Gospodarske stvari. Šampinjon dobra jedilna goba in kako se pridelnje. M. Sampinjon, Agaricus campestris, Champignon, je posebno iz^ratna sorta jedilnih gob, ker se pa lahko z drugimi atrupenimi gobami zamenja in iz tega lahko 7elika nesreča nastane, zategadel hočemo tukaj o ti 7rsti gob bolj natanko go^oriti. Šampinjonje okrogel, zgoraj nekaj ploščnat, kocen je kratek pa debel, krajci klobuko^i so h kocenu pritrdjeni; ko iz zemlje pride, se ga pa odtrgajo, ko se goba dalje raz^ija in potem nekaj razčesani postanejo. Nekteri ostanki se tudi še kocena držijo. Klobuko^a po^ršina ni nikdar popolaoma gladka, bar^e je bele, proti sredi 7eč manj umazane, 7Časih si^e, 7Časih rudečkaato-ai^e. Prevlečena je z kožico, ki se proti sredi labko olupiti da. Spodnji del klobuka je z mnogimi tenkimi listki preprežen, ki so najprej, dokler je goba še mlada, beli, pozneje pa lepo rožnato-iudeči iu slednjič popolnoma črni. Ko goba enkrat toto bai-70 dobi, je že prestara in se mora kakor strupena za^ieči. Meso je gobasto, belo, neprozorno in na zraku nikdar pla^o ne po stane pa tudi zeleno ne, če se riba. Sok je čist ko voda in nikdar ni mlečen. Kakor akušnja u6i so 7se gobe, ki ua zraku s^ojo baiTO 7 si^o ali zeleno spremene, ki imajo mlečnat sok in nekakošen neprijcteu, strupen duh, za clo^eka atrupeue in smitne. Če se na stiupene gobe močen jesib vlije, postanejo brž črne, kai- se z pra^im šampinjonom nikdar ne zgodi. Šampinjon se nahaja divje po pašnikih in drugih tratah, najbolj ga pa umetno na gredab priiejajo in to poleti na proatem , pozitni pa 7 toplih 7itnih hišah ali pa 7 kletib. Za šanipinjono^o gredo je suh kraj najbolj sposoben , ki mora pa poleti 7 senci biti. Za napravo take grede se jemlje najpoprej 6r8t7i konjski gnoj brž iz hle^a, ki pa je najmanj že teden dni za nastelj služil, izločijo se iz njega kolikor najbolj mogoče 7si slamnati deli in natlači se ga ua subotnem kraju 7eč čre^lje^ 7iaoko 7 podobi gnojne grede, se pra7 trdo stepta in o suhem 7remenu z 7odo poliva, da se začne ugre^ati. 0 deževnem 7remenu ga ni treba polivati, mar^eč je tieba skrbeti, da na drugi strani premoker ue postane. Ko se je gnoj doati ugrel in znotraj že prek in prek osivel, se 7es kap premeče in predela, da pride zvunajni gnoj na sredo, se polije, če se je nsušil, in slednjič se pusti, da 7reje, dokler da gnoj rujav, vendar pa ne premoker ne presuh, postane, ampak tako, da se sprejema med seboj in je jedrnat. Z tako piipra^ljenim gnojem se potem greda za aampinjone tako le naredi: Za podlago ae ji dene plast guoja za d^a čre^lja  široka, ki se trdno stepta. Na to pride druga,  tietja in četrta plast, kterib 7saka se posebej stepta  toda tako, da navzgor 7edno bolj cela greda ozka prihaja in dobiva nekakoano obokano podobo nad d^a čre^lja 7isoko. Zdaj se greda pusti, da se nekaj dni ugre^a, kar se o subotnem 7remenu z poli7anjem pospešuje. Ko greda ui 7eč pre^roča, se 7zame šampinjono^a belina ali zalega ali seme  iz starih šampinjono^ih gred, t. j. namreč prst 8koz in skoz z nekako belo nitkasto sno^ijo preprežena in pre^lečena. Ta prst se razdiobi 7 drobne kosce po 3—4 palce 7elike in posadi se ob gredinih robeb 4 palce od po^raine iu po 12 palce7 7aak\ sebi. Tako se nasade nektere 7rste po 6 palce7 | druga od druge. Vse to se potem z slamnatim : gnojem pokrije po 3—4 palce na debelo. Gnojua odeja so mora pa po 3- 4 dnch zopet proč 7zeti in greda z šeško ali široko leseno lopato, z ka! koišno se na^adno gnoj na 70//.1 zbija, polagoma ; zbije in potlači, da se zalega ali seme z gnojem \ sprime. Na to se zopet z slamuatim guojera greda pokrije. Crez teden dDi se odeja slamnatega gnoja zopet proč 7zame in pogleda ali se je seme že prijelo, kar se lahko spozna na tem, da nitke plesu podobne gnoj preprezajo. Ko bi se to 7 stirnajatih dneh ne zgodilo, ae morajo šampinjoni na no7o posaditi. Če se je pa seme prijelo, pokrije se z tenko plastijo drobne prsti, ki se potem, le na po^rsini ne, z črst^ega gnoja in črez teden dni z no^o tako plastijo pokrije. črez teden dni se obe gnojni plasti preč denete, greda ae osnaži 7sega smetja in pokrije se z debelo plastijo dolge uastelje. Na to nastelj piide jeaeni na proatem se plast gnoja. Stirnajst dni pozneje se začnd šampinjoni pobirati. Pa ne pobero se 7si ob krati, atnpak le po potrebi. Vsakih tii dni se odeja aname in girbe pobero, kar se tri mesece goditi more. Sicei- so še drugi načini si šampinjone 7zreje7ati, 7endar pa je vse pogla7itno v tem zadržano, kar smo tukaj po^edali. Šampinjoni se rabijo za najokusnejae pomačke (sose) in še za druge jedi. Boleua bresk^ina drevesa ozdra^iti. Zadnja leta je po uaših vrtih in vinogradih mnogo biesk^inih dre^es poginilo. Treba je misliti, kako ti nesreči 7 okom priti. Dober pomoček je ta, da se bresk^am okoli debla pist odkoplje in zemlja z plastijo lesenega oglja pokrije. Take bresk^e zopet krepko rastejo in obilni sad obrodijo, ki se po S7oji sočnosti in dobrem okusu odlikuje. Kako gosenice na dre^ju pokonCati. V ta natnen se 7zame pon^a, 7 kteri se oglje 7žge in podpiae. Ko oglje že žari, se 7suje nanje 7 prah stolčena smola z Ž7eplo7im prabom pomešana. Tako zapaljena pon7a se nese pod dre^o, na kterem so gosenice, tako da se dim med 7eje7je razkaja. Gosenice se po dimu upijanijo in ali z dre^esa pocepajo ali pa na die^esu poginejo. Tako priporoca neki francoski 7itnar. Skušnja ni nobena težava. Sejmovi. 29. okt. 87. Juri pri Celju, Muta, Kopri^nica, Cmurek, 87. Tomaž pri Veliki nedelji.