*'amborn, blagajničar oberuršulskega okrajnega odseka je nenadoma izginil, ne da bi se bil od^ svojih somišljenikov in sodrugov poslovil. Piše tudi, da je bil Damborn vedno ponosen na svojo izobrazbo, vendar jim je kašo vpihal. Enake stvari se sicer mnogokrat pripetijo, vendar gredo delavci rdečkarjem še vedno na limanice. Torej delavci pozor! Naj piše »Naprej« kar hoče, najuglednejše in najpoštenejše je vendarle krščansko strokovno društvo, katero se po širnem svetu dandanes močno povzdiguje. Torej proč z židovsko unijo, od katere imajo le bogati Židje dobiček. Pristopajte pridno v krščansko-socialno rudarsko strokovno dru -štvo, katero sami delavci nadzorujejo in vo< dijo! Idrija. Dozdaj srno se bavili z izpremem-bami pravil, razpredelnic la in Ib, sploh o pravicah, ki pristoje v slučaju onemoglosti, oziroma v slučaju smrti in pa o pravicah, ki pristoje njihovim svojcem. Objavili smo § 76, ki velja za člane, ki so bili pred 9. julijem 1898 leta sprejeti, ki dobivajo po proračunu 26kratnega zneska njihove zadnje lOurne normalne dnine z doklado 54 vin. v naturalijah v procentih. Drugi so med 9. julijem 1908 do 1. januarja 1902 sprejeti, ki dobivajo naturalije, razpredelnica la, in tretji pravico imajoči člani so oni, ki so po 1. januarju 1902 v delo sprejeti, ki pa dobivajo vrednost naturalij v gotovini in sicer samec 9 K, oženjen 17 K, razpredelnica Ib. Svojci vseh treh, razne pravice imajoče, navedenih zavarovancev, pa dobivajo v slučaju smrti: Razpredelnica II. Mesečne premije polnopravnih članov, da dobe pravico preskrbnine 200 kron na leto (§ .14 bratovske sklad, pravil.) Vstopna starost ] za rudarje 1 1 l za zunanje delavce Vstopna starost za rudarje 1 za zunanje delavce Vstopna starost za rudarje ; za zunanje delavce leta vinarjev leta vinarjev leta vinarjev 15 49 53 37 188 187 59 882 817 16 52 56 38 202 199 60 908 841 17 55 59 39 2 «7 213 61 930 862 18 58 62 40 233 228 62 947 879 19 62 65 41 250 245 63 961 893 20 66 69 42 269 263 64 973 905 21 70 73 43 291 283 65 982 916 22 74 77 44 314 304 65 991 927 23 79 81 45 339 327 67 998 937 24 84 86 46 366 352 68 1005 947 25 89 91 47 396 379 69 1012 957 26 94 96 48 428 408 70 1018 969 27 100 102 49 462 439 71 1026 982 28 106 108 50 499 473 72 1038 998 29 112 114 51 538 508 73 1050 1014 30 120 121 52 580 546 74 1072 1034 31 128 128 53 624 586 75 1104 1056 32 136 136 54 671 628 76 1144 1088 33 145 145 55 721 673 77 1194 1126 34 154 154 56 769 716 78 1252 1170 35 165 164 57 812 754 79 1306 1222 j 36 176 175 58 850 788 80 1422 1282 Opomba. Debelo tiskane številke kažejo vplačevanje članov, ako prično delati s 15 letom, oziroma ako se uvrstijo v višji pre-skrbninski razred z 20timi leti, v II. razred s 25timi itd., pojasni se prihodnjič. Druge nadaljne sirote so brez preskrbnine, ali pa se preskrbniska renta zniža v toliko, da ne presega tri četrtine očetove preskrbnine. Gorjč torej materi z več kot tremi otroci, ali pa sorodnikom umrlega očeta, ki imaj.o večinoma s svojimi dovolj stroškov. Skrajni čas je že bil, da se je osnovalo Društvo v varstvo otrok, da se v takih slučajih prepreči pogin, ki grozi veliki zapuščeni družini, bodisi brez očeta ali pa brez očeta in matere. — Zdaj pa preidemo z ravno istega občnega zbora vršeče se premembe naloženih dolžnosti zavarovancev, da zadobijo pravico od zgoraj navedenih pre-skrbnin. Po § 76. zavarovane člane, ni nikake premembe v plačevanju mesečnih doneskov, oni plačujejo tri vinarje od krone mesečnega skupnega zaslužba tudi v prihodnje. Po 9. juliju 1898, oziroma po 1. januarju 1902 sprejete člane velja po § 34 razpredelnica IT. Papirno delavstvo. Socialni kurz pri Devici Mariji v Polju otvori v sredo, dne 3. novembra tov. Frančišek Terseglav. 'Prične se točno ob polu 7. uri zvečer v Delavskem domu pri Devici Mariji v Polju. Delavke in delavci, agitirajte, da bo udeležba pri socialnem kurzu častna. Ob enem naznanimo, da bo socialen kurz namenjen vevškemu delavstvu vsako sredo v Društvenem domu ob polu 7. uri zvečer. Socialen kurz na Preski za papirno delavstvo na Sorškem polju otvori tov. Frančišek Terseglav v soboto, dne 7. novembra ob polu 7. uri zvečer v Delavskem domu. Na Preski bo socialen knrz namenjen popirnemu delavstvu vsako soboto ob polu 7. uri zvečer. Delavke in delavci naj agitirajo, da bo socialen kurz dobro obiskan. Redni mesečni shodi se bodo vršili tako Pri Devici Mariji v Polju vsako tretjo nedeljo v mesecu, na Preski pa vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Pri Devici Mariji v Polj se prično me- sečni shodi ob 4., na Preski pa ob 3. popoldne v ondotnih Delavskih domih. Podgora. Cul sem, da se govori povsod, da so v Podgori vsem delavcem plače zvišali, žal, to ni resnično. Kar se pa tiče Večaja, pa to-le: Pri nas so delavci, osobito ženske vesele, da je šel. Grdo je ž njimi ravnal, vedno le psovke, ki niso za delavca. — Bilo je svoj čas, ko so se delavke vse za njega potegnile, ker bi bil moral iti proč, dasiravno je že takrat grdo ravnal ž njimi, in hotelo jih je štrajkati okolu 200. Pomagalo je, Večaj je ostal. In glejte, čudno — namesto da bi potem nekoliko boljše ravnal ž njimi, kakor so prej same mislile, je pa še toliko slabše in konec je bil, da je prišel dan, ko je mislil, da se zopet potegnejo zanj, toda odločno so zahtevale, da mora iti, dasiravno je bil tako-rekoč pri vodstvu priljubljen, kakor vsak, ki dobro zna delavce preganjat, toda nič ni pomagalo, oii je moral iti, in na njegovo mesto je prišel Šarlah. Iz popirne dvorane v Podgori. Izgubili smo iz naše tovarne nam delavcem, posebno pa delavkam, v obče nespoštovanega, vedno sitnega »salmajstra« Večaja. Mož, ki je malokdaj dal delavki ime, kakršno ima v resnici, vedno pa je imel na svojem jeziku le psovke, in to še posebno menda radi tega, ker so mu delavke ob svojem času pomagale do obstanka v službi. V zahvalo za to so imele potem grde priimke. Ko je bil pa drugič na istem mestu, je pa mislil, da so delavke še vedno tako neumne, da mu bodo zopet pomagale. (Saj tako se je on sam izrazil, da se za njega potegne cela tovarna.) Mi delavci pa smo se le oddahnili in mislili vsi eno, namreč da je prišel dan plačila tudi zanj. Sedai naj torej mož spozna svoje napake in naj v bodoče boljše ravna z delavci, kakor z nami. Izgube Večaja se veselimo vsi njegovi delavci, posebno delavke. To pa tudi še zato, ker smo dobili na njegovo mesto moža, ki je še povsod zapustil v pravem spoštovanju delavstvo, gospoda Rudolfa Sarlaha. Želimo in upamo, da pri nas ostane tako priljubljen med delavstvom, kakor Medvodami in v Vevčih. Vevče. Pri nas so po štrajku žalostne razmere. Smo namreč brez ravnatelja; prestavljen je pa tudi uradniški načelnik Pohe; uradnik Karpeles jo je pa kar popihal od tu, električni vodja Kvaizar je moral tudi nanagloma odložiti svojo službo. Ker nimamo gospodarja, pa ti mali uradniki le cigarete kade, za drugo se pa ne zanimajo. Ni čudno, da so nekaterim delavkam prenizko zaračunali plačo, neka delavka je pa zdaj dobila kar 13 k premalo, nekega drugega delavca so pa celo pozabili in ni dobil niti vinarja za 12 dni. Rekli so gospodje, da so se zmotili in da je dobil pred stavko preveč. Fant je delal na strehah, prosil je za boljšo plačo že spomladi, dobil je 10 vin., in pozneje mu je bivši ravnatelj še enkrat primaknil kar 60 v., tako da je zaslužil 1 K 70 v., po štrajku je pa dobil 20 v. z drugimi skupno. Naš blagajnik bi najrajše videl, da bi mu ne bilo potreba delavcem izplačati nobenega vinarja. In zahteval je, da se mora fantu vzeti dnevna plača in da naj še nazaj plača, kar je že dobil. Izračunali so pa tako, da je vzel ves denar kasir. Ljudje se norčujejo, da je to potnina Knaizerju, drugi pa, da je ta denar namenjen inženirju Vaisu, ki se baje tudi že pripravlja na lustrajžo. Govori se, da je prišel danes v četrtek v Vevčih dobro znani direktor Pittel z birošefom in elektriškim prometnim ravnateljem. Imeli bodo dela dovolj, če bodo hoteli spraviti v red pisarniško stranišče. Medvode. Pri nas imamo nekega priganjača Joža Lavtižarja, ki pazi na lesnem skladišču. Možu priporočamo, naj se obnaša lepo ponižno, da jo ne skupi. Ta prearznež misli, da smo delavci njegovi psi in si je upal celo zamahniti na nekega delavca. Opozarjamo ravnatelja na to sirovino. Goričane. Pri nas imamo zdaj zoimajstra Večaja, moža, ki jo je prikuril iz Podgore. Mož je delal nekdaj na železnici, a so mu dali brco. Z železnice spodeni Večaj je prišel k naši družbi za priganjača. Zdaj so nam ga poslali iz Podgore. Mož je večkrat surov in je bil že opominjan po g. ravnatelju, naj se obnaša tako, kakor se po razsodbi visokorodnega kranjskega deželnega predsednika mora obnašati nadzorovalno osob'e nasproti delavstvu. Večaj naj si zapomni: a) da delavke zahtevamo, naj z nami uljudno postopa; b) priležnic naj ne išče med nami! Goričane. Pri nas v Goričanah je neka rrančiška Maren med stavko ves čas delala, dasi imajo doma dva grunta in je grofovskega stanu, pa še šivati zna. Revca pa med stavko le ni mo^la živeti. Nadalje so delali tudi med stavko: Stale Peter, Štalc Janez, Luštrik Andrej, iStrek Manica, Trampuš Pepca, Keber Jakob. Socialno-demokraški voditelj ovaja delavce pred sodiščem. Tisti socialno-demokraški Fink, ki je pred leti vodil pri nas štrajk in ki je ob našem letošnjem štrajku izdal delavstvo in ves čas delal pa redil svoj trebuh ter kakor kak tat plezal črez zid delat, je zašel med policaje. Socialno-demokraški stavkokaz si je vtepel v svojo debelo, mastno glavo, da mora spraviti Jeriho v luknjo. Ovadil ga je že večkrat, a nobena Finkova ovadba ne drži. Finku se še gotovo tako podaljša nos, da postane tak, kakršnega ima bolgarski knez. Med brati in sestrami. Tržič. Socialna demokracija se zadnji čas peha in trudi, da bi vjela kolikor mogoče veliko delavcev v Tržiču, zlasti čevljarjev, v svoje mreže. Anton Kristan, katerega so pred par leti postavili delavci na Savi — seveda proti njegovi volji — iz zborovalne dvorane na prosto, ker je hotel delati zgage, nas pridno obiskuje ter na zaupnih shodih in privatnih sestankih ustanavlja krajno skupino društva čevljarjev v Avstriji. Kristanov nauk se menda res zdi nekaterim nov evangelij, ki jih bo rešil in osrečil, zakaj nekaj mu jih je že šlo na limanice. — Bridke prevare bi radi obvarovali vse tiste, ki so se dali zapeljati. Jasno je kot beli dan, da socialni demokraciji čisto nič ni za koristi čevljarjev, ona le potrebuje glasov ob volitvah in pa delavskega denarja pa svoje agitacije. Zato pa vselej prihaja sem le tik pred volitvami. Mi pomilujemo one, ki verjamejo socialno demokra-škirn obljubam in želimo, da ne bi prepozno spoznali svoje zmote. Zgodovina socialnodemo-kraškega gibanja v zadnjih letih nam kaže, da socialno demokraška društva pač dobivajo vsako leto veliko število novih udov, da jih pa vsako leto tudi toliko izstopi iz njihove organizacije. V letu 1902 so socialnodemokraška društva izgubila nad 50.000 udov, čeprav se je dalo nad 160.000 K za agitacijo in organizacijo. Ta beg iz socialnodemokraških društev se da razložiti le tako, da so člani socialnodemokra-ške organizacije prišli do prepričanja, da socialna demokracija ni stranka svobode, enakost: in bratstva, kakršno se dela, da ne zastopa nesebično delavskih koristi, pač pa vsakega napada in preganja, kdor noče biti njeno slepo orodje. — Lastna gmotna korist, tržiški delavci, vam mora braniti vstop v socialno demokracijo. Ali ni škoda, trdo zaslužene krajcarje nositi socialni demokraciji, ki stoji pod judovsko m kapitalistično komando, podpira judovske korist', zapeljane delavce pa zlorablja v svoje strankarske namene tudi pri strokovnih organizacijah. — Vaš verski čut, tržiški delavci, vam mora braniti vstop v socialno demokracijo. Geslo socialnih demokratov, »vera je stranska stvar«, je prazna beseda, ki se nastavlja kratkovidnim ljudem v vabo, v resnici pa je socialna demokracija odločno protiverska, kar odkrito pripoznavajo njene prve glave. Tako prvi voditelj nemških socialnih demokratov Bebel, da si stojita krščanstvo in socialna demokracija nasproti kakor ogenj m voda, kar krščanstvo uči, to je človeštvu sovražno. Kdor čita socialnodemokraške liste, lahko med vrstami bere, da se njihovim voditeljem ne gre za izboljšanje delavskega položaja, ampak v prvi vrsti zato, da bi svoje privržence odtrgali od Boga in od cerkve. Odtod, njihov strupen zasmeh, laž in obrekovanje vsega, kar še spominja človeka na verski čut. — ... ^ito Je. to Priznal na shodu »na Pesku« pri rziču agitator Anton Kristan sam. Rekel je. da je njemu vseeno, če kdo gre trikrat na dan v cerkev, prepričan pa je, da bo vsak cerkev pustil, ako bo bral njihovo časopisje. Tudi svobodno ljubezen je zagovarjal, češ, da delavec je tako preubožen, da bi si mogel ustanoviti lastno družino. — I ake nauke vam oznanjajo. Kristan in njegovi tovariši celo takrat, ko se vam na zunaj hlinijo in laskajo, da hočejo delati za vašo gmotno korist! — Odprite oči tržiški delavci vseh strok! Ali hoče socialna demokracija vašo gmotno korist? Zgodovina in vsakdanja skušnja nam pričata ravno nasprotno. Zato ne bodite kratkovidni, ne dajte se zapeljati socialnodemokraškim agitatorjem! Glejte^ da ne bo prepozno! Kdor se je vpisal v Kristanov privesek soc. dem. čevljarskih društev, pa ima še kaj razuma za pravo stanovsko korist. in ima še kaj verskega čuta, naj takoj izstopi. Socialnodemokraške liste in brošure, ki se vam vsiljujejo, pa vrzite na smeti. — Vaš narodni čut, tržiški delavci, vam mora braniti vstop v socialno demokracijo. Socialna demokracija je breznarodna, zlasti pa slovenska socialna demokracija, kakor smo imeli žalostno priliko opozovati v zadnjih letih v obmejnih slovenskih krajih in v Istri, ko so šli ob volitvah socialni demokratje, rodom Slovenci, skupno z najhujšim nasprotnikom Slovenstva. Kje na Kranjskem se pa moramo ravno v narodnem oziru bolj upirati socialni demokraciji, kot ravno v Tržiču? Delavci s svojimi družinami tvorite pretežno večino slovenskega prebivalstva v Tržiču in vemo, da tudi slovensko čutiti. Nemški kapitalizem nas že zdaj hudo pritiska v narodnem oziru. Ne dajte se torej v roke še mednarodni socialni demokraciji, ako ljubite slovensko majko! Tovarna za stole Franceta svigeljna na Bregu, n. Borovnica, Kranjsko Izdeluje 2805 26-2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozori Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Cene brez konkurence! A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19, priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Ustanovljeno leta 1862. x= Milko Krap eš urar Podružnica Resljeva cesta št. 2 U PrcJ 2« Jos Černe. Ljubljani Podružnica i Resljeva cesta št. 2 _ prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula« in nikelnastih ur, verižic,stenskihinnibalnihur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramo fone in igre. LH88IS Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in Ustanovljeno leta 1845. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== im par = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 08 novosti v konfekciji za dame. I mm TRIEST Pozor, slovenska delnusha društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ti go vini: Cesnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice l_jjublja.ua> Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejSe blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. (J\rlniA C -iv ,JA tnoriAo Jfaieri ie/i/o bebro, po ceni in. jtrccnesljivo-pclvvuli na/ se obrne/e rSinion^s/Gne/etz* v .$jub/juni t/bblodvorsice u/ice20. '&&a/tvvrs(naCfttyasniUida/osel/rex/i2cičn0. Ivon Podlesnik ml. - Stori trs štev. 10 Ljubljano JHy »V. .v> mm Velika zalosa ao Solidno klaso CD Zmerne cene Prlporofa svoio trgovino s Klobuki m čevlji .V>74>V*i> 7-*\ 'Ms .V> 'A\ 7>.\ Y»*\ >S-I\ mm Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.