ker so prejeli vlogo Smučarskega kluba Sv. Tomaž za podelitev koncesije za graditev vlečnice Globoki klanec, so morali temu prilagoditi tudi odlok o gospodarskih javnih službah v občini. Potrdili so cenik knjižnice F. K. Meška Ormož, ki se ne razlikuje dosti od lanskega in kjer višine cene članarin ne dosegajo tistih v večini splošnih knjižnic v Sloveniji.
vki
Od tod in tam
Ormož • Pričeli gradnjo policijske postaje
V sredo so se v Ormožu na predvideni lokaciji nove policijske postaje zbrali vsi, ki bodo imeli pri tem kakšno besedo - investicijo vodi Ministrstvo za javno upravo, nadzorniki, predstavnik policijske postaje Ormož in predstavniki izvajalca podjetja SGP Pomgrad Murska Sobota. Investicija je vredna okrog 800 milijonov tolarjev, skoraj 600 milijonov od tega znašajo gradbena in obrtna dela. Projekt je sofinanciran s strani EU v približno 80 % deležu neto vrednosti od celotne gradnje. Aktivnosti so se pričele v sredo, pogodbe pa izvajalca zavezujejo, da objekt zgradi v 10 mesecih. V naslednjih dneh bodo na lokaciji pričeli rušiti objekte. V neposredni bližini, dobesedno na dvorišču gradbišča, bo ostala stanovanjska hiša, v kateri so štiri stanovanja, dve lastniški in dve občinski. Stanovalci so se odločili, da kljub temu da bodo dobili za sosede policijsko postajo s 115 zaposlenimi, v njih ostanejo. Za njih in za ostale sosede se začenja obdobje dodatne obremenjenosti, ki pa ga bodo izvajalci poskušali čimbolj olajšati in jim omogočiti normalno življenje. Za to jih je zaprosil tudi komandir policijske postaje Miran Horvat, ki je poudaril, da bo gradnja trajala 10 mesecev, oni pa bodo s svojimi sosedi delili sosesko še desetletja.
vki
Ormož • Dan prometne varnosti
Danes med 8. in 15. uro pripravljata Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož in Av-tocenter Ormož dan prometne varnosti v Ormožu na dvorišču avtocentra na Hardeku 44/c. Sodelovali bodo strokovnjaki s področja prometne varnosti iz različnih institucij, ki bodo nudili informacije voznikom in lastnikom avtomobilov s ciljem večje varnosti v cestnem prometu. Avtocenter bo opravljal brezplačne preventivne tehnične preglede vozil, predstavili bodo vozila Renault in varnostne komponente pri vozilih. Svet za preventivo bo opozoril na nevarna ravnanja in vidnost v prometu. Avtošola Prah bo predstavila voznikovo pripravo na vožnjo. Policijska postaja Ormož bo prikazala problematiko hitrosti in alkohola v prometu, meritve z laserskim merilnikom ter opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotesti. Najbolj zanimivo pa bo za otroke, ki bodo lahko na poligonu vozili mini avtomobile podjetja Jumicar.
vki
Ormož • Kampanja zagotovljena
Včeraj zjutraj so v Tovarni sladkorja v Ormožu potrdili, da so uspeli zagotoviti dovolj podpisanih pogodb s pridelovalci, da se bo tudi to pomlad posejala pesa in se bo delovanje tovarne podaljšalo za še eno kampanjo. DirektorJurij Dogša je potrdil, da so uspeli skleniti za okrog 6700 hektarjev pogodb s slovenskimipridelo-valci. To bo zadostovalo za izpolnitev kvote, ki je bila znižana še bolj drastično kot lani, na 46.850 ton.
vki
Podgorci • Proslava dneva žena in 21. občni zbor DU Podgorci
Društvo upokojencev Podgorci je 8. marca organiziralo proslavo dneva žena za upokojene članice. Zbralo se je 112 upokojenk. Vsaka je v znak pozornosti dobila nagelj, najstarejša prisotnan 93-letna upokojenka Otilija Fištravec, pa šopek. Zelo lep kulturni program so pripravile učiteljice z učenci podružnične šole Podgorci in Vaške pevke DU Podgorci. V nadaljevanju so imeli 21. občni zbor DU Podgorci, ki se ga je udeležilo 164 članov od 264. Minulo delo so ocenili kot dobro. V plan za leto 2006 so poleg tradicionalnih aktivnosti dodali še pohodništvo in kolesarstvo. Za sedemdnevno letovanje ob koncu tega leta v hotelu Delfin v Izoli pa so začeli zbirati akontacijo v višini 3500 SIT. Za leto 2007 so tudi določili novo višjo članarino 1500 SIT ali 6 evrov. Po uradnem delu ob pogostitvi pa je zbrane razveseljeval duo Viktorja Munda.
Stanko Pignar
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Še o nadaljevanju izgradnje Mestnega stadiona
Nepremičninski projekt, ki po nepotrebnem razburja duhove?
Ptuj ima v tem trenutku novo kost za glodanje. Mestni svetniki in javnost se ukvarjajo z vprašanjem, kdo se bo in kdo se ne bo »okoristil« z izgradnjo II. in III. faze Mestnega stadiona na Ptuju. Mesto denarja za nadaljevanje izgradnje nima, rešitev so našli v upravnem odboru NK Drava Ptuj, kar pa nekaterim ni po volji, da bi se na tem projektu povezala javna in zasebna sfera. Predsednik NK Drava Ptuj Robert Furjan je za Štajerski tednik povedal, da gre pri zadevi nadaljevanja izgradnje na Mestnem stadionu za določene nejasnosti že pri samem vprašanju in tudi interpretaciji investicijske zamisli, zato je potrebno zadevo pojasniti, da jo bodo razumeli mestni svetniki in javnost.
Upravni odbor NK Kluba Ptuj je novembra lani razpravljal o licenciranju kluba. Ugotovil je, da ima klub v sezoni 2006/2007 zagotovljene finančne kriterije za nastopanje v ligi Simobil kot tudi za nastopanje v evropskem pokalu. Pri tekmovanju za evropski pokal pa se zatakne, ker ne izpolnjujejo infrastrukturnih kriterijev. Prvič v svoji 73-letni zgodovini je Drava lani nastopala v Evropi. Glede na kvaliteto ekipe in organiziranost kluba je pričakovati, da se bo v prihodnje redno v domačem prvenstvu uvrščala visoko, kar ji bo omogočalo tudi nastopanje v evropskem pokalu. Infrastrukturni kriterij pa zahteva 3000 sedežev na tribuni. »Vprašanje o tem, kje bomo nastopali, če se bomo tudi letos uvrstili v pokal In-tertoto ali pokal UEFE, je bilo zato več kot umestno. Lani samo za najem stadiona v Mariboru, kjer infrastrukturne kriterije izpolnjujejo, porabili več kot pet milijonov tolarjev. Ugotovili smo, da je potrebno nekaj narediti na domačem stadionu, nadaljevati izgradnjo v okviru II. in III. faze Mestnega stadiona. Vprašali smo MO Ptuj, kakšni so njeni načrti na tem področju. Izvedeli smo, da mesto vsaj naslednjih 10 let ne bo vlagalo v izgradnjo teh objektov. Glede na to, imamo dve možnosti, ali Drava zaključi tekmovanje v prvi slovenski nogometni ligi in s tem tudi v Evropi, pri čemer velja poudariti, da če se klub vsako drugo leto uvrsti v evropska tekmovanja, se zbere dovolj sredstev, da lahko preživi, ali pa da najdemo
rešitve za evropske tekme. V upravnem odboru kluba smo našli rešitev. NK Drava Ptuj bo ustanovilo podjetje z imenom Tribuna, d. o. o., ki bo investitor izgradnje, ker je NK društvo, ki se z investicijami ne more ukvarjati. Podjetje bo v lasti NK Drava Ptuj, postopek registracije je v teku, opravlja ga odvetnik Igor Majnik. Ugotovili smo, da bomo finančno konstrukcijo lahko zaključili na ta način, da najdemo kupce poslovnih prostorov pod tribunami. V tem trenutku je projekt nadaljnje izgradnje Mestnega stadiona v II. in III. fazi šele v ideji, ki smo jo želeli najprej dobro dodelati, idejno zasnovo pa predstaviti mestnemu svetu oziroma javnosti. Na Ptuju pa je že tradicija, da v javnost prihajajo napol resnične informacije, še preden se karkoli naredi. Tudi tokrat je tako, trdim, da v javnosti krožijo popolne neumnosti. V tem trenutku so potencialni kupci poslovnih prostorov pod tribunami družba Radio-Tednik, d .o. o., Ptuj, ki želi kupiti 450 m2, 200 m2 je namenjenih klubskemu prostoru z lokalom, v Evropi ni kluba več brez takšnega lokala, 130 m2 bo zasedla fizioterapija in ordinacija za travmatologi-jo, saj poškodbe ne nastajajo samo pri igranju nogometa, 100 m2 bo zasedla trgovina z navij aškimi in drugimi rekviziti za ljubitelje kluba, za okrog 200 m2 prostora pa kupca še iščemo. V nobenem primeru ga ne more zasesti avtosalon, ker ne izpolnjuje zahtev kor-poracij in proizvajalcev, saj avtosalon in servisna dejavnosti nista dejavnosti, ki bi sodili
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj: »Avtosalona na stadionu zagotovo ne bo.«
na Mestni stadion. S projektom, ki ga bomo za zaključek izgradnje Mestnega stadiona že v kratkem predstavili, bodo pridobili mesto, športniki in tudi kupci poslovnih prostorov, ki v povezavi s športniki iščejo nove izzive. V ničemer ta projekt ne ruši dosedanjega v zvezi z dokončanjem izgradnje, pridobili se bodo dodatni sedeži na pokriti tri-
buni, okrog tisoč, podaljšala se bo pokrita atletska steza, ki je nujna za razvoj atletike, in okrog 200 m2 slačilnic, ki so prav tako potrebne. Mestna občina ne bo izgubila ničesar, ker se bo vpisala kot etažna lastnica teh objektov. Podobno so se izgradnje zahodnih tribun lotili tudi v MO Celje. Ni pa nobene ovire, da bi tega projekta ne mogla izpeljati ka-
Foto: Črtomir Goznik
Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj: »Projekt partnerskega financiranja podpiramo, ker imamo vsa zagotovila, da bo realiziran prvotni celostni projekt izgradnje Mestnega stadiona.«
tera od družb mestne občine Ptuj. Seveda pa bi pričakovali, da bi mestni svetniki tudi nas, akterje te zgodbe, vprašali, za kaj gre v resnici. Zdajšnje poteze nekaterih so takšne, da ogrožajo projekt, ki ga želimo izpeljati čim prej v zadovoljstvo vseh. Nenazadnje se ime Drave in Ptuja s tem, ko nastopa v prvi slovenski nogometni ligi in v Evropi, pojavlja kot promotorka tega okolja,« je povedal Robert Furjan.
»Ničesar ne izgubljamo, kvečjemu pridobivamo«
Športni zavod Ptuj se kot eden partnerjev v tem projektu trudi, da bi se športna infrastruktura razširila, posodobila in nadgradila v smeri vizije razvoja tega športnega parka na Ptuju. Podpirajo namero MO Ptuj in nenazadnje tudi zasebne iniciative za sodelovanje pri izgradnji te vizije oziroma celostne podobe športnega parka. »Gre za obliko partnerskega sodelovanja, neke oblike projektnega financiranja oziroma sofinanciranje tega projekta, ki jo v Športnem zavodu Ptuj podpiramo. Ne odstopamo pa od idejne zasnove že vzpostavljenega projekta, faze II. in III. izgradnje Mestnega stadiona, da se zagotovijo tisti vadbeni prostori in površine, ki pa jih zajema tudi projekt partnerskega financiranja. Prostor športnega parka razumemo tudi kot bodoči večnamenski prostor. Zato pa potrebujemo
ustrezne prostore za gledalce, ne samo za športne dogodke, lahko tudi za druge. Projektno financiranje je neka nova oblika financiranja. Sposobnost države kot tradicionalnega vira financiranja izgradnje gospodarske in siceršnje infrastrukture počasi usiha. Prehajamo v novo obdobje, ko dejansko primanjkuje teh tradicionalnih virov financiranja, zato je nujen partnerski odnos z zasebnim sektorjem. V Sloveniji je tudi to novost, ker državna regulativa doslej ni bila prilagojena tem trendom. Zato tudi ni bilo dodatnih spodbud za tovrstno sodelovanje, ne na lokalni ravni kot tudi ne na državni ravni. Regulativa, ki bo to popravila, se že pripravlja za več področij. V Evropi in v svetu so takšna partnerstva ustaljena praksa. Ne vem, česa bi se pri konkretnem projektu morali bati, saj ničesar ne izgubljamo, kvečjemu pridobivamo. V tem primeru bomo celo povečali dodano vrednost prostora. Da se na športni infrastrukturi dogaja tudi zasebni sektor, pa imamo tudi že v Sloveniji veliko primerov. To so primeri dobre prakse, ki jim sedaj skušamo sledimo tudi na Ptuju. Upam, da bomo uspeli. Projekt podpiramo, ker imamo zagotovila vseh potencialnih partnerjev, s katerimi smo se doslej pogovarjali, da bo zgrajeno vse to, kar vključuje prvotni projekt,« je načrtovani projekt dokončanja izgradnje Mestnega stadiona na Ptuju na podlagi projektnega financiranja dodatno pojasnil direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček.
MG
Sv. Andraž • Revizija poslovanja Občine
Negativno mnenje Računskega sodišča
Računsko sodišče je opravilo revizijo poslovanja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2004. Vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič je na tiskovni konferenci v Mariboru povedal, da so med drugimi tudi tej občini izrekli negativno mnenje ter mora občina v naslednjih 60 dneh pripraviti odzivno poročilo in odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
Občina Sveti Andraž je po mnenju revizijskega sodišča prevzela obveznosti, ki so za 21,4 milijona tolarjev presegle s proračunom določen znesek za leto 2004. Prav tako je občina, katere delež nepravilnosti znaša 16,8 odstotka glede na odhodke v letu 2004, prevzela obveznosti v breme proračunov prihodnjih let za 337,1 milijona tolarjev nad dovoljenim zneskom. Kot opozarjajo re-
vizorji, občina ni imenovala komisije za izvedbo pripravljalnih dejanj in vodenje postopkov prodaje finančnega premoženja, zaposlila je tudi direktorja občinske uprave, ki ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta. Javni uslužbenki je občina nezakonito obračunala in izplačala dodatek za vodenje v višini 173.000 tolarjev, naziv ene izmed javnih uslužbenk pa je pre-
vedla v novi uradniški naziv v nasprotju s predpisi.
Občina poročila za redno vzdrževanje lokalnih cest, za katere je odštela 6,5 milijona tolarjev, ni oddala po predpisanih postopkih, plačila so za 115.000 tolarjev presegla pogodbeno vrednost, brez javnega razpisa pa je oddala tekoče transfer-je v višini 244.000 tolarjev, od tega na področju kulture v znesku 119.000 tolarjev in
na področju športa v znesku 125 tisoč tolarjev. Sredstva za sofinanciranje programov društev v znesku 662.000 tolarjev in sredstva za sofinanciranje športnih društev v znesku 955.000 tolarjev je dodelila na podlagi javnega poziva oziroma razpisa, ki nista bila v skladu s predpisi.
Župan Franci Krepša na očitane nepravilnosti odgovarja: "Negativno mnenje
se predvsem navezuje na preveč prevzete obveznosti pri naši prioritetni investiciji - novogradnji šole, vrtca in telovadnice. To je velik finančni zalogaj za našo občino in smo pri podpisu pogodbe pač prevzeli preveč obveznosti za leti 2005 in 2006. Občanom in svetnikom smo že velikokrat povedali, da bomo to investicijo finančno zapirali v naslednjih letih - tudi v letu 2007
in delno 2008. Preveč prevzete obveznosti bodo vsekakor pokrite. Pri tej investiciji nismo imeli druge izbire kot podpisati pogodbo. V nasprotnem primeru ne bi mogli koristiti sredstev, ki jih je za to namenila država. Gre za okrog 320 milijonov tolarjev. Tako smo zavestno naredili ta prekršek oziroma očitano pomanjkljivost."
Zmago Šalamun
Soviče - Vareja - Dravci • Zbor krajanov
Eni luč po koruzi, drugi blato do kolen
Nič kaj pretirano ostrih besed ni padlo na nedeljskem zboru krajanov, ki je trajal polne tri ure. Pa tudi nič kaj konkretnega o večjem investiranju v področje te videmske KS ni bilo slišati. Večina težav, tako zelo značilnih za vsa haloška območja, očitno, kljub veliko povedanega, ostajajo.
Kaplja čez polno čašo nezadovoljstva, ki je sprožila zahtevo po sklicu zbora krajanov, je bil pravzaprav letošnji videmski občinski proračun, v katerem za KS Soviče - Dravci - Vareja ni planiranega niti tolarja za kakršnokoli investicijo. Vodstvo KS je zato zahtevalo pojasnilo, in da si nezadovoljni krajani ne bi »čistili čevljev« obnje, so se odločili za zborovanje, na katerem je župan Friderik Bračič pojasnil, kakšno je stanje, zakaj je tako in kako bo vnaprej.
Za naložbe le 11 milijonov v treh letih
Po besedah župana je ta videmska KS letos ostala brez naložbenega tolarja, ker je lanska investicija presegla odobrena sredstva: »Lani smo na vašem območju asfaltirali 1,4 kilometra ceste. Naložba je stala skoraj 20 milijonov tolarjev. Od tega je iz naslova vaše KS na račun varčevanja iz prejšnjih treh let bilo odobrenih 11 milijonov, približno tri milijone so zbrali krajani, ostala pa je razlika v višini šestih milijonov tolarjev. Ta manjko se zdaj poravnava s tem, da za letos na računu vaše KS ni sredstev,« je uvodoma povedal župan Bračič in dodatno pojasnil, da to ni bila ravno edina investicija zadnjih treh let, saj je bilo vseeno postorjenih še nekaj manjših, vzdrževalnih del na cestah in ob njih, že leta 2003 pa je bilo v sklopu daljšega cestnega odseka do Vidma asfaltiranih kakšnih 800 metrov taiste ceste, ki deloma teče tudi po območju njihove KS. Nato je župan polni dvorani zbranih povedal še, da imajo v občini prednost skupni projekti, pomembni za vse, kot je predvidena izgradnja vrtca, vodovoda in kasneje kanalizacije, da veliko denarja poberejo stroški za šolstvo in socialo, razlika investicijskega denarja pa se potem pač vsako leto razdeli po glavarini po posameznih KS.
Temu ni nihče oporekal, da pa gre za hudo nizka vlaganja, ki ne vodijo nikamor in ne rešujejo niti tekočih problemov, je opozoril predsednik KS Marjan Jelen: »Enajst milijonov v treh letih za vse naložbe; to ne
gre tako. Na našem širokem področju ne moremo s tem narediti ničesar, to pa avtomatsko pomeni nazadovanje in ne napredek!«
Na Jelenovo ugotovitev se je nato navezal Janez Ca-futa: »Po vaši razlagi, župan, je bilo za našo KS leta 2003 odobrenih 5,1 milijona, leta 2004 le en milijon in lani skoraj 5 milijonov tolarjev. Kot ste povedali, so bila leta 2004 naša sredstva hudo znižana zaradi skupnih investicij. Ali so tudi ostale KS prispevale enak odstotek svojega denarja za takratne skupne naložbe?!«
Brez gradbenih parcel in kritika
režijskega
obrata
Konkretnega odgovora na to ni bilo slišati, pač pa le, da so imele takrat vse KS manjša sredstva na razpolago. Cafuta je nato odprl še dve »boleči« temi, in sicer delo režijskega obrata, ki po njegovem mnenju, kljub temu da zaposlene plačujejo vsi v občini, v njihovi KS ne postori niti najnujnejšega, razen res interventnih zadev, ter vprašanje gradbenih parcel, ki jih v tej KS v zadnjih letih ni možno dobiti. Na tej točki se je nato vsul plaz očitkov zbranih krajanov. Ti so povedali, da že od leta 1998, kljub trudu, na območju njihove KS ni bila potrjena niti ena nova gradbena parcela kljub poslanim vlogam in da jim prav nič ne koristi podatek, da je bilo leta 2003 potrjenih kar 70 odstotkov vlog iz njihove občine. Janez Merc je jeznim vlagateljem poskušal pojasniti, da glavno vlogo pri tem igra Ljubljana in da vlada pač ne podpira t. i. razpršene gradnje, da pa je možno dobiti gradbeno dovoljenje za parcelo, ki se dotika že potrjene druge gradbene parcele, zbrane pa je še opozoril, naj pohitijo z morebitnimi novimi vlogami kar direktno na Občino Ptuj, saj je priprava novega videmskega občinskega prostorskega plana že v zaključni fazi.
Potem je sledila dolga kritika čez delo režijskega obrata; skorajda vsak je imel veliko povedati o tem, kako neurejene in neprevozne so
Župan Friderik Bračič: »Dolg za cesto znaša 6 milijonov, zato letos KS ni upravičena do naložbenega denarja. Z vašim sofinanciranjem pa bomo vseeno skušali asfaltirati še en odsek ceste.«
Podpredsednik KS Janez Cafuta: »Leta 2004 so bila naša sredstva hudo znižana zaradi skupnih investicij. Odobrili ste nam le en milijon. Zanima me, ali so tudi ostale KS prispevale enak odstotek svojega denarja za takratne skupne naložbe?!«
Predsednik KS Marjan Jelen: »Enajst milijonov v treh letih za vse naložbe; to ne gre tako. Na našem širokem področju ne moremo s tem narediti ničesar, to pa avtomatsko pomeni nazadovanje in ne napredek!«
zlasti makadamske ceste, da so mnogi po tej zimi praktično odrezani od sveta, da kljub več klicem ne morejo dobiti niti gramoza, da se utapljajo v blatu, da se obcestne površine ne kosijo in urejajo, da se cestni propusti ne čistijo itd. Župan ni mogel narediti drugega, kot da si je pripombe pač zapisoval, glede gramoziranja pa pojasnil, da se bo začelo takoj, ko bodo tovornjaki lahko začeli voziti v hribe, saj v trenutnem stanju ne morejo.
Glavarina naj se ne troši za luksuz!
Nato se je pogovor ponovno zavrtel nazaj; zbrani so pač hoteli vedeti, kaj, in če sploh kaj, se bo v njihovi KS letos naredilo. »Lažnih obljub ne bom dajal. Možnost je, da se uredi 400 metrov ceste Gašperšič-Strelec, če bodo krajani zbrali svoj delež v višini približno 3 milijone. Morda bi šla »skozi«
tudi preplastitev še enega krajšega odseka, gotovo pa bo urejeno gramoziranje, kjer je potrebno. Če bo država izdala razpis za sofinanciranje cest, pa se bo lahko naredilo precej več,« je povedal župan Bračič in na dodatno vprašanje še pojasnil, da se z letošnjim letom dolg KS končuje ter da bo za prihodnje proračunsko leto lahko spet upravičena do primernega deleža sredstev.
Vendar pa se (tudi) s tem zadeva bistveno ne izboljšuje, na kar je jasno opozorila svetnica Ida Vindiš Belšak: »Delitev sredstev po glavarini nikoli ne more rešiti niti osnovnih težav Haloz. Mislim, da bi celotne Haloze, zaradi specifičnega stanja in značilnosti, morale imeti poseben status. Tukaj živi malo ljudi, področje pa je ogromno. Medtem ko v nižinskem delu z glavarino ne vedo več, kaj bi si zgradili, pri nas zmanjkuje za osnovne zadeve, kot so ceste. To ni prav, saj je glavarina kot državni delež denarja namenjena reševanju temeljnih življenjskih pogojev, v nižini pa se porablja za vse kaj drugega!«
»Nižinci« naj počakajo, da jih Haloze dohitijo!
Belšakova je s tem dregnila v najbolj občutljivo točko, ob katero se je dokaj nerodno spotaknil »nižinski« svetnik Selinšek: »Velik del našega proračuna se daje v Haloze, ki pa ga ne vidite; treba je upoštevati veliko denarja, ki se porablja za šolske prevoze, prav tako je občina kupila gramoznico, gramoz pa gre večinoma na vaše ceste. Ni smiselno, da si mečemo polena pod noge! Res nas je država nekako »nesrečno« združila v eno občino, čeprav gre za dve zelo različni območji, kar se tiče stopnje razvitosti. Ampak menda zdaj ne pričakujete od nas, da se bomo za deset let kar odrekli vsemu in čisto ves denar vlagali le v haloški del, da bi potem startali skupaj naprej?!«
Selinšek je v en glas dobil točno tisto, kar si verjetno ni mislil. »Jaaaaaaaa! Zakaj pa ne bi bilo tako?!« To sicer ni bilo mišljeno čisto resno, so pa krajani nato povedali,
da ne dobijo niti tistega, kar bi jim moralo pripadati. In v tem krogu je potem šlo še naprej, pač z apatično ugotovitvijo, da »nižinci« ne bodo nikoli in ne morejo razumeti Haložanov. Belšako-va pa je k temu dodala še, da gre v prvi vrsti za neumno lokalno politiko, ki denar znotraj občine deli po glavarini, in da bi bilo veliko težav manj, če bi se denar delil, recimo po odborih oz. pač po infrastrukturnih potrebah. To je gotovo pravilno ugotovljeno dejstvo, ki sicer še vedno ne bi rešilo vseh težav, bi jih pa več kot zdaj. Res pa je tudi, da so za takšno delitev naložbenih sredstev posamezne KS popolnoma nepotrebne (morda bi bili v Vidmu primerni le dve; ena v nižini in druga v Halozah), ampak o tem ni rekel nihče nič _
Rajši nič kot tvegati ^
Zadnja točka dnevnega reda zbora krajanov pa se je nanašala na predlog oblikovanja novih volilnih enot. Po predlogu Cafute naj bi se KS Soviče - Dravci - Vare-ja priključila k prvi volilni enoti, s čimer bi ta dobila pravico do dveh svetnikov več in tako bi imeli domačini večjo možnost, da pridejo do svojega svetnika, morda celo dveh, KS Leskovec pa bi kljub temu obdržala sedanjih pet svetnikov. Seveda pa tudi morebitna takšna zaokrožitev novih volilnih enot ne bi tej KS dala zagotovitve, da dobijo svojega svetnika. Lahko pa bi se zgodilo tudi obratno; da bi zaradi povečanega števila volivcev dva svetnika več dobili »nižinci«. To je zbrane tako prestrašilo, da Cafutovega predloga niso podprli in s tem sicer res niso dali možnosti »nižincem«, da bi dobili še dva svetnika povrhu, hkrati pa so tudi sami sebi vzeli možnost, da bi haloški del v celoti morebiti dobil dva svetnika več.
Haloze so res nekaj posebnega _ in očitno bo še kar nekaj časa držala ugotovitev, ki je bila povedana na zboru: »V ravninskem delu občine imate javno razsvetljavo že po koruznih poljih, mi tukaj v Halozah pa imamo le blato do kolen!«
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Poslovno-stanovanjski center ima prve "stanovalce"
Prvi so bili poštarji
Poslovno stanovanjski center Hajdina ima od 10. marca letos prve "stanovalce". Prvi so vrvico na nek način prerezali poštarji oziroma Pošta Slovenije s Poslovno enoto Maribor, ki je v novem centru uredila sodobne prostore pošte.
To je tudi hkrati prvi poslovni prostor, ki so ga odprli v okviru novega občinskega središča v Hajdini. Prvega julija leta 2004 so v
občini Hajdina s slavnostnim odkritjem napisne table oznanili začetek gradnje novega Poslovno-stanovanj-skega centra Hajdina.
Naložba v 90 m2 prostorov je Pošto Slovenije stala 43 milijonov tolarjev, je na otvoritvi med drugim povedal namestnik direktorja PE
Pošte v Mariboru Tomislav Slivnjak. Dostavna pošta Hajdina je organizirana za 1200 gospodinjstev, 155 na ožjem območju bodo pošto dostavljali šestkrat tedensko, preostalim petkrat tedensko. Pošta bo odprta vsak dan od 8.00 do 9.30 in od 10. do 14. ure, ob sredah od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure. V njenem sklopu deluje tudi bančni avtomat Poštne banke Slovenije. Če bodo potrebe narekovale, če bo promet to omogočal, je mogoče, je povedal namestnik direktorja PE Pošte Maribor Tomislav Slivnjak, bodo delovnik po potrebi podaljšali še v enem popoldnevu na teden. Vse je odvisno od števila storitev oziroma ekonomičnosti poslovanja. Kako je s tem, bodo vedeli že oktobra, ko bodo obdelovali statistične podatke glede manipulacij-skih in dostavnih storitev.
Odprtja dostavne pošte Hajdina (2288),, ki dela na naslovu Zgornja Hajdina 44 c, sta se ob županu občine Hajdina Radoslavu Si-moniču udeležila tudi namestnik direktorja PE Pošte v Mariboru Tomislav Slivnjak in vodja Peter Luetič, vodja oddelka za trženje, družbo jim dela Boštjan Žunkovič, upravnik pošte Hajdina.
V hajdinski dostavni pošti delajo trije poštarji: Alojz Malek, ki se je pošti zapisal že pred skoraj 36 leti, Franc Selinšek je poštar pet let, Franc Vek pa 14 let. Teren, na katerem bodo delali, zelo dobro poznajo, zato težav z dostavo ne bodo imeli.
Gruškovje • Kaj morajo plačati občine
Butolen je imel prav!
V zvezi z vzdrževanjem infrastrukture na MMP Gruškovje oz. kdo mora plačevati račune, smo pred dobrima dvema mesecema že pisali. Lani oktobra sta namreč občini Žetale in Podlehnik prejeli fakture z nemajhnimi zneski, ki naj bi jih mesečno plačevali za npr. urejanje nabrežin, javno razsvetljavo ipd.
Ob odprtju se je za sodoben poštni objekt predstavnikom PE Pošte Slovenije v Mariboru zahvalil župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki sta ga ob tej priložnosti spremljala predsednik komisije za izgradnjo PSC Hajdina Janko Merc in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Dostavna pošta je za naše občane velika pridobitev, je v petek med drugim povedal hajdinski župan, saj so se z njenim odprtjem tudi poštne storitve zelo približale občanom tega območja.
Drugi poslovni objekt v okviru PSC Hajdina bodo odprli 17. marca, v nove prostore, ki so jih zgradili v sklopu centra, se bo pre-
selila samopostrežna prodajalna Mercatorja. V kratkem pa se bodo v prostore centra vselili tudi splošni zdravnik ZD Ptuj. Občina Hajdina selitev napoveduje v začetku aprila, v tem trenutku še čakajo na opremo. V drugi polovici maja pa vsi uporabniki prostorov oziroma investitorji novega Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina napovedujejo tudi slavnostno odprtje s celodnevnim dogajanjem in veliko kulturnega programa.
V drugi fazi izgradnje PSC Hajdina bodo v glavnem delali na ureditvi okolja, dela bodo začeli še letos, da bi jih končali v letu 2007.
MG
Žetalskega župana Antona Butolena je takšna samovoljna državna obremenitev občinskega proračuna krepko razjezila, prejete fakture je Občina Žetale gladko zavrnila, Butolen
pa je zahteval pojasnilo oz. odgovor, po katerem zakonu mora občina plačevati za vzdrževanje državnega imetja: »Računi, ki smo jih začeli dobivati, so znašali okrog 120 tisoč tolarjev me-
sečno, kar pomeni približno milijon in pol tolarjev letno. Ker mi ni bilo jasno, kje je zakonska osnova za izdajo tovrstnih faktur, sem se obrnil na kompetentni vladni direktorat za investicije,
Občine so dolžne plačevati vzdrževanje le tistega dela MMP, ki ga dejansko uporabljajo; to pa je le del ceste ^
kjer so napovedali sprejem aneksa k pogodbi, ki naj bi zavezoval občine k plačilu vzdrževalnine,« je takrat povedal Butolen ter še dodal, da niti občina Žetale niti njeni občani od MMP Gru-škovje nimajo nič, saj tam ni dobil zaposlitve nihče iz občine.
Kot kaže sedanja situacija, je imel Butolen kar prav. Če bi namreč lani mirno sprejel poslane fakture in bi jih občina pač poravnavala, se gotovo ne bi zgodilo nič - razen nova odhodkovna postavka v ne ravno bogatem žetalskem proračunu _ Tako pa je vztrajal, da se zadeve razčistijo in letos sta se zgodila dva sestanka: »Prvi je bil na mojo pobudo in se je v januarju odvijal na samem mejnem prehodu Gruškov-je, kjer smo z odgovornimi iz Ljubljane pregledali situacijo ter ugotovili, da bo potrebno prirediti razdelilnik stroškov glede na zapisnik iz leta 2004. V tem zapisniku
smo že takrat zapisali in določili, kaj pripada komu in ta delitev ni (bila) sporna. V začetku februarja smo nato imeli še sestanek v Ljubljani, kjer so se zadeve precizirale in zdaj čakamo na podpis pogodbe, po kateri bomo sicer plačevali določene stroške za vzdrževalnino, vendar niti približno takšne, kot so bili obračunani v preteklosti.«
Stroški občine zdaj za 90 odstotkov nižji!
Plačevanje določenih mesečnih stroškov bo za občino Žetale konkretno pomenilo sofinanciranje vzdrževanja določenega dela ceste, ki jo uporabljajo tudi domačini: »Gre za cesto od odcepa Jamniče do nadvoza. Ta cesta je dvopa-sovnica in se uporablja kot lokalna cesta in hkrati kot cesta za vračanje vozil, zato je za vzdrževanje polovice te ceste odgovorna občina Žetale. Prav tako bo pod našim 'okriljem' vzdrževanje ceste do vodohrama, ki je v sestavi sistema vodovoda Zahodne Haloze. S takšno razdelitvijo se strinjamo in je tudi logična. Nobenih ostalih stroškov, povezanih z MMP Gruškovje, pa občina seveda ni dolžna plačevati in jih tudi ne bo plačevala. Podobno velja tudi za
občino Podlehnik; tudi ta občina bo plačevala le vzdrževanje polovice cestišča, ki jim služi kot lokalna cesta in hkrati kot cesta za MMP Gruškovje.«
Torej, od vseh silnih stroškov, ki jih je vlada občinama poskušala zaračunati lani, je ostalo bore malo. Izkazalo se je, kot je takrat že povedal Anton Butolen, da ni zakonske podlage, ki bi kaj takega opravičevala: »Seveda pa nismo in ne nasprotujemo plačevanju tistega dela infrastrukture, ki ga uporabljajo tudi naši občani!«
Zavrnitev lani izstavljenih računov je bila popolnoma umestna, zdaj pa je v pripravi nov poračun na osnovi pravilnega razdelilnika, pred tem pa bodo vse strani podpisale še novo pogodbo: »Dokler nova pogodba ni podpisana, so že izstavljeni računi neveljavni. Poračun za lansko leto pričakujemo potem, ampak v bistvu gre za malenkost, veliko manjše cifre, kot so bile navedene na mesečnih fakturah!«
Po oceni Butolena, glede na novo razdelitev stroškov vzdrževanja, ki upošteva dejansko stanje, bodo ti stroški znašali le kakšnih 10 odstotkov prvotno obračunanih! To pa je že nekaj in hkrati pove marsikaj o delu v državnem vrhu _
Foto: MG
Foto: MG
Foto: SM
Ptuj • O prometni varnosti z Borisom Kozenburgerjem
Leto 2005 najugodnejše v vseh pogledih
Na policijski postaji Ptuj so s prometno varnostnimi razmerami v minulem letu 2005 zadovoljni, saj so najugodnejše v zadnjih 30 letih. Ne le da se je zmanjšalo število prometnih nesreč, lažje in predvsem manj tragične so tudi posledice. Če je pred 10 leti na naših cestah ugasnilo na leto tudi 20 življenj, sta lani umrla le dva.
»Podatki so vsekakor vzpodbudni, saj kažejo, da je bila prometna varnost v letu 2005 najugodnejša v zadnjih letih, lahko bi rekli, da tako ugodnih rezultatov še nismo imeli. Prvič se je zgodilo, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo, in to kar za precej, pozitivno je, da so se zmanjšale tudi posledice teh nesreč,« ugotavlja pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kozenburger ter nadaljuje:
»V letu 2005 smo na območju Policijske postaje Ptuj obravnavali 1003 prometne nesreče, v katerih sta se dve končali s smrtnim izidom, 493 pa s poškodbami udeležencev. Kar se tiče prometnih nesreč s hudimi poškodbami, je vzpodbudno, da so bile 4 manj kot predlani, kar 130 pa je bilo manj takih, v katerih so bili udeleženci poškodovani. Tudi posledice prometnih nesreč so ugodnejše, saj sta lani zaradi tega umrla dva udeleženca, kar je sicer še vedno preveč, ampak zagotovo manj tragično, 38 je bilo huje telesno poškodovanih, ali 3 manj kot leta 2002, še ugodneje pa je, da je bilo lani kar 200 udeležencev manj lažje telesno poškodovanih.«
Čeprav sta tudi ti dve človeški življenji preveč, so bila leta, ko jih je na cestah PP Ptuj umrlo tudi več od 10 do 15?
»Bila so leta, kakih 10 ali 15 let nazaj, ko smo imeli na leto tudi prek 20 smrtnih žrtev, mislim, da jih je bilo največ 22. Manjšanje števila umrlih udeležencev prometnih nesreč, ki je prisotno v zadnjih letih, je sicer zelo pozitivno, kljub temu pa menim, da še nismo dosegli stabilnega stanja na tem področju, kajti te črne številke precej nihajo. Policisti si prizadevamo in želimo, da bi dosegli konstantno stabilne ugodne varnostne razmere.
Sicer pa lahko za minulo leto 2005 rečem, da je bilo eno področje prometne varnosti vendarle kritično. Ugotavljamo namreč, da se je zgodilo kar pet prometnih nesreč na tako imenovanih železniških prehodih, oziroma na križanjih cest z železniško progo. Z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da so, verjetno le po naključju ali spletu okoliščin, posledice teh nesreč manj tragične, kot se običajno končajo primeri na tirih; v nobeni od omenjenih petih nesreč namreč ni bilo človeških žrtev in to nam pomeni največ. Nekoliko pa nas skrbi tudi dejstvo, da se je lani za 28 odstotkov povečalo število prometnih nesreč, ki jim je botrovala neprimerna hitrost. Žal je vse več voznikov, ki se obnašajo, kot da bi bile naše ceste dirkališče, nekaj pa so k temu pripomogle tudi bistve-
no poslabšane vozne razmere, predvsem v podaljšanem zimskem času.
Tudi v obeh prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bila osnovni vzrok neprilagojena hitrost, oba v nesrečah umrla udeleženca sta bila mladi osebi in obe tragični nesreči sta se pripetili na območju mestne občine Ptuj, medtem ko na ostalih cestah, ki segajo na območje PP Ptuj, kljub najbolj prometnim koridorjem v smeri proti Hrvaški in Madžarski, nismo beležili prometnih nesreč s smrtnim izidom.«
Je možno pripisati ugodnejše in manj tragične razmere v cestnem prometu novi, ostrejši prometni zakonodaji in povečani aktivnosti, oziroma učinkovitosti policije?
»Menim da. Nova prometna zakonodaja, ki je pričela veljati, vemo, da sta v letu 2005 pričela veljati novi Zakon o prekrških in novi Zakon o varnosti cestnega prometa. Slednji je prinesel predvsem bistveno ostrejše kazni oziroma višje globe za kršitelje in prepričan sem, da je svoje storila tudi bojazen pred ostrejšimi sankcijami. Zagotovo pa je res, da se tudi policisti intenzivneje in bolj sistematično ukvarjamo s cestno prometno problematiko, predvsem z varnostjo, saj naše delo usmerjamo predvsem na tiste odseke cest, kjer se prometne nesreče najpogosteje dogajajo. Prek 70 odstotkov našega dela je usmerjeno v te najbolj nevarne prometne odseke, okoli 20 odstotkov dela usmerjamo na tiste odseke, kjer je največ kršitev cestnoprometnih predpisov, okoli 10 odstotkov našega dela pa usmerjamo na tiste odseke, oziroma ceste, na katere nas opozarjajo naši občani.«
Katere ceste oziroma odseki pa so na območju PP Ptuj najbolj črni, kje najpogosteje prihaja do huj-
ših in tragičnih prometnih nesreč?
»Če pogledamo te črne pike na mojem prometnem zemljevidu, potem zlahka ugotovimo, da je ena najbolj črnih točk na območju PP Ptuj zagotovo Maistrova ulica. Lani se je prometna nesreča s smrtnim izidom pripetila tik pred mostom čez reko Dravo, po številu prometnih nesreč pa so najbolj obremenjene vse vpadnice v mesto Ptuj, torej Mariborska in Ormoška cesta, kjer se najpogosteje pripetijo prometne nesreče zaradi premajhne varnostne razdalje ter izsiljevanja prednosti zaradi močne frekvence prometa. Pogosto prihaja do prometnih nesreč tudi na Osojnikovi cesti, kjer je izredno gosta frekvenca predvsem v prometnih konicah.
Po prometnih nesrečah, do katerih prihaja zaradi prevelike hitrosti izstopa na območju PP Ptuj regionalna cesta 713, odsek Ljutomer-Savci-Ptuj, najbolj kritičen je odsek pred Dornavo, izstopa pa tudi Zagrebška cesta, zatem odsek glavne ceste G1 Slovenska Bistrica-Hajdina, predvsem na delu Mariborske ceste in v mestu Ptuj, ter regionalna cesta proti Podvincem.«
Kako pa je z alkoholom v prometu, poleg hitrosti zelo pogosto kontrolirate
Foto: M. Ozmec
Pogled na policijski zemljevid cest na območju PP Ptuj je zgovoren in obenem grozljiv; črne točke namreč označujejo mesta, kjer so se pripetile prometne nesreče s smrtnim izidom.
tudi psihofizično stanje voznikov, slišati je, da število vinjenih povzročiteljev počasi pada?
»Prav imate, če smo v preteklih obdobjih nenehno ugotavljali in opozarjali, da je bil delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč previsok, krepko čez 10 odstotkov, lani ni bilo tako, saj je bilo med že omenjenimi prometnimi nesrečami vinjenih 105 povzročiteljev ali le dobrih 8 odstotkov vseh. Pada pa tudi povpre-
Foto: M. Ozmec
Boris Kozenburger: »Minulo leto je za prometno varnost najugodnejše v vseh pogledih.«
Foto: M. Ozmec
Kar pet prometnih nesreč se je pripetilo na križanjih cest z železnico.
čna stopnja alkoholiziranosti, ki je bila nižja in je znašala 1,46 g/kg alkohola v krvi.«
Kateri pa so najpogostejši vzroki prometnih nesreč?
»V lanskem letu je bila med vzroki prometnih nesreč na prvem mestu nezadostna varnostna razdalja, sledijo pa neprilagojena hitrost, ki najpogosteje botruje tistim najhujšim prometnim nesrečam, nepravilni premiki z vozili ter izsiljevanje prednosti.«
Imate morda podatek, kdaj najpogosteje prihaja do prometnih nesreč, kateri dan v tednu je najbolj kritičen?
»Že nekaj let je najbolj nevaren, pogosto pa tudi črn prav petek, časovni interval je najpogostejši med 9. in 12. uro, ko je frekvenca najbolj intenzivna, največje število prometnih nesreč pa se je lani pripetilo v decembru, kar pripisujemo tudi nekoliko poslabšanim, oziroma zimskim voznim razmeram. Najbolj črne oziroma najbolj tragične prometne nesreče pa se običajno dogajajo v poznih popoldanskih ali zgodnjih jutranjih urah.«
Ste na PP Ptuj zadovoljni z opremljenostjo policistov, imate na voljo dovolj merilcev hitrosti in drugih aparatur za kontrolo v prometu?
»Kar se tiče opremljenosti, te nikoli ni dovolj; naši policisti bi za učinkovitejši nadzor v prometu potrebovali vsaj eno vozilo, kot ga ima postaja prometne policije. Gre za Provido, to je civilno vozilo, opremljeno z napravami, ki ob merjenju hitrosti kršitelje, oziroma njihovo vozilo tudi posnamejo in posnetke dokumentirajo z natančnim časom ter datumom prekrška. To vozilo bi nam bilo v veliko pomoč. Sicer pa imamo na razpolago stoječi radar Multa-nova F6, ki pa je zaradi dotrajanosti več na popravilih kot
v funkciji, imamo kvalitetni ročni laserski merilnik hitrosti znamke Traficpatrol ter še enega nekoliko starejšega znamke Rigl. Sicer pa na našem območju pogosto patru-ljirajo in merijo hitrosti tudi mariborski prometniki, ki pa imajo vso potrebno opremo.«
Nova zakonodaja je dodelila policistom nove naloge, postali ste tudi pre-krškovni organ. Kako je s številom ukrepov, ki ste jih izrekli do sedaj?
»Res je, novi Zakon o prekrških nalaga policistom, da izdajajo odločbe za tiste prekrške, pri katerih so kot stranska kazen predvidene tudi kazenske točke. V letu 2005 smo na osnovi tega kršiteljem izrekli 940 hitrih postopkov, to pomeni, da se izda odločba brez zaslišanja kršitelja, in sicer v primerih, ko je točno predpisana denarna kazen pa tudi sankcija. In tako smo izrekli 2736 glob oziroma mandatnih kazni, za najhujše kršitve v cestnem prometu smo na sodišča podali 1741 obdol-žilnih predlogov, policisti pa tudi veliko več opozarjamo, tako smo lani izrekli kar 1586 opozoril.«
Zimske vozne razmere so v glavnem za nami, kar precej so bile podaljšane. Kako pa ocenjujete policisti delo vzdrževalcev cest - zimske službe, so bile ceste redno plužene in posipane?
»Z vzdrževanjem cest smo vsekakor zadovoljni, saj so bile naše ceste na območju Policijske postaje Ptuj praktično vso podaljšano zimo očiščene in posipane prej kot, denimo, izven območja, na katerem izvajata zimsko službo Cestno podjetje Ptuj ter Komunalno podjetje Ptuj. Brez pretiravanja, tudi vozniki lahko potrdijo, da se je ta meja pri nas na ptujskem praktično poznala prav po boljši očišče-nosti cest.«
M. Ozmec
Podravje • Roman Glaser in Darja Mlinaric o ptičji gripi
Domača perjad pod ključem najmanj eno leto!
Osrednja tema pogovorov zadnjega obdobja v državi, posebej pa še pri nas, je gotovo razvpita ptičja gripa. Zaenkrat je, vsaj pri nas, ta virus odkrit in potrjen le pri divjih vodnih pticah in če ostane pri tem, je panika čisto nepotrebna. Če pa se slučajno zgodi, da se virus prenese na domačo perutnino, potem bo situacija gotovo precej bolj kritična.
Ne toliko zaradi ogrožanja človekovega zdravja, pač pa lahko takšna zadeva hudo vpliva na gospodarski, posledično pa tudi socialni vidik življenja v ožjem in širšem ptujskem okolju. Nobena skrivnost ni, da je veliko število družin oz. posameznikov zaposlenih v ptujskem perutninskem gigantu, še več je tistih, ki so posredno odvisni od uspešnosti poslovanja PP.
Domačo perjad obvezno zapreti!
Izbruh ptičje gripe je bil sicer zaznan konec leta 2003 v Aziji, potem se je bliskovito širil po svetu in od takrat je bilo po zbranih podatkih pobitih preko 160 milijonov divjih ptic, zbolelo je 174 ljudi, umrlo pa 94.
Najboljši pogoji za širjenje virusa so prav nizke temperature, saj je virus takrat naj-obstojnejši. Zato je zlasti zdaj nujno upoštevati predpisane preventivne ukrepe, da se prepreči stike med domačo in divjo perjadjo. Vsi rejci bi morali imeti perutnino strogo zaprto, čeprav po izjavah inšpektorjev dejansko stanje ni tako. In zakaj je tako pomembno, da virus ne preskoči na domačo perutnino? »Zato, ker je ta virus izredno patogen za domačo perutnino, smrtnost je namreč od 90- do 100-odstotna. To pa pomeni ogromno škodo, hkrati pa tudi povečano nevarnost za tiste, ki prihajajo v stik z okuženo perutnino, posebej za otroke,« pojasnjuje Darja Mlinarič, veterinarska inšpektorica in vodja oddelka za javno zdravstvo pri VURS OE Ptuj.
V PP so že lani avgusta popolnoma ukinili prosto rejo in uvedli nadstandardne karantenske ukrepe, tako da prenos virusa na perutnino v farmah praktično ni možen. Ne glede na to pa ima morebitno odkritje virusa
H5 pri domačih kokoših na kateremkoli dvorišču lahko katastrofalne posledice tudi za podjetje. »Prav zato je tako zelo pomembno, da se postavi bariera med divjo, vodno perjadjo in domačo proizvodnjo. Največja nevarnost trenutno so prav takšna manjša gospodarstva z eno ali pač nekaj kokošmi, kjer ne upoštevajo navodil. Te kokoši so velik potencialni prenaša-lec virusa na domačo perutnino. V PP smo res izvedli radikalne ukrepe, vendar mora biti postavljen nadzor nad vsemi imetniki perjadi,« zatrjuje predsednik uprave PP Roman Glaser in ob tem dodaja, da bo treba imeti zaprto perjad gotovo celo letošnje leto, možno pa tudi, da še naslednje leto: »Osebno nisem pristaš kakršnekoli represije, vendar če ne gre drugače, potem so potrebne tudi kazni. Se ljudje sploh zavedajo, da zgolj ena sama okužena kokoš pomeni zaprtje naše države. Kaj to pomeni za PP, za več kot 1000 zaposlenih in njihovih družin, mislim, da ni treba posebej razlagati!«
Prodaja zmanjšana, kmalu tudi proizvodnja in število zaposlenih?!
Eden najbolj enostavnih načinov, da se maksimalno prepreči širjenje virusa, bi bil gotovo evtanazija oz. usmrtitev prenašalcev - divjih ptic. Vendar so te uradno pod pristojnostjo okoljskega ministrstva ter zaščitene z uredbo, vsaj dokler so zdrave. In ministrstvo seveda ne more izdati tovrstnega ukaza. »Res pa je, do so potekali pogovori med okoljskim ministrstvom in Vursom, vendar ne v smeri, da bi se divja perjad uničila, temveč da se pač v tej krizni situaciji angažirajo službe in sledijo tem pticam, hranjenje pa se bo uvedlo izven naselij,«
pravi Mlinaričeva. Konkretno to pomeni, da bi morali tisti, ki na svojem dvorišču najdejo sprehajajočega laboda ali divjo raco, poklicati službo, ki jo nato tako ali drugače odstrani _
Odkritje ptičje gripe na naših tleh pa že pušča prve posledice v poslovanju PP: »Slovenija je bila letos februarja proglašena kot ogroženo območje in seveda so se nakupne navade v naši državi, pa tudi v nekaterih evropskih državah, spremenile, pojavila se je abstinenca, kar pomeni, da se je zmanjšala poraba belega mesa. Jasno je, da mi kot največji izvoznik belega mesa to občutimo. Evropske države so sicer reagirale relativno strpno, nekatere države na področju bivše Jugoslavije pa so se odzvale različno: BiH je popolnoma zaprla uvoz za vse izdelke, nekatere druge države pa zahtevajo posebno termično obdelavo. Vse to se seveda pozna pri izvozu. Zdaj ocenjujemo, da je padec prodaje v povprečju l5-odstoten, vendar zaenkrat še nismo zmanjšali obsega proizvodnje, ne števila zaposlenih. Če sem pošten, pa imamo v aprilu, glede na spremljanje trga, že predvideno za dobrih 10-15-odstotno zmanjšanje proizvodnje in lahko se zgodi, da tudi števila zaposlenih. Ampak to še ni dokončno. Zaloge so sicer nekoliko povečane, kar ja za prve mesece v letu standardno, ne gre pa za kakšne dramatične količine, ki jih ne bi mogli obvladovati.«
Padec porabe belega mesa je odraz psihološkega odziva potrošnikov: »Uživanje slovenskega perutninskega mesa in jajc, ki je bilo veterinarsko pregledano, je popolnoma varno! Oznaka zdravstvene ustreznosti mora biti na izdelku in ta zagotavlja popolno varnost. Če pa te oznake ni, pomeni, da izdelek ni iz obrata, ki je odobren
Dr. Roman Glaser: »Največja nevarnost trenutno so prav manjša gospodarstva z eno ali pač nekaj kokošmi, kjer ne upoštevajo navodil. Te kokoši so velik potencialni prenašalec virusa na domačo perutnino!«
Mag. Darja Mlinarič: »Virus je izredno patogen za domačo perutnino, smrtnost je namreč od 90- do 100-odstotna!«
in registriran. Ali, povedano drugače: meso iz drugih držav ni nič bolj zdravstveno neoporečno kot izdelki ptujske PP,« še opozarja in pojasnjuje Mlinaričeva, Glaser pa ob tem dodaja, da možnosti, da bi oporečna žival sploh prišla do perutninske klavnice, sploh ni, tudi če bi se virus morda pojavil kje izven obratov.
Poleg tega je zelo pomemben še en podatek: s termično obdelavo se absolutno uniči morebitna prisotnost virusa v mesu oz. živali. Po rezultatih strokovnih analiz je dovolj že ena sama sekunda pri 70 stopinjah Celzija, da se ta virus uniči!
Je cepljenje res (prava) rešitev?
Sicer pa v Sloveniji zadnje čase potekajo tudi že pogovori o možnosti cepljenja perjadi, kar pa je, po drugi strani, precej rizično dejanje. Kot pravi Glaser, je tudi sam član skupine, ki odloča o tej možnosti: »Imeli smo že dve srečanji, trenutno pa je v pripravi analiza, na osnovi katere bomo lahko konkretneje rekli, kaj, na kakšen način, kje in kako. Eno bistvenih vprašanj je, na kakšen način in kdaj bomo ocenili in prešteli to domačo perjad v Sloveniji. Na tem se začenja in končuje strategija vakcinacije. Ko bomo to vedeli, bomo šele vedeli predlagati, kaj naj bi se v Sloveniji dogodilo. V danem trenutku pa je prehitro prejudicirati, kaj bi smeli in kaj lahko naredili, pri čemer je potrebno upoštevati tudi ekonomske in zdravstvene vidike.«
Darja Mlinarič je Glaser-jeve besede pojasnila tako: »Cepljenje je zadnji možni ukrep v boju prot ptičji gripi
in ta ukrep razpiše država; če se odloči zanj, ga bomo tudi izvedli. Je pa nekaj dilem okoli cepiva. Kolikor je znano, namreč povzroča slabo imunost, ne daje 100-odstotne gotovosti in tudi ni raziskav, kako se ta virus v cepivu obnaša.«
V ozadju vsega skupaj pa je tudi dejstvo, da nekatere države popolnoma prepovedujejo uvoz izdelkov iz živali, ki so bile cepljene, kot se je že dogajalo v primeru t. i. svinjske kuge.
Slovenska vlada se še ni določila za nadomestilo škode
Medtem pa gospodarska škoda narašča, vprašanje nadomestila že in še povzročene škode zaradi ptičje gripe pa je pri nas, za razliko od Francije in Italije, še vedno odprto in nedorečeno: »Prav v zvezi s tem tečejo aktivni pogovori s kmetijskim ministrstvom preko skupine, ki je zadolžena za pripravo metodologije predloga, s katerim naj bi država nastopila v Bruslju za nadomestilo zaradi nastale škode. Bruselj je sicer že potrdil, da podpira izvozno t. i. tretje države, vendar sem ne spadajo države bivše Jugoslavije in to torej za slovenske proizvajalce ne pomeni nič, saj na te trge, za katere velja podpora, ne izvažamo. Pomembno pa je dejstvo, da so nekatere države že doslej iz svojih lasnih virov podprle tako individualne proizvajalce - kmete - kot podjetja s subvencijami. Italija je za ta namen izplačala približno 100 milijonov evrov, Francija pa 52 milijonov evrov. Bruseljska blagajna je v primeru odobritve določenih sredstev, za kar je ministrica Lukačičeva že obljubila, da
si bo skupaj z drugimi ministri prizadevala, lahko en vir nadomestila. Drugi vir je nacionalna blagajna, v kateri so rezerve za t. i. naravne nesreče. Prav Italija in Francija sta dodeli sredstva oškodovanim iz tega naslova. Po moji oceni je ta denar nujno potreben in sem prepričan, da bo volja vlade takšna, da bo podprla proizvodnjo ter povrnila vsaj del škode. Vsekakor pa Slovenija mora biti aktiven igralec pri pridobivanju pomoči v Bruslju, v nasprotnem primeru bodo denar dobile druge države.«
Ne glede na nadaljnji razvoj dogodkov je pomoč torej že potrebna: »V Skupini PP je trenutno zaposlenih okrog 2500 ljudi, samo v Sloveniji pa nekaj čez 1600 in 350 kooperantov. Če seštejemo, koliko ljudi in podjetij je potem še posredno in tudi neposredno vezanih na proizvodnjo, pridemo na številko nekaj čez 8000! To je pomembno število in naš cilj je, da preživimo vsi, seveda pričakujemo tudi razumevanje države. Ne gre torej le za PP kot podjetje, ampak za širši prostor, za ljudi in podjetja v soodvisnosti!«
Kot zaključuje Glaser, se bo sicer treba z virusom ptičje gripe naučiti živeti. Bolezen je stara že dobrih 100 let, proizvodnja se je in se bo morala temu prilagoditi, nadzorovani proizvodni obrati ne bodo in niso rizični, zagotavljajo varno hrano, potrebno pa bo pač upoštevati omejitvene dejavnike: »Pa še nekaj bi želel povedati: eden od angleških ministrov je pred nekaj dnevi izjavil, da je verjetnost dobiti na loteriji milijon dolarjev vsaj 70-krat večja kot zboleti za virusom aviarne influence.«
Foto: SM
Foto: SM
Mlekarstvo • Aleš Kotnik odgovarja direktorju MZ
»Odločitev za izvoz je bila nujna in ne nepričakovana!
«
Na trditve direktorja ptujske Mlekarske zadruge o samovoljni odločitvi za izvoz mleka v Italijo, za kar se je odločilo devet članov zadruge, se je odzval eden od njih, rejec Aleš Kotnik.
»Moram reči, da so informacije zelo netočne in zavajajoče. Najprej je vsekakor treba povedati, da smo se o izvozu zaradi znane kritične situacije doma pogovarjali vsi skupaj, tako vodstvo zadruge kot GPZ in tudi osebno jaz. Nobena odločitev ni bila sprejeta čez noč in mimo vedenja omenjenih,« je najprej povedal Kotnik ter pojasnil, da so se pogovori o možnosti izvoza začeli že lani junija, da pa se potem ni zgodilo prav nič: »Stanje v mlekarnah ni bilo nič boljše, po informacijah s strani direktorja naj bi postalo vprašljivo izplačilo mleka in po več mesecih čakanja brez učinka smo se nekateri odločili za izvoz kot najboljšo opcijo.«
Kotnik kategorično zanika tudi Zupaničeve navedbe o tem, da naj bi imeli težave z italijanskim kupcem že lani konec leta, ko naj bi jim slednji odpovedal odkup količin mleka: »Ni res! Nobene zavrnitve ni bilo in še manj je res, da bi preko GPZ, ki je naš uradni odkupovalec za Italijo, »pritisnili« na naše mlekarne za odkup mleka. To so čisto neresnične informacije, s katerimi pač tisti, ki jih širijo, poskušajo vplivati na rejce, med katerimi jih veliko oma-
huje, kaj narediti. Na tak način jih pač skušajo obdržati v slovenskih mlekarnah.«
Kotnik ob tem poudarja, da v odločitev posameznikov-rejcev nikakor ne gre mešati Govedorejskega društva, ki pri tem nima ničesar.
»Osebno bi zelo rad verjel v povezovanje slovenskih mlekarn in mislim, da bo do tega enkrat moralo priti, vendar bo do takrat potrebno zamenjati nekaj vodilnih glav. Žal se lahko to zgodi prepozno in bomo prej priča propadu, kar pa nikakor ni moja želja, da ne bo napačnega razumevanja!«
Rejci, ki so se odločili za izvoz, ostajajo pri svoji odločitvi: »Nikakor ne razmišljamo o ponovni oddaji mleka v mlekarsko zadrugo, čeprav je slišati tudi natolcevanja o tem, da naj bi nekateri izmed nas želeli nazaj. To ni res. Naše pogodbe veljajo do marca 2007 in v teh pogodbah so tudi zapisane zagotovljene cene za vso pogodbeno dobo. Po tem datumu pa se bodo sklepale nove pogodbe z novo ceno.«
Aleš Kotnik tudi pravi, da ne skriva odkupne cene, ki jo dobiva za svoje mleko od italijanskega kupca: »Odkupna cena za liter je 71 tolarjev neto, k temu pa se prišteje še
DDV. Seveda je cena odvisna od kvalitete mleka, zato je lahko različna pri posameznih rejcih. Bistven kriterij za italijanskega kupca je vsebnost beljakovin, medtem ko maščobe niso zaželene. Ne glede na to, da se cene nekoliko razlikujejo, pa so v povprečju višje od slovenskih odkupnih cen za tri do štiri tolarje po litru. V mojem primeru to predstavlja razliko 1,5 milijona tolarjev, kar gotovo ni zanemarljivo!«
O napovedanem zniževanju cen mleka ima Kotnik čisto drugačno mnenje: »Prepričan sem, da se bodo cene obdržale, to je laž, da bi se znižale! Naš interes pa je, da se bi z našimi mlekarnami lahko začeli normalno pogovarjati o odkupni ceni mleka, ki je bila do zdaj nemogoča. Italija je pač svoj fenomen, ne glede na povprečne evropske cene, ker svojega mleka nimajo dovolj in ga morajo odkupovati od drugod. Slovenko mleko pa je nadpovprečno kvalitetno in sorazmerno blizu, zato so zanj zainteresirani veliko bolj kot za mleko iz bolj oddaljenih držav. Tudi če se zgodi, da slovenska mlekarska industrija propade, bo mleko vedno nekdo pripravljen odkupiti. In če bo cena sprejem-
Aleš Kotnik: »Naš interes je bil, da bi se to mleko izvažalo preko Mlekarske zadruge, ampak potem ni prišlo do realizacije, več mesecev se ni zgodilo nič in morali smo se odločiti sami!«
ljiva, se bodo rejci še ukvarjali s pridelavo mleka, če pa ne, bodo pač prenehali. Za nas ni toliko pomembno, kdo je kupec, ali gre mleko konec koncev v Ameriko ali Rusijo, pač pa je pomembna cena, ki nam omogoča preživetje. Enako velja za vse vrste proizvodnje oz. proizvajalce, ali ne?! Poleg tega je že tako znano, da so
slovenske mlekarne viške izvažale že prej ves čas, gre za okrog 30 odstotkov količin mleka, zdaj pač to počnemo rejci direktno oz. preko GPZ, kar je isto.«
Aleš Kotnik ob koncu še poudarja: »Naš interes je bil, da bi se to mleko izvažalo preko Mlekarske zadruge, ampak potem ni prišlo do realizaci-
je, več mesecev se ni zgodilo nič in morali smo se odločiti sami. Nikakor tudi ni šlo za rušenje mlekarske zadruge in zaradi naše odločitve, torej odločitve nekaj rejcev, se kaj takega tudi ne more zgoditi, če je zadruga tako trdna, kot pravi direktor, da je, in ima zagotovljeno prihodnost.«
SM
Draženci • Z občnega zbora govedorejskega društva
V ospredju spoznavanje rejskih programov
»Letošnji plan dela smo osredotočili na seznanjanje naših članov z rejskimi programi in zakonom o rejskih organizacijah, ki mu lahko rečemo mala »ustava« rejskega dela,« je glavni namen druženj članov Govedorejskega društva Ptuj povzel njegov predsednik Aleš Kotnik.
^ ' '	v"-

Društvo, ki ima nekaj čez 60 članov, je namreč minuli teden organiziralo redni občni zbor, na katerem je osrednja beseda tekla o pomenu selekcije, ki rejcem, vključenim vanjo, omogoča doseganje čim boljših rezultatov pri vzreji živali ter izbiro tistih pasem, ki se kažejo kot najbolj ekonomično opravičljive za naše območje. V kontekstu spoznavanja rejskih programov načrtujejo v Govedorejskem društvu kar nekaj strokovnih predavanj in namensko ekskurzijo, predvsem pa želijo dati poudarek spoznavanju metodologije ocenjevanja živali ter načinu priprave živali za razstave. Prav tako naj bi se že letos začele priprave na organizacijo prve strokovne razstave najboljših živali z naših kmetij, ki naj bi se sicer
izvedla naslednje letos, ob 15. obletnici društva.
Seveda ni šlo niti mimo težav, ki so bolj kot ne že standardne; cene izdelkov, mleka in mesa, so namreč v vedno večjem zaostanku za cenami repromaterialov, rejci se še vedno dajejo s težavami pri zakolih, posebej v primerih t. i. silokolov, ko morajo živali transportirati v oddaljene klavnice v Rušah ali Mariboru, lani pa je prišlo tudi do odločitve nekaterih rejcev, da svoje mleko začno prodajati v Italijo, s čimer, kot so povedali, pravzaprav ohranjajo oz. vzdržujejo višjo odkupno ceno mleka tudi na domačem tržišču. »Sicer pa je letos za govedorejce zelo pomembno leto, saj je začel veljati zakon o priznanih rejskih organizacijah in upam, da bomo zdaj
rejci tudi dejansko imeli več vpliva na odločitve in delo rejskih organizacij,« je še povedal Kotnik.
Občni zbor pa je bil tudi priložnost za podelitev nagrad oz. priznanj kmetijam, ki so dosegle najvišjo povprečno mlečnost v standardni kontroli. Pri črno-beli pasmi je priznanje prejel Ivan Hrga, med rejci svetlo lisaste pasme pa Alojz Muzek. Posebna priznanja so bila podeljena še za najboljše živali: in sicer za najboljšo kravo prvesnico pri črno-beli pasmi je priznanje dobil Aleš Kotnik, za najboljšo kravo črno-bele pasme pa Ivan Pinterič. Pri svetlolisasti pasmi pa je priznanje za najboljšo prvesnico prejel Matej Medved, za kravo z najvišjo laktacijo pa Aleš Kotnik.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Ekonomska šola
Življenjska zgodba Tadeja Goloba
V petek je bil na Ekonomski šoli na Ptuju poseben dan. Za odrom so se v novoopremljeni učilnici zbrali dijaki in profesorji Ekonomske šole in prisluhnili življenjski zgodbi njihovega učenca drugega razreda Tadeja Goloba, ki svoje šolske obveznosti opravlja na invalidskem vozičku, ima cerebralno paralizo.
Tadej je povedal, da se je rodil kot nedonošenček in da mu je pri porodu zmanjkalo kisika, zato je moral v inkubator, kjer je bil pet dni. Bolezen se takrat ni pojavila, ampak ker mu je zmanjkalo kisika, je nastala možganska krvavitev in s tem poškodba možganov. Njegova bolezen se imenuje cerebralna paraliza diplegia spastica, torej ima poškodovane možgane za hojo in ravnotežje.
Šele pri enajstih mesecih so zdravniki ugotovili bolezen, staršem se je življenje spremenilo čez noč. Začela se je fizioterapija na Ptuju in v Mariboru ter v Ljubljani v Soči, kjer sta bila z mamo tudi po štiri mesece. Starši so se odločali tudi za alternativna zdravljenja pri bioenerge-tikih in zeliščarjih.
Leta so minevala in Tadej je moral v šolo. Takrat še ni bilo možno s takšno boleznijo hoditi v redno osnovno šolo. Zato je šel na OŠ Ljudevita Pivka, bilo je v redu, vendar je pri pouku moral čakati druge učence, ki so težko sledili pouku, zato je šolo končal v Mariboru na OŠ Gustava Šiliha. Vmes je moral tudi na operacijo v Maribor,
Tadej Golob
da so mu podaljšali kite pod kolenom, pravi, da je bilo zelo hudo, saj je moral biti ves mesec v mavcu.
Srečen je bil, ko je dobil invalidski voziček, saj se je lahko sam premikal, starši pa so še vedno upali, da invalidski voziček ne bo potreben.
Še hujša kot prva operacija je bila druga pri njegovih šestnajstih letih, ponovno so mu podaljšali kite pod kolenom. Dva meseca in pol je bil mavcu, pa še poletje je bilo.
Srednjo ekonomsko šolo je začel v Mariboru, vozil se je z avtobusom in bilo je naporno, zato se je v drugi letnik prepisal na Ptuj, doma je s Kicarja. V šolo ga vozi mama, ki že osem let dela samo štiri ure, v šoli skrbi zanj poseben profesor, ki mu pomaga pri pouku, tudi pri premagovanju stopnic. Šolski center ni prilagojen (kot večina naših šol) za učence, ki imajo invalidske vozičke.
Tadej je povedal, da se mu
je življenje doma zelo spremenilo, ko so mu starši uredili stanovanje tako, da je njemu prilagojeno in da ni odvisen od druge pomoči, prej so ga morali nositi 27 stopnic.
Sošolci in učitelji so z zanimanjem prisluhnili Tadejevi življenjski zgodbi z željo, da bi njegova vztrajnost premagala vse ovire in da bi pri svojih naporih uspel.
»Star bom 21 let in želim končati šolanje, to je zame najpomembnejše.
Imam pa tudi srce, kakor vsi, ki niste drugačni, ki nimate zdravstvenih težav. Tudi jaz čutim veselje, radost, se veselim pogovora s prijatelji, rad se poveselim, vendar se to dostikrat ne zgodi, kajti imam oviro, ki se imenuje drugačnost.
Imam pa lepo življenje, imam starše, ki me razumejo in mi stojijo ob strani ter mi pomagajo, imam brata, ki me ima rad, imam babici in dedija, ki so mi vedno na razpolago.
Imam Vas, ki ste me lepo sprejeli, jaz sem sprejel Vas,« je končal svojo življenjsko zgodbo dijak Tadej Golob.
Franc Lačen
Ormož • Koncertni cikel Pianissimo
Vrhunski glasbeni dogodek
Prebivalci manjših mest dobro vemo, da ni prav velike verjetnosti, da se nam v četrtek zvečer zgodi vrhunsko kulturno doživetje. To zmotno prepričanje so minuli četrtek uspešno demantirali v zeleni dvorani glasbene šole Ormož z nastopom klavirskega dua Miha Haas in Tadej Horvat.
Hiner Saleem
Očetova
Tednikova knjigarnica
Jaz, Azad, sem bil še otrok
Kako razumeti množice vpijočih vseh starosti, ki s puškami, kamenjem, golimi rokami besno izražajo svojo nemoč nekje na ulicah dežel, kamor nas vodijo vedno le iste podobe medijev? Kako razumeti nemoč, ki je porojena v generacijah vojn? Kdo si drzne soditi v imenu zmaličenih zahodnih demokracij? Ali je bil »svet brez sovraštva« kdaj tako daleč, tako ne-uresničljiv, tako zgubljen kot je današnje dni? Ali je že bil svet kdaj tako lačen in sit hkrati? Lačen hrane in ljubezni! Sit strupov in sovraštva!
Pa samo potruditi bi se morali, da bi razumeli in spoštovali! Naravo. Življenje. Vero. Umetnost. Preteklost. Prihodnost. Besedo. Sliko. Drugačnost. Velikost. Majhnost. Svoj in tuji prag!
Ime mi je Azad Šero Selim. Sem vnuk Selima Malaja. Moj ded je imel smisel za humor. Govoril je, da se je rodil kot Kurd, v svobodni deželi. Potem so prišli Osmani in mu rekli: Osman si. In je postal Osman. Ob propadu Osmanskega cesarstva je postal Turek. Turki so odšli in je postal Kurd v kraljestvu šejka Mahmu-da, kralja Kurdov. Potem so prišli Angleži in postal je podložnik Njenega veličanstva in se celo naučil nekaj angleških besed.
Angleži so iznašli Irak, ded je postal Iračan, vendar mu je nova beseda Irak ostala uganka in do zadnjega diha nikoli ni bil ponosen, da je Iračan; njegov sin, moj oče, Šero Selim Malaj, tudi ne.
Jaz, Azid, sem bil še otrok.
Tako uvodoma zapisuje Hiner Saleem v avtobiografskem romanu o odraščanju kurdskega dečka konec šestdesetih let in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Iraku. To je čas, ki ga je krvavo zaznamoval boj kurdskega ljudstva za svobodo in neodvisnost ter brutalni genocid Sadama Huseina nad njim.
Avtor pripoveduje zgodbo v prvi osebi in natančno izrisuje življenje Azadove družine, ki izgubi streho nad glavo, družinske člane, predvsem pa človeško dostojanstvo. Fantič si želi postati advokat, a mora v šole, kjer ne govorijo njegov jezik. Azad je prisiljen zgodaj odrasti in gledati smrti v oči ter sprejemati odgovornost za lastno življenje, kar ga utrdi v zavedanju lastnih korenin in nacionalnega ponosa, četudi za ceno življenja.
Avtor tega uspešnega romana, Hiner Saleem, iraški Kurd, je slikar, režiser in pisatelj, ki je s sedemnajstimi leti pobegnil iz Iraka ter v Franciji našel novi dom in dobil tudi politični azil.
Njegovi otroški spomini z naslovom Očetova puška (Prevedla Alenka Moder Saje. Tržič: Učila International, 2005.129 str.) so kruta in hkrati poetična pripoved, ki mladim in odraslim bralcem razkriva tančico nerazumljenega. Knjigo zelo priporočam otrokom od dvanajstega leta dalje in vsem knji-goljubom, ki jim knjiga pomeni več kot kratkočasni estetski užitek. Vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z najstniki, pa dajejo literarni spomini Očetova puška mnoga debatna izhodišča z zgodovinskega, zemljepisnega, sociološkega, verskega in drugih vidikov osebnostne rasti.
Liljana Klemenčič
Gostovanje vrhunskih mladih pianistov se je zgodilo v okviru koncertnega cikla Pianissimo, ki ga organizira Društvo klavirskih pedagogov Slovenije EPTA. Cikel je namenjen mladim pianistom, ki so že diplomirali in se jim na ta način omogoča pridobi-
tev nujno potrebnih koncertnih izkušenj in uveljavljanje v širšem okolju. To je hkrati tudi priložnost za poslušalce, saj so pobudniki želeli glasbo približati učencem glasbenih šol tudi v manjših krajih, kjer so koncerti le malokdaj. Od prvega koncerta pred petimi
Klavirski duo MIha Haas In Tadej Horvat je osvojil ormoško publiko.
leti se jih je zvrstilo že 56, na njih pa je sodelovalo 20 domačih in dva tuja pianista. Vsi mladi pianisti nastopajo brez honorarja.
V Ormožu sta nastopila Miha Haas in Tadej Horvat, ki kot duo delujeta že od leta 2001. Miha Haas je absolvent v razredu red. prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak, Tadej Horvat pa je lani diplomiral v njenem razredu na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedaj pa nadaljuje podiplomski študij v razredu prof. Aleksandra Madžarja v Bernu. Lani sta pianista na 34. državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov prejela 1. nagrado z najvišjo možno oceno (100 točk) ter kar štiri posebne nagrade, prejela pa sta tudi najvišje študentsko priznanje - Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Ormoška publika je bila, tako kot že številna pred njo, nad nastopom navdušena. Poleg izvrstne izvedbe sta zadela tudi okus publike z izborom všečnega program, ki ni pustil nikogar ravnodušnega. Na sporedu so bila dela Mozarta, Straussa, Ravela in Lutoslawskega.
vki
Ptuj • Državno prvenstvo v kemiji
Spremenjen način tekmovanja
V soboto so na Osnovni šoli Breg na Ptuju pripravili državno prvenstvo v kemiji, ki so se ga udeležili učenci osnovnih šol s področja ptujske in ormoške regije.
Vodja tokratnega projekta je bila Irena Tomanič, profesorica kemije na breški šoli, ki je povedala, da je tekmovalo 72 tekmovalcev, ki so se potegovali za srebrna in zlata Pregljeva priznanja. Iz osmega razreda je bilo 35, iz devetega pa 37 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo eno uro, o rezultatih pa bodo učenci seznanjeni šele čez štirinajst dni. To je že tradicionalno tekmovanje v kemiji. Državna tekmovanja so prej potekala zgolj v Ljubljani, kasneje pa so ga na vztrajanje učiteljev prenesli na posamezne regije. Tako so učenci manj utrujeni in tudi treme imajo manj. Vse naloge pa oddajo na ogled komisiji, ki pa je v Ljubljani, zato se na rezultate čaka nekoliko več časa. Prej je imelo tekmovanje v kemiji tri ravni, šolsko, regijsko in državno, sedaj pa se na državno tekmovanje pride direktno iz šolskega tekmovanja. Na dr-
žavno gredo tisti učenci, ki na šolskem tekmovanju dosežejo osemdeset ali več odstotkov možnih točk.
Na OŠ Breg pripravljajo tekmovanje v kemiji že tretje leto, prej je bilo regijsko na Šolskem centru Ptuj.
Na tekmovanje so se uvr-
stili pravzaprav učenci vseh osnovnih šol ptujsko-ormoške regije. V slovenskem merilu bo letos v kemiji tekmovalo preko 2000 učencev.
O rezultatih državnega tekmovanja v kemiji bomo poročali, ko bomo dobili rezultate.
Fl
Tekmovanje je pripravila Irena Tomanič.
Foto: Fl
Foto: vki
Foto: Fl
Ptuj • Zgodovinski arhiv
Ivan Fras novi direktor
Pred približno tednom dni je prevzel vodenje Zgodovinskega arhiva Ivan Fras in na direktorskem stolčku zamenjal dolgoletnega direktorja Ivana Lovrenčiča.
Novega direktorja smo obiskali na delovnem mestu, da bi ga spoznali in predstavili tudi javnosti.
Prosim Vas, da se predstavite?
I. F.: Sem Ivan Fras, stanujem v Sovjaku, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Arhivske izkušnje sem do sedaj nabiral v mariborskem arhivu, kjer sem bil redno zaposlen in
sem delal na starejšem gradivu, pravzaprav na najstarejšem gradivu. Imam kar nekaj arhivskih izkušenj. Novo delovno mesto je zame velik izziv. Z delom ptujskega arhi-
Ivan Fras, novi direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj
va pa sem se spoznal že prej, saj sem se kot pripravnik izučil za arhivarja prav tukaj na Ptuju. Prakso sem opravljal pri Mariji Hernja Masten. Tako sem tudi spoznal ostale delavce ptujskega arhiva.
Prišli ste v ustanovo, ki je prostorsko zelo utesnjena. Pred časom sta ministra za šolstvo in za kulturo podpisala s ptujskim županom pismo o nameri za preselitev nekaterih ptujskih ustanov v prostore bivše vojašnice. Tudi Zgodovinski arhiv Ptuj naj bi se preselil? Ali ste seznanjeni s temi prizadevanji?
I. F.: Pred dvema dnevoma smo dobili iz Ministrstva za kulturo nekatere spremenjene projekte za selitev Zgodovinskega arhiva v prostore nekdanje vojašnice. Po teh načrtih naj bi bili v eni stavbi skupaj z Zavodom za kulturno dediščino. Potrebno pa bo rešiti probleme depojev, saj očitno v vojašnici za to ne bo
dovolj prostora. Selitev naj bi se izvedla postopoma. Delno že v naslednjem letu, v celoti pa v letu 2008. Zgodovinski arhiv mora poskrbeti tudi za rezervne prostore za gradivo, ki je na terenu, za to v vojašnici ni predvidenih prostorov. Teh rezervnih prostorov bi moralo biti na voljo za naslednjih dvajset let. V arhivu sedaj hranimo tri tisoč petsto metrov tekočega arhivskega gradiva, 1400 metrov gradiva je na terenu. Če bi torej sprejeli gradivo večjih ptujskih firm, ne bi imeli nobenih rezervnih prostorov. Če ne bomo mogli dobiti dovolj prostora v vojašnici, bomo predlagali, da se obdržijo depoji na sedanji lokaciji v dominikanskem samostanu.
Ali se glede na spremenjen način poslovanja, v mislih imam računalniško poslovanje, spreminja tudi vaš način hranjenja gradiva?
I. F.: Hranjenje gradiva se spreminja. Spreminjajo se tudi različni nosilci podatkov in zato vsak arhiv glede na svoje finančno stanje usklajuje te sodobne zahteve. Kljub vsemu pa bo shranjen papir obdržal tudi v bodoče svoje osnovno mesto hranjenja. V Sloveniji smo nekje v srednjem razredu glede razvoja sprejemanja novih nosilcev hranjenja gradiva.
Ali bo prišlo do reorganizacije arhivske službe v
Sloveniji? Dolgo se je govorilo, da bi se organizirala po vzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, en zavod na nivoju države z enotami?
I. F.: Ravnokar je bil sprejet novi zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki takih sprememb, ki ste jih omenili, ne predvideva. Ostajamo torej samostojna javna ustanova, ki smo neposredno vezani na Ministrstvo za kulturo. Zaenkrat torej ostajajo regionalni arhivi, šest jih je v Sloveniji.
Koliko Vas je zaposlenih v Zgodovinskem arhivu Ptuj?
F.: Zaposlenih nas je 13, spoznal sem se že z vsemi zaposlenimi.
Kakšne odnose imata z bivšim direktorjem?
I. F.: Z bivšim direktorjem imava zelo dobre odnose, trenutno ima nekaj zdravstvenih težav, bo pa nadaljeval delo v Zgodovinskem arhivu Ptuj.
Zgodovinski arhiv Ptuj je pri svojem delu povezan z ostalimi kulturnimi zavodi, kot je Pokrajinski muzej in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Kako boste sodelovali z njimi?
I. F.: Želim, da bi bilo sodelovanje tudi vnaprej plodno, kot je bilo doslej, zaenkrat še nisem imel časa seznaniti se z vodstvi muzeja in knjižnice, bom pa to storil čim prej.
Franc Lačen
Juršinci • Ze 200 let šole
Ormož • Ob 8. marcu
Največ učencev leta 1963
V četrtek in petek so v Juršincih proslavili dvestoletnico šole.
Ob tem dogodku so izdali bogat zbornik z naslovom Šolski zvonec zvoni že 200 let in govori o delovanju šole v dvestotih letih. Vsebino zbornika, ki ga je uredil Slavko Feguš, so predstavili v četrtek pred številnimi nekdanjimi učitelji in nekdanjimi učenci.
Uvodoma je spregovorila sedanja ravnateljica šole Jelka Svenšek, prisotne je pozdravil župan, Alojz Kau-čič, svoje spomine na ravna-teljevanje v šoli pa so obujali tudi: Zinka Bezjak, Francka Petrovič in Slavko Feguš. Žal se predstavitve zbornika ni mogel udeležiti dolgoletni ravnatelj šole Franc Kova-čič, ki pa je svoje spomine v zborniku napisal.
Prireditev je vodila vzgojiteljica Tatjana Kvar, zbornik pa je predstavil Slavko Fe-
guš, ki ga je uredil in pripravil po šolski kroniki.
Šola ima celotno šolsko kroniko, torej je ni po drugi svetovni vojni oddala v šolski muzej v Ljubljano, kot so to storile druge slovenske šole. Kronika je napisana v slovenskem jeziku, razen za časa druge svetovne vojne je napisana v nemškem jeziku. Potrebno pa je omeniti, da je kroniko za nazaj napisal nadučitelj Franjo Šijanec v šolskem letu 1878/79 na osnovi dokumentov in drugih zapisov.
V zborniku je svoje misli podal tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, predstavljena je občina Juršinci, ki ima trinajst naselij: Bodkovce, Dragovič, Gabrnik, Gradiščak, Grlince, Hlaponce, Juršince, Kukavo, Mostje, Rotman, Sa-kušak, Senčak in Zagorce.
V zborniku so omenjene tudi znamenite osebnosti, ki so povezane s šolo - učenci in
Redni pouk v Juršincih se je torej začel leta 1806, kljub temu da je občasno šola v Jur-šincih obstajala že prej. Bila je enorazrednica, pouk pa je bil v mežnariji. Dvorazrednica je šola postala šele leta 1879, ko je kraj že dobil novo šolo, leta 1895 je bilo odprtje nove šole, to je sedanja stavba, ki je bila leta 1909 prizidana. Prostori v šoli za šolske potrebe so se povečali tudi leta 1960, ko so Juršinci dobili učiteljski blok. Leta 1991 je šola dobila nov prizidek, pred tremi leti pa sodobno večnamensko dvorano s telovadnico in vrtec. Prav telovadnica je dala šoli odlične možnosti za športno vzgojo in šola se je lani s športnim
Zbornik so predstavili: Tatjana Kvar, Slavko Feguš in Damjan Simenko.
pedagogom Stankom Pod-vrškom uvrstila med osem najboljših športnih šol v Sloveniji.
Danes je šola v Juršincih sodobna zgradba, ki mora dobiti samo še novo kuhinjo in jedilnico, pa bo ustrezala predpisom Hasap. To naj bi se zgodilo že v kratkem.
V	zborniku je predstavljena dejavnost šole v vseh letih delovanja, napisani so vsi učitelji, ki so na šoli poučevali, zelo veliko jih je, kar priča o veliki fluktuaciji učnega kadra.
V	zborniku so tudi statistični podatki o številu učencev po posameznih šolskih letih, posebej pa je obdelano poglavje o šolskem vrtu, na katerega so bili na šoli zelo ponosni, danes ga nimajo več, tam stoji večnamenska dvorana, opisana je šolska hranilnica ter pionirski odred.
V	zborniku pa najdemo tudi zanimive dokumente, spričevala, grbe ter številne fotografije, ki prikazujejo čase, ki so minili, a so pomembni za razvoj kraja.
Zbornik je oblikoval Damjan Šimenko, lektorirala pa Slavica Gerič.
Predstavitev zbornika sta popestrili violinistka Dora Lenart ter pianistka Hana Jurič, nekdanji učenki šole.
V	petek so učenci in učitelji šole v Juršincih pripravili osrednjo proslavo ob dvestoletnici šole, ki so jo poimenovali Stoji učilna zidana.
Franc Lačen
Zahvala staršem in donatorjem
Na osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu so si praznik 8. marec izbrali za priložnost, da s kulturnim programom in pozornostjo izrazijo svojo zahvalo staršem in vsem, ki jih imajo radi. Teh pa je vedno več in svojo naklonjenost so podkrepili tudi s finančno pomočjo.
Ljubezen namreč vsak dan ustvarja čudeže in postavlja stvari na glavo. Ravnateljica Simona Meško je se v imenu učencev in šole zahvalila vsem, ki so jim finančno pomagali v tem šolskem letu. Denar v osnovnih šolah je namreč odvisen od števila oddelkov in kljub temu, da iznajdljive učiteljice izdelajo številne učne pripomočke same, pogosto primanjkuje denarja. Najbolj pereč problem je bila prehrana za otroke, saj številni starši ne zmorejo plačil za kosila. Ko so letos razmišljali, kako naj se lotijo rešitve tega problema, so napisali številne prošnje za donacije. Nekatere so obrodile sadove. Tako so se na prireditvi zahvalili Odvetniški zbornici Slovenije, ki je za prehrano učencev prispevala milijon tolarjev. Predstavnica zbornice pa je poveda-
la, da imajo za donacije poseben humanitarni sklad in so letos uspeli pomagati vsem prosite-ljem, ki so se obrnili na njih s prošnjo za pomoč.
Za učne pripomočke in izlete so različne zneske prav tako prispevali Branko Resnik, Zidens, d. o. o, družinska in pediatrična ambulanta Šolman ter splošne ambulante Kanlič, Jerkovič in Berič. Na pomoč sta jim priskočili tudi dve središki podjetji - Les - Hamer, d. o. o., in Trgovina in proizvodnja Štamberger.
Učenci so pripravili prisrčen program, ki je opeval materinstvo in ljubezen, za svoje mamice in vse zbrane pa so učenci pripravili tudi darila in voščilnice. Praznovanje se je nadaljevalo ob mizi s slaščicami, ki so jih spekle učiteljice.
vki
Prisrčen program je bil zahvala za starše in vse, ki jih imajo radi.
Foto: Fl
Foto: Fl
Nova vas • 10 let Konjeniškega kluba
Poleti srečanje konjenikov iz vse Slovenije
Konjeniški klub iz Nove vasi pri Markovcih v letošnjem letu praznuje 10. obletnico ustanovitve. Klub vsa leta od ustanovitve vodi Anton Kekec, ki si prizadeva za obujanje starih kmečkih običajev in navad.
"Sam sem pred desetimi leti kupil kobilo, s katero sem se na vasi nekajkrat pojavil kot jezdec in forman. Kmalu za tem je kobilo kupil še Janez Petek in zanimanje za konjeništvo je v naši vasi naraščalo iz dneva v dan, zato smo se odločili, da ustanovimo konjeniški klub. Konjeništvo ima v naših krajih sicer že dolgoletno tradicijo, saj so bili starejši gospodarji oziroma kmetje formani, veliko dela na polju je bilo postor-jenega s konjsko vprego, brez formanov pa ni minila niti ena poroka. Z leti je konjsko vprego začela nadomeščati kmetijska mehanizacija. Traktorji so izpodrinili konjsko in kravjo vprego, gradnja Ptujskega jezera in zapornica pa je še dodatno spremenila navade in vsakdan naših domačinov. Gradnja jezu je izpodrinila tudi barno, ki je takrat povezovalo levi in desni breg Drave. V našem konjeniškem klubu, v katerem aktivno sodelujejo tudi naši očetje, ki so bili v svojih mladih letih formani in ki se še spominjajo
Člane Konjeniškega kluba je na minulem občnem zboru obiskal Marko Klinc - princ hauptman Spuhljanski in se zahvalil za pomoč pri nastopih na karnevalih.
vseh običajev, smo se odločili, da teh zanimivih navad ne bomo pustili toniti v pozabo," je povedal predsednik kluba Anton Kekec in pojasnil, katere projekte klub izvede skozi leto. "Naš največji projekt je košnja v Šturmovcih. Ob tej priložnosti se kosci rano zjutraj zberejo
pred staro Dominkovo domačijo in se z ladjami (rancami) odpeljejo kosit čez Dravo v Štur-movce. Ko pokosijo travnik, se jim pridružijo gospodinje, ki postrežejo z okusno kmečko malico. Pripravijo mesno kislo juho in sirove pogače, koscem pa za klobuk zataknejo pušeljc
Utrinek s tradicionalne košnje, ki jo prikažejo po starih ljudskih običajih in navadah.
travniških cvetlic. Gospodinje in kosci nato travo naložijo na vozove in jo s konjsko vprego odpeljejo na naš športni park v Novi vasi. Tam se potem druženje nadaljuje, pridružijo pa se nam tudi drugi krajani. Poleg tega, da prevozi s konjsko vprego postajajo vse popular-nejši, zlasti na porokah ali prireditvah, pa konjeniki iz Nove vasi ob božiču in novem letu razveselimo otroke, saj po vasi s konjsko vprego peljemo Božička. Še posebej pa otroci pridejo na svoj račun, ko je sneg, kajti takrat vprežemo še sani."
Konjeniški klub iz Nove vasi pa si v vseh desetih letih svojega delovanja prizadeva tudi za ohranjanje čiste narave. Vsako leto sodelujejo na spomladanskih čistilnih akcijah, na levem bregu Drave so uredili tematsko sprehajalno pot, ki se začne pri gostilni Palaska in konča na Borlu, za učence osnovne šole Markovci pa že nekaj let organizirajo naravoslovni uči dan. Ob koncu lanskega leta je klub v prostorih novega gasilskega doma v Novi vasi dobil svojo pisarno, sicer pa so člani tudi ves čas aktivno sodelovali v prostovoljnih akcijah, ki so bile izvedene ob gradnji doma. V letošnjem jubilejnem letu pa imajo konjeniki v načrtu organizacijo srečanja konjenikov iz vse Slovenije. "To srečanje načrtujemo v poletnih mesecih. Pripravili ga bomo v športnem parku ob Dravi, ki je za tovrstne dogodke ravno pravšnja lokacija. Udeleženci se bodo lahko pomerili v konjeniških igrah, pripravljen pa bo tudi prostor za kampiranje," je pogovor zaključil predsednik Konjeniškega kluba Nova vas Anton Kekec.
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Markovci • Še dve poginuli raci
Potem ko so laboratorijske preiskave race mlakarice, najdene 22. februarja pri Markovcih, potrdile prisotnost visoko patogenega virusa ptičje gripe podtipa H5, se delo veterinarske inšpekcije nadaljuje. V soboto, 11. marca, so v jezeru v Markovcih našli še dve poginuli raci.
MZ
Markovci • 48. občni zbor AMD
Avto moto društvo Markovci deluje že skoraj 50 let. Po tem, ko je pred dobrim letom zaradi bolezni izgubilo dolgoletnega predsednika, so na čelo društva izvolili Martina Zamudo. V letošnjem letu nameravajo obnoviti svojepros-tore, aprila bodo pripravili anonimno testiranje o znanju cestnoprometnih predpisov, sodelovali bodo pri organizaciji prireditev v domači občini, ob začetku novega šolskega leta pa bodo ponovno poskrbeli za varno pot otrok v šolo. Glede števila članov pa v zadnjem času opažajo upadanje. Predsednik Martin Zamuda o tem pravi: "Res je, da nam članstvo upada. V prejšnjih letih smo namreč članarinopo-birali kar sami, sedaj pa zveza na dom pošilja položnice, karpomeni, da nekega osebnega stika med člani in upravnim odborom več ni. In prav to mislim, da je poglavitni razlog za upad članstva, kajti vemo, kako se s plačilom položnic zavlačuje in naša položnica, se prava članarina AMD, ne sodi med tiste, ki bi jo bilo treba obvezno plačati. Potem seveda te položnice v veliko primerih ostanejo neplačane, kar posledično pomeni, da smo izgubili tudi člana."
MZ
Dornava • Društvo kmečkih žena
Članice dornavskega društva kmečkih žena so letošnji občni zbor združile z veselim in prijetnim praznovanjem dneva žena. »Naš največji problem je pomanjkanje prostega časa, zato pač vedno poskušamo združevati prijetno s koristnim,« je med drugim povedala predsednica Angela Žgeč. Kljub temu pa je društvo nadvse aktivno, saj se ženske skozi vse leto srečujejo na kuharskih tečajih, seminarjih in sestankih, predvsem pa se z veseljem odzovejo in pomagajo ostalim društvom pri pripravi različnih prireditev, tako v domači občini kot izven nje. Za letošnje leto so si že zastavile osnovne smernice dela; najprej bo to priprava skupnega kuharskega tečaja o zdravi prehrani z domačo osnovno šolo, ponovno bodo sodelovale na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, seveda ne bo šlo brez njih niti pri ostalih prireditvah v občini, junija se bodo podale še na strokovno ekskurzijo v Goriška brda, novembra pa so že povabljene na slovesni blagoslov orgel.
Kot še pravi Žgečeva, se za obstoj društva nikakor ni bati, saj članstvo iz leta v leto narašča. Trenutno šteje društvo 75 članic, najmlajša med njimi je še osnovnošolka, najstarejša pa ima že 79 let, a je še vedno nadvse aktivna, kar dokazuje tudi njeno prvo mesto za najboljše krofe s tekmovanja v Juršincih.
SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: SM
Tenis
Toni od 1. aprila na 1. mestu lestvice TZS!
Stran 16 Borut Božič, KK PP
Z rezultati presenetil tudi samega sebe
Stran 16
Odbojka
Prvi korak Benedičank proti polfinalu
Stran 17
Atletika
Najboljši rezultati na koncu zimske sezone Stran 17
Nogomet
Dekleta vabijo v prijetno družbo
Stran 19
Vaterpolo
Prve priprave ptujskih vaterpolistov
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pred tekmami 20. kroga v 1. SNL
Z Gorico v neposred nem TV-prenosu
V mariborskem Ljudskem vrtu se je končala uspešna serija ptujskih nogometašev, ki so do tega gostovanja nanizali pet zmag. Razlogi za poraz ležijo samo v ptujskem taboru, saj so premagali sami sebe. Svoje je sicer naredilo tudi vodstvo Maribora Pivovarne Laško, ki je naredilo velik pritisk na sodnike. Sodniška nogometna organizacija bi ravno zaradi tega za sobotno tekmo v Ljudskem vrtu morala delegirati bolj izkušene sodnike. Drugi rumeni karton za Mitja Emeršiča je pomenil izključitev, igralec Maribora Zeba pa je za očitno simuliranje v kazenskem prostoru Drave dobil le ustni opomin. Kljub temu še enkrat povejmo, da so za poraz Drave krivi izključno sami Ptujča-ni. »Seveda sem pri streljanju enajstmetrovke želel doseči zadetek, a tokrat se pač ni izšlo. Po treh letih igranja v slovenskem nogometu je bil to prvi zgrešeni kazenski strel. Zelo mi je žal, da je do tega prišlo prav v Mariboru. Verjemite, da bom enajstmetrovke še streljal in dosegal zadetke,« je po tekmi dejal prvi ptujski strelec Viktor Trenevski, ki
je bil po tekmi vidno potrt. Toda samo zgrešeni strel z 11 metrov ni bil vse, saj je na tej tekmi nesrečni Viktor zadel prečnik s strelom z glavo. »Tokrat očitno nisem bil ljubljenec boginje sreče. Želeli smo si zmage bolj, kot si kdo lahko misli, vendar nam ni uspelo. Iz mariborskega vratarja smo naredili junaka in to pove vse. Prva priložnost za popravni izpit je že v soboto v Novi Gorici, pri ekipi državnih prvakov. Tam iskati točke bo seveda težko, a verjamem v sebe, ekipo in taktiko našega trenerja Milka Đurovskega. Morda se bomo tokrat mi veselili, saj Drava velja za tradicionalno neugodnega nasprotnika ekipe HIT Gorica. Upam, da bo na nas pozitivno vplival tudi neposredni TV-prenos,« je končal Viktor Trenevski, sicer najuspešnejši strelec Drave v tem prvenstvu.
V ekipi se bo po vsej verjetnosti ponovno pojavil mladi reprezentant Rok Kronaveter, morda pa bo trener Đurovski naredil še kakšno zamenjavo glede na tekmo v Mariboru. Nekateri nogometaši bodo morali razčistiti sami s sabo
4pa
liga i l^OvodofoneJ
1. SNL
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 17. KROGA: Domžale - Nafta 3:1 (0:0).
1. DOMŽALE	19	11	7	1	47:15	40
2. HIT GORICA	19	11	5	3	40:17	38
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	19	8	5	6	26:21	29
4. NAFTA	19	9	1	9	28:27	28
5. PRIMORJE	19	8	3	8	31:26	27
6. DRAVA	19	8	3	8	22:26	27
7. CMC PUBLIKUM	19	8	2	9	21:27	26
8. KOPER	19	7	3	9	24:29	24
9. BELA KRAJINA	19	4	7	8	17:34	19
10. RUDAR VELENJE	19	1	4	14	10:44	7
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
15 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale): 10 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); 9 zadetkov: Jože Benko (Nafta), Dalibor Stevanovič (Domžale), Valter Birsa (Gorica), Viktor Trenevski (Drava). STRELCI ZA DRAVO: 9 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Gennaro Chietti; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Jaka Štromajer; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Aleš Čeh (vsi Drava).
in pred kamerami nacionalne televizije pokazati svoje vrednosti. Na terenu je naloga igralcev v prvi vrsti ta, da pokažejo vse svoje znanje in z borbenostjo in poštenim odnosom upravičijo zaupanje trenerja. Nasprotnik HIT Gorica in neposredni TV-pre-nos sta dovolj velika motiva za dodaten naboj v tej tekmi, kjer se bo pokazala prava vrednost ekipe Drave.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, beli dres) bo v Novi Gorici eden od adutov trenerja Milka Đurovskega.
Nogomet • 2. SNL
Drugo mesto je za Kidričane realno dosegljivo
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo v prvem spomladanskem krogu gostili ekipo Factorja iz Ljubljane, ki je na prvenstveni razpredelnici pred njimi, na četrtem mestu, z enakim številom točk. Oba omenjena kluba sta napovedala svoje ambicije za vsaj drugo mesto. Pri Ljubljančanih je bil nekoč trener tudi Branko Oblak, sicer sedanji selektor Slovenije, imajo tiho podporo v sami Ljubljani, ker naj bi bili pravi »slovenski klub«.
V Kidričevem se nikoli niso
pretirano ukvarjali z drugimi, ampak so vse svoje misli usmerili v svoje interne zadeve v samem Kidričevem, kjer imajo vse njihove selekcije maksimalne pogoje za delo (številna igrišča, med drugim z umetno travo, fitnes, igrišče na mivki itd). Pred spomladanskim prvenstvom so v svoje vrste privabili Ete-roviča, Đakoviča, Tomažiča, Pridigarja in Kuserbanja. Ponosni pa so tudi na napadalca Uroša Veseliča in vratarja Matjaža Rozmana, ki sta stalna člana slovenske reprezen-
tance U-19.
V nedeljo bodo Kidričani zaradi kartonov nastopili brez Sagadina, Kuserbanja, Mariniča in Dončca, kar bi se lahko poznalo v igri rdeče-be-lih. Tekma je zelo pomembna predvsem s psihološkega vidika, saj bi se nogometaši Aluminija lahko že po prvem spomladanskem krogu znašli na drugem mestu, mogoče pa celo zmanjšali visoko prednost do prvouvrščene Dravi-nje iz Slovenskih Konjic. Drugo vprašanje pa je seveda, ali bodo Konjičani uspeli zado-
stiti licenčnim pogojem NZS za nastopanje v 1. ligi.
Pomočnik trenerja Aluminija Tomislav Grabavac je pred nedeljsko tekmo dejal: »Cenimo svojega nasprotnika iz Ljubljane in tudi vemo, kdo in kakšen nasprotnik nam prihaja v goste. Nastopili bomo v oslabljeni sestavi, vendar igramo na domačem igrišču ter si močno želimo prve zmage v spomladanskem delu prvenstva. Ne bo lahko, vendar rabimo za vzpon pozitiven rezultat.«
Danilo Klajnšek
Lestvica po jesenskem delu prvenstva v 2. SNL
1.	DRAVINJA	14	9	3	2	27:14	30
2.	KRŠKO	14	6	6	2	19:14	24
3.	S. TRIGLAV	14	5	7	2	17:8	22
4.	FACTOR	14	6	4	4	14:15	22
5.	ALUMINIJ	14	5	5	4	16:13	20
6.	ZAGORJE	14	4	5	5	15:16	17
7.	TINEX ŠENČUR 14	3	6	5	16:23	15
8.	LIVAR	14	3	5	6	16:19	14
9.	SVOBODA	14	3	2	9	11:13	11
10.	DRAVOGRAD 14 2 5 7 13:29 11
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši v 2. SNL bodo v nedeljo začeli spomladanski del prvenstva; Kidričani so v jesenskem delu zbrali 20 točk, za drugouvrščeno ekipo Krškega pa zaostajajo 4 točke.
Vodstvo tekmovanja 3. SNL - vzhod je sprejelo sklep, s katerim so zaradi vremenskih razmer in slabega stanja igrišč prestavili začetek spomladanskega dela prvenstva za en teden. Prvenstvo se bo tako nadaljevalo s tekmami 15. kroga 25. in 26. marca.
Identičen sklep so sprejeli tudi na MNZ Ptuj, ki vodi tekmovanje Štajerske lige in MNZ Lendava, ki letos skrbi za tekmovanje v 2. SML in 2. SKL.
Tenis • TK Ptuj
Toni od 1. aprila na 1. mestu lestvice TZS!
Zimska teniška sezona se počasi zaključuje, iz TK Ptuj pa prihajajo odlične novice. Toni Hazdovac je namreč z uvrstitvijo v polfinale turnirja na Otočcu za igralce do 18. leta starosti zbral dovolj točk, da bo od 1. aprila naprej štiri mesece zasedal 1. mesto na lestvici Teniške zveze Slovenije; vsake štiri mesece namreč TZS objavi novo lestvico. TK Ptuj bo tako prvič dobil igralca številka 1 na katerikoli lestvici TZS! Temu uspehu sta v veliki meri botrovala trenerja TK Ptuj Luka Hazdovac in Zoran Krajnc, s Tonijem pa je pri kondicijski pripravi sodeloval tudi Go-razd Rajher.
Prav zadnji turnir v organizaciji TK Krka (11. in 12. 3.) je neposredno odločal o zamenjavi na vrhu lestvice U-18, saj so Toni Hazdovac, Aljaž Bedene (Idrija) in Grega Teraž (Mojstrana) imeli podobne možnosti za preboj na 1. mesto. V četrtfinalu sta se med seboj pomerila Toni in Aljaž, suvereno pa je zmagal Toni, rezultat je bil 6:2, 6:1. V prvem polfinalnem dvoboju je Mike Urbanija premagal Teraža in s tem je Toni že postal številka 1, čeprav je
Toni Hazdovac bo naslednje štiri mesece številka 1. lestvice TZS U-18.
potem izgubil polfinalni dvoboj z Ljubljančanom Alešem Žabjekom.
Lestvica TZS U-18 (veljavnost od 1. 4. do 31. 7.):
1.	Toni Hazdovac (Ptuj)
2.	Aljaž Beden (Idrija)
3.	Grega Teraž (Mojstrana)
4.	Janez Semrajc (Ljubljana)
Toni Hazdovac: »Teoretično me sicer lahko prehiti še kateri igralec, ki bi se do 1. aprila uvrstil med najboljšo stoterico na lestvici ITF, vendar je verjetnost zelo mala. Največji korak do tega uspeha sem naredil z zmago nad državnim prvakom Aljažem Be-denejem. Sedaj že razmišljam
o nadaljnjih tekmovanjih, najpomembnejša preizkušnja pa me čaka v začetku maja, ko bo na sporedu državno mladinsko prvenstvo. Seveda bom moral dobro nastopati tudi na drugih turnirjih, saj bom branil kar precej točk iz lanske sezone.«
Jože Mohorič
Kolesarstvo • Borut Božič, član KK Perutnine Ptuj
D
Z rezultati presenetil tudi samega sebe
Borut Božič že tretje leto kolesari v ptujskem klubu, letošnji začetek leta pa je bil precej boljši od katerega koli doslej. Na dirki po Kubi je v štirinajstih etapah kar trikrat zmagal, trikrat je bil drugi, enkrat pa tretji. S temi rezultati je najboljši slovenski kolesar uvoda sezone. Božič, ki je specialist za skupinske zaključke dirke, po teh uspehih vrti pedala zelo sproščeno in samozavestno. Na zadnji dirki ni imel večjih težav, ko je ciljno črto prečkal pred najboljšim slovenskim sprinterjem zadnjega obdobja Zoranom Kle-menčičem. 25-letnega Idrijča-na smo ujeli v Poreču nekaj dni pred startom etapne dirke po Jadranski magistrali, kjer od včeraj do nedelje ponovno naskakuje zmago.
Sezono si začel s tremi zmagami, kar je boljše kot doslej. Kaj je vzrok temu?
B. B.: »Moram povedati, da sem letos veliko več treniral v zimskih mesecih kot prejšnja leta. To, da sem bil aktiven, se sedaj najbolj pozna. Lansko leto na Kubi sem bil trikrat drugi, nikakor mi ni uspelo zmagati. Zato sem se boljše pripravil in šel tja z večjimi ambicijami. Hotel sem zmagati eno etapo, s tremi zmagami pa sem presenetil tudi samega sebe.«
So apetiti po prvih uspehih narasli?
B. B.: »So, vsekakor. Marca in aprila se zaključi prvi del sezone zame, ki mu sledi magistrala. Na magistrali računam na zelo dober rezultat. Poskušal bom ponoviti lanski uspeh. Res pa je, da so
Borut Božič (levo) v pogovoru z Boštjanom Mervarjem
tudi ostali v ekipi dobri, tako da bomo poskušali ekipno zmagati. Če bom to jaz, bo dobro, če pa kdo drugi, pa tudi. Važno je, da zmagamo. Težko je kaj reči za naprej. Po magistrali me čaka enodnevna dirka v Švici ter etapna v Franciji. Zdaj sem zelo dober in dokler bo forma na tem nivoju, lahko pričakujem želene rezultate.
Trenutno veljaš za najboljšega sprinterja. Na zadnji dirki si premagal Zorana Klemenčiča, stolček se mu že kar precej maje. Kako se počutiš v tej vlogi?
B. B.: »Super. V Sloveniji je nastala zelo velika konkurenca. Za našo ekipo bo odslej
veliko težje. Že zdaj smo bili v zelo težkem položaju, saj vsi gledajo na nas in skušajo izkoristiti naše napake. Brez nas ne naredijo čisto nič in igrati te karte je precej težko. Vsako taktično varianto moramo temeljito premisliti, saj nosimo zelo veliko breme odgovornosti. Za nas je uspeh le prvo mesto, mnogi drugi v Sloveniji so zadovoljni s precej manj.«
Je večja konkurenca pozitivna za slovensko kolesarstvo?
B. B.: »To je za slovensko kolesarstvo zelo pozitivno. Tudi kvaliteta posameznikov zaradi tega le napreduje, posledično tudi kvaliteta dirk in celotnega kolesarstva. Meni
osebno odgovarja, da grem na močne dirke in tekmujem z boljšimi kolesarji, kot sem sam, saj vem, da s tem le napredujem.«
Se po začetku sodeč obeta tvoja najboljša sezona v karieri?
B. B.: »Upam, da. Nočem nič napovedovati, saj lahko že jutri padem in se poškodujem, kot sem se predlani na dirki Po Sloveniji in se sezona zame konča. Sem pa že zmagal tri dirke, kar je presenetljivo tudi zame. Upam, da bom dosegel število pet, kot sem si zastavil. Če pa se bo sezona nadaljevala vsaj približno tako, kot se je začela, bo ta cilj hitro dosežen.«
UG
Kickboks • Irska open 2006
Aleksander Kolednik tretji v Dublinu
Člana Kluba borilnih veščin Ptuj Sabina in Aleksander Kolednik sta 4. in
5. marca nastopala na enem največjih svetovnih tekmovanj v kikboksu, na Odprtem prvenstvu Irske v Dublinu. Na turnirju je nastopilo 2432 tekmovalcev iz 36 držav, med drugim velika večina trenutno najboljših tekmovalcev na svetu. Sabina in Aleksander sta se v tej izjemni konkurenci odlično odrezala.
Prvi dan tekmovanja so potekali boji v absolutni kategoriji in ekipnih borbah. Pri ženskah je v absolutni kategoriji nastopilo 68 tekmovalk. Sabina je v 1. krogu premagala J. Less iz Škotske s 13:3, v drugem krogu pa je izgubila z Angležinjo L. Haughes z 1:5. V moški konkurenci, med 129 prijavljenimi tekmovalci je Aleksander v prvem krogu naletel na Američana C. Pre-stona, svetovnega prvaka do
lu izgubil z R. Hughesom iz Anglije 15:16. K porazu je žal močno pripomogla poškodba gležnja, ki jo je Aleksander staknil le pol minute pred koncem borbe pri rezultatu 14:14. Tako je v končni razvrstitvi osvojil odlično tretje mesto. Aleksander je tekmoval tudi v kategoriji do 69 kg (59 tekmovalcev), kjer je v 1. krogu premagal Italijana M. Sciacca 12:2, v naslednjem krogu pa zaradi že omenjene poškodbe sploh ni stopil na tatami.
Aleksander Kolednik: »Z
doseženim rezultatom sem izjemno zadovoljen. Še posebej zato, ker sem po neuspehu na lanskem svetovnem prvenstvu dokazal, da nisem izgubil stika z najboljšimi in da sem realno sposoben premagati popolnoma vsakega nasprotnika. Če si ne bi v polfi-nalu poškodoval gležnja, sem prepričan, da bi lahko osvojil
Sabina in Aleksander Kolednik po tekmi
Foto: Franc Slodnjak
89 kg iz leta 2003 in enega največjih zvezdnikov ameriškega kikboksa. Žal je naš tekmovalec tesno izgubil s 4:6.
Aleksander je skupaj s Slovencem G. Ocepkom, Avstrijcem B. Susićem, Nemcem W. Hummlom in Dancem M. Moellerjem v ekipi Team International nastopil tudi v ekipnem delu tekmovanja. Fantje so v prvem krogu izločili Team Bushido iz Irske s 3:2, nato pa v naslednjem krogu izgubili z ekipo Team S.W. A. T. iz Anglije z 1:3. Aleksander je v obeh krogih dosegel zmago.
Naslednji dan se je odvijalo tekmovanje v posameznih kategorijah. Sabina je v kategoriji do 55 kg (42 tekmovalk) v 1. krogu premagala Irko L. O' Brien s 7:0, nato Valižanko N. Cummins 7:5, v četrtfinalu pa je morala zaradi hudih bolečin v kolenu predati borbo Norvežanki T. Sorlje.
Aleksander je v svoji kategoriji do 63 kg (52 tekmovalcev) po vrsti premagal L. Swinglerja iz Anglije z 10:0, F. Zanavella iz Italije 13:6, Švicarja L. Broesonna 10:1, v četrtfinalu Irca R. Haugha 14:12, nato pa je v polfina-
tudi 1. mesto. Ampak takšen je pač šport. O konkurenci pove dovolj že podatek, da se svetovni prvak v naši kategoriji Adriano Passaro iz Italije ni uvrstil niti v četrtfinale. Sedaj moram najprej sanirati poškodbo gležnja, nato pa se začnem pripravljati na tekme svetovnega pokala, ki me še čakajo v tem delu sezone.«
Sabina Kolednik: »Konkurenca na tekmovanju je bila izjemna. Borci so bili kvalitetni, saj je sodelovalo veliko tekmovalcev najvišjega svetovnega kvalitetnega razreda. Mislim, da sem prikazala dobre borbe. Zame je bila to zelo dobrodošla izkušnja, saj se podobnih tekmovanj udeležimo le dva- ali trikrat na leto. Zadnjo borbo sem sicer morala predati zaradi poškodbe kolena, vendar sem kljub temu zadovoljna z razpletom.«
V naslednjih tednih čaka naše kikboksarje veliko tekmovanj. Prvo naslednje je mednarodni turnir v Worglu v Avstriji, 25. marca pa je v Novi Gorici 1. turnir državnega prvenstva v semi kontaktu.
Franc Slodnjak
Foto: UG
Odbojka • 1. DOL (ž), četrtfinale končnice
Prvi korak Benedicank proti polfinalu
Benedikt -Luka Koper 3:0 (20, 22, 21)
BENEDIKT: Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Jureš, Vajt, Hauptman. Trener: Dušan Jesenko
»V krajših pripravah na prvo tekmo četrtfinala smo do potankosti analizirali igro Koprčank, ugotovili pa smo, da so nekoliko slabše na sprejemu servisa,« je pred tekmo povedal trener Benedikta Dušan Jesenko. Benedičan-kam je analiza več kot dobro uspela, saj so pred svojimi gledalci po približno uri igre dobile prvo tekmo proti Kopru ter opravile pol naloge za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v državi. Druga tekma, na kateri si Benedikt že lahko priigra polfinale, bo jutri, v soboto, ob 17. uri v Kopru,
Foto: ZS
Igralke Benedikta so v prvem četrfinalnem srečanju s Koprčankami odlično opravile svojo nalogo; na sliki sta Tamara Borko (5) in Ganna Kutsay (10).
morebitna tretja tekma pa bo ponovno v Benediktu. prihodnjo sredo, 22. marca,	MŠ
Ptujčanke ze Bistričani še
Na Ptuju se je dobro delo z mladimi odboj-karicami obrestovalo, saj so pod vodstvom izkušene Sergeje Lorber že tri kroge pred koncem drugoligaškega dela prvenstva izpolnile načrt ter ptujskega ligaša znova popeljale med najboljše slovenske ekipe. Minulo soboto so si Ptujčanke s pričakovano zmago proti ekipi Čulum Valšped dokončno zagotovile prvo mesto, nekoliko pa so jim pomagale tudi odbojkarice Cometa, ki so v Zrečah premagale drugouvrščeno Prevalje. Pomaranča bar Ptuj ima tako sedaj 12 točk prednosti, razlika pa se bo lahko ta konec tedna še povečala, saj gostujejo na Prevaljah, kjer se bo tekma pričela ob 17.30 uri.
v prvi ligi, lahko upajo
V derbiju 19. kroga druge državne lige za odbojkarje je Svit iz Slovenske Bistrice pred svojimi gledalci tesno s 3:2 odpravil Termo Lubnik. Bistričani sedaj za vodilnim Triglavom zaostajajo šest, za drugouvrščenim Logatcem pa tri točke. V zadnjih treh krogih prvenstva bodo odbojkarji Svita morali zabeležiti tri gladke zmage, za uvrstitev na mesta, ki vodijo v prvo ligo, pa bodo morali čakati tudi na morebitne spodrsljaje vodilnih ekip. Jutri se bodo Bistričani v gosteh pomerili z desetouvrščeno ekipo Mežice, tekma v tamkajšnji športni dvorani pa se bo pričela ob 19. uri.
MŠ
Kegljanje • 2. SKL (ž), 3. SKL (m)
Grenak poraz in sladka zmaga
Tako moški kot dekleta KK Drava Ptuj so gostovali na Koroškem, in sicer v Ravnah. V derbiju 16. kroga in glede na položaj na prvenstveni razpredelnici tudi derbiju 3. lige so Ptujčani razočarali, saj so gladko izgubili proti direktnemu konkurentu za naslov prvaka v 3. SKL - vhod, zaostali so za več kot sto podrtih kegljev. Tako so Ravenčani z zmago zmanjšali razliko do Ptujčanov na samo točko zaostanka in zadnja dva kroga bosta dala odgovor na to, ali so Ptujčani že v letošnji sezoni dovolj zreli za prvo mesto in napredovanje v 2. slovensko kegljaško ligo - vzhod.
Prijetno pa je presenetil nežnejši spol ptujskega keg-ljaškega kluba, ki je svoje tekmice premagal na njihovem domačem kegljišču, zato jim gredo vse čestitke. Dekleta iz Ptuja so se dobro borila in v skupnem seštevku bila boljše za trinajst podrtih kegljev.
3. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 16. KROGA: Fužinar - Drava 7:1, Žalec Petrol - Impol 3,5:4,5, Lokomotiva - Interokno 7:1, Piramida - Krško 6:2, Agroruše - Radenska 7:1
1.	DRAVA
2.	FUŽINAR
3.	agroruSe
4.	LOKOMOTIVA
5.	krSko
6.	RADENSKA
7.	IMPOL
8.	ŽALEC PETROL
9.	PIRAMIDA
10.	INTEROKNO
16 16 16 16 16 16 16 16 16 16
23 22 17 17 16 15 15 14 12 9
čič 544, S. Dobnikar 524
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Fužinar - Drava 3:5, Soštanj - Impol 3:5, Komcel - Miroteks III. 7:1. V tem krogu je bila prosta Nafta.
1. IMPOL	11	9	0	2	18
2. SoStanj	10	6	1	3	13
3. FUŽINAR	11	6	0	5	12
4. NAFTA	10	5	1	4	11
5. KOMCEČ	10	3	0	7	6
6. DRAVA	10	3	0	7	6
7. MIROTEKS III.	10	3	0	7	6
FuZinar - Drava 7:1
DRAVA: J. Podgoršek 531, Ilič 248, Arnuš 289, Dremelj 567, Čeh 539, Zorman 603, M. Podgoršek 549
Žalec Petrol - Impol 3,5:4,5 (3078 - 3141)
IMPOL: Novak 466, Kusič 517, I. Kunčič 539, M. Dobnikar 531, S. Kun-
FuZinar - Drava 3:5 (2842 - 2855)
DRAVA: Fridl 511, Krušič 457, Kramberger 485, Bombek 480, Plajn-šek 497, Kozoderc 425
Šoštanj - Impol 3:5 (2990 - 3039)
IMPOL: Stanka 532, Kunčič 500, Veber 522, Duh 484, Pečnik 511, Lampreht 490
DK
Atletika • DP za pionirje in mladince
Najboljši rezultati na koncu zimske sezone
S tekmovanji v mnogoboju se je končala letošnja dvoranska atletska sezona v Sloveniji, potem ko so se že zvrstila vsa posamična državna prvenstva za vse kategorije. Ravno mnogobojska tekmovanja so Atletskem klubu Keor Ptuj prinesla največ uspeha, saj so se z dveh tekmovanj vrnili s tremi kolajnami, zlato in dvema srebrnima.
Prvi marčevski konec tedna je Rok Grdina zasedel drugo mesto na državnem prvenstvu v sedmeroboju za mlajše mladince. Kljub temu da se mu nastop v nekaterih disciplinah napornega dvodnevnega tekmovanja ni izšel v skladu s pričakovanji in pripravljenostjo, je moral
priznati premoč tekmeca iz Velenja. Na 60 metrov je začel nekoliko slabše (7,72 sekunde), tudi skok v daljino mu ni prinesel želenega rezultata (5,86 metra), nato je nadaljeval z osebnim rekordom v metu 5-kilogramske krogle (13,10 metra), prvi dan pa je zaključil s solidnim skokom v višino (180 centimetrov). Drugi dan je nadaljeval obetavno z osebnim rekordom v tekom na 60 metrov z ovirami (8,87 sekunde), največ preglavic pa mu je povzročal skok s palico, saj tehnično najbolj zahtevne discipline zaenkrat še ne trenira, za mnogobojski »maraton«, tek na 1000 metrov, pa je porabil 3 minute in 13,80 sekunde.
Ekipne državne prvakinje v mnogoboju za pionirke U-12
Minulo soboto je prav tako v Celju potekalo posamično in ekipno prvenstvo Slovenije za pionirsko kategorijo U12. Ptujsko zastopstvo je bilo najštevilčnejše s štirinajstimi tekmovalci, klub pa so zastopali naraščajniki iz Atletske šole Mirka Vindiša. V konkurenci deklet so si Ptujčanke priborile naslov ekipnih državnih prvakinj, nastopile pa so v postavi Tanja Nahberger, Barbara Gorenc, Melani Hentak, Larisa Popovšek in Tina Fakin. V konkurenci posameznic je Tanja osvojila srebrno kolajno (na 60 metrov je tekla 9,46 sekunde, v daljino je skočila 4,06 centimetra, 2 kilograma težko žogo je sunila 7,17 metra, 300 metrov pa je pretekla v 52,02 sekunde), Barbara je bila osma, Melani pa mesto za njo. Fantje so zaostali za uspehi svojih vrstnic, ekipno so bili peti, najboljši med posamezniki je bil Mark Drevenšek na sedmem mestu. Profesionalni trener v AK Keor Ptuj in koordinator dela atletske šole Aleš Bezjak je za Štajerski tednik povedal: »Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj je mnogoboj pravilna in hkrati temeljna usmeritev za mlade tekmovalce, zato se lahko v prihodnje nadejamo uspešne specializacije in dobrih rezultatov naših atletov.«
UE
Košarka • Omrezje.net & parkl
V finalu ekipi Pragerskega in Starš
V soboto, 11. marca, je v Majšperku potekal prvi del razigravanj za končne odločitve. Naslednjo soboto bomo dobili novega prvaka lige Parkl: ali bo to prvič ekipa Veteranov iz Pragerskega ali ekipa Starš četrtič, bo jasno po sobotnem finalu.
Prvi polfinalni par je bil ponovitev lanskega finala med ekipama ŠD Slam in KK Starše. Slamovci so skozi celo sezono igrali brez svojega »motorja« Gorana Štumber-garja, za nameček se jim je pred finalom poškodoval še en center. Ekipa Starš je tekmo dobila bolj lahko, kot je
bilo pričakovati. V drugi pol-finalni tekmi sta se pomerili ekipi Veteranov iz Pragerske-ga in »tiskarjev« iz Cirkovc. V dokaj izenačeni tekmi so imeli »tiskarji« nekaj več od igre in so si počasi nabirali prednost. Ob začetku zadnje četrtine so zadeli trojko in imeli že trinajst košev prednosti. To Pragerčanov ni zmedlo. Trmasto so vztrajali pri svoji igri, ki jim je minuto pred koncem »obrodila« sadove, saj so prišli do izenačenja. V tej zadnji minuti je preveliko psihološko breme izdalo tiskarje, saj so od osmih prostih metov zadeli le enega in s
KK Veterani Pragersko; ali jim bo uspelo osvojiti prvi naslov?
tem pokopali sami sebe. Sanj o finalu je bilo konec na eni strani, veselje na drugi strani pa je bilo nepopisno.
Rezultati razigravanja:
Za mesta od 9 do 12: Veterani -SD Ptujska Gora 72:55, SD Kidričevo
-	KMO Dornava 37:53
Za mesta od 5 do 8: Din don Neman - Picerija Spajza SD Majšperk 68:78, Good guys - KK Rače 60:59 Za mesta od 1 do 4: KK Starše
-	SD Slam 80:62, KK Veterani Pragersko - Tiskarna Ekart d. 68:65
Pari razigravan] za končne odločitve v Majšperku, sobota 18. 3.:
Za 1. mesto: 19.00 KK Veterani Pragersko - KK Starše
Za 3. mesto: 17.00 Tiskarna Ekart d., SD Cirkovce - SD Slam Za 5. mesto: 15.00 Good guys
-	Picerija Spajza, SD Majšperk
Za 7. mesto: 13.00 Din don Neman - KK Rače Za 9. mesto: 11.00 Veterani
-	KMO Dornava
Za 11. mesto: 09.00 SD Kidričevo - SD Ptujska Gora
Radko Hojak
FOTO: UE
8
8
7
6
4
Foto: RH
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Ze usoden poraz deklet?
Šestnajst krog je bil ponovno neuspešen za obe ekipi NTK Ptuj. Fantje so doma nepričakovano visoko izgubili proti Križam, dekleta pa so morala
v Ljubljani proti neposrednim tekmicam za obstanek v prvoligaški konkurenci priznati premoč ekipi Vesne. Tako so sedaj mlade ptujske igralke v zelo ne-
zavidljivem položaju, saj je težko verjeti, da bi v zadnjih dveh krogih zabeležile dve zmagi, to pa pomeni, da bodo v naslednji sezoni igrali v drugi namizno-teniški ligi.
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 16. KROGA; Ptuj - Križe 2:6, Edigs - Melamin 1:6, Kema Puconci - Tempo 5:5, LM-KO Lendava
-	Sobota 5:5. Dvoboj Maribor Finea
-	Krka je bil odigrano včeraj zvečer.
Ptuj - Križe 2:6
Ovčar - Jazbič 0:3, Pavič - Mrak 3:0, Piljak - Jazbec 1:3, Pavič - Jazbič 2:3, Ovčar - Jazbec 0:3, Piljak - Mrak 3:0, Pavič/Piljak - Jazbec/Jazbič 0:3, Pavič - Jazbec 2:3
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Vesna - Ptuj 6:3, Iskra Avtoelektrika - Ilirija 6:2, Tempo - Prevent Radlje 6:0, Fu-
Foto: Črtomir Goznik
Urška Rojko (NTK Ptuj)
1. LM-KO LENDAVA	16	15	1	0	31
2. MARIBOR FINEA	15	11	3	1	25
3. KRKA	15	10	2	3	22
4. SOBOTA	16	9	4	3	22
5. KEMA PUCONCI	16	9	3	4	21
6. TEMPO	16	7	1	8	15
7. MELAMIN	16	4	1	11	9
8. PTUJ	16	2	3	11	7
9. KRIŽE	16	2	2	12	6
10. EDIGS	16	0	0	16	0
žinar Interdiskont	- Kajuh		Slovan		3:6,
Merkur - Argeta 6	:3.				
1. ISKRA AVTOEL.	16	16	0	0	32
2. ILIRIJA	16	12	2	2	26
3. MERKUR	16	11	2	3	24
4. KAJUH SLOVAN -1	16	8	4	4	19
5. FUŽINAR INTER.	16	8	3	5	19
6. TEMPO	16	7	2	7	16
7. ARGETA	16	5	0	11	10
8. PREVENT RADLJE	16	4	1	11	9
9. VESNA	16	1	1	12	3
10. PTUJ	16	0	1	15	1
Judo • Pokal Murske Sobote
Dvoboj bratov Tajhman dobil Uroš
Murska Sobota, 11. 3. 2006. Domači judo klub je pripravil tekmovanje, na katerem smo videli zanimive borbe najboljših slovenskih judoistov v kategoriji mladincev. Tekmovanje je štelo tudi za točkovanje Pokala Slovenije.
Iz JK Drava Ptuj so pri mladincih nastopili trije tekmovalci in vsi osvojili kolajne. Jan Belšak se je s tremi zmagami do 66 kg uvrstil v finale in na koncu osvojil 2. mesto. Brata Rok in Uroš Tajhman sta tokrat oba nastopala v višji kategoriji do 81 kg in se pomerila med seboj. V polfinalu je starejši od bratov Tajhman, Rok, moral tokrat priznati premoč Urošu, ki se je nato uvrstil
v finale, kjer je moral dvoboj proti zmagovalcu Sedeju iz Bežigrada še pred začetkom pre-
dati zaradi poškodbe. Tako je Uroš na koncu osvojil 2. mesto, Rok pa z zmago nad Keršičem
Foto: Sebi Kolednik
Uroš Tajhman, Jan Belšak in Rok Tajhman
Vesna - Ptuj 6:3
Supanič - Rojko 2:3, Steinman -Zupančič 3:1, Jevšek - Terbuc 3:1, Steinman - Rojko 3:2, Supanič - Terbuc 0:3, Jevšek - Zupančič 3:1, Steinman/ Jevšek - Terbuc/Rojko 1:3, Steinman - Terbuc 3:2, Jevšek - Rojko 3:1
Danilo Klajnšek
iz Impola 3. mesto.
Ta vikend bodo nastopili mladinci še na državnem prvenstvu za mlajše člane v Kopru, naslednji vikend (25. in 26. 3. 2006) pa na Pokalu Ptuja v Športni dvorani Center. Tekmovanj je do konca sezone še veliko in nadejamo se lahko novih medalj ptujskih judoistov.
Rezultati mladinci: -60 kg: 1. Matjaž Trbovc (JK San-kaku); -66 kg: 1. Dominik Dominko (JK Lendava), 2. Jan Belšak (JK Drava Ptuj); -73 kg: 1. Mario Rudl (JK Železničar); -81 kg: 1. Aljaž Sedej (Bežigrad), 2. Uroš Tajhman 3. Rok Tajhman (oba JK Drava Ptuj), 4. Boštjan Keršič (JK Impol); -90 kg: 1. Matija Erjavec (JK Sankaku), 2. Žiga Unuk (JK Impol); +100 kg: 1. Mitja Je-nuš (JK Železničar)
Sebi Kolednik
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
Identična poraza v Novi Gorici
Mladinci in kadeti Aluminija so na gostovanju v Novi Gorici zabeležili poraza na začetku spomladanskega dela sezone. Nekoliko boljšo igro so prikazala mladinci, ki so celo povedli, že čez nekaj minut pa je bil izključen njihov igralec Tihomir Tišma. Tudi iz igralcem manj so se dobro upirali domačinom, orožje so položili šele v zadnjih desetih minutah, ko so prejeli dva zadetka.
Kadeti so izgubili z enakim rezultatom, vendar s to razliko, da so imeli od 24. minute igralca več. V tem času so prejeli dva zedetka, šele v drugem polčasu pa so uspeli znižati. Kljub številnim priložnostim Kidričanom je to ostal končni rezultat tekme.
1. SML
REZULTATI 16. KROGA: HIT Gorica
-	Aluminij 3:1, Domžale - Železničar 2:0, Mura 05 - Koper 0:4, Svoboda
-	Maribor 0:2, Bilje Primorje - Britof 1:3, CMC Publikum - Factor 4:1, Triglav - Rudar Velenje 4:1
1.	TRIGLAV 16 12 1 3 39:14 37
2.	MARIBOR 16 11 3 29:16 36
3. HIT GORICA	16	11	2	3	44:22	35
4. KOPER	16	10	2	4	39:25	32
5. BRITOF	16	10	1	5	39:28	31
6. CMC PUBLIKUM 16		9	2	5	43:33	29
7. ALUMINIJ	16	6	4	6	23:24	22
8. RUDAR VELENJE 16		7	1	8	28:36	22
9. ŽELEZNIČAR	16	5	4	7	17:21	19
10. FACTOR	16	5	2	9	27:36	17
11. SVOBODA	16	5	0	11	22:31	15
12. DOMŽALE	16	3	3	10	20:37	12
13. B. PRIMORJE	16	2	3	11	12:44	9
14. MURA 05	16	1	2	13	14:47	5
4. SVOBOA	16	9	3 4	28:16	30
5. DOMŽALE	16	8	5 3	28:13	29
6. CMC PUBLIKUM 16		7	5 4	29:20	26
7. RUDAR VELENJE 16		7	4 5	20:23	25
8. FACTOR	16	6	4 6	26:20	22
9. KOPER	16	6	3 7	25:22	21
10.ŽELEZNIČAR	16	6	1 9	23:29	19
11. B. PRIMORJE	16	3	2 11	18:42	11
12. ALUMINIJ	16	2	4 10	10:29	10
13. MURA 05	16	1	4 11	10:37	7
14. BRITOF	16	1	3 12	12:53	6
Hit Gorica -Aluminij 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Nerčevič (11), 2:0 Ja-nev (30), 3:0 Žigon (38), 3:1 Gregorič (avtogol v 45. minuti)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Lešnik, Hoj-ski, Medved, Kušar, M. Lešnik, Krajnc, Kovač, Justinek, Milec (Klajderič), Mez-narič.
DK
Hit Gorica -Aluminij 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Toplak (18), 1:1 Veli-konja (36), 2:1 Gulič (80), 3:1 Velikonja (90)
ALUMINIJ: Rozman, Medved, Jus, Jevšinek, Tišma, Tement, Breg (Lah), Ljatifi (Gorani), Veselič (Rampre), Ma-rinič, Toplak.
1. SKL VZHOD
REZULTATI 16. KROGA: HIT Gorica
-	Aluminij 3:1, Domžale - Železničar 6:0, Mura 05 - Koper 2:1, Svoboda
-	Maribor 1:1, Bilje Primorje - Britof 3:1, CMC Publikum - Factor 2:1, Triglav - Rudar Velenje 2:2
1.	MARIBOR 16 13 3 0 48:8 42
2.	TRIGLAV 16 10 3 3 42:22 33
3.	HIT GORICA 16 10 2 4 28:13 32
Šahovski kotiček
Šahovska tekmovanja v mesecu marcu 2006
S tretjim hitropoteznim in tretjim pospešenim turnirjem so se nadaljevala šahovska tekmovanja za društveno prvenstvo za leto 2006.
Na hitropoteznem turnirju za mesec marec je sodelovalo 23 igralcev, ki so odigrali 15 krogov po švicarskem sistemu. Veteran Janko Bohak je tokrat z zbrano in borbeno igro, brez večjih rezultatskih nihanj med posameznimi krogi, z dokajšnjo lahkoto osvojil prvo mesto ter prevzel tudi vodstvo na tekmovanju.
Končni rezultati turnirja so: Janko Bohak 12, Dušan Majcenovič 10, Aleksander Podkrižnik in Martin Majcenovič 9,5, Tomaž Kolamanič, Božidar Mrdja, Boris Žlender in Viktor Napast 9, Igor Iljaž, Damjan Pihler, Martin Skledar, Zlatko Roškar in Bojan Lubaj 8,5, Miloš Ličina 8, Ivan Krajnc 7,5 itd.
Letošnji tretji turnir v pospešenem šahu je dal že tretjega zmagovalca, kar kaže, da je tekmovanje zelo izenačeno. Tokrat je bil nekoliko presenetljivo najuspešnejši in najspretnejši najstarejši udeleženec Martin Majcenovič. Veterani so bili torej marca nepremagljivi in res se lahko samo vprašamo, kje so mladi in mlajši in kaj to pomeni za razvoj ptujskega šaha? Abstinenca na domačih turnirjih mladim in mlajšim gotovo ni v čast, kar bo vodstvu društva morda le dalo vsaj malo misliti.
Rezultati turnirja v pospešenem šahu so bili: Martin Majcenovič 5,5, Ivan Krajnc 5, Boris Žlender in Martin Skledar 4,5, Tomaž Bajec 4, Aleksander Podkrižnik in Igor Iljaž 3,5, Branko Orešek, Milan Fijan in Silvo Zajc 3 točke. V skupnem seštevku po treh turnirjih je v vodstvu Boris Žlender (39 točk) pred Igorjem Iljažem (36 točk) in Martinom Maj-cenovičem (22 točk).
Janko Bohak
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: HIT Gorica - Drava, Bela krajina - Primorje, Nafta
-	CMC Publikum, Rudar Velenje - Domžale; vse tekme ob 15. uri. Maribor Pivovarna Laško - Anet Koper ob 18. uri.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Aluminij - Factor (v nedeljo ob 15. uri), Supernova Triglav - Dravinja, Koroška Dravograd - Krško, Svoboda - Tinex Šenčur, Zagorje - Livar.
1. SML
17. KROG: Aluminij - Triglav (ob 15.00)
1. SKL
17. KROG: Aluminij - Triglav (ob 15.00)
U-14
16. KROG: NŠ Poli Drava - Mura 05, Arcont Radgona - Aluminij
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota ob 19. uri), Gorenje - Gold club, Ribnica Riko hiše - Slovan, Prevent - Termo, Rudar EVJ Trbovlje - Trimo, Celje Pivovarna Laško - Krka.
1. A SRL - ŽENSKE
PARI 21. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Olimpija (sobota ob 19.00), Inna Dolgun - Celeia Žalec, Izola - Europdrodukt Brežice, Burja -Loka KSI, Celjske mesnine - Maks, Krim Mercator - Kočevje Anubis.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 17. KROGA: Gorišnica - Sevnica (sobota ob 19.30), Atom Krško
-	Velika Nedelja, Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana, Sviš - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Cerklje, MIP Gorica Leasing.
1.	B SRL - ŽENSKE
20. KROG: Ketting Ajdovščina - Ptuj
2.	SRL VZHOD - MOŠKI (od 9. do 15. mesta)
Drava Ptuj - Chio Kranj, Radovljica - Arcont Radgona, Aleš Praznik
-	Mark Olimpija.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
KONČNICA - ČETRTFINALE (povratne tekme): Šentvid - Nova KBM Branik, Sloving Vital - TPV Novo mesto, Luka Koper - Benedikt. V polfinale se je že uvrstila ekipa HIT Nova Gorica, ki je iz nadaljnjega tekmovanja izločila Hitachi Izolo.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 20. KROGA: Prevalje - Pomaranča bar Ptuj, ŽOK Kočevje - Comet Zreče, Partizan Škofja Loka - Formis Bell, Broline Kamnik - Mislinja, Ču-lum, s. p., Valšped - Ecom Tabor, Braslovče - Aliansa Šempeter.
2. DOL MOŠKI
PARI 20. KROGA: TAB Mežica - Svit, SIP Šempeter - Partizan Fram, MOK Kočevje - Hoče, Termo Lubnik - Astec Triglav, Telemach Žirovnica - Logatec, Prigo Brezovica - Kekoooprema Žužemberk.
TENIS
ZIMSKA LIGA 2005/2006
SOBOTA TC GOYA - ob 9.00: Gorišnica - TK Štraf, Tigri - TK Skorba gad; 12.00 TC Kidričevo - Veterani.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
GRAND PRIX BERETTA 2006 V GAJU
Strelski Center Gaj začenja novo sezono mednarodnih strelskih tekmovanj že ta konec tedna. Sezona se bo stopnjevala vse do Evropskega prvenstva v streljanju s puško šibrenico, konec avgusta in v začetku septembra. Prvo letošnje mednarodno tekmovanje Grand Prix Beretta 2006 bo potekalo med 16. in 19. marcem 2006, dnevno od 9. ure naprej. Zagotovljena je udeležba tekmovalcev iz Finske, Moldavije, Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. Slovenski selektor Mirko Slemenšek je tekmo določil tudi za izbirno tekmo slovenske reprezentance za Evropsko Prvenstvo ESC European Championship, tako bo zbrana tudi vrhunska domača strelska konkurenca.
JM
Tenis • Zimska liga 2005/06
1. liga
V četrtem krogu zimske teniške lige so igralci vodilne Skorbe izgubili dvoboj s TK Neptun. Z zmago so se po točkah z njimi izenačili igralci Nedoga in tako bo o zmagovalcu odločal zadnji, peti krog, ki bo na sporedu 25. marca.
REZULTATI: Sortima, d. o. o - TC Luka 0:3 (Rozman - Kolarič 1:9, Več-ernik - Merc 8:9 Večernik/Rozman
-	Merc/Debeljak 2:9); Nedog, s. p.
-	Okrepčevalnica Patruša 3:0 (Do-minc - Brlek 9:2, Nedog - Pušnik 9:3, Nedog/Dominc - Brlek /Kotnik 9:5); TK Neptun - TK Skorba 2:1 (Drobnič
-	Glodež 9:7, Korošec - Grabar 3:9, Drobnič/Mazera - Hazimali/Grabar 9:4.
VRSTNI RED: TK Skorba in Nedog, s. p. 15, TK Neptun 10, TC Luka 6, Okrepčevalnica Patruša 4, Sortima, d. o. o. 1 točko.
Danilo Klajnšek
Ekipa Sortime
Foto: DK
Nogomet • ZNK Ljudski vrt
Dekleta vabijo v prijetno družbo
Že dve leti lahko ljubitelji nogometa na Ptuju spremljajo tudi ekipo deklet, ki s selekcijo U-16 nastopajo pod imenom ŽNK Ljudski vrt. Predsednik kluba je Ivan Čuš, k pogovoru pa smo povabili trenerja Mirana Zor-čiča, ki nam je zaupal njihove želje in načrte v prihodnosti.
»Z dosedanjim delom v klubu smo zelo zadovoljni,
dekleta so rada prihajala na treninge in tekme in še vedno je tako. Trenutno v našem klubu vadi 24 deklet, zastavili pa smo si ambiciozne načrte za prihodnost. Želeli bi namreč ustanoviti člansko ekipo, katere temelje smo postavili že v lanski sezoni, saj bo 9 igralk iz našega kluba prestopilo v člansko moštvo, selekcija U-16 bo seveda ne-
moteno nastopala naprej. Zaradi pozitivnih izkušenj z delom z dekleti bi radi v naš klub povabili tudi mlajše igralke, stare med 10 in 14 let. Če bi bilo zanimanje dovolj veliko, bi ustanovili še selekciji U-12 in U-14, s tem pa bi dolgoročno sami zagotavljali igralke za člansko moštvo. Ker tega v tem trenutku še ne zmoremo, sedaj vabimo v
Foto: arhiv ZNK Ljudski vrt
Ekipa ŽNK Ljudski vrt U-16 s trenerjem Miranom Zorčičem (desno) in predsednikom Ivanom Čušem (levo)
Vaterpolo • Ptujčani na pripravah v Kopru
Prve priprave ptujskih vaterpolistov
nekaj let trenirali, in amaterji ogromna razlika. Obstaja tudi možnost, da nastopimo v drugi ligi, za katero pa bi se morali dodatno okrepiti z dvema ali tremi igralci iz prve lige. To se bomo morali dogovoriti v klubu z direktorjem glede finančnih obveznosti ter igralci samimi. Če si to želijo, bomo temu podredili način treningov. Trenutno so stvari še odprte,« zaključuje Kremžar.
V ligaškem tekmovanju pa že nastopajo mlajše ptujske selekcije. Vaterpolo šola, ki trenutno šteje približno dvajset fantov in bo v prihodnosti steber članske ekipe, bo nastopala na turnirjih do 10, 12 in 14 let. Do sedaj so se z najmlajšimi udeležili treh turnirjev.
UG
Ptujski vaterpolisti, ki trenirajo od lanskega avgusta, so se ta konec tedna zbrali na prvih skupnih pripravah v Kopru. Od petindvajsetih članov ekipe, ki obiskujejo treninge, se jih je zbralo petnajst, ki so izkoristili termine v bazenu vaterpolo kluba Koper.
»Moramo se zahvaliti Koprčanom, ki so nam omogočili, da pri njih treniramo. Potreba po pripravah se je pojavila predvsem zaradi slabših pogojev za treniranje v ptujskih Termah, priprave pa so pomembne tudi zaradi druženja,« je v uvodu povedal trener ptujske ekipe Marko Kremžar.
Doma se vaterpolisti na sezono pripravljajo v ptujskih Termah, treninge opravljajo še v mariborskem Pristanu, z ekipo Celja pa so odigrali
nekaj trening tekem. Boljše možnosti za trening kot notranji bazeni Term vsekakor nudi zunanji olimpijski bazen, ki ga bodo začeli uporabljati, ko bo za to primerna temperatura, predvidoma v drugi polovici aprila.
Trenutno še ni znano, v katerem tekmovanju bodo Ptujčani v letošnji sezoni nastopili. Obeta se jim nastop v vsaj enem ligaškem tekmovanju. Bolj gotova kot druga liga je poletna mini vaterpolo liga, ki je turnirskega sistema. V njej vsaka ekipa udeležena v ligi priredi en turnir, Kremžar pričakuje udeležbo petih do šestih moštev. »Za ta sistem tekmovanja se bom tudi sam osebno angažiral v organizaciji. Želimo vzpostaviti tekmovanja na popolnoma rekreativnem nivoju, saj je med tistimi, ki so vsaj
Ptujski vaterpolisti so se v Kopru dobro počutili.
našo sredino igralke iz širšega področja Podravja, ki so že nastopale v kakšnem klubu, tudi iz Maribora in Prekmur-ja. Z ŽNK Pomurje dobro sodelujemo že sedaj, saj smo z njimi že sklenili ustni dogovor o tem, da bi nam odstopili kakšno igralko. V Pomurje so v preteklosti zaradi dobre organiziranosti tamkajšnjega kluba (imajo igrišče v Filov-cih) odhajale tudi igralke iz Podravja, želimo si, da bi v bodoče prihajale k nam.«
Kako poteka delo v klubu in od kod prihajajo igralke?
M. Zorčič: »Naš prvi cilj je poskrbeti za prijetno počutje deklet, to nam je v ekipi U-16 dobro uspelo. V našem klubu smo do sedaj združevali igralke predvsem iz širšega ptujskega okoliša (Ptuj, Podleh-nik, Destrnik, Slovenja vas sedaj pa se odpirajo možnosti tudi za okoliš Lenarta, v naš klub pa bi radi pripeljali tudi igralke, ki (neregistrirane) igrajo v Slivnici in Zlatoličju (intenzivno iščemo predvsem izkušeno vratarko). Na Ptuju bi jim z veseljem ponudili priložnost za igranje v organizirani sredini. Želimo si dobrega sodelovanja tudi z Mariborom, kljub temu da prihajajo od tam namigi o ustanavljanju ženske ekipe. K nam vabimo dekleta, ki so športno aktivna tudi na drugih področjih, ponujamo pa jim dobro družbo in napredovanje v nogometni igri.«
Dekleta uživajo v nogometni igri.
Foto: Črtomir Goznik
Kakšni so pogoji za včlanitev v vaš klub?
M. Zorčič: »Naš klub temelji na amaterskem delu in tako bo tudi v bodoče. Vsem igralkam ponujamo enake pogoje dela: mi poskrbimo za drese in prevoze na tekmo, ostalo opremo si dekleta priskrbijo sama.
Iz izkušenj lahko trdim, da so dekleta vzpostavila pozitiven odnos do igre, nogometa in pripadnosti klubu. Večinoma so to dobre učenke in so dejavne tudi v drugih športih, veliko se jih tudi glasbeno udejstvuje. Nekatera od njih so se odločila tudi za športni oddelek Gimnazije.«
Kje trenirate in igrate tekme?
M. Zorčič: »V poletnih mesecih treniramo in igramo na igrišču NK Ljudski vrt, kjer si prostor delimo z mlajšimi selekcijami NŠ Poli Drava in Ljudskega vrta. V zimskih mesecih smo dobili na razpolago telovadnico v Destrniku, kjer delamo skupaj s šolsko ekipo OŠ Destrnik, katere igralke igrajo v našem klubu. Ob tej priložnosti se za razumevanje in podporo zahva-
ljujem ravnatelju in učiteljem OŠ Destrnik ter županu in svetnikom občine Destrnik.
Šolska ekipa OŠ Destrnik se je letos uvrstila v polfina-le osnovnošolskega DP, da bi se dobro pripravila, pa smo z njimi že odigrali tri pripravljalna srečanja.«
Dekleta vabite torej v dobro družbo?
M. Zorčič: »Tako je. Na voljo imamo tri mesece časa, da formiramo člansko ekipo. Verjamem, da nam bo uspelo, v nasprotnem primeru bomo poskušali naslednje leto. Pohvalimo se lahko tudi z državno reprezentantko selekcije U-19, to je Mateja Arnuš, imamo pa še nekaj kandidatk za mlajše reprezentančne selekcije. Naš moto na treningih je: če prideš na trening slabe volje, moraš oditi domov dobre volje; pri takšnem pristopu dekleta uživajo v nogometni igri.«
Jože Mohorič
Kontaktna oseba za vključitev v ŽNK Ljudski vrt je Miran Zorčič (041 901 948); vabijo tudi druge zainteresirane za delo v klubu.
Kolesarstvo • KK Bike EK Haloze 2002
Letošnje leto pričakujejo podobne ali še boljše rezultate
Člani kolesarskega kluba Bike EK Haloze 2002 so se 10. marca zbrali na tretjem rednem občnem zboru. Leto 2005 je bilo zelo uspešno, kajti organizirali so več klubskih rekreativnih prireditev in tudi kolesarski maraton Kidričevo 2005. Zelo dejavna je bila tudi tekmovalna ekipa, ki tekmuje na slovenskem državnem pr-
venstvu za amaterje. Tu imajo tudi dva državna prvaka v kronometru, in sicer Iztoka Robiča in Miha Vanturja, med ženskami pa je Natalija Veršič v skupnem točkovanju osvojila drugo mesto.
V letošnjem letu pričakujejo podobne rezultate, saj so tudi povečali število tekmovalcev. Ponosni so tudi na
to, da je v lanskem letu njihov član Zvonko Hasemali prevozil 653 km v 24 urah in s tem pri 46 letih izboljšal svoj osebni rekord iz leta 2004. Ob tej priložnosti so se zahvalili svojim sponzorjem, ki so navzoči iz cele Slovenije in ki jih bodo podpirali tudi v bodoče.
Danilo Klajnšek

Ekipa KK Bike EK Haloze 2002
Foto: UG
Ptuj • Mis Štajerske 2006
Letos prvič avtomobil!
Že ob razglasitvi mis Slovenije 2005, lento je osvojila Sanja Grohar, ki je za favoritko veljala že od začetka tekmovanja, se je vedelo, da bo 14. mis Slovenije imela najkrajši staž doslej. Krono najlepše naj bi predala svoji naslednici že junija ali najkasneje julija. Septembra pa naj bi že na Poljskem izbrali mis sveta 2006.
V tem trenutku je znano movanja, tri najlepše z vsa- Če bo vse po sreči, naj bi se to, da se že ta konec tedna kega se bodo uvrstile v pol- ponovno dogajalo na Ptuju, pričenjajo regionalna tek- finale, ki bo že konec maja. v Termah, kjer pa bo zago-
Na mis Štajerske 2005 so slavile Doris Slaček, Tatjana Caf in Tadeja Lašic.
Foto: Črtomir Goznik
Cvetkovci • Proslavili 10 let delovanja DGMPŽ
Ptičja gripa prekrižala račune
V Društvu gojiteljev malih pasemskih živali Ormož so proslavili 10-letnico svojega delovanja. Zabava članov in gostov je bila v gasilskem domu v Cvetkovcih, pred njo pa so opravili tudi redni letni občni zbor.
Društvo je bilo ustanovljeno pred desetletjem in ob ustanovitvi so načrtovali delovanje sedmih sekcij. Kot prvo tovrstno društvo v Sloveniji so leta 2000 razvili društveni prapor. Bili so dobri in slabši časi, rezultati pa so kljub vsemu spodbudni. Članstvo se je v tem času povečalo za trikrat, tako da ima društvo sedaj 35 članov z okrog 1200 živalmi. Z najboljšimi se člani redno udeležujejo različnih razstav. Najbolj številčna je golobar-ska sekcija. V društvu gojijo tudi čez 30 pasem perutnine v različnih barvah. S perutnino se ukvarja 14 članov. Aktivni so tudi rejci kuncev, ki so lani tetovirali 29 kuncev. Ker se je v zadnjem času pridružilo več gojiteljev ptic, so
na zboru aktivirali tudi sekcijo za varstvo in vzgojo ptic, ki jo vodi Marjan Kolmančič. Iz različnih poročil je bilo slišati, da jih je pojav ptičje gripe in prepovedi v zvezi s to boleznijo zelo prizadel. Svoj jubilej so namreč želeli dostojno obeležiti z mednarodno razstavo živali. Imeli so že potrjeno udeležbo za čez 1200 živali, vendar so morali zaradi znanih dogodkov razstavo odpovedati.
Prav tako se pojavljajo težave pri vsakodnevni oskrbi perutnine, ki jo imajo sedaj - v skladu z določili - zaprto. To pa seveda ni ugodno za živali, saj nobeden izmed rejcev ni načrtoval, da bo moral imeti vse svoje živali v zaprtem prostoru. Zato se pojavljajo
^ CGMPŽ, V
Y ORMOŽ. V
jiiOx^h
à

Delovno predsedstvo 10. občnega zbora - skrajno desno predsednik društva Jože Plohl
tovo 29. aprila zadnji regionalni predizbor letošnjega tekmovanja za mis Slovenije z nepozabnim turbo folk večerom, na katerem bodo nastopili Atomik Harmonik in Turbo Angels. V zraku je še samo datum finala, na katerem bodo izbrali 15. mis Slovenije, ali se bo zgodil še pred začetkom svetovnega nogometnega prvenstva ali takoj po zaključku v juliju, v tem trenutku še ni odločeno. Znan pa je tudi že datum izbire najlepše obleke za letošnjo mis, to naj bi se zgodilo 21. junija. Dekleta, ki se želijo potegovati za letošnje lente mis Štajerske, morajo prijavo oddati do 20. aprila, prvo prijavnico objavljamo že danes. Tekmovalo bo lahko največ 15 deklet. Pogoji za udeležbo so znani: dopolnjena starost 17 let v letu tekmovanja, in največ 24 let v tem letu, višina nad 165 cm, slovensko državljanstvo, kandidatka mora biti samska, brez otrok in nekaznovana. Najuspešnejše udeleženke na tekmovanju za mis Štajerske že praviloma čakajo lepe nagrade, manjše nagrade prejmejo vse tekmovalke ne glede na uspeh. Čaka jih tudi sprejem pri ptujskem županu. Letošnja zmagovalka pa se bo ob vseh nagradah še lahko vozila šest mesecev z novim avtomobilom, ki ji ga bo v uporabo dalo eno od uspešnih ptujskih podjetij. Če bo postala mis Slovenije, bo njena vožnja s ptujskim avtom krajša, ker po pravilih tekmovanja mis Slovenije vozi Renaultov
RADIO)))TEDNIK
MISS SLOVENIJE 2006
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica:. Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavijam, da so navedeni podatid resnični in da soglašam s praviii izbora.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
G E R Z
N A
VliE#T N
štajerski
avtomobil. Da se bodo po odru izbora za mis Štajerske ponovno sprehodila najlepša med najlepšimi dekleti v tej državi, bodo prav gotovo zaslužne letošnje udeleženke, ki jim pogum in izziv dajejo dosedanje uspešne udeleženke ptujskega izbora. Prva je bila Alenka Vindiš pred 10 leti, kot prva spremljevalka mis Štajerske 1996
in kasnejša mis Slovenije 1996. Že zato naj bi bil letošnji izbor, dogaja se deset let po prvem, nekaj posebnega in tudi izjemna priložnost za dekleta s tega okolja, ki bodo skušala osvojiti še tretji naslov mis Slovenije. Ali bomo k imenoma Alenke in Miše dodali še tretje, bomo izvedeli kmalu.
MG
Ormož • Koncert učencev in učiteljev
V znaku čudežnega dečka
Na dan žena, 8. marca, so učenci in učitelji Glasbene šole Ormož pripravili koncert v počastitev mednarodnega praznika žena, ki je bil hkrati posvečen 250. obletnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Desetletnico so člani in gostje zares dostojno proslavili, med drugim tudi z dvema prekrasnima tortama, ki ju je spekla članica Dragomila Kefelja.
težave s prenatrpanostjo. Rejce je seveda tudi strah, da bodo morali ob morebitnem pojavu bolezni okrasne živali evtanazirati. Na ta način bi utrpeli precejšnjo materialno škodo, saj imajo razstavne živali drugačno ceno kot tiste za v lonec. Na njih so rejci tudi drugače navezani. Težave bodo imeli tudi pri nabavi novih živali, saj so po pojavu bolezni vsi postali nekoliko nezaupljivi do tujih živali.
Jože Plohl, predsednik društva, je povedal, da upajo, da se bodo stvari uredile in bodo lahko odpadlo razstavo organizirali letos. V ta namen so tudi že pripravljali in popravljali kletke in posodo za živali.
vki
Učenci in učitelji Glasbene šole Ormož so za svoj tokratni nastop izbrali dvorano Doma kulture, ki je bila polna zvestih poslušalcev. Koncert je bil prepreden z življenjem in delom Wolfganga Amadeusa Mozarta. Začelo se je sladko, saj so obiskovalcem za popotnico pri vhodu ponudili svetovno znane Mozartove kroglice. V programu, ki je sledil, pa so celo odkrili recept za pripra-
vo le-teh.
Prepletanje sodobnega in klasičnega je uprizorila plesna skupina Amadeus, ki se je predstavila s koreografijo na glasbo Rock me Amadeus. Nastopajoči so tudi s svojo opravo prispevali k živopisni proslavi, saj so imeli številni primerne lasulje ali kakšen kos obleke, ki je spominjal na Mozartov čas. Nekateri pa so zadevo vzeli zelo resno in so se od glave do pet prelevi-
li v Mozarta in Nanrl. Zaigrali in zapeli so glasbena pripravnica, Orffova skupina, pevke, kvartet trobil ter številni mali pianisti, kitaristi, klarinetisti, trobentači, flavtisti, harmonikarji in violinisti. Program je bil povezan s številnimi podrobnostmi iz Mozartovega življenja in je s sproščenim pristopom približal delo in življenje genialnega skladatelja.
vki
Foto: arhiv šole
Koncert je zaključil orkester in zbor učencev in učiteljev s serenado iz Male nočne glasbe W. A. Mozarta.
Foto: vk
Podlehnik • UO TD Podlehnik odgovarja na obtožbe
Besede so premalo, pogodbe ni bilo
Na izjavo bivšega predsednika TD Podlehnik Franca Drobniča, v kateri je povedal, da odstopa s te funkcije zaradi nevzdržnih odnosov v vodstvu ter popolnega neupoštevanja kakršnihkoli njegovih predlogov (sodu je izbilo dno lansko martinovanje, za katerega je po Drobničevih besedah bil zagotovljen sponzorski denar, a se je društvo raje odločilo za občinska sredstva), se je odzvalo vodstvo društva v sestavi: Mira Maučič, Zdenka in Ivan Golub ter Milan Vidovič.
Fntn-
Upravni odbor TD Podlehnik: »Drobnič je sicer res govoril o tem, da lahko zagotovi denar za martinovanje, to pa je bilo tudi vse. Prinesel ni nobenega dokumenta, ki bi te besede potrjeval, še nekaj dni pred prireditvijo nismo dobili nobene pogodbe o sponzorstvu, kaj šele, da bi bil denar nakazan na naš račun.«
Na poletne počitnice pod posebno usodnimi pogoji - samo v Agenciji Sonček
Kljub temu da se zima še ni poslovila in nas vedno znova preseneti s hladnimi dnevi in snežnimi zameti.je sedaj pravi čas za razmislek o tem, kje in kako boste preživeli svoje poletne počitnice.
VSončku smo tudi za prihajajočo pomlad in poletje pripravili številne ponudbe. Že znanim in priljubljenim de-stinacijam iz preteklih let smo dodali nekaj novih, prav tako zelo zanimivih in atraktivnih počitniških krajev, tako v Sloveniji kakor tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Dodali pa smo tudi novo počitniško destinacijo v Grčiji - letovišče Parga - ter aktivne počitnice (Sončkov klub) v čudoviti Toskani.
Rana ura zlata (k)ura
Za tiste, ki že sedaj razmišljate o poletju, smo pripravili prav posebne ugodnosti. Ob rezervaciji določenih aranžmajev iz našega poletnega kataloga lahko do 31. marca prihranite do 15 % vrednosti aranžmaja.
Ob rezervaciji aranžmaja vam popust za zgodnje rezervacije obračunamo ne glede na obliko plačila. Tako se vam popust obračuna tudi za obročna plačila s čeki, kartico American Exoress ali v orimeru delne akontaciie fvsai 30
% vrednosti aranžmaja). Ne spreglejte, da lahko svoje počitnice do 31. marca plačate s čeki na 10 obrokov brez obresti!
Vse, ki boste svoje počitnice rezervirali do 31. marca, pa bomo še posebej nagradili. Za vas smo pripravili darilo v vrednosti 10.000 SIT, ki smo ga poimenovali Sončkov trojček. Izbrali si boste lahko turistični vodnik, ki vas bo popeljal po Istri in Kvarnerju, Dalmaciji ali na otok Krf. Ob sklenitvi družinskega nezgodnega zavarovanja z asistenco -Coris vam podarimo dodatni popust v višini 1.500 SIT. Da pa bo potovanje udobneje, vam podarjamo še sončkov dekorativni volneni vzglavnik.
Počitnice po meri
Da bodo počitnice prijetnejše in pot manj stresna, lahko sami izbirate, kateri dan se boste odpravili na pot ter se tako izognili največji gneči. Razen dneva prihoda se lahko odločate tudi o dolžini svojih počitnic v glavni poletni sezoni, in sicer med 3-, 4-, 7-, 10- in večdnevnimi počitnicami.
Različna dolžina počitnic je še posebej primerna za vse tiste, ki imate radi raznolikost in želite dopust preživeti v več krajih. Tako si lahko na primer 11-dnevne počitnice po Kvarnerskih otokih sestavite tako, da preživite 4 dni na Krku, 3 dni na Rabu ter 4 dni na Pagu. Seveda pa vam v naših poslovalnicah sestavimo kombinacijo povaši meri!
Vabimo vas, da se oglasite v kateri izmed naših poslovalnic v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu, Ptuju, Murski Soboti, Velenju ter Celju, od 15. marca pa tudi v novem Citycentru v Celju. Sončkov katalog in druge atraktivne ponudbe so vam dostopne tudi na spletni strani www.sonchek.com. Za vse informacije pa smo vam na voljo tudi na brezplačni telefonski številki 080 19 69.
Z veseljem vam bomo pomagali pri izbiri počitnic po vaši
man I
Druga stran zgodbe o zadnjih dogajanjih, ki so jo povedali, sicer ne izpodbija Drobničevih navedb, vendar pa vso stvar postavlja v drugačno luč: »Ko je Franc Drobnič lani podal odstopno izjavo, smo se želeli pogovoriti z njim in razčistiti zadeve, vendar ni hotel niti slišati nič o tem. Na mizo je vrgel dopis, v katerem, kot je dejal, pojasnjuje, zakaj odstopa s funkcije predsednika. Takoj nato smo sklicali izredno sejo upravnega odbora, ki je izglasoval, da do nadomestnih volitev vodim društvo jaz kot podpredsednik, nato pa bodo na občnem zboru izvedene volitve za novega predsednika za dobo enega leta, kolikor pač še traja ta štiriletni mandat,« je najprej povedal Milan Vidovič.
Zakaj je »počilo« pav okoli prireditve martinovanja, pa so v upravnem odboru razložili takole: »Res je, da je Drobnič govoril o tem, da naj bi stroške martinovanja pokrili s sponzorskimi sredstvi, za katera naj bi on sam že poskrbel. Po njegovem predlogu naj bi bilo martinovanje v gostišču ob Ribniku, za 150. 000 tisočakov pa se je že pogodil z ansamblom Celjski vitezi. Po njegovem predlogu smo se oglasili v gostišču, vendar se nam je zdela ponudba precej draga, dodatna težava pa je bila tudi v tem, da ta lokacija lahko sprejme le 120 gostov. V Podlehni-ku pa je martinovanje prireditev, ki se je vedno udeležuje zelo veliko občanov, vedno preko 200. Drobniču smo povedali, da mora biti prireditev namenjena vsem, ne le članom društva, in ko smo se prepričali, da je na dan prireditve prosta občinska dvorana, ki lahko sprejme več ljudi, je bilo tudi s tega vidika nesmiselno, zakaj bi izvedbo prenesli v manjši in dražji prostor.«
Bistveno dejstvo za zavrnitev Drobničevega predloga pa je bilo po besedah vseh štirih sogovornikov v tem, da društvo ni imelo v rokah
nobenega zagotovila o pridobitvi sponzorskega denarja: »Drobnič je sicer res govoril o tem, da lahko ta sredstva zagotovi, to pa je bilo tudi vse. Prinesel ni nobenega dokumenta, ki bi te besede potrjeval, še nekaj dni pred prireditvijo nismo dobili nobene pogodbe o sponzorstvu, kaj šele, da bi bil denar nakazan na naš račun. Tako seveda ne moremo delati, saj gre za veliko prireditev. In kaj bi se zgodilo, če bi se zanesli le na besede, denarja pa potem ne bi bilo od nikoder? Nihče ne govori o tem, da njegov predlog ni bil dober, toda moral bi biti podprt vsaj z ustrezno pogodbo! Če bi nam predložil pogodbo ali če bi bila nakazana sredstva, njegov predlog sploh ne bi bil vprašljiv! Katero društvo pa bi takšno možnost zavrnilo?!«
Zato so se v vodstvu društva raje odločili, da izvedejo martinovanje tako kot vsa prejšnja leta; v vaški dvorani, za pijačo in hrano so poskrbeli kar člani in domači sponzor, nekaj pa je primaknila še občina - kot pravijo v društvu, naj ne bi šlo za veliko vsoto.
Podobna zgodba velja tudi za Jan-ževo domačijo v Jablovcu: »Gre za objekt, ki je v zasebni lasti in naše društvo ni imelo niti pogodbe o upravljanju. Poskušali smo jo pridobiti, a Drobnič tega ni uredil. Tako seveda niti ni bilo zakonske osnove, da bi lahko v to hišo vlagali. Smo pa izdali reklamne zloženke, že iz tega razloga, da promoviramo stavbno dediščino, ki leži v naši občini.«
Takšna je torej druga plat zgodbe o razkolu v vodstvu TD Podlehnik, ki ima gotovo svoj prav. Čisto prava resnica bo verjetno - tako kot vedno - nekje vmes; če medčloveški odnosi niso urejeni, če se ljudje ne znajo pogovarjati in najti dogovora, potem je edina rešitev res lahko le razhod.
SM
Novi predsednik TD je Milan Vidovič
Člani podlehniškega TD so na minulem občnem zboru, po odstopu prejšnjega, izvolili novega predsednika za obdobje enega leta. Funkcijo je prevzel dosedanji podpredsednik Milan Vidovič. Sicer pa so na srečanju, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, saj TD velja za najštevilčnejše dru-
^ _ ______ štvo v občini, pregledali delo
in uspehe v lanskem letu in si zastavili smernice za letošnje leto. »Med večjimi, že tradicionalnimi akcijami, ki jih bomo izvedli tudi letos, je čistilna akcija, pohod po občini, ocenjevanje urejenosti okolja in domov, martinovanje in prikaz nekaterih starih običajev, tudi izobraževalni tečaji in strokovna ekskurzija, podali pa bomo tudi pobudo za ustanovitev turistično informacijske pisarne v občini,« je napovedal Vidovič.
TD Podlehnik sicer deluje že sedem let, v njegovem okviru pa deluje več sekcij: ljudske pevke Trstenke, orači iz Jablovca, skupina za ohranianie šeg in navad ter fílesno-ritmična skufíina.
Kuharski nasveti
Juhe in jusne zakuhe
V vse bolj hitri družbi nam primanjkuje tudi časa za kuhanje jedi, ki zahtevajo čas. Tako dobre mesne juhe po večini kuhamo ob nedeljah ali ob drugih družini pomembnih praznikih.
Med osnovne mesne juhe spadajo juhe bujon, pri katerih vse sestavine počasi kuhamo. Bujon imenujemo posebej čisto mesno juho, ki je narejena iz ene vrste mesa s kostmi, jušne zelenjave, začimb, ki jim izpopolnjujejo vonj in okus. Če te juhe pripravljamo za praznike, jih skuhamo iz posebej izbranih sestavin. Če pa želimo res močno juho, jo pripravimo iz dvojne količine mesa in jo imenujemo consomme ali krepka juha.
Pri nas še vedno bolj redko dobro mesno juho izboljšamo z belim borgundcem, madeiro ali konjakom. Krepke juhe so tako močne, da jih lahko ponudimo brez jušnih vložkov ali zakuh. Krepke juhe ne glede na to, iz katere vrste mesa jih pripravljamo, lahko ponudimo vroče ali hladne, ko ponudimo hladne krepke juhe, jim popolnoma odstranimo maščobo. Dobro čisto juho pa lahko ponudimo tudi tako, da damo v skodelico opečen ali popražen kos kruha, na kruh previdno zlomimo jajce in čez prelijemo vrelo čisto juho.
Danes vedno pogosteje pripravljamo tudi kremne juhe. Tako so posebej okusne fižolo-va, kremna juha iz belušev, bro-kolija, cvetače, korenja, blitve in podobne fine zelenjave. Za vse kremne juhe je značilno, da jih
pretlačimo ali prepasiramo ter nosijo ime po vrsti zelenjave, iz katere jih pripravimo ali po juš-nem vložku ali zakuhi. Za vse kremne juhe tudi velja, da jih enostavno pripravimo in da so lahko tudi samostojne jedi, na koncu pa jim okus izboljšamo s kislo smetano.
Vse kremne juhe iz zelenjave pripravljamo tako, da na mali količini maščobe najprej pre-pražimo manjšo količino sesekljane čebule, dodamo malo količino narezane jušne zelenjave, npr. por, korenje, česen, zelena, zelenjavo rahlo prepražimo, jo pomokamo in zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Nato dodamo večjo količino zelenjave, po kateri bo kremna juha imela okus in ime. Začinimo s soljo, lovorom, po želji popra-mo in kuhamo tako dolgo, da zelenjava razpade. Nato juho pretlačimo, jo ponovno zavremo in tik pred serviranjem v juho vlijemo kislo smetano. Da se smetana ne sesiri, jo s šibo gladko premešamo, nato pa ji dodamo zajemalko vroče juhe, prav tako premešamo in nato vlijemo kislo smetano v juho. Ko smo juho izboljšali s smetano, juha ne sme ponovno zavreti.
Juhe lahko pripravimo tudi iz ene vrste rib ali iz mešanice rib, lahko pripravimo tudi čiste ribje juhe, takrat v njih zakuhamo fine jušne zakuhe ali pripravimo rakovo kremno juho ali juho iz škampovih repkov in drugih morskih sadežev,
Mokri smrček
Poporodna krvavitev
Vprašanje bralke Mance iz okolice Ptuja: Imamo psičko, ki je skotila 7 vitalnih mladičkov. Opažamo, da psička, ki je kotila brez težav, še zmeraj krvavi iz rodil. Kje je vzrok za krvav izcedek in kako pomagati? Hvala za odgovor.
sploh če ste ljubiteljih rib. Juho iz škampovih repkov naredimo tako, da skuhamo najprej čisto ribjo juho z veliko jušne zelenjave. Čisto ribjo juho lahko skuhamo iz poljubih celih rib, ki smo jih filirali, in slabše dele, ki so nam ostali pri filiranju, uporabimo za kuhanje čiste juhe.
Ribjo juho kuhamo slabo uro, zraven soli, celega popra in lovora dodamo tudi krhelj limone ali malo belega vina. Čiste ribje juhe vedno precedimo čez fina cedila ali celo kuhinjsko krpo, da popolnoma odstranimo kosti. V kolikor imamo male repke škampov, jih cele tik pred serviranjem zakuhamo v ribjo juho in pustimo, da juha vre 2 do 3 minute. Pri večjih škampovih repkih bi repke lahko narezali na ne predebele kolobarje in jih prav tako zakuhali v ribjo juho. Se za bolj zahtevne goste pa lahko naredimo škampove žlič-nike in jih prav tako zakuhamo v juho.
Če raje kuhate čiste juhe, si pripravite bolj zanimivo jušno zakuho ali vložek. Jušno zakuho imenujemo na primer žličnike, cmoke, drobne testenine, kaše in druge zakuhe, ki zahtevajo od toplotne obdelave kuhanje, južni vložki pa so opečene kruhove kocke, profiteroli, jajčni sir ali royal, ocvrti grah in podobni vložki, ki od toplotne obdelave zahtevajo pečenje, praženje ali
Odgovor: Poporodna krvavitev - krvavitev iz maternice (Metrorragija post partum), ki ne neha takoj po porodu, je nasledek prepočasnega krčenja maternice in placentarnih kapilar. Živalim po porodu kaplja ali pa se po malem poceja iz nožnice kri, lahko pa se občasno izločajo tudi manjši ali večji krvni strdki. Živali, ki imajo omenjene težave, je potrebno zdraviti. V ta namen uporabljamo zdravila, ki pospešijo krčenje maternice in prepre-
cvrenje.
Za čiste juhe si enostavno pripravimo opečene kruhove kocke s parmezanom, ki jih pripravimo tako, da toast narežemo na male kocke, vsako kocko povaljamo v razžvrkljanih jajcih, nato po njih rahlo potresemo sir in ponovno povaljamo v jajcih ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. Ocvrte tik prede serviranjem damo v juho.
Lahko pa si pripravimo tudi jajčni sir ali royal, ki ga pripravimo tako, da vzamemo enako količino mleka ali smetane, lahko tudi mešanico mleka in kisle smetane in enako količino jajc, oziroma en lonček mleka in en lonček jajc brez lupine. Jajca in mleko damo v posodo, rahlo solimo in s šibo dobro premešamo. Po želji lahko dodamo še narezan drobnjak, sir, zelenjavo ali koščke kuhanega mesa. Dno posode obložimo s folijo, vanjo vlijemo pripravljeno zmes in posodo pokrijemo, lahko tudi s folijo. Posodo postavimo v drugo posodo z vodo in počasi kuhamo 20 minut. Še topli jajčni sir damo na desko, odstranimo papir in pustimo, da se ohladi. Ohlajenega narežemo na poljubne oblike in tik pred serviranjem vmešamo v vrelo čisto juho.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
čujejo krvavitve. Pri večjih izgubah krvi so primerne tudi infuzije elektrolitov ali transfuzija krvi. Če se kljub ustrezni terapiji zdravstveno stanje živali ne izboljša, je potrebna kirurška odstranitev rodil (maternice in jajčnikov).
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBUUNTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
t 02/771 0082
V vrtu
Pomladno prebujanje
Jutranje žvrgolenje ptic, glas zvončkov in trobentic so po Gregorjevem v hladnem vetričku in izpod snežnih zaplat pričeli polagoma prebujati naravo iz zimskega sna. Toplemu spomladanskemu soncu je preostalo še samo, da prežene hladne zimske oblake in ogreje zemljo in zrak za novo kalitev ter brstitev.
V SADNEM VRTU v obdobju ob izteku zime in začetku pomladi razporedimo opravila pri negi sadnega drevja tako, da bodo pravočasno opravljena dela, ki so pogojena za začetek vegetacije in pripravo opravil pri vzgoji in negi po začeti vegetaciji.
Vinsko trto, jablane, hruške, orehe, lesko, slive in grmičasto jagodičevje obrežemo, še preden prično br-steti, zimsko rez breskev, marelic, aktinidije, češenj in malin pa opravimo v času brstenja do cvetenja. Sadne vrste, ki so ob začetku vegetacije z rezjo izpostavljene solzenju in izgubam rastlinskih sokov, obrezujemo še v stanju mirovanja, sadne vrste, ki imajo prebujno rast pa s kasnejšo rezjo nekoliko oviramo v rasti, lažje in hitreje pa jim zaraščajo nastale rane po rezi.
Gnojenje s počasi topnimi in trajanje delujočimi rudninskimi in organskimi gnojili opravimo še pred začetkom vegetacije, dohranjevanje pa nato po potrebi opravljamo med vegetacijo z lahko topnimi gnojili.
Globoko obdelavo zemlje pri vseh sadnih vrstah in starostih sadnega drevja opravimo v času, ko so v stanju zimskega mirovanja, med vegetacijo pa tla le plitvo rahljamo predvsem z namenom uničevanja plevela in zadrževanja vlage v tleh. Za obdelavo zemlja ne sme biti premokra, prav tako pa ne obračamo presuhe zemlje.
Sajenje sadnih sadik brez koreninske grude mora biti opravljeno, preden prične rastlina brsteti.
Od pravočasnega varstva sadnega drevja pred rastlinskimi škodljivci in boleznimi je odvisna njihova zdrava rast in razvoj ter kakovost pridelkov. Pred rastlinskimi boleznimi škropimo, preden nastopijo pogoji za njihov pojav in razvoj, sadne škodljivce pa uničujemo šele takrat, ko se pojavijo. S predspomladanskim škropljenjem sadnega drevja pa uničujemo zalego sadnih škodljivcev, ki je prezimila, ter preprečujemo vdor glivičnih bolezni v mlado lubje in sočno brstje.
V	OKRASNEM VRTU okopljemo trajnice, okrasne drevnine in grmovnice, ki jih ne gojimo v vrtni trati. Zemlja mora biti primerna za obdelavo, to je takrat, ko postane toliko sipka, da se ne lepi v grude. Z okopavanjem prezračujemo in rahljamo tla za boljšo rast korenin, vnašamo rastlinska hranila bližje koreninam, zadržujemo talno vlago in uničujemo plevele. Enako kot velja za sadno drevje je potrebno opraviti sajenje sadik okrasnih drevnin in grmovnic še preden prično brsteti. Pri okrasnih rastlinah, ki imajo za svojo rast in razvoj posebne zahteve glede globine sajenja, se ravnamo po navodilih, sicer pa drevnine s stebelno vzgojo sadimo plitveje v višini koreninskega vratu, grmovnice, ki se obnavljajo s poganjki iz korenin, pa nekoliko globlje.
V	ZELENJAVNEM VRTU se bomo na pripravo gredic za setev vrtnin odpravili šele tedaj, ko bo zemlja primerna za obdelavo. V jeseni globoko prerahljana tla, dobre strukture, humozna, na ugodni legi, sedaj še po potrebi pognojimo z rudninskimi gnojili in poravnamo. Za prve setve pa ni le pogoj dobro pripravljena gredica za setev, marveč je ob primerni vlažnosti najpomembnejša toplota tal. Zemlja se hitreje ogreje za setev, če jo prekrijemo s prekrivalko, večplastno vlaknasto folijo, ki po nekaj sončnih dneh zdrži dovolj toplote in vlage za kalitev.
Miran Glušič, ing. agr.
dZ'23. marca 2006
17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja	20-Ponedeljek
21-Torek	22-Sreda	23-Četrtek ě	
Trikotnik finančne svobode v informacijski dobi!
Do danes so nas učili kvečjemu to, kako postati finančno svoboden z naložbami v vrednostne papirje in nepremičnine. Danes je situacija drugačna. Obogatite lahko na čisto nov način. Finančno lahko postanete svobodni le, če razumete zakonitosti trikotnika finančne svobode v informacijski dobi. V njem je obrazložena osnovna logika nove dobe. Naj vas ne skrbi več, kako boste dosegli svoje cilje. Trikotnik vam bo pomagal razbrati vaše sedanje stanje. Z njim boste odkrili ogromno novih možnosti v svojem življenju. Začeli boste zmagovati na vseh področjih. Odkrili boste nove dimenzije finančne pismenosti. Vsaka izkušnja nam da neko novo znanje. Znanje pa je treba deliti. S pomočjo trikotnika vam želim razkriti, zakaj zakonitost vsakega posameznega trikotnika deluje na vsakega človeka. Lahko ste revni vse življenje, lahko pa hitro obogatite za vse življenje. Razlika med revnim in bogatim je zelo majhna. Je le način razmišljanja. Razmišljajte kot zmagovalec in zmagali boste. Trije temelji trikotnika: levi trikotnik, glavni trikotnik in desni trikotnik tvorijo celotno sliko naših življenj. Večina ljudi se celo življenje zadržuje v levem trikotniku, kjer so obsojeni na garanje. Ti ljudje vse življenje plačujejo drugim, da lahko ti dobro živijo. Ljudje v levem trikotniku so večinoma podložni svojim šefom. Menijo, da so v svojem življenju naredili ogromno. So pohlepni, nespametni, zaletavi in nesposobni misliti s svojo glavo. Zavede jih vsak oglas, vsak članek in vsaka beseda drugih ljudi. Globoko v svoji zavesti pa jočejo, ker vedo, da bodo vse življenje životarili. Glavni trikotnik predstavlja edinstveno raven nove dobe, kjer vsak posameznik lahko uspe. Ampak najprej se je treba nehati smiliti samemu sebi. Glavni trikotnik je glavni zato, ker je v njem potrebno največ znanja. Znanje pa je danes postalo naložba. In skozi svojo naložbo v znanje boste dosegli višjo raven glavnega trikotnika v primernem času. Najhuje je, ko se nekdo vse življenje vrti v glavnem trikotniku in misli, da je uspešen. Tak človek je zašel v labirint, iz katerega ni izhoda. Zatorej pazite na vse nasvete in jih upoštevajte. Ko se boste odpravili na potovanje v glavni trikotnik, se je začela pot bogastva. Pot, ki vodi v finančno svobodo oziroma v desni trikotnik. Ta pa je po naravi najbolj sproščen, čeprav trdim, da smo z eno nogo še vedno prisotni v glavnem trikotniku. Desni trikotnik nam ponuja vse tisto, o čemer nismo upali sanjati.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLIJÎ^AJTE NAS NA INTERNETU!
RADIOPTUJ OMr-ić*te-
32k Î^Tune Ini www-radio-ptuj .si
Astrolog
Ribi
(19. februar do 20. marec)
Ženska rojena v znamenju Rib je precej mističnega pogleda, očarljivega videza, zaznamuje pa jo tudi intuicija in mnogokrat imajo rade tišino in mir - da nemoteno plavajo po labirintu svojega življenja. Seveda pa ne mislite, da je nanjo tako lahko vplivati ter da je naivna do onemoglosti. V primeru, da besede postanejo preveč glasne, bo šla po svoji poti. Ljubezen je zanjo romantika in čustvenost. V mladosti čaka princa na belem konju in je nekoliko razočarana, ko ga ne dobi. Zaznamuje pa jo tudi umetnost in skriti svet ezoteri-ke.
Moški rojen v znamenju Rib je tih, skrivnosten in zadržan. Klepetavost ga moti, kajti sam ure in ure lahko premišljuje v popolni tišini. Ne mislite pa, da ga boste hitro poznali, kajti enkrat mu je všeč nekaj, potem pa se zna spremeniti in mu je všeč kaj drugega. Zaznamuje pa ga čustvenost in točno ve, kaj je ženskam všeč in kaj ne. Zna pa ustvarjati in med dobre lastnosti sodi tudi bistroumnost. Nekoliko težje pa je, ko pride čas in je treba reči bobu bob, tedaj se raje izmuzne. Včasih ga zaznamujejo tudi slabe navade in razvade.
Splošni nasveti: Če ste povabljeni na kakšno družabno prireditev, so Ribe v središču pozornosti in so pri tem nadvse očarljive. Splošno znano je, da vam bo taka oseba rada prisluhnila in po potrebi tudi pomagala. Če pa želite narediti konec, sledi veliko solz.
Ribi - Oven
Pri tej kombinaciji gre za
igrico vroče in hladno. Čeprav pa je Oven tisti, ki lahko Ribi zmeša glavo in jo ovije. Seveda pa je Riba občutljiva in Oven neposreden. Tako potrebujeta kar nekaj obzirnosti. Če sta dovolj tolerantna, jima lahko uspe tako avantura kot tudi zakon.
Ribi - Bik
Vsak po svoje sta čustvena in občutljiva. Skupna jima je tudi romantika, čeprav pa je Riba nekoliko bolj čustvena in se ne počuti vedno razumljeno. Seveda Bik včasih gleda na svet preveč telesno, Ribi pa je pomembno tudi duhovnost. Nasploh pa so obeti zelo dobri.
Ribi - Dvojčka
Skupaj sta se našli znamenji, ki sta vsak po svoje nestabilni in neodločni. Morda je že res, da se telesno privlačita, toda nimata drugih skupnih interesov in poleg tega se vsak po svoje težko prilagajata. Kratka in vroča avantura že mogoče, zakon pa se odsvetuje.
Ribi - Rak
Dve »vodni« znamenji, ki se čutita in včasih ni treba besed, da se sporazumeta in spravita na isto valovno dolžino. Uj ame-ta se tudi v intimnem življenju in obema je skupna nežnost, romantika in senzitivnost. Redkokdaj se prizadeneta in sta tako lahko drugim vzor.
Ribi - Lev
Težko najdeta skupne toč-
ke, saj je njihov pogled na svet zelo različen. Lev je družaben in ga Ribina molčečnost moti, sprva si tega morda niti ne priznava. Riba kar nekaj časa Leva tolerira in vendarle se enkrat tega naveliča. Tedaj sama zaplava naprej po reki življenja. Ribi - Devica Devici se Riba včasih zdi neodgovorna in zaradi tega se težko zbere in Devica je tista, ki dela iz muhe slona. Seveda je Devica varčna in odgovorna, Ribi pa materialnost ne pomeni veliko in tako nastane nesoglasje. Po drugi strani pa gre za usodno privlačnost. Če stopita na skupno pot, se začnejo odrekanja. Ribi - Tehtnica Ko se spogledata, je moč ugotoviti, da gre za magnetično privlačnost. Toda imata vsak svoje poglede na svet in na življenje. Skupna točka jima je umetnost. Vendarle pa je pri tej kombinaciji nevarnost, saj se ne ve, kdo pije in kdo plača. Zabave do jutra postanejo nočna mora. Ribi - Škorpijon V tem primeru bi se dalo trditi in napisati veliko o idealni kombinaciji. Škorpijon je tisti, ki Ribo lahko podpre in tako nastane veliko radosti in ljubezni. Riba razume Škorpijo-novo ljubosumje kot val ljubezni in to jo še dodatno motivira. Komaj čakata, da se poročita! Ribi - Strelec
Seveda gre za telesno in intimno privlačnost. Toda Strelec je nemirnega in pustolovskega duha. Ko Riba to ugotovi, ga hoče imeti zase in se ga oklepa, kar pa povzroči dejstvo, da ga še bolj oklepa. Seveda pa se Strelec rad po tihem Ribi tudi posmehuje. Ribi - Kozorog Vsak po svoje in še posebej skupaj sta tako napredna, da lahko težave uspešno rešujeta. Imata velik plus - ujameta se v
Duševno zdravje
Panika zaradi ptičje gripe
Ptičja gripa je močno prestrašila ljudi, ker je bilo v začetni fazi pojava premalo konkretnih informacij, poleg tega so odgovorni z njimi zamujali. Kako je mogoče preprečiti paniko v takih primerih, saj je pričakovati, da se bomo v kratkem srečali z novimi primeri ptičje gripe?
Strah za lastno življenje je vedno najbolj ogrožajoči dejavnik, ki lahko sproži panično reagiranje pri posamezniku, še posebej pa pri skupini ljudi, ki so v neki tako ali drugače izredni situaciji. Vsekakor je vsak človek dosti bolj dovzeten za panično reagiranje, če se tudi drugi ljudje (ali tudi mediji) panično odzivajo.
Preprečevanje panike v takih primerih je možno le na način, da je javnost pravočasno in na enostaven način obveščena o dogajanjih oziroma dogodkih, ki bodo sledili in so lahko ogrožajoči.
V primeru nevarnosti ptičje gripe oziroma možnosti prenosa na ljudi so imeli pristojni pri nas vsekakor dovolj časa, še mnogo časa pred direktno nevarnostjo, da bi izdali npr. brošurice, v katerih bi bilo vse o tem jasno in enostavno napisano in bi bilo to lahko posredovano v vsako gospodinjstvo.
Skratka, vse, kar bi lahko bilo storjeno, ni bilo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
intimnem življenju. Seveda je Kozorog tisti, ki je na svoj način dominanten, toda Ribi daje stabilnost. Čustvena Riba pa je takoj za, da se poročita.
Ribi - Vodnar
Našli sta se osebi, ki sta vsaka po svoje domiselni in prilagodljivi. Velika mera tolerantnosti in dopuščanje osebne svobode pa je tisto, kar ju povezuje. Vodnar je bolj razumski in Riba čustvena, težave pa je treba reševati, saj jih drugače lahko povozi zob časa.
Ribi - Ribi
Intuitivno gledanje na dogajanje okoli sebe je velik plus. Zaznamuje pa ju tudi občutljivost, romantika in dojemljivost. Najbolje bi bilo, če bi težave lahko reševala v spalnici,
toda pomembni v življenju so tudi pogovori. Eden od njiju mora biti voditelj, da je zveza idealna.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Svetovanje za otroke in mladostnike
Moja zgodba ^ resnica, ki vodi do spoznanja
Že nekaj časa smo skupaj v tej rubriki. Tisti, ki jo prebirate in me ne poznate, se verjetno sprašujete, kdo sem jaz, kaj me je pripeljalo do tega, da to pišem, kaj bi vam rada s svojim pisanjem povedala, svetovala
-	je vse to res, kar pišem, ali je samo novo razglabljanje, filozofiranje, kako naj bi bilo ^ Za seboj imam že skoraj štiri desetletja svojega življenja, že skoraj štiri desetletja me kličejo ljudje na moje ime, pa vendar se še včasih počutim kot otrok, ki ne ve kam, ne kod. Vsak novi dan spoznavam nove značilnosti življenja, vsak novi dan mi prinese toliko novih izkušenj. Vse bolj se zavedam, kako lepo je življenje, kako raznoliko in koliko priložnosti nam prinese, iz katerih se lahko ogromno naučimo. Vendar, vedno ni bilo tako. Če pogledam svoje življenje pred več kot dvema letoma, se spomnim, da sem gledala na življenje čisto drugače. Živela sem v svetu strahov, kaj se bo zgodilo jutri, sonce je sijalo, pa ga nisem videla oz. ga nisem doživljala kot sonce, ki nam prinaša toploto, veselje, energijo, temveč sem ga sprejemala kot nekaj samoumevnega in zato nepomembnega. Moje življenje tedaj je bilo vpeto med skrbi
-	kaj obleči, kaj delat na delovnem mestu, da se izkopljem iz problemov, kaj skuhati doma za otroke, kaj bo, ko bodo otro-
ci prinesli slabo oceno iz šole. Kako se bo potrebno spet razburjati, ker nekaj ne bo v redu. Zmeraj sem pričakovala, da se bo zgodilo nekaj slabega in da nam bo življenje prineslo probleme. Nisem vedela, da sama, s svojimi slabimi mislimi prinašam probleme v svoje življenje, da sem kot lepilo, na katerega se lepijo vse slabe stvari, ki so mogoče.
V svojih otroških letih sem bila velika in »močna«. Med svojimi vrstniki sem bila največja, na to so me ob vsaki priložnosti spominjali sorodniki in znanci staršev - govorili so mojim staršem - joj, kako je velika, kakšna bo šele, ko bo zrasla - saj bo največja med ženskami ^ Pa tako debela je, no, ja, bolj močna ... to sem kot otrok poslušala in nevede so se v moji notranjosti zapisali podatki, da sem takooo velika in debela. Z leti sem rasla in res postajala vse večja in rada sem imela domačo hrano - tako sem imela tudi nekaj kilogramov preveč. V meni je ostalo to, da sem debela in da takšna moram biti, saj sem to slišala še kot mala in sem mislila, da tako mora biti. Tako se mi je pojavil manjvrednostni kompleks, ki pa se ga nisem zavedala. V šoli sem imela tremo, ko so me poklicali k tabli, saj sem tedaj bila izpostavljena in so vsi lahko videli, da sem velika in debela ^ Zaradi vsega tega se nisem
upala izražati v tej meri, kot bi se lahko, če vseh teh predsodkov ne bi bilo. V naši družini sem bila najmlajši otrok. Drugi so bili vsi starejši in zato pametnejši, starši so govorili: »Ti pa si otrok in bodi tiho, saj ne veš, kako to gre.« Včasih sem imela predolg jezik, klub opozorilom, tedaj pa je šiba zapela. »Kaj pa misliš, da boš ti govorila Še in še je bilo dogodkov, ki so me prepričevali, da tega ne smem, da to ni v redu, kaj bodo pa drugi rekli, kaj si bodo pa sosedje mislili ^ Vse te zadeve so me pripeljale na pot v dobo, ko naj bi začela odraščat in se postavljat zase. Kako pa se lahko postaviš pred drugimi ljudmi, ki so lepi, ki imajo lepo postavo, ki niso preveliki? Raje se umakneš, da se ne rabiš izpostavljati, raje si tiho, da spet ne boš povedal kaj preveč ^
Saj mine, bodo že drugi kaj povedali, bodo že tisti, ki so boljši od mene rekli, kako je prav.
Z vsemi dvomi v sebi, strahovi, predsodki pred drugimi ljudmi je težko zaživeti polno, zadovoljno življenje. Nekako sem se prebijala in lahko bi rekli, da sem imela tudi srečo v življenju, saj ni bilo vse tako slabo, imela sem tudi mnogo lepih, pozitivnih izkušenj in doživetij. Vendar v sebi nisem bila samozavestna, nisem se cenila, mislila sem, da takšno
je življenje, tako pač mora biti, saj nisem poznala drugega. Naokrog sem hodila z dvignjeno glavo, saj so me doma učili, da moraš biti zravnan in te nič ne sme prizadeti. Tako so drugi mislili, da sem samozavestna in da vem kaj hočem. V življenju se nam dogaja mnogo stvari, ki nas zaznamujejo, puščajo globoke posledice, ki se kasneje v nadaljnjem življenju odražajo. Mnogo dogodkov, ki so nas prizadeli, potisnemo v podzavest in niti ne slutimo, kako nam življenje z njimi postreže, samo na drug način, zato ga ne prepoznamo. Ko pa primerjamo stvari za nazaj, vidimo, lahko povežemo, kaj vse smo doživeli in zakaj. Če tako primerjamo dogodke, ki so se nam dogajali, vidimo, da bi naše življenje potekalo drugače, če bi prejemali kot otroci druge informacije. Če bi meni ljudje in starši govorili drugače, bolj pozitivno, bi svojo velikost in kilograme sprejemala drugače in bi se zato lahko v življenju obnašala drugače, moji odzivi na okolico bi bili drugačni in s tem posledično moje življenje. Če bi bila bolj samozavestna, bi lahko v svojem življenju drugače reagirala, izbrala bi si drugo službo, ljudi, s katerimi sem se družila, vse bi bilo drugače. V življenju nam pridejo nasproti ljudje, ki imajo podobno samo-podobo kot mi, zato se lahko z njimi spoprijateljimo, jih razu-
memo in sprejmemo kot prijatelja in tudi partnerja.
Vsega tega nisem vedela in nisem mogla razumeti, dokler sem bila stisnjena v svoj vsakodnevni ritem življenja. Vsak dan sem imela dovolj skrbi s tem, kako se rešit problemov, ne da bi še razmišljala o tem, zakaj se mi vse to dogaja. Vendar, kot vem sedaj, če ne odpraviš vzroka problemov, ne moreš problema rešiti oz. se ti pojavi v drugi obliki in zato tudi nisem uspela nič rešiti. Trudila sem se in poskušala na en način, pa ni uspel, poskusila drugače, pa spet ni bilo uspeha. Vse to me je pripeljalo do globoke življenjske stiske - bila sem v nenehnem stresu. Če smo v večnem stresu, stiski, kako preživeti, ne moremo reagirati tako, kot bi lahko, če bi se vsega tega rešili. Takrat nastopijo bolečine, ki ne ponehajo, in ker te spremljajo že nekaj časa, pozabiš na njih in se jih ne zavedaš. Že nekaj časa me je spremljal glavobol, ki pa ni bil tako močan, da bi jemala tablete, bil je samo kot topa bolečina v glavi, ki je bila nenehno prisotna in sem se je navadila. Nekateri so me spraševali, kaj je z mano narobe, pa jim nisem vedela povedati nič konkretnega. Prihodnjič vam bom napisala, kako sem se vsega tega rešila ^ Prosim, da mi izrazite svoje predloge, mnenja in misli, vprašanja, lahko po telefonu ali na mail: fenik@mail386. com. Z veseljem vam bom odgovorila.
Milena Jakopec
Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051 413 354
Info Glasbene novice
Pomlad prinaša tudi v glasbeni svet precej osvežitev, saj so se na uradnih spletnih naslovih založb in izvajalcev na internetu pokazali izidi nekaterih zanimivih novih pesmi in albumov, ki bodo nato podprti tudi s koncertnimi turnejami.
Kvartet IL DIVO že lep čas presega glasbene standarde in njihova druga velika plošča Ancora je splet klasičnega petja ter popa. Kvartet šolanih pevcev vedno znova dokazuje svojo kvaliteto, pa čeprav v priredbo ALL BY MYSELF (SOLO OTRA VEZ) (****) niso uvedli kakšne posebne inovativnosti, vendar balada v španskem jeziku zveni zelo sveže in je kar dodobra primerljiva z originalom Erica Carmena.
Prelestna nemška barbika YVONNE CATTERFELD vzporedno z glasbeno uspešno nadaljuje tudi filmsko in mane-kensko kariero. Njen največji hit Fur Dich je očitno opazil tudi ameriški izvajalec ERIC BENET, katerega trije najbolj znani komadi so Georgy Porgy, True To Myself in Spend My Life With You. Očitno je v trenutku tudi založba BMG začutila priložnost za duet, saj dela močno reklamo za pesem WHERE DOES THE LOVE GO (***) in njen preplet r&b-ja in popa ima preprosto premalo energije ter premlačen refren.
Nemčija je vedno večja glasbena velesila in s pomočjo glasbene televizije Viva lahko ažurno spremljate, kaj je "in" na njihovem področju. Tokrat VAM ponujAm spisek aktualnih in prihajajočih hitov Endless Love - JEANETTE, 2 Become 1 / Back For Good - DSDS, Free Loop - DANIEL POWTER, Bette Mich - TOKIO HOTEL, Just Be Good To Me - KARMAH, Vor-bei - U96 & BEN, Bist Du Am Leben - XAVIER NAIDOO, Gott Ist Ein Popstar - OOMPH, 7 Suenden - DJ OETZI & MARC PIRCHER, Uh La La La - BLOC 27, Back In Time - CORONA, Undercover - DANZEL, It's Not Easy - LUTRICIA McNE-AL, Gasolina - DIETER BOHLAN, Songs That Live Forever
-	THOMAS ANDERS, Uh Mamma - BANAROO in 24.Hours
-	ALEXZ JOHNSON.
A poznate Reneja Baumana? Prav gotovo ga poznate, vendar pod umetniškim imenom DJ BOBO. Bivši mojster gramofonov in analognih plat bo kmalu naredil majhen prerez kariere z zgoščenko GreatestHits. Dodatek k tej zbirki je tudi nova razgibana pop štanca pesem SECRETS OF LOVE (***), v kateri sodeluje še ena princesa instant pop glasbe Sandra.
DEEP DISH je eden vodilnih studijskih plesnih projektov v zadnjih leti v Veliki Britaniji. Kljub manjšim uspehom na uradni lestvici z uspešnicami Flashdance, Say Hello in Sacramento naročila ter prošnje po remiksiranju romajo na duetov naslov v zajetnih količinah. Nedvomno pa se lahko pripravite na pravi komercialni bum skupine, saj je na melodičen plesni način priredila klasiko DREAMS (****) skupine Fleetwod Mac in zanimivo je dejstvo, da je pevka omenjene skupine Stevie Nicks na novo odpela vokalne dele.
Idejni vodja projekta THE STREETS je Mike Skinner. Raper in pevec je britansko javnost najbolj šokiral z No 1 hitom Dry Your Eyes. Dve leti je navihani avtor zbiral ideje za novi projekt The Hardest Way To Make Easy Living in vodilna pesem projekta je kruta pripoved o spremembah z naslovom WHEN YOU WASN'T FAMOUS (***).
Britanski as MORRISSEY je bil nekoč glavna faca kultnega banda The Smiths. Izredno delaven glasbenik je v približno v dvajsetih solističnih letih posnel osem albumov in kup hitov, izmed katerih je meni še zmeraj najboljši The More You Ignore Me The Closer I Get. Prava doza kitarskega šusa vas čaka v preveč standardnem pevčevem novem komadu YOU HAVE KILLED ME (***), ki ga je produciral Tony Visconti.
David Breznik
Glasbeni kotiček



.ONG TO YOU - Eros RamazZotti
TION - Bob Sin>lar\^^
. STUPID GIRLS - P^ 4. RUN IT - Chris Brown ^
Eye To The Telescope - KT Tunstall
(2005 -Relentless- Dallas)
Škotska mladenka KT Tunstall počasi, a zagotovo osvaja poslušalce s svojo ploščo Eye To The Telescope, ki je odlična kulisa za kakršnokoli delo oziroma za sproščujoč klepet ob skodelici kave. Mogoče delam malo krivico dobri avtorici, saj se njena glasba stilsko prepleta med folkom, rockom, popom, bluesom in countryjem. To so zmagovalne glasbene forme, vendar ob njih je vsekakor potrebno izpostavit tudi tekstualni del, ki presega naivne formularje in ponudi bolj zbranemu poslušalcu kar nekaj tematike za razmislek, pa čeprav je ta v glavnem ljubezenska. Dvanajst pesmi na zgoščenki vodi poslušalca zelo lagodno od pesmi do pesmi in pravi občutek o kvaliteti glasbe boste dobili šele, ko boste ploščo poslušali vsaj petkrat.
To pomeni, da glasba ni narejena na prvo žogo, ampak je za odtenek zahtevnejša in z večkratnim poslušanje si boste refrene ter melodije zapomnili za dalj časa ali celo za vse življenje.
Edina poskočnejša pesem Black Horse & The Cherry Tree drži ves čas atraktiven ritem, ob katerem lahko zaplešete, zaploskate ali tlesknete s prsti. Instantana vročica se vleče skozi ves hit, ki se stilsko spreminja skozi pop, blues, rock in folk. Preprosta, vendar prefinjena melodija spremlja pop/rock skladbo Other Side Of The World, ki temelji v glavnem le na igranju na akustične instrumente. Malo več ritma ima zapeljiva Suddenly I See, medtem ko je izvajalka ponudila še dve mali plošči oziroma sin-gla, in sicer minimalistično
Filmski kotiček
Usodna nesreča
Da je Usodna nesreča prejela kar tri letošnje oskarje, je povsem upravičeno in vendar malce nepričakovano. Prvič, film nosi letnico 2004, a ga je v boj za prestižne nagrade uvrstilo dejstvo, da je bil v rednem sporedu ameriških kinematografov prikazan šele lani. Drugič, člani ameri-
! Anastaci
îttECK ON IT - Beyonce KnowleS & Tf^g v
ške filmske akademije so kot najboljši film leta presenetljivo prepoznali zgodbo, ki neprizanesljivo razgalja dve njihovi največji slabosti - rasno nestrpnost in reševanje problemov z orožjem.
Usodna nesreča po strukturi povzema že videne filmske kolaže človeških usod, ki tečejo povezano ali nepovezano, na koncu pa se združijo ali vsaj osmislijo. V tem smislu je izdelek dokaj neznanega kanadskega režiserja Paula Hag-
7. SAY SAY SAY
- Hi ■
8.	WOMAN IN LOVE - Liz McClarnon
9.	1001 ARABIAN NIGHTS - Chipz MAZING - WeStlife
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Katerega leta je bil posnet film Crash?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NA6RADN0
Î M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Izidora Belovič, Rimska ploščad 9,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odbore pošljite do torka, 21. marca, na naslov. Radio-Tednik Pti^, Raičeva 6,2250 (za Info).
Usodna nesreča
Izvirni naslov: Crash
Žanr: drama
Dolžina: 113 min
Leto: 2004
Država: ZDA
Režija: Paul Haggis
Scenarij: Paul Haggis & Robert
Moresco
Igrajo: Don Cheadle, Thandie Newton, Matt Dillon, Ryan Phillipe, Sandra Bullock
folk/rock skladbo Under The Weather (le-ta ima bolj ali manj bizarno besedilo v stilu: »Coz I'm under the weather, just like the world I need somebody to hold.«) ter preprosto Another Place To Fall. Vrhunci albuma Eye to The Telescope so skrivnostne balade, izmed katerih izstopa Heal Over zaradi prodornega glasu in izvrstnega igranja na akustično kitaro. Briljanten klavirski uvodnik z zasanjanimi blues vložki ponuja v skladbi Through The Dark malo primerjavo z Norah Jones. Še eno primerjavo ponuja Silent Sea, saj glasovno KT malo spominja na pevko visokega ugleda Rachel Yamaga-to. Mehka akustična popevka False Alarm bazira na izjemnem tekstu v stilu: »Each time I turn around there's nothing there at all. So tell me why I
feel like I'm up against the wall ...« Ritmično bolj groba je Universe & U, ki prikazuje pevko v jezni formi, medtem ko sta malo manj izraziti, a bolj pestri glede na glasbeni zvrsti Stoppin' The Love in Miniature Disasters.
Album Eye To The Telescope je zares prava osvežitev na sceni in kvaliteto KT Tunstall je opazila tudi glasbena industrija, saj je mlada Škotinja dobila pred kratkim nagrado brit kot najboljša britanska pevka leta. Glede na izkazano čast ni dvoma, da je njena glasba in s tem tudi debitantska plošča nekaj posebnega, saj vas bo sprostila in osvežila.
David Breznik
družbi, raztreseni tožilec in njegova histerična žena skušata uspešno krmariti v političnih vodah, rasistični policist povzroča težave partnerju, ki vse težje prenaša njegovo obnašanje, uspešen hollywoodski režiser je zaradi barve kože vedno diskri-
gisa več ali manj popoln, saj zgodbe približno petnajstih likov, ujetih v smrtonosno nevaren vrtinec jeze, sovraštva in nestrpnosti, mojstrsko pripelje do katarzičnega konca. Pravzaprav se same epizode nepredvidljivo prepletajo in emocionalno stopnjujejo že v toku samega dogajanja. Prometna nesreča na avtocesti v Los Angelesu namreč v samo 24 urah poveže skupino povsem različnih ljudi, zaznamovanih s strahom in predsodki. Naslov nakazuje ne samo na zmečkano pločevino, temveč tudi na odnose med ljudmi. Kot pravi eden izmed junakov: »Vsak dan se zaletavamo drug v drugega v želji, da bi nekaj občutili.« In res.
Svet Haggisovih junakov je svet ljudi, ki otopeli zrejo v brezup in se skušajo osvoboditi nevarnega nezaupanja do soljudi. Posebej do tistih, ki niso iste barve, ki ne govorijo istega jezika, ki ne vozijo enako dragih avtomobilov in ki ne živijo tako kot sami. Temnopolti detektiv ima težave z materjo, ki se predaja mamilom, tatova avtomobilov rada polemizirata o nepravični
miniran, njegova žena zaradi nje grobo ponižana, imigrant iz Bližnjega vzhoda si kupi pištolo, da bi zavaroval svojo trgovino, mehiški orodjar pa želi, da bi hčerka odraščala daleč od nasilja in orožja. Jim bo uspelo premagati vse ovire in osmisliti svoja življenja?
Usodna nesreča ponuja odličen (in aktualen) scenarij, izjemne (in enakovredne) igralske dosežke in učinkovito režijo, dopolnjeno s čutno glasbeno kuliso. Je eden najboljših ameriških neodvisnih filmov zadnjih let in ena najbolj kompleksnih študij sodobnih družbenih problemov. Konec koncev pa je njena vrednost tudi v tem, da kljub perečim problemom in tragično pretresljivi atmosferi ponuja upanje. Upanje, ki je na dosegu vsakega izmed nas.
Damijan Vinter
CID vabi!
Na ogled je fotografska razstava mednarodne mladinske foto delavnice
Petek, 24. marca, od 19. ure dalje: odprtje razstave fotografij Borisa Voglarja. Avtor bo razstavil svoja dela, na katerih predstavlja utrinke s koncerta svetovno znanega rock kitarista Ste-va Vaia. Odprtje bo spremljal glasbeni program.
Povabilo mladim fotografom
Društvo ŠKUC razpisuje fotografski natečaj za mlade fotografe v starosti od 14 do 19 let na temo vrednot Evropske unije: izobraževanje, svoboda, enakost, strpnost, pravičnost, multikultur-nost, enake možnosti. Podrobnejše informacije so na voljo na www.lmit.org, info.skuc@guest.arnes.si in 01 42 13 142.
Praznovanje otroških rojstnih dni
Informacije in naročila vsak delavnik od 9. do 15. ure osebno in telefonsko.
Kartice popustov za mlade
V CID Ptuj lahko kupite kartice popustov za mlade:
-	IYHF za prenočevanje v mladinskih hotelih po svetu (lahko jih kupijo tudi starejši),
-	EURO < 26 za različne popuste na potovanjih v tujino - za mlade do 26 let.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
RAZMNOZEVA-NJE,ZAREJA
KAPUICE ZANOS
KOL V SREDINI SENENE KOPICE
POPOLN MRAK
(NARODNO)
USPESNA POPEVKA
IGRALEC V GLEDALIŠČU
ROMANA SAVIČ
SLAVKO ERZEN
MUCKI
EMIL SMASEK
FINSKI VIOLONČELIST (ARTO)
AV. TEHNIK KILLMANN
SKLADATELJ KALMAN
GLAS KOKOŠI
ANTON SOVRE
RIMSKI POZDRAV
OZARE NA KONCU NJIVE
IT. PISEC OTTIERI
DANSKI OTOK
NOBELIJ
DEL CELOTE
SLAVKO OSTERC
UČENJE
SREDIŠČE VRTENJA
NAŠA OPERNA PEVKA (SONJA)
PRIVRZENEC ELEKTICIZMA
TELUR
SMUČAR KOSTELIĆ
PEVEC JÛRGENS
JOZE ERHATIČ
ZBORNIK, ALMANAH
JURIJ JAPELJ
TEBANSKA KRALJICA
IGRALKA WERNER
ZVEZDANA, ESTERA
(OBLIKA)
SKALNAT GREBEN V STENI
AMERIŠKI VESOLJČEK
KAZALEC NA SONČNI URI
NADA VIDMAR
AM. AGECIJA ZA SOC. VARNOST
HALJA MUSLIMANK
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: palma, Onneal, štart, Tonie, standard, kataster, Ennis, Tia, Adastra, roamer, ost, Trst je naš, tnalovka, hem, eholot, Oit, Karl, savna, Demark, ivrea, Sanok, papir, Prinn, enklava, Ina, klaraja, etat, os, TCP, ponirek Ugankarski slovarček: APTERIKS = novozelandska ptica kivi; EIDETIKA = nauk o idealnih pomenih; ESTA = oblika ženskega imena Zvezdana, Estera; IROLT = ime avstrijskega tehnika Killmanna; NORAS = finski violončelist (Arto, 1942-); NSA = ameriška agnecija za nacionalno varnost; OTTIERO = ime italijanskega pisatelja in pesnika Ottieria; ROSTOHAR = slovenski eksperimentalni psiholog (Mihajlo, 1878-1966); SKIATER = kazalec na sončni uri.
Zanimivosti
Na Hrvaškem izdali najmanjšo knjigo na svetu o kakem državniku
Koprivnica (STA/Hina) - Na Hrvaškem so izdali najmanjšo knjigo na svetu o kakem državniku. Gre za delo o nekdanjem hrvaškemu predsedniku Franju Tudjmanu, ki ga je napisal Mladen Pavkovič. Knjiga je velika 2,7 x 3,5 centimetra in ima 56 strani, v njej pa prevladujejo barvne fotografije prvega hrvaškega predsednika. Kot zatrjujejo založniki, je knjigo moč nositi tudi v majhnem žepu.
V Peruju odkrili tretji največji slap na svetu
Lima (STA/Hina) - Nemški znanstveniki so v Peruju skupaj s perujskimi kolegi odkril tretji največji slap na svetu. Slap je visok 771 metrov, pred njim pa sta še slap Salto del Angel v Venezueli z972 metri in Tugela Falls v Južnoafriški republiki, ki je visok 948 metrov. Španska tiskovna agencija Efe je poročala, da so novi slap poimenovali Gocta po najbližjem naselju, nahaja pa se v središču pokrajine Cahcapoyas, 700 kilometrov severovzhodno od perujske prestolnice Lima. Med tamkajšnjimi prebivalci kroži legenda,
da v slapu zlatolasa sirena hrani zlato, pri tem pa ji pomaga velika kača, zaradi česar se tamkajšnji prebivalci slapu na daleč izogibajo.
Krokodil nepovabljeno prišel na kopanje v bazen
Sydney (STA/AP) - Neka gospodinja v avstralskem Sydneyju je bila nemalo presenečena, ko je v bazenu na svojem dvorišču odkrila krokodila. Krokodilje bil dolg nekaj več kot pol metra, ni pa znano, kako je temu plazilcu, ki lahko zraste do treh metrov, sploh uspel skok v bazen, saj v bližini Sydneyja nikjer v divjini ni moč najti krokodilov. Ženska je na pomoč poklicala sydneyjski park za plazilce, kjer je nepovabljeni obiskovalec nato dobil začasno domovanje.
Seanu Conneryju odstranili tumor na ledvicah
London (STA/AP) - Svetovno znanemu škotskemu igralcu Seanu Conneryju so odstranili tumor na ledvicah, nekdanji James Bond pa okreva na domu, je sporočil njegov tiskovni predstavnik James Barron. 75-letni Connery je imel operacijo pred nekaj tedni, sedaj pa okreva na svojem domu na Baha-mih in se dobro počuti, je še dejal Barron. Za časnik The Sunday Times je Connery sam povedal, da »so ga prerezali na petih mestih«.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ju-hu, joj, koj, kaj bo z vami in z menoj, mesec merc, za ke-rega provijo, daje pes, seje prepogna v svojo drugo polovico in to skrbi tudi mojo Mico, ki ma v totem mesci rojstni den in jaz ne vem, kaj ji naj ob tem povem, kokšno darilo naj ji kupim in se za vse svoje grehe odkupim. Saj nisem dosti grešija, včosik sem malo preveč spija, imam pa jo rad kak brata brat. Z menoj vred neje več mladenka, rada pa na tiste strune brenka, da se ne počuti kak stora baba, ki ma tudi mene še fort naprej in odzad rada
Ko sem vam pisa toto pismo in razmišla, ali smo ali nismo, je bija petek, desetega merca ali kak bi po storem rekli kozoprca oziroma sušeca. Neje pa gnes sušec, saj že celi den dež dežuv-le, gor na dež pa že tak pomalen sneg pluvle. Zima oteple s svojim repom skoro glih tak, kak da bi htela pomlod zavirati in z narovo šmirati. Kaj se mene tiče mi je zadosti zime in snega in kumer čokam, da zgine z na-
šega brega. Z Mico nama bodo že skoro drva sfalila, elektrika je droga in zaj še molima boga naj toplo sunce posije in nam pošle brezpločne energije. Zima je letos resen duga in jaz še nemam priprovlenega pluga, da bi lehko na njivici oral in seme sejal. Saj vena vete, da brez semena nega kruha in plodov, tudi deca se ne rodijo brez jaj-čic in semenčic, brez lubezni in razvade z željo, da bi mela tudi naša deca mlade .
Pa še malo heca, kak se delajo deca: Fantič vproša svojo izvoljenko, kakšen je prihodnji čas od »lubim te?« Una pa mu tresne nazaj: »Dobila bom otroka!«
No, ja, bližamo se kunci tote-ga pisma, z Mico še niti obeda mela nisma, gledama se kak močka in pes, pa zaj ne vem, kaj je laž in kaj je res. Tak je pač to in ne vem kdaj drgačik bo.
Srečno do drugega tjedna, pa naj bo kera zdrava ali pa betež-na, moški fejst pameten ali pa malo nor, če ga zebe naj si kupi termofor, še bojše pa je, če ga greje in se mu smeje jegova že-nička ali pa neporočena ptička . Te pa srečno!
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 18. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 19. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
PONEDELJEK, 20. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Zule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Zunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
TOREK, 21. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ZiVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice, Lenart).
SREDA, 22. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
ČETRTEK, 23. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže
(ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
PETEK, 24. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zelo ste izčrpani. Še z zadnjimi močmi delate in se kontrolirate. Nekaj bo treba ukreniti, sicer se boste zlomili. Prijateljem, partnerju in otrokom povejte, da vas pustijo nekaj časa pri miru. Začnite življenje jemati z bolj vesele in sproščene strani.
BIK
Vaš krog prijateljev je raznolik. Vsak ima druge želje in hoče delati po svoje. Od tega ste že utrujeni, zmanjkuje vam moči, da bi šli z vsemi v korak. Enostavno se oddaljite za nekaj časa, da se umirite. Ne bojte se, ne boste ostali sami. Pravi prijatelji se bodo vrnili.
DVOJČKA
Veliko naporov in moči boste potrebovali, da uredite vse poslovne zadeve v teh dneh. Zravnajte se, globoko vdihnite in se lotite zadev, ki že dolgo časa čakajo na vas. Pazite samo na to, da ne boste presegli vaših telesnih in notranjih moči.
RAK
Zvezde vam ravno ne bodo naklonjene, nervozni boste, pa tudi komunikacija ne bo ravno najboljša. Naredite samo tisto, kar je tedenska rutina, ostalo pustite za boljše čase, ko boste bolj v formi. Predajte se ljubljeni osebi in uživajte v skupnih uricah.
LEV
^ Predno boste oddali projekt ali pa podpisali kakšno pogodbo, se dobro posvetujte z nekom, ki je doma na tem terenu, da ne bo kakšne večje škode za vas in poslovni svet. Ne verjemite vsega, kar bo izrečeno. V teh dneh bo veliko besed, a malo dejanj.
DEVICA
Prijateljsko prepričevanje v službi na žalost ne bo obrodilo sadov. Potrebno bo več časa, da boste zadeve speljali in vse podučili, kako in na kakšen način želite, da se izpelje projekt. Pri tem boste ugotovili, da ni dobro biti vedno prijazen in dober šef.
TEHTNICA
Nesoglasja in nerazumevanja v ljubezenski zvezi so še vedno vaši spremljevalci. Vse preveč pričakujete od vašega dragega. Dajte mu tisto, kar želite dobiti od njega. Če boste samo čakali, da kaj dobite, se ne bo nič zgodilo.
ŠKORPIJON
Zelo ste obremenjeni. V službi imate veliko odgovornost. Doma vas čakajo nedokončana dela in družina. Ste povsem izčrpani. Poskušajte se organizirati. V službi nekaj odgovornosti predajte svojim kolegom, doma pa razdelite naloge med svoje najbližje.
STRELEC
Preveč se naprezate in vse preveč hitite z delom in nalogami. Noben projekt, tako nov kot star, vam ne bo ušel. Vse vas bo počakalo. Privoščite si nekaj dni počitka brez telefonov in sestankov, poležavajte doma s knjigo v roki in poslušajte najljubšo glasbo.
KOZOROG
Po zelo plodnem obdobju si v poslu privoščite malo odmora. Sproščajte se in si naberite novih moči za nove podvige. V družinskem okolju bo prišlo do manjših nesporazumov in prepirčkov. Rešite zadevo takoj, da ne izgubite prijetne atmosfere, ki vlada v vašem domu.
VODNAR
Zaradi reorganizacije bo v službi prišlo do napetosti in slabih medsodelavskih odnosov. Pričakujte tudi novosti glede novih delovnih mest. V ljubezenski zvezi bosta imela nesoglasja. Brez slabe vesti povejte partnerju, kaj vas muči. Bodite korektni in ne žaljivi.
RIBI
Čeprav boste ponižani in besni, poskušajte obdržati umirjen ritem in bodite taktni, ko boste sodelavcu ali poslovnemu partnerju natočili ■čistega vina«. Zelo dobro se boste počutili. Romantična zveza, ki se je pred kratkim začela se bo razvijala v bolj resno razmerje.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Iščete svoj stil
Kombinacija treh kepic sladoleda
Natalija Čagran je doma iz Žamencev v občini Dornava. Obiskuje Srednjo živilsko šolo v Mariboru - smer Slaščičarstvo. Rada peče, nekoč bi rada imela svojo slaščičarno. V prostem času bere knjige in se druži s prijateljicami. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker je želela izvedeti, kaj ji pristoji, ko ji oblačila in novo podobo izberejo strokovnjaki.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nataliji ugotovili mešani tip kože, ki je tudi občutljiva. Tipična mladostniška koža, ki zahteva skrbno nego doma in občasni obisk kozmetičnega salona že zaradi globinskega čiščenja kože. Svetovali so ji tudi obisk dermatologa. Kožo so ji površinsko očistili in uredili obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Natalijino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Pobarvala jo je v temnejšo nianso rdeče barve, ki se s prehodno narejenimi črnimi prameni nadvse lepo preliva. Striženje je izvedla v postopni liniji, tako da frizura izraža mladosten videz in razgiban padec las. Sprednji
Foto: Črtomir Goznik
Natalija prej ...
. in pozneje
poni je postrižen z desne proti levi z rahlim padcem topega striženja. Natalijini lasje so
Foto: Črtomir Goznik
Natalija v »sladolednih« oblačilih iz prodajalne Naf Naf in čevljih Alpina
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Sloifiâkflva 22
10 % popust v marcu
lečena je Natalija pripravljena za sproščene sprehode ob prihajajočih sončnih dnevih. Da bo njen korak lahek, ji je izbrala nove trendovske čevlje v trgovini Alpina. Tudi čevlji so v barvah sladoleda in cvetličnih vzorcev. Torbica, ki bi pristajala zraven, je žal še samo v
katalogu Alpina. Nataliji svetuje glede na njeno mladost, barvo las in oči, da se večkrat odloči za modne barve in jih tudi večplastno kombinira. Naj se ne boji svojih 16 let, naj bo še vedno otrok, časi za resnejša oblačila pri njej šele prihajajo.
V Športnem studiu Olimipic bo Natalija vadila brezplačno mesec dni v hišnem programu Olimpic. Poudarek bo na oblikovanju želene postave in izboljšanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
zelo suhi, zato jih bo mazala z olivnim oljem in raznimi maskami, da se jim bodo povrnili vitalnost, lesk in prožnost.
Make up je Minka Feguš pričela z nanosom pudra, ki ga je nato fiksirala. Notranje kote vek je osenčila v svetlo roza tonu, stranske pa v temno sivem odtenku, zatem pa vse skupaj previdno zabrisala, da je dobilo videz prelivajočih se barv. V podobnem odtenku je s tankim čopičem orisala spodnji del očesa. Rahlo je poudarila ličnice in v violetnem tonu našminkala ustnice. Ličila so iz Avonove linije pomladnih ličil.
Za spremembo je stilistka Sanja Veličkovič v prodajalni Naf Naf na Ptuju izbrala kar tri različne majice, ki jim je s plastenjem dala novi videz. Barvna kombinacija teh treh "kepic sladoleda", Natalijina želja je, da bi nekoč imela slaščičarno, je vijolična, zelena, vijolična. Zgornji barvni kontrast je ublažila s hlačami in šalom v roza tonu. Od nakita je tokrat uporabila pas, ki ga je ovila okrog roke in dobila zanimivo zapestnico. Tako ob-
Mala vas • Matilda Štabuc praznovala 100 let
Čila in zadovoljna stoletnica
V začetku marca je bilo pri Sv. Tomažu veliko praznovanje: Matilda Štabuc iz Male vasi 9 je praznovala 100. rojstni dan in sto povabljencev se je veselilo z njo.
Sto povabljenih se je hitro nabralo med sorodniki, sosedi in prijatelji. Matilda je imela s soprogom namreč štiri otroke. Krista, Vinko in Anica pa so
poskrbeli tudi za šest vnukov, sedem pravnukov, tri praprav-nuke (dva pa sta tudi na poti). Slovesnost so začeli z mašo, nadaljevalo pa se je z veselim delom v gostišču. Spoštovanje in dobre želje so slavljenki izrazili tudi predstavniki lokalne skupnosti - obiskal jo je podžupan Miroslav Tramšek - in predstavniki krajevne skupnosti.
Matilda Štabuc pri svojih stotih letih še v veliki meri sama poskrbi za sebe. Zjutraj se uredi in potem se pozimi zadržuje bolj v hiši, poleti pa rada poseda zunaj. Malo jo jezi, ker je noge ne držijo več tako trdno, kot je bila vajena, vendar ima ob pomoči hčere Kriste in vnukinje Cvetke ter ostalih domačih, ki skrbijo za njo, za stoletnico izjemno kvalitetno življenje. Seveda so tu tegobe, ki pa jih poznajo že tudi številni precej mlajši ljudje. Vid jo je precej zapustil, siva mrena ji dela težave, vendar doma, kjer ve, kako je razporejeno pohištvo, se v prostoru giba brez pomoči. Tudi sluh je že nekoliko slabši, vendar, če je sogovornik glasnejši, brez težav komunicira s svetom. Zato ji ne uide noben Dnevnik, saj hoče biti na tekočem. Tako kot vsem
starejšim ljudjem, ji hrana ne diši prav posebno, najbolj pa ji tekne kruh, ob katerem pa ne sme manjkati kozarček modre frankinje. Vse življenje se je prehranjevala tako kot je v naših krajih običajno.
Rojena je bila 4. marca 1906, nedaleč od sedanjega domovanja, kamor se je priženila. Mož je padel v drugi svetovni vojni pri partizanih in ostala je sama s štirimi otroci, kar je bilo precej težko življenje. Sama je skrbela
za manjšo kmetijo, pomagali so ji sosedje, sama pa je, kot je v teh krajih v navadi, pomoč vrnila, ko je šla na »odsliž«. Mladi danes ne vedo, kaj je težko delo, pravi, in nočejo več trdo delati.
Matilda Štabuc je pri svojih stotih letih z življenjem zadovoljna in srečna. Ko sem se poslavljala, mi je še dajala napotke, po kateri cesti se lahko najhitreje vrnem v Ormož ^
vki
Matilda Štabuc iz Male vasi je pri stotih letih čila in zadovoljna.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
me in priimek
Andreja Glažar
naslov:
Hsgdoše 106,8881 Ptiij
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Zanimivosti
V Avstraliji odkrili podvodne mravlje
Brisbane (STA/dpa) - V
Avstraliji so znanstveniki po naključju odkrili podvodne mravlje. »Te mravlje živijo v gozdovih Mangrove, njihova gnezda pa voda redno poplavlja,« pojasnjuje Simon Robson iz Univerze James Cook v avstralskem mestu Brisbane. Živalim uspe, da se skrijejo v zračne luknje ali pa plavajo na površini vode. »So edine mravlje na svetu, ki lahko preživijo v okolju, ki je redno pod vodo. Mravlje, ki so jih poimenovali polyrhachs sokolova, celo zmorejo prek vode prenašati hrano. Odkrili so jih po naključju, med snemanjem filma o žuželkah v gozdovih Mangrove, ko so raziskovalci eno izmed mravelj dali na kamen v vodi, da jim ne bo pobegnila. Na njihovo presenečenje ta metoda ni bila učinkovita, saj je mravlja skočila v vodo in izginila. Mravlje v vodi ogrožajo tako ribe kot raki. »Gre za zelo neprijazno življenjsko okolje in moramo ugotoviti, kako mravljam sploh uspe preživeti,« je še dejal Robson.
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v INTERSPAR PTUJ
iščemo:
Vodjo uprave - administracije (m/ž)
Pogoji:
-	VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri
-	poznavanjetrgovinskega poslovanja
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobne delovnem mestu
-	zaželeno znanje nemškega jezika
-	organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost
-	poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows okolje)
Delo zajema vodenje in organiziranje dela zaposlenih, vodenje kadrovskih evidenc, kontroliranje dela glavne blagajne in vnosa podatkov. Zaposlili vas bomo za določen
čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Vodjo oddelka živil (m/ž) Vodjo oddelka tekstila (m/ž) Vodjo oddelka gospodinjstva (m/ž) Vodjo oddelka tehnike (m/ž) Vodjo skladišča (m/ž)
Pogoji:
-	izobrazba za trgovinskega poslovodjo oz. najmanj V. stopnja izobrazbe druge ustrezne smeri
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju oddelkovv trgovini
-	poznavanje dela na osebnem računalniku (Windows okolje)
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	organizacijske sposobnosti, komunikativnost
Nudimo:
-	prijetno delovno okolje
-	zanimivo in dinamično delo
-	možnost profesionalnega razvoja
-	zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo
Prijave sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: Interspar Maribor, Pobreška 18, 2000 Maribor.
PRIDRUŽITE SE NAM! i® SLOVENIJA
SRAR
Ptuj • Spodbujanje zaposlovanja starejših in invalidov
Z evropskimi sredstvi do večjega zaposlovanja starejših in invalidov
Na razpisa Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za spodbujanje novega zaposlovanja starejših ter za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja za invalide se lahko po novem prijavijo delodajalci iz cele Slovenije.
Doslej je bil razpis omejen na območja z nadpovprečno brezposelnostjo, med katere sodi tudi območje, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva ptujska Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje. Gre za programa, ki se sofinancirata iz Evropskega socialnega sklada. Za spodbujanje zaposlovanja starejših je letos namenjenih blizu 523 milijonov tolarjev, za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja invalidov pa 224 milijonov. V
obdobju 2005/2007 je sicer za spodbujanje zaposlovanja starejših namenjenih skoraj 730 milijonov tolarjev, za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja pa je v tem obdobju namenjenih blizu 275 milijonov tolarjev. V obdobju 2005/2006 naj bi v program za spodbujanje zaposlovanja starejših vključili več kot 500 brezposelnih oseb, v program usposabljanja na delovnem mestu in integrirane programe uspo-
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj: »Na razpis Zavoda RS za zaposlovanje za spodbujanje novega zaposlovanja starejših ter za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja za invalide se po novem lahko prijavijo delodajalci iz cele Slovenije.«
sabljanja za invalide pa nekaj manj kot 200 brezposelnih oseb. Delodajalci lahko vloge za oba razpisa oddajo še do 17. marca.
Program spodbujanje novega zaposlovanja starejših je namenjen brezposelnim osebam, ki so starejše od 50 let in so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Njihova zaposlitev mora trajati vsaj eno leto, s polnim delovnim časom. Za ta čas izbrani delodajalci dobijo povrnjeno polovico stroškov dejanskih mesečnih plač. Program je namenjen ustvarjanju novih delovnih mest s subvencijo za zaposlitev starejših nezaposlenih. Namen javnega razpisa za usposabljanje na delovnem mestu in integrirane programe usposabljanja za invalide pa je omogočiti usposabljanje na konkretnem delovnem mestu, s ciljem zaposlitve po končanem usposabljanju. Tudi v tem programu, v katerega se lahko vključijo brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo, brezposelne osebe z upadom delovnih sposobnosti in brezposelni invalidi, se izbranim delodajalcem povrne del stroškov za izvedbo programa usposabljanja in del stroškov dejanske plače za zaposlitev, ki traja eno leto.
MG
Ptuj • Novo zavetišče za ptujske muce in pse
Dramlje so bile najugodnejši ponudnik
Mestna občina Ptuj je imela do letos sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti zavetišča za zapuščene živali z njenega območja z Društvom za varstvo in proti mučenju Živali Maribor, ki ima zavetišče v Zrkovcih.
Na podlagi izvedenega postopka javnih naročil majhne vrednosti pa je MO Ptuj za najugodnejšega ponudnika za opravljanje dejavnosti zavetišča za zapuščene živali izbrala zavetišče v Dramljah, kjer bodo do 30. junija letos, na podlagi sklenjene pogodbe, poskrbeli za zapuščene živali z območja MO Ptuj. Pogodbena cena za prvih šest mesecev letošnjega leta znaša okrog 400 tisoč tolarjev, gre pa za neke vrste poskusno obdobje, za katero se sklepa pogodba, so povedali v MO Ptuj. Ker zavetišče v Zrkovcih nima uporabnega dovoljenja, MO Ptuj ne more več sklepati pogodbe z njim. Tega ni imelo tudi v prejšnjih letih, ko pa je z njim sklepala pogodbe.
Predstavniki Društva proti mučenju živali Ptuj so si zavetišče v Dramljah ogledali, po obisku je predsednica društva Kristina Pšajd za Štajerski ted-
nik povedala, da upa, da bodo za ptujske živali skrbeli najmanj tako dobro kot doslej v zavetišču v Zrkovcih, s katerim so vsa leta od ustanovitve društva zgledno sodelovali. Novo zavetišče ima urejeno veterinarsko službo. V roku ene ure po obvestilu bodo prišli po zavrženo žival na območju Mo Ptuj, za-
gotavljajo. Eno intervencijo so že imeli, na Ptuju so bili v 40 minutah. Zavetišče Dramlje je dosegljivo na telefonski številki 03 74 9 0 600 ali na GSM 041 725 123. O zapuščeni živali pa je mogoče obvestiti tudi Center za obveščanje na številki 112.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Muc, ki so brez toplega doma, je iz leta v leto več.
Ormož • Zdravstveni dom z novo direktorico
Pred velikimi odločitvami
Od 1. februarja ima Zdravstveni dom Ormož (ZD) novo poslovno direktorico - ekonomistko Vlasto Zupanič Domajnko. Nova v okolju in na delovnem mestu, toda z 21 leti delovnih izkušenj v zdravstvu. Zadnjih 16 let je vodila finančno računovodski sektor v ptujski bolnišnici, izvajala je tudi revizije in se po službeni poti srečala z ZD Ormož. Direktorsko mesto je nov strokovni izziv.
V ZD se je v zadnjih mesecih zgodilo več sprememb. Direktorska funkcija se je razdelila na strokovno in poslovno. Za strokovno plat vodenja doma skrbi Zlata Vičar Polak, predstojnica zobozdravstva je Emilija Ku-liš, glavna sestra je postala Cilka Špindler, zamenjali pa so se tudi vodji strokovnih služb. V ZD Ormož je kar 80 zaposlenih. V splošnih ambulantah je pet splošnih zdravnikov in štirje v dispanzerjih. V splošni ambulanti bi lahko bilo zaposlenih sedem zdravnikov, vendar že leta v Ormož ni mogoče privabiti zdravnikov. Direktorica Zupanič Domajnko je razmišljala, zakaj za zdravnike ni zanimivo sprejeti zaposlitve v Ormožu. Zdi se ji, da gredo raje v bolnišnice, kjer je le možnost večjega zaslužka. Zaradi kadrovskega deficita morajo vsi zdravniki opravljati dežurstva, kljub vsemu pa so presegli lanski program dela za 11 %. V zobozdravstvu je zaposlenih sedem zobozdravnikov, trenutno pa imajo tudi manjšo težavo glede kadrovske pokritosti, saj niso uspeli pridobiti zamenjave za zobozdravnico na porodnem dopustu. Problem rešujejo tako, da manjko pokrijejo
Prejeli smo
Bolj izobražene, a manj zaposljive
(Štajerski tednik, 10. marec)
Priznam, da tako izčrpne in poglobljene razprave, kot je bila o družbenih vprašanjih na okrogli mizi 8. marca, že dolgo ni bilo. Toda od besed bo potrebno storiti še korak v borbo za realizacijo. In kako doseči spremembe? Z večjo prisotnostjo žensk in vseh tistih, ki jim ni vseeno, kam drvi kruti kapitalizem!
Kar malo na smeh mi gre, ko prebiram v dnevnikih in tednikih ter poslušam po radiu in televiziji polemike, kakšen naj bo odstotek občinskih svetnic na letošnjih lokalnih in naslednjih državno zborskih volitvah na kandidatnih listah. In koliko naj bi jih bilo izvoljenih. Nekatere stranke so si postavile za cilj, da mora biti med kandidati izvoljenih od 25 do 35 odstotkov žensk.
Ženski forumi, katere koli stranke, na to že danes na ves glas opozarjajo. Res je staro ljudsko pravilo, da ženska podpira pri hiši tri stebre. Sam menim, da bi bilo idealno dva in dva. Tudi v občini,
ostali zobozdravniki v popoldanski ambulanti, pa jim je prav tako uspelo preseči načrt dela.
Poleg splošnih ambulant pa v ZD poskušajo pridobivati tudi specialistično dejavnost, tako da izvajalcem dajejo na razpolago svoje prostore in pacientom približajo specialistične storitve. Te opravljajo tako zdravniki iz ptujske bolnišnice kot tudi zasebniki. Tako del svojih ur v Ormožu opravijo internist, okulist, kardiolog.
Organizacijsko poteka delo v ZD Ormož in v ambulantah pri Sv. Tomažu in v Središču ob Dravi, v dogovoru pa so tudi glede začetka delovanja nove ambulante v Ivanjkovcih.
V zasebništvo najprej zunanje ambulante
Na vprašanje, kaj je res na govoricah, da se je veliko zdravnikov odločilo zaprositi za koncesijo, direktorica odgovarja, da je nekaj zdravnikov menda res dalo vlogo za koncesijo, vendar svojih razlogov za to še niso povedali. »O tem se bomo še dogovarjali, stališče ustanovitelja pa je, da se bodo najprej s koncesijo reševale zunanje
Poslovna direktorica Vlasta Zupanič Domajnko se je po mesecu dni službovanja že dodobra seznanila z delovanjem Zdravstvenega doma Ormož.
ambulante. Sicer pa je okrog tega vprašanja kup neznank. Počakati moramo na reakcijo ustanovitelja. Pri vsem pa je najprej treba gledati na interes pacienta. Da ne bo kasneje na slabšem, da bo dobro pokritje glede dežur-
državi! Pa tudi, če je volivk več kot volivcev, kandidatke niso izvoljene.
Ni res, da na kandidatnih listah ni dovolj žensk in da ni dovolj sposobnih za prevzem odgovornih nalog! Vprašanje je samo, na katerem mestu so. In vprašanje je, zakaj ženska populacija ne voli svojih sovrstnic. Je mar to zavist, nevoščljivost? Nezaupanje? In to je vprašanje za žensko populacijo! Spomnim se, da je bilo v ptujskem Labodu-Delti Ptuj v sedemdesetih letih, skoraj 300 zaposlenih. Med njimi kakih štirideset moških. V delavski svet pa je bilo izvoljenih osem moških in tri ženske.
Na ptujskem ženskem forumu je poslanka SD v Državnem zboru Majda Potrata dejala: »Šele takrat, ko se bomo tudi me v večjem številu in profesionalno začele ukvarjati s politiko, bomo lahko začele zares uresničevati svoje interese«. In prav ima!
Torej, borke za večjo udeležbo žensk v organih odločanja na vseh nivojih zamislite se. Prepričati morate svoje vrstnice, da bodo volile ženske kandidatke in ne postavljajte v predvolilnem
boju zahtev po odstotkih, tako v statutih strank ali celo v Zakonu o volitvah. Več vas bo v parlamentu, več boste imele možnosti, da bo na čelo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve stopila ženska. Takšna, ki pozna vse tegobe žensk, ki pozna družinske travme in socialni položaj slovenskih družin. Med vami je mnogo strokovno sposobnih in tudi že afirmiranih kolegic, ki bi to zmogle. Le do cilja jih je potrebno pripeljati, z volitvami, z vašo pomočjo.
V Državnem zboru zahtevajte spremembo Zakona o volitvah, da bo tudi en preferenčni glas, ki ga bo dobila kandidatka, premagal tistega na prvem mestu, čeprav bo ženska uvrščena na volilni listi šele na petem. Vse drugo so pobožne želje in napačne predpostavke. Še zlasti, če ženska ne bo volila žensko, če med vami samimi ne bo zaupanja! In to takoj po 8. marcu, vašem mednarodnem prazniku.
Zato, ženske, nikar ne jokajte za seboj. Prosto po slovenskem pesniku. Vzemite stvar v svoje roke!
Ptuj, 13.3.2006 Stanko Lepej
stva. Misliti pa je treba tudi na druge zaposlene v zdravstvu, na ostali kader.«
Na vprašanje, ali je sama naklonjena privatizaciji v zdravstvu in kakšne so njene izkušnje na Ptuju, Domajnko-va odgovarja: »V ormoškem primeru nekatere stvari že poznam, o drugih pa imam še premalo informacij. Variante so različne. Vprašanje je, kako bi to potem organizacijsko potekalo, kako bi se delili stroški, če bi se dejavnost vršila v sedanjem ZD, kako je s sodelovalnim medicinskim osebjem. To niso stvari, ki bi jih lahko dorekla
Prejeli smo
Odprto pismo podžupanu MO Ptuj, g. Miranu Kerinu
S strani Mestnega odbora Slovenske nacionalne stranke Ptuj smo že pred šestimi leti na MS MO Ptuj predlagali, da se novorojenčkom oz. njihovim mamicam dodeli enkratna denarna pomoč. Omenjeni predlog smo na MS MO Ptuj nato podali vsako leto in prav neverjetno se zdi, da je ta predlog ignoriran zaradi nekakšnega strankarskega fanatizma. Takšna politika je naravnost pritlehno izdajalska do lastnega naroda, ki v končni fazi preko davkov redi proračunske snovalce take poli-
po enem mesecu. Izpolnjeni morajo biti številni pogoji. Doslej še se z zdravniki nismo sestali, da bi povedali svoje razloge in interese.«
Cilj je pridobiti več denarja
Ena glavnih skrbi nove direktorice bo, kako priskrbeti več denarja za različne programe. Veliko težavo imajo pri reševalni dejavnosti, ki je organizirana v okviru nujne medicinske pomoči, saj nimajo priznanih sanitetnih, ampak le nujne reševalne prevoze. Lani jih je zavarovalnica priznala 5400, prevozili pa so več kot 11000 kilometrov in obravnavali 390 nujnih dogodkov. Gre za očiten razkorak, zato bodo letos poskušali pridobiti vsaj del sanitetnih prevozov. Težava je tudi pri organizaciji nujne medicinske pomoči. Ko gre ekipa na pot (voznik, zdravstveni tehnik in zdravnik), pride v zdravstveni dom dežurat zdravstveni tehnik, ki je v pripravljenosti, da ZD ni prazen, če pride kakšen pacient. To dežurstvo ni financirano in ga pokrivajo z notranjo prerazporeditvijo sredstev. Kar dvakrat več dela opravijo v domu starejših občanov, kot jim ga financira zavarovalnica, zato bodo ministrstvo zaprosili za odobritev dodatnih sredstev.
»Že če pridobimo del sredstev, smo zadovoljni. Na področjih, kjer imamo kadre in aparature, najprej začnemo delati, da dokažemo, da smo sposobni, potem pa tudi lažje prosimo za sredstva,« je prepričana Vlasta Zupanič Domajnko. Potegovati se na-
meravajo za opravljanje rentgena skeleta in ultrazvočno diagnostiko za odrasle, ker imajo opremo in zdravnike in bi lahko skrajšali čakalne dobe in približali storitev občanom. V pediatričnem dispanzerju izvajajo tudi ultrazvočno diagnostiko za trebušno votlino, možgane, kolke. V ormoški dispanzer pošiljajo tudi paciente s Ptuja, vendar ta dejavnost še ni ustrezno financirana. Precej se je tudi razširilo delo na fizioterapiji za gimnastiko otrok, zato nameravajo razširiti prostore. Prav tako so v otroškem dispanzerju že začeli izvajati preventivo po vrtcih v obliki delavnic za starše in vzgojitelje z ciljem preprečevanja epidemij in okužb. Za starejše paciente bi radi pridobili še antikoa-gulantno zdravljenje in pro-tibolečinsko ambulanto.
Med načrti je tudi ureditev prometno varnostnega režima, poti za invalide in prostorske preureditve za zobotehnični laboratorij in kartoteko. Posodobiti pa morajo tudi informacijski sistem. V ZD Ormož letno gospodarijo z okrog 684 milijonov SIT.
Novo direktorico smo povprašali tudi o temah, okrog katerih se pacienti največ pritožujejo, ki sta odnos zdravnik - pacient in predolgo čakanje. Priznala je, da je za te neugodnosti že slišala in da se bo v njih poglobila. Je pa mnenja, da se bo pri tem morala vključiti stroka, da bo vse na primerni ravni in da bodo pacienti ustrezno obdelani.
vki
tike - glede na dejstvo, da je nataliteta Slovencev vedno slabša in torej kot narod izumiramo. Kako šele naj prodremo s pomembnejšimi predlogi, ki bi zagotovili izboljšanje pogojev v tej smeri? Saj vendar gre za denar od davkov. Denar, ki v končni fazi redi snovalce takšne politike.
Da je predlog dober, dokazuje tudi dejstvo, da so ga prevzele praktično vse občine, ki so nastale na območju nekdanje občine Ptuj, pred nedavnim pa so ga sprejeli tudi v Mariboru.
Ocenjujemo, da je pri blokiranju tega humanegapred-loga najbolj aktiven predvsem podžupan MO Ptuj g. Miran Kerin, kije hkrati tudi direktor Centra za socialno delo in predsednik KVIAZ-a. Od g. Kerina zahtevamo, da
končno naredi to, za kar je plačan, za kar je izvoljen in za kar je imenovan - da se osebno angažira, da se zagotovijo sredstva za ta namen. Ker že vnaprej vemo, kako se bo izgovarjal, naj povemo, kje naj se vzame, da se bo dalo mamicam. Že vnaprej mu odgovarjamo: »Mamicam dajte tistih 3,6 mio SIT, ki jih iz proračuna MO Ptuj namenjate za neobvezni drugi tuji jezik. « Očitno mestna svetnica g. Meta Puklavec in nekateri njeni pajdaši še ne vedo, da so v EU vsi jeziki uradni in EU Slovenijo morda ceni bolj kot pa nekateri domači hlapci.
Če podžupan g. Miran Ke-rin našega predloga ne bo prenehal blokirati, zahtevamo njegov odstop!
Predsednik MO SNS Ptuj Miroslav Letonja
Foto: vki
petek • 17. marca 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
POPRAVILO TV-, video- in radio-aparatov, servisiranje PC ra~unalni-kov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~ s.p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61, GSM 041 631 571.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finan~ni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
KMETIJSTVO
JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold in idared prodajamo. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
KOLJE akacije za vinograd prodam. Tel. 02 719 51 77 ali 051 316 591.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni, dobro pla~ilo. Tel. 041 875 779.
KUPIM je~men. Ponudbe na telefon 041 421 719._
KUPIM samonakladalko SIP 25 in 26, obra~alnik pajek SIP in kosilnico BCS 127. Telefon 031 465 202.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajajo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01._
PRODAM dva praši~a doma~e reje, težka 120 kg. Tel. 764 02 81._
PRODAM dve svinji doma~e reje, težki 150 kilogramov, cena po dogovoru. Informacije na telefonu 041 387 133.
PRODAM hlevski gnoj. Inf. na tel. 745 85 11.
PRODAM krompir za seme sorte desiree. Stanko Medved, Lovrenc na Dr. polju 16, tel. 790 00 41.
PRODAM ladijski pod (650 SIT), brune, opaž, late, deske. Tel. 041 833 781, Ivan Vivod, Kovaški Vrh 1, 2317 Oplotnica._
PRODAM mlado brejo kravo. Tel. 041 825 057.
PRODAM naravno sušeno koruzo. Tel. 031 302 698._
PRODAM njivo, 54 arov, v Drago-vi~u. Tel. 755 23 21._
PRODAM praši~a od 150 do 160 kg. Telefon 031 269 480.
PRODAM praši~e 80 do 150 kg. Telefon 040 493 227.
PRODAM praši~e, 130 kg, in odojke. Zamušani, tel. 719 24 48.
PRODAM seno in otavo v oglatih balah in okrogle bale. Tel. 751 04 11 ali 031 476 548.
PRODAM seno v kvadratnih balah. Tel. 031 374 459.
PRODAM seno v kvadratnih balah. Tel. 041 591 334._
PRODAM silos bale. Tel. 766 43 21.
PRODAM štiri oglate bale in svinjo, težko 160 kg. Tel. 753 15 51._
PRODAM telico, ~rno-belo, brejo v devetem mesecu, A-kontrole. Telefon 769 39 41.
SADILEC KROMPIRJA SK 2 in krožno brano, 24 diskov, prodam. Tel. 041 644 634._
SADNO DREVJE - jablane, stare in nove sorte, tudi na semenjaku, hruške, breskve, marelice, slive, ~ešnje, višnje, nešplje, nektarine -vam za spomladansko sajenje nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jurš-inci, tel. 02 758 0891 ali 041 391 893.
UGODNO PRODAM kletke za kokoši. Telefon 041 758 020, 02 792 3701.
NEPREMIČNINE
sirius LUHAj^gl
Ptuj, parcela 740 m2, mdovit poglad, ^ naklonom, asMlIran dostop, vsi priUjiiíkl:
PRODAM manjšo posestvo s staro hišo v Destrniku. Zemljiš~e je tudi predvideno za ve~ gradbenih parcel. Vprašajte na naslov: Ivan Markež, Janežovski vrh 43, Destrnik.
V NAJEM ODDAM poslovni prostor v Domino centru. Telefon 041 394 392.
DOM-STANOVANJE
APARTMANI SUPETAR, otok Bra~, www.apartmanivuskovic.com. Tel. 0038521630349, mob. 00385 91 760 9478.
NAJAMEM za dalj ~asa ve~je (2,5-ali ve~sobno) stanovanje na Ptuju. Telefon 040 709 221._
PRODAM 3,5-sobno stanovanje, 94 m2, II. nadstropje, obnovljeno, Kve-drova ulica 1, telefon 772 95 41.
PRODAM 4-sobno stanovanje, 105,5 m2, v Kajuhovi ulici 3 v Ptuju. Telefon 031 386 224.
DELO
ČASOPISNA HIŠA Delo in Slovenske novice, razpisujeta prosta delovna mesta zastopnika naro~niškega oddelka na terenu (lahko tudi mlajši upokojenci). Pogoj: izkušnje v prodaji, smisel za delo z ljudmi, osebna urejenost, poštenost, pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov Delo, d. d., predstavništvo Maribor, Stross-mayerjeva 26, 2000 Maribor, s pripisom "Za zastopnika".
IŠČEM kakršno koli delo (pomo~ starejšim ob~anom, ~iš~enje ali kaj podobnega). Telefon 031 432 093.
MOJ TAXI, Miran Plošinjak, s. p., Mala vas 37a, Gorišnica, zaposli šoferja. Tel. 041 511 366.
ZAPOSLIM pleskarja, lahko za~-etnik. Ivan Bezjak, s. p., Vitomarci 6, Vitomarci. Tel. 031 383 356.
MOTORNA VOZILA
KUPIM yugo, zastavo 101, 128 in golf I. Tel. 041 837 077._
UGODNO PRODAM avto AX citroen TR 1.1 I, letnik 1994, reg. do 2. 3. 2007, prvi lastnik. Tel. 040 502 079.
BELA TEHNIKA
AKCIJA*AKCIJA*AKCIJA-*AKCIJA Trgovina ELEKTRO-PARTNER, Vida Pernar~i~, s. p., Cankarjeva ul. 5, Ptuj (enosmerna ulica mimo restavracije Ribi~ proti Kinu Ptuj), telefon 02/ 779 40 51, ima OD 1. 3. DO 31. 3. 2006 AKCIJO na naslednje razstavne gospodinjske aparate: pralno-sušilni stroj CB 103 in pralni stroj CBD Candy, od 20 do 30 % POPUST, hladilnik z zamrzovalnikom CRF4810 in vgradna pe~ica + ploš~a (3+1) 4700TIB BEKO - 15 % POPUST ter TV Gorenje TVC28 VIPO6/100 - 30 % POPUST. Za ostale gospodinjske aparate iz kataloga GA je MOŽNOST PLAČILA TUDI NA OBROKE (3, 6, 12 in 18 mesecev). Nudimo vam tudi HITRO, kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 - 7,00 SIT (0,03 EUR), obojestransko A4 -12,00 SIT (0,05 EUR)), vezava -180,00 SIT (0,75 EUR). Kopiramo tudi s CD oz. diskete - 10,00 SIT (0,04 EUR).
RAZNO
Catv, kanalizacija ob cesti, cena: 11,7 iiiioSiï;4«.840€
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
1 HA ZEMLJIŠČA s stoje~o staro hišo v Juršincih prodam za 3.500.000 SIT. Tel. 608 67 91._
PRODAM hišo v Njivercah 15, parcela v izmeri 9 arov 81 m2. Telefon 772 28 71, popoldan.
PRODAM vikend s 24 ari vinograda, na Runco, ob asfaltni cesti. Tel. 031 671 749.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od S1,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:ad 18 mio SIT (2-$ab. stan. 51,3m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM harmoniko Grmatis, 96 basov, Hohner maistro III B-sistem. Tel. 681 00 45._
PRODAM letne gume 185 70R 14 s platiš~i, priklop za avto z evro kljuko, otroški vozi~ek, otroško nosilno jaj~ko - sedež za avto, otroška obla~ila, tekaške smu~i, smu~-arske ~evlje in dekliško obhajilno obleko, komplet. Telefon 041 23 1 328.
iPoi/L íayífi naí na iUE-tounsm íjiís-tul
RADIOPTUJ
tMa/iietce.
Krvodajalci
23. januar - Boris Knez, Rimska ploščad 23, Ptuj; Milan Cafu-ta, Pobrežje 89/a; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Franc Brmež, Sp. Velovlek 32/b; Milan Avguštin, Lešje 37; Anton Topolovec, Kraigherjeva 28, Ptuj; Ciril Pi-šek, Gerečja vas 40/e, Ptuj; Janez Skledar, Apače 209; Franc Lende-ro, Apače 297; Rudi Nahberger, Zg. Leskovec 10/b; Avguštin Ros, Planjsko 7; Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Miran Pešl, Arbaj-terjeva 8, Ptuj; Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 1; Stane Kelc, Paradiž 90; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Marjan Molnar, Vičava 61; Jože Muzek, Muretin-ci 57; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Slavko Kirbiš, Apače 45; Franc Hajšek, Prepuž 9, Zg. Lo-žnica; Stanko Munda, Lačaves 60; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Boris Zeleznik, Nadole 4; Jože Reš, CMD10, Ptuj; Anton Vidovič, Lovrenc na Dr. polju 7; Alojzija Spevan, Jurovci 18/a; Stanislav Vrtič, Dornava 55/b.
2^. januar - Drago Vugrinec, Dravinjski Vrh 3/d; Bojan To-polnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Marijan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo; Stanko Kovačec, Zr-kovska c. 184/a; Franc Hentak, Stanošina 29/c; Katica Petrovič, Moškanjci 22; Ida Znidarič, Kukava 7; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Alojz Geč, Pobrežje 39; Gordana [ori, Juršinci 78; Rajko Sok, Dornava 107; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Franc Grlica, Pod-vinci 83/c; Vanja [ori, Juršinci 78; Alojz Gojčič, Starše 43; Jože Bezjak, Bukovci 109; Janez Arnuš, Novinci 19; Robert Gajser, Stogov-ci 47/a; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Damjan Ferš, Hajdo-še 6; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Martin Leskovar, Zabjak 7; Sergej Rimele, [trafe-lova 34, Ptuj; Majda Paternost, Stojnci 140/a; Andrej Resman, Ul. [ercerjeve brigade, Ptuj; Vesna Plut, Krčevina pri Vurbergu; Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas; Alojz Emeršič, Lan-cova vas 56; Ivan Meško, Go-rišnica 72; Alojz Petek, Rimska pl. 20, Ptuj; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Boris Ilec, Gorca 81/a; Silvo Kokol, Majšperk 13; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Janez Furman, Zagorci 71; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Franc Sluga, Stogovci 17; Robert Stumberger, Pergerjeva 14, Ptuj; Maks Dolenc, Podlože 80; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Tomaž Zemljarič, Zetale 45; Andrej Peršuh, Kungota pri Ptuju 142.
30. januar - Cvetka Horvat, Obrež 17; Slavko Ivanuša, Lope-ršice 17; Nada Skoliber, Obrež 14; Tatjana Skoliber, Obrež 14; Stanko Gorlup, Bresnica 67; Slavko Arklinič, Markovci 67/f; Jože Kmetec, Strmec 59; Jasmin Alič, Formin 38; Josip Vinter, Breg 197, Zelezniki; Robert Bezjak, Zamu-šani 63; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Walter Sla-tinšek, Sentiljska 118, Maribor; Anton Peklar, Borovci 32/a; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Bojan Vrabl, Zg. Hajdina 1/a; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Stefka Arnuš, Orešje 115; Stanislav Vilčnik, Mu-retinci 20; Stanko Arnuš, Orešje 115; Zeljko Majcenovič, Lackova 4, Ptuj.
2. februar - Anja Plohl, Mala vas 19, Sveti Tomaž; Herman Pre-
jac, Sv. Tomaž 35/b; Marija Ka-menšak, Mala vas 19, Sv. Tomaž; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Janko Murko, Rabelčja vas 17, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30; Silvo Koren, C. Talcev 33, Rače; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Milan Plohl, Rucmanci 48; Barbara Sic, Gradišča 74; Robert Ciglar, Pod-vinci 113; Boštjan Kolednik, Bre-zovec 94; Angela Stebih, Hlaponci 29; Borut Kostanjevec, Potrčeva 42, Ptuj; Alenka Ratek, Kicar 115/a; Branko Cepič, Prešernova 20, Maribor; Stanko Lenart, Nova vas pri Ptuju 72; Tatjana Boč-inskaja Kajs, Aškerčeva 4, Ptuj; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Vanja Vičič, Ptujska Gora 94; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Ivan Auer, Pobrežje 151/a.
6. februar - Vlado Nidorfer, Opekarniška 11, Ormož; Martin Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Zlat-ko Hojnik, Bratislavci 53; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Damijan Ličina, Zamušani 12; Helena Horvat, Sp. Polskava 141; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Janez Stumberger, Stojnci 20; Franc Sumenjak, Prerad37; Andrej Plohl, Draženci 21; Nedeljka Bušnja, Zmaučeva 4/c, Maribor; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Zoran Horvat, Sp. Pol-skava 141; Dušan Krapša, Nova vas pri Ptuju 112; Boštjan Kos, Grajenščak 36/a; Anton Vaupo-tič, Jablovec 21; Jožef Muhič, Mala vas 7.
9. februar - Igor Podplatnik, Obrež 1, Središče ob Dravi; Jože Rubin, Jastrebci 34; Branko Kon-tarček, Hum 21/a; Branko Skofič, Bresnica 13; Danica Zižek, Volk-merjeva 9, Ptuj; Janez Leskovar, Skrblje 7; Janez Savec, Stajngro-va 13, Benedikt; Anton Bukšek, Zetale 51; Janez Goričan, Placar 11/a; Drago Dobnik, Kungota 40; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Anton Brenholc, Rjavci 21; Dušan Pernek, Majšperk 20; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na dr. polju; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Franc Hrga, Juršinci 75; Branko Frangež, Podlože 49/a; Ernest Ilo-všek, Prežihova 20, Ptuj; Mirko Golob, Stari log 25, Pragersko; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Ivan Zemljarič, Strmec pri Pole-nšaku.
13. februar - Boris Vuk, Strmec 16/a; Alojz Pihlar, Kicar 131; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Vida Maroh, Pobrežje 34; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Jožica Predikaka, Kicar 77; Janez Malinger, Skorba 27/c; Jožica Starčič, Markovci 26/a; Mojca Toplak, Gorišnica 8/a; Marta Rajh, Dragovič 40; Janko Fras, Flege-ričeva 1, Ptuj; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b; Rudolf Repec, Trž-ec 19/a; Marjan Feguš, Stanošina 17; Marija Letonja, Sedlašek 47.
16. februar - Tanja Mesarec, Senešci 20; Leon Petrovič, Zakl 3; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Peter Feguš, Dežno pri Podleh-niku; Jože Koren, Sedlašek 119; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Janez Vidovič Stanovno, Grego-ričev drevored; Branislav Svenš-ek, Zetale 105; Andreja Gajšek, Zetale 99; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Matej Munda, Strnišče 27; Irena Kukec, Mala vas 27; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; An-
drej Sirovnik, Zg. Hajdina 197; Stanko Sakelšek, Gorca 61/b; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Mojca Plavčak, Podlehnik2/a; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Katja Gojkovič, Trubarjeva 14; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Karlo Suligoj, Apače 59/a; Stanko Plavčak, Podlehnik 2/a; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Aleksander Lesjak, Zakl 21; Alojz Grabrovec, Podlehnik 3/e.
27. februar - Romana Nemec, Sv. Tomaž 20; Marija Kle-menčič, Hardek 45; Vida Gajzer, Grajenščak 39/a; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34, Ptuj; Aleksandra Aracki, Cankarjeva ul. 3, Ptuj; Ivanka Zupanič, Muretinci 14; Zdenka Kokolj, Raičeva 7, Ptuj; Milan Golob, Bresnica 63/a; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Tonček Breg, Grajenščak 68; Miran Zemljarič, Spuhlja 140; Metka Bolcar, Ribiška^ot 17, Ptuj; Damjan Merlak, Solska ul. 16, Slovenska Bistrica; Irena Nemec, Mezgovci 17; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Zlatka Vilčnik, Mure-tinci 20; Lidija Berič Simonič, Kicar 21/c; Zeljko Tarodi, Arbaj-terjeva 8, Ptuj; Jožica Zelenko Flajšma, Janežovski Vrh 14; Anton Tomanič, Rogaška c. 61, Ptuj; Ivo Baklan, Osojnikova 22, Ptuj; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Genovefa Arnuš, Pacinje 32; Stefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Milan Marinič, Kicar 111/a.
2. marec - Slavko Veselič, Gorišnica 161/a; Rado Zalar, Har-dek 35; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Benjamin Hrašovec, Mejna ulica 57, Maribor; Mojca Korotaj, Mali Brebrovnik 50/a; Marijan Pučko, Zerovinci 35; Anica Plohl, Kajžar 28; Aleš Zor-jan, Hum 20/a; Matej Hlebec, Lača ves 43/a; Vladimir Pi-berčnik, Novakova cesta 31, Ormož; Kristina Kumer, Cerko-vec 22, Ivanjkovci; Stefan Za-kelšek, Dol pri Stopercah 11; Dubravka Cačič, Gorica 29, Dubrovnik; Andrej Vugrinec, Mar-kovci 33/a; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 30; Jože Berghaus, Zabjak 35; Branko Korez, Sto-govci 22; Urška Sledič, Stoperce 23; Jožica Vrabič, Kupčinji Vrh 1; Martin Pečnik, Popovci 28; Jerica Galun, Stoperce 7; Majda Kidrič, Grdina 25; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Boris Petrovič, Markovičeva 11, Maribor; Viktor Mlakar, Tržec 31/a; Ivan Lesko-var, Zg. Sveča 9; Borislav Hab-janič, Stoperce 78; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Dragica Simo-nič, Gabrnik 3; Boštjan Zun-kovič, Grdina 2; Melita Brež, Gabrnik 4; Cvetko Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Angela Duc-man, Grdina 18; Ivan Golob, Kupčinji Vrh 2; Franjo Bezjak, Trajanova 12; Mateja Cvetko, Grajenščak 22; Ludvik Skela, Dobrina 65; Peter Muraus, Terškova 15, Maribor; Venčeslav Trafela, Videm pri Ptuju 5/a; Ksenja Hab-janič, Stoperce 78; Ambrož Ki-tak, Stoperce 71; Milena Stopfer, Pobrežje 32/a; Dušan Djonšek, Moškanjci 21/a; Jože Znidarko, Stoperce 32; Martin Cafuta, Gor-ca 69; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Dragica Kidrič, Grdina 25/c; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Boris Znidarko, Stoperce 32; Adolf Kopše, Stoperce 82; Sandi Kralj, Ul. Borisa Kraigherja, Kidričevo, Darinka Jernješek, Sto-perce 52; Alojz Galun, Stoperce 7; Darko Cuš, Mezgovci 64/a; Rafael Hronek, Stoperce 22; Antonija Kidrič, Grdina 7; Jožef Hentak, Dornava 119; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Brigita Cuš, Mezgovci 64/a; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52.
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. marca 2006
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 17. marec
16.00
17.00
18.30 19.00
19.00
19.30
19.30
20.00
20.00
Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura in ustvarjalna delavnica
Ormož, v prvem nadstropju gradu, predavanje Rimska nekropola v Šempetru - Ali jo poznamo?, predavala bo doc. dr. Irena Lazar Sokolane, Središče ob Dravi, Redni letni občni zbor turističnega društva Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, Viktorinov večer, o družini in prebivalstvu bo spregovoril dr. Drago Čepar Miklavž pri Ormožu, telovadnica Oš, prireditev S pesmijo in plesom skozi čas
Maribor, SNG, Koncert godalnega kvarteta Feguš, Kazinska dvorana, za izven
Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Drama vikend 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Ptuj, Kolnkišta, Potopisno predavanje ZDA in predstavitev turističnega ranča v Koloradu
Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama vikend 6 in Drama vikend 8
Ptuj, CID, zaključek natečaja Evropa v šoli, zadnji rok za oddajo likovnih, literarnih in fotografskih izdelkov osnovnih in srednjih šol na območju Ptuja, Ormoža in Lenarta
Ptuj, CID, na ogled je fotografska razstava Mednarodne mladinske foto delavnice, dela udeležencev foto delavnice, ki je bila poleti 2005 v mestecu Balatonalmadi na Madžarskem Ptuj, CID, Praznovanje otroških rojstnih dni
Ormož, v gostišču Prosnik, dnevni dalmatinske kuhinje z dalmatinsko glasbo ob vikendih
Sobota, 18. marec
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica za starejše občane, predstavitev pripovedk različnih narodov, nato pa na to temo delavnice, vabijo vas dijakinje Gimnazije Ormož
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Pomladni muzejski vikend za otroke, posejali boste zelišča, okrasili lončke in oblikovali izdelke iz Playmaisa Podlehnik, krajevna dvorana, premiera komedije v treh dejanjih Kam iz zadreg, dramska sekcija KD Podlehnik
Ptuj, cerkev sv. Jurija, dobrodelni koncert New Swing Kvarteta, Njemu, ki ima nas rad, v spomin na pokojnega papeža Janeza Pavla II Ormož, v stari restavraciji Hotela, Grega Časnik vam bo s sliko in zgodbo pričaral svet Sirije
Dornava, v vaški dvorani, redni letni občni zbor TED Lukari Dornava Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Drama sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonma Drama vikend 7 in
16.00
18.00
18.00
18.00 19.30
20.00
21.00
Ormož, v vinoteki Hotela, zabava z DJ-ji in elektronska glasba z Davidom in Blažem Cvetkom
PD Ptuj vas vabi na izlet v Slavnik - Koprsko primorje, vodi U. Vidovič, informacije na telefon 777 15 11
Nedelja, 19. marec
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Pomladni muzejski vikend za otroke, posejali
boste zelišča, okrasili lončke in oblikovali izdelke iz Playmaisa 16.00 Cirkulane, v večnamenski dvorani, 4. Jožefov koncert 19.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Andrej Rubljov
Ponedeljek, 20. marec
17.00 Videm, telovadnica OŠ, Praznik OŠ Videm, Pridružite se pravljičnemu svetu in se z njimi igrajte gledališča
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 10 let ansambla Rosa, 2. del, nastopajo: Saša Lendero, ans. Toneta Rusa, Navihanke, Štirje kovači, Igor in zlati zvoki, Kvintet Dori, Šibovniki, Oktet Triglav.
KINO Ptuj
17., 18. in 19. marec ob 18.00 Mali pišček. Ob 20.00 Gejša.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 17. marec, ob 17.40, 19.40, 21.40 in 23.40 Krvava igra. Ob 19.00 in 21.10 Otrok. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Rožnati Panter. Ob 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Film za zmenke. Ob 15.40 in 17.50 Nanny McPhee -čudežna varuška. Ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.20 Usodna nesreča. Ob 17.45, 19.50, 21.55 in 00.00 Krvavi hostel. Ob 16.25, 18.45, 21.00 in 23.20 Snaha, da te kap. Ob 16.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.30 in 22.50 Casanova. Ob 16.50 Vesoljska avantura. Ob 20.00 Gejša. Ob 16.40 in 18.30 Mali pišček.
Sobota, 18. marec, ob 17.40, 19.40, 21.40 in 23.40 Krvava igra. Ob 19.00 in 21.10 Otrok. Ob 12.10, 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Rožnati Panter. Ob 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Film za zmenke. Ob 13.20, 15.40 in 17.50 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Usodna nesreča. Ob 15.35, 17.45, 19.50, 21.55 in 00.00 Krvavi hostel. Ob 14.05, 16.25, 18.45, 21.00 in 23.20 Snaha, da te kap. Ob 13.40, 16.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.30 in 22.50 Casanova. Ob 12.30, 14.40 in 16.50 Vesoljska avantura. Ob 20.00 Gejša. Ob 13.00, 14.50, 16.40 in 18.30 Mali pišček. Ob 14.00 Hitra zebra.
Nedelja, 19. marec, ob 17.40, 19.40, 21.40 in 23.40 Krvava igra. Ob 19.00 in 21.10 Otrok. Ob 12.10, 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Rožnati Panter. Ob 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 in 23.30 Film za zmenke. Ob 13.20, 15.40 in 17.50 Nanny McPhee - čudežna varuška. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Usodna nesreča. Ob 15.35, 17.45, 19.50, 21.55 in 00.00 Krvavi hostel. Ob 14.05, 16.25, 18.45, 21.00 in 23.20 Snaha, da te kap. Ob 13.40, 16.00, 18.10, 20.20 in 22.30 Velika družina, veliko smeha. Ob 20.30 in 22.50 Casanova. Ob 12.30, 14.40 in 16.50 Vesoljska avantura. Ob 20.00 Gejša. Ob 13.00, 14.50, 16.40 in 18.30 Mali pišček. Ob 14.00 Hitra zebra.
cu	O«
C	Iwi
>o	
cu	Neisha
	ČE SE PREDAŠ
	SAMO MALO,
	OSTANEŠ SAM
	Prigrizki, ki
o	ne pokvarijo diete
(D	PRETEŽKI ZA
	43 VGčIN
	KAJ JE VZROK i
	ZA MOJO i
	DEBELOST? M
■	Okrogle zgodbe ^H
	Svoje debeloul
cc	Od "debelinkot Vsak dan si po\

Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI iN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		rsm C«« r«		
MrMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	3.254,88	KOV SREBRNA
MrPMroi,2sx	2001	1.090.000	4.548,49	RDEČA
AUDI A41,6	1995	920.000	3.839,09	BELA
PEUGEOT 3061,6 B8EAK	2001	1.540.000	6.426,31	KOV SV. MODRA
CrrRE0NXSA8Al,4iœUPE	2000	1.330.000	5.549,99	KOVVÈN[A
8ENADIIMEGANE SCENIC 1,9 IIXE	2000	2.170.000	9.055,25	KOV SREBRNA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	3.254,88	KOV ČRNA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.180.000	9.096,98	KOV SREBRNA
SEAriBIZAl,0	2000	1.190.000	4.965,78	KOV MODRA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	7.761,64	RDEČE
VOiyOV702,0 T4WD	1998	1.370.000	5.716,91	KOV m,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFORTUNE	2000	1.200.000	5.007,51	KOV SREBRNA
SEAI CORDOBA 1,4 KARAV.	2001	1.360.000	5.675,18	KOV SREBRNA
CITROEN 3!SANTIA2,0 SX	1998	770.000	3.213,15	KOVVÉNIA
OPElVECrRAl,8l6VCDKARAV.	1997	1.080.000	4.506,76	KOV m,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	870.000	3.630,45	MODRA
Fia MAREA WEEKEND 1,9 TD	1998	860.000	3.588,72	BELA
Fia BRA® 1,616 SX	1995	595.000	2.482,89	BELA
NISSSAN AIMERA 1,6 GX	1995	550.000	2.295,11	KOVZLATOZEL.
BMW 3161	2001	2.940.000	12.268,40	KOV ČRNA
CITR0ENXSARA1,4SX	1999	1.150.000	4.798,86	KOV m,ENA
ŠKODA OCtiVIA 1,9 TDI ELEGANCE	2001	2.150.000	8.971,79	KOV ČRNA
CITROEN XSARA1,4ISX	1998	980.000	4.089,47	KOV MODRA
FLÏIPUNT055S0LE	1999	790.000	3.296,61	KOV SREBRNA
HYUNDAI LAMRA 1,8 GLS TOP K KAR.	1997	720.000	3.004,51	KOV ZELENA
SEAriBIZAl,9SDI	2003	1.940.000	8.095,48	RDEČA
RENADIl MEGANE 1,416VEXPRESSI0N	2002	2.350.000	9.806,38	KOV ČRNA
NISSAN SUNNY 1,4 SLX	1994	370.000	1.543,98	BELA
HONDA C-RV 2,0	2002	3.540.000	14.772,16	KOV ZELENA
RENADEIRS CAMPUS	1992	200.000	834,59	KOV ČRNA
RENADEriAGUNAl,6l6VRXE	1998	1.190.000	4.965,78	BELA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	1.980.000	8.262,39	KOV ČRNA
VARNOST IN UDOBJE
VAM NUDIJO OGRAJNE MREŽE
IZ METALKE PTUJ
plastificirane mreže LUXURSUS za ograjo,
različnih višin od 40cm......365 SIT/tm 1,52 €
in PANTANETdo 122cm..895 SIT/tm 3,73€
ponujamo vam napenjalno žico, ograjne stebre, napenjalce,... znanega proizvajalca BEKAERT po l<onl<urenčnih cenali
Ugodna ponudba vrtnega, sadjarskega in vinogradniškega orodja ter lesenih lestev.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
www.radio-tednik.si nabiralnik@radio-tednik.si
04S479 0'99.jifS'r„.ak. fVETQ^&NJG^V^SlISKI PRIHODNOSTVÂNGELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
r d.=

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE veť vrst
Ivan Arnuš
iVIariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tei.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji SAD marec lahiko med ostalim preberete o varstvu jablan v letošnjem letu s škropilnim načrtom za celo leto, o fitoplazmah sadnega drevja,
o reduktivnih procesih v vinu, o vinogradnikovih opravilih v marcu, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi graha.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacija po -a. 0038549 372-605
RADIOlllTEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
AÚSeiCOHT/ZžW
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.; 02/741 13 80 wv/w.belcont.sl
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
priznan/e za najboljše dosežke r gradbeništm:
ZAMONTAŽOPVC
poslovna skupina

OKEN IN VRAT • ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdellci in storitvami:
F	ol<na
|||'	vrata
|i''	garažno vroto
|i''	industrijsico vrata
r senčila V zimski vrtovi r izolaci|sl<e stel<lene fasade
www.smlgoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHIJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Nofesberg
Trajanovo 1, Ptui (ob Moribonki eesti|, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooisQQ odplocilo
!
lii'l'UflJiMiPll^iH
«lože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markovci Hel: 02/ 766-90-91, BSM: 041/ 226-204
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseli vrst streh -žiebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske In stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice

Jercator
caSporaBapOsoG HïdJ
Ormoška cesta 30, Ptuj
Sobota, 18. marec, ob 16. uri
Igrana predstava
Obeta se didaktična predstava za otroke, polna petja, plesa, smeha in zabave. Na zanimivi in ves čas aktivni igri bodo najmlaši spoznali marsikaj novega in se tudi česa naučili. Glavna zvezda predstave je Bunčipi Nosikapa - Bunči, nagajiv in vedoželjen fantič. Z njim pa je njegova prijateljica IVlaja in skupaj se odpravita novim dogodivščinam naproti...
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
petek • 17. marca 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
V okviru akcije KLIC SRCA vas vabimo na predavanje
DA VINCIJEVA ŠIFRA IN ZGODNJE KRŠČANSTVO
Predava filozof In teolog Gorazd Andreji.
Predavanje bo v sredo, 22. 3. 2006, in v Četrtek, 23.3. 2006, ob 19:30 v Stari steklarski deiavniei na Ptuju. Vstop prost!
Organizator: DruStvo prijateljev Svetega pisma
Nogometni klub Ptuj
Čučkova ulica 7 2250 Ptuj
razpisuje prosto delovno mesto fizioterapevta
Od kandidatov pri~akujemo:
-	sedmo stopnjo ustrezne izobrazbe,
-	strokovnost,
-	zanesljivost.
Prošnje pošljite na Nogometni klub Ptuj, Čučkova ulica 7, 2250 Ptuj, v osmih dneh po objavi oglasa.
Svet zavoda OSNOVNE [OLE ŽETALE Čermožiše 45/b 2287 Žetale
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
Svet OS Žetale, Čermožiše 45/b, 2287 Žetale, razpisuje delovno mesto ravnatelja/-ice.
Kandidat/-ka mora za imenovanje ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 18. 06. 2006 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, pošljejo kandidati/-ke najkasneje 8 dni po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA, Osnovna šola Žetale, Čermožiše 45/b, 2287 Žetale, z
oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/-ice«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Ptujska C. 68. IVliklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA sir			€	BARVA
AiPA ROMEO 14S 1.4 IS	19911	070.000	2.795,89	RDEČA
BMW 311D LIMUZ.MODIF. NOVI MODEL	2001	3.200.000	13.729,92	KOV. MODRA
BMWZaCABRiO	2090	3.300.000	14.140,21	MODER
CHRAYSLER IT CRUISER 2,0	2090	1.000.000	7.889,83	KOV. ČRNA
CITROEN BERLING01,4 i	1999	000.000	3.713,99	SRERRN
OAEWOONEXIA 1.5 G1X KUMA	1991	308.000	1.869,82	KDV.ZElfNA
FlATMAREAUiieV	1098/12	908.000	4.839,39	KOV. SIVA
F0RDM0NDE02,0TDCIKARAV.	2093	2.380.000	9.931,59	SRERRN
FORD MONOE01.816VLIMUZ.	2001	1.080.000	7.045.19	KOV.ZIATA
RENAULT CLIO 1,G i 16V	2001	1.208.000	5.419,49	RDEČA
RENAULT lAGUNA 2,2 DCIPRIVILEGtKARAV.	2092	2.200.000	9.514,27	SRERRN
T0Y0TAAVENSISC0MBI2,DD4D	2003/12	3.750.000	15.040,47	KDV.SRERRNOZIATA
V0LV0S401.6Í	1990	1.480.000	9.175,93	REIA
VW PASSAT 1,9 TRI KARAV.	1999	1.030.000	7.839,45	RDEČA
VW PASSAT 1,9 TRI KARAV.	2992	2.050.000	11.859,25	KOV. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil,		Cena v EUR je obračunana po centralnem ■ paritetnem teiaiu 239,640		
Razum nam pravi -smrt je odrešitev. Srce pa ne razume, zato boli, trpi in jo~e.
SPOMIN
20. marca mineva dve leti tihe bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Slavko Zemljak
IZ GRAJENE 39
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj.
Žena Helena in sin Slavko z družino
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan in sobota, do 8. do 12. ure Irena Tenčič, dr. dent. med. v Podlehniku
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in ~akala, da pride{ ti, sedla bo na rodna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
Poslovili smo se od naše drage mame in babice
Marije Merku{ rojene Kacjan
IZ HAJDOS 42 A
Pokopali smo jo v torek, 14. marca 2006, na pokopališču v Kaarstu v Nemčiji.
Neizmerno jo bomo pogrešali: hčerka Majda ter sinova Miran in Vito z družinama
@e leto dni v grobu spiš, v naših mislih vedno ti živiš. Lu~ka vedno ti gori in rožica ti dom krasi.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na tisto usodno jutro, 18. marec 2005, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babi
Marija Hostnik
roj. [irec
IZ ZAGREBŠKE C. 106, PTUJ
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate rože.
Vsi njeni
Jutranja zarja te je zbudila, se z nemim upom zazrla v o~i. Poslednji ti žarek na licu pustila in se od tebe za vedno poslovila
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in praprababice
Hilde Mohorko
Z GORCE 81
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedu Zvonku za vso pomoč, osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj, posebej dr. Milojki Popovič, govorniku g. Žeraku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi, ki so jo imeli radi
Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšla, ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, praome, tašče, sestre, tete in botre
Ane Murko
IZ APAČ 203
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala ge. Hedviki za izrečene poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: hčerke Štefka, Jožica, Silva in sin Danilo z družinami, brat Franc z družino ter ostali sorodniki
Deset let je že minilo, kar zapustila sta ta svet. Nam ostaja le spomin in pot, ki nas vodi tja.
V SPOMIN
dragima staršema Gašperi~
IZ PODVINCEV 56
Janez
6. 12. 1933 t 19. 3. 1996
Marija
30. 3. 1929 t 8. 7. 1996
Hvala sem, ki se ju spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečko.
Vajini najdražji
@e leto dni v grobu spiš, v naših srcih ti živiš, spomin nate ve~no bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel, ker dokler bomo mi, boš z nami ti.
SPOMIN
18. marca mineva eno leto žalosti, odkar te ni več med nami, naš dragi oče
Anton Čuš
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v spomin na njega.
Žalujoči: žena Fanika, hčerki Slavica in Zlata
z družinama
Skromno si živela, v življenju mnogo delala, trpela. Nisi umrla zato, ker nisi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, svakinje in tete
Marije Mislovi~
ŠIVILJE IZ BOROVCEV 42 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo z lepo mislijo pospremili k večnemu počitku in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju kirurškega oddelka, ki so ji lajšali zadnje dni njenega življenja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, za izrečeno ustno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa ter hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Čakate še name? Povejte.
Rad bi še prišel, oh rad... Ne ~akajte me ve~, ker me ne bo.
Pomnite še, kdaj sem prišel po . Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo ~loveka.
SPOMIN
Marjan Vidovi~ - Macho
IZ ARBAJTERJEVE 8, PTUJ
18. 3. 2004 - 18. 3. 2006
Se vedno na dvorišču tvoj korak in glas se sliši, a to le naše tihe želje in sanje so.
Hotel si uloviti ptico, pa je odletela, hotel si utrgati cvet, pa je ovenel, hotel si nam nekaj reči, pa si nam tiho le odšel. Zato ne jočite ob njegovem domu, le tiho k njemu pristopite, svečko mu v spomin prižgite in večni mir mu zaželite. Hvala vsem za podarjen cvet in prižgano svečko.
Tvoji najdražji
Ptuj • V ptujski bolnišnici operirali poslanca Pavla Ruparja
»Slišal, da Imajo na Ptuju vrhunsko ustanovo za zdravljenje kolen ...«
V torek so v ptujski bolnišnici operirali poslanca državnega zbora in tržiškega župana Pavla Ruparja. Zahtevno operacijo kolena, imel je strgano sprednjo križno vez, strgan notranji meniskus in poškodovani hrustanec v notranjem delu kolena, je izvedel Alojša Toš, dr. med., spec. kirurg, iz Kirurškega centra Toš ob asistenci Darka Jazbeca, dr. med., spec. kirurga.
Operacija je potekala brez zapletov, že dan po njej je poslanec lahko polno stopil na nogo. V nekaj mesecih bo njegovo koleno pozdravljeno, ponovno se bo lahko brez težav udejstvoval v svojih priljubljenih športih, hokeju na ledu in smučanju. Poškodoval se je že avgusta lani, letos pa si je pri igranju hokeja spet izpahnil koleno, potrgal vezi in meniskus.
Prejšnjo soboto je bila na Pohorju veleslalomska tekma evropskih poslancev, ki se je ni mogel udeležiti. Prvič po
desetih letih je prišel v čevljih namesto v smučarski opremi. Srečal ga je Robert Čeh, dr. med., spec. rad., predstojnik radiološkega oddelka ptujske bolnišnice, tudi državni svetnik, ki ga je takoj zanimalo, kaj mu je. Povedal je, da ima težave s kolenom in močne bolečine. V ptujsko bolnišnico ga je želel odpeljati že v soboto, da bi izvedli vse potrebne preiskave. Prišel je v nedeljo, ko se je tudi srečal z kirurgom Aljošo Tošem, enim največjim strokovnjakov za kolena. Po slikanju kolena je
Foto: Črtomir Goznik
Predstojniku ptujske kirurgije asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, se je poslanec Rupar zahvalil za vrhunsko zdravstveno in siceršnjo oskrbo, ki je je bil deležen med zdravljenjem v ptujski
bilo vse jasno, naročili so mu, da se vrne v ponedeljek, ker imajo trenutno čas, da ga operirajo. Pavle Rupar je povedal, da je že pred prihodom na Ptuj slišal, da je ptujska bolnišnica vrhunska ustanova, kar zadeva operacije kolena. Rekel si je, zakaj jim ne bi zaupal, in res jim je. Zaupanje se mu je obrestovalo, res so odlični, poudarja.
»Osebje, ki dela v tej bolnišnici, ne vem, ali je to namenoma, kdorkoli je prišel v mojo sobo, mi je dal roko, zelo so prijazni, sprašujejo me, kaj me boli, vsako uro dobim injekcijo proti bolečinam, tako da v bistvu sploh ne vem, kaj me boli. Dan po operaciji se dobro počutim, edino pri hoji imam malo težav. To je hotel, tudi hrano lahko izbiram, danes so mi skuhali krasno špinačo. V bolnišnici bom ostal še do petka, nato bom en teden še moral ležati doma, sledil bo mesec dni rahlih vaj brez opor, po pol leta pa bo koleno spet takšno, kot je bilo pred poškodbo,« je za Štajerski tednik včeraj, dan po operaciji, povedal Pavel Rupar. Ne glede na operacijo ga bo že kmalu najti med gledalci hokejskih tekem. »Pred operacijo sem rekel, da mi lahko delajo vse, samo da bom znova lahko
Potrebujete premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco?
<DQD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
d.d.l
. o.«« ^ « «« ZAVAROVALNICA
www.opa.si 080 19 20 maribor
Ste drzni? Si upate?
Ustvarite "OPA! Naj šalo in se potegujte
za lepe nagrade!
n
Več informacij najdete na www.opa.si ali na 080 19 20
Napoved vremena za Slovenijo
če je lepo vreme na Jožefovo (19.), veselo bo srce kmetovo.
4/-4
stal na smučeh. In res bom znova lahko smučal.«
Poslansko delo zaradi operacije ne bo trpelo, trenutno ni zasedanj. Prihodnji teden se bo sicer sestal odbor za lokalno samoupravo, poskušal bo voditi to sejo, sicer bo poiskal zamenjavo. Plenarna seja se začne zadnji teden v marcu, na kateri pa že upa, da bo lahko sodeloval.
V dneh, ko je bil v ptujski bolnišnici, je politiko malo izklopil. »Ne glede na to, da je na oblasti naša vlada, gredo zadeve v pravi smeri naprej, sicer z velikimi napori. Žal ne gre vse tako hitro, kot smo mislili, da bo. Predvsem zaradi dediščine, kar priznavajo tudi drugi. Mislim, da bomo res našli pravo rešitev, dialog se je odprl. »Pavle Rupar je prepričan, da ob sprejemu sprememb zakona o financiranju občin in nekaterih spremljajočih zakonov več ne bo pritiskov na ustanavljanje novih občin. Nove občine so predvsem posledica zelo zgrešenega načina financiranja občin. »Ko bodo občine nekoč morale same delati za svoj denar, verjemite, da jih ne bo več toliko.« Pavle Rupar podpira zasebništvo v zdravstvu do neke razumne mere. Ptujska bolnišnica pa je lahko po njegovem vzor, kako naj bi sodelovala bolnišnica in zasebnik. »Tako sodelovanje med dvema institucijama, zasebno in javno, bo rodilo moje novo koleno,« se je pošalil Rupar, ki je prepričan, da je potrebno takšno sodelovanje le še spodbujati.
»Kot predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice sem zelo vesel, da se je gospod Ru-par odločil za operacijo v naši bolnišnici,« je povedal asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg.
Pavel Rupar je z odločitvijo za zdravljenje v ptujski bolnišnici pokazal pot, po kateri naj bi hodili tudi drugi Slovenci; vrhunska stroka je doma tudi v navidez malih bolnišnicah oziroma okoljih.
MG
liltrlKREDiT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernova 17, Ptuj
_mmik EdvaK i.p., Ma gmajni 29, OieHw m
Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno. V notranjosti Slovenije bo danes občasno nale-taval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem večinoma sončno, pihala bo šibka burja. Drugod bo sprva pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bo ponekod naletaval sneg. Popoldne se bo delno razjasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla.
ODSKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5
?Er^;;*KA:080 18 17
^miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Crna kronika
Ptuj • Na Potrčevi prva letošnja smrtna žrtev
Je voznika zadela kap?
V sredo, 15. marca, okoli 14.10 se je na prehodu za pešce na Potrčevi cesti v Ptuju, v neposredni bližini otroškega dispanzerja ter približno 50 m od Policijske postaje Ptuj, pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 80-letni moški iz Ptuja.

Foto. M. Ozmec
Modri yugo se je ustavil šele po tem, ko je trčil v betonski prepust, obcestno tablo in zatem bočno v drevo.
Po podatkih, ki nam jih je posredoval Boris Bajec, predstavnik za stike z javnostmi s Policijske uprave Maribor, je do nesreče s smrtnim izidom prišlo ob 14.13, ko je 71-letni voznik osebnega avtomobila zastava yugo, doma iz okolice Ptuja, vozil po Potrčevi cesti iz smeri Osojnikove proti centru Ptuja. V tem času je na zaznamovanem prehodu za pešce prečkal vozišče 80-letni pešec, doma iz Ptuja. Osebno vozilo je trčilo v pešca, ki je po tem obležal na vozišču; vozilo je nadaljevalo vožnjo še kakih 50 m, zatem pa trčilo v obcestni znak in obstalo ob jarku. Pešec je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče, voznik pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico, medtem ko njegova sopotnica na srečo ni bila poškodovana.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi voznika med vožnjo zadela kap; nekateri očividci so namreč povedali, da naj bi že pred trčenjem v pešca ležal z obrazom na volanu, vozilo pa naj bi po cesti vozilo nekoliko sem in tja, iz česar je možno sklepati, da avtomobila ni nadzoroval. Žal je prav v tistem času prečkal cesto 80-letni moški iz Ptuja in yugo ga je zbil po cestišču.
To je sicer prva smrtna žrtev cestnega prometa v letošnjem letu na območju Policijske postaje Ptuj.
-OM
PVC oima in vrata, dvižna garažna vrata po meri,

%

^panela
Miia od 210.000 SIT dalje
Telefon 02 7411 S23,
Gsm 041 614 811, 041 691 540
d.0.0, ; Í. orni S
VaraCENTER	PROIZVODNJA INDUSTRiJSKE OPREME
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, uvoz in IZVOZ, d.0.0. 2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a	• Jeklene konstrukcije In industrijske armature
	• Oprema, sistemi In deii za avtomobiisko Industrijo
	• Oprema, sistemi In deii za aluminijsko industrijo
	• Oprema in deii za žeiezarne
	•	izdelava orodij in priprav •	izdelava zobnikov In reduktorjev
TiBOvina:+386(0)2 7879630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615	•	izdelava valjev in gredi •	izdelava cistern, zbiralnikov in ekoioěkih posod
	• Storitve struženja, razkanja in brušenja Izdeikov
	
PE PROIZVODNJA	TRGOVINA
Mlinska 14a	• Črna in banma metalurgija • Variini material in variina tehnika
Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210	1 Električno orodje • Pnevmatsko orodje
	• Ročno orodje • Rezilno orodje
	1 Merilno orodje • Stroji in naprave
tehcerTter@tehcenter.si	• Vijačni material In okovje
spietna stran: ïimw.tehcentersi	1 Ležaji t Verige in bremenske wvi
STE BILI POŠKODOVANI

PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
PT
štuki 26a l|SmerGr^a> Biil|aii«[niiisf. m.: 02 787-86-70, 041 716-25f