REVALORIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV
Dražbciri plan guspodarskega razvoja Jtigoslavije za 1. 1957/61 računa s porastom sredstev araortizaci jskih skladov v letu 1961 za približno 43°/o v primerjavi z le-tom 1956. Do t<'ga porasta naj bi prišlo zaradi povečanja osnovnih sredstev v go-spodarstvu. Razcn tega pa bo poraM amor-fizacijskih skladov v prihodnjcm razdabju porrročila tudi bHžnja revalorizacija (po-pravek  vrednosti) osnovnih sklatlov.
Vsaka g<wp<xiarska organizaeija ima do-ločeno množino osnovnih sredstev, ki omo-gočajo proizvodnjo. ZuačMnost tch sred-stev jc, da v encm proizvodnem proeesu ne spremenijo bislveno svoje ielcsne oblike in da ne vstopajo z vso svojo vrednostjo v novi proizvod, ki je rezultat ie proizva-jalne dcjavnosti. Osnovna sredstva na-sprotno uporabljaino v več zapovrstnih proizvodnili procesili skoz.i daljso časovno razdobje. Trošiijo se poslopno, hicd vsakim posamt/.nira .proizvadniim proc«som pa pre-nescjo dol svoje vrcdnosti na Jiovj proiz-vod. Na koncu vrs-le proizvodnili pr<xesov bodo poslopno prenesla vso svojo vrednost na nove proizvod«, hkrati pa se bodo tud.i satna popolnoma iztrošila. To pomcni, da jih ne 1» mogoče več uporaibljati v pro-izvodnji, teinveč da jili lx> trcba zamenjati z novimi sredstvi e-nake ali boljše kakovo-sti. Zato jih }c treba v dalj.šera ali krajšem časovnem razdobju v skladu s toliiiološkim zaačajem aimorfeirati jn rcaliziiati (popla-ča<i) s prodaj« proizvodov.
Zato moratno v oeno pnrizvodnje ali v lastno ceno /.a posamozni proi^vod VTačn-nnti tudi dcl, ki pomcni nadomestilo za vrednost porabljcnih osnovnih sredstcv. S prodajo teh proizvivlov se dcl. ki pomeni r.adomestilo. odvrdv in iako se ust-vnrja amortizacijski sklad. Ko se osnovno sred-stvo izirosi. služi amortiizacijski sklad za Hakup novcpra sreds^va. Amorlizacijski sklad mora biti iaiko voKk. da zagotov.i prosfo reprwhikcijo osnovnih srcdstev in da sliuži njihovi modcrnizariji, z« dvig produktivnosti in za racionalizacijo proiz-vodnje. Koliiko bomo odva j^ili <>d vrednosti proizvodnje za amortizacijo, je izrotlTio po-mcirabno. Čc po vsakcm proizvodnein pro-cesu ne odvederao dovolj, ttvlaj jc jasno, da nc more biii amortizacijski sklad do-volj velik. dn l)i iz njc^a lailiko zaincnjaH in rekonstruirali iztmšcna proizvodna sred-slva. Če podcenjujeino vclitkost, ki pred-slavlja amortizaci jo, laliko razcn icga dobi-mo Rogrešno p<k1o1>(> o poslovanju gospo-darsikepa podjctja. Vrodnost ustvarjcna s prodajo pToiizvodov pcmicni na.mreč dolno Radomcstilo lastne cctic, dolno pa presežek. Ce amorti^acija, ki je del lastne ceDC, ni točno določena, se bo zdcl prcsežck večji, kakor je. Ce bi bila amortizaoija rcalno določena, bi bila lastna cona- višja. to pa pomeni, da bi rcalizirana vredno»t pred-stavljala z večjim d^lom naiflomesfilo za lasfno oeno, a z manjšiin dclom prpscžck. To pa ne prnncni, da bi morale biti cenc višje, temTeč da bi z enn.ko ceno bi.l sspre-menjen odno« mcd lastno ccno in presež-kom.
AtnorLizacija se o[>rav]ja po dobi tTaja-nja osnovnega sredstva. Če lahko na pri-mcr neko osnovuo sred.srtAo uporabljamo za proizvodnjo 10 lot, pomcni to, da prcn<'-se-mo lOVo njcsove vrednosti na leto na no-vi proizvod. Ker se potemtakem aiportiza-cija določa v odstotkih od vrednosti osnov-ncga sredstva, je za pravilno odrejanje bistvencga pomcna, da se realno ugrotovi vrednost osnovnih sredstev ali da to sred-slva realno occnimo.
Kako je bila izvršena prejšnja ocenitev
Osnovna sredstva gospodarskik organi-zacij stno ocenjeval.i v naši dr/avi v letu 1953 v treh fazah. Na temelju te ©cene.pa smo izvrševali arnortizacijo. Ocenjevanje jc zajelo vsa osnovna sredstva. ki jili go-s|K>darsk<> cnotc trajno uprarljajo ali pa jih iiporabljajo.
MetJ oconjcvanjcm leta 1933 snio ngolav-ljali 3 prvino, in to: osnovo za otenjfvanje, osnovo za amoriizacijo in tedanjo vmlnosi osnovnih sredslcv. Da bi lahko i7.računali osnovo za amortizacijo, snio morali ugoto-vMi osnovo za oceno in odstotek gospodar-
ske zasiarelasti oenovnega sredstva. Osno-To 7,a amortizacijo stno dofoili z zmanjša-njem osnove za oeenjevanje za ustrezni od-stotek g<K*|x>dar.ske zastarclosti. Samo osno-¦vo za o^cenje-vanje pa je pretlstavljala te-danja nakupna cena osnovnega sredstva po ceniku ,v nomenklattiri osnovnih sredstev povečaoa  za  stroške   prevoza   in   montaže
Vrednost osnovnega srodstva jc po navo-diltt sorazmcrni dol osnove za amortizacijo po ocenjeni še mogoči dobi trajanja osnov-noga srcdstva v razmerju do povp^rečne dobe trajanja. Ce je osnova za amortiza-cijo 600, povprečna doba trajanja 20 let, šc mogoča doba trajanja pa 5 let, tako zna-ša tedaj vreduost osmoviiega sredstva 150 ali 600 deljcno s štiri, ker je 5 let še mogo-čega trajanja osjiovnega srodstva četrtina od 20 lct |X>vprcfne dobc trajanja, a četr-Hna od 600 jc 150. Hkrati z navodilom o ocenjevanju osnoviiili sredstev v gospodar-sivu, so bili dani (udi normativi gospodar-ske zastarclosti, norniativi za po\-prečno dobo (rajanja in normativi za lctno inve-sticijsko vzdrževaruje.
Kcr je osnova za ocenjevanje (današaja nakupna c^na osnovnega sredstva) bistvena prviua za določanjc lako osnove za amor-tizaeijo kakor vrednosti osnovnega sred-stva, .pomeni to, da morajo inieti pi>memb-ncjše sprcmembe v nakupnih cenali znaten vpliv na spremembp osnove za amortiz«-cijo. ^prfinenilic cen osnovnih srodstcv ter-jajo uslrezne popravke osnove za amorti-zacijo. da bi bi'a ta realna in <la bi bili fonnalni amortizacijski sikladi dovolj ve-liki, da bi ouiogcčili nakup novih sredstev, ko se stara sredstva \ p>roizvodnji ittro-šijo.
Razlogi za popravke
V časovnem razdobju od l<rta 1953 pa so et<ne investicijskih dobrin porasle. Razen tcga so se povišale tudi cene grajonja za približno 30°/«. Nadalje sm<> ocenjevanje osn<wni!i sredsfov, ki jih kupujemo na mednarodiicm tr/.išču, izvršili v ]e!u 1953 po tečaju 540 dinarjev za doiar. Nekaler« gospocla.rskc orgaiiizacijc pa so kujx)vale opremo po oconitvj leta 1955 in so na mcd-narcMlnem tržišču plačale dolur po lcčaju 652 ali 758 din. To vse je imoilo vrsto fK>sl<'dic. Po eiii strani povzroča to neenak jKvložaj na tržišču g<*spodarskih organiza-cij i.stc veje. Gospodarske organlzacije, ki so kupik opremo |>o letu 1933 in ki so po svoji nakupni wui opravljale arnortizacijo, so naniroč im<?le vi.šjo amortizaciijsko osno-vo in tako iudi vi.šjo lastno ctvno ter so bi-le v neuffod.MJšcin položajn na tržišru v primcrjavi z gospodarskimi organizacijami fnakc dejavnosti, ki so kirpHe opremo pred lctom 1955 in kalerih osnova za amortiza-ci<jo je bila tedaj occnjcna.
Se pomemljnejša je posledica, da se jc kijub pora.slu nakupnih ccn za osnovna srcdstva naJaljevala nadalnja amorti^acija na temelju oreniitve iz leta 1953, to pa po-nicn.i, da sodanja auiortizacija ni iralna ali da ne ustreza dcjanskemu trošenju o*novnih skladov. Tako oblikovani aiii(^rti-zaoijski skiad nc niorc zagoloviti niti prc-proste reprorhikcije osnovnili srcdstev niti omogočrti modernizacijo proizvodnjc. Po rimgi strani se zaradi nerealne nmortizacije dcl vrednosti proizvodnjc kažc kot prese-žek. dojansko pa bi moral prodsbivljafi na-doimestilo za Trednosi porabljcnih osnovnili sredster.
Ti in drugi činitelji terjajo revalorizacijo osnovnih sredstev zaradi vskladitve araor-tizacije z njihorim dejanskim trošenjem. Ponovno ocenjevanje osnove za -amortizaci-jo ozi:roma vrcdnojti osnovnih sredstev bo povzročilo realn^jše odvajanJR na račun amortizacije in porast amortizacijskega sklada, ki 1«) ledaj oinogočil pravočasno zanicnjavanje osnovnih sredsiev. Po odlo-ku o (wpravku vrednosti osnovnih sred*tev gosiKMlarskih organizacij (>Uradni Iis-t FLRJ/, š-t. 54/57) so gospodarske orgauiza-cije dolžne, da Izvršijo popravci vseh osnovnih sredstev, katorih ocenitev je bila izvršena po določbah navorlila za oceujeva-nje osnovmh sredstev v gosjx>darstvu. Ra-zcn k-ga IkmIo gos.|>o<1arKkc organizacije iz-vršile popravek vrednosti opreme, ki ,je bila knpljena po 51. decembru leta 1952 iz srodstev splošnega investioijskega sklada, čc so bilo dcviz« za plačilo te op^reme obra-čunanc po nižjfTn tečaju. kakor je bil te-čaj, dolofcn za uvoz take opreme, po 1. aprilu 1936. To ii€ velja za gospodarske or-ganizacije v likvklaciji, xa kmotij&ke orjra-nizacije in kmetijske zadruge. Po revalori-zacijj sc bo vrednost osnovuih sredsiev povcčaia za prililižno 17 */o.
Popravek vrednostj oenoTnih sreclsiev bo izvršen postonno. tako da nekatere gospo-darske organizacije nc bodo tzvršUe tepa popravka med lotoni 1958. Ali bodo vred-nostj osnovnih sredstev popravili ktos, bo-do odločili dclavski svoii gos|X>darskih or-gnnizncir. Dela\-ski svet lahko sklene, da go.spoclKr-ika orgauizacija ne bo izvajala lKtpravka. prav tako pa jp pristojen. da ^roj prej.šnji sklpp spremcni. če kasnejff sklcnc. da zaradi spretnenjcnih okolišfin lcnhko opravi to delo.                       A. J.