’ >1 I it l1 i Kulturna priloga, 24-44 CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tet.; 21760 Pomurci so se vključili ¥ program Pbate, -L r !K Z B^jvel projeH sodeteje gonyeradgoBska obSBa. 8* s ( ii i./'L'Mm >■ . 4!^*xir g Murska sMi, 2.ieinilini • icii nm • $L 5 • Cm ia Sir ■5ojt ^wfa( *■ ^^gotoifo obnese, pravijo humanisti, in zaradi ob- ^viial;^ bodo spravljali nad purana ter mu h-iuuu.. sek^ on?'™ mu hitro na tnalu odsekati glavo, zajcu pač za . **' Sa Z vso močjo udariti za vratom. Sok kratkega veka, hitro'j roan«.LL skoraj enako učinkovita v vseh niansah in vseh tarnite delovanja, lahko verjamemo na besedo, če že ampak mu hitro na tnalu odsekali glavo, zajcu p ne bodo terapija je in niC več, je torej kratkega veka, hitro minljiva in zato Mnji le^a oHmi? p^fiii41| emlf^^ '^‘'^^ave in javne diskusije, za počasno dolivanje k ognju in Premlev “^'“vem )avne atstcuspe, za počasno aoiivanje k ognju in ilržavn čidločitev Že ne bi mogli reči, da to šokira. Zato poslanci krat predstavniki vsega ljudstva, zaradi občutka pač več- k učin^-^ terapijo. Njena prednost je znana, udari na hitro in rtovita, saj vrnitve ali popolne rehabilitacije nikoli ni. Zato so Pezlja s sluibe za informiranje v državnem zboru, ko pravi: od gibanja povprečnih plač i' gospodarstvu je odvisno, ali bo povprečna bruto plača - skupaj s prispevki delodajalca - res presegla milijon tolarjev. Njegovo pojasnilo prav p sedanjem času, ko si socialni partnerji malo da ne obrusijo jezik v pogajanjih za politiko plač za to leto ali za separat socialnega sporazuma, zveni osladno, j-prodano* službi, odločitev poslanske komisije pa kot pljunek na vse, o čemer se dogovarjajo ti, ki sedijo za mizo socialnega pogajanja. Dogovarjajo pa se za izhodiščno plačo in pogajajo za borih pet tisočakov razhajanja in o tem, ali bo izhodiščna bruto plača nekaj manj kot Štirideset tisočakov ali pa jo bodo povišali za pet tisoč, Vlada, delodajalci in sindikati se torej že nekaj Časa tolčejo za drobiž, ko si poslanci popravijo plače čez noč. Večje poslan- fiffi 1.1 11 JI 'l' ’'l', J/ ■' y'i' rl, 'krti nq Jf I I L H J I < r ^‘1 I, VREME Ob koncu tedna bo suho in delno sončno. volitve in imenovanja pod točko razno tako potiho komisiia ' dvajsetodstotnem znižanju poslanskih plač, ki ga je ^do februarja 93. Razveljavitev sklepa pa pomeni, da se 6. bii^ izhodiščne plače povečale skoraj za tretjino. Tako naj ^n~, bruto poslanska plača okoli milijon na mesec. '‘'dilneza^ špkon o poslancih sprejet v svežnju Sf (iurfervo konec septembra 92 tako mimogrede ali potiho. Sok ” Painiritei' izvedelo’ Toda zakona takrat niso umaknili, ampak lik začasnem znižanju plač. Takrat je predsed- »irni drugim govoril, do Z relativno solid- zač '.'^^^^^^adnje odpravljajo rKvarnost sprejemanja podkup-e nii jio!^ urejati razmerja v organih in upravi nove ske plače bodo tako zagotovo vplivale rut nadaljnje dogovarjanje o politiki plač, saj sindikati zaradi lega že protestirajo. Povišanje pa tudi ni po volji vladi, kar je že dala vedeti z odločitvijo, da sebi plače (še) ne bo povečala. Če sedaj opustimo vprašanje moralnosti, upravičenosti, zakonitosti debelih postankih kuvert, je res, da so si povišico v parlamentu privoščiti ob najbolj nepravem času. Do dogovora za mizo socialnega sporazumevanja bo zato prišlo mnogo težje, saj bo pripravljenosti za kompromis manj kot doslej. Ali pa je prav to dejanje, ki si ga bodo na svojo stran smelo postaviti sindikati, še posebno zalo, ker Gospodarska zbornica prihaja na pogajanja s predlogi o zamrznitvi izhodiščne plače in sploh celotne javne porabe. Njen predlog seveda ne more biti , , „ , sprejemljiv za sindikalno stran, dokler kar sedemnajst tisoč zaposlenih Danes pa govori, tja javnost rnora doumeli, da so. prejema celo manj, kot je minimum po kolektivni pogodbi, ko so bili I r r- o--- v- ------------------------------- "" " dveletna solidarnost poslancev z zaposlenimi in rastjo Da poslanske plače vendarle ostajajo v navezi R°zablja,f, (iLr*- trudijo pojasnjevati, kar je seveda res. Toda ^^tčita osnova za obračun plač poslancev povprečna pet lil zaposlenega v gospodarstvu, pomnožena s koeficienta delovno ™ funkcijski dodatek ter vse skupaj še za odstotek tibo. tega potem moremo razumeti pojasnila Janeza peti,, dohodki delavcev z izhodiščno plačo realno nižji za deset odstotkov in ko Šestdeset odstotkov zaposlenih prejema plačo pod slovenskim povprečjem, In ti, ki nimajo niti za dostojno življenje, ali morda strokovnjaki, profesorji, zdravniki s plačo okoli SO tisočakov na mesec naj bi doumeli, da so bili z njimi dve leti solidarni tudi poslanci in da je bil to njihov prispevek. MAJDA HORVAT Na pohodu po Pomurju $0 stekle lisice z jazbeci na čelu. Vestnikov koledar 2. februar, Četrtek, svečnica 3, februar, petek, Blaž 4. februar, sobota, Andrej 5. februar, nedelja, Agata 6. februar, ponedeljek, Dora 7. februar, torek, Riko 8. februar, sreda, slov, kulturni praznik Pregovor Ako je svečnica za-lana, bo velika noč sna-žena. b=li ift ’ v - ‘ ih Tejilin- sc s^^elraifci ni' ................... 1.1 lili J ii t lil ‘ i'i Ja' illl uSkino. He* skupnegi^ novih občili ki I 'Ilir lin nt^kdziiijL’ '|lhii i'.i- vSi^iAniii: - lej iihčini *j:i 4 ' i' uaU fK > i3ic no oblasti. . koalicije v Avstriji, na mednaro”!^ Medtem ko sem se pri prvem prijatelju še lahko P’’^O’^^ču ne nastopijo resneje v korist zagovad J ■ ■ ■ ■ ■■ ■ - slovenske zrelosti. To bi lahko naredili, če že ti‘ J. znamenitimi »bruseljskimi kosili« vsaj pred ____________________________........ ...... po tiith- Dejstvo je, da slovenske stranke nomskega inštrumentarija tudi matematično doka- pokazale dovolj »levičarskega zal, da ima - vsaj teoretično, torej če so predpostavke ” Avstrijce prepričat o iskrenosti rdeče alno osnovo za »skrb za družbeno Bistvo« v repu- izgovarjal na pomanjkanje »materialnih dokazov« ja potrditev njegove trditve, pa mi je drugi s pomočjo neoklasičnega, torej sodobnega »main stream« eko- ene od tijib Kaže, da je to slovenskim krŠčtičd^ pravdne - prav. . , Pa kaj, bo rekel marsikateri od klenih sonarodnja- demokratom pn njihovih »idejnih bratih. kov?’ In kakšno zvezo ima Vestnikovo »Pismo skoraj Že tispelo. Sedanji vladajoči ko« I z Diinaia« s spremembami na slovenskem političnem *' btoveniji. ki v svoji zmedenosti po novetd » predvsem na mladost, pa lahko na mednaro” Avstrijski zunanji minister Alojz Mock je že nekaj prizorišču pomagajo zgolj nove volitve. dni po koncu obiska predsednika Kučana na Dunaju 1* ANDREJ N $1 G in tu tb m Id Pl «1 M fr St 0’ p« m P* Vil Sle in jei de ke bc dj, ta m Ve ht sa in •| u I vi re dl je IX sli M v 4 Pt hi ril Pl h; bi Čr bt V, So ka bi sn Sl Uk 2. februarja 1995 stran 3 ■ aktualno doma Politika dela dneve ^ropa in voda. je poplavljena. nL lobi pa vztraja pri nadalievanM, ----IvIgJ Za- ^^jcvanju melioracij, knnlair^_' ' . .. poplavami ^OIO|£oy m regulacijami vo- jasna pa je dandanašnji k ,.. P9''®zava. Očitno naši P ® tjski politiki niso za Evropo. politiki kmetje in EVROPA, 24. so imeli slovenski za-/hn '"v Otočcu redni letni “or Kot da ne bi slutil, da ga jL J^alu sneli z ministr-' J"’! k takta! šc razvojni mini-VHrii, L govoril o Slo- UpvL o zgodbi o uspehu, začpk -P^ ^o država vene' oziroma sub- 2"'nirati šele takrat, ko bnju f^snično ogroženi, to pa pa Potreh,,.. l' .““^7 v--- _ "■ Ker ŠT niso izpostav-‘^'■ropski konkurenci, obe- sneli z ministr- 9 zgodbi o uspehu. pomoC ni iieni nem pa jih je v družbenem bruto proizvodu tako ali tako samo pet odstotkov. Kmetje so liberalnemu ministru na izdihu obljubili, da bodo dotlej tudi oni izumrli. Istega 24. januarja je imela SLS, najbolj kmečka med strankami, tiskovno konferenco in njen predstavnik dr. Zagožen je dejal, da državi ni treba hiteti v Evropsko unijo. Ni jasno, ali se SLS bolj boji za volivce ali kmete, DEBELI POSLANCI. Ne ljubo nam je za Visoko hišo uporabljati grdilne izraze, še manj ljubo za poslance. Prvo, to je parlament, je državna svetinja, njeni najemniki, poslanci, pa so naši izvoljenci. Kljub temu pa, da je prvo svetinja. so drugo ljudje. Pa ne bo Šlo drugače, potrebno jih bo imenovati z imeni ljudi in ustanov iz njihovih sorodnih branž. Kdor je slišal, da tolpa razpravlja o varovanju svojega za- vetišča, je lahko sodil, da ima za to razlog. Da se boji jedkega gneva državljanov. Vodje poslanskih skupin v državnem zboru so 24, razpravljali, kdo naj jih varuje. Rekli so, da policija ni dobra, da morajo imeti svojo varnostno službo. Zakaj se poslanci bojijo ljudstva, se je poitazalo v petek, 27. januarja, ko smo zvedeli za osnutek finančnega načrta za plače poslancev. Po tem osnutku naj bi imeli poslanci čez milijon tolarjev bruto plače. Brez drugih dodatkov. Čeprav ni bilo glede tega nobenih nejasnosti, je služba za informiranje pri državnem zboru dala 31. janurja na svetlo posebno naznanilo o poslanskih plačah, ki naj bi se bralo kot demanti. V njem pravi, da je 1.080.000 tolarjev bruto plače »le hipotetična bruto plača«, ki so jo uporabili za sestavo predloga proračuna. Kot da državljani ne bi vedeli, kaj je osnutek in kaj je zakon. Ta trenutek pa da so bruto plače poslancev od 500.000 do 900.000 tolarjev. Vse pa je odvisno od gibanja plač v gospodarstvu, Potem parlamentarna služba za informiranje navaja številke za neto plače, ki so zdaj »okvirno med 250.000 in 400.000 tolarji«. Tako se to dela. Narediti moraš zmešnjavo številk, se oglašati s pojasnili, ki ničesar ne dopolnjujejo, in ne odstopati, saj si najvišje zakonodajno telo v državi. Država pa tone v dolgove. Srbija pa je, čeprav uradno nesposobna, da bi vračala svoj del dolga iz naslova nekdanjega skupnega jugoslovanskega, kupila vsaj že za 500 milijonov slovenskega dolga. Na slovensko državo se je po sklepu konzorcija komer-cilanih bank prenesel skupni I K0M£WT4R ,1 1 ll jugoslovanski nerazdeljeni dolg v skladu s solidarnostno klavzulo, da plačuje dolg tisti, ki ga lahko. Dobro plačani poslanci, ki te srbske zvijače niso mogli ne predvideti ne preprečiti, pa si povečujejo plače. In si obetajo 20»odstoini dodatek konferenca Pošte Slovenije f Mariboru za težavnostno delo! RAZKUPČKANJE. Prvi Kakovostnejše storitve minister uporablja Drnovšek spretno obe privešeni j® P™® predstavila Pošta Gre Za d" v'**'® sedež je preseljen iz Ljubljane v Maribor. * omejeno odgovornostjo, ta status pa bo naini^ ^Preje^a zakona o poštni dejavnosti. Tedaj bo država javno podjetje, katerega edini lastnik bo milijI, ’ ***®dali so, da znaša ustanovitveni kapital slo Sicer pa smo zvedeli podrobnosti o po-^9ŠtaSlt, ^^Ulll’l> načrtih novoustanovljenega podjetja obseg zaposluje okrog 5400 delavcev, ki naj bi ®*oikovir" • storitev v letošnjem letu povečali za 5»od-Ožneje rečeno, Čas zahteva, da se bodo poslej ^^sltot Eden temeljnih pogojev za to pa je vse-“^edbo *’’'®*ostna storitev. Med drugim obljubljajo poslov^ st**®P®šene pošte znotraj Slovenije, špediterskih “reditg^ (U, vra* d** vrat, širitev denarnih storitev in Ho**-*- ®vnega časa pošt. Tako naj bi v 130 slovenskih ovali tudi ob sobotnih dopoldnevih. 2 I k ®’Wnieč — - poštah Kot slišali na no-^l^jdelovara^"^®"®'’ ^^la po'? sicer v centra, Ijani. Vse ,'^'^'" 'boru in Ljub-•^■'»zvisin N seveda pogo- 'OltCu leta - -. ..._________ pokrilo Se višja, PTr»po- pogo- . Lansko leta "o izgubo, ki bo ob ‘njkljaj, ki znaša 3,5 ■- 'politiki Cene v neustezni ce- PoStnih storitev, slovanja. Dejali so, da ne bodo zaprli nobene pošle, odpuščen pa ne bo noben poštni delavec. Se več; nekaj jih bodo morali celo na novo zaposliti. Sicer pa bodo večino denaija usmerili v tehnološko posodobitev večine poštnih etlot in storitev. V prvi vrsti razmišljajo o avtomatskih sortirnih strojih, To pa naj bi bil največji prispevek h gospodarnejšemu poslovanju. Na sedežu Pošte _ "'canii kr eio u krijejo le polo- Ufe Za ida 1 * 0^kr X ^nkratoe tedomke t®®'’!*' lai opravljeno DriL Odstotkov pDai . PElictnJim jik. fili, pa bo !! >«" i?**« * 2^"" BiiJ: bodi v-*' 3.5 hteMe v Za ifl za '^ot so opozo-' Tako bodo tudi o ce- lo vsaj pn-«foSke. Za namen na- LTC- irjov lirtjiii, so v Pošti Tiic,o„;, P^^ogram “*='onahzacijo po- V Sloveniji je enlprtih Im 528 poStnih eaol, Jtar ms vei^aviuh mirJOi uvrSčR med trodojv vite evropske Tudi ttevilo prebivakstva na eno poštno enoto je razmeroma nizko. Pt^ta pa se lahko pohval tudi s lem. da Že kar 93 odstta-kov poštnih pc^IJlc pride v enem dnevu od prejema na poSti do naslovne poste. stranki. Najprej je brez SKD obranil obrambnega ministra Kacina pred izglasovanjem nezaupnice. Krščanskim demokratom je odpustil, ker so bili »načelni«, kot so rekli, in je z njimi naprej kupčkal pri nastavitvi drugih dveh ministrov. Drugi privešeni koalicijski stranki ZLSD jc bilo pri tem drugem kadrovskem vladnem dejanju dovoljeno biti »užaljena«. 26. januarja, ob glasovanju o zunanjem ministru in ministru za ekonomske odnose in razvoj, jim je bilo dopuščeno, da ,so izid glasovanja povezovali z zaupnico vladi. Pripravlja: Š. SMEJ Skupna občinska uprava? Po najnovejših podatkih se je v upravni enoti v Gornji Radgoni zaposlilo 40 delavcev, ki so hili prej zaposleni v upravnih organih stare gomjeradgonske občine, 18 pa jih je začasno »prevzela« nova občina Gornja Radgona, Na plačilnih seznamih proračuna so začasno tudi zaposleni v krajevnih skupnostih. O občinski upravi so med drugim govorili tudi na nedavnem zasedanju občinskega sveta v Gornji Radgoni. Takrat Je svetnik Marjan Banfi o tem javno spraševal župana gornjeradgonske občine Miho Vodenika, Iz njegovega odgovora je bilo razvidno, da so se za začasno sistemizacijo v občinski upravi odločili zaradi številnih nejasnosti in različnih pogledov. Po mnenju prvega moža nove gornjeradgonske občine je občinsko upravo lažje oblikovati v tistih občinah, ki so ostale v okviru starih meja. Hkrati so se dogovarjali, da bi za novonastale občine, to so Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, ustanovili skupno občinsko upravo, kar se jim je zdelo v tem trenutku najracionalnejše. Kot kaže, pa dosedanji pogovori niso prinesli kakih konkretnejših rezultatov. V dogovorjenem času so jim namreč iz občine Radenci sporočili, da naj bi zanje opravljali le nekakšna servisna dela. To se jim je zdelo zamalo, ker ne želijo, da bi bila skupna gornje-radgonska občinska uprava zgolj servis, pri čemer to zadevo primerjajo celo s servisom hladilnikov. Taka občinska uprava mora biti za celotno mandatno obdobje, sicer bodo načrti o skupni službi padli v vodo. Ker je skrajni rok za dokončno odločitev 15 februar, bodo do tega datuma oblikovali tudi predlog za začasno sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Če dotlej ne bo ustreznega odziva iz novih občin, v Gornji Radgoni razmišljajo o oblikovanju svoje ali skupne (začasne) občinske uprave. Ta naj bi bila predvsem na finančno-račanovod-skem področju in za družbene dejavnosti. Pri tem pa se bodo morali dogovoriti tudi glede razdelitve premoženja nekdanje skupne občine. O tem pa bo možno konkretneje spregovoriti šele po sprejetju zaključnega občinskega proračuna novonastalih občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij, torej konec letošnjega februarja. 2e zdaj pa je možno povedati, da bo največ težav pri določitvi deležev občin pri skupnih objektih in napravah. V tej zvezi se največkrat omenja večnamenska dvorana v Radencih, zapleti pa se pričakujejo tudi pri delitvi premoženja iz stanovanjskega in zemljiškega sklada. Predvidevajo, da bo zadeve lažje urediti na komunalnem področju. Pri tem so se namreč dogovorili, da javna komunalna služba, vanjo so vključeni odvoz odpadkov, oskrba s pitno vodo in drugo, deluje v treh omenjenih občinah kot doslej, ne glede na dosedanje zaplete. MILAN JERSE Slovenije v Mariboru so prikazali tudi novo celostno in logo-tipno podobo podjetja pa tudi novo znamko s stiliziranim poštnim rogom. Z novim simbolom naj bi opremili zgradbe, vozila in poštne nabiralnike, spremenjene pa bodo tudi Seja vlade Program razvoja gozdov Vlada je na svoji seji obravnavala program razvoja gozdov poštne uniforme. Vse to pa se- _ , _ _ _ _ _ veda ne pomeni, kot poudar- * Sloveniji, ki ga jc pripravilo ministrstvo za knelj^lvn, Rtn^dar-jajo v Pošti Slovenije, da želijo stvo in prehrano. Tako je gradivo o gozdovih pripravljeno za spremeniti le simbol, ampak drugo branje v državnem zboru. predvsem vsebino dela in odnos do uporabnikov poštnih storitev. MILAN JERŠE Polemična razprava na seji občinskega sveta v Moravskih Toplicah Zavrnjena ustanovitev zavoda za skupne upravne zadeve Ugotovili so, da je bilo v letih 1991-1993 precej manj posekanega drevja kot v preteklosti. V primerjavi z obdobjem 88-90 kar za 67 odstotkov. Ob tem je treba zapisati, da je bil posek v državnih gozdovih realiziran v celoti, kljub pomanjkljivim evidencam o nedovoljenem poseku pa lahko trdijo, da je razlika posledica bistveno zmanjšanih sečenj v zasebnih gozdovih (1,192,000 Na tretji srni občinskega sveta Moravske Toplice pod vodstvom kubičnih metrov oziroma le 53 predsednika Stefana Kuharja, ki prihaja iz vrst soci^emokratske odstotkov od možnega obstranke, so precej pozornosti namenili obravnavi začasnega sla tu- sega). Na to pa so vplivale tamega sklepa. Ta se nanaša na pristojnosti delovai^a nove slabše razmere na trgu, saj je občine. Navzlic polemični razpravi naposled niso sprejeli omenje- bila zlasti cena drobnih lesnih nega akta, v vodo pa je padel tudi predloženi osnutek o ustanovi- sortimentov razmeroma nizka. tvi zavoda za skupno opravljanje upravnih zadev novih občin. V tem obdobju so sečnjo goz-O slednjem je bil govor tudi v drugih občinah prejšnje soboške dov usmerjali delavci javne občine, kjer pa so ga večinoma zavrnili. Najbolj vztrajno je gozdarske službe na gozdnih njegovemu sprejemu nasprotoval svetnik Alojz Glavač (SDSS), ki gospodarstvih; od sprejetja noje menil, da ustanovitev javnega zavoda ne bi pripomogla k raci- ' ' onalnemu trošenju sredstev javne porabe in učinkovitejšemu or- ganiziranju občinske uprave, ampak podvajanju del upravne Zavod za gozdove Slovenije enote. Očitno sta se z njim strinjali kar dve tretjini svetnikov, ki so glasovali o omenjenem dokumentu, s čimer razlaga župana občine vega zakona maja 1985 pa sodelovanje z lastniki usmerja v skladu z načrti za gospodaije- . . . „ . nje z gozdovi. V teh načrtih je Man Vilki' Tu ptice rnnci Cfpnta (neodvisnega kandidata j zanje določen največji možni posek ni bila dovoQ prepričljiva. Sicer pa je morda marsikoga presenetil pisni zahtevek občanov NorSinec, ki se Želijo izločiti iz moravske občine in se priključili k mestni občini Murska Sobota. Med drugimi so omenili Se vprašanje bencinske črpalke in odprtje mejnega prehoda v Prosenjakovcih, cesto SrediŠČe-Prosenjakovci in usodo državnega denarja za dvojezično poslovanje prejšnje občine Murska Sobota. Precej zanimanja pa je vzbudila informacija o načrtovani gradnji in njegova struktura, spodnja meja sečnje pa ni določena, saj večnamenskega objekta v Mo- ... . ravskih Toplicah, kjer naj bi ob je za lastnike gozdov obvezu-ustreznem sofinanciranju do- joče posekati drevje le zaradi bili prostor še zavarovalnica, gozdnogospodarstvenih razlo-banka, pošta, kabelski televi- gov. Javna gospodarska služba zijski studio in drugi. Slišati je bo s svetovanjem v prihodnje bilo tudi nekaj kritičnih pri- sečnjo spodbujala v smislu pripomb na račun slabega polo- zadevanj za razvoj kakovostnih Žaja Zveze zadrug Panonka in gozdov in za optimalno rabo nasploh o poskusih centraliza- lesa. Pri tem bo pomembno cije v kmetijstvu. Predsednik vlogo odigral sistem sofinanci-odbora za vloge in pritožbe je ranja redčenj na podlagi javnih ■ ■ “ ■ razpisov, ki je določen s podza- obnova in nega gozdov ter gradnja gozdnih cest. Manjši obseg obnove gozdov je tudi posledica manjših sečenj in tega da je bilo v zadnjih letih gozdarstvo v obdobju tranzicije, ko stari zakon ni bil več spoštovan, za uveljavljanje novega pa je potrebno določeno zagonsko obdobje, predvsem pa optimalen in stabilen sistem financiranja iz proračuna. Organiziranje javne gozdarske službe in uvedba sistema sofinanciranja sta se v letu 1994 tudi na tem področju že pokazala kot učinkovita. Nega gozdov, ki je v letu 1993 dosegla skrb zbujajočo nizko raven, se je namreč v letu 1994 bistveno povečala, in sicer kar za 62 odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom. Podobno je pričakovati tudi pri drugih vlaganjih v gozdove, Če bodo zagotovljena sredstva za financiranje in sofinanciranje iz proračuna države. Financiranje iz proračuna v prehodnem obdobju je pokazalo, da so velike razlike med ciljnim in dejanskim financiranjem; najboljše je to izrazito pri negi gozdov in gradnji oz. obnovi cest. posebej obdelana. Sanacijo gozdov, ki so poškodovani zaradi onesnaženja, je mogoče predviditi vnaprej, zato so vključene v načrte za gospodarjenje z gozdovi in sofinancirane iz proračuna. Če je povzročitelj poSkodovanosti gozda znan, lahko lastnik gozda ugotavlja in uveljavlja odškodnino na osnovi zakona o varstvu okolja. Sanacijo gozdov, ki je potrebna zaradi naravnih nesreč oz. požarov, ki povzroči manjšo Škodo, opravijo na podlagi načrtov, ki jih pripravi zavod za gozdove, sofinancirajo pa se iz proračuna. Del te škode se da naprej predviditi oz. prognozirati, zato se bo določen denar lahko zbral. Večje škode (požar, Žled itd) pa bo urejal zakon o sanaciji posledic naravnih nesreč, ki je v osnutku. Manjše poškodbe so predvidljive V del programa, ki zajema program sanacije gozdov. postal Janez Rožman, ki ga je predlagala Združena lista socialnih demokratov. konskim aktom. V zadnjih letih so se zmanj- G. G., M. J. Sala vlaganja v gozdove, zlasti vlada oz. njeno ministrstvo ugotavlja, da gre za kompleksen problem, ki je odvisen od naravnih motenj in onesnaženja okolja, ki sta v programu Do sedaj so bili sprejeti vsi podzakonski predpisi, ki so potrebni za organizacijo in delovanje novega sistema gozdarstva, vključno s sistemom financiranja. Zaradi strokovne zahtevnosti oziroma novosti, ki jih je treba temeljito preučiti, še niso bili sprejeti pravilnik o načrtovanju, pravilnik o varstvu gozdov, pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih cest ter pravilnik o razvrščanju gozdnih zemljišč v katastrsko kulturo ter v kakovostne in katastrske razrede, vendar pa delo zaradi tega ne zastaja, saj na teh področjih uporabljajo še stare pravilnike. Manjkajoči predpisi so v postopku priprave in bodo predvidoma do- končani 1995. v prvem Četrtletju MARJAN HORVAT v stran 4 vestnik, 2. februarja 19^ i gospodarstvo I PoDovili izredne občne zbore zadružnikov Navkljub vsemii enovita Panonka Kuže, daje zadnižnikom kmetgskih zadrug v sitemu Panonka končno vendarle jasno, kaj Iri radi. Potem ko so pred nedavnim na večjem delu sej upravnih odborov in na izrednih občnih zborih sph^h kmetijskih zadrug zavrnili sanacijski program, ki so ga ponudili nimiki, so se zdjg stvari obrnile v povsem drugo smer. Po prvotnem sanacijskem načrtu, katerega avtor je Jože Škulj iz Slovenske zadružne kmetijske banke, naj bi namreč ukiniti sedanje splošne kmetijske zadruge, obe zadružni podjetji, zadružno Magovno hišo in zvezo zadrug, ter se lotili celostne sanacije zadruge. Po mnenju avtorja sanacijskega prt^^tama je namreč celotnt zadružni sistem Panonka prezadolžen, zato pride v poštev le celostna sanacija, saj bi imela sanacija po posameznih pravnih osebah pr^ aU slej za posledico stečaj nekmerih pravnih oseb, $ t^ pa bi bil ogrožen tudi celotni zadružni sistem. Po predihanem prhtamu naj bi v okviru zadruge delovali dve hčerinski podjetji, ki ne bi bili obremenjeni z didgovi preteklosti in Ih lahko tekoče normalno poslovali, vsa bremena preteldosti in premoženje, ki bi bUo namenjeno dezinvestirailju, pa bi prevzela zadruga »mati«, ki bi Idla hkrati lastnik obeh hčerinskih podjetij, na ravni matere pa bi potekalo tudi odločaige. Prav zaradi ukinitve upravljanja na ravni sedanjih pravnih oseb so se zadeve začele zapletati in, kot smo že zapisali, so se v večini splošnih kmetijskih zadrug zoperstavili enoviti sanaciji. Po temeljitem razgovoru z upniki, ki so po izrednem občnem zboru zveze zadrug, na katerem so potrdil odločitev poprqšnjih izrednih zborov splošnih zadrug, obiskali vse pravne osebe, je večina vendarle q>ozna]a, da posamična sanacija ne pride v poštev. Ker je bilo že sprejete odločitve mogoče spremeniti le na organih, kt so jih sprejeli, so imeti pred dnevi ponovne izredne občne :ri)ore, na katerih so se zadružniki odločili za enovito sanacijo zadružnega sistema Panonka. Po najnovejSem predlogu naj bi se vse sedanje splošne kmetijske zadruge, obe zadružni j^jetji, zveza zadrug in zadružna blagovna hiša združile v enovito kmetijsko zadrugo s skupnim žiroračunom in centralnimi poslovnimi funkcijami. Na ravni sedanjih pravnih oseb bodo delovale zadružne enote, ki bodo ohranile le nekatere pristojnosti. V zadružnih enotah bodo tako obravnavali poslovno politiko v svoji enoti, dajali pobude za naložbe v teh enot^, dajali bodo predhodno mnenje za dezinvestiranje, ki zadeva njihovo enoto, volili pa bodo tudi člane upravnega odbora iz svoje enote. Kot smo zapisali, bo odločanje potekalo na ravni zadruge, kjer bo deloval 25-članski upravni odbor, v katerem bo 21 članov iz vrst zadružnikov, 3 iz vrst upnikov in 1 predstavnik delavcev. Na zadnjih izrednih občnih zborih so se zadružniki odločali le o novi pravni organiziraiiosti, že kmalu pa bo potrebno sklicati občni dx>r nove enovite zadruge ter se podrobneje dogovoriti za sanacijo. Ta bo morala temeljiti na deztnvestiranju, z upniki bodo morali doseči dogovor o reprogramiranju obveznosti, zlasti kratkoročnih, potrebna pa bo tudi temeljita kadrov- Oškodovanje družbene lastnine ska obnova zadruge. Pomoč Pham Sloveniji L, KOVAČ Drugje so kradli drzneje Da, tudi to je mogoče, da pravni strokovnjaki govorijo o nezakonitem in zakonitem oškodovanje družbene lastnine. To pa ni nič drugega kot posledica nedorečenosti zakona o lastninskem preoblikovanju in nj^ovih določil o revizijskili postoklh ter t^o-tavlja^ t^odovanja. Prva velika pomanjkljiost je gotovo v tem, da so revizijski inšektoiji revizije opravljali večinoma samo v podjetjih, ki so bila zaradi suma o^odovanja prijavljena. Torej tam, kjer so prijavljali podjetja kar po vrsti, so že zaradi tega oškodovanja večja kot drugje, kjer je bilo mapj prijav. Druga pomanklji-vost, ki jo ugotavljajo revizijski inšpekloiji, je tudi, ta je del družbenega kapitala še vedno nezavarovan. Po zakonu so revizije dov(4jene samo za obdobje od prvega jannatja 90 do petega decembra 92, vendar je lahko do oškodovanja prišlo prej in tudi po tem datumu. Podjetja so v neenakopravnem položaju tudi po tem določilu. Velika praznina je ostala tadi pri vprašanjih kapitalskih naložb slovenskih podjetij v tigini. Vprašanje revizij, ki naj bi dovanj kot naprimer v nekate-bile nujna podlaga za proces nh igralniških, turističnih p(> lastninskega preoblikovanja djetjih, povezanih tudi s »poli-podjetij pri nas, je torej izzve- ličnimi vrhovi«. VeČ spretnosti nelo kot nedodelano poglavje, in drznosti pri načinih kraje Kljub temu pa so ugotovljena družbenega premoženja so to-oškodovanja zelo visoka. Po tej pokazali drugje po Slove- lastninskega F I otipu aa slEuBure E^lišE^o^s i;e 4S. a auB 1 15938 tt iz je ai a a MbsKi iMMile fn H. apsli« tkljufcac v pvofgruii Phure EslOitija Tjlin LilVd VUiu I nj Ir m lei je ne to v sle Pc gli sa ne Sit o Tl da ja’ kt Če je ki V( k( iz dr Svet ministrov Evropske unije se je decembra 1989 odločil pomagati Poljski in Madžarski pri podpori pomembnih spremendt, ki so potekate v teh dveh državah, ustanovljen je bil program Phare, dejavnosti pa so se začele 1990. Ko so se spremembe razširile še na druge srednje in vzhodnoevropske države, je število držav, ki so zajete v program Phare, naraslo z začetnih dveh na enajst v letu 1993. Med letoma 90 in 94 je Evropska unija za financiranje programa Phare iz svojega proračuna namenila 4.284 milijone ekujev. Eteleži pomoči državam temeljijo na številu prebivalcev, bruto domačem proizvodu ter kvalitativnih kriterijih. Poljska, Madžarska in Romunija so največje pt^emnice. In kaj države, danice Evropske unije, pričakujejo od prejemnic pomoči? Najprej se ozrqo po spoštovanju človekovih pravic, potem pa pričakujejo, da država ohrani predanost demokraciji in prehod k tržnemu gospodarstvu. Partnerske države Phata pa se potem same, torej vlade, odločajo o prednostnih področjih porabe denarja, ki jim je odmerjen v blagajni programa pomo6. Slovenija je prejemnica različne tuje tehnične pomoči od leta 92, zaenkrat edina od nekdanjih republik. Uvrščena je tudi med 11 držav Srednje in Vzhodne Evrope, katerim je bita dodeljena pomoč za hitrejše vključevanje v evropske inte- gracijske procese. Leta 92 je Slovenija prvič prejela tehnično pomoč Evropske unije ali iz programa Phare. Takrat 9 milijonov ecujev, in sicer za tako imenovani prvi indikativni program Phare. Takrat je bilo sprejetih 21 projektov iz področij: privatizacije 2,5 milijona ecujev, finančnega področja 1,6, iiibastrukture in telekomunikacij 1 milijon, znanosti in tehnologije 1,6 in programa Tem-pus, ki je namenjen izobraževanju in Štipendiranju naši strokovnjakov, 2,5 milijona ecujev. Leta .93 je bilo Sloveniji namenjenih lOpiilijonov ecujev, ki so jih razdeliti 26 projektom. Prednostna področja drugega indikativnega programa so bila: razvoj zasebnega sektorja 4,2 milijona ecujev, preu-stroj javnega sektorja z znanost in tehnologijo 2,8 milijona, rezerve 0,5 in program Tempus 2,5 milijona ecujev. Lani je bila pomoč težka že 24 milijonov ecujev. Od tega 15 milijonov za tretji indikativni nacionalni program, 2 milijona za podtone energetike, 3 za področje izobraževanja in 4 milijone ecujev za program čezmejnega sodelovanja. Za nacionalni program pomoči za leto 95 je odobrenih 19 milijonov ecujev pomoči, ki pa se bo po napovedih med letom še povečala za osem milijonov. Celotna vrednost tuje tehnične pomoči naj bi se Punoora^je Pliare p« v obdobju 3 JM ECU haljakrii MaJ/trr\L,u Riiiminiju BiMuiiriiT rcpuhhkJi TqiuHtlkjl Alhjnijj Lilva Bivša I (940 - Bivša Vzhinjnii I prdi hshinijj McddrTilvni ftrvftpdim ČkitcktHjolHui ptimtic 1 1 Ljutomerska Krka I gospodarstvo Milijoni zelenih dolaijev Slovensko gospodarstvo se bo predstavilo v Luzetnu v Švici na sejmu LUGA - Organizator predstavitve je Pomurski sejem j za zelena zdravila ****®raa zdravil iz Novec a Mesta, ie iavnosti prek novi- nikov predvsem kemi} narievt' ‘“ravu iz Novega Mesta, je javnosti prek novi-eevtsk’ daje za njo zelo uspesno poslovno leto. V farma-iidelknv ^^*^'*®** prodali za 230 milijonov ameriških dulmjcv Je artui t ” petino več kot leta 1993. kzLa Kozmetika aiuerišk^^j^ miljjonov in Krka Zdravilišče za 17 milijonov ^Poslen storitev. Napovedujejo tudi, da bo prod^ na ®®®rKk'li^d I farmacevtski dejavnosti v tem letu znašala 100 tisoč nikov predvsem kemije in far- ^poslenega veČ kot ^" petdeset tisoč dolaijev ■^EhMci abpitD _ produk- K-rke v Novem bodo samo letos morali odriniti deset milijonov mark. To bo zadostovalo v glavnem samo za gradbena in obrtna dela ter le delno za opremo. Slednjo bodo rnacije. 13 vzdrževalcev, preostali pa so delavci v proizvod-rtjr. Ti so končali dveletno usposabljanje v tovarni ter si pridobili interno kvalifikacijo. Ljutomerski obrat torej ima vte slutlbe. I Lije n kontrolnega analitskega laboratorija za iBzvoj. nabavo, prodajo p* tudi računovodstvo v Novem mestu. S sodelovanjem so zelo zadovoljni, saj se po besedah za proizvod- J"««. Nasa 1 I O ! letno proizvodnja J jev . - milijonov znaša 1 n J« obrata [ ton '■ , _ - milijonov dolar- je povedal direktor Krki- jj^ii ! sle Vi — '.Ljutomeru An-Pbn. če vemo, da je v 160 '' P‘?'’'eni, da t obratu zapo-delavcev, potem to jsetilS: I k . klicilinll^^P^tijlhžedose-i 'aj ie n' stotih tisočakov, = nesa m. zaposle- i Ski? 150 tisoč ameri-' , je zgodba I '■'i, I 'J o 'm uspehu, ki bo dobila tudi j Slovenija v Švici Koliko je Švica podobna Sloveniji oziroma koliko je Slovenija podobna Švici? Resda sta obe zunaj Evropske unije, ena nalašč, druga nehote. Obe sta majhni in pestri državi, le da je v eni standard mnogo višji kot v drugi. Res pa je, da bi bili lahko druga drugi Še kako koristni. Letos bo Slovenija gostja na svetovno znanem sejmu LUGA v Luzernu. Lani je bila gostja Češka, da bo v letu 1995 Slovenija, pa so se odločili že takrat. Pravzaprav so predstavniki iz Luzerna lani obiskali kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, Nad organiziranostjo. Še posebno pa nad strokovnim timom so bili nadvušeni, Z njihovim posredovanjem so se na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije odločili, da ponudijo organiziranje predstavitve slovenskega gospodarstva v Švici kolektivu Pomurskega sejma. To je po eni strani velika čast, po drugi pa tudi precejšnja odgovornost. Morali so začeti s pripravami kar jeseni leta 1994, obiskati Luzerno v Švici, se dogovoriti o vseh podrobnostih in izdelati program predstavitve, tako da so lahko januarja 1995 poslali slovenskim firmam razpis za sodelovanje na kmetijskem sejmu LUGA v Luzernu, ki je tudi splošni sejem. Slovensko gospodarstvo ima možnost predstavitve na 600 do 800 kvadratnih metrih razstavnih površin. Cilj predstavitve slovenskih podjetij kmetijske, živilsko-predelovalne in druge stroke je, da bi Švicarske in slovenske firme navezale stike na višji ravni, kajti takšno srečanje in spoznavanje omogoča (predvsem slovenskim podjetjem) številne možnosti pridobitve poslov, ideje za nove proizvodne programe (ki so slovenski industriji še kako potrebni) in prav tako možnost sklenitve kooperacijskih pogodb. Hkrati naj bi na sejmu, ki bo konec aprila in v začetku maja, predstavili identiteto Slovenije, To naj bi dosegli z razstavo zares izvirnih slovenskih izdelkov, na primer steklarskih, pečarskih ali lončarskih, slamarskih in drugih, ne bi pa smele manjkati niti idrijske čipke. Slovensko identiteto pa naj bi predstavljale tudi blagovne znamke znanih podjetij, kot so Mura, Radenska, Iskra in drugi. Prijave za predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmu v Švici zbirajo do konca februarja, BBP tem predelajo ali, kot sami pravijo, konfekcionirajo v končne izdelke. Ostankov torej ni, zagotavljajo v vodstvu ljutomerskega obrata, »Krka pa je tudi poskrbela, da smo v tovarni vgradili najboljše filtre za zbiranje nastalega prahu, ki ga potem odvažamo na neškodljivo uničevanje v Novo mesto, V tovarni pa imamo tudi tri vrste kanalizacije, za meteorno vodo, fekalije in tehnološko odpadno vodo, ki teče prek nevtraliza-cijskih naprav, da postane neoporečna in da jo potem tako spuščamo v kanalizacijo,« je povedal direktor obrata Krke v Ljutomeru Anton Kapun, ki tudi napoveduje, da bodo kmalu odprli tovarniška vrata za vse, ki si jo želijo ogledati. MAJDA HORVAT FOTOGRAFIJA: NATAŠA JUHNOV I lastnike. 1 Tuicctn I datiin„:“ “““icravajo pro-' i^vnos PT sedaj vabijo ; J ? J^vni pTAdat, ;. P o del podjetja.' je bil ;J^,osemdese.„^,> xv,«, ^tlasičnjg fl®" proizvodnjo tr, .t n tarm ]G ne nameravajo pro- javni prodaji od- , ki je za-osemdesetega leta. ''odov farmacevtskih proiz- ^dravil.^^Uko l^odnio ,’’''’’estu,terzapro-dov ali „ specifičnih proizvo-j®!'. Dotpm " P''oizvodnih lini-1'1'° PovnTaiL^ j* začelo ve-"H' SEpo specifič-P^^iilih 71 vtskih proizvodih, sepnakinh športnike, 1^'1’ ^hovitin priprav-desetih let u 'l^^gem, V osem '''1' oktoB .mesečno opra-l'’s pa žf , "soč, lani in le-P^l^irani a« !^'lijona 200 tisoč 1 desetkrat ^^estu, ter za pro- Potem osem- kupili Šele proti koncu leta ali v začetku prihodnjega leta. Da pa so že doslej zmogli prek dva milijona pakiranj na mesec, so za novo opremo ter posodobitev že lani namenili okoli tri milijone mark in pol, »Ob tistih najosnovnejših strojih smo kupili še nov kotel za pripravo sladkornih talin, tabletirko, linijo za avtomatsko dražiranje in nov stroj za pakiranje. Seveda pa k temu spada še nnusihaii.i lU^ičita dvigila. vjitllji, lubiiraltKtijsko Opre D Mi in drugo,« je rekel direktor ljutomerskega obrata Anton Kapun. direktorja nikoli niso čutili pri ničemer zapostavljeni. Okolju prijazni Krkin obrat v Ljutomeru s svojo proizvodnjo tudi ni obremenjujoč za okolje, saj jim surovine pripeljejo, te pa po- Kako »črni dilerji« uničujejo poštene uvoznike traktorjev ali kaj so nam povedali o boju za slovenski trg v Trgoprevozu in Gorenju Trgovini Pl več. 'bilijone pakiranj odstotkov v p v^hod. Poljsko, Madžarsko, dneva v dan 'IH P’''P’'av- covahK. L^=?dnjo el "“vo opremo pro-milijone Širitev proizvodnje in nove zaposlitve »Lani smo povečali število zaposlenih za 29 ljudi, ko pa bo končana letošnja naložba. Pa so ^daj priprav- bomo dodatno zaposlili predvsem visoko strokovno izobražene ljudi in tehnike pa tudi nekaj proizvodnih delavcev. Vendar sedaj Števila novih zaposlitev Se ne moremo napovedati, to pa zato, ker je iz dneva Ne zeleni in rdeči, temveč črni (traktorji) Lenarški Trgoprevoz je od 1991. leta naj večji uvoznik romunskih traktoijev Universal; v zadnjih treh letih sojih prodali okrog 1800. Lani septembra so v Hrastovcu odprli obrat za montažo v traktoijev, saj je tyihov posel s tovarno UTB prerasel meje klasične kooperacije. Toda o tem ob drugi priložnosti. Tokrat se . - želimo posvetiti problemu, s katerim seje Trgoprevoz srečal sredi dan proizvodnja farmecevtke lanskega leta: čeprav so ekskluzivni zastopniki in prodajalci trak- opreme takšna, da zahteva , ’ jc povt fc fiSt- slovenske ? “delt, Iju.« lotiti ' Vliti je pove Ch so ne le ampak tudi ,. , -I obratu ‘aložbe, za katero 'Vnosre ^koev manj, vendar visoko usposobljene ljudi. Sedaj tovarna tudi ni v celoti prilagojena tako obsežni proizvodnji, zato še delamo v treh izmenah, medtem toijev Universal za Slovenijo, so se na slovenskem trg« pojavili traktorji »mimo njih«, torej na Črno; bili so seveda cenejši, toda bre-f ustreznih papirjev in zagotovljenih servisov. Zaradi teh traktoijev mora Trgoprevoz še januarja in februarja letos proda- Zaradi lanskega »črnega« uvoza in prodaje Universalovita traktorjev je lenarško podjetje oškodovano za najmanj poi milijona ko bomo po rekonstrukciji de- ' " je dejal Anton »Hoteli SO naS lali v dveh Kapun. 1^ Začeli so s 64 zaposlenimi, sedaj pa jih je 160, 7 z visoko izobrazbo farmacevtske in kemijske smeri, 2 z višjo, 24 teh- r^.Ti ije otrok atagazin nervvork, ki ima v Evropi, na * Južnoafriški republiki. Mehiki in Zdru- A republiki- Mebki in ^Iru- if **’***” ^3 milijonov ’ ,nkkA>_K OTSiint7»-rAl-i^ 1 jv o^antzttala L svetovno srečanje otrok "'to®?«« ijMCkovinju. Lilm so na to Toill L ■ * Parizu, povabili tudi Sto za veliko risarsko tekmova- napiE&li in sprejeli tudi umti na to srkanje iz tkf** -offjtniziia pel »as ne- l^r^la strokovno komisijo, kt '*** 'S izbrala na^tj ustvarjalno na temo -tu ' lio 15 *1"‘^ okolja. Risbe j« treba poslati Nančaj i41 manj otrok, bo živleoje lepše; ker bo namesto in upravičencev, ki bodo niškem dopustu, potrebno druge, se bo zmanjšalo brezposelnih - torej bo manj stalo plačevanje nad#*” za brezposelne. , Zakon je kakor oje voza^ ruski pregovor. Lahko ga -b* kamor h<^eš. KMEtKA V DRUŽBA L 1 na mi «0 pa Vs K ŠTEFAN ** eo or dr 4 m je odličen partner pomurskemu gospodarstvu m d( h; bj » C( T jai m <1! l I ta i 01 J vi -fi ta ■ se E T ■ a' ■ d’ I P Z! ■ ■ v f h: I I Štipendija za sentinar o čebelagenju v naše uredništvo je prišlo tudi sporočilo Društva za biološko- di. namično gospodarjenje Ajda iz Vrzdenca pri Horjulu, in sicer da ponujajo štipendijo za enotedenski seminar o biočebelaijenju, ki bo v kraju Fischermuhle v Zvezni republiki Nemčiji. Seminar bo od 23. do 28. februarja. Kdor je interesent, naj pošlje prošnjo na naslov: AJDA, 61354 Horjul. J. G, Pravimo: kmetijstvo in prehrambena industrija za varnost, turizem za donosnost. Vemo: Pomurje je regija, ki ima velike razvojne možnosti v kmetijstvu, prehrambeni industriji in'turizmu. Certifikate lahko vložite v poslovalnicah HraniIno-kreditnih služb in njihovih izposta' ter v vseh Kmetijskih zadrugah. informacije tel: 061/ 132 60 47 v ^I^jjjjjebruarja 1995 stran 7 kmetijska panorama Z ra.stjo cen do izravnave slišimo pripombe na račun cen kmetijskih Mkr . ■ ■** w ............ ■ ■ ■■ — oliališr' . J “““ J® potrebno upoštevati nekatere objektivne v prgieuli ■" pripeljale do takšnega stanja. Tistim, ki so nostlL b " P****^**^"®!^ spremljali gibanje cen v različnih dejav-Mostai 1 zadnjih letih cene kmetijskih proizvodov kmeh3sW^ **" drugih področjih. Takšno gibanje cen odnosa A pa je bilo tudi posledica neprimernega so nekateri želeli uveljaviti povsem da jjp, gospodarstvo. Ne bomo pretiravali, če zapišemo, vplivala uspevalo, kar je seveda neugodno obsiln nekaterih kmetijskih dejavnostih se Je J zmanjšal, in če bi s takšno cenovno nadaljevali, bi bile posledice katastrofalne. ■n guSilS”” kmetijstvo ■''■S (SJ pričevali niti in 4 potrebno spreme-BE kmetijskih pri-zaostajati 'iflaciin oziroma za kov je naJ? ^J^atistiCnih podat-kmetijskih pridelkov že naraščajo hitreje od drugih cen. Takšna cen kmetijskih pridelkov 8,74 odstotka, v letu 1992 pa so se drobnoprodajne cene mesečno povečale povprečno za 7,66 odstotka, kmetjskih pridelkov za 6,07 odstotka, v letu 1993 je povprečna mesečna rast cen na drobno znašala 1,64 odstotka, rast cen kmetijskih pridelkov mesečno povečale le za 1,25 odstotka ali za 14,3 odstotka od januarja do decembra. Kot že rečeno, je ta rast v posameznih dejavnostih različna, saj je bilo pospešeno rast zlasti čutiti Usposabljanje sadjaijev Sadjarsko društvo Pomurja, ki združuje sadjarje iz vseh I pomurskih občin, se pripravlja na redni letni občni zbor, ki Kr 1 "1 F/ili an ■ n van ar A n AC Lr AVM l>aAl RAcoiJ, 5 KATEKiM BofTc žA piTX tAHlCe / UVetJAViLt ,,, OLAJŠAVO:/ I llf iT [LK Ir . ni Čebelaijeva opravila v februaiju Februarje še zimski mesec in nemalokrat sc zgodi, da je ravno v tem mesecu največ snega in se zima podaljša v marec. Tega si čebelar najmanj želi, saj ob takem vremenu čebele slabo prezimijo. Še zlasti, če smo družine slabo oskrbeli z zalogo hrane jeseni ali pa so roji prezimili ob kostanjevem ali hojinem medu. V februarju pa je že tudi precej sončnih in toplih dni. Temperatura nad 10°C spodbudi čebele k čistilnemu izletu, zato je prav, da Čebelarji obvestijo sosede, da v tistih dneh ne sušijo perila, da ne bo hude krvi. Na prisojnih legah zacvetijo tudi zvončki, leska, marjetice in Se bi lahko naštevali. Te rastline ponujajo prvi cvetni prah in nektar, ki je pomemben za razvoj zalege. S prebujanjem narave se prično spremembe v čebelji družini. Navadno konec januarja oz. v februarju matica že zalega. Gruča ostaja Se naprej strnjena. Poraba hrane se zaradi vzdrževanja toplote povečuje. V tem mesecu lahko čebelarji pomagajo Čebelam tako, da poskrbijo za mir okoli čebelnjaka ter tako delno zmanjšajo potrebe po energiji. V februarju ni priporočljivo odpirati panjev. Odpremo jih le takrat, če sumimo, da so čebele bolne ali imajo premalo hrane. Če se že odločimo za odpiranje, jih odpiramo v toplem vremenu. Toplo sonce zvabi iz panjev kar precej Čebel, Zaradi hladnega vetra se marsikatera od njih ne vrne. Čebelarji preprečujejo nepotrebne izlete čebel z zasenčenjem panjev, saj se zavedajo, da je spomladi dragocena vsaka čebela. V februarju je le potrebno nastaviti ob čebelnjaku napajalnike z vodo. Robove napajalnikov namažemo z medom, da jih čebele lažje najdejo in se naj navadijo. V tem mesecu je tudi Se čas za pripravo orodij, ki jih potrebujemo v čebelarstvu, za prebiranje strokovne literature, udeležujemo pa se tudi raznih predavanj iz čebelarstva. (Vir; Slovenski čebelar) ,, .. , . , . ' ' Kmetijska svetovalna služba ŽVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun stran 8 vestnik, 2. februarja Župan Zaenkrat se brez strankarskih razprtij i t ELEKTRONIKA ll Občina Ljutomer je ostala tudi po prejetju nove lokalne samouprave in decembrskih volitvah tako rekoč neokrnjena, saj v državnem zboru niso upoštevali referendumske odločitve v krajevnih skupnostih Razkrižje in Veržej, da željjo ustanoviti samostojni (lastni) občini. Zakaj je prišlo do take odločitve, je sedaj jne-pozno govoriti, v javnosti pa kroži mnenje, da držvanemu zboru sploh ni bil poslan predlog glede preoblikovanja občine. In tako je (»talo vse po starem, z i^mo vasi Bolebnečici, ki so jo »vzeli« Kutomerski in jo priključili k novi občini Sveti Jurij (Videm ob Scavnici). treba hoditi po stopnicah Tamkajšnjim prebivalcem je zdaj menda žal. da so se na referendumu sami tako odločili. vendar so tako storili predvsem zato, ker so jih takrat uvrščali v predvideno novo ob-fino Križevci. V tem primeru pa se jim je zdel Videm boljša rešitev, saj imajo tam sedež fare s pokopališčem, matično osnovno Solo, najbližjo zdravstveno ambulanto idr. Ampak tokrat se nimamo namena poglabljati v to, niti ne v vprašanje delitvene bilance, ker preprosto ni tako kot v primeru razdruženih občin Mur- navzgor,« - Kakšen pa naj bi bil status krajevnih skupnosti? »Zaenkrat je ostal status krajevnih skupnosti v naši ob- čini nespremenjen. Poklicni tajniki, ki so bili nastavljeni, so prišli na plačilno listo občine, od koder bodo po novem dobivali plačo. Sredstva za to zagotavlja država. V prihodnje pa bomo status krajevnih skupnosti natačneje opredelili v novem statutu. Moj predlog je, da bi ostale pravne osebe, s to razliko, da bi imele svoj žiro račun pri banki, ne pa več pri tve in kar najtesneje sodelovati pri reševanju problemov. Po mojem niti ni bistveno, če bo prišlo do spremembe glede funkcioniranja občinskih svetov, tako da ne bi imeli posebej predsednikov, ampak le predsedujoče na posamezni seji ali pa bomo to nalogo prevzeli kar župani. Naša predsednica je doslej zelo profesionalno in korektno vodila s^e občinskega sveta. Pristojnosti pa so jasne. Izvajanje je pri županu, občinski svet pa odloča o globalnih zadevah.« — Ali obstaja v občinskem svetu koalicija med posameznimi strankami in kako je oblikovana? DARJA ODAR: »Da, obstaja osnutek dogovora o koali- pak večina je odločila drugače in potem se je vse dobro izteklo,« — Katerim tonam ste dali doslej osrednjo pozornost pri vašem delu in kako bo v pri- hodnje? LUDVIK BRATUŠA: »Doslej sem imel največ organizacijskih del in nalog. Tako je bilo treba pripraviti tudi predlog nove organizacijske strukture občinske uprave, ki jo zahteva reorganizacija lokalne samouprave. Predlog je že obravnaval občinski svet in ga z nekaterimi dopolnitvami tudi sprejel. Poleg nalog pri nadaljnjem dograjevanju nove ob^nske uprave me že čakata dve zelo pomembni nalogi - uresničevanje projekta LJUT ska Sobota, Lendava in Gornja službi družbenega knjigovodstva. Lahko pa se dogovorimo Radgona. Z novim županom LUDVIKOM BRATUŠEM in tudi za kakšne statusne spre- (prvo) predsednico občinskega membe, če bo prišlo do kort--------------— ■ - kretnih predlogov predvsem sveta DARJO ODAR smo z njihove strani. V dogovoru tako lahko nekoliko podrob- _ neje osvetlili druga vprašanja občinsko upravo pa bi lahko v zvezi z delovanjem občine Ljutomer po novem, — Kako je oziroma bo orga- prenesli del občinskih opravil ntzimna občinska uprava V Ljutomeru glede na nove razmere, ki jih je prinesel zakon O lokalni samoupravi? LUDVIK trgovina, izdelovanje igralnih avtomatov, uvoz in izwt | d.o,o„ Počehova 14c, 62000 Maribor ' - PIKADO LAMBO DARTS (8 igralcev, gararmija, zagotovljen servis in vrhunska kakovost), CENA: 4280 DEM - SOBNI PIKADO, 420 DEM - Možnost nakupa rabljenih pikadov. - IGRALNI AVTOMATI - novi in rabljeni, pO naročilu - konice (1000 kosov), cena: 30 DEM, PUŠČICE, 1,3 DEM - PIŠTOLE ZA PIKADO, 130 DEM . ELEKTRONIKA, Počehova 14c, Maribor, odprto ob delavnikih od 8.00 do 16.00, telefon: 062 22S503, telefaks: 062 225587 MLADINSKA KNJIGA BIROOPREMA d.d. 61000 LJUBLJANA Dunajska 121 Objavlja prosto delovno mesto 1. Terenskega komercialista v Murski Soboti K sodelovanju vabimo kandidate z najmanj srednjo izobra^ j ekonomske ^i druge ustrezne smeri ter z ustreznimi delovnU* i izkušnjami na področju terenske prodaje mebanogralije. inforn* tike, pisarniškega materiala ter drugega blaga splošne porat* Kandidat mora imeti svoje osebno vozilo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesedt* poskusnim delom. . Ponudbe z opisom dosedanjega dela ter dokumente o izobrs^ pošljite v 8 dneh od objave na naslov: MLADINSKA KNJI8* BIROOPREMA, d.d., splošni sektor, LJUBLJANA CK*’* skal 21. Informacije so vam na voljo po telefonu; 061/1683/361. »Občinska uprava bo organizirana enotno. V hierarhičnem smislu pa to pomeni, da bomo imeli ob županu - naloge bom opravljal nepoklicno - tajnika občine, ki ga bom veijetno predlagal na naslednji seji občinskega sveta. Gre za poklicno funkcijo, torej za do-veka, ki bo kos tej zahtevni nalogi. V mislih imam nekoga izmed Članov novega občinskega sveta, ki pozna funkcioniranje občine in se bo znal postaviti v nepristransko vlogo pri posameznih predlaganih rešitvah; torej da bo deloval nestrankarsko in zagotavljal kontinuiteto dela.« - Nam lahko poveste, koga imate v mislih? na tajnike KS. na primer matično službo, tako da bi tajniki pomagali pri funkcioniranju lokalne samouprave na drugi ravni. Občina je namreč sorazmerno velika in ne smemo vseh stvari skoncentrirati v Ljutomeru.« - Bo prišlo morebiti do DARJA ODAR, predsednica občinskega sveta; »Če bomo z no-kakšnega preoblikovanja kra- vim občinskim statutom zadovoljivo rešili položaj krajevnih skup-Jevnih skupnosti glede na že nesti, jim torej dali ustrezno vl<^, potem ne pričakujem hitrih znano pobudo prebivalcev vasi pobud za ustanavljanje novib občin. Sicer pa bomo upoštevali Griava, Krištand in Šalinci občanov, saj je naša naloga, da bomo delali za zadovoljeva-V KS Veržej, da bi se želeli oje njihovih potreb in pravic.« . L! HiiNnaK: ran Mes 3 Inles, d.o. v. Kraigherjeva I9a, 62230 Lenan toplina doma, radost življenja ; Telefona 00 386/0/62 723 00 386/0/62 Telt^aks: 00 386/0/62 723^\ OKNA. VRATA. SENČILA. ZIMSKI VRlO^' MARKIZE. PREGRADNE SIENE Ponudba za vase želje in potreb^ IZDELAVA * MONTAŽA * PR()DA’\ LUDVIK BRATUŠA: »O । imenu kandidata zaenkrat ne i morem govoriti, ker je to vpra- । šanje potrebno še prej uskla- 1 diti. To bomo storili do prihod- । nje seje občinskega sveta, ki jo ’ ti- u.' ■ ■*At. n, v kratkem se bodo začela dela na novi vrtini, od katere si veliko obetamo, in projekta, s katerim bomo pristopili k reševanju pereče problematike zaradi odpadkov. K uresničitvi tega projekta bomo skušali pritegniti tudi sosednje prleške občine.« DARJA ODAR: »Moja naloga je predvsem vodenje sej občinskega sveta in usklajevanje različnih interesov, če do njih pride. Doslej smo uspeli sprejeti začasno organizacijo občinske uprave in s tem tudi sistemizacijo delovnih mest v njej. Za druge pomembne teme pa Se ni bilo prave priložnosti. Mislim, da bo večino [ 1 kV FEBRUARJI IN MARCU .J I Pri6aka|te pomlad z novimi zavesami v vašem don* poslovnem prostoru. " r I N i I ■ ■ M I r r , 1 ■ r »a h I P I f 1 1 ' - I ’ l d-' » .. I IBi i i I '4‘ ll m ®'t| A i»i načrtujemo v zadnji polovici februarja. Poleg tajnika bomo imeli vodjo javnih financ, torej človeka, ki bo skrbel za proračun. in posamezne referente; sestavni del naše občinske uprave pa bo tudi upravna organizacija za prostorsko planiranje. Začasno pa so vsa pooblastila dodeljena naši pravnici gospe Filipičevi, utrezna pooblastila imajo tudi posamezni upravni delavci, tako da občinska uprava normalno deluje.« LUDVIK BRATUŠ, župan občine Ljutomer »Biti župan občine točk dnevnega reda predlagal in obenem tudi direktor podjetja Mlekopromet, je res dokaj župan, a tudi sama bom sku-zahtevno in naporno. Moj delovni čas zato traja običajno vsak dan šala vplivati na to in prisluhnila od 7.00 do 22.00. Ni pa res, da tri bil tudi direktor zasebnega podje^a.« priključiti h KS Križevci pri Ljutomeru? LUDVIK BRATUŠA: »Mislim, da do bistvenih sprememb ne bo prišlo, ni pa rečeno, da bi moralo ostati vse tako, kot je sedaj, V primeru eijskem sodelovanju med Libe- bom tudi drugim. Mislim, da je trenutno najnujnejša naloga sprejem novega občinskega statuta. V ta namen smo sicer ralno demokracijo Slovenije, imenovali posebno komisijo. Slovenskimi krščanskimi de- vendar bo potrebno kar naj- i' ■■ A Ji t BlI-I 'i takšne ali drugačne spre- — Ali ste oziroma boste membe pa bo vsekakor potre-opravili tudi kaj prostorskih ben sporazumen dogovor, in to posegov v občinski stavbi? z namenom, da bi bilo funkci- mokrati, Zelenimi Slovenije, Obrtniško stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije, To pa ne pomeni, da preostale stranke tvorijo drugi blok. Mi- SirSe sodelovanje vseh zainteresiranih, tudi sama se nameravam angažirati, da se že pred sprejemanjem v občinskem svetu dogovorimo o osnovnih slim, da bomo dobre predloge stvareh. Sicer pa bomo sprejeli podprli vsi, ne glede na takšno program dela občinskega V mislih imamo prezidave, oni ran je krajevnih skupnosti še preureditev pisarn ipd. Kako učinkovitejše.« ste se glede tega vprašanja do- govorili z državno upravo? LUDVIK BRATUŠA: Velika izbira domačih in uvoženih zaves, prav vseh vrst karnis, ki jih tudi namestimo. Pokličite nas, pridemo na doml 10% POPUST, plačil*’ NA OBROKE Imamo tudi pestro izbiro natn^ prtov in posteljnega perila. 1> ali drugačno koalicijo. Kot sveta, v katerem bodo morale predsednica sveta si bom v tej najti svoje ustrezno mesto tudi smeri kar najbolj prizadevala, gospodarske teme, za katere Tako smo na prvi seji uspeli bomo imeli neposredno pri-brez večjih problemov izvoliti stoj n ost. Naš svet bo deloval kandidate za vodilne funkcije javno, tako da bo lahko vplival osteljna JožeSTERMAN n - Kakšen je odnos med iu-panom in predsednikom ob- ■Z činskega sveta? Ali gre za državno upravo smo to vpraša- medsebojno sodelovanje ali so nje rešili brez problemov. Vse razhajanja? prostore, ki jih njihove službe potrebujejo, servisira občina. Mi torej zagotavljamo tudi ogrevanje, čiščenje, opremo, telefonsko službo idr., za kar bomo dobili povrnjen ustrezen del stroškov. Prezidav in pre- DARJA ODAR: »Doslej smo imeli dve seji občinskega sveta in menim, da je bilo sodelovanje z županom dobro, in to ne glede na različno strankarsko pripadnost. Če bo tako v občinskem svetu tz različnih Strank. No, bil je tudi poskus, da bi vse skupaj odložili, am- na naše delo kar najširši krog občanov,« JOŽE GRAJ N K namiznM konfekcija rnlemava 32. SLO.69000MUttSKA _______________TiAfiis.- (386)069/22^^^ --------------------HTESARSTVO - KROVSTVO OPRAVLJAMO VSA TESARSKA . tudi v prihodnje, bom dokaj ureditev prostorov se zaenkrat zadovoljna. Se nismo lotili, moj namen pa je, da bi vse pisarne, ki bodo namenjene za vsakodnevne potrebe strank, sčasoma uredili v pritličju, tako da ljudem ne bi LUDVIK BRATUŠA: »Lahko rečem, da doslej glede tega ni bilo nobenih problemov. Mislim, da se zavedamo, da moramo iskati skupne reši- IN KROVSKA DELA - pokrivamo s TEGOLO, SRAMACOM.ETERNITOM. DECRO, SALONITNIMI PLOŠČAMI IN DRUGIM - HITRO IN KAKOVOSTNO POLAGAMO LADUSKI POD, STROPNE IN TALNE OBLOGE TER VSE DRUGO 4 BRANKO BELEC . Cvetkova 23, M, Tei.: 069/31-355 vestnik, 2. februarja 1995 stran 9 I I kulturna obzoija Po stari slikarski navadi nekaj yudi, ki so v vsakdanjem živjjenju daleč od n=lii likovnega ustvarjanja, Se vrtne ograje si ne uteg-živlieiriLzf P® j™ svetlikanju namenov za nadaljnje kntkta prikazuje sklep, da bodo nekoč slikali. Pred ki ima pred sabo v^ Še polovico delovne tteoto"*™’ veselil takojšnje upokojitve in da todi V’ ® prostim Časom počel. Slikal bi. Ne vem, če “““»m k^ branjenih še nekaj risalnih listov od zadpje dolgimi leti, da si bom kmalu enkrat vzel čas iu ..Seveda stik^e mar za to, s SVoiim diV^nijatn gre za potencilane dušo«, kot se reče. Akadamski slikar Mirko uspeli Tl ® slikanjem toliki J ovire, ki kritih ^verovanih neraz- toliko n **»*'.v**jev za- kreati,.„"® J®' Strani slikarske jiio J "*• Ne bo- usDeb’ morebiten ne-bo^iu^'®' ponižal. Pa se posrečil kateremu poslušal' P°x^™ Papiri,, čopiča po •tokliuh Tisto, toanjka, nSa--■ nai' ura v tednu, ’'’1 bi se znašli v likovni "j To je dovolj malo, ''■aec t, ''Oliko - dokler kovne li- kar večini ___________ K likovna delavnica. ta kih za- to fl®lavnici 53 tudi daleč - It^nar-Cumba iz M. Sobote ustanavlja likovno delavnico. »Z ravnateljem druge soboške ' osnovne šole Jožetom Nemcem sem že zmenjen. Obljubil mi je, za to se mu tudi zahvaljujem, da imam na njihovi Šoli dvakrat tedensko, popoldne ob ponedeljkih in sredah, prosto učilnico. Lepo pa bi bilo imeti svoj prostor, da bi lahko obiskovalci delavnice stvari puščali tam.« A o tem bo, kot bi rekla Scarlett O’Hara, razmišljal kdaj drugič. Potem, ko se bo Že pokazalo, kako njegova likovna delavnica deluje, in bo razpolagalce s prostori lažje prepričal, V neke vrste biltenu o namerah Rajnar piše, da je »v naši regiji« dobro razvita »kakovostna likovna produkcija«, ob njej pa je »povprečno izobra- žena likovna publika oz, javnost,« Ne bi se moglo reči, da Rajnar za prvi namen svoje Sole postavlja vzgojo likovne publike, Z nečim je pač moral začeti, v nadaljevanju pa pravi, da se potreba po likovni šoli kaže tudi ob mladih, »ki odkrivajo v sebi ustvaijalno žilico, nimajo pa možnosti, da bi ob sicer rednih učnih programih v Šolah le-to tudi poglobili,« Ustanovitelj delavnice računa, da se bo vanjo prijavilo največ tistih, ki se bodo pripravljati za sprejemne' izpite na likovni akademiji. In potem najbrž ne bo odveč pomisliti na to, da bi »podobno Solo potrebovali tudi za odraste«, Za tiste, ki se tako dolgo, skozi vse od likovne ustvarjalnosti ločeno življenje, to je od osnovne ali srednje šole, ko jih je pri slikanju zadržala šolska obveza, pripravljajo na slikanje in ki ne bodo nikoli znova slikali, Če jih nekega dne ne bo k temu popeljala priložnost v likovni delavnici Mirka Raj-narja, Rajnar je o likovni delavnici razmišljal in pisal učni program, nakar so se v organizaciji, ki se imenuje ZZRKM (Zveza za razvoj kulture mladih) spomnili, da bi lahko delovanje njegove delavnice vključili v svoj program in skušali za vse skupaj od oblasti dobiti denar. Če bo ta denar kdaj našel do njega, šolnine mladim, starim od 12 do 27 let, ne bo potrebno plačevati. Drugače bo pa pač potrebno. V programu je zapisal, da se bodo obiskovalci delavnice učiti slikati po modelih in v naravi, da se bodo vadili v ročni spretnosti, da se bodo seznanjali z zgodovino slikarstva, da se bodo navajali na samostojno likovno mišljenje in ob koncu prvega leta se bodo poskušali v portretiranju. »Nočem vzbujati vtisa, da je mogoče kar tako izdelovati umetnike. Nočem se postavljati ob bok akademiji. Po drugi strani pa je dejstvo, da je konotacija akademizma slaba in da so se slikarji nekoč svoje dejavnosti učili v obrtnih delavnicah, po cehovskih pravilih,« Rajnar z likovno delavnico torej tudi oživlja način nekdanjega učenja slikanja. Prav tistega obrtniškega. Če mu bo uspelo, bo naredil nekaj, česar že dolgo nihče ni, govorijo pa o tem mno^. Informativni dan za udeležence likovne delavnice bo v začetku marca, nanj bodo povabljeni vsi, ki se bodo za dela vniico prijavili. Napisati morajo ime in priimek, kje stanujejo, koliko $0 stari in kaj so po poklicu. Prijavo morajo poslati na naslov: M. Rajnar, Lendavska 23b, MS, do 22. februarja. ŠTEFAN SMEJ kulturni koledar RAZSTAVE LENDAVA: v grajskih prostorih so na ogled dela udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih keJonij, GORNJA RADGONA; V gomjeradgonskem muzeju je odprta razstava z naslovom Metamorfoze, razstavlja slikar Peter Avguštin, ki živi v Švici, Sodelujeta tudi slikarki Helena Srebrnjak iz Peterburga in Paola Federici iz Italije, MURSKA SOBOTA : V predprostoru grajske dvorane razstavlja Milan Balažič. Razstava bo odprta do 25. februaraja. PRIREDITVE GORNJA RADGONA; V torek, 7. februarja, ob 19. uti bo v kulturnem domu osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Podelili bodo priznanja za delo na kulturnem področju. MURSKA SOBOTA: V pokrajinski in Študijski knjižnici bo od 2. do 15. februarja ogled razstava Založniška dejavnost v Prekmurju. MURSKA SOBOTA, SREDNJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA: 6. februarja ob 18. uri recital poezije (Valerija Pergar, Milan Vincetič, Drago Kuhar, Feri LainŠček, Robert Titan), potem nastop Goričkih klantoSov. V torek, 7. , Četrtek, 9., in petek ,10., bodo od 8. do 18. ure v večnamenskem prostoru in v jedilnici razstave starih vezenin in tekstilnih pripomt^ov, razstava izdelkov učencev strojne enote, razstava učencev elektrikarjev, razstava likovnih izdelkov učenk in učencev tekstilne enote, razstava nekdanjih dijaških glasil. Za povrh bodo še individulane razstave inž, Tatjane Lucu, akad, slikarke Ditke Petrovič, učenke Marjane Ščap in učenke Tatjane Kikec, Za to priložnost sta profesorici Baboš-Logarjeva in Muhičeva izdali šolsko glasilo. LENART: 7. 2. bodo na hiši, kjer je živel dr. Ožbolt Ilaunig, odkrili spominsko ploščo. V knjižnici je razstava o tem Lenarčanu. LJUTOMER: Praznovanje praznika slovenske kulture bo v ponedeljek, 6. februarja, ob 19.30. Podelili bodo tudi Mifcolšičeva priznanja in nagrade. LENDAVA: V četrtek, 2. feb., ob 18.00 bo monodrama Pisma Ani, ki jih je pisal Ivan Cankar. V galeriji na gradu bo otvoritev razstave akvarelov Alojza Eberla. ^atomija Gumilageve oziroma o po- ' ploskve, ki ute- tičKo Čutm'£'* barvo v op-smo gg, ....... Pri 7.7«“ Ju “''I':! osemlJ"’ “ simgi poKo Je ‘“'tik, obip_p'^ ciklus fetiSizi-‘'ostmi z naključ- ’lnic^H pojavi iTktiK , .. ■ .. likovne ?tEkic - iclc Zeodnvini izpostavljeni ranljivosti. razmeroma in neh tokrat podoživetih Znova Stifc Zgodovine, ki , različnih ^^zličmh rav-opl"* .poudari posa-'^braženih y slikarski „ pomeni ”2'™. O že ra* vabljivo in ustvar-humani-'ZrazriJ^^^a »preobrat ustvar- :« ?,''«raida ti je v trn poniknil ______________________________ j® Se '^®.^*^ni proizvod-,^’jo svojii. s sublim-kril in , Se , ustvarjalca. Preti"' “ * o Že zna- z velikim 4<^^-toanomjebilo nabiti je t ''p.? PoiOvi^u P®''* □L. 'TiGiipr., bistvene r, prvinam ‘Udi sam, že-. se na de,^ itodobe dotaknil hU ?‘^vn?"^^'deznarciso- »t. prvinam tlie že 47;?; '»»i - - duha km kbiLiZ«^ '^nie zavet a zavetja kot sanjskega prostora pozabe, ki Gumilarjeve rdeče slike Življe-ga slepijo barvne lazure preple- nje. tenih polj. Nato postane umet- PovrSine grobo nanešenih nik izrazito radikalen in zavrže rdečin, karminov, ki polzijo vse. kar je prej očesu rabilo za kakor krvna plazma od roba do »zabavo« in »užitek«. Anaio- roba slikovne površine, so raz- mija zoranih polj iz leta 1988, krite rane, kjer mistika ranlji-n a topljenih s krvjo, je arhitek- vega in Žrtvovanega telesa tonsko polje neposrednega je- vzpostavlja občutenje obred-zika, ki i^rpa gledalca, kjer nega. oko nima zavetja, da bi počilo Mistika B. Newmana se prek v lepem, in kjer je možna le gladkih polj rdečin, ki jih delijo drama kot prizorišče nemoči, vertikale kof prostorske oz- nake, občuti skozi abstrakcijo Šolsko modrost mladega umet- ... - nika je izkušnja sveta postavila minimalizma, kot prehod , prostor večnega vračanja s' nična potovalna stanja, v ob-V strukturo sveta, kjer čas po- Čutenje zadržanega molka, ki meni eksistenco. Prostorsko polagoma polzi v gledalca, do- minimalizma, v odrejena polja, ki plamenijo 8^ povsem ne obvlada in temni sok telesa, postanejo očara. Reliefno nanešen kar-■ —................ min Gumilaijevih slik narekuje telo samo - »Zdaj in tukaj in povsod« -, kot je govoril Žara- diametralna stanja. Iz hapti^o označenih izkušenj pigmentira- Gumilar raziskuje strukturalne odnose sodobnega sveta izrazito kritično. S svojo senzibilnostjo jasno zaznava in reagira na krizo identitete človeka in utelešenje duhovnega v sliki, ki je pri Gumilarju neposredno in vsakič elementarno, brez poudarjenih teorij, kar razumemo kot elementamost pri izbiri sredstev in prepuščanje izkušanjam, ki izhajajo iz izrazito likovno čutnega sveta. Umetnikovo slikanje velikih površin postane bivanje samo. Telo in duh - resnica in kar je za njo, je povod za rojstvo tragedije, ki ponuja prostor žrtvovanju, prostor ritualu slikanja, ki naj bi slikarja odrešil večnega dvoma o resnici življe- nja. Slikar govori kakor tustra. Položaj tako imenovanega ameriškega modernega slikarstva in njegov sedaj že nepreki- nih tekstilnih lepljenk je slika kot iluzija prerasla v telo, ki pooseblja predvsem fizično sta- . . - - . - nje, ki mistiko uravnava skozi njem vphv na našo zavest je eitsjstencionalno vsebino. Ver- okronal Newmanov minimali- zem. In kar je za B. Newmana neskončna pokrajina, ki jo zariše poosebljena vertikala, je tikale Gumilaijevih polj so izgovorjene besede zavestno Žrtvovanega, ki se biblično preda , - - odrešitvi in bolečini, da spozna pri Gumilarju neskončna povr- daruje življenju. Daruje Sina ranljivega telesa - inkar- gg Gumilar kot nat bolečine, »Svet je globok, ponuja skozi pigment globlji kot misli dan,« pravi Zaratustra v Nitschejevi po- mesa in krvi. Umetniško delo ni bilo ni- eziji. In kol je poezija izrečena koli le čista misel in nikoli te v besedi, ki dosega skrajne golo občutenje - oboje je ena-izrazne možnosti nadindividu- kovredno povito v možnostih alnega in sočasno tako izrazito izražanja, ki jo ponuja umet- posebnega, enako, vendar že nost, da bi umetnik spregovoril .......... izpovedujejo sebi in svetu, v katerem živi. apokaliptično. Nitsche: »Jaz nikoli nisem imel izbire - vse se dogaja nehote, nesvobodno, vendar v tolmunu občutenja svobode, brezpogojno, v strašni osebni mod.« To ni le psihičen pogled vase, da bi nastala slika kot proizvod, temveč ontološka izkušnja umetnika, ki znotraj strogo določenih robov in vertikal položi svoje poduhovljeno telo kot odgovor na vprašanje, ali je sploh možno vzdržati v življenju, ki mirno teče ob nas v tako imenovanih neumetniških oblikah. Da bi »pozabil«, se umetnik vsakič znova obda s poetiko transponirane slike, ki ga popelje tja, kamor ga vodi duhovnost življenja. ZDENKO HUZJAN Za zeleni jezik (76) Po nekoliko daljšem odmoru, ki mu je botroval kup drugih obveznosti, nadaljujemo z rubriko. Na) kar takoj, po načelu in medtas res (v sredo dogajanja), predstavimo del pisma, ki nas je v ponovoletnih dneh razveselilo, čeprav je do rubrike kritično. Razveselilo zato, ker bralka J. M. iz Ljutomera odkrito, brez dlake na jeziku, kakor pravimo, izraža svoje mnenje o rubriki. Takole med drugim piše: »Saj ne, da se mi rubrika ne dopade, ali moje mnenje je, da v njej včasih preveč nekatere napadate. Saj si niso sami krivi, če ne poznajo vseh pravil kakor kak slavist. V rubriki bi morali učiti, kako se naj piše, ne pa samo kritizirati, kaj je narobe. Moramo poudariti, da smo bralki resnično hvaležni za to pismo, saj je jasno povedala, kar smo že lep Čas nekako slutili; da namreč določen krog bralcev rubriko čuti kot »napadanje«, »kritiziranje« ipd. Vprašanje je, ali so ti bralci sploh pripravljeni premisliti načelna izhodišča rubrike, ki so bila že večkrat predstavljena, pa vendarle naj skušamo bralki (in podobno mislečim) Se enkrat pojasniti: namen rubrike ni ne napadanje in ne kritizerstvo. Menimo, da doslej resnično nismo nikogar napadali in žalili. Res pa je, da je naše opozarjanje na napake določena jezikovna kritika. Zavedamo se, da negativna kritika nikomur ni ljuba, vendar mora tudi na jezikovnem področju to delo nekdo opraviti. Nikakor pri tem ne uživamo, prej obratno: najbolj veseli bi bili, Če bi se splošna jezikovna kultura med pišočimi prebivalci obmurskih krajev toliko dvignila, da rubrika preprosto ne bi bila potrebna. Dodati pa kaže tudi to: v demokratični družbi, za kaki^no se proglašamo, je kritika nujna pot do izboljšanja stvari, ena od duhovnih potez osebnostno razvitega in zrelega demokratičnega človeka pa je menda tudi ta, da zna upravičeno kritiko sprejeti in se nanjo ustrezno odzvati (npr. z odpravo pomanjkljivosti). Kai zadeva krivdo, pa tole: iz takšnih in drugačnih šol, ki jih ljudje obiskujemo, odnašamo takšno ali drugačno jezikovno znanje, ki je plod učiteljevega truda in naše lastne prizadevnosti. Če glavni del odgovornosti prenesemo na prvega in odmislimo nujni delež drugega, potem morda res lahko rečemo, da nekdo »ni sam kriv«. Toda že lep čas vemo, da je sodobno življenje tako dinamično, da je treba pridobljeno znanje neprestano dopolnjevati in nadgrajevati, za kar pač mora po formalnem šolanju poskrbeti vsak sam. Tudi jezik in jezikovna pravila niso nekaj statičnega, nespremenljivega, zato je najmanj, kar lahko storimo, ko smo v jezikovnih dvomih, da povprašamo poznavalca ali se dovolimo kako drugače poučiti. Če smo na bralkine navedbe doslej morali odgovoriti z nestrinjanjem, pa moramo priznati, da nas je njen predlog, naj bi v rubriki uGli, kako pisati, spomnil na naš davni namen, da bi v rubriki pokazali, kako oblikujemo nekatera najpogostejSa besedila, t. i. stalne oblike besedil. Tako bomo v nekaj naslednjih rubričnih zapisih - tudi po zaslugi bralke J. M. iz Ljutomera - teoretično in praktično predstavili nekaj osnovnih zakonitosti oblikovanja besedil in nekaj najpogosteje rabljenih besedilnih vzorcev. Pri tem se bomo omejili na praktično sporazumevalna in praktičnost rokovna besedila. Za začetek pa nekaj osnovnih načel o »delanju« besedil. Vsako besedilo sporoča (referira) nekaj iz objektivnega sveta, ki sporo-čevalca obdaja, ali iz njegovega subjektivnega sveta (Čustva, občutki, doživetja, razmišljanja, spoznanja...). Pravimo, da ima besedilo svojo snov ali temo, To snov pa sporočevalec v skladu s sporočevalnim namenom smiselno razporedi. Tej razporeditvi pravimo zgradba besedila. Verjetno ga ni med bralci rubrike, ki Se ni bil slišal za uvod, jedro in zaključek kot glavne dele t.i. zananje zgradbe besedila. In kaj zapišemo v uvodu, kaj v jedru in kaj naj bi bilo izraženo v zaključku? V uvodu običajno predstavimo temo, pojasnimo okoliščine sporočanja, lahko tudi namen besedila. Kot uvod lahko služijo povedi našega besedila, lahko pa citatno uporabimo tudi drugo besedilo ali njegov del. V jedru pojasnimo temo s svojega stališča, navedemo nova, dotlej Se neznana dejstva in jih utemeljimo. Pri tem lahko snov obravnavamo sinhrono (sočasno) ali diahrono (v časovnih razsežnostih); lahko prehajamo od posamičnosti k splošnemu (induktivna metoda) ali obratno, od splošnega k posamičnemu (deduktivna metoda); snov lahko razvrstimo kronološko (po časovnem zaporedju dogodkov) ali pa tehtno (nosilno) prvino pojasnjujemo z drugimi elementi snovi; v kronolc^ki razporeditvi lahko npr. predstavimo dogajanje od začetka do konca (sintetično), lahko s t. i. retrospektivami dogajanje od določenega trenutka pojasnjujemo za nazaj (analitično); dele snovi lahko povežemo tudi na način pomenskih nasprotij (dogajalnih konfliktov), kar da besedilu dramatični značaj. Vse to in mnogo drugega so različne inačice t.i. notranje zgradbe besedila. V zaključku besedilo primerno zaokrožimo (povzamemo obravnavano temo, izpostavimo nova spoznanja, predlagamo praktično uporabo, v preprostejših besedilih pozdravimo, se zahvalimo itn.). Seveda velja pripomniti tole: kakor so različni tipi besedil, tako so različni tudi tipi uvodov, jeder in zaključkov. So pa to elementarni deli zunanje členitve besedila, veljavni za sleherno členjeno besedilo. FRANCI JUST ■e stran 10 vestnik, 2, februarja nasveti S Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke tn bratci, tokrat bo poročanje o dog^jaiijib na Ijobljanski borzi oz. trgu vrednostnih papujev zajemalo obdobje med torkom 24. 1. in ponedeijkom 30. 1. 1995. Padanje tečajev večine delnic se je nadaljevalo ob dokaj majhnem prometu tudi v tem tednu, ^prav je državni zbor v sredo sprejel spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, ki med drugim prinašajo tudi podaljšanje moratorija za plačevanje davka na kapit^ske dobičke za nadaljni dve leti (za leto 1995 in 1996). Borzna kotacija B - redne delnice 41298 prometa pa je bilo za 454 tisoč tolarjev. Z delnico BTBR je bil v vredno- Rnraia kntariia sti 1,3 mio tolarjev v sredo sklenjen KOraUja aplikacijski posel po tečaju 12990, B ~ ODVCZHICC URADNE OBJAVI Občina ROGAŠOVCI Borzna kotacqa A - redne deleče Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Probanka iz 15723 padel na 15643, ko je bilo za 1,1 mio toiaijev prometa, naslednjega dne pa porasel na 15730 ob 19,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 15573, ko je bilo za 5,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 15145 do 13,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa nekoliko porasel na 15199 (malenkost manj kot 6 mio toiaijev prometa). _ V torek je enotni tečaj delnice Salus iz 20897 jmrasel na 21000, ko je bilo za 4,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 20807 ob 9,8 tolarjev prometa. Na Četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj padel na 20533, ko je bilo za 616 tisoč tolarjev prometa naslednjega dne na 20177 ob 3 mio toiaijev prometa, v ponedeljek pa na 20060 (5 mio toiaijev prometa). Enotni tečaj redne delnice SKB je na torkovem borznem sestanku iz 37404 padel na 37186, ko je bilo za nekaj manj kot 2 mio toiaijev prometa, naslednjega dne pa porasel na 37217 ob 23,2 mio toiaijev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 36807, ko je bilo za 12,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 36385 ob 18,3 mio toiaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 36966 (18,3 mio tolarjev prometa). v petek pa je njen enotni tečaj porasel na 13095 ob 26,8 mio tolarjev prometa. V ponedeljek Je bil v vrednost! 117 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 12993. Enotni tečaj delnice Dadas je v torek iz 162002 padel na 158159, ko je bito za malenkost manj kot 7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 155183 ob 90,5 mio toiaijev prometa, na četrtkovem borznem sestanku pa na 151178 (7,4 mio tolarjev promeu). Padel je njen enotni tečaj tudi v petek in sicer na 141248 (-^,57 oiktotka), ko je bilo za 50,6 mio toiaijev pro- Z obveznico LEK 2 je bil 30. 1. sklenjen aplikacijski posel po tečaju 99,0 v skromni vrednosti 8 tisoč tolarjev (1 lot). Iz 87,0 na 86,6 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Občina Za-goije, prometa je bilo za 299 tisoč tolarjev, V petek je bil v vrednosti 297 tisoč toiaijev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 86,0. Z obveznico Rogaška 1 je bil v petek prijavljen aplikacijski posel po tečaju 92,0 v vrednosti 405 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa po tečaju 95,0, vendar v precej skromnejši vrednosb (17 tisoč toiaijev). Statutarni sklep Na osnovi 29. člena Zakona o Itdtalni samoupravi občini svet občine Rogašovd kot naj-vi^i organ odločanja sprejema STATUTARNI SKLEP meta, v ponedeljek pa na 132707 ____ . ob 64,4 mio tolarjev prometa (za- IZVCnborZDO tfgOVRnje časna zaustavitev trgovanja zaradi “ " “ 30 odstotnega padca tečaja). na trgu OIC V torek je enotni tečaj delnice OTC - redne deinke Borzna kotacija A - obveznice 24. 1, je enotni tečaj obveznice . RSL 1 sicer padel iz 99,9 na 99,2, j ko je bilo za 3,1 mio tolarjev pro- , meta, vendar se je v sredo vrnil na 99,9 ob 22,6 mio tolarjev prometa, j Na četrtkovem borznem sestanku , je njen enotni tečaj padel na 99,5 , (621 tisoč tolarjev prometa), v pe- j tek na 99,0, ko je bilo za 488 tolar- . Finmedia iz 21283 padel na 20542, ko je bilo za 493 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa je bil v vrednosti 195 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 21691, V petek je njen enotni tečaj padel na 20005, ko je bilo za mio toiaijev prometa, v ponedeljek pa je bil v skromni vrednosti 42 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 20900. Po devetih dneh se je 26, 1. ponovno trgovalo z delnico Gradbeno podjetje Grosuplje, njen enotni tečaj je iz 16300 padel na 16000, prometa pa je bilo za 11,2 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 16869, ko je bilo za 26,2 mio tolarjev prometa. 30, 1. je enotni tečaj redne delnice Hmezad padel za 9,95 odstotka in sicer iz 16180 na 14570, glede na zadnji sklenjen posel 23. 1., prometa pa je bilo za 437 tisoč tolarjev. 24. I, je enotni tečaj delnice MK Založba padel iz 9423 na 9300, ko je bilo za 180 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 9234 ob 6.4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 9141 (3,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 9006, ko je bilo za 3,9 mio toiaijev prometa, v ponedeljek pa na 8975 ob 3 mio toiaijev prometa. ■ Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 5487 padel na 5400, ko je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, nasled- Z redno delnico HB Brežice je bil v sredo sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 1,3 mio toiaijev po tečaju 3200, kar predstavlja padec tečaja za 300 toiaijev, vendar se je naslednjega dne vmil na 3500 ob prometu 84 tisoč toiaijev. V petek je bil v skromni vrednosti 7 tisoč tolarjev (2 lota) sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju. Rahlo je v torek porasel enotni tečaj redne delnice Ima ra in sicer z 3471 na 3475, ko je bilo za 348 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa neznatno padel na 3474 ob prometu 695 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj ponovno rahlo padel, tokrat na 3467, ko je bilo za 374 tisoč toiaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 3475 (1,4 mio tolarjev). Enotni tečaj redne delnice Rogaške je v torek iz 633,6 padel na 576,7, ko je bilo za 87 tisoč tolarjev prometa, v sredo pa neznatno porasel na 580,0 ob prometu 31 tisoč tolarjev. V Četrtek je njen enotni tečaj poskoči! na 680,5, ko je bilo za 136 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 585,7 ob prometu 170 tisoč toiaijev. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 592,0, prometa pa je bilo za 592 tisoč tolarjev. OTC - prednostne delnice V sredo je enotni tečaj prednostne delnice HB Brežice iz 3110 njega dne pa na 5381 ob 9,5 mio porasel na 3264, ko je bilo za 503 toiaijev prometa. V Četrtek je njen tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa enotni tečaj padel na 5250, ko je poskočil na 3678 ob prometu 121 jev prometa, v,ponedeljek pa na 98,5 ob 5,6 mio tolarjev prometa. Iz 106.9 na 106,7 je v torek padel enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 9,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 106,4 ob 24,6 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na tilo za 368 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 5157 ob 10,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 4921 (15,5 mio tolarjev pro-Emtil _ Enotni tečaj delnice Term Čatež je v sredo iz 798,2 padel na 780,5, ko je bilo za 156 tisoč tolarjev prometa, v petek na 761,8 ob 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 770,5 (478 tisoč 106,1, ko je bilo za 9,8 mio tolarjev . prometa, v petek na 105,3 ob 12,6 toiaijev prometa). tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 3203, ko je bilo za 503 tisoč tolarjev prometa. Za kar 47,7 odstotka je v sredo porasel enotni tečaj prednostne delnice UBK 3. emisije in sicer iz 5000 na 7385, prometa pa je bilo za 96 tisoč tolarjev. Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel in sicer na 7600, ko je bito za 76 tisoč tolarjev prometa. mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 103,2 (5,4 mio tolarjev pro- BOTzna kotaClja ' B - prednostne delnice Z obveznico RSL 8 je bil v vrednosti 66 tisoč tolarjev v petek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 90,0, kar predstavlja padec tečaja za 2,2 odstotni točki. OTC - obveznice Z obveznico Gorenje je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 328 tisoč tolarjev po 25. 1, je enotni tečaj delnice tečaju 96,5, kar prestavlja porast KBTP iz 43045 padel na 41338, ko tečaja za 0,5 odstotne točke, v pe- je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa. tek pa je bilo za skromnih 7 tisoč Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo iz 99,4 padel na 99,1, prometa pa je bilo za 371 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 97,8. ko je bilo za 177 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa rta 97,7 (mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 98,4 porasel na 98,5, ko je bilo za 426 tisoč toiaijev prometa, nasled- V četrtek pa porasel na 41500 ob tolarjev prometa po enakem te-prometu 291 tisoč tolarjev. V petek čaju. V ponedeljek je bil v vredno- njega dne pa padel na 98,2 ob 3,3 . mio tolarjev prometa. V petek je meta). je bil v vrednosti 651 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 40700, v ponedeljek pa je porasel na 42231 ob 9 mio tolarjev prometa. Tako kot pri večini delnic, je v sredo padel tudi enotni tečaj delnice Primofin in sicer iz 52008 na 51370, ko je bilo za 1.9 mio tolarjev prometa, v petek na 49204 ob 3,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 48159 (2,5 mio tolarjev pro- njen enotni tečaj porasel na 98,7, ko je bilo za 1,1 mio toiaijev prometa. v ponedeljek pa padel na 97,9 ob 5,3 mio tolarjev prometa. Na četrtkovem borznem se- MM n M O i W f * A « Stanku je enotni tečaj prednostne delnice Rogaške iz 2920 porasle na 3100, vendar je bil promet skromen, saj ga je bilo le za 31 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel pod ponedeljkov nivo na 2800, ko je bilo za 140 tisoč toiaijev prometa, v ponedeljek pa za 2700 ob prometu 3 tisoč tolarjev (1 lot). V sredo je enotni tečaj prednostne delnice UBK iz 15000 pade! na 14017, ko je bilo za 645 tisoč C«te »rnii Mmv H. Bneici pt>6oa M-aac imiu oeoa <«' so bili v uporabi upravnih organov stare se v skladu s 103, členom ZOU proti nad^ stilu na osnovi pogodbe prepusti v up®** upravni enoti Murska Sobota. Na osnovi 1. odstavka 103. Člena se v s pristojnostmi tudi razdelijo in prevzani^®' posleni delavci. 5, člen Z vsebino tega statutarnega sklepa, 1^' objavljen v Uradnih objavah Vestnika, se®**’ sli Službo vlade RS za reformo lokalne saH** prave, Notranje ministrstvo RS pristoj®® upravo in Upravno enoto Murska Sobota- 6. člen , Začasni sedež občine je na sedežu kraje'®*' urada v RogaSovcih. 7. člen J Občina uporablja pečat okrogle oblike r žavnim grbom v sredini in napisom: BLIKA SLOVENUA, OBČINA RČ**’ ŠOVCI. 8. Člen Ta statutarni sklep velja 15. dan po obr uporablja pa se od dneva sprejetja dalje. Številka: 3/1995 , Datum: 24. 1. 1995 Predsednik občinskega s’' i|i Franc KNAUS^ , ■m, MN£WJA hhHBr^.. H, J V Živ; Žit pra Ija Se: Stol ’nt£ sek Ittij in i hiti itn; Ve, vfi I t ( i H L Pa se nam je posrečilo IL Sem pač tiste vrste človek, ki insa rad ter spoituje resnične in pravične ljudi, ielo me prizadene, če vidim, da koga po krivici tolčejo in blatijo, kot se je to zgodilo poslanki g. Požončevi, ker poznam te njene napadalce in njihove kvalitete in zato se ogla-Ham s tem člankom. Precej let poznam tudi g. Po-ionca, zato mu verjamem, kar je napisal v Vestniku 19. januarja 1995 pod naslovom Pa se nam je le posrečilo. Menim, da so ti napadalci bolni, imajo zelo nevarne bolezni, in to itfaučijo« in pohlepnost, taki ljudje trpijo in so nesrečni. Ampak vseeno morate priznati delo in uspehe prejSnje predsednice P Mb/ SIS in se zavedajte, da ste ji dolini zahvale, ne pa O knjigi Mura dl.# To pisanje naj zveni kot praznjenje moje -Pred eno uro sem odloiila knjigo. Od tedaj besKe^ ogorčena sem, stiska me pri srcu, veselim razočarana sem, potem zadovoljna, da je vst" nekdo napisal o tem. ' Jtl' Ta knjiga bi morata biti popotna, čista, A tu ti Najbolj me jezijo fotografije. Saj so same pt> lepe, fe da so take, kol bi bile slikane za 4*^-koledar, učbenik biologije ali razglednice, I^ vrsta stik v tej knjigi mi je všeč, To so fotografih Istvana Hagymasa, Taka, kot so njegove fotogetr i N blatenja. -Kaj vse je narejeno v lendavski občini? Cesta, ki petje skozi mojo vas M 19 in cesta M 12, dom ostarelih občanov in Se in Se bi lahko naStevala, pa Se to, da se je sama borila. Čeprav imamo Se enega poslanca, g, Pucka (nerodno mi je priznati, ker sem Slovenka), toda on po mojem mnenju ni sposoben, nič ne zna in ne upa urediti, je, kot pravijo Madiari, »gatgaszarn. Tako se je g. Po Sončeva sama borila, kar vam lahko dokažem, ker imam cel kup spisov iz parlamenta o tem, kolikokrat se je oglasila in energično nastopila za lendavske občane, in to enako za Madžare kot tudi za nas Slovence, Veste, to mi ugaja, da ne prosi ali ne berači, ampak zahteva naSe pravice, ki smo si jih pridobili pri plebiscitu. Vos, napadalce, je lahko sram, toda vseeno bi me veselilo, če bi prišli k meni, da bi vam vso zadevo pojasnila in dokumentirala, da to ni laž. O, Požončevi pa ostanete večni dolžniki, ker je delala tudi za vašo korist, naredila vam je pot, po kateri je bilo prej težko hoditi, bila je zaraščena, a g, Požončeva jo je očistila, tako da boste vi l^szdjhbsi‘!l sedaj lahko hodili po njej. Toda Čez Štiri leta, ko se konča vaša pot, bomo videli, kaj, kako in koliko boste narediti? Manja Bernard Kapca 149 bi morata biti ta knjiga: Živa, prosojna, večna, j Besedilo v knjigi je zelo dobro, včasih segtt^ visoko in tako globoko. Fotografije bi mu biti enakovredne ali njegove spremljevalke, bi biti umetniške tn ne le posnetki narave. Ali ptt nekako drugače, kontinuirano razvrSčene. . Psihoanaliza in biologija ne gresta skupaj- naj bi bila tok podzavesti. Ta tok, duh reke, nost v knjigi sicer je, vendar ga veliko stvari ra^^r^ | le na trenutke postane dojemljiv, ulovljiv. V te na trenutke poslane dojemljiv, ulovljiv, Le zakaj so bile potrebne Številke in geogfttfiji podatki, če je že napisano, da niso važne, skofit’^ citirani Mati princ. Jih avtor ni hotel izpusl>th,^i knjiga drugače ne l ' - - * ■ Zgo^ba o katerikoli reki? Jtn uvior m nw(ri bi ugajala, ker bi bila , rekif „ I ^vwu o Kuieruiou reki; r V začetku je napisano, da bo to knjiga o J. n .d ».d pip.d.žjeirzvitj/jl _» sti, o zadrianosti. A skrivnost se ne predstavijo skrivnost je vedno v megli. Tukaj je skrivnost gana. Ati pa je to tukaj tako, kot z upodoblb^^ boga, ki lahko izraiajo marsikaj, a ga ne zaobjeti. Knjiga bi bila lahko tudi drugače zasfit^ „ - hvalnica reki in iivljenju, ki ga prinoTa ttt,^ refleksija neke duie, ali duia neke reke, kot J« -f Potem bi bile take fotografije ustreznejše, .^/1 Se m. Je ta ^jiga poezija, ali proza. sem, da želi biti poezija. Le zakaj ji s prozo, ki jo razbija. Uvod Vide Žabot je a ne spada sem. Ta knjiga bi morala biti pbgj^id Zame je reka te slutnja podzavesti, zato l^^jf čarobrui, nikoli pa bi si ne upala iti v njeno vesi. Me zato ta knjiga tako nervozira, ker seV^t. ^ dogaja? (vendar, ste slišali o ljudeh, ki sO ' psihoanalize izgubiti svoj umetniški dar.) ' DARINKA KRAUTH/Š' J o I h slo, ''ilo dva tias '^lit !Z p je-nap Pev Ko) stot *'P< ''Ip k 7ve( Pta* 'Ud uvr, Ved dod februarja 1995 stran 11 Biba Biba leze, biba potem pa ustavi se gre, odsevi mladosti i: m mami hri pove, da možakarju ušla je. Biba dalje gre in s tatibem sreča se. Kaj pa delaš ti, kam se ti tako mudi? Eno zrno iščem, a ga nikjer ne najdem. Biba mu odgovori: »Če samo obrneš se, za sabo ga najdeš že.« BORUT MESARIČ, 4. raz. Os Razkril je Veverica ^^verica ji Je«i 'n plaha Živi v “ ? poskočna. Pf»vina®rir^^' si na-razimo. Hrani f storžev I '“t semeni iz i RS*w godalec. V uiib I sekalci. rSz: ’"'®n'*jemo jih I koSat « ' Rožuhum 6 'a maihna R^enipije Lahko se tudi iniaL ±'"?^< Otroci |c kDlulii;Htl m ""»mo ra’dT'r'' ■ j° Vpčv—, . ’ Ret je lepa žival. Večkrat SAMo ' nč S*1J Zadravec 2. b ' 'videm ob Ščavnici Snežna S€ ^ete Prešernova Urška 20. stoletja Pomen besede lepota si ljudje razlagamo različno. Najlepši Sobočanki je pomenila vse kaj drugega kot lepo notranjost. Ko se je peljala v svoji žametno črni limuzini, so ljudje kar strmeli za njo, Se posebno fantje in moški, kajti Urška je bila njihov sen. Samo pomežiknila je in že je žena ostala brez moža ali dekle brez fanta. Razdrla jc tudi najsrečnejše zakone. Toda njenemu poigravanju je bilo kmalu konec. Neko zamegljeno, nič kaj prijetno sredo je Urško zbudil hišni zvonec. Nerada je vstala, ampak njena radovednost ji ni dala miru, zato si je ogrnila kimono in stopila proti vratom. Ko jih je odprla, je zagledala prijazno pozdravljajočega poštarja. V drobni roki je držal povabilo. »Izvolite, gospodična, povabilo za sobotni ples!« ji jc prijazno rekel. Urška mu ga je radovedno iztrgala iz rok. pomežiknila in smuknila v hišo, Pc^tar je ves omot oče n nadaljeval svojo pot. Urška pa je že stala pred svojimi šestimi omarami in vzdihovala. »Joj, kakšne stare cunje visijo v omari, pohiteti moram in si kupiti nekaj novega. Uh, to bodo zopet gledali!« S temi mislimi je odhitela nakupovat. Z najdražjimi in na j lepšimi oblekami v svoji omari ni bila zadovoljna. Bog ve, zakaj. Zaradi svoje trdoglavosti je ves dan visela v soboških butikih. Prodajalci soji razkazovali najlepše kreacije, kajti njenemu okusu je bilo težko ustreči. Ko je bila že na poti domov, je zagledala v izložbi butika Viola prelepo večerno plesno obleko z rumenimi in rdečimi trakovi. Sklenila je, da jo kupi. Prodajalka je takoj ustregla njeni želji, saj je* vedela, da je vneta nakupovalka in zapeljivka moških. Kako da ne bi vedela, saj je tudi prodajalkin zakon razpadel zaradi nje! Toda ženska ni mešala dela z osebnim sovraštvom. Obleko je mirno zavila v bel papir in jo dala Urški, Ona pa je komaj Čakala na trenutek, ko se bo lahko z njo razkazovala na plesu. Izbrala si je najboljšo mizo. Niti minute ni sedela sama, saj so k njej prisedali fantje s povabili za ples. Vse je zavrnila. Pozno je bilo, ko se je le zavrtela po plesišču. Melodijo za melodijo je odplesala z lepim postavnim fantom. Ko se je utrudila, je sklenita oditi domov. »Pospremil te bom,« ji je prijazno rekel postaven soplesalec. Ko sta se bližala UrSkinemu domu, je mladenič potegnil iz suknjiča pištolo in jo ustrelil v hrbet, medtem ko sta se poljubljala in objela v slovo. Urška je samo zaječala in tiho umrla. Domišljavo dekle ni vedelo, s kom ima opravka. Pod masko lepega fanta se je skrival pobegli tat in morilec. Na policiji je izjavil, da ga je nekdo podkupil, imena pa ni hotel izdati. »Nalogo sem opravil,« je neprizadeto pripomnil. Urškino imetje pa so nato sorodniki prodali na javni dražbi. SIMONA GOMBOC OŠ Fokovci ™ « naselijo. šftroci po Ko od podijo. odhitijo. 6. buček, OŠ TiSina 1 Zgodba o zimi 5 ' _ Zima hodi po svetu. Končno je prišla do nas. Jan ::i rfma sta pritekla na igrišče. Nina vpraša Jana: »Zakaj so snežinke bele?« »Ne vem,« odgovori Jan. Ravno takrat pade lepa bela snežinka. Jan in Nina se je razveselita. Minevali so lepi dnevi. Nekega dne se snežinke poslo- vijo: »Na svidenje, prijatelji!« SERGEJ LITROP, 1. b OŠ III M, Sobota Gfasbena uganka odgovorili vsi. ki ste napisali, da je Cohen oziroma bo 21. septembra stat bi Tomaž Terplan, Murska ulica KMt, IGogj kt Sobota Čestitamo! Obvestilo o i, pokrovitelj te rubrike M - Shop iz vwposlali po pošti. Vse pa vas vabimo k reSe-*")u liisvc tfl-,,.),..- Oa ''•ajrišite glasbene uganke, ki sc glasi: Od, 'govor: naslov zadnje plošče Madonne! .^ kar 47 sktadb, tebtab ss ta se bodo poteg,®''®’® "istop na Evtovizip tetos v t ?tinu. Med ni'«"-liV«i» - - bodi 'Z ki ji za so Jih za njittičiT v Du-■- ■ .j? '»dl skladba Polc. ? io icv,' . Skladba ^P’sa? n R^ilevJar 'V"”'J^^sbe P«vcak“*f« Hp ■? besedilo je ’^“^«vea'’b'oe New"i'Z r Žargonu bivše države:, Kancelarijski pacovi.kar bi se reklo: ,Kanclijske podgane.' Žal pa so tudi te ,kanclijske‘ d dii^ave») Torej smo vedno sedeli, ko j^ kolega Dušan iz sosednje pisarne. Je znan in ugleden j tfifi! takšriega letnika, da bi bilo slavno že vino slabše kakovosti-je poleg tega še znan bab jek. (Sicer se pa lahko vsakdo hvali, a Še noben zakon nikjer ni prepovedoval.) 9 »Kakšno mačko sem včeraj spoznal!« je rekel. I »V gostilni?« ga je pikro vprašal razdražljivi Frančišek. J »Ne, na seminarju, kjer sem bil Še včeraj,« je povedal Potem je opisal osebico, rekel je tudi, da ji je ime Dolores končal z besedami, da je to sanjska ženska. 9 Tedaj se mi je posvetilo, da je to kolegica iz moje prejšnje zato sem mu rekel: »Dobro jo poznam. Veš kaj naredi patt^ moški, ko spozna takšno lensko?« »Ne,« je bil videti začuden. »Teče!« sem mu pojasnil. »Kako? Teče? Misliš za njo?« »Ne, pač pa v nasprotno smer. Teče, kolikor mu noge oi' Teče, holikfff /vtei .rfct dupušfu, teče, kaliknr rJriflfO p//rJČJ J 1 Potem ko pljuča odpovedo, noge ne morejo več, srce .,r razbija, potem se šele ustavi, ker ne more več teči. Po moŽttč^ še plazi nekaj časa po vseh Štirih. Potem prične moliti boga, ni religiozen, da je uspel priteči dovolj daleč. * »Kako dovoli dalpč?-- ZuattHufO Dusuna. i »Tako dovolj daleč, da lahko samo upa, da ga nikoli več *'(j dohitela,« sem končal in se mirno posvetil svoji kavi. * »Prekleto, tega pa ne razumem,« je godel Dušan. »Jaz a ta bi pa bežal.« Tedaj se je prvič oglasil Cene: »Spomni se Jankove žene df pa ti bo bolj jasno.« j »Pri prosim, brez neokusnih šal in bedastih dovtipov, da,« je bil Janko resnično razdraien. »Spomni se letečih krožnikov v tvojem stanovanju pa , metel in tolkačev za meso, da o valjarjih za testo niti ne govof^) ga je miril Cene. Janko se je že pomiril, rekel je le: »Pretiravate, enkrat s^- zaletel v podboj v kleti, drugič pa sem z glavo udaril 9 , ri u preozki garaži. Zaradi tega Še ni treba delati melodrame.^ »Četrtič si pa karamboliral z metlo,« je bil spet zajedljiv 1* šek. , v Vedno moram prav jaz biti tarča neumnih pripomb, e ”“1 sedaj le pošteno razkačeni Janko. 4 Dušan je bil tiho, verjetno si je mislil svoje. Spil je pat^^ 1 kavo in se začel pripravljati na odhod. »Kam greš?« ga je vprašal Frančišek. »Na randi,« se je odrezal. »Te nič ne spametuje?« ga je vprašal Frančišek. 1 »Tebe, ki si znan copatar, pa malo daje foušija?« je Dušana. »Sicer pa, kaj bi vam govoril. Ce hoče nekdo pi« '* 'I zato še ni potrebno, da si kupi vinograd, so še drugi načini-'* J Pri vratih se je še obrnil in rekel: »Čao lepotici!. I 1 Zadnje, kar je še slišal, je bilo: »Adios estupido. »Slabo vreme bo!« je menila Mimica. »Ja, dedci so pošteno sitni,« se je strinjala Mica. »f BORIVOJ STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI J ■ Ona; Tisto, kar se ti dozdeva, bi bilo sicer idealno, a I® B predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner. To pa bo v 1 trenutku bolj težko... Spoznala pa boš nekoga, ki bi tl v l| prav rad ustregel. j 9 On: Kar si iskal, to st ludi našel. Vprašanje je le, ali ttoš S nastali položaj ludi popolnoma izkoristiti ali pa boš porkf^fl pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel Bilo t* ** II Škoda... y Ona: Najprej boš deležna delnega negodovanja, poznaj®I se bo vse zasukalo, kot bi sl lahko sama želela. S partc*!* ,■ I se boš spustila v nenameravano naložbo, ki pa ne bo 8'®’® I tvojem načrtu. Zaupaj mul On: Ali ni Že skrajni čas, da se tudi ti pričneš zavedati s' dolžnosti. Sredi tedna se ti obeta prijetna avantura, toda I bi bilo, če bi make popazil tudi na svojo tinanco. J Ona: Zaradi opravljanja te bo poSterto pekla vest. T® povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim njem nakopale celo kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo. začeta razmi^Tjati o opravičilu... On; 8Ru5^ razumeti, da obstajajo stvaPt prek katenH mofeš, in se sprijazni z dejstvi, Potrebuječ počitek, i nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu Seveda v družbi,., pt s« llf Ona; Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar asr^^. iie i,onHj, oa se 0000 stvan uredile kar sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj P'’*^ ugodno priložnost, da bi It razodel svoja čustva. Nik* ' preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On; Obeta se ti enkratna priložnost na področju hobija, zato je nikar ne zamudi. V začetku delovnega se raje posveti predvsem denarnim zadevam, ki jih že dalj “ prav nesramno zanemarjaš. I l J vestnik, 2Jebruarja 1995 stran 13 n, |V| A 'l ■ r )A za vsakogar nekaj 1.1 .. ll ' I ’ jr * $ i / i '' •»aT-? l 4 f I I r 'l s 1 7, ij v** «r 4' i.-Sl 1 Jnikke, so. Ste morali ie enkrat pogledati, kajne? Res PR * uniformo iz moškega poslovnega sveto, ki vedno bolj ženski. Zaitj so obvezni hlačni * ’’**^”**”’* brezmkavniki. resno sr^co in kravato Poleg ^rnAauiteve klesike ženskih hlačnih k«»sti-™'>T se ved... K,...... .c .______ .. -- - itj^KAVH itiladostncjša inačica 1^11 E« itFiiriib. k*^i_____________________A ft.«!_____ Lnr-?\"'^Y ■ LTi t„..,|_ L Hi* FtOjrHI MlSlC-nash * ZABAVNE GLASBE 1 Ana^Auid '• DA POZABUAS - Be Radio i. najtusK Case-fumuii ;eN-Alenk* Gudcc ’ glasbe PA z MARELOF L. 2. 3. 4, k - SlovenskogoriSki kvintet !i^^'l5r (Ni iiSlaka - li«l-Ans. Borisa Razpotnika ’■ o M - HiulLk.* 3 ■ - Fantje treh dolin Slovenija fte» ' Aiis» Sibovnlk ['/“pon št. 5 I 'Ul I * ^’*ja I * 'i«in ij skladbo; I ----------------------------------------- >’^'«nekte, ■r naslov fa februuji 1995* vt naslov; Mvvskt val* Britanski zdravniki znova odkrivajo, da so pri zdravljenju infekcij »zdravilni črvi« uspešnejši od antibiotikov in kirurških prstov. Poskusi so pokazali, da za tovrstno »zdravljenje« ni potrebna anestezija in da pušča manj sledi - v obliki brazgotin - kot običajen kirurški poseg. Zoologi na ozfordski univerzi uporabljajo ličinke mušic, ki - položene v inficirano rano - napadejo odmrlo in gnojno tkivo in vse tujke ter popolnoma očistijo rano. Glavni problem za zdravnike je, kako prepričati paciente, da bi sprejeli takšno obliko zdravljenja, saj na splošno črvi pri ljudeh vzbujajo gnus. Vsekakor pa nameravajo sprožiti razpravo o morebitni ponovni uvedbi tega preskuSenega zdravljenja, ki so ga najprej odkrili na bojiš- čih v prejšnjem stoletju. Ranjenci, ki so obležali nekaj dni brez zdravniške pomoči, so imeli večje možnosti za preživetje, če so se v njihovih ranah naseliti črvi. Na medicinsko uporabo »zdravilnih Črvov« je postal pozoren ortopedski kirurg John Church, ko je operiral ponesrečenega avtomobilista, ki so ga šele po treh dneh našli v jarku ob avtomobilski cesti. V voznikovih globokih ranah in odrgninah po obrazu in telesu je mrgolelo Črvov. Običajno bi bil za takšne poškodbe potreben kirurški poseg, da bi odstranili mrtvo tkivo in preprečili širjenje infekcij, ki so pogosto smrtno nevarne. Toda ponesrečenec ni potreboval operacije, saj si je hitro opomogel, ko so odstranili črve in zašili rane. Kuhajte z nami Polpeti v paradižnikom omaki Za 4 obroke potrebujemo: 30dag mletega mesa, 4dag mlete slanine (če je meso bolj mastno, slanino opustimo), 3 žlico sesekljane čebule, 2 jajci, 3 žemlje ali toliko bolj suhega belega kruha, poper, sol, 6 žlic olja za popečenje polpetov. Paradižnikova omaka: 1 kg svežih paradižnikov ali 25 dag goste paradižnilsove mezge, 3 dag olja, 1 žlica gladke moke, sol in sladkor po potrebi. Na vroči maščobi (1 žlica olja) prepražimo Čebulo, ohladimo. Dodamo mleto meso, slanino, namočene, ožete in dobro zdrobljene žemlje, sesekljan petrSilj, jajce in začimbe. Vse skupaj dobro . pregnetemo. Zmes mora biti mehkejša. Oblikujemo majhne hlebčke, ki jih opečemo na vroči masti. Najlepše jih spečemo v ponvi za posajena jajca. Pečene preložimo v vrelo paradižnikovo omako, kjer naj počasi vro Se 15 do 18 minut. Paradižnikovo omako lahko pripravimo iz svežih paradižnikov, ki jih oprane razpolovimo, dušimo do mehkega, nakar jih pretlačimo. Na žlici olja svetlo popražimo pičlo žlico gladke moke, žličko drobno sesekljane čebule in malo bazilike. Zalijemo z mrzlo vodo, dodamo pretlačen paradižnik ali mezgo, kuhamo, da se masa nekoliko zgosti in lepo razkuha. Biti mora precej gosta, vendar tekoča. Po potrebi solimo in po želji sladkamo. Zraven ponudimo Zmotno o tepežu Matere svojih otrok ne našeškajo zato, da bi izgubile živce, ampak najpogosteje zato, ker so prepričane, da je to otroku v korist. Ameriški raziskovalci so v Študiji zajeli več kot 200 mater z otroki, mlajšimi od štirih let. Ugotovili so, da je 47 odstotkov mater prepričanih, da je v določenih okoliščinah ustrezno našeškati otroka, starejšega od enega do treh let. Le 19 odstotkov mater pa meni, da je tak ukrep neprimeren za dojenčke. Na vprašanje, zakaj tepejo otroka, so nekatere matere odgovorile, da to storijo takrat, ko jih popade bes in izgubijo živce, raziskava pa je pokazala, da ima večjo vlogo kot trenuten nagib njihovo prepričanje o koristnosti tovrstnega vzgojnega ukrepa. Drugače menijo Člani ameriške pediatrične akademije in opozarjajo, da je tepež neprimeren, ne glede na otrokovo vedenje,V vseh starostnih obdobjih povzroči otroku več Škode kot koristi. Kako kuhamo brez vode? živila operemo in Se mokra zložimo v hladno posodo. Pri suhi zelenjavi (krompir, korenje) dodamo par žlic vode. Posodo pokrijemo in jo damo na grelno ploščo Štedilnika. Segrevamo pri srednji temperaturi, da kazalec indikatoraja doseže zeleno polje. Nato je potrebno dovod energije zmanjšati na minimum. Kazalec krompiijev pire. Cilka Sukič Domača lekarna Domača lekarna spada V vsako gospodinjstvo. Ko se zgodi nesreča, namreč ni vedno mogoče, da kličemo zdravnika. Izkušnje kažejo, da se različne lat^e bolezni, hujše bolečine ali težave največkrat pojavljajo ponoči ali ob koncu tedna, ko je mogoče poiskati le dežurnega zdravnika. Za take nujne primere imamo domačo lekarno. Z desetimi zelišči, ka- terih uporabo opisujemo v na-laliko ozdravimo skorajda vse, kar nam povzroča težave v obliki nenadnih obolenj. Vendar velja upoštevati naslednje pravilo: vsaka naravna lekarna je dobra le, Če so njena zdravila sveža. Zelišča ne smejo biti starejša kot dve leti. Moramo jih tudi pravilno hraniti: najboljše so steklene in porcelanske posode, ki ne prepuščajo zraka in svetlobe. se bo še naprej premikal vse do idealnega položaja - druge polovice zelenega polja. Če se med kuhanjem kazalec vrne nazaj NJtvslui preslica na modro polje, je treba povečati 'dovod energije. Če pa se kazalec indikatorja premakne v rdeče polje ali začne uhajati para pod pokrovom iz posode, je potrebno zmanjšati dovod energije ali jo izklopiti. 7i,[i vAL-nn 84,6 MHi (I I ir: sv 648 Uh) /yyw Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Inlormacije v slovenščini, nemščini in madžarSčini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mab oglasi - 9.15 Zamuijenci (kabaret) - 10.30 Kino venil lator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 14,30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi --16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna 17,30 »Sipli mi« - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Sobula - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Etruga jutranja kronika - 7.30 InTotmacijc v sloveničini, nemfčini in madiaričini - 7,50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Ctopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Soboini gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14,30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18,00 NajlcpSe želje s čestitkami in pozdravi - 19,W Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Asirosoboia - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop-8.15 1’anonski odmevi - 8.50 Zamurjend (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 N^etjska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedetick - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSČini, nemSčini in madžarščini - 7.4,5 Porabsko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10,00 Potočila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar l, osebi ednine - 13-(XJ Popoldne nii Murskem valu - 13.30 Poročila -17*00 Šport - 17.30 S krščakon. oekron pa z marelof - 18,15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Dru^ jutranja kronika - 7.30 InTormacije v slovenSČini, nemSČini in madžarSČini-7,45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Ctopoldrte na MV - 10,00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednirre - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dtigodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18,00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSčini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.(X) Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 ISčemo za vas- 10,«) Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11. IS V živo,- 12,00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Poptddne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - l7.fKl V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19,30 Mursfco-morsfci val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija CeMck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenSČini, rremSčini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mati oglasi - 12.00 Potočila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednirte - 13,00 Popoldne rta Murskem valu -13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 PorttČila - 17,00 Mali radio - 18,00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 19,«1 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Stovenija. Zdravilna špajka Čaj uporabljamo proti tesnobi, živčnosti, kot uspavalno sredstvo, pri črevesnih kolik ah majhnih otrok, pri migreni in težavah, ki se pojavljajo v obdobju klimakterija. ^avadna krhlika Čaj iz lubja uporabljamo kot odvajalno sredstvo pri zaprtju in proti navadpj^ rti' b" Navadni komarček Čaj iz semen uporabljamo proti kašlju, napenjanju, želodčnim in Črevesnim kolt kam, pa tudi za izpiranje pri vnetjih oči ter ustne in žrelne votline. Čaj proti protinu, revmi, težavam z ledvicami in pljučnim boleznim. H kopelim se dodaja pri izpuščajih in ranah, ki se slabo celijo. Arnika Čaj se uporablja proti težavam s srcem in krvnim obtokom. Borovnica Čaj iz listov uporabljamo pri revmi, sladkorni bolezni, težavah z ledvicami in mehurjem pa tudi pri protinu, •Šentjanževka Čaj pomaga proti depresijam, nervozi in migreni, Šent-janževo olje uporabljamo notranje proti težavam z žolčem, zunanje pa proti napadom išiasa, revme, protina in pri poškodbah, ki so posledica udarcev in zvinov. SESTJML M lUHST AHGLEŠKI pSATOJ (ČLOVEŠKE VEZ) SVETNIŠKI SU. OBSTRET ooisai UDU ATOHO-ffllSKA OZNAKA ITAlilE Pl^ V LAŽJI OBUKI HVISUU RAZPUVA OZEK KONEC POLOTOKA ŠTAREJ^ hkAC (FRANCO! POJEDKA anžNOsr IZHASTEK KASOM FRANCDSn SKODA-THJ, KASnST TtUKA, LEPA VEZA KAHIOtit VSVICI TROPSKI puaEC c BEDA KUSCAflJEV v REAKCUA. KI^POVZ-ro£axi AURGEHl IZtMtU MBUSN UAMUr II NAHAU-MCA SLIKAR ŠUBIC JLRjEŠ GOVORNI. SKI ODER IZFPBSW POLDK 1 SPAtISKI HKRODFI JtlAK JOŽE tUIEAlU. fc_.i PEVEC KUG COLE STARO-JtItMVSH ffiKDMUl SLOVENSn OHK REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: modrost, igralka, šestilo, krti, Ol. O, eo. PZ, Km, Ike. roj, Sam, adept, N8, Eros, Jihlava, endotel, CA, Dino. J stran 14 vestnik, 2, februarja 1^^ podlistki Socialnomedicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi v 30. letih Prim, dr, Mb Zadravce [ 9 Nekaj ljudi se izseli tudi tujino. Okrog 60 deklet in žena je zaposlenih v zgoraj omenjenih tovarnah. Povprečno ima družina 6^ članov. Dve družini v vasi sta luteranski. Žene so sedaj slišale za abonus. Gospodarju je vse podrejeno. 10-15% mož tepe svoje žene, m to največ v vinjenem stanju. Stanovanjske hiše in gospodarska poslopja niso v nobenem pogledu prvovrstna. Prevladujejo lesene hiše, povečini z eno sobo, s slamo krite. Vse so pa grajene bolj na ključ, Nad polovica sob ima leseni pod. Na čistočo se bolj malo pazi, vendar pa vsako leto za proSčenje prebelijo, lesene in iz blata grajene hiše pa tudi od zunaj. Površina dvorišč se ravna po velikosti posestev. Pogosto je na dvorišču naravno gnojišče. Umetnega gnojišča nima nobeden. Precej je že tu vodnjakov na črpalko, vendar jih je večina na ključ. So na dvorišču, po možnosti primerno oddaljeni od gnojišča. Voda je mehka, globina dosega do 6m. Stranišče ima sicer vsaka hiša, so pa zanemarljena, brez greznic, na naglico zbita iz desk, navadno ob gnojišču pri svinjskih hlevih. Prehrana je preprosta, kmečka. Za zajtrk mleko, kava s saharinom, prežganka ali žganci z repo ali zeljem. Poleti je za kosilo navadno mrzla jed: kislo mleko, salata, kumarce, paprika, kruh, ob težkem delu meso ali pogače. Za večerjo surovo mleko, solata, juha ali krompir. Poleti se kuha enkrat ali dvakrat dnevno, pozimi trikrat ali pri revnejših dvakrat. Je tudi nekaj družin, ki jim spomladi zmanjka kruha. Obleke in ubovata mnogi nimajo dovolj. Perilo menjajo navadno tedensko. Zdravstveno stanje Je neugodno. Precej je Jetike pa tudi trahoma. Leta 1935 je bilo na Soli v Krogu 33% jetičnih otrok, in to samo v nižjih razredih. Prišel je zdravnik z Golnika in Jih cepil s tuberkulinom. Zdravnika kličejo le v skrajni sili, sicer so pa v tem mlajši naprednejši. Če jim to seveda dopuščajo gmotne raz- mere. Starejši se V zadevah ozdravljenja radi zaob- ljubljajo in hodijo na božja pota. Največ bolnih ljudi “ na zateka po nomoč k neki starejši ženski pri Mariji V vasi je Sola, zgrajena leta 1912, nadzidana in dozidana pa letos, sedaj v vseh ozirih odgovarjajoča, s higienskim straniščem, ki ga velika večina prekmurskih šol nima. Potrebni bi bili le rezervoarji za vodo. _ Ima 4 učilnice, 5 učiteljskih moči in je petraziedna. Sola Je tast države, dogradila jo je pa vas oziroma šolski okoliS: Krog, Satahovci in M, Cmei, Upravitelj ima stanovanje v Šoli, ki Ji pripada tudi vrt in sadovnjak. Šoloobveznih otrok je 270, od teh nekaj več deklic kot fantov. Pred 5 leti je bilo šoloobveznih otrok 30% manj. Gospod upravitelj ima tu že peto službeno mesto, pa pravi, da je s temi otroki najbolj zadovoljen. Otroci so talentirani in dovzetni za matematiko. V vseh ozirih so vaščani mnogo bolj napredni kakor v sosednjih vaseh, samo da jim bližnja Sobota ne ponuja mnogo pozitivnega napredka. Zunaj šole so otroci zaposleni z delom. V Soli so večkrat kmetijski sestanki in kmetijski nadaljevalni tečaji. Letno gre v višje šole povprečno 1. obrti se učita 2 do 3, Osmi razred je letos končalo 5 dečkov in 1 deklica. V Soli je javna knjižnica, ki ima 80 leposlovnih knjig. Ljudje precej radi berejo. Potrebovali bi nove in strokovne knjige, ali za to se nihče dosti ne zmeni. Učenci preberejo letno vsak do 12 knjig, starejši pa 5. V vasi sta kapelica sv. Florijana in pokopališče. Ljudje so srednje pobožni. Vasje dala dva duhovnika in 15 redovnic. Sosedje se med seboj ne prepirajo mnogo. Sorodstvo in botrinstvo se ceni. Vzajemno delo na polju, zlasti pa pri gradnji hiše, je zelo v navadi. Pri dediščini se je začela uveljavljati navada, da se zemlja ne deli več, seveda to le tam, kjer je mogoče, da eden prevzame posestvo in druge izplača. Pri starejših Je še precej v navadi vražarstvo. Na pust poznajo Se maškare, gasilsko društvo organizira s svojo godbo na pihala letno vsaj enkrat veselico. Običaji: na novo leto, na tri kralje in svečnico hodijo otroci pet od hiše do hiše. Na božič se ne sme k drugi hiši, zaradi prevelikega praznika. Dolg v denarnih zavodih znaša L2(IO.OOO-din. Snežni blizu Maribora. Zena menda dcbr diagnozo po urinu. Pravijo, da je s predpisanimi domaftmi zdravili, predvsem z zelišči, že mnogim rešila življenje. Računa ne, vsak ji pa da prostovoljno 10.- do 20.-din. Narodna zdravila so objavljena v letošnji Mladiki, objavlja jih pa tudi Modemdorfer v časopisu hrv. Akademije v Zagrebu (Barle). Babica je v Bahovcih, ki redno pomaga pri porodih in prihaja. dokler žena ne vstane. Za vse to menda računa 150.-din. Ce abortirajo, hodijo v M. Soboto ali pa si žene same pomagajo z nekimi zelišči (čaj) ali pa kopelmi. Zdravnik računa za enkratni obisk s svojim vozom 120.-din. Zdravstvena zadruga se najbrž ne bi obnesla, ker Murski Črnci kmet nikjer ne gre rad v zadrugo, če je treba kaj plačati. Spolnih bolezni tu ni. Vina dobijo nekaj z brajd. Če ga intajo, ne poznajo mere. V tem se miadina ne razlikuje od starejših; tudi otroke navajajo k pijači. Glede alkohola so mnenja, da daje moč. Pretepov je malo. nož. izgineva, umorov ni. Vaščane nadlegujejo brezposelni in Cigani, saj sta v bližini dve ciganski vasi: PUšča in Borejci. So obcestna vas na obeh straneh potoka .MokoSa. ob občinski cesti 500m južno od banovinske ceste M. Sobota-Tišina, na južni strani vasi teče Mura, oddaljena 2,5km. Cesta je v srednje dobrem stanju, od nje se odcepi stranska, proti Muri. To je strnjena, ravninska vas z nadmorsko višino 190 m. Prebivalcev šteje 305 in ima 60 hišnih številk. Srez, sodišče, davčna uprava, žandarmerija. zdravnik. pošta, telegraf, telefon in železniška postaja v M. Soboti 5,lkm; občina M. Sobota-okolica; župnija na Tišini, Klima: bolj blage zime in topla poletja z lepo pomladjo. Padavin je tu dovolj. Lepo vreme se začne skoraj ob istem času kot na Srednji Bistrici. Vas je v nevarnosti zaradi poplav: največ Mura in manj Dobel. Zemlja je bolj peščena, rodovitna. Voda po dežju ne ostaja na površini. (Nadaljevanje prihodnjič) 7 Ferdo Godina 23. 6. 1993-2. 9. 1993 6.500 km s kolesom po Evropi Sergej Kaučevič 12< NADA J VRNI SE 42 Sele tako bo zadnji pomislek odstranjen. Prav je, da Viktor tako ravna. Ne bo se ji treba kje šumi valjati po tleh, kakor je to morala Nada, Sonja si m nikoli mislila, da bo treba tudi njej nekoč tako bežati pred svetom in paziti, da je kdo ne vidi. Z molkom je pokazala, da je privolila, on pa iz hvaležnosti ni vedel drugega, kakor da jo je prijel za roko. Nekaj časa jo je ‘samo gledal. Kljub vsemu prijetnemu je bilo do sedaj to najlepše. Po ozkih, lesenih, čistih stopnicah je šla v prvo nadstropje pred njima krčmarica, ki je bila vajena te hoje pred podobnimi gosti. Govorila je o tem, da je dežja letos premalo, da je trava zato kilava in da bo krompir droben. Samo tega se ni dotaknila, kar so imeli vsi trije v mislih. Sicer odločna, a na poseben način prijazna, jima je odprla vrata v ozko, prijetno sobo. Zakonski postelji sta bili postlani in pogrnjeni 2 rumenim pregrinjalom, ki ga je krčmarica odgrnila, ga zložila in položila na naslonjač pri stolu. Opozorila je na vrata v kopalnico. Viktor ji je plačal, da bosta pozneje prosta. Krčmarica je pohitela, ker jo je spodaj že nekdo klical. Sonja je stopila k oknu in ga odprla. V Toplicah je šla na balkon. Tu ga ni bilo, ne balkona ne sončnega zahoda. Pred njo se je odprl velikanski smrekov gozd, ki je segal daleč v hrib Nešteto krošenj smrek je štrlelo iz tega zelenega igličastega morja. 15 Nihče ni prišel h Kres hrtovi m, kakor vemo od strine Treze, da ga ne bi Nada skozi kuhinjsko okno opazila in ga potem na stopnicah prestregla, da ni stopil v njeno svetišče čistoče. Redki so smeli potem v predsobo in kuhinjo, skoraj nihče pa po stopnicah v prvo in drugo nadstropje, po katerih je bil položen siv tekač. Sledovi čevljev ali bosih nog bi bili prava katastrofa. Nada je bila suženj svoje čistoče in v zvezi z njo neobčutljiva za zamero. Polog klasičnih črpalk poznajo tudi mobilne, ki so prav tako kot druge označene s tablami. Tako se je pripetilo, da sva se dobesedno vozila okrog cisterne, ne da bi vedela, da je to črpalka, ki jo iščeva. Zaradi majhnosti države sva se že drugi dan bivanja v njej približala južni meji. Ob cesti sva naletela na prvi in edini turistično-informacijski center v baltskih državicah. Tako je vsaj trdil njen lastnik, ki to počne iz lastne neprofitne iniciative brez blagoslova države, ki še vedno meni, da kaj takega ni potrebno. Ustanovil ga je kar v predsobi svoje hiše. Ker ga tovrstna dejavnost kar veliko stane, si je moral poiskati sponzorje. Angleško se je naučil sam. saj se v šolah učijo le rusko in nemško. Videla sva, da je v ponudbi svojih storitev popoln amater, vendar naju to sploh ni motilo, saj je že samo dejstvo, da si je omislil svoj informacijski center in zastavil svojo prihodnost, dovolj spodbudno. Pohvalil se je, da ga na dan obišče tudi do dvajset turistov. To priložnost smo izkoristili še za skupno fotografijo in močan stisk roke, nato pa sva se podata proti estonsko-latvijski meji. Teren je bil tu popolnoma raven. Ker ni bilo gozdov, je pihal zelo močan veter in naju močno oviral. V mestecu Pjarnu sva spel zagledala Baltiško morje oziroma Riški zaliv. Obala se nama je zdela prekrasna, dokler nisva Skušala priti v vodo. Peščerto plažo, pomešano z zemljo, je razjedala voda in tako J© R3St3l OVOm©i€ridKS paS rije«, čez katero se ni dalo priti v vodo. Česa podobnega še nisva videla. Na Estonskem podeželju že uspevajo jabolka, tako da s pomanjkanjem vitaminov ni bilo problemov, le vodo sva težje dobila. Največkrat so naju, ko sva prosila zanjo, napotili k studencu, iz katerega je zelo smrdelo, »Domačini pa morajo res imeti vzdržljiva prebavila sem pomislil. Hiše so zelo slabe, takšnih pri nas skoraj ne najdeš več. Meja med državama je spominjala na našo s Hrvaško, saj so carinske protokole opravljali kar v zabojnikih. Estonski cariniki so svoje delo hitro in korektno končali, zato sva šla »pozdravit« še Kljub tej grdi navadi je bila v Orlovščeku priljubljena. Na drugi strani je bila v njej podobna mehkoba, kakršno je imela babica: ne storiti nikomur žalega. Čistoča pa je bila pri Nadi izjemna in seje od babice v tem povsem razlikovala. Babica st tudi ni mogla kupiti ne kahlic, ne tekačev za stopnice, ne marmorja, ne neskrunjenih kopalnic, kakor je to mogla Nada, ki z zaslužkom včasih ni dosti zaostajala za Mirkom. Ljudje so ji čistočo oproščali, saj ni bilo v Orlovščeku človeka, da mu ne bi šla s traktorjem, zorat, posejat ali pripeljat drva, če jo je le prosil. Celo Nadine njive ab drva so počakala, da je opravila drugim. Opravila je vsakemu z isto natančnostjo, s kakršno je čuvala pred blatom in prahom, svoje svetišče. Tudi strina Treza ni bila pri tem izjema, čeprav je Nadi to zelo zamerila. Ampak zamera gor, zamera dol, preklitna vrata pri Kreslinovih so se odprla. Še preden je strina prišla do stopnic. Že od takrat, ko je Mirka zaradi grobosti zlomila in ga ukrotila, prav od takrat pa je bila hiša strini Trezi odprta. Nada je znala biti hvaležna. Strini je njena pomoč dosti pomenila. Z vsem poljskim delom je bila navezana nanjo. Tolikokrat je morala k Nadi, ta pa je v njeno sramoto škljocnila s ključavnico v preklitnib vratih in jih odprla, preden je strina vstopila. Zdaj pa se je vse spremenilo. Strina ni imela nikob več občutka, da ji Nada z očmi meri čevlje in tehta, če jih njena čistoča prenese. Prišla Je lahko v hišo, kakršrta Je bila in kadar Je hotela. Kako Je zdaj Nada razumela, da ne moreš do ljudi nikoli postavljati tako ostrih mej, ker jih življenje prej ali slej do tal podre. To modrost strina že dolgo pozna, no, Nada pa jo je spoznala sedaj. Nič hudega; za to ni nikoli prepozno, si je mislila stara strina Treza. Od takrat je prihajala h Kreslinovim, kakor da bi prihajala domov. Zgodilo se je celo, da ji je Nada ponudila kopalnico, če je strina morala k zdravniku. Ker sta otroka, Bojan in Angelca, čutila, kako-itna mama strino rada, sta do nje bila prav taka. Neko nedeljo popoldne je prišla strina k Nadi na obisk. Otroka sta bila nekje na vasi. Mogoče pri Dominkovih. Strini ni ušlo, kako natančno Nada pomiva posodo. Nedeljski popoldnevi so bili za strino dolgočasni K maši je dopoldne vedno šla, pravzaprav se je vozila z mašnim avtobusom, k večernicam popoldne pa ni marala, ker je rada počivala. »Bi kozarec vina?« je vprašala Nada in obrnila glavo od pomivanja. »Bi. Posedela bom pri tebi, da ti spanca ne odnesem.« »Saj mi ga ne. Lahko spim.« Sirota, ne boš lahko spala, ko ti povem, kaj je novega, je pomislila strina. Novica te bo prikrajšala za spanec. Strina je počakala, da je Nada pomila posodo, prinesla steklenico, vzela kozarca in ju postavila na mizo. Se prej pa je mizo prestrla s stolnico, kar je strini bilo prav, saj je bila nedelja. »Spanje je pol zdravja. Ti si ga moraš čuvati, da bos nam starcem v Orlovščeku lahko pripravljala kruh, dokler bomo živeli « "Ne pravite, da vam ga jaz pripravljam.« "No, pripravljaš ga.-< "Vse mi plačate.« »Kaj bi denar, če ne bi ti imela takega srca « I Takšna, kot naju je videl John latvijske. Naletela sva na težave. Trdili so, da nimava veljavne vize. Temu sva oporekala in jim kazala estonsko vizo, za katero so nama na veleposlaništvu v Helsinkih povedali. da velja za vse tri države, torej tudi za Latvijo. Šef carine nama pojasnil, da brez latvijske vize ne moreva v državo, pa tudi v Estonijo ne, češ da je viza ob izstopu iz države postala neveljavna. Tako sva stala na nikogaršnji zemlji in skušala ohraniti mirno kri. Bito je očitno, da ne ravnajo po predpisih, vendar nisva mogla storiti prav ničesar, saj so naju budno opazovali s kalašnikovimi, obešenimi čez ramo, pa Še nobenega prometa ni bilo ob tako pozni uri. Vsdsia sva. da naiu ne bodo za vedno pustili tam, zato sva naredila brezbrižne obraze in si malo »odpočila«. Res ni dolgo trajalo in že so hoteli videti enega od naju v šefovi pisarni. Odločila sva se, da jaz pojdem k njim, Igor pa naj »pazi« na kolesa. Ko sem stopal proti pisarni, so mi po glavi rojile mnoge ne najbolj vesele variante razpleta te nerodne situacije, vendar sem se še zmeraj trudil, da je moj obraz ostal brezbrižen. Ukazal mi je, naj sedem, Previdno sem ga vprašal, če ne.bi mogla kupiti vize kar na meji. Ugriznil je v vabo in tako sva se pričela pogajati o »darilu« oziroma podkupnini. Najprej je zahteval štirideset ameriških dolarjev, ki pa jih nisem bil pripravljen dati, zato sva s pogajanji nadaljevala in koni^ pristala pri dvajsetih, s katerid"’ je izdatno izboljšal plačo. Denar si je shranil v oguli®!* denarnico in se popolnoma menil. Postal je prav prijateljsl^ f skušal narediti vtis, da je v redu poba, da pa se ne cj' odreči kosu pogače, ki mu * glavnemu »pripada«. Ponudil roko, ki sem jo verjetno iz sti^ sprejel, in se široko nasmehnil -takšni dvoličnosti mi je šlo na P** ha nje, V bližnjem lokalu sva hotela menjati nekaj denarja, vendar®" si premislila, saj so imeli kar J valule: ruski rubelj, latvijski lat' litovsko krono. Razmega 'ij njimi so bila brez vsake logika deset nemških mar nama je Krti Čisto zmedlo, zato sva nasie^ dva dni raje plačevala z kovanci, hi se jih nisva mogla biti nikjer drugje. , V vsej državi sva imela da naju hočejo prevarati, samo zato, ker se jim zdiva Cr gata. Celo kmetje, ki so bili poti zelo prijetni, so zasolili neposnetega mleka. Zdaj sva * (esarila še bolj zagrizeno, sva skušala zapustiti to »bar^ sko« državico, kajti polaŠČ^ j naju je pričeto nelagodje. ■ ■ Se dan sva bila napeta. sva prestopila mejo, sva bila v nosu do ljudi popolnoma spre' rt)’**" (St Tako pohvalo je Nada rada slišala. Vedela je. da ni bila 0^ iiitr i*: r strmina. Ona zmore vse. Svinje in krave ima, mleko nosi v zbira*^ dvakrat na dan. Res dela skoraj vse strojno, pa vendar je njena zlata vredna. "Ženska si, pa napraviš več kot dva moška. Mirka bi s čem« J Takoj ji je bilo žal, da ga je omenila, ker je Nada utihnila. Stafl***^ ob pogledu na njeno mladost bila vedno vzradoščena. Ker je strina po nesreči že načela z Mirkom, nazaj ni več •Kar boš zdaj zvedela, te ne sme preveč potreti. Ampak bolje ti jaz povem, Drugi bi to mogoče opravili grdo. Vsak ima sovražO^ in ti uživajo, če koga zadene nesreča.« . , Nada je zaslutila, kaj ji misli strina povedati. Ne ve pa, da Na' ' bo presenetila. Grozečo novico pozna »Naj vrag vzame Mirka.« »Vi samo povejte, strina, saj veste, da sem vsega navajena.•“ »V Iraku se kurba. S kuharico.« j- Nada je v kozarce obema dotočila vina. Težave je najlaže šala z vinom. Strina je skušala novico ublažiti s tem, da je ztnari^ »Tisto kurbo je tam že vsak imel. Zato je tudi šla v Irak. Take je, da ne more živeti, če ga nima med nogami.« »Mogoče pa le ni res,« je menila Nada, čeprav je vedela, novice resnične. da »špilakov je pisal. Prepričana sem, da je res.« Ui »Prav je, da ste mi povedali. Lahko bi se zgodilo, da bi vsi samo Jaz ne,« । »Saj to sem mislila.« J »Vidite, mene bi pa Mirko ubil,« »Brez srca, brez duše je. Pozabil je, kar je sam trpel od očete »Po vsem tem, kar Je počel doma, mogoče novica iz Iraka vene* resnična.« d »Nič ne skriva, da spi z njo. Več jih je pisalo.« Torej se začenja novo trpljenje, ko se še prvo ni končalo. Tt***,' bo mogla ubežati in se pred ničemer skriti. Ni si mogla predsta'"^ kaj bo z njo in otrokoma. Ni kraja na svetu, kamor bi se zatekF® ji je zdrsnilo iz rok in zdaj lahko samo čaka, kaj ji bo pf' negotova bodočnost. V tem kratkem času je ujeta še v kletko. Nima nenadoma res nikogar več? Rudi? Koliko obljub dajala, da se ne bosta nikoli pozabila. Zdaj je vse izgubljeno. »Ne boj se,« ji je skušala dati oporo Treza. »Če sta z sklenila, da bosta na vse pozabila, kar sta napravila drug druS ti zdaj nima veČ kaj.očitati. Živiš kakor svetnica in delaš kaltorj^ .« Mirko ne ve, kaj ima. On je kriv, da te je srečala nora z Rudijem. Ni mu mar, da si mlada in da je tvoje življenje Zdaj se je skurbal, da bo nesreča še večja. Otroka bosta veČru Slf če pride do česa « j Mislila je ob tem na ločitev. Nada se je zganila. Nekajkm medtem dotočila in pila. »Kaj bo z nami tremi, strina?« »Ne boj se preveč. Ubogati me bo moral tudi sedaj.« »Ne bo. Njega nihče ne bo spremenil.« ‘ rab suženj (Nadaljevanje prih*^' iti' ,ai-! I I j I I 1 ] ] ] ( I I l 1 t [ t 1 t 1 i i r I F I r i h M pl P' ki je I stran 15 kronika I ( I I ena >ydržavljanska« ki je ne p^e vsakdanje življenje Zelo ga je prizadelo ediiii, Li nus je dobita slovensko državljanstvo po običajni predstavila, kaj vse doins^ajo tisti, ki imajo jin dovenske korenine in se tudi počutijo kot Šlovend, pa oa občini povedo, da niso naši državljani, da ^F™®*** slovensko državljanstvo, če si ga hočejo In v tem primeru se začne za večino dolga in težka pot. FMl, (I ŠKRABAN ^bote je moral hoditi M jca leto, pri tem ^''Ijal razočaranja, stiske vbi- ,®®®bni izkaznici, ki uiaic veljala do ]2 iD a, — iz o začasnem prebivališču, novembra 1991. Mursb s k “ P" zato '■'Silvini? Pbilo de 'iik in novega 1935 v Beznovciii, ni pomišljal, da ne di^nvljafin It o je osamosvojitve Slove- P^em še Jo sprejema o slovenskem Sta sej namreč Slovenca, On v Reli?" y Skakovcih, ona pa ^ovcih. Kaj naj bi bilo občini v Murski ^1. to je pris<;i. dn bi mu P^tniS' Pr®' leoj-^’ oi^govorili, da mu htvit^ storiti, ker da je - ■ ■'Vdržavljan?! Dali so mu na tudi , katerem piše. Žiti storiti in predlo-Žavn^ Iniefi slovensko dr-in sicer: lastno-pisekrt?^^ ^vljenjepis, iz- matične knjige, ^snih, ^os^danjem diiav-poročne "P®®' poti^dilo o dr- j^tvu žene, dokument * k Slovesnost na UNZ Mursfai Sobota osebno izkaznico na vpogled, dokument o zaposlitvi, dokument o stanovanju, potrdilo o nekaznovanju, preskus znanja iz slovenskega jezika in pla-filo upravne takse v znesku 8,020 tolarjev. Nič mu torej ni pomagalo, da sta oba starša Slovenca po rodu in tudi pri nas rojena, da mu je v osebni izkaznici pisalo, da je tudi on rojen v Beznov-cih, da je živel v Murski Soboti od leta 1952, se tu poročil s Slovenko in 38 let delal v Tovarni mlečnega prahu. Usodno zanj je bilo to, da se je dejansko rodil v vasi Prelog v oWSini Čakovec, kjer sta oče in mama Živela do leta 1952. Pri krstu pa je bil v bodenski cerkvi. Moral je torej iti po nekatere papirje na Hrvaško. Na ministrstvu za notranje zadeve v Čakovcu, kjer je zaprosil za potrdilo o nekaznovanju, so mu najprej rekli, kaj sploh išče pri njih, ko pa mu v osebni izkaznici piše, da je rojen v Beznovcih, Moral je torej v Prelog, da bi mu tam izdali izpisek iz rojstne matične knjige, a ga niso imeli vpisa- n K Zaskrbljenost odveč? I prebivalstva, da se zaradi postavljanja rtijjj, slovensko-hrvaŠki »meji« spreminjata bi dvolastnike in tranzit dnevne migracije, naj «lveč. rbihi.,^' ir sporočila J /''trutva M notranie za* -■-za notranje za-V Slovenije, da , 1® nadalje zapisano, v st] J J. f Slovenija 'brn drt ^^l^nom o nad-"ikom “®J®P’’®''''" o ® izvajanju zakona Dftč Jbtu postavila hovfj m dt* nji- dev< 'e V ni, 'ahte I napisom 'na meja, in si- "= P®- ^2namo- ' 'ni ^'^® ’”®i® oziroma po 49 členu za- •heje rp nadzoru državne Flavije ’ Opozorila so pole na ki vodijo do njo, lin ne opozaijanje Je opozorilne ta-hlaki, sla ve^ii j„P^®Povedi prometa Njihov namen na ’^kl in k'*''liati P®^’*' začela po- k “(til J,/ V , '’^*žlž slovetisko- ” konec lan- OKtobra. Slovenski . ■. 1 Drago Škraban iz Morske Sobote se t>e more sprijazniti s tem, kaj vse je moral prestati, da je napoved dobil slovensko državljanstvo. (Fotografija: J. G.) nega. Svetovali so mu, naj poskusi v Legradu. Tudi tam ga je rodil v Prelogu in Sele nato so mu izdali potrdilo o nekaznovanju, Potem si je uredil Se druge papirje - v ta namen je potrošil okrog 1,000 nemških mark - in vse skupaj poslal v Ljubljano, »Tisti, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo v predvidenem roku, so ga dobili za 5 kilogramov krompiqa.« Približno leto dni je čakal, da so mu poslali odgovor na njegovo prošnjo. Najprej se je razveselil pošte, saj je mislil, da je končno vse rešeno, potem pa je prebral, da mora priti tega in tega dne na izpit iz slovenskega jezika v Ljubljano. S težkim srcem se je odločil še za ta korak. Vstopil je torej v pisarno, kjer bo opravljal izpit. Nekoliko se ga je bal, in sicer knjižne slovenščine. Postavili pa so mu nekaj nepomembnih vprašanj (od kod je doma, kje dela ipd.) in vsega je bilo čez kakšno minuto konec. Ali se je res moral peljati tako daleč zaradi tega izpita?! Toda sprijaznil se je tudi s tem in spet je čakal na ugodno rešitev prošnje. Minil je kak mesec, pa nobenega odgovora. Zato je klical na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano, kjer so mu rekli, da je odločba pozitivno rešena, vendar še ni podpisana. In na ta podpis je moral čakati še 5 mesecev, Kaj takega se v normalni državi ne bi smelo zgoditi! Drago je, čeprav je naposled le dobil slovensko državljanstvo, globoko razočaran. Ko nanese beseda na to tčtaio, dobi solzne oči. Zdi se nam, da je upravičeno prizadet, saj bi v takih in podobnih primerih lahko te stvari reševali bolj živ- Hrabri I policist Načelnik uprave za notranje zadeve Darko Aiižey je v ponedeljek podelil policistu policQSke postaje Lendnv* Simonu Lipiču iz Vel&e Polane priznanje organov za no-tra^ zadeve - znak hrabro dejanje. S čim si ga je zadnžd? Lanskega 4. oktobra je v Lendavi pred hotelom Li^ hudo kršil javni red in mir vinjen občan, za katerega seje izkazalo, da je tudi Živčni bolnik. Le-ta je z dvema po 27 centimetrov dolgima nožema mahal in grozil gostom. V tistem času je bil v hotelu na terapiji policist Simon Lipič. Brž je o dogodku obvestil dežurnega na policijski postaji. Ker pa je obstajala bojazen, da bo kršitelj ko^ z nožem poškodoval, je vzel Simon Lipič iz svojega avta službeno izkaznico in razpršilec za pasivizacijo ter odšel za kršiteljem. Ta je medtem stekel v bližnjo trgovino, kjer je od trgovke zahteval ključ od osebnega avta in ji grozil, dajo bo ubil. Ker mu ključa ni hotela dati, ji je rezilo nastavil bod brado ter vpijoč grozil, da jo bo ubil. Policist Lipič je vstopil v trgovino in nasilneža skušal pomiriti. Ker pa se ni menil za njegove besede, je policist uporabil plinski ra^rši-lec in strokovni prijem, ga položil na tla ter s pornoi^o policistov Titana in Cotarja, ki sta pridrvela na kraj dogodka, dokončno obvladal. Dejanje policista Simona Lipiča ni ostalo nezapaženo. Na UNZ so namreč ugotovili, da je pokazal izredno hra- brost in požrtvovalnost, saj je tudi tedaj, ko ni bil v službi, reagiral na nepravilnost oziroma kršitev in s tem rešil občanko, ki je bila v življenjski nevarnosti. š,s. Šeenkmt Skrivnostni požar na Hodošu ministrstvi za zunanje in notranje zadeve to postavljanje spremljata. Dvakrat, ko so table postavili na spornih območjih, to je onkraj meje, določene z osamosvojitvenimi akti, sta takoj opozorili hrvaško stran, ki je table odstranila. Tako ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije, K temu naj dodamo, kot smo sicer poročali v predzadnji Številki Vestnika, da je hrvaško postavljanje tabel na stičišču hrva-^o-slovenskih katastrskih občin vzmemirilo naše obmejno prebivalstvo, res pa je tudi, da zaradi teh tabel običajne poti niso zaprte. Tako še naprej vozi tudi ho-tiSki brod. Popravljamo pa tudi napačno zapisano informacijo o slovenski družini Cmager, ki se je znašla za hrvaškimi tablami. Njihova domačija je na Raz-križju in ne v Banfiju, kot se nam je zapisalo. š. S. ■j iy niso našli v matični knjigi. Zato Ijenjsko. In tako bi moral biti je pisal na Ministrstvo za notra- »nastavljen« tudi zakon. Se- nje zadeve Republike Hrvaške veda pa ne bi smel omogočati v Zagrebu, od koder so mu podeljevanja našega državljan- odgovorili, naj se še enkrat stva tistim, ki si tega ne zaslu-oglasi na oddelku za notranje žijo. Zdaj se, žal, dogaja tudi zadeve na občini Čakovec, to. Tam je moral dati iqavo, da se JOŽE GRAJ Zgodilo se je Predzadnjo sredo so v stanovanju v Miklošičevi ulici na Bojan H, , ki je Sel po TiSin- . ski cesti v Murski Soboti in ob Ptuju našli truplo 42-letnega set>i potiskal kolo, naj bi bil Vladimirja Horvata. Preisko- - - - ...... valci so ugotovili, da je pokojnega tisti večer obiskd 47-letni Rudolf Štalecer iz okolice pod učinkom alkohola. Ne preseneča, da je z nogo zadel ob stopalko kolesa, se spotaknil, ... padel na vozišče in z glavo uda-npm j® bil tudi prija- j.ji ^5 asfiatno površino. Prepe-telj Milan Zivič. Pili so, potem ijaij so ga v bolnišnico, pa se je vnel prepir in nazadnje še pretep. Horvat naj bi Štal- ♦ cerju grozil s sekiro, a ne Med štetjem denarja v ek- Pomurske dolgo, kajti le-ta mu jo je uspel spozituri iPomurske banke odvzeti in ga (llorvata) z njo v Lendavi so našli bankovec za nekajkrat udaril po glavi. Pokončal pa naj bi ga z železno palico. Stalcer naj bi se potem z vlakom odpeljal v Kidričevo, kjer je pred nameravanim pobegom skušal vlomiti v avto, a mu ni uspelo, ker so ga poh- 100.000 iulijanskih lir. za kate- rega sumijo, da je ponaredek. Dokončno sodbo bodo dali izvedenci Banke Slovenije. Na regionalni cesti zuanj na- cisti izslediti in prijeli, nakar je selja Trstenik je voznik oseb- preiskovalni sodnik odredil pripor. * V četrtek se jc peljal v Rakičanu po Cvetkovi ulici s terenskim vozilom Štefan A, Nenadoma je z njegove leve strani čez cesto stekel 3,5-letni otrok. Čeprav je voznik zaviral in se umaknil na desno, je otroka zadel z levim blatnikom. Hudo poškodovanega otroka zdravijo v soboški bolnišnici. nega avta Srečko C. iz Gornje Radgone zapeljal na levo na nasprotni vozni pas. To pa je bilo usodno, kajti prav v tistem hipu je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Bogdan K. iz Murske Sobote. Vozili sta čelno trčili in oba voznika ter sopotnik Vlado Š. iz Lenarta so bili poškodovani. Škode pa je za 500.000 tolarjev. * * Na lokalni cesti blizu Kora- p«nrZd Frančiška in Franc MatuS iz Adrijanec sla Čas sla sc dobro razumela, si ^^*Cwi** ptkZAflAvalA wi amntnF rlnhrinc., ZHtO tUnfl IC ie se lima lin le rooiio, zeio UTanroiiu ■■■ .....v,... ------- ' ‘e*«- Rosno mlada pa seveda nista več, saj se zato je avto zdrsnil v obcestni I9is^ 1907. leta, Frančiška pa jc nekoliko mlajša jarek m trčil v drevo. Voznica , - prizadevala za gmotne dobrine, zato jima je kolikor se jima jih je rodilo, zelo hvaležnih in • fotografija: L Škeriak čic se je zgodila prometna nesreča, ker je Stanka K., ki je vozila po poledenelem vozišču. Veste, kako je v prostoru za pridržanje? Štefan G. s Can- kove ve, kajti tja so ga odvedli policisti. Pod učinkom alkohola je namreč razgrajal in pretepal naj bi tudi brata, zato je izgubila oblast nad vozilom, , , . zato je avto zdrsnil v obcestni bilo nujno posredovanje poli- se je hudo poškodovala. cije z oddelka Cankova. Š. S. 12. januaga okrog 23. ure me je po telefonu poklici sosed in rekel, da je izbmhnU požar. Ženi sem naročil, naj pokliče gajice iz šalovec, sam pa sem oddrvel do gasilskega doma alarmirat, nakar sem se z orodnim vozilom odpeljal po vodo. Kmalu zatem so na požarišče prišli gasilci iz Krplivnika in Šalovec z avtoci-steino. Vsi smo gasili in omejevali požar. Medtem so vaščani in gasilci tešili živino, traktor, goriva in eno prikolico. Odstranjevali smo vse, kar ni zgorelo. Izrekam zahvalo vsem gasilcem in drugim, ki so soddovali na požarišČn. Kdo je požigalec? Je bil vsamovžig? Je povzročitelj požara kakšna žival? Spomnim naj, da je do požara prišlo 12. januarja okrog 23. ure, daje bila med gašenjem jasna noč (luna!), tako da se je dobro videlo tudi do 100 metrov daleč. Pomembno je tudi, da so se nekaj minut pred 23. uro po cesti vračale delavke, ki so Čutile smrad, ki je prihajal od Kerčmarjevih ... Tudi iz vaške okrepčavaInice so se vračali ljudje. O pomoči pa naj povem, da ne gre za darila, ampak obveznost. Leta 1975 smo namreč ustanovili vaško samopomoč, ki ima 70 Ker imajo na Hodošu va^o samopomoč, so v 14 dneh zbrali gradbeni material in naredili novo ostrešje. - Fott^rafija: N, Juhnov članov (domačij). V statutu je določeno, da so člani dolžni postaviti celotni del ostrešja. Pomagajo z delom, gradbenim lesom ali z denaijem. Na ta način smo uspeli v 14 dneh odpraviti posledice tudi na Kerčmarjev! domačiji. Četudi vremenske razmere niso bile najboljše. Opravljenih je bilo 1.120 delovnih ur, zbranih 500,000 tolarjev denarja, 37 kubičnih metrov hlodovine, 2 toni Žita, 10 ton krme in 5 ton slame. Stroški odprave posledic, preračunani na posameznega člana vaške samopomoči, znašajo 25.000 tolarjev. Nekateri so oziroma bodo prispevali seveda več, drugi manj, odvisno od velikosti posestva. Na koncu se tudi sam sprašujem: »Ali je bil res požigalec?« Predsednik vaške samopomoči in poveljnik GD Hodoš - višji gasilski častnik LUDVIK ORBAN stran 16 vestnik, 2. februarja]^ 1 n Namizni tenis - L DL, člani Derbi Moravskim Toplicam Pomurski derbi v prvi državni moški namiznoteniški ligi, ki je bil odigran v Gornji Radgoni med Radgono in Moravskimi Topiicami-So-boto, se je konč^ z zmago Sobočanov. Najboljši igralec derbija Benko je bil brez poraza, pri gostiteljih pa je presenetil Kuzma, ki je gladko premaga! Ungeija, Rihtarič in Benkovič pa sta dobila svoje partije. Pomembna je zmaga Horvata nad DŽaferovičem. V zaostalem srečanju Radgona ni imela možnosti za zmago proti drugouvrščeni ekipi Melamina, V:F7 zlasti Še, ter je Rihtarič v prvem nizu zapravil vodstvo s Komcem pri 19:11 pa tudi Etžaferovič je ostal brez zmage. Rezultati - Radona: Moravske Toplke-Soboia 2:5 (Rihtarič : Benkovič 2:0, DžaferoviC : Benko 0:2, Kuzma : Unger 2:0, Rihtarič - Džaferovič : Bento-Benkovič 0:2, Rihtarič : Benko 0:2, Kuzma : Benkovič 0:2, Džaferovič : Horv^ 1:2); Radgona : Melamin 2t5 (Rihtarič : Murn 2:0, Kuzma : Komac 0:2, Džaferovič ; Špelič 1:2, Rthtarič-Ižžaferovič : Ko-mac-Špelič 0:2, Rihtarič : Komac 0:2; Džaferovič ; Murn 0:2 in Kuzma : Špelič 2:0). (M. U.) Zmagi pomurskih ekip v II. kolu prvenstva prve državne namiznoteniške lige za člane sta obe pomurski ekipi prepričljivo zmagali. Zlasti pomembna je bila zmaga Radgone v Ljubljani nad neposrednim tekmecem Kajuhom Slovanom za obstanek v ligi, V ekipi Radgone je prvič dokaj dobro zaigral Džaferovič. Rihtarič je zaneljivo dobil dve partiji, eno pa je prispeval tudi Kuzma, Igralci Moravskih Toplic-Sobote niso imeli posebnih težav z Vesno. Pavič je bil spet premočan za nerazpoložena domačina Ungetja in Benka. Tako so Sobočani dosegli enajsto zmago. Rezultati - Kajnh-Slovan : Radgona (Žagar : Džaferovič 0:2, Pertoci : Rihtarič 0:2, Veeko : Kuzma 2:1, Vecko-Žagar : Rihtarič-DŽaferovič 0:2, Žagar : Rihtarič 0:2, Veeko : Džaferovič2:0, Pertoci: Kuzma 0:2); MoravskeToplice-Sobota : Vesna 5:2 (Benko : Žitek 2;0, Unger : Pavič 0:2, Benkovič : Šemrov 2:1, Benko-Benkovič : Pavič-Žitek 2:0, Benko : Pavič 1:2, Benkovič : Žitek 2:0 in Unger : Šemrov 2:1). M. U. Prva državna odbojltarska liga Zmagi Vigrosa in Ljutomera v petnajstem kolu prvenstva v prvi državni odbojkarski A-ligi za moške V:F7 je Vigros Pomurje iz Murske Sobote v Beltincih premagal Kamnik s 3:0 (15:11, 16:14, 16:14). Gostje so se Sobočanom nepričakovano zelo upirali in imeli v tretjem nizu celo končno žogo. Vigros Pomuije; Vukovič, Kempa, Novak, Poredoš, TopovSek, Fujs, Prša, Kerec. V zaostalem štirinajstem kolu Je Ljutomer doma premagal Pionir iz Novega mesta s 3:2 (14:16. 11:15, 15:12, 15:3, 15:13). Gostje so v petem nizu že vodili s 6:2, vendar so v nadaljevanju Ljutomerčani zaigrali bolje in zasluženo zmagali. V petnajstem kolu pa Je Ljutomer premagal Fi Prom s 3:1 (10:15, 15:13, 17:16, 16:14). Srečanje je bilo zelo razburljivo, zasluženo pa so'ga dobili Ljutomerčani, Čeprav so nastopili brez Berlota in Belca. Ljutomer: Kav-nlk, Škrobar, Zidar, Grut, Rajnar, Marič, Šiftar, Šumak tn Savič, (FM, NŠ) Druga državna odbojkarska liga Zmaga Sobočank v štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Sobote premagala Mežico s 3:0 (15:4, 15:12, 15:7). Sobočanke so bile boljše nasprotnice in brez težav zmagale. Soboti: Forjan, Drevenšek, Zver. Slebinger. Kuhar. Cipot, Novak, Moreč, Časar. Tekma Žibrat Ljutomer : Šentvid Je bila preložena. V štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi Je Mikro Črnuče premagal Oaudioshop iz Beltince s 3:0 (15:3,15:11,15:9). Chudia skop Belfind: Marko Janža. Mitja Janža, Balažič, Krajcar, Lenarčič, Čeh, Hochsteter, Gabor, Fišer in Vnuk. Odbojka Vigros v polfinalu v povratni četrtfinalni moški odbojkarski tekmi za pokal Odbojkarske zveze Slovenije je Vigros Potnuije v Murski Soboti premagal Fužinarja z Raven s 3:0. Fivo srečanje na Ravnah se je končalo z zmago Fužinarja s 3:2. V polfinale se je tako uvrstilo moštvo Vigrosa Pomurja, ki se bo v polfinalu srečalo s Donitom. V četrtfinalnih tekmah za pokal Odbojkarske zveze Slovenije so odbojkarice HlT-a Casino iz Nove Gorice prentagale odbojkarice Sobote s 3:0 in 3:1. Tako so Sobočanke izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Košarka - prva državna liga. Nova zmaga Pomuija v drugetn kolu tekmovanja v prvi državni ženski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurja iz Murske Sobote v Ljubljani premagala Ježico (mlade) z 79:61 (41:30), Sobočanke so ves čas vodile, nekaj časa celo s 30 točkami razlike, zato so dobile priložnost igranja tudi mlajše igralke. Strelke: Sokolan 23 (7:10), Drožina 20 (2:3), Cer 12 (4:6), Novak 10 (6:7), Horvat 4, Kolar 4, Ori 2 (2:2), Kar (0:2), Zadražnik 4 (2:3). V soboto igra Pomurje doma s Sežano. (Z. Tibaut) Nogomet____________________________________ Renkovci: Mura 0:8 Šport Mali nogomet — državno prvenstvo vee Križevci tretji - doslej najvegi uspeh $portno društvo Križevci, ki letos praznuje 25-letnico obstoja ekipe malega nogometa, je v tem Času doseglo zavidanja vredne uspehe, saj njihove prostore krasi okrog 400 pokalov in drugih priznanj, ki so jih dosegli na domačih in tujih tekmovanjih. Križevčani so že vrsto let najboljše moštvo malega nogometa v ljutomerski občini, saj so kar enajstkrat zapored osvojili naslov občinskega prvaka, Po jesenskem delu prvenstva v pomurski ligi malega nogometa pa so na prvem mestu in zelo blizu, da se uvrstijo v prvo državno ligo malega nogometa. Na dveh državnih prvenstvih (Ptuj in Škofije) so bili četrti, Križevčani so se tudi izkazali z odlično organizacijo tekmovanj v malem nogometu (SRP), saj so kar Sesfcrat dobili priznanje kot najboljši organiza- tor tekmovanja, zato ni malega nogometa Pavlom Zorkom ter drugi so se tudi tokrat izkazali z odlično organizacijo tekmovanja. Zato smo lahko na otvoritvi tekmovanja slišali od predsednika druStva Daniela Homa in župana ljutomerske občine čudno, da jim je Nogometna zveza Slovenije zaupala organizacijo letoSnjega državnega prvenstva v malem nogometu, ko slavijo tudi pomem- ben jubilej. _____________ športni delavci Športnega Prizadevni druStva Križevci na Čelu s predsednikom druStva in organizacijskega odbora Dari- eiom Hornom, dolgoletnim vodjem in treneijem ekipe I * JL ...... Ludvika Bratuša, ki je v imenu pokrovitelja tekmovanje tudi odprl, zadovoljstvo, da je bila prleška metropola organizator državnega prvenstva. Za ekipo Križevec so tekmovali: Petovar, Plaj, čontala, Mihalič, Nemec, Marinič, Kolbl, Pučko, Ran-taSa, Vrbnjak, Mertuk, Luk, Foijan, Štrakl, KoroSa, To- polnik, Žnidarič in Hom. Križevci so premagali Poeto-vio s 4:2, neodločeno pa igrali z Marmor Stripym 3:3 iii A Gamo MM 2:2 ter se uvrstili v sklepni del tekmovanja. V:F7 V polfinalu so igrali z zmagovalno ekipo Sport-klubom iz Velenja (1:1), po streljanju kazenskih strelov pa se je v finale uvrstil Sport-klub. V tekmi za tretje mesto pa so Križevci z 2:1 premagali Marmor Stripy ter tako za- sedli odlično tretje mesto. (FM, NŠ). Fotografija : N, Juhnov Mnnii im Mm m XVI. kolo - 26.2.95 Vevče Donit : Publikum (0:5) Koper: Železničar (2:1) Korotal : Živila Naklo (3:2) MURA : Gorica (2:2) Primorje : BELTINCI (1:2) Gaj Kočevje : Jadran (0:0) OHmpiJa : Izola (2:0) Rudar (V) : Maribor (2:3) XVIL kolo - 5.3.95 Rudar: Vevče Donit (0:0) Maribor: Olimpija (1:2) Izola : Gaj Kočevje (3:4) Jadran : Primorje (1:5) BELTINCI: MURA (2:1) Gorica : Korotan (1:2) Živila Naklo : Koper (1:2) Železničar: Publikum (0:1) XIV. kolo - 23.4.95 Vevče Donit: BELTINCI (0:5) Gorica : Jadran (2:1) Živita Naklo : Izola (0:2) Železničar: Maribor (3:4) Publikum : Rudar (1:2) Koper: Olimpija (0:1) Korotan : Gaj Kočevje (0:2) MURA : Primorje (2:1) XXV. kolo - 30.4.95 MURA : Vevče Donit (ID) Primorje : Korotan (1:2) Gaj Kočevje : Koper (0:0) Olimpija : Publikum (2:3) Rudar: Železničar (1:0) Maribor: Živita Naklo (0:0) Izola : Gorica (0:4) Jadran : BELTINCI (0:9) XVIII. kolo-12.3.95 Vevče Donit: Železničar (0:4) Publikum : Živila Naklo (0:0) Koper: Gorica (1:5) Korotan : BELTINCI (2:4) MURA ; Jadran (3:0) Primorje : Izola (2:2) Gaj Kočevje : Maribor (1:6) Olimpija : Rudar (2:1) XIX. kolo -19.3.95 Olimpija : Vevče Donit (5:0) Rudar: Gaj Kočevje (2:2) Maribor: PririKirie (2:2) Izola : MURA (1:4) Jadran : Korotan (0:6) BELTINCI; Koper (1:0) Gorica : Publikum (0:2) Živila Naklo : Železničar (1:1) XXVL kolo - 7.5.95 Vevče Donit: Jadran (10:0) BELTINCI : Izola (1:1) Gorica : Maribor (1:2) Živila Naklo : Rudar (0:3) Železničar: Olimpija (2:1) Publikum : Gaj Kočevje (1:1) 'Koper: Primorje (0:1) Korotan : MURA (1:1) XXVIL kolo -14.5.95 Korotan ; Vevče Donit (1:2) URA ; Koper (313) Prirmrje : Publikum (0:1) Gaj Kočevje : Železničar (2:5) Olimpija : Živila Naklo (2:1) Rudar : Gorica (1:3) Maribor: BELTINCI (1:1) Izola : Jadran (1:0) XXVIII. kolo-21.5.95 Vevče Donit: Izola (i ;2) Jadran : Maribor (0:5) BELTINCI: Rudar (1:2) Gorica : Olimpija (1:1) Živila Naklo : Gaj Kočevje (1:1) Železničar: Primorje (4:29 Publikum : MURA (0:1) Koper: Korotan (1:0) XXIX. kolo - 28.5.95 Koper : Vevče Donit (0:1) Korotan : Publikum (0:0) MURA : Železničar (1:2) Primorje : Živila Naklo (1:1) Gaj Kočevje : Gorica (0:3) Olimpija : BELTINCI (2:4) Rudar : Jadran (1:1) Maribor : Izola (1:1) XXX. koto-31.5.95 Vevče Donit: Maribor (1:1) Izola: Rudar (2:1) Jadran : Olimpija (0:7) BELTINCI: Gaj Kočevje (0:1) Gorica : Primorje (0:2) Živila Naklo: MURA (0:1) Železničar: Korotan (0:19 Publikum : Koper (1:2) Pogovor z Ladislavom Kepejem XX. kolo - 26.3.95 Vevče Donit: Živila Naklo (0:0) Železničar: Gorica (4:2) Publikum : BELTINCI (1:1) Koper: Jadran (1:0) Korotan : Izola (1:3) MURA : Maribor (0:1) Primorje : Rudar (0:2) Gaj Kočevje : Olimpija (0:4) XXL kolo - 2.4 V prvi prijateljski tekmi v okviru priprav za spomladanski del prvenstva Gaj Kočevje : Vevče Donit (1:3) v prvi državni ligi in pred odhodom na 10-dnevne priprave v Ankaran so Olimpija : Primorje (3:1) nogometaši Mure v Renkovcih premagali domačega tretjeligaša z 8:0. ~ ' ------- “ Strelci so bili: Belec in L^fič s po 2 ter Breznik, Bakula, Alihodžič in Rous s po enim golom. Mura je igrala v postavi: Volk, Kardoš, Poljšak, Brezič, Alihodžič, Štaiupfer, Baranja, Breznik, Belec, Bakula in Kokol. V drugem polčasu so Se igrali: Černjavič, Slavic, Gajser, Dominko, Nemec. Rous in Džafič. Rudar: MURA (2:4) Maribor: Korotan (1:0) Izola : Koper (1:1) Jadran : Publikum (1:2) BELTINCI: Železničar (1:2) Gorica : Živila Naklo (0:0) Nogomet Varteks: Nafta 3:0 v prijateljski nogometni tekmi je hrvaški prvoligaš Varteks iz Varaždina premagal drugoligaSa Nafto iz Lendave. V ekipi Nafte je nastopil vratar Starovasnik. ki je na preizkušnji. (FB) Občni zbor treneijev Društvo nogometnih trenerjev Murska Sobota sklicuje občni zbor, ki bo v. nedeljo, 3. februarja 1995, ob 9. uri v prostorih Doma Partizana v Murski Soboti, Mladinska ulica. Vabijo, da se občnega zbora udeleži čimveč nogometnih trenerjev. Zveza nogometnih trenerjev Slovenije je preteklo soboto pripravila XXIL kolo - 9.4.95 Vevče Donit: Gorica (1:6) Živila Naklo : BELTINCI (0:4) ‘ Železničar: Jadran (4:1) Publikum : Izola (3:0) Koper : Maribor (0:2) Korotan : Rudar (1:0) MURA : Olimpija (1:2) Primorje : Gaj Kočevje (0:0) XXIII. kolo - 15.4.95 Primorje : Vevče Donit (1.1) Gaj Kočevje : MURA (0:4) Olimpija : Korotan (3:1) Rudar: Koper (2:1) Maribor: Publikum (2:1) Izola : Železničar (1:4) v Beltincih seminar za nogometne trenerje B- in C-licence. Seminarja se je . . udeležilo 127 trenerjev iz Pomurja, vodila pa sta ga trenerja Drago Jadran : Živita Naklo (2:7) Kostnajiek in Zoran Ciikveniif. BELTINCI : Gorica (0:1) Rokomet-------- Polet na Madžarskem Rokometaši Poleta iz sobote so gostovali v Sombe**’ Madžarskem in odigrali pnP sko tekmo z domačimi rokom* Zmagali so gostitelji s 45:3^ '' boljši strelci: Žugelj 7, Cern* Sečko 5 in Kovačič 4. igra z zvenečo žogo- Potočnik, Vogrinčič in Štrakl v Murski Soboti je bilo/ kolo državnega prvenstva J z zvenečo žogo slepih in sl^ nih. Sodelovalo je 6 ekip- y Sobota je premagala Kranj in Celje s 3:1 ter izgubila s s 4:6, z Ljubljano 2:5 in s 3:10. Vodi Ljubljana s 1/ kami. Murska Sobota pa Je ’’ kami na četrtem mestu. Ob ložnosti so bili izbrani kandi^ slovensko reprezentanco. izbranci so tudi 3 Sobočani: Potočnik, Boštjan Vogrinčič ter Štrakl. (T. Kos) Badminton-------- Sekereš- rut ■č Nagode četrta v Ljubljani je bil tretji Slovenije v badmintonu, vala sta tudi Lendavčana kereS in Tarnaš Labodi. med posamezniki zasedel o* Sekereš pa deveto mesto-cah sta V:F7 SekereS io 'J zasedla osmo mesto. V u’ dvojicah pa je bil SekercS 2 Nagodetovo četrti. (VS) ,1* Ritmična gimnasti^ Praprotnikov^ in Temhnova i »I reprezentantih v Ljubljani je bil mc*^. dvoboj reprezentanc Slo*^ I t F t L L I i c F l l L l I I 1 1 1 s s t 1 ] ( c d d r t: P J 1 i 1 1 1 I I t l I 1 I'' s I 2 d Venetona iz Italije v ap--mični gimnastiki. V slovej^^ prezentanci sta nastopili a čanki Ana Praprotnik Temlin, kar je vsekakor Zmagala Je reprezentanci V nije. (J I « Niste san# Vestnik j# st '■ z vami: i i Šolska športna društva uspešno delajo Šolska športna društva so eden od pomembnih dejavnikov, ki veliko prispevajo k razvoju posameznih športnih zvrsti. Čeprav razpolagajo s pičlimi finančnimi sredstvi, zelo uspešno uresničujejo zastavljene programe. Več o tem smo se pogovarjali s predsednikom odbora za šolski šport pri Športni zvezi nekdanje oMine Murska Sobota Ladislavom Kepejem. - Kaka ocenjujett dela iahkib ipartaih dntilev v rtekdaitji abiiiti Murska Sabata? »Z veseljem lahko ugotovim, da smo imeli v lanskem letu delo v šolskih športnih društvih dobro zastavljeno in da so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati v posameznih športnih panogah. Na žalost pa znova ugotavijamo, da kljub številnim uspehom, ki smo jih dosegli, učitelji na nekaterih šolah ne objavljajo doseženih rezultatov v javnih občilih, niti ne pošiljajo poročil odboru za šolski šport pri Športni zvezi, da bi le-ta lahko posredoval javnosti informacije o delu in rezultatih tekmovanj. Kljub pomankljivtm poročilom pa ugotavljamo, da so tekmovanja v vseh sektorjih dobro potekala in da je bilo odigranih 174 tekem v raznih igrah z žogo. Na 15 občinskih tekmovanjih za osnovne šole je v vseh panogah sodelovalo 99 ekip, v igrah z žogo pa je bilo odigranih 75 tekem. Na ž^osl pa ni- smo dobili poročila z občinskega prvenstva v atletiki in ne vemo, koliko učencev je tekmovalo, predvidevamo pa, da okrog 350. Na regijskem tekmovanju je bilo v nekdanji občini Murska Sobota organiziranih 6 tekmovanj. Največ dela so opravili na Osnovni Soli v Beltincih. Njihov najboljši dosežek je nastop na ekipnem državnem prvenstvu v atletiki, kjer so fantje dosegli 11., dekleta pa 7. mesto. S temi rezultati smo lahko zadovoljni. Če vemo, da je na kvalifikacijah za državno prvenstvo sodelovalo 245 ekip. Zadovoljni smo lahko tudi s tekmovanji v srednjih šolah. y igrah z žogo je tekmovalo 17 ekip, odigranih pa je bilo 44 1 I tekem. Žal v jesenskem izvedli tekmovanja v roko2« Janko Makoter in '“‘“L ■^saikeoa i.p^ l^Sa slovenskega ? začel minister bin ■!_ .''''o IH _____ ■ plesu io Sa, ples razglasil naj- kin “e r.'" So^arstvo doma-Gsterc. prvak Pil pomurski tek- moto- ,$aA Kegljanje Rokolmi^ OŠ Beltinci in OŠ Dl MS Na ekipnem šahovskem tekmovanju za dečke in deklice na območju nekdanje soboške občine je sodelovalo 42 tekmovalcev iz 11 osnovnih šol. Najuspešnejši so bili šahisti iz beltinske in tretje soboške osnovne šole, ki so zasedli po tri prva mesta. Rezultati - dečki do 10 let: 1. Weindorfer 7, 2. Cajnko 5 m 3. Hočevar (vsi OŠ III) 5 točk; dečki do 12 let: 1. Kolar (Puconci) 5,5, 2. HodoSček 5, 3, Korpič (oba OS III) 5 točk; dečki do 14 let: 1, Gomboc (OŠ I) 8, 2, Kisi lak (Sv. Jurij) 7,5 in 3. Kovač (Bakovci) 7 V:F7 točk; dečki do 16 let: 1. Mesarič, 2. Cinč (oba Beltinci) po 4,5 in 3. Baša (OŠ II) 4 točke. Rezultati - deklice do 10 let: 1. Hočevarjeva (OŠ III) 3, 2. Karoli jeva (Gederovci) 2,5 in 3, Kramarjeva (OŠ III) 2 točki; deklice do 12 let: Vučkova (Beltinci) 5,5, 2. Kalamarjeva 4 in 3. NonkoviČeva (obe OŠ III) 3,5 točke; deklice do 14 let: 1. Vučkova 4, Seničeva (obe Beltinci) 2. in 3. Jocičeva (OŠ III) 2 točki; deklice do 16 let. I. Glavačeva (OŠ III) 2, 2. Plahutova (Beltinci) 1 in 3. Horvatova (OŠ II) brez točke. SoMsud ddbiri V Kegljanje Poraz Radenske v enajstem kolu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Hidro iz Medvod premagal Radensko s 6:2 (5087:5045) Za Radensko sta zmagala: Kovačič, 905, in Kos, 831 podrtih kegljev. Tekmovali pa so Se: Drvarič, 848, Mundjar, 839, Steržaj, 934, in Salamon, 788 podrtih kegljev. Zmaga Mure v šestem kolu prvenstva v drugi mariborski kegljaški ligi je Mura iz Murske Sobote premagala Lovrenc s 6:2 (3909:3774). Za Muro so zmagali: Durič, 695, Babič, 646, Sebja-nič, 646, in Iskra, 619 podrtih kegljev. Tekmovala sta Se Borovič, 655, in Smolkovič, 648 podrtih kegljev. (S. Durič) Poraz Lendavčank v osmem kolu prvenstva v me-dregijski Ženski kegljaški ligi vzhod je ekipa Miroteksa premagala lendavsko Nafto s 6:2. Za Nafto sta zmagali Marica Varga, 405, in ŠCa-pova, 371 podrtih kegljev. Tekmovale so Se: UtroSeva, 376, Staničeva, 369, Žalikova, 368, Anica Varga, 159, in Kermanova, 176 podrtih kegljev, (M, Ž.) v V Murski Soboti bi moral« 1»ti v soboto povrama tekma »operfi-nala državnega etapnega prven^va v rok<*twbi med KBORJEM iz Razvanja in Mursko Soboto. Zal pa eo sodnika Vlado Gt^nv a Ljubljane in Kosi iz Maribora ter soboški rrAobord zaman čdtali goste, ta so $ tetegramora lele v soboto tR> 12. nti sporodii, da ne^^ejo vjduriiko Sobmo. Kot je resno, se je pero mečai^ ! Mfidejo v Mursko Soboto. Kot je znano, se je _ , KEGR ilM iz Razvanja ia_ Mursko St^oito, ki je v MoCbIi, fcoDČak) z visoko zmago Sobočanov ■ 25:15. K£OR tz Razvanja se je v zapisaiko tekme jmt^l na m^tri tekmovalca Murske Sr^iote Aftile Ctera in navedel, da Ždijo izpimico iz Švicarske rota^ionilte zveze in Šviearritega tauba, m knhteet^ bi prej tiaatt^d. €he za matktaeticega tetatnovadtaa, ta m Madžarska (okoboe^a zveza izdala tapisnico, ta katere je ntKvmim. da ima ptavicB nasb^ za RK V je tt^ navedena, tla oettettjeffii tetanottelee v sc^obeI ul nash^ v ttem delu prvemrva. Zato je setatetai Rt^^hoii&e zve&e Skrvemje Tone Mekuš ontez^enega tudi jararilso Skoraj nemogoče je verjeti, da ta lahko Madfeuaka roktarimstai zveza, ki uživa ogled v Šift ' ‘^^šlgončana ’ ■ '■''‘‘H Leta 1964 Eik * B '■ I Sv; 1^ k- *'’atskl t i čei ®"^9ijskih cestno- del. dirk gremoru je vilo\*«Lu vo >,erann Ko- Zopet pripra-^oboti cestnohi- kord proge v Murski Soboti, Poleg tega je Mrzel tudi tekmoval med prikoličarji in s so-vozačem Cimpermanom zasedel četrto mesto. Med prikoli-čaiji pa se je izkazal Edi Berden, ki je s so vozače m Pojbi-Cem v zelo močni konkurenci zasedel prvo mesto in premagal dvojici favoritov Salobir-Li- IZ 5(1 te km L H “»Itel. 'U'™ kCklDO- fiai . 'eknhjva. povnik in Arčan-Berden, 125 ccm: Leon Pintar (Kranj); 175 ccm: Janko Draksler (Trbovlje); 250 ccm: Aleš Mrzel (Murska Sobota); nad 250 ccm: Aleš Mrzel (Murska Sobota), Štefan Barbarič (Murska Sobota) je bil tretji; prikolice: Berden-Pojbič (Murska Sobota) pred Salobir-Lipovnik (Celje- Maribor), Arčan-Ber-den (Celje-Murska Sobota), r-p; krogu odstopil. NajhitrejSi eal v Aleš M 'eknH^a- •®8 steze na s hitrostjo kar je bil re- Dirke v Murski Soboti so odlično uspele, za kar so bili predvsem zaslužni predsednik društva in direktor dirke Tomo Raduha, predsednik športne komisije društva Vlado Cam-pclj in vodja Časomerilcev Slavko Svatina. Zmagovalci dirke v Murski Soboti so bili: 50 ccm: Janko Šiefe (Kamnik), (Murska Mrzel-Cimperman ( Sobota), CcrnjaviČ-Šadl (Mur- ska Sobota) in Jelen-Muler (Križevci). Aleš Mrzel pa se je izkazal tudi na zadnji cestnohi-trostni motociklistični dirki za prvenstvo Slovenije v Novi Gorici, saj je zmagal kar v treh razredih, in sicer: 250 ccm, nad 250 ccm in med prikoličarji. Štefan Černjavič (AMD Štefana Kovača Murska Sobota) je bil eden zelo uspešnih tekmovalcev na cestnoh It rastnih motociklističnih dirkah med prikoličarji. NajveČje uspehe je dosegel na dirkah Za nagrado Beograda in Za nagrado Hrvaške v Vira vi tiči, kjer je zmagal, ter na gorski dirki Za nagrado Avstrije v Kapfenbergu, kier je bil drugi. Njegovi so vozači so bili: Pojbič, Klamfar, Gider, Sadi in Ružič. Na posnetku Černjavič in Rnžk. krog je dosegel Palikovič (107,6 km na uro). Na dirki v Murski Soboti so zmagali: 50 ccm: Bernetič (Koper); 125 ccm: Bernetič (Koper); 175 ccm: Rogan (Miramare); 250 ccm; Palikovič (Zagreb), Berden (Murska Sobota) je bil drugi, Mrzel (Murska Sobota) pa tretji; nad 250 ccm: Mrzel (Murska Sobota); prikolice; Sal Obir-Lipovci h (Celje-Mari-bor), Jelen-Berden sta bila druga. (Nadaljevanje) stran 18 vestni^ 2. februarja 1^ V' iz naših kraje^^ Organizirano letovanje ob jezeru Turistično društvo Dobrovnik je najmlajše tovrstno društvo v lendavski občini, pred nedavnim je praznovalo prvo letnico obstoja. Ustanovljeno je bilo, da bi lepote kraja in okolice približalo turistom. Bližnje Bukovniško jezero, ki ga obiskuje vedno več ljubiteljev narave in ribolova, pa naj bi bilo društveni zaščitni in prepoznavni znak. V preteklem letu, ki je bilo po mnenju članov društva uspešno, so opravili že nekaj akcij, ki bodo pomagale ljudem pri preoblikovanju podobe kraja. Predavanja o urejanju kraja so bila dobro obiskana pa tudi vsa druga, ki so jih pripravili. Društvo se je lani udeležilo nekaterih večjih turističnih prireditev, na primer Lendavske trgatve in martinovanja, pa tudi letos bo navzoče na vseh prireditvah. Posebno se bodo zavzeli za ureditev organiziranega letovanja ob jezeru, ki sedaj razen idilike in ribolova ne daje ničesar. Nasploh je Bukovniško jezero še dokaj neurejeno. Njihova naloga bo, narediti jezero privlačnejše za domače in tuje obiskovalce. Že pred dvema letoma so do jezera asfaltirali cesto, da bi bilo turistom dostopnejše in da imajo vsaj nekaj udobja, če se že odločijo za obisk. Dobrovniško turistično društvo bo v letošnjem in prihodnjih letih storilo vse. da se kraj polepša in tako privabi več turistov. Menijo, da bi bilo koristno, če bi se čim prej odprl meddržavni mejni prehod z Madžarsko pri Kobilju. jani ■ MURSKA SOBOTA - Komisija za kulturo in izobraževanje pri društvu upokojencev pripravlja tudi letos vrsto prireditev. Poleg vključitve v že tradicionalni dan upokojencev načrtujejo promenadni koncert godbe na pihala, glasbe no-literarni večer, srečanje literatov, likovne razstave in razstave ročnih del upokojencev, nadaljevali pa bodo tudi s tečajem učenja tujih jezikov. MJ Več domačega plina Strokovnjaki Naftinega sektorju za raziskave in pridobivanje nafte ut plina so bili v lanskem letu med drugim usipljem :V črpamje večjih količin plina iz Že obstojih vnia. Tako jim je uspelo povečati pridobivanje plina na 50.000 kubičnih metrov dnevno, iz tega phaa so pridobivali metanol, ki je tačas na tržišču zelo iskan. Lani so izvrtali tudi nekaj plitvih vrtin za vodo. Zanimanje za tovrstne vrtine je veliko. Pripravljeni so tudi na vrtanje globokih vrtin, le denarja nimajo. Menijo, da mora biti raziskovanje nahajališč ogljikovodikov in plina nacionalnega pomena in da bi mOTa& dribava temu nameniti več skrbi. Nekatera Stoveoije te niso raziskana, nekatera pa bi se srečalo raziskati.Vrtalci in strokovnjaki so pripravijeai in usposobljeai vrtati tudi v tujini, če tri seveda imeli iz^pol- n|eao<^šemo. jam Izobraževanje se nadaljuje Ljudska univerza Lendava si je vedno prizadevala pomagati ljudem, da bi si pridobili več znanja in se tako uveljavili v podjetjih, trgovinah, gostinstvu in drugih področjih .Tudi v letošnji zimski izobraževalni sezoni so aktivni. V Lendavi in Genterovcih potekata tečaja angleščine in nemščine za začetnike. Pripravili so tudi tečaj za trgovce in natakarje. V zadnjih treh te lih so v Lendavi in okolici odprli veliko zasebnih trgovin, ki ponujajo različno blago. Starejši trgovci pravijo, da toliko trgovin v Lendavi ni bilo še nikoli, čeprav jih je bilo tik pred drugo svetovno vojno menda kar 30. Lendavska glavna ulica je pravzaprav spremenjena v trgovsko središče, saj je v vsaki hiši ob cesti trgovina ali go- stilna. Prav zaradi tega je bilo potrebno pripraviti tečaj za trgovce. Tega obiskuje 30 kandidatov za trgovce. Tudi tečaj za natakarje je dobro obiskan, tačas se namreč usposablja 20 natakarjev oziroma pomočnikov natakarja. Teoretični del tečajev poteka v prostorih ljudske univerze, praktični pa v trgovinah. jani Novi pridobitvi občine Sv. Jurij Pri Vidmu ob Ščavnici v novonastali občini Sv. Jurij potekata tačas dva pomemboa gradbena posega- O tem smo se pogovaijali z republiškim poslancem Jožefom Kocuvanom, ki nam je med drugim povedal: »Resje, da tačas potekata dva za Videmčane pomembna gradbena posega. Oba smo že dolgo načrtovali, vendar se je najbolj zatikalo pri zagotavljanju sredstev. Po obsegu in vrednosti je na prvem mestu izravnava ostrega zavoja prek Blaguškega potoka na cesti Kapela-Vi-dem. Za ta del ceste v dolžini kakih 800 metrov in gradnjo novega mosta prek Blaguškega potoka smo dobili iz republiških sredstev 40 milijonov tolarjev. Ta dela opravlja gradbeno podjetje Gradis iz Maribora in upamo, da bodo končana do pomladi. Nič manj pomembna pa ni obnova poslopja zdravstvene postaje, to je zgradbe, kjer delata splošni zdravnik in zobozdravnik. Zgradba, ki jo je pred več kot 50 leti postavil znani jurjevski zdravnik dr. Peter Sokolov, po narodnosti Rus, je bila grajena z lesenimi stropi, ki so dotrajali in bili nevarni za osebje in paciente. Že lani nam je uspelo zbrati potrebna sredstva, ki so jih prispevali občina Gornja Radgona, občina Sv. Jurij, Ždravstveni dom Gornja Radgona in ministrstvo za zdravstvo. Celotna obnova prostorov bo stala okrog 13 milijonov tolarjev, ob tem pa bo potrebno zbrati Se 6 milijonov tolarjev za notranjo opremo. Gradbena dela na objektu izvaja podjetje Lemko iz Gornje Radgone in naj bi bila končana do konca aprila.« Tačas, ko obnavljajo zdravstveno postajo Videm, pacienti obiskujejo splošnega zdravnika in zobozdravnika v zdravstvenem domu v Gornji Radgoni. Ludvik KRAMBERGER Obisk pri vas doma Krambergerjev dvojnik Ne vem, ali boste na sliki prepoznali tragično preminulega dobrotnika Ivana Krambergerja; če pa boste kje naleteli na moža s fotografije, tedaj boste pomislili, da vam prihaja naproti sam nekdanji predsedniški kandidat. Alojz Kegelj iz Sovjaka ima s svojo izrazito podobnostjo Ivanu Krambergerju v glavnem prijetne izkušnje. Dokler je Kramberger živel, so marsikje, kjer se je pojavil, pomislili, da imajo pred seboj dobrotnika od Negove. Kot vemo, je imel nadvse rad preproste ljudi, siromake, kot je sam večkrat rekel, zato so taki radi bili v njegovi bližini, zlasti, ženske. In tako se je tudi Alojzu Keglju, ko je delal v Ljubljani, zgodilo, da mu je neznana ženska poljubila roko. S Krambergerjem sta se večkrat srečala in oba sta Svojo fotografijo je na pobudo »režiserjev« že poslal, torej je upanje, da bo dobil vlogo. Oživil bo torej podečo svojega dvojnika. Najbrž bo tedaj tudi priteklo kaj denarja, ki bi bil »Krambergerjevim« Se kako potreben, saj žive v stari hiši. Pa kaj bi tožili čez njo, glavno je, da je človek srečen. In pri Kegljevih je doma sreča. Sam sem jo videl v prijaznem druženju, Saljenju, konjičkih ... Velika sreča je tudi osnovnošolec Feliks, ta navihanec, kije z očkom hodil na tečaj za slamo-krivce, bil tedaj oproščen po- '"'S i. ■ Feliks je glasbeno nadarjen, zato se je tudi naučil igrati na sintetizator- Takole mu večkrat prisluhneta mama Anica in očka Alojz, Krambergerjev dvojnik. se smejala, ko pa sta bila dvoj; nika: Kegelj je bil podoben Krambergerju, Kramberger pa Keglju. Zdaj, ko slavni mož. zadet s kroglo pijanega Rotarja iz Ju-rovskega Dola, počiva na ne-I govskem pokopališču, dvojnik iz Sovjaka ni nič manj zanimiv. Pa ne da bi zdaj kdo pomislil, da je Kramberger vstal od mrtvih ... to ne, ampak ko ljudje srečajo Alojza Keglja, se takoj spomnijo dobrotnika in pred-s^edniškega kandidata, ki je dobil 20 odstotkov glasov slovenski volivcev, kar kaže, da ni bil le »originalen«, ampak tudi politik. Krambergerjev dvojnik iz Sovjaka živi veliko bolj umirjeno življenje. Tačas je celo brez zaposlitve. Sredi leta je sicer končal tečaj za slamo-krovca, ki ga je organizirala Ljudska univerza iz Gornje Radgone, a od tega večje koristi za zdaj nima, saj pozimi ne bo dal nihče pokrivati strehe, tudi s slamo ne. Pa Se slamo-krovskih izkušenj mu manjka. Kdaj pozneje pa utegne imeti od te »prekvalifikacije« korist, ko pa vseh »slamnjač« ja ne bomo prekrili z žgano opeko ali čim podobnim. Brunarice so namreč naše narodno bogastvo. Tista »pletenjača«, ki stoji na dvorišču, ki ga je podedovala Kegljeva žena Anica, že ne bo propadla. Lani so jo na novo prekrili, pospravili obokano klet in tudi zgornjo sobo. Kegljeva zdaj iščeta nekoga, ki bi vzel ta zanimivi objekt v najem. Lahko bi ga uporabil kot počitniško hišico, prostor za občasna shajanja poslovnih in drugih prijateljev - prijateljic ali kot shrambo za vino (klet). Dala bi ga tudi nekomu, ki bi imel v njej točilnico. To ju ne bi motilo, kajti povedala sta, da imata rada družbo. In kot taka, četudi Anica težko hodi, sta veliko prispevala, da je veselica ob koncu slamokrov-skega tečaja tako uspela. Poseben »magnet« pa bi bil seveda Krambergerjev dvojnik. Oh, ta podobnost! Kaže, da bodo snemali film o slavnem Ivanu Krambergeiju. Že res, da maskerji lahko narede kakršen koli obraz, toda zakaj ne bi povabili na snemanje dvojnika? In to je Alojz Kegelj. •v ' J'iv .1 ■fe 'H ' ' Tole »pletenjaČo«, katere kletje zidana, zgornji del pa pietet*' od znotraj ometan z blatom, streha pa ima novo slamnato krih** Kegljeva iz Sovjaka ponujata v najem za turistično dejavnost' uka v šoli in dobil naziv pomožni slamokrivec! In sedaj Se nekaj zelo pomembnega: fantič se je sam naučil igranja na sintetizator, sam se je ponudil, da bo ob mojem obisku zaigral nekaj melodij, katerih naslove sem potem moral uganiti, a sem se velikokrat uštel. Feliks je tudi pel. Tudi tisto pesem, s katero je kot kolednik voščil ob novem letu in nabral nekaj žepnine. Je tudi zelo oli- kan, saj me je ogovarja! cem. Mami Anici sem g® P’ valil, ona pa je dejala: mača šolal« Našla je torej*' tudi zanj, se mu posvetila' 11 tf kako je drugod? Mnog' konci se med seboj ne pog®’''j jajo veliko, se ne ogovaH* z imeni, ampak s »ti«i ■ otroke nimajo časa in Še bolj srečni so, ko mirno bmF v televizijo. S. SOBOČ'*-'.; Človek in njegov poklic • • Zdaj pa samo »pesji remli^ Če bi bilo na našem podeželju še zdaj toliko konjev (tistih s štirimi nogami, seveda!), kol jih je bilo nekoč, tedaj Franc Brumen iz Grabonoša, četudi mu je 84 let, ne bi sedel doma za zapečkom in obujal spominov, ampak bi bil najbrž na »šteti«. To je domači izraz za delo na domu. Možje namreč Še vedno pravi korenjak. Ste morda pomislili, da je bil kovač, ki je domov prihajal podkavat konje? Zmotili ste se, kajti Franc je imel bolj čist in manj nevaren poklic: bil je sedlar, torej človek, ki je izdeloval opremo za konje ter - bogme! - tudi za junce in krave. Največ sedel, komotov in »kšeri« (prsna usnjena oprema) ter šrang pa je vendarle naredil za konje. »Tedaj seveda Se ni bilo traktorja pri vsaki hiši, ampak so imeli na večjih kmetijah po več konj, na manjSih pa vsaj enega. Največ dela sem imel v začetku jeseni, ko so se kmetje pripravljali na jesenska poljska dela, zlasti oranje zaradi setve ozimin. Praviloma sem hodil na «štero». Na posamezni domačiji sem ostal po par dni, odvisno pač od tega, koliko opreme je bilo treba na novo narediti oziroma popraviti. Na delu na domu sem se počutil zelo prijetno, saj, sem bil v središču pozornosti ne le domačih, ampak je mojstra prišel pogledat Se kak njihov sosed, sorodnik ... Gospodinje so seveda postregle z dobro jedačo, vina pa tudi ni manjkalo.« Franc se je s pripovedovanjem vračal v svoja mlada leta. Poklica se je izučil pri sedlarskem mojstru Petru Ma^eiju v Apačah. Vajenska učna doba je trajala 3 leta, pri obrtniku je imel hrano in stanovanje, tudi kak dinarček je dobil, vendar ni delal le v delavnici, pač pa seje »kalil« še z delom pri živini, saj je zjutraj in zvečer krmil živino in čistil hlev, v presledkih pa se je učil sedlarskega poklica. Ko pa je bilo delo na polju, tedaj pač s sedlarstvom ni bilo nič. »Kot vajenec nisem hodil v Soio, ampak je mojster potem, ko je bilo vajenske dobe konec, dobil zame iz Ljubljane potrdilo o moji izobrazbi. Med vojno. 1944 leta, sem v Gradcu delal izpit za mojstra, a ga slovenski organi niso priznali, zato sem 1950. leta naredil .slovenski’ mojstrski izpit. Ta mi je bil potreben zaradi obrtnega dovoljenja. Kot reden obrtnik sem začel v tistem letu, prej pa sem .šuSmaril’. Obrt sem odjavil 1971. leta, saj sem se kmalu zatem upokojil.« Niti najmanj nisem pričakoval, da ima sedlarski mojster, kije poklic opravljal v glavnem na domačijah konjerejcev, kako konjsko opravo. Stopila sva v lopo na dvorišču, kjer je viselo nekaj starih komotov. Enega, lepšega, je snel, tudi sedarski stol z oprijemalom je našel, potem pa sem ga kar fotografiral. V nadaljevanju pogovora pa je dejal: »Ne le da so lastniki konj domov povabili mojstra, ampak tudi usnje in drugo so ponavadi sami kupili. Navadno je bilo goveje ,blank’, uporabno pa je bilo tudi svinjsko. V glavnem sem delal navadno konjsko (tudi kravjo) opremo, torej za delovno živino. Tu in tara pa je kdo naročil tudi bolj razkošni koraot, zlasti pa prsno opremo. To so nadeli konjem, ki so jih zapregi! v lahke vozove, vsekakor pa v koleslje in .bagrline’, s katerimi so se potem peljali svatje ali pa sojih uporabljali za kake druge prevoze, na primer za gospoda župnika, kije prišel na dom spovedovat stare in bolne ljudi. Tudi po zdravnika, ki tedaj seveda Še ni imel avtomobila, so se zapeljali s takim lahkim prevoznim sredstvom.« »Kod vse pa ste hodili na ,štero’7« me je prigaaiiji novinarska radovednost. Povedal je, da je dri*^ mnogih kmetijah jurijske fare pa v Radencih, mercih, Šratovcih. na Kapeli, a tudi v Prelci , v krajih okrog Murske Sobote, lepe spomine tudi na Goričko: Selo, Fokovee .,, Tudi na posestvih Kapela in Gornja Radgona je bil FJJ I gost. Pričakoval sem. da bo povedal, da je im®* J it P 'I f' I I B ;■ J j T M' ■O i ■■ 1 a SEDLAR - Franc Brumen iz Grabonoša sic** more še nekaj starih komotov, a obnovil jih ker ni koitjev, ki bi jim jih nadel. Ne manjka P* -za katere je treba usnjene pasove. - Fotografiji sam konja, zapravljivčka a nič takega slišati. Od doma, s »štetre« na »štero« se j® s kolesom. Skušal pa sem si tudi predstavljau^jjjl* natovorjena sta bila on in žena, ko sta s koles* konjsko opremo kam na Goričko. Pot je bil® 'dolga«, da sta morala v Murski Soboti prenc®',^ »Kaj pa ste počeli, ko ni bilo sedatskega »Skušal sem si najti kako drugo, mojemu primerno delo. Tako sem se svojčas ukvaO s ta peci ra njen, Pa ne le sobnega pohištva, amp^ obnavljal tudi .bagrline’,« ?ji ounavijai luoi .Dagrline .« . Veste, s čini sem sklenil pogovor $ sedlfltj^^ t s konji, ampak s psi! Konjev na grabonošk*^ jc močju skorajda ni več, psov pa Še in še, pa zato jih je treba privezati. Njihovi lastniki nis® mani ki bi hišnemu čuvaju dali okroi tanzaelAH 9 > 84- letni mož je torej precej zaposlen z . »pesjih reralov«. Tudi to mora nekdo delati! S, so«*’’ ■ i ygstnik, 2, februarja 1 MR stran 19 televizijski spored od 3. do 9. februarja -£ '■£ h I I I I S® UJ > O -i Vi > jy« r?l miihi ?:! liPlHHlOi llaEaiii e s h c < h liOl ffilll |ax It 65 tt X :i (ttu 2§ a«! u «3 > Q .■§. l' '’7£ KMii 'KfiiP Q « g a cc H Vi > < > o ■s >2 = -s si’.’ s \ L- š.gs!5N O < S > z 9.C£ .as?.. .s8?Sa?' !? 'llhlHlhfeihlrl I ;„ .. s ■£ Ci 8| g.'^- s7^2> J ' a s y8iiiiBi, 'ffi-ihiiM! U’««» g č i = .1 s 'C o 5 -S iF” SHiffiina O to e < LU o Vi iiiS? 15a?^»'r5^TS š’'ii. inpi UMili Ohl^ Hi '7 3 iSS If-iJ O\ p5ilJl«P- ■«l5;5ž5|‘lj5 iisSgs Hi.H? pfcHiiihi illm iffliB ss 00 I S3;2 £g- o-Sj ISm-i llHiliJilli' ';' Hrclh-h^s S 217 ja s i"in«ii3 ii!i£feil! z < £ "Sl' s X ^7 I * fl isBS ESJ = r» fi CL« to I (O*. I IS fišiljKHi p X OhUi..", »^ss^g2*=F;‘ '2^ = S=17ll2t°SŠ » a-g ŽS Vi > < M > »iffip ■MiSiS 2 i £6 fi 2 g s 1^ it g *t “a 2 UJ O -J to > s S5 ESS SB O -J to € 3 X ES Ul ic 2 UJ (O ' X v s . ' s s i ^"1 [g "^'7 r; "j I I L7-7.-f;: s 5 2 “ - - u^h5 1 I 6^a7-s7 7|p hs; K"? Vi X < 'N Q < i...i’fis ss|o£f5^2" 7">^;:aR51 c IRHififf Jffli =s|H'h'p!|lž Q 'i- -š S5 'o n ti ii- s s gg iN2(< iHilIttHiH iiiipKffias i- "E-Ssi^SSi-EB Š"^ S ^1115 Mips eHP;;!!!! ..ilBS? g g te ^2' s? S s sl i S Vi X < ? S £5-I 2 , gffi 4 g ZlHK' 3_,' X (5° 2“ < > 'N O 1! S(K« 2 S2 OD cc g g <-S BBi |h!lMH»B,}!iiH I llfl??r7Rl;r7'55lš1l7i < I "S n > Ck^ «tio| ■., HSllOloSBiiiififil OaMilhiOSsIflaSR l|=i s <1 ^-=5 s « «« n 1 ■; S«e£i 2 > liiMš > H X ■sg s “ 7l ■? ^i-i £5 a g ipfflsi ii«! ygi tašl 2 2S 7 'S ' s 4> E O Rh I 2 B. sa I £ i gS9 3.S n IPtJfflMiii O> I I I S3Qo; W. iffl’ ŠsŽ7s^J,sHr!^ 3125^ = £, „ lO G i I ■ ■ z1 S7ii se' Ifi 5Š£«r^iaf ^■5gll7sk|H^ U" «3«!iH o. !-s Vq i cc eZ -I Os iP?ns^' G o (N ■ ii'!hf nuj- iSs HSaSH e«« ■«» Li“>^oi:a^!'PS , |_^:3^fS77^i ' 0 , te^i jefflLliiBKpiHsSSfliji; !i|^7n5 .7-1 g I g . < > ,s 2 3^- ihj" g =g22 g E ■ 1 1 ■§□ -S I 3 I i)«j-L £ggaS-i^ S2^ < £ £ p Os > t EiS Rb BiSj SSs -iim i - a S J ; 2- ■■ŠSS2g g «! BHMIpS' |!««!B‘"; .... ;: laihij liSff a,.ž^os-|7:5?^e2s ■!-2“s.t.~2TiN5oas i"hprsi ii7h=ii-”ris ' .....ttlOiS liJih««! I 2 ^gl g rfii5» ■ ‘hrt:š-j-h ■ š bŠ'^ ŠIS 5^ ^riT 3 aT^žvhlh^ aasjl Mii"“ia g:-g=£7Rtei^ iffilO? l 2 « i? -.s. .==7 nj=|«ssS|j S7;g5.,aS7S ■2-s.s9«S" Ji 15'- iihip Mfflit «KOi}| liji lKkB«hsK’|^H“" '-L. SŽ s= ' .s ® ?2^2 S "1= aliSfttii! , S« < C H Vi > > < > N g if22 z ' 2 -jcit. " si =^s.^ ; rš>l j. ^I2l1h!::l '5 ( < Vi ff* < >N C1 < S > g I 2 s -2"S gl2 OŠ o f ' 5,g=S E; ’ T _ ’’_ ar a: §,:J« ,“stB ..ši' la jlž SBfllliiilBiSti' liMfiJil, SP!!tta!iSsM"5!i |iiwH3n:! £12 Z 5’š '.a= ' S7 o te^g ' as; s.l X 2 ■Rsec 2 Sg 4 < V) X |SH’L= šiilps"«l|£ lihbiš BSi«! « š <3 £7nu N 3 g ,S ^2 n 8 „2'i'^’ ^7 § ’7S71~ !‘-^J vcouiw, a. leuiuaijg vestnik ves PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING, d.o.o. Murska Sobota - razpisuje po sklepu skupščine družbenikov podjetja delovno mesto: direktorja Kandidat za direktorja družbe mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje: - da ima najmanj visokošolsko izobrazbo - da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih - da obvlada tuji - nemški ali angleški jezik - da ima organizacijske sposobnosti - da izdela in predloži program razvoja družbe Mandat direktorja družbe traja Štiri leta, po tej dobi pa je lahko porKivno imenovan. Kandidati naj pošljejo svoje pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom razvoja družbe v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov: PROJEKTIVNI BIRO - INŽENIRING, d.o.o.. Murska Sobota, Štefana Kovača 28, 69000 MURSKA SOBOTA - za razpisno komisijo. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. SLOVENSKA ZUmUŽM KMETIJStU BAHU, Bul, n MURSKA SOBOTA KKllBva 16, lel. 06831630 SMO BANKA SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA, AGROŽIVIL* STVA, KMETOV )N PRAVNIH OSER DRUGIH DEJAVNOSTI celostna in konkurenčna ponudba bančnih storitev na naslednjih področjih: - depozitno poslovanje in druge oblike zbiranja sredstev, - žiroračuni pravnih oseb in občanov, - naložbeno (kreditno) poslovanje, - devizno poslovanje, - borzno poslovanje, - poslovanje z vrednostnimi papirji, - finančno sodelovanje, - poroštva in garancije, - poslovanje po pooblastilu, - poslovanje s prebivalstvom. Vsem našim varčevalcem in poslovnim partnerjem zagotavljamo varno, donosno in gospodarno poslovanje z zaupanimi sredstvi ter najvišjo stopnjo zaupnosti pri urejanju denarnih zadev. SLOVENSKA ZADROŽMA RMETUSKA BANKA, 44 UUBLIANA PRAVA KAŠČA ZA VAŠE SADOVE ^1 RepubuSn zavod za zaposlovanje Območna enota murska sobota Ulica arhitekta Novaka 3 69000 Murska Sobota __________________ Vse stranke obveščamo, da sta se oddelka za aktivno politiko zaposlovanja in poklicno svetovanje ter štipenduanje preselila na novo lokacijo. Nov naslov teh dveh oddelkov je Arhitekta Novaka 13, Murska Sobota, IR. nadstropje, telefon 32-691 m 32-692. I I 'i Na novo lokacijo se selijo programi samozaposlovanja, | priprave na zaposlitev, javnih del, pripravništva, usposabljanja invalidov, vračila prispevkov in celotna dejavno^ poklicnega svetovanja. Ostale dejavnosti Republiškega zavoda za zaposlovanja (napotitve na delo, zglašanje, štipendiranje, obrazci PD, -•) ostajajo na stari lokaciji Oglašujte v Vestniku ^Vabljeni V prenovljeno Restavracijo ajšht ^ram ROTACIJSKI MULČAR ROŠKER »GRAJSKI HRA Me, kjer v erikratnem ambientu ponujajo izvrstne jedi od divjačinskih do ribjih specialitet: medvedov in jelenov file, srnin medaljon, lososovi zvitki, morski list, jakobinke, ribja in grajska pioSča za 2 osebi, velik solatni izbor, ter dnevni meni te od 800 SIT. Na voljo bogata ponudba sladic in vrhunskih vin' Postregli vam bodo tudi z grajskim pivom in pivom Scherdei-Premium iz ZRN. « (L------------- Cenjene goste hkrati obveščamo, da smo spremenili odpiralni Čas restavracije »GRAJSKI HRAM-^ - V zimskem času je lokal odprt od ponedeljka do F petka od II. do 22. ure I V soboto in nedeljo za- I prtol I - Za druibe in organizi-I rane skupine je - po dogo-I VOLU - lokal odprt tudi ob sobotah in nedetjahl ZVEZDA ~ . Murska Sobota Rezervacije sprejemamo po tel.: 06932110 NAMFN IFM IF 7A “ sadjarskih plantažah NMIVJCNJCIN JC _ vinogradniških plantažah MULCENJE V: - nizkih grmičastih nasadih - smučiščih - nogometnih igriščih - parkih, zelenicah - pašnikih I PRODAJA: 062/621 711 62351 KAMNICA, Cesta v Rošpoh 28, telefon: TRGOVINA Naročniki Vestnika iščejo nove n arnčnike mSTE SAMti VE jkjezv^ HB H' Pred dobrimi štirinajstimi dnevi ustanovljena POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d. je že zbrala nad 2/3 razpisanega kapitala. l>arv( n f. fORl ''tiri Preudarni Pomurci verjamemo v dobro naložbo svojih certifikatov. Čimprej se nam pridružite tudi vi! POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d. 69000 MURSKA SOBOTA KOCUEVA 14o TEL 069 32 897 FAK 069 32 898 Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d.d., in drugih v prospektu navedenih mestih. __ —I Ča boste pridobili enega naročnika za najmanj eno leto, vas bo nagradil z Vestnikovo kapo, takšno, kot so (o nosili naši predniki. S Če boste pridobili pet naročnikov za najmanj eno leto, vas bo nagradil z malim električnim gospodinjskim aparatom. i| >’toda '041 (D >O <0 ® rt >« « (D O > > spodaj podpisani.................. (naslov in tel.) ................. je pridobil nove naročnike Vestnika: 1. ime priimek................... točen naslov..................... Če boste pridobili tri naročnike za najmanj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom. i® ■b c Izpolnjeno naročilnic® pošljite na naslov Podjetje za informiranje, Slovenska 41, M. Sobota. I I 1 1 4 ......tel. , ■ O »o oc 'Z. I E 1. ime priimek . točen naslov .. 2. ime priimek .. točen naslov . 3. ime priimek... točen naslov . 4. ime priimek točen naslov 5. ime priimek točen naslov ...□Ud H-tel. tel........ te). ..._, tel. tek I I tiRo Bthtr S'’" P*®««, ?'ll 'Iliri 1140 lih? 'ti “1311 ^itn, 5311 30V d’ I ■'o ] 'Ah,, ■"Itj S;1 C 1 februarja 1995 stran 21 t I B I vozila 1™'- bele ^ill, ‘'""L l»?J J** . lanim po “ isin LH-.ki Trt.1 iDn?’’^7ibol)ran. registi-k novo - 19«4. Kb 1 -”''."“I lil iiv M. Pe- _ *• FHiij .jHA Dl J hL. . annalumo 79 Ml letnik 5^.'' i4brt;.l'^’'''t i*n . & ta Z4 vhrj^ dem. Tel.; 31 ■*p"®-“ J-KMl UFm ‘•r ‘'J c, , felnJ Jurij 71. ■HJciZ' Sv. .Iliri; W87 17“ -■^1 - OImRli.. A ■» TTD.I (kj(^ "'''•futrvi if^L ' registriran , 'mo pro- Mluji^^iaLni. Smnlk^ ^^Plačna T,£^’'abcija. '^&L. niontaža, tel.: 70021. vestnik Naz^ k Radenski ■» ■Bg « 1 fn d Ši S jKli/E’ Kakorkoli in kjerkoli: vedno se vračamo. Morda domov, morda med spomine, morda v zelenino narave. Še posebej tiste, kije ohranila svojo prvobitnost. Tako kot tisti del slovenske dežele med Muro in Goricami. Radenci vabijo s svojimi mineralnimi vrelci in zdravilno termo-mineralno vodo. Ponujajo užitek narave, ki vrača moč in optimizem. Saj človek ne more brez narave. Tam se srečige sam s seboj. I I I RENAULT 18, letnik 1981. registiran celo leto, prodam. Tel,; 57 171. m31115 kmetijska mehanizacija TRAKTOR URSUS 3S KS, dobro ohranjen, opravljenih samo 800 ur. prodam. Franc Koalr. Ižakovci 161, 0131119 TRAKTOR ZETOR SOH, kot nov, in traktor Stayr 36 in renault 19, star 3 mesece. prodam tel.: 57 193. m31135 samonakladalno prikolico prodam TeSanovci 54. m31136 KROŽNE BRANE OLT, 20 diskov, prodam. TJI.: 51 347. Unger, Ropoča 49, m31103 TRAKTOR DEUTZ TORPEDO SS, s prednjim pogonom, prodam. Tel.: 47 151. msiioa TRAKTOR DEUTZ TORPEDO 6206 c z originalno kabino, kompresor. 1300 delovnih ur, dobro ohranjen in silokom-bajn prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 31153 TRAKTOR ZETOR STORE, od 45 do 65 KS, kupim Prednost ima dvojni pogon. Tel,: 00385-42 865 016. in3O493 TRSNE CEPLJENKE TrsniCarske skupnosti JurSinci lahko naročite In kupite tudi letos pri GOSTILNI HANČIK, Dobrovnik 238, tel. Št. je 79 029. Cene so enake kot v Juršincih. Možnost plačila tudi na obroke. OOa5Z-1T-2B£.6M MBSI- 17-26S.6S1 » 00652-17-266.662 00652-17-266-692 J OOB52d7-2^-S94,| POKLIČI ME 00dS2'17‘266-68S ■: 1 S 006S2-1 1J 00852-17'266’697 H 00652-1 7-266'6MH 00652-17-266-699'H SETERNFŠ r*Ji posesti d.0.0. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, iSČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBUAJTE ČASA IN OENARJAI FAX-TeL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA NJIVO. 50 atov, v Dokležovju, prodam. Nardsna 16. m3]lS8 GRADBENO PARCELO, 22 arov, v Dolini pri Vaneči, S 000 DEM, in JUGO 45, 50.000 SIT prodam. Tel.; 22 871. m39 V OKOLICI GORNJE RADGONE prodam po ugodni ceni starejšo domačijo na 5.500m’ parceli. Tel 068 85 971. , m-33 GOZD, 60 arov, ob cesti Mačkovei--Otovci prodam. Tel.: 21 965. in311O6 GOZD, 1,20 ha, mešani, ugodno prodam. Tel.: 48 365. m31129 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodamo. Tel,: 26 055, po 18. uri. m-pp NADSTROPNO STANOVANJSKO HiSO z gospodarskim poslopjem in 16 arov sadovnjaka prodam. Tei.: 76 401, po 17. uri, ali Dolnji LakoS 4a m-pp enosobno stanovanje, 32m=, obnovljeno, prodam. Tel.: 22 411 ali 23 149. m31154 BIFE, 80m’, v ČreSnjevcih. v trgovsko--poslovnetn objektu dam v najem. Tel,; 0609 626 586 m-pf FRIZERSKI SALON, v ČreSnjevcih, 35 m2. v trgovsko-poslovnem objeku dam v najem Tel.: 0609 626 5S6. m-pf NA RELACIJI PTUJ-ORMOŽ prodamo dvostanovanjsko hifio z restavracijo v obratovanju. Tek: 062 708 041. m34 TRAVNIK na Krajni (Banat). 52 arov, prodani. Tel.; 45 318, m31137 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ugodno prodam. Tek; 42 703, zvečer. m31139 STARO fflSO z njivo in travnikom v Gornjem Lakošu ugodno pordam • Tel,; 77 320. m-le razno VINOGRADNIKI! živali TERVOL, TRDI in mehki, ugodno prodam. Tel.; 33 003. m31152 noncDivER-i OOPRAVm PLEtAVOST ZA VSEIZJ UPOHAIR -SVETOVNI Hrr Stegne 27 tel.:O61/BT18TB ZDEtfEj? d.o*OA EXPORT - IMPORT FInanfnI Inganlrlng ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplunanlllla no) danar poialo ugodni abrotlni mori In kranoroint pramottltvana poaojlla. P. E. MURSKA SOBOTA Arhttakta Novaka 4 Tal. -talafaka: (OSBj 32S48 I' Prodajamo in zbiramo naročila za AKACIJEVE KOLE vseh velikosti. Gorička vas 69204 Salovci 3, tel,: 069/59033 2 ®B2 D.0.0. MARIBOR , GLAVNI IRG17 UU8UANA I TRŽAŠKA 2 RAtamraMv« V tednu Od 6.2. ■ 10.2. ob 16.00 iMjarno TEČAJ EXCEL 5.0 Za intormoc je nas poklčlte, poslali vam bomo brezplačen katalog. Brezposelni Imojo možnost btezpločnlfi tečojev. ■«r coporodi>i\ Škoe,^oleg tega pa tista tri leta delal na kmetiji ati pa kaj ŠuŠnUd^ Kaj pa dete, kdo ga bo pazil? In kdo na otroke pazi zdaj?,^^'^'^. mame, stari očetje, po domače: mamce in dedki! Tam, kjer pa je hiši več otrok, pa mlajše pazijo starejši bratci oziroma sestrice. nekaj dobrega so se spomnili pri SKD! i In kdo bo vse to plačal? Slišim, da bi za prvo leto »porodndkb dali 100-odstotne prejemke, za drugo 75- in za 3 leto SO-odstal^ denarno nadomestilo. Sam bi predlagal, naj bo vseskozi odstotno, denar pa bi zbrati s »samskimv davkom. Kar pogkjH^ naokoli, koliko samcev imamo in kako lepo shajajo, ker se jintf. treba ukvarjati z ienami in otroki! Denarja imajo še in še! Treba X ga je vzeti in dati tistim, ki so voljni nosili zakonski jaren^ (pojskrbeli za otroke in s tem za preporod slovenskega življa- 3^ ja domoljubi in ne bomo dovolili, da bi za razplod skrbeli predvsd* »Bosanci*. j Natrosil sem vam kar nekaj predlogov za razmišljanje. Napdp jem vas na nekaj, kjer pravzaprav ni treba veliko misliti, a fcrft VU3 ftu z i' b i.! , l h J, zgradba«. Vse graščinske, tj. velike stavbe torej niso gradovi. Zato se velike, pogosto bolj na samam stoječe zgradbe, razlikuje in govori o gradovih, dvorcih in grajskih stavbah. V naši tokratni prilogi za kulturo so predstavljeni tako gradovi kot dvorci in grajske stavbe. Kako je s tem, je razvidno iz vsakokratnega zapisa ob fotografijah. O navzočnosti Zakaj so cerkve, gradovi in znamenja najbolj navzoči, najbolj tukaj, se dokaj razločno poda že iz tega, kar smo doslej povedali. Te materialne kulturne ostaline so preprosto najbolj v javni rabi. Za cerkve in znamenja to ni nič čudnega, saj so bili ti sakralni spomeniki zato postavljeni. Gradove pa polaga v javno rabo ponekod njihov obseg, drugod čas, pri nas pa jih je dala na razpolago - pogosto v zlorabo - pretekla politična ideologija. Vendar pa so tudi tam, kjer ni bilo take ideologije, gradovi marsikje odprti za javne obiske, ker jih njihovi lastniki ne morejo več vzdrževati brez vstopnine. O preteklosti - v lastni zadevi Tako. V triletnem nizu predstavljanja materialnih kulturnih spomenikov smo v letošnji Vestnikovi prilogi za kulturo prišli do najstarejših in najbolj občih. Prvo leto smo predstavili meščansko arhitekturo, v prilogi z naslovom Meščani se vržejo po mestu. Naslednje leto, to je v lanski prilogi, smo v tem prleško-prekmurskem delu države fotografirali vse zaščitene stavbe kmečkega značaja in jih skupaj s spomeniškovarstvenimi opisi objavili pod naslovom V teh hišah je shranjeno ekološko srce. Vse dobre stvari so tri, zato z letošnjim letom priobčevanje zaščitenih spomenikov materialne kulture končujemo, Kaj drugega nam ne preostane, če hočemo ohraniti triado. - Nemara bi bilo dobro priobčiti kdaj tudi zemljevide arheoloških najdišč in njihove kratke opise. Tako, za sprotno rabo, kar pa ni taka nuja, ker je pred kratkim izšla knjiga Arheološka topografija. Topografsko področje (Prekmurje), avtorice Irene Savel. Vsekakor pa bi bilo dobro imeti arheološko topografijo obakraj Mure v enem kosu. Predlani in lani smo z Vestnikovo prilogo za kulturo priobčevali nekaj, kar ni ne tako in ne drugače priobčil Se nihče pred nami. V tretje nam ne gre tako rado, kot pravi pregovor. Nismo več povsem originalni. Vsaj kar se tistega »drugače« tiče, ne. O gradovih, cerkvah in znamenjih »tako« še ni nastala nobena publikacija, »drugače« pa že, V knjigah namreč. O tukajšnjih gradovih je izšla knjiga leta 1991 z naslovom Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Med Prekmurjem in porečjem Dravinje, avtorja Ivana Stoparja, Moja župnija je naslov knjige Vestnikovega novinarja Štefana Sobočana, izdalo jo je Podjetje za informiranje leta 1994. V njej so po merilih cerkvenih kronik predstavljene vse cerkve v Prekmurju in Prlekiji. Že omenjeni Marijan Zadnikar je leta 1991 izdal že tretjo knjigo o znamenjih na Slovenskem, ta slednja ima naslov Slovenska znamenja. O navzočnosti lastne zadeve v primeijavi z nobeno od naštetih knjižnih publikacij naše priobčevanje zadevnih spomenikov ni zgolj ponavljanje. Že zato ne, ker jih objavljamo na enem mestu. Da o priročni pristopnosti, ki jo omogoča publicistična časopisna okoliščina, niti ne govorimo. Gradove, cerkve in znamenja opisujemo citirajoč opise iz strokovnih podlag, ki jih je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, Tako kot smo delali že pri prejšnjih dveh prilogah. Zahvaljujemo se Zavodu, tokrat posebej gospodični Žanet Mit-hans, ki nam je iz njihovega arhiva poiskala dobršen del fotografij znamenj. o gradovih v dragoceni Stoparjev! knjigi so našteti vsi gradovi, ki so, sodeč po zgodovinopisnih omembah, kdaj stali v tem delu slovenske dežele. Mi prikazujemo samo tiste, ki Se stojijo. Nekateri so zelo porušeni, drugi pa se k sreči obnavljajo. Obnavljajo že, vendar ne vedno tudi s srečno roko, oziroma po načrtih srečne roke. Nekateri novi lastniki in upravitelji, kot pravi Stopar, ne dajo opraviti potrebnih predhodnih raziskav in ne izdelati ustreznih načrtov, O splošnem stanju gradov je v spremni besedi k svoji knjigi Ivan Stopar zapisal tole: »Še bi lahko nadaljevali z brezupnim ugotavljanjem žalostnega stanja, posledico ideološke zaslepljenosti posameznih odločujočih dejavnikov v času med vojno in vse do nedavna. Spomnimo se le na številne dvorce, spremenjene v domove za ostarele in onemogle. Le po kakšnem naključju so v vseh izmed njih izginile nekdanje grajske kapele skupaj s svojo navadno nadpovprečno opremo? Seveda, globoko je potrebno razumeti tiste, ki so hoteli preprečiti, da bi lažni misticizem tej populaciji zastrupljal zadnja leta življenja. Toda navsezadnje so o tem odločali ljudje s sicer resda pogosto nedokončano osnovno Solo, a zato s priznaAo znanstvenim pogledom na svet .,,« O cerkvah v nasprotju z omenjeno SoboČanovo knjigo predstavljamo samo tiste cerkve, ki so razglašene za spomenike. Kot kaže, s cerkvami v prihodnosti ne bo hudega, ker imajo v cerkvenem občestvu in vrnjeni lastnini, pred- F J I J 1 it ■ '■j 'I ,1 i J I I l' I I I I J vsem gozdovih, ki so jih ji odvzeli pod prejšnjim režimom, substanco za svoje ohranjanje in obnavljanje. O znamenjih če smo nekoliko osebni, saj smo z znamenji, ki so raziskovalno področje gospoda Marijana Zadnikarja - ta pa svoje izsledke zapisuje z literarno toploto -, so prav znamenja na nas napravila največji vtis. Čeprav so po obsegu najmanjša. Mimo znamenj ob poteh in križ-potij hodimo z najmanj zgodovinske zavesti. Morda prav zato, ker so tako majhna. Pričajo pa o velikih strahovih, upanjih in zaobljubah. Ko takole po odločitvi in s pozornostjo stojiš pred znamenjem, se ti kdaj pa kdaj zazdi, da te iz kamnitih niš gledajo votle oči kuge ali da si pravkar stopil v nekakšno peripatetično filozofsko Solo na prostem. Recimo pred znamenjem, ki mu ljudstvo pravi »božja misel«, tam pa vidiš vsega zamišljenega že stoletja dolgo sedečega Kristusa. Znamenja so različna tako po namenu kot obliki. Po namenu so lahko postavljena v'spomin na dobre ali slabe dogodke, v opomin, v priprošnjo, zahvalo. Po obliki pa je znamenje »vsaka na prostem postavljena drobna arhitektura ali likovni izdelek, kakor denimo kapelica, kamniti steber ali zidan slop s sveto podobo, leseno razpelo, svetniški kip v zidni vdolbini, pobožni relief nad vrati ali slikana tabla z verko pobudno vsebino« (Zadnikar), Nagibi za postavitev pa morajo biti, kakor smo posredno povedali Že pri opredeljevanju namena, verski oziroma duhovni. Ljudsko ime za znamenje je lahko tudi »križ«. To poimenovanje je navadno povezano z barvo, recimo »beli križ«, z imenom postavitelja ali imenom lastnika zemljišča, na katerem stoji. Pri nas je razširjeno tudi ime »pil«, ki prihaja od latinske besede »pila«, kar pomeni slop ali steber. _ V naši prilogi so predstavljena vsa začitena znamenja v Prekmurju in Prlekiji, v knjigi Slovenska znamenja so samo izbrana, najbolj značilna. Takole o stanju znamenj v knjigi Slovenska znamenja piše Marijan Zadnikar; »Ljudje božji in ljudje slovenski, ali smo res že vsi skupaj ponoreli in otopeli, da tako brezbrižno in barbarsko uničujemo svojo zgodovino, likovne poudarke v naši kulturni krajini, ki razveseljujejo srce, in zaničujemo dela svojih dedov, ki so jim bila sveta kot kos kruha in so jim v trdem življenju veliko pomenila, včasih vse, kar jim je lepega Se ostalo. So komu kaj žalega storila ta naša drobna in dobra znamenja, da jih zdaj, povsem nemočne in nebogljene, tako hladnokrvno uničujemo in pustimo propadati ... Saj zase ne zahtevajo veliko: včasih nekaj deščic ali starih opek za streho pa kakšno vedro apnene malte, dosti manj od bahaških vil in palač z balkoni in plavalnimi bazeni ,,.« i: tl' ii 7 J i 1“ II N I NI r y 'f 3 1 1 I |S f O načinu predstavitve čeprav starih občin ni več, objavljamo zaščitene gradove, cerkve in znamenja po tej administrativni razdelitvi. Po eni strani zato, ker so na enak način obravnavana v strokovnih podlagah ZVKND v Mariboru, po drugi pa zato, ker so stara občinska središča postala sedeži državnih uprav, kulturne znamenitosti pa so v najvišji meri zadeva države, To pa seveda ne pomeni, da nove občine ne bi smele ali morale zanje skrbeti. To zdaj, ko iščejo svojo identiteto, toliko bolj! Vsaj, kar se znamenj tiče. Kot pravi gospod Zadnikar, to ni noben-strošek, dejanje ¥■1 '-Vi ‘-I L I pa je veliko. ŠTEFAN SMEJ 1 vestnik, 2. februad^' stran 26 LENDAVA—1 I 1 n I I ! i i z K: s lil -il-1 ■- ’ LENDAVA, grad * Lendavi govori listina iz leta 1278, ki poroča, da je ^-J^hJŠen, Verjetno ga je zgradil in utrdil že Hahold kmalu W Imu 1192. o vmesni fazi vse do leta 1644, ko je izumrla o^na Hahold-Banffy v moškem kolenu in je v Lendavi ''°^t>ina Esterhazy, nam ni ničesar znanega. Leta 'so Turki grad močno poškodovati in leta 1717 je grof 5^mazy na novo pozidal grad v obliki črke L v znak hvalež-0^ Leopoldu. Grad je bil obdan z obzidjem in "ambnimi stolpi. Temelji vzhodnega obrambnega stolpa so če ohranjeni. : tp ' u J ČRENŠOVCI, župna cerkev sv. Križa V notranjščini cerkve so štirje leseni oltarji, od katerih je najbolj kvaliteten glavni oltar iz leta 1907. Prvotna lesena cerkev sv. Križa se omenja leta 1665. Zidano naslednico je dobila leta 1698. Ta je postala župna cerkev leta 1807. Sedanja velika neorenesančna cerkev je bila dograjena leta 1860. ■4t! !’. t' J ■p1 K 11 g?* 1 s t. ii 11 h - LENDAVA, Partizanska cesta 9 (Spodnji grad) Enonadstropna graščina z dvema stranskima traktoma je pokrita s strmo dvokapnico. V pritlk^u srednjega trakta je visok arkadni hodnik. Fasada je le skromno členjena z gladkim zidnim vencem in obrobami okoli oken. Moderno stavbno pohištvo zelo kazi videz baročne zgradbe. Stara ob^na ali Spodnji grad je primer grajske baročne arhitekture Prekmurja, ki je zelo ski^a v arhitekturnih detajlih in se vet^noma izraža le z maso objekta. Hiša je bila leta 1989 nepravilno obnovljena. Streho pariva siva eternitna kritina, modema okna pa zelo kazijo izgled celotne stavbe. Navzlic natančnim spomeniškovarstvenim smernicam je bila graščina neprimerno obnovljena. 5^ '.' ‘•' "t ■l II I I .t- . L- - DOBROVNIK, hipna cerkev sv. Jakoba Baročna ceritvena ladja in nižji in ožji prež- biterij pokriva dvokapnica. Okna so velAca, \ f' pi^žna in zaobljena. Na mestu nekdanjega .n#nntL.A ct^ln 7 nnrain iri zvonika stoji neoromanski stolp z ograjo in I ožjim stolpičem na ploščadi stolpa. I Dobrovnik je imel v srednjem veku utrdbo I in celo okope, v 15. stotemu pa celo svoj grad, ' ki so ga leta 1502 Turki izropali in požgali. ! župna cerkev sv. Jakoba se omenja že leta 1354, Nova, leta 1668 zgrajena cerkev, je leta I 1747 pogorela. Sedanja cerkev je iz leta 1797. Okoli cerkve je pokopališče s kapelo. ! v cerkvi je Križev pot Lajčija Pandurja. ... 't, ■ r / '■«»*- ■^' * ■ ■ — - HOTIZA, župna cerkev sv. Peka Cerkev s tlorisom v obliki križa je na zunanjščini členjena z imitacijo gotskih opornikov. Masiven zvonik na kvadratni osnovi, ki služi kot vhodna lopa, je pod zidnim vencem členjen z neoro-mansldm arkadnim vencem, ki poteka okoli celotne cerkvene zunanjščine. Okna in vhod so polkrožno zaključeni. Cerkev sv. Petra in Pavla iz leta 1926 je naslednjica I nekdanje kapele. - KOBILJE, župna cerkev sv. Martina Cerkev sestavljajo stolp na enotni in z dvokapnico kriti glavni ladji, petosm inski prezbiterij in lo^ na jugu. Zgradba, ki jo osvetljujejo pravokotna in polkrožna okna, je na zunanjščini obogatena le z vertikalnimi, v polje razdeljenimi oprogami. V srednjem veku so Turki porušili cerkev in samostan. Sedanja cerkev sv. Martina iz leta 1925 je postala leta 1943 župna cerkev. T i ■J'- t <1 J / •7- I S i l '''‘"SikTrEK— ■ ^©bruaria LENDAVA, Partizanska cesta, župna cerkev sv. Katarine Lendavska župnija je prvič izpričana leta 1334. Domneva se, da so prvo cerkev postavili že Franki in da je knez Pribina ustanovil cerkveno občino. Leta 1603 so Turki požgali cerkev in samostan, verjetno pa so leta 1684 upepelili tudi kasnejšo cerkev. Stavbo so nato obnovili. Cerkev je imela lesen strop in je bila krita s skodlami. Sedanja cerkev je bila predelana leta 1751 v baročnem stolpu. - LENDAVA, Partizanske cesta, protestantska cerkev Nizka stavba s čokatim stolpom na desni strani pročelja kaže sila neenotno lice. Vhod s timpanonom v osi je pomaknjen izven osi zahodnega pročelja. Fasada je členjena s šivanimi robovi in venčnim zidcem. V reformacijski dobi je bila Lendava postojanka protestantizma. Leta 1572 je Nikolaj Banffy ustanovil tiskamo, ki je izdajala protestantske molitvenike v madžarščini. Od leta 1698 je imela Lendava zopet katoliškega župnika. Protestantska župnija je bila ponovno ustanovljena leta 1902, spanja protestantska cerkev pa je bila sezidana leta 1934. ione Stran ?>7 LENDAVA I 7 A -41 tt * I i« "‘-1 .1- >4 TURNIŠČE, župna cerkev sv. Marije Po svoji starosti, arhitekturi in freskah je stara tumiška cerkev kulturni s|X)menik izredn^a pomena. Stavba kaže dve gradbeni fazi. Prva obsega njen vzhodni del, ki je nekoč predstavljal samostojno romansko cerkev, druga pa sedanjo ladjo z zvonikom in stari del zakristije. Romanska cerkev iz druge četrtine 13. stole^a z majhno pravokotno ladjo je prvotno imela raven strop in polkrožno apsido z obokano polku-polo. V zadnji četrtini 14. stoletja je bila romanska cerkev predelana in križno rebrasto obokana. K njej so prizidali veliko, ravno krito ladjo in zahodni zvonik. To delo je opravila delavnica Janeza Aquile iz Radgone. V času baroka so povečali zakristijo in izdelali opremo, ki je sedaj v novi cerkvi. LENDAVSKE GORICE, podružna cerkev sv. Trojice Enotno cerkveno enoladijsko notranjščino pokriva dvokapnica. Masivni cerkveni zvonik na kvadratni osnovi služi kot vhodna lopa in je bil prizidan kasneje. Enoladijski prostor z lopo, pod katero je mumija kapitana Mihaela Hadika, je preprost, brez opreme. Kapelo sv. Trojice iz leta 1728 je postavila rodbina Gludo-vacz. V njej je dobro ohranjena mumija kapitana Mihaela Hadika, ki je padel leta 1603 pri obrambi Lendave med zmagovitim spopadom s Turki. 'K Ul. ■ ■ VELIKA POLANA, Župna cerkev Presvetlega Srca Jezusovega Cerkev sestavljajo masivni zvonik pravokotnega tlorisa, pravokotna širša ladja in polkrožen prezbiterij. Zvonik, ki služi kot vhodna lopa, je pokrit s štiri kapnico. Fasada je le bomo Členjena. Cerkev Srca Jezusovega je bila zgrajena leta 1924. V njej so trije oltarji, dva od teh delo kiparja Ivana Stojiča. Freske iz leta 1928 so delo Čeha iz Ljubljane. ' uiS i; ‘ii|L <1 ODRANCI, Župna cerkev sv. Trojice Osmerokotna cerkev sv. Trojice je pokrita s plitvo centralno kupolo. Cerkvena notranjščina je pomwnbna zaradi Kregarjeve poslikave. Zgrajena je bila leta 1974 po načrtih arhitekta J. Valentinčiča in deluje zelo okorno. ll ft A 1 ČENTIBA, Florjanov p« prt hUU SL E® V zgornjem delu vasi prt hiši čentrba 55 stoji stebra-sto znamenje, id je na način. Ima baročno oblikovan podstaverk kvadratnega |;^B«GBea in okrt^ steber s kamnUd pl^lš^ telu. |e vktomrta teMcs nastanka 18^ ki leMca ebdmre - je zemMbtd dHo v batoM KvafitebK) kamne^ko dirto |e z dovo poslikavo in ol^ovo prpcšj n« mrpli izraznosti. 1^ Miša ja tudi ograja. I ■ i t DOBROWIIK, kapelica z Janezom Mepo-mukom Kip sv. Janeza Nepomuka stoji v kapelici tik ob cesti Dobrovnik - Murska Sobota. Masivna kapelica s piramidasto streho in križem ter štirimi stolpiči na strehi ima polkrožno nišo, ki je zavarovana z nizko ograjo. V kapelici stoji baročno razgibani kip sv. Janeza Nepomuka na podstavku. Kip sv. Janeza Nepomuka je kvalitetno baročno delo 18. stoletja. ČENTIBA, kapela-zvonik pri hiši št. 32 Kapela-zvonik na pravokotni osnovi ima pritličje in zvonik v nadstropju oblikovano s Štirimi velikimi polkrožnimi odprtinami. Na polknih je še ohranjena prvotna turkizna barva. Znamenje pokriva stmna pločevinasta vbočena streha. Tipičen primer prekmurskega zvonika, v katerem prevladuje funkcija zvonika. I W" 'i ll [ I I I i? ii. J 1^. ■■n ■ ,< + ps*? i " ' - ( ■■ I LENDAVA, figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka o*’ I Kolodvorski ulici I Kip sv. Janeza Nepomuka v naravni velikosti stoji v nepri' sredni bližini reke Ledave na nizkem masivnem stebru z ba^^ I in naklado. Kip, ki je verjetno prej stal na drugačnem stebru, je spor"®' I nik v baročni tradiciji 19. stoletja. I I stran 28 vestnik, 2. februarja LENDAVA-« |i P V Kranjčevi ulici Št 13 stoji vodnjak z betonsko LENDAVA, vodnjak pred hišo Kranjčeva ulica 13 Pred hišo v — ^0 in leseno nadgradnjo. vodnjak je zgolj ambientalnega pomena. Lendava, *• Ulica Ulica 124*^ ®v«ttiika ob hiši Partlzan- 1® okras«?^*'"^**’^ pravokotnem podstavku, ki nika in Sotskim šilastim lokom. Kip svet-naravni velikosti, ®*®vka^ ^rdela gube ter oblikovanje pod-stoletiiiT/t j® hil kip izdelan v 19. ■-vbaročno-gotski tradiciji. •Ste« I^u Ve- iti podetivku, Id |» t Maaidaui *** ® paecenca. obHkDunim Krtšfcimn ŽMkMtne NMdomk SSn*- » pOMVnCiB. tL"* aotSta v <»WinaaiL '-•-v- n II znamenje pri hiil 35 stebrasto zna-ber^^''^'baročno profiliran s nliiiPrSVnkntncM^d ra e<*A_ prereza, ste- 4* Plactiv.; oetaifa so poznobaročni, SSj£’^%dan I’®’"’ i neprimerno betonsko z vklesano letnico v la podobarja, kar se proporcih in obdelavi pr- na pozen barok iz I i ' ■5 ■ * t- M* E |i 1 J v 1 iH Ul LENDAVA, Marija na stebru ob cesti Lendava - Varaždin (blizu tovarne Mura) Marijin kip na stebru stoji tik ob potoku v predmestju Lendave. Kvadratni steber, na katerem stoji Marija, ima močno poudarjeno bazo in kapitel z razširjeno preklado. Kip Marije na stebru je primer izredno razširjenega baročnega kipa Marije Immacuiate v postbaročni tradiciji iz okoli leta 1800. J LENDAVSKE GORICE, znamenje s sv. Ano In Marijo pri cerkvi sv. Trojice Kipa sv. Ane in Marije stojita na stebru pravokotrtega tlonsa, ki se proti vrhu rahlo zožuje. Steber je postavljen na visoko bazo z razširjenim podstavkom. Lokacija stebra je v neposredni bližini cerkve sv. Trojice v Lendavskih goricah. Spomenik je izdelan v baročni tradiciji 19. stoletja. TRIMLINI, pil ob hiši TrImiinI št. 34 Znamenje v široki vaški ulici je sestavljeno iz kamnitega stebrastega podstavka pravokotnega prereza, na katerem stoji okrogli steber s kapitelom in kipom Madone Immacuiate. Na podstavku je napis v madžarščini in letnica 1856. Znamenje je upodobljeno v baročni tradiciji in v tradiciji panonskih stebrov, Marija, ki je bila večkrat prebarvana, sodi med povprečne obrtniške izdelke. i£- fc K I ■ St; I. .-S 1 ii NEDELICA, znamenje nasproti hiše Nede-lica Št. 62 Kip Marije, Nebeške Vladarice in Matere, drži v desni roki žezlo in v levi Kristusa s krono. Stoji na bogato profiliranem baročnem podstavku - stebru, na katerem so na frontalni strani v postbaročnem okviru izpisana imena. Kip je bil izdelan leta 1911 v postbaročni tradiciji. PINCE, križ pri hiši Pince št. 15 (pred lesenim vaškim zvonikom) Sredi vasi stoji kamniti kriz. Na baročno oblikovane kamnitem podstavku kvadratnega prereza stoji križ s plastiko Križanega, ob vznožju pa mala plastika stoječe Žalostne Marije s sklenjenimi rokami. Križ s plastiko Marije iz leta 1811 je kvalitetno podobarsko delo baročne tradicije. Kirž je bil obnovljen leta 1972. l L 1 I > 1QQK stran 9Q r-LENDAVA TURNIŠČE, kip SV. Janeza Nepomuka na stebru ob križišču Poljske utice z Ulico Štefana Kovača Znamenje med cipresami tik ob križišču Poljske ulice z Ulico Štefana Kovača sestavljajo visoki kamniti podstavek in steber s plitvim kapitelom, na katerem stoji razgibana kamnita plastika sv. Janeza Ne[»muka. Steber je reliefno oblikovan z baročnimi okviri. Kip sv, Janeza Nepomuka iz leta 1747 je kvalitetno baročno delo in verjetno izhaja iz iste baročne delavnice kot delo Ecce homo, ki je nastalo samo tri leta kasneje. Po svoji kvaliteti izstopata oba kipa. TURNIŠČE, Ecce homo na stebru pri hiši Prešernova ulica 1 Znamenje na visokem kamnitem (»d-stavku ima steber s plitvim kapitelom, na katerem stoji kamnita plastika Ecce homo. Na bazi stebra je vrezan baročni okvirček z letnico 1750. Razgibana in anatomsko pravilna postava Kristusa z vsemi atributi je delo boljše kamnoseške delavnice, čeprav je nekdaj staro znamenje, ki je (» izročilu kužno znamenje, na vrtu hiše št. 115, gre verjetno za naročilo srenje. Možno je, da je znamenje zaznamovalo konec naselja. ■i.* t I ll e' - Ms '■i I UUTOMER BABINCI št. 35, gradič Obreza Prosto stoječi podeželski dvorec kvadratastega tlorisa z vogalnim jugozahodnim stolpičem. Historicistično obdelane fasadne stavbe so tri- oz. štiriosne, z glavnim portalom na severni strani in sekundarno prizidanim pokritim stopniščem z vhodno topo na zahodni strani objekta. Okenske odprtine visokopritličnega (»slopja krasijo trikotna čela, gladke obrobe in pravokotno oblikovani parafJeti. Dvorec pokriva štirikapna opečna streha, V drugi polovici 19. stoletja nastali dvorec, sezidan v histori-cističnem slogu je krajinsko in umetnostno-arhitekturno kvaliteten poudarek tršega okolja. r-/J LUKAVCI Št. 9, graščina Veliko poslopje kvadratnega tlorisa z vogalnimi pravok^ nimi stolpiči in kasnejšim prizidkom ob dvoriščni fas^' Glavna fasada je triosna, portalno os poudarja stolpič s P*' krožnimi okni. Sicer je stavba neprimerno obnovljena okenskih obrob in z izolacijsko fasado. Ohranjenih je še ner* baročnih okenskih mrež. Kritina stavbe je of)ečna. Na mestu sedanje graščine se že leta 1265 omenja stre^ dvorec, V 14. stole^u zasledimo viteze Lukavške, v 18. letju so bili lastniki graščine Kacijaneiji, po 1808 pa SchenJ? Graščina v sedanji obliki je iz sredine ali druge polovice ’ stoletja, vendar neprimerno obnovljena. ■ BRANOSLAVCI št 21 in 23, grad Branek Od nekdanjega obsežnega gradu se je ohranil le še severni trakt, ki je danes predelan v stanovanjsko hišo in grmski marof, ki nosi hišno številko 21. Zgodovina gradu sega do staroslovenskega gradišča ali branišča, prvi znani lastnik pa se omenja konec 13. stoletja. V 15. stoletju so grad posedovali gospodje Braneški. Kasneje so poslopje Še precej predelovali in širili. Po zemeljskem plazu leta 1870, ki je uničil večir» veličastne stavbe, je ostalo le še okoli dvanajst sob. kasneje pa so ostanek gradu predelali v stanovanjsko hišo. I LUKAVCI Št. 23, podeželski dvorec Pravokotno, pritlično poslopje ima glavno fasado štiriosno. Osrednji dve osi poudarjajo polkrožno zaključena okna v profiliranih okvirih in stopnjevano polkrožno zaključeno povišano čelo. Okna imajo profilirane obrobe in temenike. Celotno fasado krasijo deloma bidermajerski, secesijski in histoiici-stični elementi, podstrešni venec je profiliran, kritina pa opečna. V notranjščini so še ohranjene tri sobe in hodnik, poslikane z rastlinskimi slikarijami. Leta 1914 sezidan manjši podeželski dvorec je pomemben predvsem zaradi izredne ohranjenosti celote; arhitekture, poslikane notranjščine tn opreme. ■■ 1 POGRADJE Št. 27, Vardov grad Na zelo izpostavljeni legi na vrhu hriba stoji skoraj kvadratno 6x6 - osno poslopje, pokrito z opečno štirikapno streho in rizalitno (»udarjenima in povišanima osrednjima osema na glavni — severovzhodni in dvoriščni - jugozahodni fasadi. Na Čelu glavne fasade je tudi letnica nastanka sedanje stavbe (1860) in kasnejših prenov (1907, 1987). Prednik današnjega dvorca je bil t. i. Dolnji grad, ki so ga postavili solnograški nadškofje za obrambo pred Madžari. Prvič ga omenjajo že leta 1242. Po letu 1278 so na gradu Habs- i buržani ustoličevali viteze Ljutomerske. v času turških vdorov je bil Dolnji grad važna obrambna utrdba in sedež deželnega sodišča. Po prenehanju turških napadov je začel grad propadati. Leta 1859 - 1862 so zgraditi sedanje grajsko poslopje. Zelo pomemben je tudi krajinsko vedutni poudarek. t t- K -^■ r"-.^ 5H ) V 1. iži r rii::; ŽELEZNE DVERI št. 2, vinogradniški dvorec _ Vinogradniški dvorec Železne dveri je postavil arirmP opat Lenart Ofner po letu 1751. Prednico sedanje stavo nam kaže Vischerjeva grafika že ob koncu 17, stoletja slopje, ki karakteristično obvladuje svojo okolico, je lep baročne vinske pristave. 'V stran 30 vestnik, 2. februarja LJUTOMER It I I J £• i t b t ( ■v h*.-k ■' _ I ,il I. I I ^7 - 1 I cerkev sv. Trojice vstXh'* Pf**® omenja leta 1441 in y 9' substanci dokumentira ves svoj raz-1S?i j® južna ladja, h kateri so ■ prizidali zvonik. Kmalu nato so razširili Obnkat- ?yot®dijski prostor in jo leta 1547 stili J ' ' ® začetku 17, stoletja so nadome- 1 ladjo v h uredili leseno pa so nadomestili tudi pevsko emporo z zidano ter v i® stopnice vanjo. Župna cerkev rane i® zaradi svoje dolge dokumenti-nien, ® V Poe zgodovine in kvalitetnih ele-visokft'^ baročne opreme spomenik umetnostne in zgodovinske vrednosti. ■■4 fane i? 1’ , i Ln/ J- JhP-: ■ ■*, V ^:i I I f J ,1 c.',. CEZANJEVCI, Župna cerkev sv. Roka In Sebastjana V času divjanja kuge je bila leta 1645 postavljena sredi vasi kapela sv. Roka in Sebastjana. ki je bila v sprednjem delu zidana, v zadnjem pa lesena. V letih 1675-76 so zgradili večjo cerkev po načrtih graškega stavbenika Janeza Poza. Leta 1679 so ji dodali še zvonik, opremo pa je dobila na začetku 18. stoletja. Cerkev predstavlja predvsem zaradi svoje izredno kakovostne opreme pomemben spomenik cerkvene arhitekture. k J, - 'Cerkev ’’’ cerkev sv. Mihaela 15« kor ^ihaela je bila prvič omenjena Prostnr,, ^nževska podružnica in je stala Jo Uničili sedanjo šolo. Leta 1605 so ^^rl^ev Id ® trgom. Druga ^'la'i6.o^'^'.P*^''ll' rta sedanjem mestu, Istih i® Efedl pokopališča. cerk'^'^° postavili današnjo zi-''^^Ojehii, '?kI° posvetili leta 1734. Leta ^fl^idane pevska empora, 1796 pa ^•■'iidaii stopnice vanjo. 1946 so hitab,. ■ i*haHlH je kvalitetna baročna L, ■'»V "^1545 1 tržn, ,1 L*' le le pomembna tudi zaradi leoe naselbine. I I febri ‘liSFFr^ ■, t I <2 I - RAZKRIŽJE, Župna cerkev sv. Janeza Nepomuka Cerkev enotnega koncepta je bila zgrajena med leti 1778-84, medtem ko je zvonik nekoliko mlajši, a še iz 18. stoletja. Skupaj z opremo predstavlja izredno kvalitetno celostno umetnino in pomembno ambientalno komponento v krajini. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, Župna cerkev sv. Križa Prvotna, verjetno poznoromanska cerkev, se posredno omenja že leta 1265, na začetku 15. stoletja jo je nadomestila druga, ki je sedaj ohranjena v prezbiteriju. K tej cerkvi so leta 1602 prizidali zvonik, kasneje pa tudi južno kapelo, V letih 1891-92 je bila na mestu stare ladje zgrajena nova triladijska stavba, zvonik pa so gotizirali. Cerkev je pomembna zaradi bogate zgodovine in Še ohranjenih ostankov stare cerkve, kot kvaliteten spomenik historicistične arhitekture in kot tržni poudarek. a I LJUTOMER, župna cerkev sv. Janeza Krstnika Zaradi svoje kvalitete predstavlja cerkev sv. Janeza Krstnika enega izmed pomembnejših spomenikov naše cerkvene arhitekture. Kaže dve stavbni tazi, prezbiterij in zvonik sta Še srednjeveška. Triladijsko zasnovana ladja je bila pozidana v letih 1688-90, Arhitektonsko je zlasti pomemben prezbiterij, saj ga odlikuje izredno lepo razmerje ter bogat, deloma tudi figuralni kamnoseški okras. Po svojem stilnem izrazu kaže drugo polovico 15. stoletja. Cerkev je pomembna tudi zaradi opreme in slikarij ter vzidanih renesančnih nagrobnikov. JERUZALEM, podružnična cerkev žalostne Matere Božje Prvotna kapela, ki je obsegala današnji prezbiterij, je bila zgrajena 1652 in je imela že od vsega začetka banjasti obok in zdajšnji glavni oltar. V drugi polovici 17, stoletja so prizidali ladjo (morda okoli 1678). Zvonik je iz začetka 18. stoletja, zakristijo so zgradili v 2. četrtini 18, stoletja, Anino kapelo pa v 2. polovici istega stoletja. Proti sredini 18. stoletja so cerkev tudi opremili. Poleg kvalitetne arhitekture in izredno kakovostne baročne opreme odlikuje cerkev tudi dominantna lega na razglednem griču. 1' I 3 1 I I J / 1 8 4 I PODGRADJE, podružnična cerkev sv, Ane Notranjščina je v celoti križno obokana in opremljena z baročnimi glavnim in stranskima oltarjema iz 3. četrtine 18. stoletja. Cerkev se, kot podružnica omenja že leta 1545, v sedanji obliki pa je iz leta 1736, ko so jo popolnoma obnovili. Zvonik so cerkvi prizidali pred drugo vojno. I J-LJUTOMER J I - BUČEČOVCI, znamenje sv. JOžefa Na križišču ob cesti Križevci pri Ljutomeru - Radenci stoji na kamnitem oglatem stebru s podstavkom in profiliranim kapitelom kip sv, Jožefa. Baza stebra je bila nekdaj poslikana, vendar je slikarija slabo vidna. 1898. leta nastalo in 1921 renovirano znamenje je pomemben poudarek v krajini. fyi I I i I I ll - GIBINA, kamnito razpelo s Kristusott* l Pri hiši št. 57. stoji kamniti križ s kamnitih, Kristusom. Celota stoji na stopničastem stavku. j Konec 19, stoletja nastali spomenik je pt*", memben element krajine. - KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, kapela sv. Ane Po gradnji Anine kapele sodeč datira njen nastanek v sredino 16. stoletja (po kroniki v leto 1582). Ker je pod sedanjimi dostopnimi stopnicami vidna lina spodnjega grobničnega prostora, lahko upravičeno domnevamo, da je služila kot'kamer. Obnovili so jo leta 1830. i I I - GLOBOKA, kapela Marije Angelske Pri hiši št. 60. stoji večja kapela, sestavljena iz zvonika s pločevinasto streho in manjše ladje, pokrite z opečno streho. Podstrešni venec je profiliran, odprtine v ladji in pod zvonikom so šiiasto, neogotsko zaključene. Notranjščina je poslikana s preprosto slikarijo in ima oltar z Marijo Angelsko in svetnikoma. 1896. leta nastala dominantna neogotska kapela je pomemben krajinski poudarek. 'll I' - LJUTOMER, kapela sv. Florjana z obzidjem 1736. leta nast^a kapela s portalnim delom obzidja je izredno kvalitetni umetnostni spomenik. Pomemben je tudi prostorsko, saj učinkovito obvladuje ves Miklošičev trg. I - KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, kip sv. Janeza Nepomuka Kip naravne velikosti iz peščenca, ki stoji blizu vhoda v župno cerkev sv. Križa, Sv, Janez Nepomuk drži v desni roki križ, v levi pa palmovo vejico. V rahlo kontrapostni drži svoji na dokaj visokem podstavku, na katerem je zapisana letnica 1953 - leto, ko so spomenik obnovili in ga postavili na sedanje mesto. Na začetku 19. stoletja nastalo delo je kvaliteten izdelek poznobaročne umetnosti. I - LJUTOMER, Marijino znamenje Sredi Glavnega trga stoji stebrasto znamenje oz. t.i. Marijin steber. Pri vznožju stojita kipa sv. Roka in sv. Boštjana, na stebru pa statua Immaculate. Podstavek stebra je bogato profiliran in okrašen s poudarjenimi polji 2 diagonalnim motivom. Marijin steber je nastal leta 1729, ko ga je dal postaviti župan Matjaž Petek, Leta 1854 so znamenje obnovili. Je izredno kvaliteten tržni in mestni poudarek. - NORŠlNCf, kip. sv. Janeza Nepomd*^ j Ob cesti proti Radgoni pri hiši št. 1^ na visoki bazi in toskanskem - stebru kiP Janeza Nepomuka, izdelan iz rumenega^ f čenča. Kip drži v obeh rokah palmovo li in razpelo. Baza ima vklesani letnici 1®* rP ! 1877. 1821. leta nastala plastika je kvalitetno o in pomemben krajinski poudarek. / ^es vestnik, 2. februarji stran 32 LJUTOMER—I - STARA CESTA, kip SV. Petra Poleg hiše št. 60 stoji Petrov kip v naravni velikosti. Podstavek, ki je okrašen s pokončnimi pravokotnimi polji a konkavnimi vogali, ima spodaj stopničasto prolilirano bazo in zgoraj močan zidec. Na njem stoji kip sv. Petra v baročnem kontrapostu, Peter drži v levici knjigo s tiaro, v desnici pa papeška ključa in križ. Eno polje podstavka krasi kartuša, pod njo pa je nečitljiv napis in letnica 1782. 1782. leta nastali kip iz afienškega apnenca je po tradiciji dala postaviti neka braneška grofica. Je kvalitetno baročno delo in poudarek v krajini. t kapela Rožnovenske Ma- j® Wla postavljena v le- 'rnatu^«; P® i' prizidali 1939, 'vui mašno licenco. ' I I t k P 1 1 « t.. jA K I Ik ] I U hiši s Pleta niši Tl *** stebru v zaste-'' naročju Marije z mrtvim Kristusom Ietnioa'i8^'^'^™ podstavku je zapi-leta ■ "^emben riftHiaio znamenje s Pieta je po-'■fa/inski poudarek. i I I I I 1 J I ! •JSj I J: l ’ y, - SLAMNJAK, znamenje s Pleta , Na kamnitem okroglem stebru s kapitelom stoji kamniti kip Marije z mrtvim Kristusom v naročju. Kasneje so znamenju dodali pločevinasto strešico. Na koncu preteklega stoletja nastalo znamenje je preprosto delo, vendar krajinsko pomembno. ~ STARA NOVA VAS, znamenje z Bičanim Jezusom Ob glavni cesti Križevci pri Ljutomeru - Radenci stoji pri hiši Št 10. stebrasto znamenje s kipom Bičanega Jezusa na vrhu (Ecce homo). Steber z bazo in prolitiranim kapitelom je pravokotne oblike. 1896. leta postavljeno znamenje so kasneje še dvakrat obnovili: 1921 in 1946. Je kvaliteten poudarek krajine. f 'I I I I I M' ■^•9 r 'x' b-*. - VERŽEJ, Marijin steber Na Trgu Slavka Osterca stoji na močnem, prizmatičnem podstavku in toskanskem stebriču kamniti kip Kraljice Marije z Otrokom. Kip so postavili teta 1815 v poznobaročni maniri. Je tudi kvalitetni tržni poudarek. - VUČJA VAS, kip sv. Roka Na polju blizu vasi stoji na močnem, okro- . glem stebru kip sv. Roka, izdelan iz peščenjaka. Svetnik je oblikovan v baročni maniri kot popotnik z značilnimi atributi - školjko, psom in rano na nogi. Leta 1681 nastala plastika je kvalitetno baročno delo in pomemben krajinski poudarek, ; .*« .■ v" ll s KREKOVA BANKA d.d. stran 33 I—GORNJA RADGONA " B 3 ! i I’ J 1' i * i ll ČRNCI Št. 47, Meiniova graščina Enonadstropna, baročno zasnovana graščina s poudarkom v osrednjem dvonadstropnem rizalitu in opuščenim parkom v osi, je bila v 19. stoletju močno predelana. Na ostrešju so upodobljeni trije grbi z vmesnimi inicialkami; lO.CA.IO.HA. V nadaljevanju veže je v zadnjo steno vzidan rimski medaljon s podobama moža in žene. Medaljon je iz 2. stoletja. Baročna graščina Črnci iz 18. stoletja je bila v 19. stoletju močno predelana in je v zahodnem delu gradu podkletena. V kletnih slopih in križnih obokih je moč zaslediti ostanke nekdanje preproste graščine iz začetka 17. stoletja in razkošnega dvorca Iz konca 17. stoletja, ki je prvi pri nas uresničil baročno osno kompozicijo. To stavbo je okoli leta 1790 zamenjala sedanja za nekaj osi Širša graščina poznobaročnega že skoraj klasicističnega videza. r ! I GORNJA RADGONA, Grajska cesta 28, grad \ Prvi lastniki tega predela v pomadžarski dobi so bili Sp«*' r. Prvi lastniki tega predela v pomadzarski doDi so dih i heimi in za njirri deželni knezi, ki so si grad ponovno pni^ f leta 1363 in leta 1470. Grad ima gradiško zasnovo in omenja leta 1129 in 1147 kot Rategoyspurch, Grad s srednr veško osnovo (leta 1415 se omenja kot zidan iz kamna)!'| v sedanji stavbi v glavnem iz zadnje četrtine 16, stol^ , n?' ■ t "/-i!; s •• i^.tjSSP- . "I F ■g a, 1. dvome« . HtSa |s prftner ^s^>QSke hiše 19. Ro virih |BS8l«sfi^ustiddvc»žev 15. stoletju. 1688 b laotg SPio v tasti Ua^-i, Škot^ega oiD^^a, nato pa družba Gbsei vse do FasjKlo tii posebno ctmovih. to presega finančne lasnice, ji bita dražba dolžna rsBkjlg s pomočjo ka^ga ItH lahko obnovi fasado, je t^mnjena zgolj z^adt izrednega tis-pcra lastnice. je tud! p^ in drevje c^i je tasta Kunej cn n|G^dga brata in služi n^FFtmiu. Ni dovolila fotergratiraiHt V seoanjl siavoi v giavnem ueuiiiic lu vendar s poznejšimi baročnimi prezidavami. Grajsko obsega Štiri trakte, razvrščene okoli osrednjega, neore'5 sančno obnovljenega dvorišča. Vanj vodi renesančni ptk^J je vpet v baročen arhitektonski okvir in okrašen z ahan"^ grbom Herberstein - Eggenberg, Severni trakt, s zaprli zunanje dvorišče, so pozidali šele v 18. stoletju. V , vejšem času so bile predelane vse fasade in vsi notw prostori, zato je danes grad pomemben samo še kot st^ : gmota na dominantnem položaju nad mestom. Do leta 194 bil Še bogato opremljen s stilnim pohištvom, slikami, pečmi z drugimi predmeti iz 17. do 19. stoletja. I NEGOVA Št. 13, grad Kraj Negova je v svetu poznan predvsem po »negovskih čeladah«. V zgodovini se prvič omenja leta 1265, grad pa šele leta 1425, Podoba gradu iz 17. stoletja se nam je ohranila na Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681. Ob zrelih baročnih oblikah se uveljavljajo še take, ki kažejo še na prav zadnjo gotiko poznega 16. stoletja, poleg le-teh pa se predvsem na zunanjih traktih v obzidju in v jugovzhodnem delu grajskega dvorišča uveljavljajo renesančni elementi, ki nakazujejo rast stavbe od znotraj navzven. Grad Negova je eden najlepših primerov grajske arhitekture I pri nas in bi bil lahko deležen boljše usode. APAČE, Ž. C. Marijinega vnebovzetja Sedanja stavba je plod večstoletne rasti, ki pa na zunanjščini ni vidna, šele po temeljitem primerjanju se izkaže za najstarejši del južna ladja in velika bogata rozeta iz krogovičja, ki je najlepša v Sloveniji. Severna ladja je bila prizidana kasneje (1506). Prezbiterij datira v leto 1517. S časom 16. stoletja se dobro skladajo tudi gotski elementi, ki ne opravljajo več samo funkcije nosilnosti, temveč so že bolj dekorativni. Ob baročne opreme je pomemben pred- J*' '1*^'"*' 1, I s I * f 1 vsem bogat baročni oltar po S. Vrišerju, graŠke smeri iz druge polovice 18. stoletja. Posli' Irana i? rsn/o ID etnla+io kana prižnica je iz prve polovice 18, stoletja. /1 I H' Umetnostno najpomembnejša pa je v roko-kojskem oltarčku kamnita gotska plastika sedeče Marije z detetom, ki je zelo neprimerno prebarvana in jo datiramo v čas okoli 1470. L W,l i i * -‘■jj ► M 1 r I I GORNJA RADGONA, ž. c. Sv. Petra Cerkev je dobila današnjo- podobo leta 1813, od prejšnje pa so obdržali le Križevo kapelo in steno, ki veže kapelo s’ prostorom, kjer je zvonik. Med leti 1889-90 sta bili prizidani stranski kapeli. Cerkev je leta 1891 poslikal Tomaž Fantoni, z oltarji pa so jo opremili med leti 1895 in 1898. Najpomembnejši umetniški izdelki so bogato oblikovani nagrobni spomeniki. I r f- < ^1 t' 1 L r J: ■ ■ i Ii I J 4; I r * 9 f 1 # ) J KAPELA, Ž. C. sv. Magdalene Župna cerkev sv. Magdalene stoji na vrhu Kapelskega hriba ■ na nadmorski višini 309 m. Pogled s hriba je eden najlepših v Slovenskih goricah. Prezbiterij pokriva slikarija iz leta 1835, ki predstavlja Marijino vnebovzetje in jo je leta 1859 obnovil graški akademski slikar Alojz Trumer, Leta 1885 je vso cerkev poslikal Jakob-Brollo z motivi iz življenja sv. Magdalene in Kristusa ter cerkvenih očetov. Oprema cerkve je deloma sočasna z nastankom cerkve, deloma pa je nastala sredi in v drugi polovici 19. stoletja. Oprema cerkve je bogata, predvsem je pomembno sakralno posodje. Zaradi enotno zasnovane zunanjščine in notranjščine, ki je nastala v 19, stoletju, bogate cerkvene opreme in sakralnega posodja, zavzema cerkev sv. Magdalene pomembno mesto v arhitekturi 19, stoletja. L Ii NEGOVA, i, c. sv. Marije Vsa notranjščina cerkve je ornamentalno figuralno poslikana leta 1927. Trt slikana okna v prezbiteriju so iz leta 1905, tri okna v ladji in štiri v Križevi kapeli pa so iz leta 1906. Klopi v prezbiteriju so še baročne, Zakristijska omara je poznobaročna. Cerkev stoji na prostoru nekdanje manjše cerkve, ki se je • ohranila v Vischerjevi grafiki iz leta 1681 in je stala v sklopu trautmannsdorfskega gradu. Od originalne stavbe ni ničesar ohranjen^a. Sedanja cerkev je iz leta 1710 in je preproste zunanjščine z nišami na zahodni fasadi. Cerkvena oprema je razen velikega oltarja, ki pa je tudi obnovljen, dokaj skromna. RADENCI, kapela sv. Ane Kapela sv. Ane, v kateri se redno vrši božja služba, je postavljena v park v Radencih, nedaleč od teniškega igrišča. V timpanonu nad vhodom je izpisana letnica 1895. To je večja neogotska kapela s prečno ladjo, ki jo je dala postaviti vdova Romana Henna. katerega oče je leta 1833 odkril prvi slatinski vrelec. Kapela je tipičen primer neogotske arhitekture na prelomu stoletja. ll 1 f. I stran 34 1« .11 I v vestnik, 2. februad^' I GORNJA RADGONA ! I I I ' VIDEM OB ŠČAVNICI, ž, C. sv. Jurija Cerkev sv. Jurija je nastala v 13. stoletju. Ta cerkev je obsegala jedro sedanje ladje. V 14, stoletju so prizidali zvonik, tretji četrtini 15. stoletja so ladjo dvignili in jo znova ravno stropali ter nadzirali zvonikovo gornje nadstropje, ki nosi ®'J)'® 1475, Okoli leta 1540 so obokali ladjo in prizidali sedanji prezbiterij, za kar govori letnica 1546 v kropilniku, ^'rsko emporo so dozidali v 2. polovici 18. stoletja. Kljub ^^idavam In neenotnemu nastanku celega cerkvenega kom-Pieksa predstavlja cerkev sv, Jurija v Vidmu zanimiv primer gotske arhitekture. ^REŠNJEVCI, ^'»hrasto znamenje ob glavni ce- *''^adratnQ^° podstavka in lih štiri ’®'' hišico, ki ima na voga- ki stebriče okoli osrednjega kva-Steber nosi letnico 1831, znamenje stebrasto znamenje ob glavni sc s SfSdanjim ber ki i' “^P^ovi podstavka in kvadratni ste-prirezan na ajdovo zrno, ■ b 16. stoletje. Hišica je iz leta 1831. zaključek nadomestili ' ■* r * 'i i' + ,1 - DRAGOTINCI, kapela Kapelica preproste oblike iz okoli leta 1900 Is I je bila leta 1989 popolnoma obnovljena s po- Jv I močjo vaščanov in slikarja Janeza Vidica, ki je poslikal stene kapelice s tipičnimi sakral-I ™ ■! nimf motivi ter dodal še tri tipično svoje, ki Sli ■ .r > .1- prevladujejo v njegovi umetnosti in so seveda L velikega pomena za preprostega kmeta. To so motivi prašička, sonca in iune... .■4 Kapela je lep primer novega ovrednotenja ■ sakralne umetnosti 20. stoletja in močnega osebnostnega izražanja slikarja Vidica. Kape-f. lici je dal popolnoma nov pomen in jo s tem . povzdignil na mnogo višji umejniški nivo, kot __ ga je le-ta imela poprej. < Radgona, Partizanska cesta, fcvte podstavku z močno posne-6.^’ '•I ncifli 5^. ostrorobno zavit ste-str2^. ^'''■istrariJ^ odprto hišico z uslo- ®*rari - ptflmidaato streho. Zadnja rta p. . J -V - hii. le Biroiiu. z.aurija > ' ®heho dva K® steno, spredaj no- - '»Lrehp, J- — ** H^lliu 5«?® ceiSS , . ki sta v nasprotju ze renesančno oblikovana. Letpip “ ^52^ tjLi -"“»'Miiuiiu uuimuvdnii. kaže pre- - STARA GORA, p. C. Sv. Duba Cerkev je lep predstavnik velike, božjepotne in baročno zasnovane stavbe s poudarkom na zgodnjebaročnem vertika-lizmu. Cerkev je enotne gradnje, saj je nastala med leti 1674-97. Kasnejše predelave so minimalne. Opravo je cerkev dobivala do začetka 18. stoletja. Njene spomeniške kvalitete se kažejo predvsem v enotno koncipirani zunanjščini in notranjščini ter prečudovitih zlatih oltarjih in opremi. - APAČE, kužno znamenje kužno znamenje Apače - črnci I) To kužno znamenje je prvo izmed treh enakih, ki stojijo ob cesti Apače-Črnci. Na stebru z bogatim venčnim zidcem je baza, ki nosi steber enakega tlorisa kot spodnji del, z rahlo nakazanimi nišami na vseh štirih straneh in masivno preklado, ki jo krona piramidasto oblikovana streha z okraskom, ki je sestavljen iz štirih ornamentov - listov že kar baročnih oblik. Steber je lep primer kužnega znamenja 17. stoletja. Zaščitena so vsa tri znamenja. I Ll 40 let I * Na začetku je bila zamisel o založbi v Murski Soboti in Kranjčeva knjiga Nekaj bi vam rad povedal (1954). In potem Še veliko, veliko Kranjčevih knjig, blizu Štirideset, Strici so mi povedali v kar petih izdajah. * In dela izvrstnih piscev, ki izhajajo iz pokrajine (B. Kreft, F, Zadravec, F. Godina, K. Kovič, B. Šomen, E. flisar, F. Lainšček, M. Vincetič), in ^slovenskih avtorjev, ki so komaj kdaj zašli vobmurski svet (M. Mihelič, P. ■ Zidar, V. Zupan, F. Frančič). IS Vi * Odkrivala je bisere iz kulturne zakladnice panonskega sveta (Panonski zbornik, Johannes Aquila). * Seznanjala je slovenske bralce z dosežki literatur premnogih narodov sveta (zbirka Mostovi 1977-1990, 89 naslovov, Helikon, Klasiki, Ona). v * Opravila je pomembno posredniško delo (pri sosedih, Madžarih, je prevodu izšlo več kot 30 slovenskih literarnih del). S $ l/ e i/ * Omogočila je literarno rojstvo Madžarom in Romom v Sloveniji. * Zalagala je slovensko tržišče z imenitnimi izobraževalnimi knjigami (zbirke Svet okrog nas, Mata enciklopedija, Veselje z znanostjo). * Gradila je knjižno podobo mlade Slovenije (zbirka Slovenija total - Pomurje, Primorje Kras, Gorenjska). * 1.024 naslovov v prvih 40 letih. Izjemno duhovno bogastvo v pisani besedi. * In kaj v letu 1995 in v naslednjih letih? Etnografska (B. Brumen) in monografska podoba Sobote Likovne monografije: Bogojina, Ludvik, Vrečič, Franc Mesarič Izbrani zgodovinski spisi Ivana Zelka Prehrana prednikov (J. Zadravec) Poezija J. Žohatja, M. Vincetiča Proza V. Žabota, G. Gluviča, B. Jukiča, F. Lainščka in drugih w je i2 Plastika sedečega . ^nsišeaa ^^aca ijrujgjjj^^snejŠBga časa. stebrasto kužno zna-P Tier kužnih znamenj iz 16. sr;' K: S februarja 1995 stran 35 GORNJA RADGONA 1 I ČREŠNJEVCI, SV. Matej Kip sv. Mateja v nenaravni velikosti stoji med drevjem nedaleč od hiše Črešnjevci 138, Kip je brez desne roke in v tipični svetniški drži, Pogleo je dvignjen navzgor, draperija je razgibana. Kip je tipičen primer baročne plastike 18. stoletja. MURSKI VRH, Steber $ kipom Marije Stebrno znamenje z Marijinim kipom stoji v vinogradu in je bilo sem prestavljeno leta 1971. Steber z Marijo je postavljen na bazo, ki je trikrat stopnjevana in men skupno 3,05m, Marijin kip z detetom je visok 2m. Med Marijinim kipom in stebrom je baza, na kateri je izpisano: Renovirt 1842, 1892. Ob njenih nogah je grb z napisom: 16 Andre e Sigmunt Gpili 71, Nad Marijino glavo je pločevinast baldahin, ki kljub napotkom konservatorjev ni bil odstranjen, Marijin kip je bil močno poškodovan leta 1983, Marijin kip z detetom je primer zgodnjega baroka in je v takšni obliki kot se nahaja tukaj, pri nas zelo redek. 'S'.- i? I r Sl® k; H 1 . - .. ■ I i O • 'A < ■■K o ? I *! r- r* n lil 'i' : '•'II/ -v I u -! S” ..ifr ’ r ■ I MELE, kužno znamenje Kužno znamenje je podobno znamenju iz Radgone. Zaviti steber stoji na visokem podstavku s posnetimi robovi, kapitel je enak narobe obrnjeni bazi. Hišica, katere streha sloni na dveh stebrih in polni steni zadaj, stoji na bogato profilirani plošči. Kamnita streha valovi in je na vseh straneh usločena, V hišici je plošča z reliefom Kristusa iz leta 1831, Ob Kristusu kleči donatorica z grbom, v katerem se diagonalno pojavljata orel in konj. Kužno znamenje je zelo lep primer gotske plastike. i I n' I 1 I fe OREHOVSKt VRH, kapelica s skupino Križanja Pri hiši št, 27 je v kapeli zaprtega poznobaročnega tipa gotska skupina Križanja, Plastike nadnaravne velikosti so močno prebarvane. Tipična za svoj čas je predvsem figura Jezusa, ki izraža močno Čustvenost, Pri okoli ledij se značilno guba v trdih nenaravnih gubah, Draperija stranskih figur je prav tako močno razgibana v trdih in velikih gubah, ki se ob koncih zavijajo v uhlje. Obrazi so upodobljeni z značilnimi poševnimi očmi. Ekspresivnost in slikovitost sta značilni za poznogotsko obdobje po letu 1500, Cevc razlaga ekspresivnost gibov in obraza zaradi naslanjanja na grofičino predlogo - morda na mojstra E, S, Rezbar je verjetno poznal ulmsko kiparstvo. Skupina Križanja je edini primer takšne PARIČJAK, znamenje poznogotske plastike v teh krajih. Je tipičen primer poznogotske ekspresi v n šoti in razgibanosti in zato vredna, da se jo ohrani poznejšim rodovom. Skupina je ša kar dobro ohranjena, čeprav je Marija padla na tla. ■ I J r f I OČESLAVCI. znamenje l Slopasto baročno znamenje z nišami straneh je razdeljeno z venčnim zidcem pro** prostih oblik v dve nadstropji. Pokriva ga pre' prosta plitva streha piramidaste oblike, ki jOi na vrhu krona pa(»eški križ. Znamenje P' v zelo slabem stanju in bi bilo potrebno ta'| kojšnje obnovitve. Freske v nišah niso razpoznavne, j) Znamenje je tipičen primer preprostega ba' fi ročnega znamenja iz 18. stoletja. i f ■t v I I Na križišču Kapelski vrh - Radenski vrh stoji nad cesto slopasto znamenje, visoko 3,2 m in v celoti preoblečeno s cementno malto. Kužno znamenje iz 17. stoletja. II J II i '1 ll I I PODGORJE, zvonik - znamenje Zvonik - znamenje v Podgorju je istega tipa kot znamenje v Vratji vasi. Zvonik je zidan I v dveh nadstropjih. V prvem nadstropju ima I nad sončno uro izpisano letnico 1867. V pritličju so niše s freskami in kiparsko kompozi- I cijo v osrednjem delu, prav tako so niše v pr- [ vem nadstropju, razen na Čelni strani, kjer je ura. V najvišjem nadstropju so namesto niš J polkna (primer Vratja vas). | Zvonik - znamenje v Podgorju predstavlja I najbolj zanimivo zgradbo tega tipa na območju občine Gornja Radgona. [ K 'tl ■Ji l|l I PODGORJE, kip sv. Pavla V vasi ob cesti stoji kip sv. Pavla, viso’* 157 cm. Kip je bil leta 1964 prestavljen, kerl^ oviral promet in sedaj stoji med hišama ='■ 4 in 5, Na kamnitem pravokotnem podstavki stoji sv. Pavel na krogli. Takšna postavite'' spominja na gotsko. Plašč obleke je bogst^ naguban, telo pa je še vedno statično I* podstavku je napis: H. Paulus renovirt 187°‘ Kip z vsemi svojimi karakteristikami naka' zuje 17. stoletje. Vi stran 36 vestnik, 2. februarja GORNJA RADGONA j :-r I PODGORJE, znamenje Slopast steber brez nastavka z zelo neizrazito profitacijo in pokrit s piramidasto strešico s križem. Na stebru je letnica 1682, Stoji sredi travnika ob cesti Apače - Trate. Poenostavljena oblika kužnega znamenja s tabemakelj-skim nastavkom, kjer je Širina stebra po celi dolžini enaka. Pred kratkim so mu pri travniškem delu razbili kapo. PODGRAD št. 1, spollje na gospodarskem poslopju Na srednjem gospodarskem poslopju hišne številke Podgrad 1 sta v steno vzidani dve plošči oblik, ki predstavljata dve levji tiguri. Le-ti sta nekoč očitno nosili ali poudarjali grb med eno in drugo figuro. Plošči sta postavljeni ena ob drugo. Izredno razgibani baročni levji figuri v pokončni drži sta zelo kvaliteten primer baročne umetnosti pri nas. Očitno sta nekdaj krasili zelo bogato gosposko hišo, verjetno dvorec ati grad. Na cesta, sv. Janez Nepomuk tent pri hiši št. 44 stoji na kamni- Plasti^l^^^ ''“Zgibana baročna kamnita gah n1 Nepomuka s pultom ob no-'^®snem sta pritrjena dva grba. Na s ptičem * ctiagonali menjava šahovnica 'jena diagonalno postav- mali fidttov zvezde, na sredini je še to ki drži sabljo. Verjetno sta Kip tega spomenika. io6r^ Neoomuka ie kvalitetno ba- dMo i; . --- Nepomuka je kvalitetno ba-'ž Srede 18. stoletja. PTUJSKA CESTA, znamenje Ob poljski poti desno od ceste Ptujska cesta - Ivanjci stoji visoko kužno znamenje slopastega tipa s široko bazo in močnim konkavnim zidcem pod in nad hišico s slopasto nakazanimi vogali. Spomenik je lep primer kužnega znamenja iz 17. stoletja. ■:^T' , j3%s ? C*-« L-.l- D*-^. ’*•. « i.'i Znamenje Beli križ ob cesti Radenci - Ljutomer Ob cesti Radenci-Ljutomer stoji na desni strani veliko zidano nadstropno znamenje z nišami ob straneh. Znamenje je pravokotnega tlorisa z ogelnimi toskanskimi pilastri in poslikanimi polkrožno zaključenimi nišami. Pod zgornjo plastjo fre^ je spodnja starejša plast iz prve polovice 19. stoletja. Beli križ je primer znamenja - kapele iz prve polovice 19. stoletja in kaže vse znake klasicističnega oblikovanja. , RADENSKA VAS, kapela Ob cesti Radenci-Kapela v Radenski vasi stoji histerična kapelica iz leta 1878 z baročnim kipom Marije z detetom iz 18. stoletja. Pomembni so tudi Štirje rokokojski svečniki pred kipom Marije. Spomenik je pomemben predvsem zaradi baročne plastike in rokokojskih svečnikov. 1 I I 5'- A wv Jfe- aSik. 5Be "? t ;•*=• 2^ I ”1 SLAPTINCI, kip sv, Janeza Nepomuka Kip sv. Janeza Nepomuka stoji na toskanskem stebru in je datiran z letnico 1807. Kip je neprimerno popleskan in je visok 4m. Se dokaj kvalitetno delo iz zaključne faze baroka. I ,..j SOVJAK, stebrasto kužno znamenje Steber s prirezanimi robovi in hišico s plitvimi nišami. Streho z majhnim naklonom krona Čebulast nastavek s križem. Na kapelici je napis: Adam Flucher, Arne Kegel, Thilen Ros in Juri Kege! 1627. Znamenje je visoko 3m, je iz peščenca, sedaj pa je preoblečeno s cementom. Na tem znamenju iz prve polovice 17, stoletja se je močno uveljavilo renesančno oblikovanje, kar se najbolj odraža v hišici z nišami in čebulastim nastavkom. 'februarja 1995 Stran 37 n-GORNJA RADGONA I I I i ŽEPOVCI, kužno znamenje Na desni strani ob cesti stoji kamnito slopa- sto znamenje, ki je nagnjeno nazaj. Ima nizek podstavek, visok srednji del z izpisano letnico 1609 na vrhu. Gornji del ima nakazana pravokotna polja nad profiliranim zidcem. S cestne strani je niša poglobljena. Steber krona piramidasto oblikovan križ. Kužno znamenje s svojimi oblikami nakazuje renesanso. MURSKA SOBOTA VRAT JA VAS, kapeia-zvonlk Kapelica-zvonik stoji na travniku ob cesti Vratja vas-Trate, Zidana je na kvadratni osnovi in se stopnjuje v tri etaže, od katere je vsaka na ožji osnovi. Spodnji dve etaži sta razčlenjeni z nišami, ki so bile včasih poslikane, v zgornji etaži pa so line, v katerih je bil včasih zvonec. Za zvenenje je namenjeno pritličje, ki je dostopno skozi vrata v eni od stranic. Kapelica-zvonik v Vratji vasi je zanimiv primer tega tipa, ki ga v območju Gornje Radgone srečamo še v Podgorju in Žibercih. Gre za pojav vaških zvonikov, ki so nastali iz istih potreb kot leseni zvoniki, r ZBIGOVCI, znamenje Dvonadstropno slopasto znamenje stoji sredi koruznega polja na začetku vasi Zbi-govci. Je pravokotnega tlorisa z nadstropnim delom na ožji osnovi. Nadzidani del je ločen od pritličja s opečnato strešico. Znamenje je pokrito s piramidalno opečnato strešico s križem, Znamenje je Členjeno z nišami, v katerih so še vidni ostanki poslikav. Baročno slopasto nadstropno znamenje s polkrožnimi nišami je primer oblikovanja v 18, stoletju. I ■ f i .1J JI s I S’""" BELTINCI, grad - Sredi obsežnega - sedaj zanemarjenega - parka stoji enonadstropna graščina, ki jo sestavljajo dva cela in dva okrnjena trakta s tremi okroglimi stolpi na vogalih. Graščina je iz 17. stol,, okoli parka so bili nekdaj vodni jarki. Bila je središče zemljiške posesti in še danes stoji v parku sredi vasi, kar bi ji moralo koristiti za bodočo namembnost. Na katastru iz 19. stol, jo sestavljajo štirje trakti s stolpi in osrednjim dvoriščem. Grajska žitnica ob vstopu v trg je v prvotni obliki ohranjeno poslopje baročne oblike iz 18. stol. I » J ( -!>—+■ stran 38 .r r s ga jg., ( ŽIBERCI, zvonik - znamenje , Zvonik - znamenje stoji sredi vasi J istega tipa kot zvonika v Vratji vasi in gorju. Zgrajen je na izrazito podolžni z veliko nišo v pritličju in dostopom do na nasprotni strani. V prvem nadstroi^ dve manjši niši. Nad nišami v pritličju inF^ nadstropju so odprtine za zvon, ki jih kupola okrogle oblike s križem na nik še vedno ni dokončno obnovljen, dela trajajo že nekaj let. Pri obnovitvenih “ so bile uničene freske, , Zvonik v Žibercih je lep primer vaši* ■ zvonika iz 19, stoletja, ' GRAD, grad H gradu so ob zapuščinskem popisu 27. aprila 1918 spadali med drugim tudi mali grad in gornja krčma, objekta v neposredni bližini gradu. Mali grad je enonadstropna, deloma podkletena stavba z dvema portaloma. Skoraj 46 m dolga fasada je osemnaj-stosna. V zgradbi sta bili lekarna in pošta, kasneje Šola. Kornja krčma je danes nekoliko predelana visokopritlična, podkletena hiša s tlorisom v obliki črke L. V gostinski sobi nosi strop tram z letnico 17.. H gradu spada tudi oddaljena grofovska grobnica, imenovana kripta, klasiciftična centralna stavba s štirimi trikotnimi čeli in kupolo. Na gradu je bil že v 12. stol, sedež uprave in vojaške oblasti za velik del Prekmurja, leta 1208 je tu stoloval kraljevi fevdnik, grof Nikolaj, Grad-castrum se omenja v kraju že leta 1275. r 1 7 ! fi ’ I : MURSKA SOBOTA, grad ■ Soboška graščina je najbogatejša prekmurska grajska arhitektura, ki ima največ kvalitetnih arhitekturnih detajlov (plastika, poslikava, stavbno pohištvo) in je tudi najbolje ohranjena. Viri jo prvič omenjajo že 1498, vendar je dobila sedanjo zasnovo verjetno Šele v 16, stol, zaradi obrambe pred Turki. V prvi polovici 18. stol, so jo lastniki, grotje Szapar/ji obogatili z bogatim portalom I v vzhodni fasadi, s severno fasado in s slavI nostno dvorano, iluzionistično poslikano z arhitekturnimi motivi in baročno alegorično slikarijo. Grad je s parkovno simetralo povezan z vhodom evangelistične cerkve. Prvotno pohodni sredinski del v osi grajskega portala so kasneje zatravili in s tem razvrednotili tipični baročni motiv. W I p I I I I RAKIČAN, grad Nižinski grad, ki je že v 16, in 17, stol, varoval naselji Q turškimi vpadi. Čeprav je stavba na prvi pogled zaradi nega portala in stopniščnega rizalita simetrična, vendar nastala hkrati. Njene gradbene faze Še niso jasne, ceio’’„d daje vtis arhitekture iz konca 17, stol. Ima sicer akrO^ arhitekturne detajle, posebno kvaliteto pa ji daje lokacija sežnem grajskem parku z nekaj eksotami in v bližini ' Sobote, J, vestnik, 2. februa^^i^ 1? MURSKA SOBOTA —i I I I I' . 1 b * ^9-TINCI, ž. c. sv. Ladislava D fr t ( I ■c ,.5 r I f I I Cerkev je baročna stavba iz 17. in 18. stol., vendar predelana s psevdobaročnimi dodatki. Oboje se skladno dopolnjuje. K vtisu F’P®’ flore še okolje z orjaškim drevjem, kopiji be-feškega vodnjaka in stebra s kipom sv. Pan raieona z zmajem ter neposredna bližina graj-parka z gradom. ustanovili evangeličansko župnijo za i — f i I p- c. sv, Ane tt. ■? ■ i 4 J J za- 0, c hodno Goričko. Zgrajena je bila leta 1899 po načrtih arhitekta Placotta Daniela iz Budimpešte. BODONCI, evangeličanska cerkev Zgradba je ena prvi evangeličanskih cerkva v Prekmurju, saj so v Bodoncih teta 1792 > BOGOJINA, ž. c. Gospodovega vnebovzetja Prvotna srednjeveška arhitektura je nastala v 14. stoletju kot tipična prekmurska gotska stavba z ravnim stropom in rebrasto obokanim prezbiterijem. Pozneje, v 2. polovici 17. stol,, so cerkev podaljšati proti vzhodu in prezbiterij zamenjali s še sedaj ohranjenim polkrožnim. Mojster Plečnik je stavbo ohranil in jo vklopil v novo, v kateri se je v formah in materialih oprl na domačo tradicijo. Spomenik je primer naše arhitekture in umetne obrti med vojnama. ^^fanjščina ogotska Cerk^ H I poznogotske stavbe z bogatimi kam-^Mi na l^atirana je z letnico nad vhodom (1521). "kopališču. Gozdnato okolje ni pozidano. le bila IbIs 1739 barokizirana, oprema je ne- i I l! * I lev ®- ’*• Stefana iwh^ noladijska--------- ®no'adtjska s poligonalnim oltar-sadfi “c 'h zvonikom nad vhodno 1a-ni(^ ■ ®S3de členijo tizene s širšim vodorav-2 tnah P _ . >11 1VJ»I »-t* w Notranjščina je pre-Corti prostor moderniziran. zgradili leta 1844. trna domi-'0 lego na pokopališču sredi vasi. ,G?^strešnim poljem in lunetna okna ir: I- _ CANKOVA, Ž. c. sv. Jožefa Cerkev ima v tlorisu obliko križa. Prezbiterij je enako širok kot ladja. Pred zahodno fasado stoji zvonik z zvonovimi biforami in pločevinasto laternasto streho. Fasade členijo vogalna rustika, okenske maltaste obrobe in profiliran podstrešni zidec. V notranjščini je križni obok z oprogami. Oprema je psevdoromanska. Cerkev so zgradili leta 1737. Ima dominantno lego sredi vaškega trga. vasi. bi M f m* 5 4 1 •n I ( f t JI,- i 'Ir S ■ L • <1 • ..J / OOMANJŠEVCI, evangeličanska cerkev I Cerkev stoji nad vasjo, obdana z visokimi I lipami. Ob cerkvi je pritlično župnišče s fa-I sado, členjeno s parapetnimi polji in podstrešnim profiliranim vencem ter šola s podobno stavbno maso. 1 Cerkev je 1ep primer psevdoromanske arhi-I tekture. Zgrajena je bila leta 1902. DOLENCI, ž. c. sv. Nikolaja Notranjščina je baročna. Ladja je le malo širša od prezbiterija. Ves prostor pokrivajo kapasti oboki, ki jih nosijo dvojni pilastri s profiliranim ogredjem. Veliki oltar in kipa svetnikov kraljev na konzolah so baročni. Stavba je raščena arhitektura od gotike do baroka z mlajšimi predelavami. 1995 stran 39 MURSKA SOBOTA i I [ ( 1 ■sr; Žh «i ^5 ( « t ■■ 1, i I * « * »i. J * ‘:A. n *r i « r < .J t ž 11 < * I DOMANJŠEVCI, p. c. SV. Venčeslava Na južni fasadi so tri romanska okna, v zahodni steni eno in v osi apside eno. Stavbo obleka talni zidec s polkrožnim zaključkom. Gradnja je opečna. Cerkev je romanska arhitektura iz začetka 13. stol., lastniška cerkev z zahodno »gosposko emporo«. Stoji na pokopališču, okolica ni pozidana. ' ll [ I ‘f d FIKŠINCt, p. c. Marije Snežne Cerkvica je preprosta artiitektura, v masi prilagojena gf®"-benskemu naselju, katerega je prostorska dominanta. N® vhodu je datirana z letnico 1850. I I L. '1 J t' l3 I I GORNJI PETROVCI, Ž, C. sv. Trojice Cerkev je raščen spomenik od romanike do pozne gotike iz konca 15. stol., ki je sorodna cerkvi v Gradu. Ima mnogo kvalitetnih kamnoseških detajlov. Cerkev, ki stoji na vrhu hriba, je tudi prostorska dominanta. I' i^? S I 'f 1 i' ■ , 'A 'Ji' I? r i >5^ r« II X t fcX i u zi Pi 9’ ni * s •! I I! V’ I II m GORNJI PETROVCI, evangeličanska cerkev Cerkev je ena največjih evangeličanskih sakralnih objektov v Prekmurju. Zgrajena je bila leta 1804, leta 1894 pa so jo rekonstruirati. Njen avtor je arhitekt Placotta Daniel iz Budimpešte. GORNJI SLAVEČI, evangeličanska cerkev Vsa notranjščina (empora in stene) je poslikana z rastlinsko in geometrično ornamentiko, nad prižnico je na steni naslikana Zadnja -ae:AMlllW ■»«>•> GRAD, ž. c. SV. Marije Oprema je baročna, glavni oltar iz 1778, delo Janeza Kleina iz Radgone. V njem je Marijin kip iz cca 1500, ki je ostanek krilnega oltarja, katerega slikana krila so v Budimpešti. Cerkev je iz konca 15. stoletja, ima leta 1729 prizidan zvonik. Je eden najpomembnejših spomenikov v Pomurju. i Odlikujejo jo kamnoseški arhitekturni detajli v notranjščini in I' zunanjščini ter Plečnikova adaptacija. JI I m II 4 J i, lil Ji GERLINCI, p. C. sv. Antona Večja kapela z zvonikom nad vhodno f®" sado. Polkrožno zaključena okna imajo tnal" taste obrobe. Nad polkrožnim vhodom je 10*' niča 1861, Cerkvica je predvsem pomembna kot arif bientalni spomenik, obenem pa kot cerkven® arhitektura z baročno tradicijo. T ll i h"*** 1 k.J « I l-l 3 večerja, datirana 1940. Cerkev obdaja gaj iz , divjih kostanjev. Sakralni objekt stoji sredi doline in je pro- storski akcent. Je primer neogotske oz. ne- 3^ otomanske arhitekture, zgrajene šele leta g 1928 po načrtih zidarskega mojstra Juda iz Kuzme. l I I ik rij Se •>< H i; de Pf le tu n; L PE I nio ob( HODOŠ, evangeličanska cerkev Notranjščina je enoten prostor, pokrivajo ga križna obočna polja, ki jih nosijo dvojni pilastri in poligonalno ogradje. Pevska empora sloni na okroglih stebrih. Cerkev so zgradili leta 1842. Ima postba-ročne oblike. Stoji na rahli vzpetini in je obdana z mogočnimi lipami. JURIJ (ROGAŠEVCI), ž. c. sv. Jurija Cerkev stoji na dominantnem mestu J** L vidna daleč naokoli. Župnija se omenj^JJ leta 1366. Cerkev iz zgodnejše gotske je dobila svojo dokončno obliko leta 1925^ je aoDiia svojo ookoncno obliko leta so podrli ladjo in pravokotno na to pos^jT novo (graški arhitekt H. Potscher). Ob nju so odkrili stenske slikarije iz konca ' stoletja, a so jih uničili. bile ZVt riai t šrh I stran 40 vestnik, 2. februarja MURSKA SOBOTA-1 v Jk sr C-. S I i i K-f^ ’ I’ W' d KANČEVCI, i. c. sv. Benedikta Cerkev se v virih omenja že leta 1208, v 17. stoletju je imela že zidan zvonik, 1676 so obnovili lesen raven strop, leta 1896 pa so stavbo popolnoma prezidali v psevdo slogu. Vendar je vredna zaščite zaradi enotnega slogovnega izgleda in značilne lege sredi vasi med mogočnimi lipami. 4 KRIŽEVCI, evangelistična cerkev Zvonica je plitvo kapasto obokana, tudi ladja je krita s petimi kapastimi obodnimi polji. Oltarje neobaročen. Cerkev je primer starejše evangeličanske cerkve v Prekmurju, Zgrajena je bila leta 1785 in leta 1885 za štiri metre podaljšana. ll l c. sv. Martina ^Oriik vodi vhod skozi pa kriinn / k *' f^^^očni obok, V prezbiteriju '■ebri, ki slone na "liki So ‘■^stlinskih konzolah. Sklep-Stene ■ '*“’noarafeb°'’°^.' prezbiterija so poslikani po ^1®"- Ob nv Sistemu »kranjskega prezbite-je jugovzhodni poševni stranici 'OMNEci ria napisal 1392. Ste v Iz- mislit slikarije so tudi na slavotožni in 1392 ' 'iJrnih in j "^Slovenskem « ■ Poslikava je nastala lata , - - - na mestu, prejšnje pozidana - e eden najpomembnejših arhitek-spomenikov tz tega časa ®*'karskih f' r A i f ii I fi I V j.' I J F S ) fj ■ I i I MURSKA SOBOTA, evangeličanska cerkev z župniščem Notranjščina ima plitvi stranski ladji. Šilaste loke in oboke nosijo slopi. Neogotski motivi se pojavljajo na vsakem kosu notranje opreme. V neogotskem oltarju je oljna slika Križanega. Ob vhodu na cerkveni prostor stojita župnišče in kantorjeva hiša. Cerkev je zgrajena leta 1910 po načrtih arhitekta G6relya ErnOa Je primer neogotske madžarske šole in z obema pripadajočima hišama tvori urbanistično celoto. Oltarna podoba Jezusovega Križanja v neogotskem oltarju je delo madžarskega slikarja Borya Je-noea. ¥ J #“ - .v p- 8v. Helene VB(ibnQf|. . na podstrehi pa Je •^oi^^''lepamo stropan, čeprav po stoletju nameravali f^riba. Zgrajena je kortfJi ^»sroku so ji obokali ladje in prizidal' vaščani lacfD ptJdril. v masi prevelika. ki ima ■ zaradi ohranjenih ostankov pn.'otne ma iziemnn lenn --------------------------Ih.. Na*' ki ima i,- zaradi ohranjenih ostankov pn.'otne ‘1 ^Poraba- ^®P° gričevnatem svatu, "e. Aktivni sakralni objekt. ' febn tJarjaiggs ( MARKOVCI, Ž. C. SV. Mari|inega obiskovanja Prvotna cerkev je leta 1664 pogorela. Od nje je ostal le zvonik, ki kaže, da so cerkev v tem stoletju tudi zgradili. Ponovno pozidava je iz leta 1884. I I h Hllt "'V h 11 L>, MURSKA SOBOTA, i. c. sv. Nikolaja z župniščem Soboška srednjeveška cerkev je nastala v 14. stoletju. Kot arhitektura je primer zapoznelega romanskega tipa »vzhodnega zvonika«, ki je vplival na pozneje zgrajeno poznogotsko cerkev v Tišini. Istočasne z arhitekturo so stenske slikarije, ki po Steletovih ugotovitvah spominjajo na slikarije v Žagri na Slovaškem in so nastale okoli leta 1370. Leta 1910-12 je na Madžarskem šolani prekmurski domačin arhitekt Laszlo Takacs zahodni dei cerkve, ki je bila že baročno predelana, podri in zgradil sedanjo stavbo pod vplivom madžarske domačijske arhitekture. PEČAROVCI, ž. c. sv. Boštjana Ladjo pokrivata dve kapasti polji, ki slonita na pilastrih. V prezbiterij s tremi sosvodnicami vodi polkrožni, konkavno oblikovan slavolok. Zvonik sloni v notranjščini na visokem polkrožnem loku, ki se v nadstropju ponovi s pevsko emporo. Prezbiterij in radja sta poslikana z Jakobivimi freskami iz leta 1936. Kr-stilni kamen čašaste oblike ima letnico 1626. Cerkev so zgradili leta 1824, je primer artii-tekture iz 1. polovice 19. stoletja v Prekmurju ■ in je pomemben prostorski poudarek. stran 41 (“MURSKA SOBOTA * ^«1 I -bi {'J ■JT I i J i- I I PUCONCI, evangelistična cerkev EnoladijsRa cerkev tipičnega tlorisa evangeličanskih cerkva. Zvonik ima Čebulasto streho, fasade pa so členjene s profili, obrobami in plastično ornamentiko. Tudi vratnice vseh vhodov so okrašene z vrezano ornamentiko. Do cerkve vodi drevored platan in kostanjev. Cerkev je kot prva evangeličanska cerkev v Prekmurju zgrajena ieta 1784. Leta 1934 je bila predelana. V njej je oltar iz leta 1784, premeščen iz Ljutomera. TIŠINA, ž. C. SV. Marije Notranjščina je obokana. Prezbiterij pokriva na vzhodni strani zvezdast obok, zahodni del s križno-rebrastim obokom pa je od tega ločen z močno kamnito oprogo. Prvotno ravno stropa na ladja ima baročne oboke. Oprema je večinoma neogotska, v zahodni fasadi je vzidani renesančni epitaf iz leta 1606. Cerkev je nastala v sredini 16. stoletja. Nad prezbiterijem je nekdaj stal zvonik, ki je slonet na prečni oprogi, nanj so vodile polžaste stopnice na severni strani prezbiterija. Cerkev je tipično poznogotska stavba, ki se opira na tradicijo vzhodnih zvonikov. t ■> 1 I I i: ' 7'i <3 R i rt I’ '■s h ;■ ^t"«> I & S i t ! di V 4 ' J- r n. A '■ 1 'i SELO, rotunda sv. Nikolaja Iz opeke zgrajena cerkev okroglega tlorisa s poikrol^!| apsido. Zunanjščino členijo Užene, četrtkrožno zaključeni 'i zidec in podstrešni venec z zobčastim rezom in konzoli* | spodnjim delom. Prostor osvetljujejo globoko vrezana rom^ ■ ska okenca, vanj pa vodi polkrožno zaključen vhod. Notrair Čino poživlja venec plitvih polkrožnih niš, pod kupolo tw profiliran zidec. Tla so opečna. Stene in kupola so poslikaj s slikami na belež v pravi fresco tehniki. Najstarejši so (na belež) Pohoda in Poklona treh kraljev v zgodnjegotsk®* risarskem slogu iz 1. polovice 14, stoletja. Mlajša plast je i” tankem ometu. Ponovno je na severni strani upodobijo f* hod treh kraljev, na južni pa Križanje, Vstali Kristus. Kupoli f razdeljena v dva dela. Vrh je poslikan z mandorto, v kateri F na eni strani Trojica (Oče s Križanim), na drugi strani P^r v mavrici naslikan stoječi Kristus in simboli štirih evangelij' V spodnjem pasu so naslikani prizori iz Pasiona. Ta slikaj delo anonimnega slikarja iz začetka 15. stoletja v idealističnem slogu, v tem času so bile poslikane tudi šila®® niše. Centralna poznogotska stavba ima lepo lego v pokraj>(’ V listinah se prvič omenja leta 1366. Nastala je v prvi polo*? 13. stoletja, slikarski okras pa so ji dali v prvi polovici v začetku 15. stoletja. Sredi 19. stol, so podrli polkrog' apsido in na njenem mestu prizidali zvonik z vhodno lope P*? njim in stavbo pokrili s pločevinasto streho. Z restavracijo I®” 1956 in v 70. letih je stavba dobila svoj prvotni videz. 0®*®^ njen je zvonik in na prvotnih temeljih pozidana apsida s pp^^ polo. Cerkvica v Selu je eden najpomembnejših spomenik®* srednjeveškega stavbarstva in slikarstva na Slovenskem- I BRATONCt, pil s Kristusom Znamenje s »hrvaškim Kristusom« je iz leta 1724. Kip sedečega Kristusa stoji na kamnitem stebru. Pred padavinami ga varuje polkrožna pločevinasta strešica. Kristus ima na glavi trnjevo krono in si z desnico podpira glavo, z levico se opira na koleno. Na podstavku je napis: 1724, 1963, 1974. Kip je neprimerno pobarvan z oljnimi barvami. Kip je primer t. i. hrvaškega Kristusa ali kot mu tu pravijo »božja misel«. I ll VEČESLAVCI, Peršov križ Znamenje stoji v dolini Ledave, močno je obraslo z grmovjem in nevzdrževano. Je sorazmerno visoko in sloko, kvadratnega tlorisa. Steber se zgoraj rahlo razširi v hišico s Štirimi pokončnimi nišami. Oblika znamenja je značilna za 17. stoletje. Nastalo je leta 1664. Imenujejo ga Peršov križ. Pi'-.' ’ a ''e “9 vestnik, 2. febnjaH^ stran 42 MURSKA SOBOTA—I II KOHOVCI, kamniti križ Sredi vaškega trga med divjimi kostanji stoji kamnito razpelo s Križanim in Marijo pod njim. Pod Marijo na stebru je napis: Krizstus sze na krizsi daruevao za nas, I mi sze daruejmo nijemi na csaszt Kampis Bogi na hvalo diko Korovska obcsina 1863 obnovljeno 1963. Primer dobro ohranjenega razpela s slovenskim napisom. Kiparsko delo je povprečno. RANKOVCI, stebrasto znamenje Kamniti kip »Ecce homo« na kamnitem stebru stoji ob cesti Gederovci - Murska Sobota, Kristus s trnjevo krono in zvezanimi rokami se naslanja na oporo, ki ji sledi draperija njegovega oblačila. Na stebru je letnica 1740. Znamenje je eno redkih figuralnih znamenj v Prekmurju. Delo je baročno, povprečne kvalitete. Domačini ga imenujejo »Beli križ«. i nom. ^9rajeno stoletju. dadstroDia n ^^tamenje je razdeljeno na -- . Danes je povsem poraslo z bršlja- is eno redkih v tej pokrajini, • -J 17. stolntiii □OLJNI SLAVEČI, znamenje Ob cesti proti Gradu stoji visoko znamenje kvadratnega tlorisa s hišico s plitvimi polkrožnimi nišami in piramidasto opečno strešico. Baročno zidano znamenje iz 17. stoletja, ki ga imenujejo »Beli križ«. idnni r-' ■t r- Vi ■* fi' ■^4 i -M R '-■*4 m ■O^' 1 W 5’ r 1'1^1 Jt=-. M IC“^ i It^'4 K 'it’ .< L- w M M -It!' w. fl W,' I. '"•februarja 1995 stran 43 5:. F“ ‘S- itr J j Veselimo se podobe, ki jo vidimo v duhu - kako mnogi med vami letošnjo kulturno prilogo polagate k tistima od lani in predlani. Kot tretji snopič v naši skupni zgodbi. Vaš del zgodbe pripoveduje o ljudeh, ki živijo z zavestjo dolga do kulturne dediščine in ki hočejo to zgodbo ohranjati naprej. Pripovedovati jo hočejo gostom, tujcem, otrokom, vsem brez izjeme, takim, ki hočejo poslušati, in takim, ki jih bodo morali. Da bi se potem nekoč po drobcih spominjali in jim bo žal, da je niso poslušali pozorneje. Potem bodo želeli vašo zgodbo slišati vnovič, vi pa boste segali po teh treh snopičih. I'" L B I f I f v c p Il I I I ll l I p I ,ln H I I I < Bt' ' 'Tl i"* >■ - . 't' r , /'P i I I V! ie sb Se rt St Hi ta Pt bi. pr i v *****'-^ . - 11 9 'I 'i Preiiovipn • 1 ■'3^. ii : J. I ll 'i ij •« . ■ % W sr, j I- - ■ ■/ t' Ji !f ■si. •Zf' .1-1 ’ ub stoteintei i^az KarslcVi/iO smo jW KapsmamUoš^ bofcvi . MlrvamhodU . • s t j; I bo ta od . Hi! ' po St Zc ' bo , tak I r 7^. 'a’ ‘iiit .'j ^a, 1 c f ^0 ifl POl Bsf \ " /if po flo Ok I Naš del zgodbe je pač medijski. Kdo samoumevneje stoji med zaščitenimi kulturnimi spomeniki in kulturno javnostjo kot mediji? Kjer manjka, kjer izgine klasični način izročanja, tam se morajo pojaviti mediji. Za današnji čas se pravi, da v njem prevladujejo mediji in da iz njega izginja smisel za izročilo. Če mediji ne prevzamejo odgovornosti za izročilo, so krivi. Šele potem je upravičeno povezati njihovo moč z izgubo zgodovinskega spomina, s hiranjem odnosa do kulturne dediščine. Potemtakem smo mi krivi nekoliko manj. 12, Ct I Š.SMEJ VestnMtova priloga za kulturo izha^ oč slo^renskem prazniku kulture v Mu 199&. Vse drugo je £e vedno tako kot v preiinjih Mih, direktorica in glavna urednica Pod|eiia za InformrarHe, kamor spada Vesink, je Irma Benko, odgovorni urednik Vestnika je Janko Votek, urednik priloge za kutturo je Stefan Smej. Fotografije so iz arhivov Vestnika ki ZVNKD-ja. kar jki je bilo posneto na novo, sla jih posnete Neta^ Xhnov, ki je avtorica tudi Vesinikovih arhivskih fotografij, in Stefan Smej, Prilogo je tehnično uredila Ksenija Somen, nestrokovni del besedila je iekivkala Nevenka Emri.