MEDVEDJEK GMAJNA Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan 103Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S MEDVEDJEK GMAJNA Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan ⁞ Prispevek: Tamara Leskovar 103 Medvedjek Gmajna  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentka  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Kaja Stemberger Flegar  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞PJP d.o.o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞kaja.stemberger@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Primož Predan  ⁞irena.lazar@fhs.upr.si  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞PJP d.o.o.  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica Lektorji  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞primoz@pjpdoo.com  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Nik Flegar (slovenščina)  ⁞Katharina Zanier, članica Avtorica prispevka  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Tamara Leskovar  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Prevod Izdajatelj Univerza v Ljubljani  ⁞Maja Sužnik  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nik Flegar  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Tamara.Leskovar@ff.uni-lj.si Oblikovanje in prelom Zanj  ⁞Nives Zupančič  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor Tehnična priprava publikacije  ⁞Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Aleš Brence, Jasna Vinder, Rafko Urankar, Kaja Stemberger Flegar Fotografije − terenski posnetki, arhiv najdišča  ⁞Primož Predan, Aleš Ogorelec Načrt najdišča  ⁞Aleš Brence, Jasmina Majcen, Nataša Nemeček, Primož Predan, Saša Porenta, Janez Rupnik, Jernej Umek, Jasna Vinder Geodetske izmere  ⁞PJP, d. o. o. Risbe predmetov  ⁞Andjelka Fortuna Saje, Kaja Stemberger Flegar Fotografije predmetov  ⁞Kaja Stemberger Flegar, Rafko Urankar Ljubljana, 2022 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 134413827 ISBN 978-961-7169-35-5 (PDF) Vsebina 1 ⁞ Uvod Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar 5 2⁞ Geografski in geološki oris prostora raziskav Kaja Stemberger Flegar 7 3⁞ Arheološki in zgodovinski oris prostora in raziskav Kaja Stemberger Flegar 9 ⁞ 3.1 Dolenjska v rimski dobi 9 ⁞ 3.2 Prometne povezave 9 ⁞ 3.3 Poselitev 10 ⁞ 3.4 Grobišča 11 ⁞ 3.5 Medvedjek Gmajna Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar 13 4⁞ Opis raziskav najdišča Primož Predan 14 5⁞ Stratigrafija najdišča Primož Predan 16 6⁞ Rezultati raziskav Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan 19 ⁞ 6.1 Način pokopa 19 ⁞ 6.2 Keramično posodje in oljenke 21 ⁞ 6.3 Stekleno posodje 32 ⁞ 6.4 Noša 33 ⁞ 6.5 Orodje in ostala oprema 37 ⁞ 6.6 Novci 39 7⁞ Antropološke analize 40 ⁞ 7.1 Uvod 40 ⁞ 7.2 Metodološki postopki 40 ⁞ 7.3 Rezultati 40 ⁞ 7.4 Povzetek rezultatov 41 8⁞ Zaključek Kaja Stemberger Flegar 42 9⁞ Medvedjek Gmajna Kaja Stemberger Flegar 44 10⁞ Literatura 46 11⁞ Katalog grobov in plasti 52 ⁞ 11.1 Katalog grobov 55 ⁞ 11.2 Plasti 244 1 Uvod Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar Najdišče z imenom Medvedjek Gmajna je bilo odkrito del (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, v nadaljevanju leta 2002 in raziskano v obsegu 625 m². Zaščitna izko-DARS) in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pavanja so potekala v okviru zaščitnih raziskav na trasi (v nadaljevanju ZVKDS), OE Novo mesto, so se pod vod-avtocestnega odseka Bič–Korenitka (sl. 1, 2). stvom Primoža Predana (PJP, d. o. o.) izvedla izkopavanja Prve najdbe z najdišča Gmajna so bile dokumentirane 4. 9. na površini 625 m² (pogodba DARS št. 715/2002; ZVKDS, 2002 ob nadzoru strojnega odriva zemlje ob gradbenih de-OE Novo mesto št. PA-61/2001), ki so potekala septembra lih za potrebe izgradnje avtocestnega odseka Bič–Korenitka. in oktobra 2002. Gradbena dela so bila prekinjena do za-Damjan Šubic je najdbe prepoznal kot sledove žarnih gro- ključka arheoloških raziskav na obravnavanem najdišču, ki bov in grobnih konstrukcij. Ko so se pojavile prve najdbe, so je pokrivalo parcele 402/4, 420/2, 419/21, 418/1, 417, vse bila strojna dela zaustavljena in prekinjena po navodilih mag. k. o. Veliki Gaber. Uroša Bavca (ZVKDS). Po uskladitvi z naročnikom gradbenih Odkrito je bilo rimsko grobišče, ki je obsegalo 62 grobov. Najverjetneje je pripadalo rimski vili ali manjši naselbini (Bre- ščak 1985, 35). Raztezalo se je v smeri severovzhod–jugo- zahod, vzporedno z današnjo regionalno cesto Ljubljana– Novo mesto (sl. 3, 4). Gre za nadaljevanje grobišča, ki leži jugozahodno od današnje hitre ceste; najdišče je znano kot Medvedjek. Izkopano je bilo v letih 1980 in 1981, zajemalo pa je grobove iz halštatske, latenske in rimske dobe (Breščak 1982, 156–157). Stratigrafija obravnavanega dela najdišča je bila relativ- no preprosta in so jo v osnovi sestavljale štiri plasti; ornica, 1 Geografski položaj najdišča na DMR; ©GURS. 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: Atlas Slovenije, 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC Bič–Korenitka; ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. Merilo 1 : 100 000. podlaga TTN5, lista F234700 in F234800 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 5 podhumusna plast, v katero so bile vkopane jame za gro- bove, sterilna osnova in preperela kamnita podlaga. Ostale stratigrafske enote so predstavljali grobovi ter nekaj recen- tnih vkopov za gradnjo ceste Bratstva in enotnosti. 4 Trasa AC in območje najdišča na digitalnem ortofoto posnetku; podlaga DOF5, lista F234762C in F234862C; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 6 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 2Geografski in geološki oris prostora raziskav Tjaša Kogovšek, Kaja Stemberger Flegar Arheološko najdišče, znano pod ledinskim imenom Gmajna, se nahaja na desni strani hitre ceste, ki povezu- je Ljubljano in Novo mesto, približno kilometer iz naselja Zagorica v smeri Novega mesta, in pripada občini Treb- nje. Leži na vzhodnem robu nižavja, ki se razteza med Posavskim hribovjem (sever) in Suho krajino ( jug) ob zgornjem toku reke Temenice, od katere je najdišče od- daljeno manj kot kilometer. Natančneje spada v valovit ravnik med Radohovo vasjo, Bičem in Velikim Gabrom, t. i. Gaberski ravnik. To območje zaznamujejo predvsem vršne uravnave, ki se gibljejo med 345 in 355 m nad- morske višine (Gams 1986, 75–76). Najdišču najbližje ležeče naselje je Medvedjek, ki je znan tudi pod imeno- ma Medvešček in Bärnberg (Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru 1906, 99). 5 Položaj najdišča Medvedjek Gmajna na geološki karti. Po členitvi reliefnih enot spada Medvedjek z okolico v t. i. Suho krajino (Perko, Orožen Adamič 1999; Nose 2006, 17). V okolici arheoloških izkopavanj izdanjajo predvsem kamni-Po značaju gre za eno najbolj kraških pokrajin, kar jih po- ne, ki so nastale na območju geotektonske podenote Zuna- znamo v Sloveniji. Gre za pretežno raven, planotast relief, njih Dinaridov v glavnem v obdobju triasa in jure, nekaj pa ki ga prekine le Dobrniška uvala (Nose 2006, 21). Najdišče jih je nastalo na meji karbon/perm. To so pretežno klastiti, Medvedjek Gmajna leži na manjši vzpetini, ki zaključuje in sicer skrilavi glinavci, peščenjaki, mestoma tudi kremenovi Dobsko uvalo na vzhodu. Teren se dviguje naprej proti se-konglomerati. Na klastite zgornjega perma so se nalagali veru na dolgo sleme, imenovano Medvedjek (Gams 1960, plitvomorski karbonatni sedimenti. Nastal je pretežno oolitni 38). Dobska uvala je ena izmed kotlin Dolenjskega podolja, dolomit, kasneje (srednji trias) pa skladnat in masiven do-ki se razprostira na zahod do Doba pri Šentvidu pri Stični lomit. V slednjem so bili najdeni fosilni ostanki foraminifere (Vičič et al. 2002, 73). Kot nakazuje prisotnost uval, se najdi-vrst Meandrospira dinarica in Glomospira densa ter ostanki šče nahaja na območju Dolenjskega krasa. alg vrste Physoporella pauciforata (povzeto po Kogovšek 2002). Širše območje Medvedjeka in Velikega Gabra spada v pale- ogeografsko enoto Dinaridov (sl. 5). Dinaridi so ena izmed Dolomitom sledi plast ploščastih mikritnih apnencev z bolj petih geotektonskih enot, ki sestavljajo območje Slovenije. ali manj pogostimi plastmi tufa, ki so nastali zaradi izrazite V devonu, karbonu in permu so imele te enote podoben vulkanske aktivnosti v ladiniju (srednji trias). Ti tufi predsta-razvoj, občutna razlika v litološki sestavi nastopi v zgornjem vljajo pravo zeleno kamnino pietra verde (povzeto po Ko-permu, ko se je pojavila prva t. i. Slovenska karbonatna plat- govšek 2002). forma. Ta je v zgornjem aniziju začela razpadati in nastala so V spodnjem delu karnijske stopnje (zgornji trias) je tekton-tri različna okolja sedimentacije in diageneze, ki zaznamu- sko delovanje močne Idrijske tektonske faze docela zamr- jejo tri manjše podenote: Južne Alpe, Notranje Dinaride in lo. Osrednji del Slovenije je ostal potopljen pod globokim Zunanje Dinaride (povzeto po Kogovšek 2002). morjem Slovenskega bazena. Južno od bazena je nastala Dinarska karbonatna platforma, na kateri je bil v tem času Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 7 sedimentiran masivni apnenec, ki je v času zgodnje in po- zne diageneze večidel prešel v debelozrnat kristalni dolo- mit. V tem apnencu je veliko alg vrste Diplopora annulata. V zadnji stopnji zgornjega triasa, norij/retij, so nastale plasti z največjimi obsegi v obliki glavnega dolomita, ki ga predsta- vlja menjavanje plasti dolomikrita in dolosparita z značilno laminiranimi plastmi stromatolitnega dolomita. Med Ivančno Gorico in Trebnjim, ki predstavlja območje severnega roba nekdanje karbonatne platforme, dobimo do 200 metrov debelo skladovnico značilnega dachsteinskega apnenca, 6 Limonitna ruda, ki se pogosteje pojavlja v sterilni plasti, ki leži na glavnem dolomitu. V slednjem najdemo megalo-včasih pa smo jo našli tudi v grobovih. Odlomka na sliki sta dontidne školjke le v enem horizontu, v apnencu pa se te iz groba 26. nahajajo v številnih plasteh. Ravno po teh ogromnih školj- izvir ponikalnica Žiberščica, ki tudi večkrat poplavlja. Pogo- kah vrst Neomegalodus guembeli in Neomegalodus triqueter sto se pojavljajo tudi rupe, ki napajajo Temenico na kraškem ter polžu Wothenia solitaria so lahko določili starost kamnin polju Globodol (povzeto po Nose 2006, 21). (povzeto po Kogovšek 2002). Rjave pokarbonatne prsti na območju Dobrniške uvale so Jurske kamnine so v okolici Trebnjega pretežno zastopane z tipično zelo plodne (Gašparič 2002; Nose 2006, 38). Rav-obsežnimi grebenskimi apnenci s stromatoporidami in ko- ninski deli so običajno uporabljeni za kmetijstvo, klance pa ralami. Nastali so na grebenu, ki je omejil laguno od odpr- običajno prerašča gozd. V okolici Medvedjeka so pogosta tega globljevodnega okolja. Na trdo kamninsko podlago so hrastova gabrovja, kjer se pojavljajo smreke, bukve, hrasti se naselili številni organizmi, kot so različne korale, spongije, in beli gabri, ki vzdržujejo lokalno mikroklimo. Pobočja pa hidrozoji, briozoji, stromatoporidi, raznovrstne grebenske so primerna tudi za sadovnjake (povzeto po Nose 2006, školjke ... Po odmrtju posameznih organizmov so se na 49, 83). njihove trde skelete naselili novi. Tako danes ti grebenski apnenci vsebujejo zelo raznoliko in številčno fosilno favno (povzeto po Kogovšek 2002). Geološke razmere na izkopnem polju so razmeroma eno- stavne. Kamnito osnovo tvorijo jurske kamnine, ki na širšem področju občasno predrejo površino. Sledi plast peščene mastne gline, ki lahko vsebuje večje količine roženca (Nose 2006, 15, 38). Specifično na obravnavanem najdišču so bili prisotni tudi črni železovi oksidi v kulturni plasti, še bolj pa v sterilni osnovi. V samih grobovih so se včasih pojavljali tudi ostanki limonitne rude, ki je bila verjetno primešana v zasutje grobov (sl. 6). Sterilno podlago je tvorila rdečerjava glina, ki je posledica preperevanja karbonatnih kamnin. Na to kaže tudi neenakomerna oblikovanost te plasti, saj se je formirala v žepih in kotanjah apnenčaste podlage (Gašparič 2002). Najdišče Medvedjek Gmajna je relativno umaknjeno od vo- dnih virov. Najbližji reka je Temenica, ki jo od najdišča ločuje vzpetina in slabih 600 m, ter njen pritok Blatnica, ki se v Temenico zliva malo više. Na področju Biča, Dobravice, Pri-stavice, Podboršta in Zagorice pa se voda lahko zadržuje po več tednov oziroma v posameznih kotanjah tudi celo leto (povzeto po Šinkovec 2011, 6; Gams 1960, 38). Ker se najdi- šče nahaja na pobočju, se voda na njem ni zadrževala. Na splošno so vodni viri v Dobrniški uvali redki, saj je edini stalni 8 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 3Arheološki in zgodovinski oris prostora in raziskav Kaja Stemberger Flegar 3.1 Dolenjska v rimski dobi sicer Neviodun (današnje Drnovo) in Praetorium Latobico- rum, današnje Trebnje (Križ 2009, 161–162). Večina Dolenjske Rimska država se je najverjetneje začela po območju je najverjetneje spadala v ager Nevioduna (Križ 2009, 161). današnje Slovenije ozirati že ob ustanovitvi Akvileje leta Provinca Panonija se je med letoma 103 in 107 razdelila na 181 pr. n. št. V 1. stoletju pr. n. št. pa je širitev proti vzhodu dva dela, Neviodun in njegov teritorij pa sta pripadla pro-tudi izvedla, za kar je bila pomembna formacija Emone vinci Pannonia Superior (Lovenjak 2003, 95). v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. (Šašel Kos 2017). Ri- mljani ob osvojitvi Dolenjske seveda niso našli prazne, saj je tam že obstajala močna prazgodovinska kultura, ki 3.2 Prometne povezave jo pri antičnih avtorjih najdemo izpričano pod imenom Tavriski (Božič 1987, 855; Lovenjak 1998, 13–14). Najver- Glavni prometni žili na Dolenjskem v rimskem času sta bili jetneje gre za zvezo plemen (Božič 1991, 471), tako kelt- reka Sava in rimska cesta iz Emone proti Sisciji. O pomemb- skih kot nekeltskih (Lovenjak 1998, 14). Po Ptolemajevi nosti rek priča prisotnost pristanišča v Neviodunu. Analiza razporeditvi plemen so na Dolenjskem živeli Latobiki, ki cen transporta kaže, da je bil rečni promet sicer 4,9-krat jih v svojem seznamu ljudstev ob Dravi in Savi omenja dražji kot morski, a še vedno neprimerno cenejši kot cestni, tudi Plinij starejši (Cuntz 1923; S. Petru, P. Petru 1978, 30; ki je od morskega dražji za kar 56-krat (Elliott 2017, 3–5). Na Lovenjak 2003). O prisotnosti Latobikov pričata imeni podlagi tega bi bilo mogoče sklepati, da so rečni promet v antičnega Drnovega ( Municipium Flavium Latobicorum antiki uporabljali, kjer koli je bilo le mogoče. Neviodunum) in Trebnjega ( Praetorium Latobicorum). Rimska cesta je bila deležna precejšne pozornosti ob izgra-Na to nakazuje tudi posvetitveni napis iz Nevioduna dnji avtocestnega križa, ko so bili odkopani številni odseki (Lovenjak 1998, 15). in spremljajoča infrastruktura. Via militaris oziroma vojaška Čez ozemlje Dolenjske se je večkrat premikala rimska vojska cesta je služila kot informacijska in logistična žila proti novo že pred podeljevanjem municipialnih pravic, najprej med osvojenim ozemljem na vzhodu (Lovenjak 2006). Gradnja Oktavijanovimi pohodi proti Sisciji med letoma 35 in 33 cest se je običajno začela kmalu po osvojitvi ozemlja, ker je pr. n. št. in nato še v času Tiberijevega zatrtja dalmatinsko-bila dobro zgrajena cesta nujno potrebna za hitre premike -panonskih uporov v letih 16, 13, 11 in 9 pr. n. št. (Breščak vojske ali administracije. Pomembna pa je bila tudi za hitro 1990c, 99), vendar pa Latobikov ni na seznamu premaganih organizacijo pobiranja dajatev ( fiscus) v provincah. Hkrati je ljudstev (Lovenjak 2003, 95). Za tem je bilo ozemlje dana-bila rimska cesta viden opomnik prisotnosti Rima na novo šnje Dolenjske rimski državi priključeno kot del Ilirika in je osvojenih območjih, kjer se je cesta zaradi svoje optimizira-verjetno še kar nekaj časa ostalo pod nadzorom vojaških le- nosti obdržala še mnogo po tem, ko je Imperij že propadel gatov (Šašel Kos 1997, 40–42). Območje je bilo za Rimljane (povzeto po Elliot, 2017, 65–67). zanimivo zaradi trgovskih povezav, saj je tam že potekala Rimska cesta na Dolenjskem je omenjena na Tabuli Peutin-npr. jantarna pot, pa tudi kot izhodiščna točka za osvajanja geriani in v Antoninskem itinerariju z imeni naselbin in raz-proti vzhodu. daljami med njimi. Kozmografija 7 pa navaja imena naselbin Ob delitvi Ilirika na provinci Panonijo in Dalmacijo sta Ne- nekoliko drugače (Lovenjak 2006, 40 in tam navedena lite- viodun in njegovo zaledje pripadla slednji (Lovenjak 2003, ratura). Poleg pisnih virov je ohranjenih tudi 27 miljnikov iz 95). Prva rimska mesta so v Panoniji zrasla iz prazgodo-različnih obdobij Imperija (Lovenjak 2006, 41–44). vinskih z ustanovitvijo prvih municipijev v času cesarja Ve- spazijana. Slednji je ustanovil Siscijo in Sirmij ter municipije Andavtonijo, Neviodun in Skarbantijo, verjetno iz političnih razlogov (Šašel 1983, 83; Šašel Kos 1986, 209; Maver 2004). Na območju Dolenjske imamo tako le dve večji naselji, in Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 9 3.3 Poselitev izkopavanja gre za mestno naselbino s pripadajočim grobi- ščem (Lazar 2020). Če sledimo rimski cesti iz Emone proti Sisciji, srečamo več rimskodobnih naselbin. Municipium Flavium Latobicorum Na Dolenjskem se predvideva prisotnost več vojaških tabo-Neviodunum ali Drnovo pri Krškem je bila največja mestna rov, ki so večinoma prehodnega značaja. Mitja Guštin na-naselbina na območju današnje Dolenjske. Peter Petru je vaja več potencialnih vojaških taborov, in sicer Trebanjsko na tem ozemlju predvideval malo, a stalno poselitev okoli Bukovje, Mačkovec, Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi, Vihre leta 100 pr. n. št. Nekaj najdb lahko pripišemo bronasti in in Sv. Urh pri Gorenjih Skopicah, Sredno polje pri Čatežu, železni dobi, vendar je njihov kontekst neznan in jih posle-Brežice, Cundrovec, Sela pri Dobovi in Obrežje. Večinoma dično ne moremo uporabiti za natančno določanje poseli- gre za ohranjene krušne peči, jasnejši znaki vojaške priso- tve Drnovega (Lovenjak 2003, 96). Z večjo gotovostjo lahko tnosti so se pokazali v Mačkovcu in Vihrah z jarki, ki bi lahko trdimo, da je bilo mesto poseljeno okoli sredine 1. stoletja n. pripadali taborom. Iz Čateža pri Savi poznamo dvojni jarek št., čemur so verjetno botrovale dobre prometne povezave. in maloštevilne vojaške najdbe. Na Sv. Urhu o vojaški pri-Izjemen pomen za mesto sta imela rečno pristanišče in lega sotnosti priča luska oklepa. V Selih pri Dobovi se kaže večji ob glavni cesti Emona–Siscia (povzeto po Lovenjak 2003, pravokotni objekt iz zraka (povzeto po Guštin 2015). Naj-95–97). Kot pomembna dejavnost se na podlagi izkopavanj bolj raziskan pa je vojaški tabor Obrežje, kjer so izkopavanja kažeta lončarska in opekarska industrija. O proizvodnji pri-potekala med letoma 2001 in 2003. Na 6,9 ha so ohranjeni čajo npr. opekarski in lončarski obrati (Petru et al. 1966, 470, jarki, vhod v tabor, vodnjaki, lesene barake za vojsko, jarki 476; Stemberger Flegar, Vinder 2020) ter večji izkopi gline za latrino, več odpadnih jam, ograd in krušnih peči, talilna (Petru et al. 1966). peč ter jame, povezane z obrtnimi dejavnostmi (predela- va kovine in obdelava roževine). Datacija tabora je med 14 Praetorium Latobicorum na območju današnjega Trebnjega ali 13 pr. n. št. ter 6 ali 9 n. št. (povzeto po Mason 2003b, je bilo drugo največje urbano naselje na Dolenjskem. Nje-67–71). Ne ravno tabor, a povezan z nadzorom pokrajine, govi glavni nalogi sta bili nadzor nad prometnimi povezava- je kot kontrolna točka verjetno služil Boško pri Stepanih iz 1. mi in administracija. Ime naselbine je predrimsko, prostor je stoletja n. št. (Tica 2003a, 100–101). bil verjetno naseljen že v 1. stoletju pr. n. št. Naselbina pred- vidoma leži pod modernim Trebnjim in se širi tudi preko Novo mesto je, kot večina urbanih naselij v Sloveniji, dožidanašnje avtoceste. Od večjih zgradb v Trebnjem se omenja velo več izkopavanj. Posebej bogata so izkopavanja in ob-Jupitrov tempelj (povzeto po Slabe 1993, 5–10). jave prazgodovinskih grobišč (Knez 1992; Božič 2008). Pred prihodom Rimljanov je bilo pomembno središče, potem pa Pomembne za logistiko so bile tri cestninske postaje, in sicer se je preoblikovalo v nepomembno podeželsko naselbino Acervum, Crucium in Romula – vse tri omenja Tabula Peu- (Križ 2001, 30). tingeriana. Acervum ali Gomila pri Ivančni Gorici je izpričana epigrafsko (ANSL 197; Šašel Kos 1997, 473). Bela Cerkev pri Na območju Dolenjske se je nahajalo tudi več vil rustik, kot Dolgih njivah je rimsko naselje (Mason 2006) s pripadajo-so npr. Perčina pri Gorenjih Skopicah (Djurić 2003b, 205) in čim grobiščem, znanim pod imenom Draga (Bavec, Predan verjetno Požarnice pri Družinski vasi (Tica 2003b, 226–228), 2003; Križ 2003). Naselje po preliminarnih ocenah spada v Ruhna vas, Grič pri Otočcu, Stranje pri Škocjanu, Gradcu 3. in 4. stoletje. Z Medvedjekom ga povezuje tudi prisotnost nad pobočjem in Šmihelu pri Žužemberku (povzeto po prazgodovinskih gomil. Predvideva se, da je Bela Cerkev Lubšina Tušek 1981). Gospodarska poslopja so bila najdena naselje, ki ga Tabula Peutingeriana poimenuje Crucium. Ime tudi v Stranju pri Škocjanu (Tica 2003c, 249–50). Znanih je naj bi se nanašalo ali na hrib Veliki Vinji vrh ali na že ome-tudi nekaj neopredeljenih stavbnih konstrukcij, kot npr. Za- njene prazgodovinske gomile (glej Pirkovič 1968, 8–10; Ma- gorica pri Biču (Vičič 2003, 275–277) in Dolge njive (Mason son 2003b, 57). Dva lesena objekta ter več konstrukcijskih 2003b, 119–121). in odpadnih jam spominjajo na naselbino v Ribnici (Mason 2003a, 55). Ribnica ali Romula je druga cestninska postaja na poti v Siscijo. Že Peter Petru je tu predvideval poštno po- stajo (Petru 1961). Epigrafske najdbe so to kasneje potrdile, saj sta bila najdena dva napisa ROMVLA, pa tudi fragment napisa, ki potrjuje prisotnost carinske službe (Breščak 2003, 231–232). V okviru gradnje avtocest so na tem delu pote- kala obsežna izkopavanja v letih 2002 in 2004. Glede na 10 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 3.4 Grobišča tu domnevno še več sto grobov, o katerih piše Pečnik (1904). Znanih 135 grobov je datiranih v prvo polovico 1. stoletja do Grobišča Dolenjske lahko razdelimo v več skupin glede na 4. stoletja, z največ pokopi med drugo polovico 1. stoletja število odkritih grobov in to, koliko se je o njih pisalo. Sle-in prvo polovico 3. stoletja, nato pa število pokopov pade. deča predstavitev je povzeta po seminarskih delih Andreje Enako kot v Neviodunu je največje grobišče ležalo ob cesti Maver (2004), ki temeljijo na predhodnih seminarskih nalo-Emona–Siscija. Po načinu pokopa se prav tako kaže podob- gah Maje Bausovac in Judite Lux (1996). na slika Neviodunu. Prevladujejo preprosti pokopi in pokopi Kljub številnim rimskim grobiščem na Dolenjskem je le nekaj v grobnice, zložene iz kamnov, redkejše so zidane grobnice, dovolj velikih in dobro objavljenih, da lahko služijo za pri-izjemi pa sta en pokop v amfori in en pokop v pepelnici merjalno študijo. Pričakovali bi, da največja grobišča pripa- (povzeto po Slabe 1993, 9–10). Grobovi so po obliki in pri- dajo največjim naselbinam, in v skladu s tem smo največjo datkih zelo podobni tem z Medvedjeka. Pridatki so narejeni koncentracijo grobov predvidevali na Drnovem. V resnici ni predvsem v lokalnih delavnicah, nekaj je uvoza. Steklenih tako, saj manjka okoli 3000 grobov, ki jih je izkopal Jernej izdelkov je pričakovano manj in so fragmentirani. Od noše Pečnik. Čeprav je večino najdb pošiljal v muzej v Ljubljani in so najbolje zastopane fibule. Pogosti so žeblji različnih oblik. le redke dragocenejše kose na Dunaj, pa so bili fokus njego- Oljenke in novci, ki jih običajno povezujemo z rimskim nači- vih izkopavanj prav slednji, zato je dokumentacija o legi in nom pokopa, so relativno pogosti (povzeto po Slabe 1993, grobnih celotah zelo okrnjena (povzeto po Lovenjak 2003, 9–27). 102). Dodatno je stanje poslabšala Müllnerjeva tipološka Ena največjih referenčnih grobišč so pripadala Novemu me-razstava, ob kateri so se izgubile preštevilne grobne celote stu. Mednje štejemo poznolatensko-rimska grobišča Novo (P. Petru 1969a, 7). Posledično je bilo mogoče najdbe obja-mesto: Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo (Božič 2008) viti samo še brez izvornega konteksta, kar sta storila Peter ter Novo mesto II (Knez 1992). Dva dodatna grobova je ob-in Sonja Petru leta 1978. K neviodunskim grobiščem spada javil Knez (1969), najdišče Mačkovec z več kot 100 grobovi, tudi najdišče Vihre (Petru 1960, 63). V Veliki vasi pri Krškem datiranimi v 2. in 3. stoletje (Murko et al. 2012, 40; Mason et je Pečnik ob cesti izkopal več sto rimskih grobov zahodne al. 2008), ki pa še čaka polno objavo. neviodunske nekropole, med drugim tudi edikule, kasnejše sonde pa so potrdile »roparsko« naravo njegovih izkopa- Grobišče v Ribnici ( Romula) je bilo raziskano v dveh večjih vanj (Petru et al. 1966, 479; Maver 2004). Grobovi so bili sklopih. Med izkopavanji zahodnega grobišča med letoma na Drnovem odkriti tudi ob izkopavanjih leta 2003 (Djurić 1958–1960 so odkrili 41 grobov (36 kremacij in pet inhuma-2003a, 129). Znanje v manjši meri dopolnjujejo v zadnjem cij) (P. Petru 1969a). Gre za grobišče, ki je bilo v uporabi med času izvedena izkopavanja rimskih (Tica 2002, 129)1 in po-1. stoletjem in drugo polovico 3. stoletja. Grobovi z ostanki znorimskih grobov (npr. Stemberger Flegar, Vinder 2020). kremacij se delijo na dve skupini, in sicer na urejene gro-Trenutno poznavanje neviodunskih grobišč nam omogoča bove ob cesti ter na grobove, orientirane okoli dveh večjih približno rekonstrukcijo njihove lege. Grobovi so se v skla-zidanih grobnic. Prav tako so bile na grobišču prisotne tudi du z rimskim načinom pokopavanja razprostirali ob glavnih inhumacije, a brez razvidne poenotene usmeritve. Med in-vpadnicah, največje grobišče je bilo ob cesti Emona–Sisci- humacijami po bogatosti nakita izstopa grob 15 (povzeto po ja. Na tem grobišču, ki je datirano med 1. in 4. stoletje, so P. Petru 1969a). prevladovale grobnice iz lomljenega kamna, manj je bilo Med izkopavanji v letih 2002–2004 pa je bilo na vzhodnem pokopov v kamnitih skrinjah, tegulnih konstrukcijah in zida-delu odkritih 129 grobov (105 kremacij, 24 inhumacij). Na nih grobnicah. Slednje so bile poslikane, kar je dokumenti- vzhodnem delu so bili grobovi pretežno tipa bustum, najde- ral Pečnikov sin Ivan. Dokumentacija se hrani v Narodnem nih pa je bilo tudi več ustrin (Lazar 2020, 296, 297). muzeju Slovenije. Z drnovskih grobišč je znanih tudi največ Verdun pri Stopičah je grobišče blizu Novega mesta, ki še hišastih žar, zato lahko sklepamo, da je bil Neviodun center čaka celovito objavo. Izkopavanja med letoma 1983–1991 izdelave tega specifičnega grobnega posodja (povzeto po so odkrila 254 grobov iz časa od sredine 1. stoletja pr. n. št. Lovenjak 2003, 102 in tam citirani literaturi). pa do tretje četrtine 3. stoletja (Breščak 1990a; Maver 2004). Najbliže Medvedjeku je Pristava pri Trebnjem. Poleg 24 gro- Celovito je objavljenih le 13 grobov z vojaško opremo (Bre- bov, izkopanih pred drugo svetovno vojno, in 111 kasneje ščak 2015). Nekaj grobov je v študiji noriško-panonske noše izkopanih grobov (Slabe 1993, 5 in tam citirana literatura) je objavil Joachim Garbsch (1961), nekateri se najdejo tudi v številnih krajših prispevkih v Varstvu spomenikov (Maver 2004 in tam citirana literatura). 1  http://www.arhej.com/projekt-podrobno/17 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 11 Mihovo je obsežno večperiodno grobišče z več kot 400 in zgodnjerimskega obdobja. Ker so bili predmeti poslani grobovi, od katerih precejšen del pripada poznemu late-v različne muzeje (Ljubljana in Dunaj), jih je ohranjenih le nu in zgodnjemu rimskemu obdobju (Božič 1990). Zaradi nekaj (povzeto po Dular 1991). zgodovinskega spleta okoliščin je večina najdb končala na Na Zloganju so leta 1979 našli 24 grobov, ki so datirani v 1. Dunaju. Z analizo grobišča in gradiva sta se ukvarjali kar dve in 2. stoletje (Breščak 1990d, 103). Kataloška objava gradiva doktorski disertaciji (Šribar 1964; Windl 1975). Mihovo je bilo manjka. Žubinsko grobišče je, tako kot mnoga druga grobi-obravnavano tudi kot del terenskega pregleda, rezultate ka- šča, kopal predvsem Pečnik. Izkopanih je bilo okoli 50 gro- terega je leta 2008 objavil Janez Dular. bov (Maver 2004), dodaten grob je bil najden pri sondiranju Za najdišče Kafehaus v Stični lahko le ugibamo o velikosti leta 1989 (Breščak 1990e, 187). grobišča, saj je bilo izkopano amatersko in brez rekonstrui- Manjša grobišča z do 15 grobovi so relativno pogosta. An- ranih grobnih enot. Glede na število fibul in odkrite kamnite dreja Maver (2004) je že obravnavala naslednja manjša gro-plošče bi lahko bilo uničeno grobišče iz 1. in 2. stoletja. del bišča: Brod (pri Novem mestu), Bršljin, Cerov Log,2 Dvorec večjega pokopališkega kompleksa (Gabrovec, Frey 1969, 20; (pri Brežicah), Gazice, Gomila (pri Raki), Gorenja Straža pri Guštin 1970; Maver 2004). Novem mestu, Dolnje Prapreče, Gradec nad Podbočjem, Med srednje velika grobišča lahko štejemo Dobovo, Dolnje Grmovlje, Groblje pri Prekopi, Hom pri Rakovniku, Ločna pri Prapreče, Drago pri Beli Cerkvi, Globodol, Strmec nad Belo Novem mestu, Malo Črnelo, Malo Mraševo, Orehovica (pri Cerkvijo, Zloganje in Žubino. Šentjerneju), Otočec, Petrušnja vas, Ravno Brdo, Regerča V Dobovi je bilo najdenih 48 grobov, ki so datirani v 1. sto- vas, Rodine pri Trebnjem, Ruhna vas, Straža pri Šentrupertu letje in prvo polovico 2. stoletja. Grobne celote je objavil in Veliki Kamen. Peter Petru (1969a). Del zgodnje rimske nekropole je bil uni- K tem lahko prištejemo še nekaj grobišč. Deset grobov je čen ob gradnji železnice. Na grobišču je bilo poleg grobov bilo na Dobravi pri Višnji Gori, ki jih je v svoji diplomski na-prepoznano tudi večkrat uporabljeno sežigališče ali ustrina logi obravnavala Neža Žitko (2013). Na Mrzlem Polju pri (povzeto po P. Petru 1969a, 95−97). Ivančni Gorici so odkrili sedem grobov in štiri kurišča. Gre za Draga pri Beli Cerkvi je verjetno pripadala naselbini in ce- preproste grobove z žarami, podobnimi tistim iz Trebnjega. stninski postaji Crucium. Podeželsko grobišče z 28 grobovi Izpostavljena je tudi keramika na površinah med posame-je bilo obdano z obzidjem in je bilo verjetno v uporabi med znimi grobovi (Jerin, Nabergoj 2003, 191–192). Pet grobov 1. in 4. stoletjem, v tem času je tudi živela bližnja naselbina. je bilo odkritih na Pijavškem (Ciglar, Vinder 2020), kjer gre Na grobišču je najbolj impozantna osrednja grobna parcela glede na najdbe verjetno za del grobišča rimske vile, datira-s kamnitim zidom, ki jo zamejuje. Sicer so grobne konstruk- nega v 1. in 2. stoletje. cije lahko narejene iz lomljenih kamnitih plošč, s polico, na Temeljito objavo čakata vsaj še najdišči Stranje, kjer Gojko kateri so stali pridatki ali žare. Prisotne so tudi okrogle zi-Tica omenja nekaj grobov in kupolasto grobnico (Tica 2003c), dane grobnice, nekaj pa je tudi preprostih vkopov, kjer je ter Zagorica s kupolasto grobnico in štirimi grobovi, datirani- žganina raztresena po grobni jami ali spravljena v žaro. Na mi med pozno 1. in 3. stoletje (Vičič 2003, 275–277), pa tudi grobišču je bilo odkritih kar 14 hišastih žar. Poleg kremacij je nekaj kasnejših grobov, nastalih po opustitvi tabora znotraj bilo najdenih tudi pet inhumacij, predvidoma iz 3. ali 4. sto-utrdbe Obrežje, ki jih omenja Phil Mason (2003c, 203). letja (povzeto po Križ 2003, 15–37). Grobni pridatki so na- Po pregledu Andreje Maver je vsaj še 27 najdišč, kjer je bil čeloma lokalne izdelave in podeželskega značaja. Nekoliko odkrit samo po en grob (Maver 2004). Rimskodobnih poko-izstopa le grob 21 z zlatim nakitom ter pozlačenimi odlomki pališč je bilo na Dolenjskem precej več, saj imamo omembe bele gline (Križ 2003, 67: 21.17). najdb iz vsaj 89 grobov, o katerih vemo samo, da so bili naj- Globodol je grobišče s 44 dokumentiranimi grobovi in deni, in njihovo (približno) lokacijo. Večji del teh grobov je precej slabo ohranjeno dokumentacijo s terena, saj gre za bil odkrit ob izkopavanjih, ki so se začela odvijati v 70. letih eno najzgodnejših sistematičnih izkopavanj na Dolenjskem. 19. stoletja pod nadzorom Deželnega muzeja za Kranjsko in Drobne najdbe kažejo na to, da se je tu pokopavalo pred-so do konca stoletja prerasla v tekmovanje med Ljubljano vsem v prvi polovici 2. stoletja (povzeto po S. Petru 1969a, in Dunajem. Za osrednji muzej z Dunaja je, mimo večine 95). predpisov, izkopavala vojvodinja Mecklenburška, ki je večji V Strmcu nad Belo Cerkvijo naj bi Pečnik izkopal vsaj 52 del najdb ohranila v svoji osebni zbirki. Kasneje sta večino grobov z več različnih planih grobišč iz časa poznega latena 2  Točno število neznano. 12 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 te zbirke odkupila Peabody Museum v Združenih državah omenja samo obstoj rimskih grobov, njihova lokacija in dru-Amerike in Ashmolean Museum v Veliki Britaniji (Dular 2009 gi podatki pa niso znani. in tam citirana literatura). Prelom stoletja pa so zaznamo- Leta 1980 so na območju Medvedjeka pri Velikem Gabru vala predvsem izkopavanja Jerneja Pečnika, samouka, ki ob gradnji avtoceste Ljubljana–Zagreb delavci poškodovali je pomanjkanje znanja nadomeščal z izkopavalno vnemo. večjo prazgodovinsko gomilo. Sledila so osemmesečna za-Najdbe z njegovih izkopavanj so najprej romale v Dežel- varovalna izkopavanja. Ker so gomilo zaobšla polprofesi- ni muzej za Kranjsko, kasneje pa v dunajski Prirodoslovni onalna izkopavanja s prehoda iz 19. v 20. stoletje, so lepo muzej (nem. Naturhistorisches Museum Wien). Del grobnih vidne prazgodovinske (6. stoletje pr. n. št. do 3. stoletja pr. celot, ki jih je Pečnik poslal v Deželni muzej za Kranjsko, se n. št.) in latenske inhumacije ter trije rimski grobovi, vkopa-je izgubil ob postavitvi tipološke razstave Alfonza Müllnerja ni v plašč gomile – skupaj je bilo odkritih 64 grobov. Blizu (P. Petru 1969a, 7). prve, večje gomile, je ležala tudi manjša in bolj poškodova- Kot je razvidno iz zgornjega pregleda, je grobišč sicer veli- na gomila, za katero se je sprva domnevalo, da je prav tako ko, a le redka so v celoti raziskana in dobro objavljena. Ve- prazgodovinska, vendar se je kasneje izkazalo, da gre za liko gradiva se je izgubilo tudi zaradi Pečnikovih izkopavanj, noriško-panonsko gomilo, datirano v 1. stoletje n. št. Cen-zato smo se v tej publikaciji za iskanje primerjav osredo- tralna kupolasta grobnica je bila izropana že v antičnih časih točali predvsem na bolje objavljena najdišča. Med nastaja- (povzeto po Breščak 1990b, 43). Naslednje in hkrati zadnje njem te publikacije so še vedno potekale raziskave rimskih raziskave na Medvedjeku so potekale na najdišču Medved-grobišč na Dolenjskem, tako na primer v Grosupljem, Cikavi jek Gmajna leta 2002, ko je bilo med zaščitnimi izkopava-in Šmarju - Sapu, ki jih nismo mogli vključiti v pregled. nji na avtocestni trasi Bič–Korenitka odkritih 62 grobov, o katerih govori pričujoča publikacija. Franciscejski kataster 3.5 Medvedjek Gmajna najdišča ne pokriva. Najbližji ohranjeni odsek je vzhodno, na katerem so označeni Korenitka, Reber in Groblje. Pred Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar izkopavanjem je bil prostor najdišča že delno uničen zaradi izgradnje ceste Bratstva in enotnosti ter delno poraščen z Bližnja okolica najdišča Medvedjek Gmajna je bila poseljena gozdom in travnikom. že v prazgodovini. O tem pričajo najdbe z najdišča Bič in keltsko grobišče iz Zagorice pri Biču. Prvo je bilo poselje- no med pozno bronasto dobo in starejšo železno dobo ter ponovno v poznem srednjem veku in začetku novega veka (Tica 2003a, 95–96). Keltsko grobišče, odkrito leta 2002, je imelo 20 izkopanih grobov, datiranih v mokronoško skupino (Šinkovec 2011). Na istem mestu je bila odkrita tudi zgodnjerimska naselbina z več lesenimi stavbami in štirimi zidanimi temelji, ki ne kažejo geometrične urejenosti, ampak se prilagajajo terenu. Najde- nih je bilo več shrambenih jam in verjetno del lesene ograje dvorišča. Celotna podeželska naselbina ali posestvo je bila datirano od konca 1. stoletja do 3. stoletja. Na pripadajočem grobišču najbolj izstopa kupolasta zidana grobnica, prisotna pa sta tudi vsaj dva grobova s polico. Bližina naselbine in gro- bišča govori o tem, da je bilo območje relativno gosto pose- ljeno (povzeto po Vičič et al. 2002, 75, 76). Prva opredelitev vasi Velik Gaber, ki je prvo bližnje naselje najdišču Medvedjek Gmajna, za rimsko najdišče, izhaja že iz leta 1889 (Knez 1975, 235). Na širšem območju Medvedjeka pri Velikem Gabru je rimske grobove omenjal Jernej Pečnik, ki naj bi jih bili kmetje našli že leta 1903 (Pečnik 1904). Za- pis iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (1937, 328) Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 13 4Opis raziskav najdišča Primož Predan Arheološka lokacija je bila odkrita ob arheološkem nad- zoru strojnega odriva zemlje ob gradbenih delih za po- trebe izgradnje avtoceste ter je del obsežnega prazgo- dovinskega in rimskodobnega grobišča. Izkopno polje je bilo prilagojeno območju trase avtoceste, na katerem smo na površini oziroma pri strojnem odrivu plasti od- krili ostanke grobnih konstrukcij (sl. 7). Najdišče se razprostira preko vrha hriba na obe strani enako v smeri severovzhod–jugozahod, vzporedno z regionalno cesto Ljubljana–Novo mesto. Znotraj izkopnega polja sku- pne velikosti 625 m² smo zakoličili mrežo kvadrantov 5 m × 5 m, ki so oštevilčeni od 1 do 23 od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu (sl. 8). Višine so merjene absolutno. Mreža je orientirana v smeri sever–jug v absolutnih koor- 7 Dela na najdišču. dinatah takratnega državnega koordinatnega sistema (Ga- uß-Krügerjev koordinatni sistem). Meritve so potekale od izhodišča s koordinatami x = 493060.687 in y = 87541.8263. Zaradi predhodnega (strojnega) čiščenja podrasti in goz- da ter poznejšega strojnega odriva humusa so deli najdi- šča ponekod ostali izven zakoličene mreže kvadrantov. Te dele smo v nadaljevanju raziskav priključili obstoječi mreži kvadrantov. Izkopavanja smo opravljali po metodologiji frontalnega sne- manja plasti, hkrati pa sledili pojavljanju posameznih spre- memb v zemeljskih plasteh in grobni arhitekturi (glej opise grobov in SE). Zaradi boljše preglednosti smo plasti razdelili na t. i. skupne in geološke plasti (SE 1, SE 2, SE 3 in SE 4), ki se pojavljajo po vsem terenu, ter posebne stratigrafske eno- te, ki označujejo strukture posameznih grobov oziroma po- samezne elemente najdišča. Ves čas raziskav smo sproti po potrebi tridimenzionalno s tahimetrom zajemali absolutne točke in jih prenašali v skupen načrt, vpet v Gauß-Krüger- jevo projekcijo. Za ustrezno zajemanje podatkov so skrbeli Jure Gulič, Marko Sameja, Gregor Egart in Andrej Bilc. Grafično smo dokumentirali vse arheološke in tudi recentne pojave na terenu. Izrisali smo generalni tloris najdišča v me- rilu 1 : 50, tlorise in preseke grobov (merilo 1 : 20). Arbitrarno pa je bil kot posledica strojnega izkopa na terenu za izris izbran prečni profil v smeri jugozahod–severovzhod (merilo 1 : 50). Izrisi so delo Jasmine Majcen, Nataše Nemeček, Ja- neza Rupnika, Saša Porente in Primoža Predana. 8 Originalna risba številčenja kvadrantov na najdišču. 14 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Raziskani kvadranti, vse arheološke strukture (vkopi, kamnite strukture in predvsem grobovi) ter smiselne celote so bili med delom fotografsko dokumentirani. Aleš Ogorelec je za dokumentacijo uporabil črno-belo in barvno analogno fotografijo ter digitalno barvno fotografijo. Fotografije so shranjene v digitalnem formatu ter kot filmi in diapozitivi. Med samimi izkopavanji smo že na terenu oprali vse najde- no gradivo in ga pripravili za nadaljnjo obdelavo. Za pre- gled zemlje iz grobov smo uporabili mokro sejanje na sitih z mrežami 10 mm, 5 mm in 2 mm. Drobne najdbe so bile nato zrisane in fotografirane. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 15 5Stratigrafija najdišča Primož Predan Stratigrafske enote (SE) se delijo na skupne in geolo- SE 11, kv. 1, 3 ške stratigrafske enote, od katerih smo prepoznali glav- Plast med SE 1 in SE 2. Močno je bila podobna SE 2, vendar ne plasti (SE 1–SE 4), antično kamnito grobljo (SE 14), je imela izrazitejšo temno rjavo barvo (10 YR 6/8) zaradi recentne vkope, nastale ob gradnji ceste Bratstva in več primešanega humusa. V njej ni bilo železovih oksidov. enotnosti (SE 15–SE 18), ter vkope koreninskih sistemov Interpretacija: del grobiščne plasti, del SE 2. (SE 12 in SE 13). Preostale stratigrafske enote so pripada- le grobišču (sl. 9). SE 12, kv. 1, 3 Vkop, ki je prebil SE 2. Plast je bila temno rjava, sipka in je Skupne in geološke stratigrafske vsebovala mnogo organskih ostankov in korenin. Interpretacija: jama kot ostanek drevesnega koreninskega sistema. enote SE 13, kv. 3, 1 Poimenovanja SE smo navezali na plasti, ki smo jih sledili Vkop, ki je prebil SE 2. Plast je bila temno rjava, sipka in je preko celotnega izkopnega polja. Takšne plasti smo poime-vsebovala mnogo organskih ostankov in korenin. Interpre- novali s številkami od 1 do 4. tacija: jama kot ostanek drevesnega koreninskega sistema. SE 1 SE 14, kv. 10, 11, 14, 15, 18 Prhka, sipka humusna plast. Vsebovala je veliko ne do konca Kamnita antična groblja, ki je bila pomešana s fragmenti ke-razpadlih iglic, listja in lubja. Prepredena je bila s koreninami ramike in prekrita s SE 1. dreves. Temno rjave barve (10YR 2/4). V plasti je bilo malo ostrorobega apnenčevega grušča in zelo malo fragmentov Interpretacija: antična struktura, morda uničena zamejitev antične keramike. Interpretacija: gozdna rjavica. grobnih parcel (grob 10 in 15). SE 2 SE 15 Plast pod humusom. Rdečerjava (10YR 5/8), mastna, ilov- Plast drobnega, ostrorobega apnenčevega grušča, pomeša- nata plast z redkim apnenčevim gruščem. Plast smo sledili nega s SE 1. Interpretacija: recenten ostanek ob gradnji ceste po vsem raziskanem terenu. V njej smo poleg vkopov za Bratstva in enotnosti. grobove odkrili še posamezne arheološke najdbe. V globini SE 16 plasti okoli 60 cm so se začeli pojavljati črno obarvani žele- zovi oksidi. Interpretacija: grobiščna hodna plast. Plast srednje velikega, ostrorobega apnenčevega grušča, pomešanega s SE 1. Interpretacija: recenten ostanek ob gra- SE 3 dnji ceste Bratstva in enotnosti. Sterilna plast pod plastjo SE 2. Rdečerjava (10YR 5/8), ma- SE 17 stna, ilovnata plast z redkim apnenčevim gruščem. Od SE 2 jo je bilo mogoče ločiti predvsem po večji količini železovih Plast srednje velikega, ostrorobega apnenčevega grušča, oksidov. Interpretacija: sterilna ilovnata osnova. pomešanega s SE 1. Interpretacija: recenten ostanek ob gra- dnji ceste Bratstva in enotnosti. SE 4 SE 18 Mestoma preperela kamnita osnova, ki smo jo ponekod od- krili že na površini, potem ko smo odstranili SE 1. Interpreta- Plast drobnega, ostrorobega apnenčevega grušča, pomeša- cija: kamnita osnova. nega s SE 1. Interpretacija: recenten ostanek ob gradnji ceste Bratstva in enotnosti. 16 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 raziskano območje rimski grobovi recentno kvadrant 5 × 5 m 12 11 10 2 13 23 14 9 3 1 8 22 15 4 21 16 7 5 17 6 20 19 18 19A 9 Kompozitni načrt. Merilo 1 : 500. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 17 raziskano območje rimski grobovi kamen recentno G9 12 11 G8 G5 G6 14 G1 G3 G15 2 13 10 G2 G4 G7 G10 G28 G11 G12 G53 G54 G56 G55 G43 14 9 3 1 23 G13 G26 G27 G25 G57 G41 G29 G38 8 4 15 22 G24 G22 G65 G17 G23 15 G59 G42 G21 5 16 7 21 G58 G30 G60 G20 G14 16 G67 G33 G61 G31 G44 17 17 6 20 G39 G62 G19 G32 G34b G64 G45 G52 G16 G34 G63 18 19 G50 G35 G18 G66 G51 G36 G40 18 G40b G49 19A G46 G48 G47 9a Detajlni načrt rimskega grobišča. Merilo 1 : 200. 18 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 6Rezultati raziskav Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan Poglavje smo razdelili na interpretacijo načina pokopa Tipi pokopa A Št. groba in na interpretacijo najdb.3 Amfore in oljenke so obrav- A1 = Breščakov tip 1 2, 10, 26, 35, 38, 40b, 54, 56, 57, 63, 66 navane ločeno od ostalih vrst keramike – namizne, na- Knezov tip 1 mizno-kuhinjske in grobe. Posebej je tudi stekleno po- A2 = Breščakov tip 1 4, 7, 41, 42, 43, 52, 53, 55, 58, 59, 60, Knezov tip 1 61, 62, 67 sodje. Preostale steklene, kovinske in jantarne najdbe pa A3 = Breščakov tip 4 1, 6, 47 in 51 v pitosu so obravnavane skupaj in po funkcionalnih skupinah. Te Knezov tip 2 14 v amfori smo lahko v grobem razdelili na z nošo povezane pred- Tipi pokopa B Št. groba mete, orodje ter novce. B1 = Breščakov tip 5 5, 11, 18, 23, 24. 28, 33, 34b, 37, 38, 39, Knezov tip 5 40 45, 46 49, 64, 65 B1a = Breščakov tip 6 12, 13 6.1 Način pokopa Knezov tip 5 B1b = Breščakov tip 7 16, 17, 20, 27, 29, 30 Grobišča Dolenjske so že večkrat služila kot podlaga za Knezov tip 5 razvoj tipologij pokopov. Prvo tipologijo je zasnoval Tone B2 = Breščakov tip 10 15, 31, 32, 50 Knezov tip 3 Knez (1968), nato jo je Danilo Breščak 1985 dopolnil. O tipo- B3 = Breščakov tip 10 8, 25 logiji grobov v širšem jugoslovanskem prostoru, ki je vklju- Knezov tip 7 čevala tudi Dolenjsko, je pisal Aleksander Jovanović (1984). B4 = Breščakov tip 12 36 Leta 2004 pa je Andreja Maver (Maver 2004) v seminarski 10 Tipologija grobov. nalogi naredila pregled pokopov in zastopanost grobnih pridatkov po posameznih grobiščih. Enostavne pokope v grobnih jamah lahko razdelimo na Na grobišču Medvedjek Gmajna je 67 enot poimenovanih tri skupine. Prvi dve skupini preprostih jam se delita gle-kot grob. Kasneje se je izkazalo, da so strukture, označene de na obliko, saj so na obravnavanem grobišču prisotne kot grobovi 3, 9, 19, 22 in 48, v resnici naravne strukture. manjše grobne jame ter večje pravokotne ali ovalne jame. Zaradi jasnosti pa smo še vedno ohranili številke grobov, Tretja skupina pokopov v enostavnih grobnih jamah brez kot so bile določene na terenu in so v časovnem sosledju konstrukcije zajema tiste grobove, ki so imeli pridano večje odkrivanja grobov. transportno posodje; Breščak takšne grobove imenuje »žar- Za tipološko klasifikacijo grobov smo uporabili modificirano ni grobovi« (Breščak 1985, 36), Knez pa »grobovi z veliko tipologijo Danila Breščaka (1985). V vseh grobovih z Med- žaro«. vedjeka so ostanki kremacije, glede na kompleksnost struk- Grobovi v enostavnih grobnih jamah brez dodatne utrdi- ture groba pa lahko grobove razdelimo na dve večji skupini, tve so najpreprostejši način pokopa. Takšnih je na najdišču od katerih se vsaka deli še na več podskupin (sl. 10). Medvedjek Gmajna 24 grobov (38 %). Prostorsko gledano se male grobne jame grupirajo na jugozahodu in severo- zahodu izkopavalnega polja. Med malimi grobnimi jamami izstopa grob 26. Pri pregledu najdb iz mokrega sejanja je postalo očitno, da grob 26 nima nobenih kostnih ostankov 3  Primarni namen publikacije je objava izkopanega gradiva s ko-mentarjem in časovno opredelitvijo materialne kulture in vpetosti v ali najdb. Grob pa je imel več litrov čistega oglja, kar je bilo prostor. Zato se avtorji namenoma izogibamo teoretičnim debatam na grobišču izjemno nenavadno. Morebitni grobni pridatki o romanizaciji (npr. Millett 1990), globalizaciji (npr. Gardner 2013), so bili po izkopavanjih izgubljeni, vendar bi na podlagi zna-kreolizaciji (Webster 2001) in sorodnih pojavih (npr. Versluys 2014), nih dejstev morda lahko rekli, da v resnici ne gre za grob. ker si ta diskusija tudi na dolenjskem gradivu zasluži individualno Ritualne jame so težko prepoznaven element rimskih gro-obravnavo. V publikaciji ohranjamo koncept romanitas, ki označuje bišč, ki je pogosto spregledan (Pearce 2017, 12). V Sloveniji manifestacijo rimske kulture (Elliott 2017). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 19 poznamo nekaj takšnih lunasto oblikovanih jam na najdišču izdelanih pitosih za geografsko omejen fenomen, vezan na Emonika − Potniški center.4 Pristavo pri Trebnjem (Knez 1969), Globodol (S. Petru 1969a), Večje grobne jame so bile lahko ovalne ali pravokotne. Dve Medvedjek Gmajno in Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici (Jerin, večji koncentraciji večjih jam sta bili na severu in jugovzhodu Nabergoj 2008). Enako kot pri emonskih pitosih pa kaže, izkopavalnega polja. Obliko grobne jame Breščak povezuje da so se tovrstne velike posode na Dolenjskem uporabljale s sestavo tal (1983). Ribnica in Brežice imata predvsem pra-izključno v grobnih kontekstih (Breščak 1983, 43). Na obrav- vokotne jame, vkopane v ilovnato osnovo, nekatera druga navanem grobišču so se pitosi pojavljali v parih, in sicer v najdišča kot npr. Dobova, kjer je zemlja večinoma prodnata, grobovih 1 in 6 na severovzhodnem delu, ki sta oba polo-pa samo okrogle (Breščak 1983, 36). Grobišče Medvedjek žena v pravokotno grobno jamo, ter v grobovih 47 in 51 v Gmajna je vkopano v ilovnato osnovo, vendar sta tu zasto-jugozahodnem vogalu izkopavalnega polja, ki sta bila oba pani obe obliki grobnih jam. Pravokotne grobne jame so položena v okroglo grobno jamo. skoncentrirane na dveh delih grobišča. Na severnem sta v Pokop v amfori je na najdišču Medvedjek Gmajna samo pravokotno jamo vkopana oba grobova s pitosi, ostali gro-eden, ki po ohranjenosti amfore najbolj ustreza tipoma 6 in bovi tega tipa (41, 42, 58, 59, 60, 61) pa so skoncentrirani na 10 amfornih pokopov v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. CCXIV). južnem delu grobišča. Posebej je treba izpostaviti tudi grob V grobu 58 so bile amfore uporabljene kot konstrukcije za 4, ki je sicer po obliki opredeljen kot tip večja grobna jama, libacijo. Pokopov v amforah na Dolenjskem praktično ni, vendar gre zaradi ostrih robov in kotov, vidnih v stratigrafiji, Breščak jih v svojem pregledu niti ne obravnava (1983). Gle-za negativ lesene skrinje. Na to kažejo tudi ostanki okova, ki de na to, da jih Petru po pogostosti in ceni enači z grobovi iz smo jih našli v grobu. Z enim najlepših primerov pokopov tegul (1972, 12), njihova odsotnost ne preseneča, saj so tudi v leseni skrinji v Sloveniji z najdišča Bobovek (Stemberger, slednji po razprostranjenosti na Dolenjskem prej izjema kot Perko 2016 in tam citirana literatura) ga povezuje več kot le pravilo (Breščak 1983, 38). Oboji pokopi, tako v amforah kot način shrambe posmrtnih ostankov. Kljub temu, da je grob v tegulnih konstrukcijah, so na emonskem grobišču relativ-4 z Medvedjeka bistveno slabše opremljen kot grob iz Bo- no pogosti (Breščak 1983, 38; Stemberger 2018, poglavje 3). bovka in ne vsebuje orožja, je bila v njem najdena največja Pokopi z elementi gradnje zajemajo preproste grobne jame koncentracija (čez 200) žebljičkov za čevlje, ki so, v kolikor s konstrukcijo, zloženo iz neobdelanega kamenja brez ve-je to dopuščala ohranjenost, opredeljeni kot žebljički za vo- zave, kamnite zabojnike, manjše dromose in kupolaste jaške čevlje. grobnice. Skupino grobov z zidovi iz neobdelanega kame- Pokopi v amforah in pokopi v večjih lončenih posodah so nja lahko v nekaj primerih nadalje razdelimo na suhozidne si na nek način sorodni, saj gre za utrjevanje grobne jame strukture s polico ter na suhozidne strukture z eno ali več s transportnim posodjem ali posodjem za shranjevanje. Pri predelnimi stenami. V skupino grobov z zidovi iz neobdela-grobovih v večjih posodah »žarni grob« ni najprimernejše nega kamenja brez dodatne opredelitve štejemo grobove, poimenovanje, saj npr. iz Emone poznamo takšne grobove ki niso imeli police ali predelne stene, pa tudi tiste, ki so bili (prav tako v amfori ali večjem loncu), ki imajo še dodatno preveč poškodovani, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali imajo žaro za žganino. Torej izraz žara opisuje dva različna poja-polico in predelno steno. va – večje posode za shranjevanje celotne vsebine groba Na najdišču Medvedjek Gmajna so zelo pogosti grobovi v ter manjše posode za žganino in redkeje izbrane pridatke. konstrukciji iz neobdelanega lomljenega kamenja, ki imajo Z najdišča Medvedjek Gmajna imamo ohranjene štiri male lahko dodatno polico za pridatke (in žare) ali predelno ste- žare, in sicer v grobovih 4, 5 in 39, ter stekleno žaro v grobu no. S 25 primeri skupaj predstavljajo 40 % vseh grobov. 60, ki pa smo ga opredelili kot grob z večjo grobno jamo. V grobu 4 je odlomek hišaste žare, ki pa verjetno prvotno ni V zahodno-jugozahodnem delu izkopnega polja so se na-bila del pokopa (diskusija o tem v poglavju 6.2). hajali trije od štirih s kamnitimi ploščami obloženi grobovi (grobovi 31, 32 in 50). Pri večjih strukturah je teže govoriti o Pri tem je treba poudariti, da so določene vrste pitosov v razporejenosti, ker se pojavljajo posamič ali v parih, enako Emoni npr. najdene izključno v grobnih kontekstih, torej gre velja za pokope v amfori. Zgostitev grobov ob južni strani za neko tradicijo izdelave posodja, vezano izključno na po-izkopavalnega polja ni naključna, saj vemo, da se je grobi- kope (Plesničar Gec 1977, 45). Pitosi z najdišča Medvedjek šče nadaljevalo na južni strani moderne ceste, kjer so izko-Gmajna so drugačni od emonskih tako po obliki in okrasu pavanja potekala leta 1980 (Breščak 1990b, 43). kot po fakturi. Zaenkrat kaže, da gre pri velikih in grobo Kupolaste grobnice z jaškom so relativno redke in na Do-4  Osebna korespondenca z Ano Kovačič. lenjskem, po Breščaku (1983, 43), vezane na vzhod. Pri tem 20 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 je najdišče Medvedjek Gmajna izjema, saj smo na grobišču vrste potrebo po vzpostavljanju razlike med rimsko in prenašli dva manjša dromosa in večjo kupolasto grobnico. Bre- drimskimi kulturnimi tradicijami. Ta razlaga bi lahko poja- ščak izvor teh grobnic vidi v posnemanju prazgodovinskih snila tudi prisotnost hišastih žar na Dolenjskem. Produkcijski tradicij (Breščak 1983, 43). Na južnem delu grobišča, izko-center je bil v Neviodunu in na prvi pogled bi se jih glede panem 1980, so bili odkriti grobovi, vkopani v plašč prazgo- na njihovo očitno »nerimskost« lahko razumelo kot nada- dovinske gomile (Breščak 1990b, 43). To kaže na ponovno ljevanje prazgodovinske tradicije (kot npr. Petru 1971), ven-uporabo prostora pokopavanja, kot se je izkazalo npr. na dar enake posode v prazgodovini enostavno niso izpričane najdišču Kongresni trg, kjer so bili rimski grobovi vkopani (Dular 1979, 200; Guštin 1985, 158; Maver 2004, 5). v neposredno bližino starejšeželeznodobnih gomil (Gaspari et al. 2015, 162). Na podlagi materialne kulture obravnavanega dela grobišča bi lahko to pripisali močno lokalnemu 6.2 Keramično posodje in oljenke značaju grobišča, ker pa gradivo z južnega najdišča Medvedjek ni objavljeno, se ne moremo dokončno opredeliti do 6.2.1 Amfore razlogov za poznejše vkopavanje v prazgodovinske gomile. Amfore so se v vsakodnevnem življenju masovno upora- Iz pregleda (sl. 10) sta izvzeta grobova 21 in 44. Pri prvem bljaje kot transportno posodje za tekočine, npr. olje, vino, gre za preprosto grobno jamo z nadzemno konstrukcijo – garum, sirupe in razsute tovore, kot so žito, stročnice, olive, temeljem za stelo. Podobna konstrukcija, baza za stelo, je suho sadje (Perko 2000). Amfore so bile lahko tudi recikli-bila najdena na najdišču Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica rane na več načinov (glej Brughmans, Pecci 2020). Eden od 2018, 45, sl. 61, 62). Grob 44 pa je zelo poškodovan z malto načinov ponovne uporabe amfor je bil tudi pokop. V grob-zidan grob. nih kontekstih so pogosto uporabljene kot del konstrukcije groba, poredko pa zaidejo v grob posamični odlomki. Kot Po številu fragmentiranih najdb izstopajo trije grobovi, in del konstrukcije so lahko uporabljeni le deli razžaganih am-sicer 8, 15 in 37. Prva dva sta gotovo grobova, saj sta bili od- for (Plesničar Gec 1972, t. CCXIV) ali pa cela posoda, pred- kriti spremljajoči grobni konstrukciji, močna fragmentiranost vsem za otroške pokope v 4. in 5. stoletju n. št. (npr. Žerjal pa kaže predvsem na to, da sta bila predhodno izropana. 2008a, 52, 119−157; Žerjal 2008b; Žerjal 2010). Grob 37 pa bi bil lahko ritualna jama glede na to, da je rela- tivno nepravilne oblike, žganina ni bila prisotna, najdbe pa Amfore so na najdišču Medvedjek Gmajna pričakova-so predvsem zelo fragmentirana in sekundarno prežgana no relativno redke. Grob 14 je bil edini, pri katerem lahko namizna keramika. V velikem številu so zastopani različni predvidevamo, da je šlo za pokop v amfori (sl. 11). Istrska krožniki z ravnim dnom, nekaj je fragmentov čaš z narebre-amfora5 tipa Dressel 6b je bila zelo fragmentirana (G100), nim ustjem, od grobe keramike sta prisotna en krožnik ali zato na prvi pogled ni bilo očitno, v kateri del amfore so trinožnik ter nepravilno oblikovano ustje, ki mu nismo mogli bili spravljeni pridatki in žganina. Ohranjeni so ustje z žigom določiti namembnosti. OSONCO, vrat, del ramen z ročajem, precej odlomkov tru- pa in zatič. Kljub temu, da so bili najdeni odlomki vseh delov V slovenski arheologiji se je določenim načinom pokopa posode, je vseh odlomkov samo okoli 4,6 kg, kar pomeni, neredko pripisovalo tudi etnično pripadnost (npr. Knez 1968; Petru 1972; Breščak 1985), tipično po binarni delitvi na sta- roselce (preprosti grobovi, pokopi v večje posode, latobiški grobovi) in Rimljane (amforni grobovi, tegulni grobovi, zi- dane grobnice, sarkofagi). Takšna delitev je problematična z mnogo vidikov, še najbolj morda zato, ker se etnično/kul- turno pripadnost šteje kot edino ali presodno komponento identitete (povzeto po Stemberger 2018). Seveda pa opa- zimo regionalne razlike že med slovenskimi pokrajinami. Medtem ko so pokopi v amforah in tegulnih konstrukcijah pogosti na emonskih in drugih mestnih pokopališčih, so na Dolenjskem zastopani v zanemarljivih številkah, in to kljub 11 Ustje amfore z žigom iz groba 14. veliki produkciji drnovskih opekarn (S. Petru, P. Petru 1978). Obstaja tudi možnost, da so se določene kulturne prakse 5  Iz Istre sta znani dve delavnici tovrstnih amfor, in sicer iz Fažane pri razvile prav zaradi rimske osvojitve, kot odgovor na neke Puli, ki je bila last Gaja Lajkanija Basa, ter iz Lorona pri Poreču, ki je bila last Kalvije Krispinile (Vidrih Perko 2000, 427). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 21 olajšalo izgradnjo libacijske konstrukcije. Po celem Imperiju so se tovrstne amfore začele pojavljati v prvih desetletjih 1. stoletja n. št., z vrhuncem v klavdijski dobi. Iz uporabe izginejo v začetku 2. stoletja (povzeto po Vidrih Perko 2000, 429−430). Druge amfore so bile ohranjene samo fragmentarno, in si- cer v grobovih 29 in 34b. Pri obeh gre za izjemno svetle, prašne in abradirane odlomke, ki pa niso ozko določljivi. Odlomkov je manj in so lažji kot v grobu 14, zato ne more- mo govoriti o pokopu v amforo; bolj verjetno gre za odlom- ke, ki so bili primešani v polnilo groba. 6.2.2 Oljenke Oljenke so, poleg novcev, eden tipičnih pridatkov v grobo- vih rimskega časa. Njihovo priljubljenost in razširjeno upo- rabo v vsakodnevnem življenju in grobnih kontekstih gre pripisati cenovni dostopnosti (npr. Harris 1980, 134, 135) in 12 Zaprt grob 58 z vidnim vratom amfore v zgornjem levem prijetnemu vonju, ki ga ob gorenju oddajajo. Sveče iz voska kotu. so bile dražje, lojenke pa so oddajale neprijetne vonjave da precejšen del amfore še manjka, saj bi cela morala teh- in saje, zaradi česar so bile oljenke na olivno olje najboljša tati med 19 in 24 kg (Bezecky 1998, 6). Morda gre za delno izbira (Vidrih Perko 2012b, 93). Vloga oljenk ni bila samo odrezano amforo, od katere sta bila ohranjena le dno in funkcionalna, saj so upodobitve na diskih oljenk imele poleg del posode nad rameni, vmesni del trebuha pa ne, kakršne dekorativne tudi simbolno vlogo. Pregled oljenk po motivih, poznamo tudi iz Emone (npr. Plesničar Gec 1972, t. CCXIV, tipih in žigih za Slovenijo je objavila Verena Vidrih Perko 6 in 10). Manjši odlomek ostenja amfore tipa Dressel 6b je (2012a). bil najden tudi v grobu 58 (G338). Amfora Dressel 6b je bila Svetila so igrala pomembno vlogo v pogrebnih ritualih an-namenjena za transport olja in je najbolj razširjena amfora tičnega Rima. Bakle in oljenke so bile prisotne pri vseh delih na naših zgodnjecesarskih najdiščih (Bezecky 1998, 5; Vidrih pogreba. Prižgane so bile že na domu pokojnika med ča-Perko 2000, 427). Amfore v grobnih kontekstih so precej kanjem na pogreb, gorele so ob sprevodu na pokopališče, redke kot pridatek, pogoste pa kot del grobne konstrukcije. polagale so se tudi v grobove kot grobni pridatek in bile Ko so bile uporabljene za izgradnjo grobov, v publikacijah na grobovih prižgane ob posebnih dnevih, kot so none, in katalogih niso vedno podani tipi, opisi in risbe amfor. Za ide in kalende (povzeto po Crnobrnja 2006, 140–142; glej primerjavo vzemimo grobove iz Emone, kjer Verena Vidrih tudi Toynbee 1971, 63). Iz grobnih kontekstov so ohranjene Perko (2002) predvideva, da so bile amfore tipa Dressel 6B oljenke, položene v grob z umrlim, ki naj bi bile prižgane najdene v petih grobovih, kjer je znana natančna oblika samo enkrat (npr. Walters 1914, XV; Eckardt 2002, 109; Cr-grobne konstrukcije,6 od katerih se oblika groba 116 najbolje nobrnja 2006, 140), ter tiste, ki so bile položene na grobove ujema z ohranjenostjo amfore iz groba 14 z najdišča Med-in so se premaknile s posedanjem zemlje ter drugimi post- vedjek Gmajna. Hkrati je to tudi edini od grobov iz Emone, depozicijskimi procesi. Slednje se običajno najdejo po ena kjer je ohranjeno tudi ustje amfore. na grob, umetnostnozgodovinskim virom navkljub, kjer so Vrat amfore (G337) iz groba grob 58 je bil viden, še preden oljenke večinoma upodobljene v parih (Rushforth 1915, 157; smo grob odprli (sl. 12), kar kaže na to, da je bila amfora Crnobrnja 2006, 142). uporabljena kot konstrukcija za libacije. Gre za tip amfore Oljenke so se na območju Slovenije razširile šele po rim-tipa Dressel 7−11 španskega izvora. Te amfore imajo široka skem zavojevanju, v italskem prostoru pa so bile v uporabi ustja, saj so bile namenjene transportu gostih ribjih omak – že okoli 3. stoletja pr. n. št. (Novšak et al. 2019, 87). V Slo-garuma, likvamna, murije, kar je v našem primeru verjetno veniji so se najprej pojavile uvožene oljenke. Večinoma so prišle iz Akvileje, ki je služila kot trgovski emporij, ali pa so 6  Grob 80 (Plesničar Gec 1972, t. XIX: 1), grob 81 (Plesničar Gec 1972, t. bile narejene v njenih delavnicah (Vidrih Perko 2012a, 24). S XIX: 10) grob 106 (Plesničar Gec 1972, t. XXVII: 11); grob 116 (Plesničar priključitvijo slovenskega ozemlja Imperiju se je proizvodnja Gec 1972, t. XXXII: 7), grob 172 (Plesničar Gec 1972, t. XLVIII: 8). 22 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob Tip Žig Motiv Ožganost 4 Loesch. Xb APRIO ožgan nosek 6 Loesch. IX / X – ORTIS 7 Pečatna poškodovana 11 Loesch. Xa FORTIS 12 Loesch. IX b - miniaturna COMVNI ožgan nosek 13 Loesch. IX b FORTIS s piko ožgan nosek 20 Loesch. X- CRESCES z dodatnim S pod S 28 Loesch. Xa poškodovana 30 Loesch. Ib/c poškodovana 31 Loeschcke X- CRESCES z dodatnim S pod S 32 Pečatna poškodovana 33 b ali c z ročajčkom 35 Pečatna dno ni ohranjeno nosek ni ohranjen 36 Loesch. Xb žig neberljiv ožgan nosek 37 Pečatna poškodovana 37 Volutna poškodovana 39 Pečatna poškodovana 39 Loesch. Ib dno ni ohranjeno tragična maska z rogom izobilja 44 Volutna poškodovana 45 Loesch. IXb PHOETASPI ♥ ožgan nosek 50 Pečatna poškodovana 55 Loesch. Xb CRESSCES ožgan nosek 64 Pečatna poškodovana 67 Volutna poškodovana 13 Oljenke iz grobov najdišča Medvedjek Gmajna. oljenk začela tudi v našem prostoru. Večji proizvodni center površini. Večinoma so tudi zelo poškodovane (sl. 14). Na je ohranjen na Ptuju (Tomanič Jevremov 2004), proizvodnja najdišču Medvedjek Gmajna je dekoracija diska ohranjena pa je izpričana tudi v Celeji in Emoni (Vidrih Perko 2012a, 25; samo na oljenki tipa Loeschcke Ib iz groba 39 (G282), in Istenič, Daszkiewicz, Schneider 2003). sicer v obliki tragične maske in roga izobilja ( cornucopia) ob Oljenke z najdišča Medvedjek Gmajna (sl. 13) je mogoče levi strani motiva (sl. 15). Gre za tip II.f.2.6 po Eleni di Filippo razdeliti v dve tipološki skupini. Razvojno starejše so t. i. vo-Balestrazzi (1988, 113). Motiv se vedno pojavlja na oljenkah lutne oljenke, ki so se razvile v Italiji ob koncu 1. stoletja n. Loeschcke Ib ali Ic, ki so tipično recijske proizvodnje (pov- št. Te oljenke so dobile ime po volutah, ki uokvirjata nosek. zeto po di Filippo Balestrazzi 1988, 113−114), vendar naša Disk je velik in ga običajno krasi figuralna dekoracija (Hayes oljenka ni imela (ohranjenega) tipičnega premaza, ki je zna-1980, 44). Na obravnavanem najdišču so tovrstne oljenke čilen za recijsko proizvodnjo. Skoraj identično, a še slabše tipično prepoznavne po fakturi (O3), svetlih barvah in prašni ohranjeno oljenko z enakim motivom so odkrili v Emoni v grobu 719 (Plesničar Gec 1972, t. CLVIV: 14), ki je bil datiran 14 Oljenka iz groba 30 in situ. 15 Volutna oljenka z motivom tragične maske in roga izobilja iz groba 39 (G282). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 23 v 1. stoletje n. št. (Plesničar Gec, Kuhar 1996, 35). Poznamo iz Petrušnje vasi8 in Globodola9 ter s Pristave pri Trebnjem tudi dve s Ptuja, ki sta bili obe datirani v flavijsko dobo od (Slabe 1993, t. 22: 5). prve polovice do tretje četrtine 2. stoletja.7 V dveh grobovih se pojavlja žig FORTIS. Gre za najpogo- Od vseh ostalih volutnih oljenk sta samo dve, tisti iz gro- steje zastopan žig na vseh pečatnih oljenkah, ki je v uporabi bov 30 (G221) in 33 (G233), dovolj ohranjeni za komentar. od sredine 1. stoletja n. št. pa do 5. stoletja n. št. (Novšak Oljenka tipa Loeschcke Ib/c iz groba 30 (G221) je imela mo-et al. 2019; Vidrih Perko et al. 2012; Auer 2015). Pojavlja se tiv na disku, ki pa se ni ohranil. Še bolj zanimiva je oljenka po celem Imperiju, s podobnimi zgostitvami kot CRESCES, iz groba 33 (G233), saj je od nje ohranjen predvsem po-veliko primerkov pa je poznanih tudi iz Dalmacije (Harris končen držaj. Pokončni držaji niso posebej pogosti, na Do- 1980, t. 5.1). FORTIS je najbolj pogosto zastopan žig tako v lenjskem sploh ne na volutnih oljenkah. Kolikor smo lahko Emoni kot v Poetovioni, najdemo pa ga tudi na grobiščih oljenko iz groba 33 rekonstruirali, razbita je bila namreč na Dolenjske, kot so Novo mesto,10 Drnovo (S. Petru, P. Petru več kot 150 odlomkov, je še najbolj podobna obliki Loe-1978, t. LVIII: 7−12: t. LXI: 8), Ribnica,11 Globodol,12 Roje pri schcke VI. Volutne oljenke praviloma niso ožgane, vendar Šentjerneju,13 Draga14 in Pristava pri Trebnjem.15 je treba poudariti, da so običajno močno poškodovane in Na grobišču Medvedjek Gmajna je žig zastopan z dvema zelo prašnate, kar lahko pomeni, da se znaki gorenja morda primerkoma, in sicer iz groba 11 (G74) in iz groba 13 (G97). preprosto niso ohranili. V obeh primerih gre za oljenko tipa Loeschcke IXb. V grobu Na obravnavanem najdišču pogostejše so pečatne oljenke 13 (G97) je na oljenki Loeschcke IXb pod imenom FORTIS še (nem. Firmalampen). Gre za tip oljenk, ki se je razvil v padski pika v koncentričnem krogu. Pike kot del žiga FORTIS so bile nižini v prvi polovici in sredini 1. stoletja (Novšak et al. 2019, najdene v dveh grobovih s Pristave pri Trebnjem, in sicer na 87). Ta novi in poenostavljeni tip oljenk je dobil ime po žigih oljenki v grobovih 9 (Knez 1969, t. 13: 2) in 103 (Slabe 1993, lončarjev, ki se običajno pojavljajo na spodnji strani oljenke. t. 14: 20). Pri obeh je pika postavljena pod ime, tipološko pa Najbolj tipološko prepoznavni sta skupini Loeschcke IX in prva pripada skupini IX, druga pa skupini X po Loeschckeju. X (Loeschcke 1919). Oblika Loeschcke IX je zgodnejša in se Na oljenki tipa Loeschcke X v grobu 2 iz Ribnice (P. Petru pojavlja v prvi polovici 1. stoletja. Dokaj kmalu, še pred kon-1969b, t. 16: 1) je tudi enako oblikovana pika, vendar je po- cem 1. stoletja, jo zamenja oblika Loeschcke X. Glavna razli- stavljena nad ime. ka med njima je zaprt (IX) oz. odprt (X) kanal med diskom in Ostali žigi so na najdišču zastopani s po enim primerkom. noskom oljenke (Loeschcke 1919, 255−256). Pečatne oljen- Pojavi se žig APRIO – po Auerju gre za relativno redko za- ke so na najdišču Medvedjek Gmajna načeloma temnejše stopan žig (2016). V Sloveniji je najpogostejši v Ljubljani, opečnate barve ter bolje ohranjene kot volutne. redko ga najdemo tudi na Ptuju (Vidrih Perko 2012a, 34, Pečatne oljenke lahko glede na fakturo razdelimo na dve 57). Podobno lahko rečemo za žig COMVNI. Pojavlja se v skupini: predmete finejše fakture (O1), pri katerih gre ver-Neviodunu (S. Petru, P. Petru 1978, t. LIX: 7, 9; t. LVI: 4, 5; t. jetno za italske importe, in opečnato rdeče oljenke (faktura LVIII: 8–12; t. LXI: 8) in na Pristavi pri Trebnjem.16 Oljenka iz O2), ki najverjetneje obsegajo slabše izdelke lokalnih delav-groba 12 (G88) je za polovico manjša od ostalih na najdišču nic. Večinoma so pečatne oljenke na obravnavanem najdi- Medvedjek Gmajna. šču dobro ohranjene ter kažejo znake uporabe, saj imajo v Žig PHOETASPI je zelo redko zastopan med arheološkim glavnem ožgane noske. Niso pa prepečene oz. ne kažejo gradivom Slovenije. Gre za mojstra, ki velja za izumite-znakov dolgotrajne uporabe. lja pečatnih oljenk, a je njegova delavnica bolj povezana Na najdišču je zastopanih več različnih žigov. Najpogostej- ši žig je CRESCES, ki je bil najden na treh oljenkah (G149, 8  Grob 1/1952 (P. Petru 1969b, t. 26: 1). G227 in G329). Gre za relativno razširjen žig, sploh v severni 9  Naključna najdba (S. Petru 1969a, t. 8: 1). Italiji, z zgostitvijo v Akvileji ter v Panoniji (Harris 1980, t. 5.1). 10  Grob 178 (Knez 1992, t. 64: 1). Je tudi drugi najpogostejši žig v Emoni, v precej manjšem 11  Grob 2 (P. Petru 1969b, t. 16: 1); oljenka ima piko v krogu nad številu pa se pojavlja tudi na Ptuju. Z Dolenjske ga pozna-napisom. 12  Grob 8 (S. Petru 1969a, t. 4: 5), grob 20 (S. Petru 1969a, t. 6: 7). mo z Drnovega (S. Petru, P. Petru 1978, t. CI: 8, 9; t. CII), 13  Grob 1 (Knez 1969, t. 5: 4). 14  Grob 3 (Knez 2003, 45, sl. 3.5), grob 8 (Knez 2003, 52, sl. 8.5). 15  Grob 9 (Knez 1969, t. 13: 2), grob 14 (Knez 1969, t. 14: 5), grob 101 (Slabe 1993, t. 14: 8), grob 103 (Slabe 1993, t. 14: 20) in verjetno grob 7  Grob 340 (Istenič 1999, 114, t. 70: 7), grob 677 (Istenič 1999, 228, t. 78 (Slabe 1993, 16, t. 11: 5). 155: 5). 16  Grob 17 (Knez 1969, t. 15: 5), sporadično (Slabe 1993, t. 22: 1). 24 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 z izdelavo tipov Loeschcke IV, V in VIII (Chrzanovski 2020, Peter Petru pripisuje hišaste žare Latobikom (1971), vendar 227) kot s tipom Loeschcke IX b, na katerem je bil žig najden so kasnejše raziskave pokazale, da nobene ni mogoče dati-na najdišču Medvedjek Gmajna. V Sloveniji je poznanih še rati v pozni laten in da so delo rimskodobnih delavnic (Dular nekaj oljenk s tem žigom, in sicer štiri iz Ljubljane in ena s 1979, 200; Guštin 1985, 158; Maver 2004, 5). S tem se uje-Ptuja (Vidrih Perko 2012a, 34, 57). Izven naših meja se po- majo tudi novejše najdbe hišastih žar npr. z najdišč Draga gosteje pojavljajo v Vindonisi (Auer 2015, t. 1). V primerjavi (Križ 2003), Pijavško (Ciglar, Vinder 2020) in ne nazadnje z žigi FORTIS in CRESCES so žigi PHOETASPI redki (Harris tudi Medvedjek Gmajna. 1980, t. 5.1). Zelo redke so na Dolenjskem tudi oljenke z žigom VERI; najdemo jih predvsem v grobovih Nevioduna 6.2.4 Namizna keramika (S. Petru, P. Petru 1978, t. LIX, 2–4, 8). Na najdišču Medvedjek Najbolj fini primerki namizne keramike z grobišča Medvedje bila oljenka VERI v grobu 37 (G251), pod imenom pa je jek Gmajna so skodelice tankih sten in recijske čaše. Oboje bila, enako kot na oljenki iz groba 13 (G97), pika v koncen-so zastopane z le nekaj primerki, ki pa so po obliki zelo tričnem krogu. raznoliki. Obema skupinama keramike je skupno to, da so 6.2.3 Hišasta žara ohranjeni le fragmenti, nikoli cela posoda, zato je velika ver- jetnost, da so bile te najdbe primešane v zasutje ali pa bile Odlomljen zgornji del hišaste žare bil najden v grobu 4 (G8). uporabljene v zagrobnih ritualih. Gre za žaro s preprostim bikoničnim zaključkom, ki jih Peter Fina namizna keramika Petru datira v 1. in prvo polovico 2. stoletja n. št. (Petru 1971, t. 1). Okras, na podlagi katerega se določata razvoj stila in Posodje tankih sten tudi kronologija hišastih žar, se pojavlja na treh delih takih Čaše in skodelice tankih sten z najdišča Medvedjek Gmaj- žar, in sicer na zgornjem delu okoli gumba, v pasu ob od- na so v vseh primerih zelo slabo ohranjene. Najstarejša je prtini žare ter na predelu trebuha in dna (Petru 1971, 87). verjetno skodelica z luskinastim ornamentom iz groba 67 Od žare iz groba 4 sta ohranjena samo del zgornjega dela (G377). Ohranjene luskine niso zelo ostre, manjka pa tudi z gumbom ter del ostenja do prehoda v osrednji del žare, spodnji del skodelice. Zaradi oblikovanosti luskin bi morda ki je nakazan s kaneluro. V skladu s tehnologijo izdelave lahko šlo za skodelice iz flavijske dobe. Za razliko od emon-tovrstnih žar je primerek z Medvedjeka narejen na hitrem skih je naša skodelica pečena oksidacijsko (opisi, datacije kolesu. Da ne gre za najzgodnejšo varianto, priča izvotljen in primerjave z Emono povzeti po Plesničar Gec 1977, 16). zaključek, ki je od preostanka strehe oziroma vrha žare sti- Oksidacijsko žganje in premaz je mogoče najti na primerkih listično ločen z zožitvijo (Petru 1971, 69). Celoten odlomek skodelic z luskinastim ornamentom iz Siscije (npr. Baćani et ima na zunanji površini premaz, kakšnih posebnih vzorcev al. 2012, str. 112–113, sl. 40, sl. 41).18 Skodelice z luskinastim pa ni opaziti. Keramična masa in premaz (faktura N2b) sta ornamentom in peskanim dnom so znane tudi z Drnovega skoraj identična pri posodi z narebrenim izvihanim ustjem iz (S. Petru, P. Petru 1978, t. XXXVI: 20), pa tudi take z bogatej-groba 39 (G285). Če bi bili od obeh posod ohranjeni samo šim okrasom luskin (S. Petru, P. Petru 1978, t. XXXVI: 21, 22). odlomki ostenja, bi ju bilo nemogoče ločiti. Od posode tankih sten iz groba 7 je ohranjen le fragment Peter Petru interpretira hišaste žare kot zadnja bivališča »viš- ostenja z okrasom neenakomernih barbotinastih pik (G31). jih slojev«, ker se pojavljajo pretežno v zidanih grobnicah Okras se najbolje ujema s t. i. skodelicami z grozdastim (Petru 1971, 98). Na najdišču Medvedjek to ne drži, saj je ornamentom, ki jih poznamo iz Emone samo v flavijskem grob 4 pokop v leseni skrinji, ki je vsebovala nož, oljenko, času, so pa tam med vsemi najbolj številčne (Plesničar Gec žebljičke za čevlje ter nekaj odlomkov keramike v 10cm pla-1977, 17). Tako kot emonske je tudi naš primerek iz sivo pe- sti žganine. Žara je verjetno zašla v zasip groba 4 iz kate- čene keramike s temnejšim premazom. Plesničarjeva pred- rega drugega groba, morda celo iz zidane grobnice, ki so videva, da so tovrstne skodelice uvožene iz Italije (povzeto bile tudi na Medvedjeku izropane že v rimski dobi, verjetno po Plesničar Gec 1977, 17). Zelo podobna naši je verjetno relativno kmalu po nastanku. Da je prišlo do premika delov tudi skodelica iz groba 2 v Rosalnicah (Dular 1976, t. 3: 2). žare (v rimskem času ali kasneje), kaže tudi dejstvo, da smo Iz groba 64 v Novem mestu poznamo skodelico z okrasom odlomek žare iz groba 4 (G8) našli tudi v SE 2 v kvadrantu 9 pik, ki nadomešča tudi vitice (Knez 1992, t. 24: 9), datirano v (G385), ki je od groba 4 oddaljen vsaj 10 m.17 18  Oksidacijsko žgane skodelice z barbotinastim okrasom so znane 17  Obe najdbi, G8 in G385, je moč sestaviti in zlepiti. tudi iz Novega mesta (e. g. Božič 2008, t. 32: 8, 10). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 25 klavdijsko do flavijsko obdobje na podlagi tere sigilate (Za-najdb (Knez 1969, t. 7: 12). Za višjo pokončno čašo iz groba 36 behlicky-Scheffenegger 1992, 75). (G249) najdemo primerjavo prav tako na najdišču Pristava pri Trebnjem, in sicer iz groba 14 (Knez 1969, t. 14: 3). Odlomek ostenja skodelice iz groba 30 je prav tako siv in okrašen z barbotinom (G377). Skoraj gotovo gre za eno Drugo od mnogoštevilnih variant okrasa girland. Podoben okras Kljub temu, da ne spada niti v skupino posodja tankih sten nosita tudi čaša iz groba 62 v Novem mestu (Knez 1992, t. niti recijskih čaš, je treba na tem mestu omeniti tudi ostenje 22: 11), ki bi ga lahko na podlagi fibul datirali v 1. do 2. sto-fakture N0 (G214), ker gre za italski import. Prepoznavno je letje n. št., ter skodelica z Drnovega (S. Petru, P. Petru 1978, po lomu, ki je rožnate barve, na notranji in zunanji strani pa t. LIV. 18). Ker z Emono ni neposredne primerjave, lahko po je nanos finejše belo-sivo lisaste gline. Iz Emone pa je bila Ljudmili Plesničar Gec (1977, 18) vzamemo široko datacijo, ki verjetno uvožena skodelica iz groba 39 (G284), saj ustreza je enaka tisti iz Novega mesta. emonskim fakturnim skupinam. Ostenji in ustji dveh zelo poškodovanih, a fino izdelanih čaš Ostala namizna keramika iz groba 55, lahko štejemo v skupino tankih sten (G330 in G331), saj je kakovost izdelave bistveno boljša od čaš in Skodelice in čaše skodelic lokalne izdelave. Oba primerka prihajata iz istih Poleg naštetih recijskih čaš in dobro izdelane keramike tan-delavnic, od ostale keramike pa se ločita po izrazito sivi, kih sten poznamo na grobišču Medvedjek Gmajna več sku-skoraj modri barvi. Dobrih primerjav za obe obliki nismo pini čaš, ki jih v grobem lahko delimo na tiste boljše in slabše našli. Ohranjeni črepi nakazujejo pri obeh kroglasto formo. izdelave. Pri prvi čaši (G330) se ta zaključi v izvihano narebreno ustje, Prva skupina je sorodna tankim stenam, vendar posode ki je oblikovno nekoliko podobno loncu iz groba 1 v Novem niso tako kakovostno izdelane. Sem sodijo čaša iz groba 27 mestu (Knez 1992, t. 1: 4). Pri drugi čaši pa se ostenje zaključi (G190), skodelici iz grobov 13 (G98) in 33 (G234) ter dno v ovratnikasto uvihano ustje (G331), ki je podobno skodelici iz groba 67 (G378); verjetno so to posnetki posodja tankih z Drnovega (S. Petru, P. Petru 1978, t. LXII: 26). Po zaprtosti sten. Skodelice in čaša so precej fragmentirane, keramika na forme so našima primerkoma blizu tudi lokalne miniaturne otip in po barvi spominja na vlažno kredo. Eden od skupnih čaše iz Singiduna, datirane v 2. in 3. stoletje n. št. (Bojović imenovalcev, ki jih imajo te sicer tipološko različne posode, 1977, 39, t. LXVIII: 582 in 585). Drobci sivega ustja so bili je premaz, ki je prisoten tudi na večini sorodnega posodja najdeni v grobu 28 (G198), h keramiki tankih sten pa lahko tega tipa na Dolenjskem. Za razliko od zgoraj opisanih re- štejemo še sivobelo dno iz groba 61 (G357). cijskih čaš in posodja tankih sten so preprostejše čaše skoraj Recijska keramika popolnoma ohranjene in lahko z veliko verjetnostjo trdimo, Na najdišču sta bili najdeni dve čaši recijske keramike, in si- da so bile v grob priložene kot grobni pridatek. cer v grobovih 4 in 36 (G10 in G249). Kljub slabi ohranjeno- Skodelici sta obe relativno preprosti. Enostavnejša iz groba sti je na obeh čašah prepoznaven barbotinski okras, nane- 33 (G234) je okrašena samo s kaneluro pod ustjem in na sen le v obliki prekrižanih črt, ki se končajo v debelejši piki, in prelomu ostenja, nad katerim so ohranjeni tudi ostanki rde-podkvic v vzorcu, ki se ponovi na vsaki četrtini posode. Gre če barve (G234). Po obliki spominja na fine skodelice s ci-za prvi tip recijskih čaš po Drexlu; tovrstne čaše so v upora- lindričnim trupom, ki so datirane v flavijsko dobo in jih Petru bi od Hadrijanove dobe do markomanskih vpadov (Vidrih pripisuje italski proizvodnji (P. Petru 1969b, 201−202). Naj-Perko 2006, 88). Peter Petru v svoji klasifikaciji lončenine z bližje vzporednice za tovrstne skodelice prihajajo z grobišča Dolenjske šteje recijske čaše v prvo polovico 3. stoletja n. Pristava pri Trebnjem in iz Novega mesta, kjer se pogosteje št. (1969b, 206). Kljub imenu tipa čaš so primerki z najdišča pojavljajo skodelice z rdečim premazom19 kot pa tiste brez Medvedjek Gmajna in verjetno tudi z drugih dolenjskih naj-njega.20 Skodelica iz groba 13 (G98) je glede na obliko in dišč lokalne izdelave. Na to kažejo razbite trebušaste čaše, prisotnost rdečega premaza verjetno bolj okrašena verzija okrašene s križi in podkvami iz odpadne jame, najdene na skodelice iz groba 33 (G234). Dodatno jo krasita dve liniji Drnovem (Stemberger Flegar, Vinder 2020). Na najdišču Medvedjek Gmajna sta zastopani obe obliki čaš, 19  Pristava pri Trebnjem: grob 2 (Knez 1969, t. 9: 6) in grob 3 (Knez 1969, t. 9: 13). Novo mesto: grob 36 (Knez 1992, t. 13: 1), grob 37 nižja trebušasta ter pokončna, ožja različica. Čaša iz groba 4 (Knez 1992, t. 13: 10), grob 47 (Knez 1992, t. 15: 4); dodatno je skode-je nižja in trebušasta (G10). Vzporednic za to obliko pozna- lica iz groba 11 opisana kot »rdeča« (Knez 1992, t. 24: 11). mo več; dve prihajata s Pristave pri Trebnjem, in sicer prva iz 20  Pristava pri Trebnjem: grob 3 (Knez 1969, t. 9: 11). Novo mesto: grob groba 13 (Knez 1969, t. 14: 3), druga pa iz skupine sporadičnih 5 (Knez 1992, t. 2: 6). 26 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 navpičnih vrezov nad in pod prelomom ostenja ter narebre-poškodovani odlomki so bili najdeni v grobovih 37 (G253, no ustje. Po okrasu je podobna skodelici iz groba 100 (Knez G254, G255) in 52 (G326). Verjetno so narebrena ustja pri-1992, t. 36: 7), ki je okrašena s pasom peresnega ornamenta padala ovalnim čašam z narebrenim vratom, kakršne po-po najširšem delu trupa. Z vrezi pa je bila okrašena tudi znamo iz Nevioduna (S. Petru, P. Petru 1978, t. XLI: 13, 14, skodelica iz groba 2 v Straži (Knez 1964/1965, t. 2: 6). 20, 22). Na najdišču Pristava pri Trebnjem je bilo najdeno Čaša iz groba 27 (G190) je ovalne oblike z izvihanim ustjem ustje lonca, ki se po obliki dobro ujema z ustji narebrenih in kaneluro pod njim. V kaneluri so zelo fragmentarno čaš z Medvedjeka (Slabe 1993, t. 12: 12). Ponavljanje form v ohranjeni ostanki temnega premaza. Ker ima tovrstna oblivečjih in manjših dimenzijah se kaže tudi pri ustju, najdenem ka vzporednice v več grobovih Novega mesta,21 od katerih v grobu 15. Gre za ustje čaše z enim samim ohranjenim re-jih ima nekaj tudi rdeč premaz,22 gre verjetno za splošno brom (G111), ki kaže oblikovno sorodnost z vazo oz. finim razširjen pojav, vezan morda izključno na grobne rituale. loncem iz groba 14 (G102). Morda je bil tudi premaz čaše iz groba 27 rdeče barve, a Precej uniformno skupino tvorijo tudi poškodovana izviha-je lahko zaradi različnih faktorjev potemnel, kar pa je spričo na ustja čaš brez okrasa. Običajno gre za čaše fakture N2a. njegove slabe ohranjenosti težko oceniti. Zadnja je čaša iz Najdena so bila v grobovih 10 (G61), 25 (G170), 15 (G105, groba 64 z narebrenim vratom in zaobljenim ustjem, vzpo-G106, G108, G109) in 37 (G257, G259, G261). Ustje je vča- rednice zanjo pa najdemo v Novem mestu (Knez 1992, t. 32: sih trikotno, kar se kaže na oblikovno sorodnih čašah iz gro-9; t. 35: 2) in na Drnovem (S. Petru, P. Petru 1978). Gre verje- bov 28 (G196, G199) in 30 (G223). Za nobeno od teh oblik tno za čašo lokalne proizvodnje, ker podobno oblikovanje nimamo dobrih vzporednic. vratu najdemo tudi na večjih vazah. Najbližje vzporednice Med čaše lahko štejemo tudi posodo iz groba 8 (G45), ki je smo dobili na najdišču Novo mesto, v grobu 2, kjer je čaša s zaradi velikosti nekje med čašo in lončkom. Gre za severno-podobno fakturo (Knez 1969, t. 19: 6), ter na najdišču Draga, italsko formo (Brunker 1981, 36). Verjetno je sorodna finim kjer gre za čašo na nogi, ki pa je rdeče barve in je široko da-lončkom s Ptuja, ki se tam pojavljajo od sredine 1. stoletja n. tirana v 1. do 3. stoletje n. št. (Križ 2003, sl. 20.5).23 Oblikovno št. do konca prve polovice 2. stoletja n. št. (Istenič 1999, 135). podobni sta ji tudi čaši iz Stične (Gabrovec, Frey 1969, 21, sl. Sorodne čaše se pojavljajo v Novem mestu (Božič 2008, t. 6: 1 in 2) iz izgubljenih grobnih enot, vendar bi za primerja- 16: 4, 5, 7) in v odpadni jami na Drnovem (Stemberger Fle- vo potrebovali barvo ali fakturo posode. Celotno grobišče gar, Vinder 2020, 155). v Stični je bilo predvidoma v uporabi v 1. in 2. stoletju n. št. (Gabrovec, Frey 1969, 21). Med finejše čaše lokalne izdelave Krožniki štejemo tudi močno poškodovano čašo iz groba 64 (G362). Finih krožnikov, ki bi se uporabljali izključno kot namizno Vzporednic za tovrstne posode je relativno malo. Takšno posodje, je bilo na najdišču izjemno malo v primerjavi s čašo najdemo na Pristavi pri Trebnjem24 in morda v grobu krožniki z ravnim dnom, ki so se lahko uporabljali tudi kot 1 iz Drage.25 pekači in so zato obravnavani posebej kot namizno-kuhinj- Slabše čaše lokalne izdelave lahko v grobem razdelimo sko posodje. Skupna značilnost obeh skupin je sicer moč- v dve skupini. V prvo lahko uvrstimo čaše z narebrenim na fragmentiranost, saj se niti en krožnik ni ohranil v celoti. ustjem, ki, podobno kot vaze, izvirajo iz lokalne tradicije. Te Predvsem gre za nekajcentimetrske odlomke ustij, ki so v čaše so običajno zelo fragmentirane in jih je v večini prime-večini primerov prežgani. rov nemogoče povezati z ostenjem ali dnom. Zelo narebre- Posnetki sigilate Dragendorff 35 in 36 so prepoznavni po na ustja čaš, ki smo jih lahko vsaj delno rekonstruirali, so bila izvihanem ustju in kaneluri na notranji strani. Enako kot na najdena v grobovih 8 (G43), 15 (G110) in 37 (G110). Zelo Ilovici pri Vranskem so tudi primeri iz grobov 15 (G115), 28 (G201) in morda 37 (G263) narejeni v lokalnih delavnicah in 21  Grob 1 (Knez 1992, t. 1: 2), grob 17 (Knez 1992, t. 5: 2), grob 86 (Knez kažejo na podobno nespretnost pri oblikovanju ustja (pov-1992, t. 33: 12). 22  Grob 63 (Knez 1992, t. 23: 92), grob 93 (Knez 1992, t. 33: 12), grob zeto po Vidrih Perko 2006, 91). Med posnetke sigilate lahko 96 (Knez 1992, t. 34: 10), grob 101 (Knez 1992, t. 37: 2), grob 204 štejemo tudi krožnika na nogi iz grobov 27 (G191) in 48 (Knez 1992, t. 72: 4), grob 208 (Knez 1992, t. 73: 3), grob 212 (Knez (G314). Oba imata kaneluri na zunanji strani ostenja pod 1992, t. 74: 6). Pogojno v to skupino oblikovno sodi tudi skodelica iz ustjem in na prehodu v dno. Najbliže njuni obliki je forma groba 217 (Knez 1992, t. 76: 5). Dragendorff 18/31. 23  Publikacija je opremljena samo s fotografijami, zato je primerjava debeline ostenja nemogoča. Med krožnike finejše izdelave bi lahko uvrstili še izvihano 24  Grob 49 (Slabe 1993, t. 7: 2). ustje iz groba 14 (G103). Podobno, le da dodatno okrašeno 25  Grob 1 (Knez 2003, 42). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 27 s kalenurami, je bilo ustje, najdeno v grobu A35 v Dobovi (P. 20.4), datiranih v 1.−2. stoletje n. št. oziroma 1.−3. stoletje n. Petru 1969a, t. 9: 6), ki je datirano v flavijsko dobo. št., in v Straži v grobu 4 (Knez 1964/1965, t. 3: 7). Po okra- Sklede ali skodele su in obliki spominja tudi na skledi iz grobov A32 (P. Petru 1969a, t. 8: 15) in A40 v Dobovi (P. Petru 1969a, t. 19: 7), dati- Sklede ali skodele so na splošno ena najpogostejših oblik rani v flavijsko obdobje (P. Petru 1969b, 201), ter na skledo iz namiznega posodja, ki ga po številu prekašajo le krožniki z groba 118 s Pristave pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 19: 1). Druga ravnim dnom. Običajno so izdelek lokalnih delavnic, ki so skleda iz groba 5 (G17) pa je bolj trikotne oblike s kvadra-poleg skled izdelovale tudi kuhinjsko in namizno posodje tnim ustjem, ki je od ostenja ločeno s klekom. Pravokotno (povzeto po Vidrih Perko 2006, 90). preoblikovano ustje ima tudi skleda iz groba 8 (G45). Edino Na najdišču Medvedjek Gmajna sigilatnih posod ne pozna- vzporednico smo našli na grobišču Draga v grobu 3 (pred- mo, so pa bile najdene njihove kopije oz. boljši in slabši met 3.3), ki ima za razliko od obravnavane vrezan okras tudi posnetki. Med kopiranimi formami sta zastopani predvsem na notranji strani in je datirana v 2. stoletje n. št. (Knez 2003, Conspectus 39 oz. Dragendorff 35/36 in Dragendorff 33. 45). Široke sklede s kanelurami pod ustjem se sicer pojavlja-Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil primer slednje najden jo že od tiberijsko-klavdijskega obdobja in so razširjene še v plasti SE 14 (G408), morda pa lahko med kopije te forme v flavijski dobi (P. Petru 1969b, 199−201), vendar se navpična štejemo tudi ostenje iz groba 55 (G332). zaokrožena ustja ne ujemajo dobro z našimi primerki. Na najdišču so precej pogoste sklede z »navzven upognje- Polkrožne skodele so na najdišču Medvedjek Gmajna re- nim ustjem«, kot jih opiše Ljudmila Plesničar Gec (1977). Gre lativno dobro zastopane. Gre za tip skled, ki jih Ljudmila za posnetke skodel tipa Conspectus 39 oz. Dragendorff Plesničar Gec večinoma pripisuje domači izdelavi. Poleg 35/36 (Vidrih Perko 2006, 90). Manjše verzije te forme so polkrožne oblike imajo te sklede lahko prstanasto ali rav-običajno oksidacijsko žgane. V to skupino spadajo sklede no dno ter odebeljeno ali ravno odrezano ustje. Lahko so iz grobov 15 (G116), 21 (G162) in 37 (G266, G267). Poleg okrašene s peresnim ornamentom ali kanelurami, redkeje z manjših skled so na najdišču zelo pogoste velike sklede. Po-barbotinastim okrasom. Najstarejši primerki iz Emone so s javljajo se od poznega 1. stoletja n. št. vse do začetka 3. konca 1. stoletja n. št., najdene pa so bile tudi v začetku 3. stoletja n. št. Zanje je značilna črnosiva površina, ki je re- stoletja n. št. (povzeto po Plesničar Gec 1977, 54). Popolno- zultat dimljenja in je brez izjeme prisotna na vseh tovrstnih ma ohranjena polkrožna skodela iz groba 55 na Medved-skledah z Medvedjeka. Večina posod je v zadnji fazi tudi jeku (G333) gotovo spada v to skupino. Podobne skodele dimljena, kar ustreza latenskodobni tradiciji panonskih de-so bile najdene v grobu A23 v Dobovi (t. 5: 5), datiranem v lavnic (Brukner 1981, 39). Prelom je na obravnavanem gro- neronsko obdobje, v grobu 219 v Novem mestu (Knez 1992, bišču običajno siv ali rdeč (fakturi N4a in N4b). Vzporednice t. 67: 8), v grobovih 1 in 8 iz Straže (Knez 1964/1965, t. 1: 3; poznamo z grobišč Nevioduna (S. Petru, P. Petru 1978, t. t. 4: 6) ter v grobu 4 z Velike Dobrave (Žitko 2013, 75, 76, XXXV: 17–23), tudi iz odpadnih jam na Drnovem (Stember-D102). Zelo podobni skledi, najdeni v grobovih 2 (Križ 2003, ger Flegar, Vinder 2020). Na najdišču Medvedjek so velike 44, sl. 2.2) in 6 na grobišču Draga, sta datirani v 2. oz. 2.−3. sklede najdene v grobovih 5 (G15), 17 (G145), 20 (G151), stoletje n. št. (Križ 2003, 48, sl. 6.2). 29 (G215), 31 (G229), 34 (G240) in 39 (G281). V to skupino Med polkrožne lahko štejemo skledo s kaneluro pod ustjem sodita tudi skleda iz groba 21 (G164) in odlomek iz groba 33 na zunanji strani iz groba 36 (G242) ter skledo z odebelje- (G238), ki nimata ustja, imata pa enako kaneluro kot skleda nim ustjem iz groba 7 (G33). Ustje je pri obeh naših skledah iz groba 31 (G229). sicer manj zaokroženo kot pri tistih, ki jih navaja Peter Petru Sledi večja skupina skled, okrašenih s horizontalnimi kane- (1969b, sl. 5).26 Skleda iz groba 36 z Medvedjeka, najdena lurami pod vratom ali na največjem delu oboda, ki pa se po skupaj s pokončno recijsko čašo, se ujema s Petrujevo da-obliki posode med sabo precej razlikujejo. Dve od teh skled tacijo v prvo polovico 3. stoletja n. št. V grobu 7 pa je bil sta iz groba 5, kjer je bila poleg njiju najdena tudi skleda z najden novec M. Avrelija (Faustina II.), datiran med leti 161 navzven izvihanim robom. Slednja je bila tudi edina svojega in 176. Neokrašena polkrožna skleda z odrezanim ustjem tipa na celotnem najdišču in je bila pod ustjem okrašena s je bila najdena v grobu 11 (G80) in je datirana v prvo po-horizontalnimi kanelurami tako, da barvno dopolnjuje pre- lovico 3. stoletja na podlagi steklene čaše in sklede s pere- ostali dve skledi. Prva od obeh skled iz groba 5 (G16) ima snim ornamentom. V skupino polkrožnih neokrašenih skled zaobljeno ustje in tri kanelure na najširšem delu ostenja. Podobne sklede so bile najdene na grobišču Draga, in sicer 26  Oblikovno so bolj podobne skledama iz grobov 104 (Knez 1992, t. v grobovih 1 (Križ 2003, 42, sl. 1.4) in 20 (Križ 2003, 64. sl. 38: 3) in 105 (Knez 1992, t. 38: 6) iz Novega mesta. 28 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 verjetno spadata tudi skleda z razčlenjenim ostenjem, naj-mestu,27 Dobovi,28 Petrušnji vasi,29 Ruhni vasi (Knez 1969, t. dena v SE 14 (G407), in odlomek iz groba 25 (G174), ki je bil 3: 6), Neviodunu (S. Petru, P. Petru 1978, T. XL), na Pristavi pri najverjetneje primešan v polnilo. Podobna skleda je bila naj-Trebnjem (Slabe 1993, grob 22, t. 1: 4), Veliki Dobravi (Žitko dena tudi v Nevioudunu (S. Petru, P. Petru 1987, t. XXXIV: 8). 2013, 89, 90, D126) itd. Najmlajše so polkrožne sklede s peresnim ornamentom, ki Na najdišču smo z gotovostjo prepoznali še tri enoročajne jih Peter Petru umešča na konec 2. stoletja in v prvo polovi-vrče, in sicer iz grobov 39 (G287), 45 (G310) in 64 (G363), iz co 3. stoletja, saj gre za kopije sigilatne forme Dragendorff groba 27 pa je ohranjen samo trakast ročaj (G192). Najbolje 37 (1969b, 206). Kopije te oblike so bile izredno popularne ohranjen od vseh je vrč s cilindrično oblikovanim trupom iz na Dolenjskem (Vidrih Perko 2006, 90−91). Verjetno najlepši groba 45 (G310). Bližnje vzporednice zanj najdemo v grobu primer take sklede prihaja iz groba 34 (G240), ki je soroden 6/1958 v Petrušnji vasi (P. Petru 1969a, t. 29: 4) in v grobu 8 eni od skled s hodne površine (G406). V istem grobu je bila v Ribnici (P. Petru 1969a, t. 18: 9), nekaj pa jih je bilo najdenih najdena tudi skleda z uvihanim ustjem in dvema kanelura-tudi na drnovskih in emonskih nekropolah (Plesničar Gec ma (G239), za katero pa nismo našli dobrih primerjav. 1977, 31−32). V isto skupino zelo verjetno sodi zelo poško- Skleda s horizontalnim peresnim ornamentom v dveh vi- dovani vrček iz groba 39 (G287), ki je po obliki najbolj po- šinah in kaneluro na notranji strani je bila najdena v grobu doben grobu 8 Ribnice. 11 (G77), kar se datacijsko lepo ujema s kozarcem iz istega Vrč z navzven izvihanim ustjem je bil najden v grobu 59 groba (G61). Skoraj identično okrašena skleda s peresnim (G340). Lečasta oblika trupa je dokaj nenavadna za dolenj-ornamentom in kaneluro je bila najdena v grobu 20 iz Glo- ski prostor. Po oblikovanosti ustja mu je nekoliko podoben bodola (S. Petru 1969a, t. 6, 8). Podobno okrašena je tudi le vrč iz groba 7 v Ribnici, datiran v prvo polovico 2. stoletja skleda (G288) iz groba 40. Skleda iz SE 14 (G406) je oblikovn. št. (P. Petru 1969a, t. 18: 1). Zadnji keramični predmet, ki no sorodna skledi iz groba 2 v Novem mestu (Knez 1969, t. morda sodi med večje, je zadebeljeno ustje z ročajem iz 19: 4), kar kaže na to, da SE 14 kljub vsemu ni uničenje groba groba 64 (G363), za katero nismo našli dobrih vzporednic. 10 ali 15, ampak verjetno poškodovan ali v preteklosti pre- Fini lonci ali vaze kopan grob iz 3. stoletja. Tej dataciji pritrjuje tudi skleda iz groba 262 v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. LXXII: 5), ki je dati- Finejše lonce, ki so bili v uporabi kot namizno posodje, Lju- ran v začetek 3. stoletja n. št. (Plesničar Gec 1977, 54). Sklede dmila Plesničar Gec imenuje vaze. Glede na njeno delitev s peresnim ornamentom se pojavljajo tudi na rimski hodni sta na grobišču Medvedjek Gmajna zastopani dve skupini, površini, tako npr. rob sklede s peresnim ornamentom na a in b, nekaj loncev pa po njeni tipologiji ni bilo mogoče notranji strani (G387). Nekaj primerkov je med sporadičnimi opredeliti. najdbami s Pristave pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 21: 8−11) in Vaze tipa a po Ljudmili Plesničar Gec so prepoznavne po iz Nevioduna (S. Petru, P. Petru 1978, t. LII: 14−10; t. LIII: 1, 2). široko oblikovanem ustju, prstanastem dnu in ovalni obliki Posodo z izvihanim, zaobljenim ustjem iz groba 6 bi lahko trupa (1977, 43). V Dobovi so te vaze znane že iz prve polo- šteli med sklede ali med trinožnike. Po obliki ustja in oste- vice 1. stoletja n. št., v flavijskem času pa so se razširile po celi nja najbolj spominja na trinožnike tipa TR2 po Krajšku, ki se Dolenjski, kjer so bile najdene v različnih grobnih kontekstih, pojavljajo predvsem v 2. stoletju (Krajšek 2008), oz. na trikot so že omenjena najdišča Dobova, Pristava pri Trebnjem, nožnike, najdene na Ilovici pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, Novo mesto, Petrušnja vas, Drnovo itd. Tako v Ljubljani kot 94). Naš primerek nima ohranjenega dna, zato ne moremo na drugih najdiščih se tovrstne posode uporabljajo kot žare z gotovostjo trditi, ali gre za trinožnik ali za skledo. od sredine 1. stoletja n. št. do sredine 2. stoletja n. št. Njihova uporaba ni vezana samo na širši prostor Dolenjske, ampak Vrči se pojavljajo tudi na Štajerskem, predvsem okoli Ptuja, Ma- Dvoročajni vrči s širokim ustjem se v velikem številu pojavlja- ribora in Celja (povzeto po Plesničar Gec 1977, 43). jo že v tiberijsko-klavdijskem obdobju (P. Petru 1969b, 198), vendar se npr. v Emoni obdržijo še do sredine 2. stoletja n. 27  Grob 35 (Knez 1992, t. 12: 2), grob 47 (Knez 1992, t. 15: 9), grob 68 št. (Plesničar Gec 1977, 33). Na grobišču Medvedjek Gmajna (Knez 1992, t. 25: 10, 14), grob 69 (Knez 1992, t. 26: 2), grob 76 (Knez so zastopani le v treh grobovih, in sicer 13 (G99), 45 (G310) 1992, t. 28: 3), grob 96 (Knez 1992, t. 34: 6), grob 100 (Knez 1992, t. in 60 (G351), od katerih je grob 60 iz 1. stoletja verjetno naj- 36: 2), grob 101 (Knez 1992, t. 37: 3), grob 135 (Knez 1992, t. 49: 4), starejši, kar potrjujejo tudi lokalno izdelani lonci. Dvoročajni grob 212 (Knez 1992, t. 74: 8), grob 217, grob 135 (Knez 1992, t. 76: 1). vrči so prisotni na več najdiščih Dolenjske, npr. v Novem 28  Grob A23 (P. Petru 1969a, t. 5: 2), grob A24 (P. Petru 1969a, t. 6: 9), grob A37 (P. Petru 1969a, t. 10: 6). 29  Vencljev grob (P. Petru 1969a, t. 27: 1, 5). Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 29 Na najdišču Medvedjek Gmajna so bili ti lonci običajno na- rejeni iz bolje prečiščene gline in oksidacijsko žgani – veči- noma pripadajo fakturi N1a. Prepoznavni so tudi po okrasu reber na vratu ali zgornjem delu ostenja. Med vaze lahko štejemo še odlomke iz grobov 14 (G102), 44 (G303), 60 (G351) in 67 (G376 in G377). Najlepša in najbolj ohranjena primerka sta fina lonca iz groba 67 (G376 in G377), ki sta za razliko od večine vaz, kjer je trup jasno ločen od vratu, bolj hruškaste oblike, z vratom, ki se prelije v trup. Najboljše pri- merjave zanju najdemo na Drnovem (S. Petru, P. Petru 1987, t. XLVII: 3, 14, 15) in v Novem mestu.30 Zaobljeno ustje z oste- njem iz groba 14 (G102) močno spominja na manjšo vari- anto skorajda enake posode, najdeno v grobu 15 (G111), kar kaže na to, da se je lahko isti tip v različnih oblikah upo- rabljal kot čaša oz. kot fin lonec/vaza. Podobno oblikovane vaze so bile najdene tudi na rimskodobni hodni površini (G399, G400). Ustje (G401), ki prav tako prihaja s hodne površine, je nekoliko bolj navpično, vendar gotovo pripada bolj trebušasti varianti, kakršne so pogostejše na drugih do- lenjskih najdiščih (P. Petru 1969b, 207, sl. 3: 10, 15, 16, 30; 209, sl. 4: 29). Med vaze bi verjetno lahko šteli še izvihana ustja iz 16 Vaza iz groba 63 (G359). grobov 37 (G262) in 29 (G213). Vaza s kvadratnim izvihanim ustjem je še najbolj podobna vazam z Ilovice pri Vranskem Pristavi pri Trebnjem.32 Kar nekaj močno fragmentiranih pri- (Vidrih Perko 2006, 89, K98). merkov je znanih z Ilovice pri Vranskem, drugje se pojavljajo posamično (Vidrih Perko 2006, 89). Na grobišču Medvedjek Kot vaze tipa b Ljudmila Plesničar Gec opisuje posode, ki so Gmajna je bila skoraj popolnoma ohranjena vaza tega tipa večje od čaš, običajno so ovalne oblike z izvihanim ustjem, najdena v grobu 63 (sl. 16). V grobovih 16 (G136), 25 (G171 cilindričnim vratom, ki je lahko okrašen z vodoravnimi rebri in G172) ter 28 (G200) so bila najdena ustja, ki verjetno tudi ali kanelurami, ter prstanastim dnom (Plesničar Gec 1972, pripadajo vazam tega tipa. 43). Gre za tip posode, ki je zelo pogost v Novem mestu (Božič 2008, t. 24, 25, 26: 1–9; Knez 1992, t. 91–94). Te vaze Lonec z vrezi na izvihanem ustju je bil najden samo v gro-so prežitki predrimske kulture, saj se forma po Knezu upo- bu 39 (G285), po barvi lončarske mase in premaza (faktura rablja v 1. stoletju pr. n. št. in je v uporabi še v času Tiberija N2b) pa najbolj spominja na hišaste žare. Sorodna oblika (Knez 1992, 88), podobno pa najdemo tudi na bližnjem la-lonca je bila najdena na Drnovem (Stemberger Flegar, Vin- tenskem grobišču, datiranem v mokronoško skupino (Šin- der 2020, 112), kjer je ustje oblikovano enako, vendar je pod kovec 2011). Posledično jih je mogoče pripisati lokalnim de- vratom tudi okras vrezov v pasu, pri obravnavanem loncu lavnicam, kar podpirata njihova faktura in razprostranjenost pa so pod vratom tri kanelure. Podobne lonce Krajšek in (Perko 2006, 89). Petru datira predvsem vaze s širšim vra-Stergar na najdišču Podkraj pri Hrastniku datirata v 3. stole- tom v 1. stoletje n. št. ter do prve polovice 2. stoletja n. št. tje n. št. (2008, t. 3: 57), lonec s podobnim ustjem pa je bil (P. Petru 1969b, sl. 1–3). Na to kaže tudi oblikovno sorodna najden tudi na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, grob 89, vaza iz Roj pri Šentjerneju, datirana v začetek 2. stoletja n. t. 12: 3) in v odpadni jami na Drnovem (Stemberger Flegar, št. (Knez 1969, 114, t. 5: 1). Vaze se v večjem številu pojavljajo Vinder 2020, 163). tudi v Emoni (Plesničar Gec 1977, t. 5: 1–4), kjer so prav tako v uporabi do prve polovice 2. stoletja n. št. Izjemno pogo- ste so kot pridatek v grobovih Novega mesta,31 manj pa na 1992, t. 36: 8), grob 102 (Knez 1992, t. 37: 7), grob 110 (Knez 1992, t. 39: 6), grob 112 (Knez 1992, t. 40: 1), grob 117 (Knez 1992, t. 42: 6), 30  Grob 33 (Knez 1992, t. 12: 4), grob 37 (Knez 1992, t. 13: 11), grob 70 grob 119 (Knez 1992, t. 44: 1), grob 131 (Knez 1992, t. 47: 10, 11), grob (Knez 1992, t. 26: 6, 10), grob 173 (Knez 1992, t. 62: 2), grob 187 (Knez 132 (Knez 1992, t. 48: 3, 5), grob 140 (Knez 1992, t. 51: 3), grob 142 1992, t. 66: 6, 10). (Knez 1992, t. 51: 5), grob 154 (Knez 1992, t. 54: 8), grob 158 (Knez 31  Grob 16 (Knez 1992, t. 4: 8), grob 27 (Knez 1992, t. 9: 9), grob 40 1992, t. 56: 10), grob 174 (Knez 1992, t. 62: 10). (Knez 1992, t. 14: 2), grob 52 (Knez 1992, t. 16: 14), grob 100 (Knez 32  Grob 59 (Slabe 1993, t. 8: 15), grob 79 (Slabe 1993, t. 11: 8). 30 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Med fine lonce oz. vaze bi lahko šteli dve ustji. Prvo je zaob-Krožniki z zadebeljenim in uvihanim ustjem so bili najde- ljeno ustje z ostenjem iz groba 11 (G76). Najboljše primerja- ni predvsem v grobu 15 (G117, G118, G124 in G129) ter ve za taka ustja najdemo na kroglastih posodah z Drnovega v grobovih 21 (G166) in 64 (G364). V grobovih 15 (G122), (S. Petru, P. Petru 1978, t. XXXIII: 4, 6). Drugo je zaobljeno 16 (G137) in 25 (G179, G180, G183) so bili tudi krožniki z izvihano ustje iz groba 25 (G173) z najboljšo primerjavo v relativno ravnim ostenjem in uvihano samo konico ustja, ki grobu 113 s Pristave pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 18: 13). je včasih tudi prirezana kot pri krožniku iz groba 37 (G270). Nekoliko nenavaden pa je krožnik iz istega groba, ki se sto- 6.2.5 Namizno-kuhinjska keramika pničasto ukrivlja navznoter (G271), za katerega nimamo Krožniki ali pekači so v grobovih z najdišča Medvedjek dobrih primerjav. Gmajna množično zastopani. Največja skupina na obravna- Tudi na obravnavanem najdišču so krožniki, razen premaza, vanem najdišču so krožniki z ravnim dnom, znani kot voja- neokrašeni. Občasno se pojavljajo vodoravni vrezi, ki pa so ški krožniki (nem. Soldatenteller) (Migibauer 1990, 20; Vidrih posledica izdelave na hitrem vretenu in ne namerno narejen Perko 2006, 91). Ker so bili uporabljeni kot pekači in tudi kot okras. Poleg krožnikov z ravnim dnom poznamo tudi kro-namizno posodje, kakor npr. pompejansko rdeče posodje žnike iz grobe keramike, ki so obravnavani spodaj. (Vidrih Perko 2006, 91), so uvrščeni med namizno-kuhinj- Posebnost krožnikov vseh skupin je, da so tako rekoč vsi sko posodje. O natančni kronološki opredelitvi krožnikov je močno fragmentirani in prežgani. Večinoma so ohranjeni težko govoriti, saj se pojavljajo od 1. do 4. stoletja po celo-samo drobni odlomki ustij, dna so se ohranila le v redkih tni Sloveniji. V moderni slovenski kuhinji so jim po funkciji, izjemah. V grobovih z veliko razdrobljenimi odlomki so za-včasih pa tudi po obliki, podobni nizki pekači, imenovani stopani bolj, kar kaže na to, da so bili verjetno uporabljeni v tepsije, ki so v uporabi npr. v Prekmurju (Koletnik 2007, 511; komemorativnih ritualih. Iz starejših izkopavanj je teže najti Novak 1951, 120). vzporednice, ker so krožniki tipično slabše dokumentira- Tipološko jih lahko glede na ustje delimo na štiri skupine, ni, kar je verjetno posledica njihove fragmentiranosti (npr. najbolje pa so zastopane prve tri skupine, ki jih najdemo Stemberger 2018, 171; Stemberger Flegar 2020, 7). tudi na Vranskem (Vidrih Perko 2006, 91), in sicer: krožniki s pokončnim ostenjem in ustjem z odebeljenim, zaoblje- 6.2.6 Groba keramika nim robom; nizki, polkroglasti krožniki z ostenjem lečastega Grobo keramiko z grobišča Medvedjek Gmajna lahko loči-preseka, enaki tipu K3 po Stergarju in Krajšku (2008, 252); mo v dve skupini na podlagi faktur, ki se dobro ujemajo tudi navznoter zapognjeni, srednje visoki krožniki s posnetim ro-z delitvijo namembnosti posod. Faktura KK1 je bolj pogosta bom; in krožniki z zadebeljenim in uvihanim ustjem. in se uporablja pretežno za lonce in žare. Že Knez opaža, V prvo skupino, krožnike s pokončnim ostenjem in ustjem da so pitosi v grobovih Pristave pri Trebnjem lažji in bolj po-z odebeljenim, zaobljenim robom, lahko štejemo primerke, rozni, kot bi pričakovali za posodo takšne dimenzije, ter da ki so bili najdeni v grobovih 7 (G37) in 15 (G121, G125), je v lončarsko maso primešanih veliko plev (Knez 1969, 126), pa tudi na hodni površini (G389). Dva krožnika tega tipa z kar kaže, da so verjetno namensko narejeni za grobove. Ve-dodatno horizontalno kaneluro na notranji strani ostenja sta liki pitosi iz grobov 1 (G1), 6 (G27) in 47 (sl. 17) so vsi nare-bila najdena v grobovih 15 (G120) in 37 (G265). jeni iz tovrstne keramike. Na podlagi fotografij je mogoče Druga skupina, nizki, polkroglasti krožniki z ostenjem leča- sklepati, da v to skupino spada tudi izgubljeni pitos iz groba stega preseka, je zastopana bolje. Tovrstni krožniki so bili 47. Kljub temu, da so bili pitosi z najdišča Medvedjek Gmaj-najdeni v grobovih 8 (G46), 15 (G123), 21 (G167), 25 (G178 na močno uničeni, lahko na podlagi slike rekonstruiranega in G181) in 27 (G272), pa tudi na hodni površini (G391, pitosa iz (verjetno) groba 47 (sl. 17) in ustja ter dna iz groba G392). 6 (G27) sklepamo, da gre za enake jajčasto ali sodčkasto oblikovane posode višine do 60 cm in okrašene z metliče- Najštevilčnejša je tretja skupina, srednje visoki krožniki z njem, kot so bile najdene na grobišču Pristava pri Trebnjem navznoter zapognjenim posnetim robom. Najdeni so bili v (za primerjavo glej Knez 1969, 127, sl. 9). Podobni lonci naj grobovih 4 (G11), 7 (G35), 8 (G49), 21 (G168), 28 (G201, bi bili najdeni tudi na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici (Jerin, G210 in G213), 37 (G269, G273) in 48 (G313). Nekoliko bolj Nabergoj 2003). Vsi lonci so tipično narejeni prostoročno in sploščena ostenja so imeli krožniki iz groba 11 (G78 in G79) končani na lončarskem kolesu. Okrašeni so z metličenjem v in hodne površine (G393). vodoravnih pasovih, ki potekajo po celi zunanji površini tru- pa, lahko pa se pojavljajo tudi na notranji strani posode na Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 31 dimenzij. V to skupino bil lahko šteli tudi lečasto izvihano ustje s kaneluro, najdeno v grobu 38 (G281). Faktura KK2 se od KK1 razlikuje po dobrem žganju, poso- de pa so skoraj vedno uniformno črne barve. Fakturo KK2 zastopajo predvsem krožniki z uvihanim ustjem (npr. G65, G158, G160, G265) in le v enem primeru za rob z žlebom ali orlo bifido (G159). Izraz krožniki tu uporabljamo zato, ker ima samo krožnik iz groba 67 ohranjeno dno (G379), hkrati pa na celotnem najdišču nismo našli nobenega celega, vendar pa tudi nobene noge trinožnika. Ostenje je običajno neokrašeno, komaj vidni vtisi nohta so samo na ostenju iz groba 45 (G311). Ustje je običajno zaobljeno ali ravno od- rezano. Faktura KK2 je prepoznavna po dobro redukcijsko žgani, grobi in močno luknjičasti keramiki, ki se ne praši. Ti krožniki funkcionalno spominjajo na tip skled II.5.1.1 po Kraj- šku, ki so verjetno sorodne trinožnikom (2015). Najdemo jih na vzhodni šempetrski nekropoli (Kolšek 1977, t. 13: 12, 16; t: 39: 19). 6.3 Stekleno posodje Stekleno posodje je na grobišču Medvedjek Gmajna zelo 17 Rekonstrukcija pitosa iz groba 47, kot je bil predstavljen v skopo zastopano in pogosto močno poškodovano. V tem vitrini meseca v Dolenjskem muzeju Novo mesto. poglavju so obravnavane steklene posode, medtem ko so prehodu iz ustja v ostenje (npr. 1). Ustje je lahko na notranji steklene jagode in vretenca obravnavani v poglavjih 6.2.4 strani narebreno (G1 in G27). in 6.2.5. Druga skupina keramike fakture KK1 so lonci. Na obravna- Med steklenim gradivom izstopa grob 60, v katerem sta bila vanem najdišču nobeden izmed njih ni bil ohranjen do te najdena kvadraten lonec z izvihanim ustjem tipa Isings 62 mere, da bi bilo mogoče rekonstruirati njegovo obliko, zato (Isings 1957, 81) ter balzamarij tipa Isings 8 (Isings 1957, 24). se opiramo predvsem na obliko ustij. Najpogostejši so lonci Steklen lonec pravokotne oblike z izvihanim ovratnikastim s posnetim izvihanim ustjem. Posamično sta bila taka lonca ustjem (G349) je bil uporabljen kot žara, kar na Dolenjskem najdena v grobovih 40 (G291) in 44 (G304). Obe posodi sta ni pogost pojav. Na dnu lonca je odtis v obliki neenakomer-okrašeni s horizontalnim metličenjem, prva po ostenju in no razporejenih koncentričnih krogov. Oblikovno sta mu na notranji strani ustja, podobno kot pitos iz groba 1 (G1), najbolj podobna lonec iz groba 5 v Rosalnicah (Dular 1976, druga pa je bila okrašena samo v tankem pasu pod ustjem. t. 5: 3)33 in tisti iz groba 253 (Plesničar Gec 1972, t. LXIX: 18). V to skupino bi lahko šteli še lonec iz groba 67 (G380), ki pa Variacij na tip Isings 62 je nekaj več. Več tovrstnih loncev je okrašen s pasovi poševnih vrezov na trupu. Tovrstni lonci je znanih iz Ljubljane, ki se od lonca z najdišča Medvedjek so običajno datirani v 1. in 2. stoletje n. št. (Plesničar Gec Gmajna razlikujejo po bolj pravilni obliki z bolj ravnimi ste-1977, 38−39; Vidrih Perko 2006, 94). Na podobnih mestih so nami.34 Manj zastopani so lonci z ravnim izvihanim ustjem okrašeni tudi lonci iz grobe keramike s Pristave pri Trebnjem tipa Lazar 7.1.2 (Lazar 2003, 158, 159), kamor spadata lonca (Slabe 1993, 12). z Drnovega in iz emonskega groba 903 (Petru 1972, t. LXV: 17). Prav tako so redki lonci z izvihanim ustjem in vdolbinami Skupina loncev z zaobljenim ustjem je zastopana samo z na ostenju tipa Lazar 7.1.3 (Lazar 2003, 159), kot sta lonec dvema primerkoma, od katerih je eno pravo zaobljeno ustje (G231), drugo pa je malce profilirano (G64). 33  V grobu 60 z Medvedjeka in grobu 5 z Rosalnic sta bila najdena Nekatera dna (npr. G81, G312), predvsem zaobljeno ustje tudi keramična dvoročajna vrča. z glavničenim ostenjem (G324) kažejo na to, da se je tovr- 34  Grob 628 (Plesničar Gec 1972, t. CXLIV: 17), grob 71 (Petru 1972, t. stna keramika uporabljala tudi za lonce in lončke manjših VIII: 1), grob 5 (Petru 1972, t. CXVIII: 4) ter sporadična najdba (Petru 1972, t. LXVI: 28). 32 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 iz groba 3 iz Ribnice, datiran v trajansko obdobje (P. Petru 6.4 Noša 1969a, 39, t. 17: 1; S. Petru 1969b, t. 3: 9), ter lonec z Drnovega (S. Petru 1969b, t. 3: 10), ki spada v tip Lazar 7.1.4 (2003, Elementi noše so na najdišču Medvedjek Gmajna relativno 159, 160) iz 2. stoletja n. št. Koncentrični krogi na dnu obrav-pogosti za podeželsko grobišče. V največji meri so zasto- navanega lonca so nekoliko zamaknjeni iz centra posode. pani funkcionalni elementi noše, kot so fibule in žebljički za Podobno oblikovanje najdemo na loncu iz zbirke zadrskega čevlje. Manj pogosti so okrasni elementi noše, kot so prstani, muzeja (Fadić, Štefanac 2012, t. XXXIX: 232), ki tovrstne lon-zapestnice, uhani ter jagode, ki so bile sestavni element ogr- ce umeščata med verjetne italske importe (Fadić, Štefanac lic. Kljub delitvi na funkcionalne in okrasne elemente noše 2012, 21−23). pa je treba poudariti, da je to moderna delitev, saj so tudi fibule delovale okrasno, hkrati pa so vsi nakitni elementi lah- V grobu 60 je bil najden izjemno dobro ohranjen cevast ko služili tudi kot sporočevalci različnih pomenov, ki so se balzamarij z zajedo na prehodu med trupom in vratom ter navezovali na spol, starost, status ipd. zaobljenim dnom, ki onemogoča samostojno stanje (G348). Gre za tip Isings 8, ki še najbolje ustreza tipu Lazar 8.6.1. 6.4.1 Fibule (2003, 175). Po analizah Lazarjeve se ti balzamariji na na- ših najdiščih pojavljajo v 2. in 3. stoletju n. št., medtem ko Fibule so najpogostejši nakitni element na grobišču Med-Isingsova navaja, da se razširijo že po sredini 1. stoletja n. vedjek Gmajna. Brez izjeme so vse narejene iz bakrove zli- št. (Isings 1957, 24). Po eden ali morda dva balzamarija sta tine (sl. 18). Prevladujejo močno profilirane fibule, manj je bila najdena tudi v grobovih 29 (G211) in 30 (G220), vendar kolenčastih in noriško-panonskih. Med močno profiliranimi sta preveč poškodovana, da bi bilo mogoče določiti obliko. fibulami sta zastopana tipa 6.1.4 in 6.1.10 po Štuklu (2002). V Glede na stojno površino in oblikovanje dna balzamarija iz večini primerov so bili v grobovih najdeni ostanki dveh fibul, groba 30 (G220) bi bilo mogoče sklepati, da spada v širšo vendar je pogosto vsaj ena od obeh močno poškodovana. skupino Isings 28 oz. še bolje v tip Lazar 8.6.6, datiran od Celi pari se pojavljajo le v grobovih 6, 13 in 55, pri čemer sta druge polovice 1. stoletja n. št. pa vse do 3. stoletja n. št. le pri slednjem fibuli tudi tipološko in stilistično enaki.35 Gle- (Lazar 2003, 183, 195). Balzamariji iz grobov 29 in 30 so bili de na to, da gre pri parih, kjer je ena fibula dobro ohranjena, delno uničeni in deformirani v ognju, zato sklepamo, da so druga pa močno uničena, za precejšnje razlike v ohranjeno-bili sežgani skupaj s pokojnikom. sti, je bila morda ena od fibul ali sežgana s pokojnikom ali pa namensko uničena. Le v grobu 60 sta obe fibuli poškodova- Slabše ohranjena je tudi čaša z vbočenim dnom in izviha- ni na enak način in je mogoče sklepati, da sta bili podvrženi nim zaobljenim ustjem iz groba 11 (G73), za katerega na istemu postopku uničenja ali enakim okoljskim dejavnikom. našem prostoru nismo našli pravih primerjav. Morda še naj- bolje ustreza neokrašenemu tipu Isings 30, ki je značilen za Grob Fibula I Fibula II 1. in kasneje tudi 3. stoletje n. št. (Isings 1957, 45); grob 11 je 6 Visoko profilirana fibula Š6.1.10 Kolenčasta datiran v prvo polovico 3. stoletja. 8 Kolenčasta fibula - 10 Noga in navoj fibule - V grobovih 21 in 44 so bili najdeni tudi fragmenti stekla, ki 12 Emonski tip fibule z živalsko Fragment noge in loka pa so natančneje nedoločljivi. V grobu 44 so bili najdeni glavo na loku vbočeni odlomki dna zaprte posode iz naravno obarvane- 13 Visoko profilirana fibula Š6.1.10 Visoko profilirana fibula Š6.1.10 ga stekla (G301), verjetno steklenice. Še bolj neizpoveden je 16 Visoko profilirana fibula Š6.1.4 - 17 Noga z gumbom, verjetno - odlomek rumenozelenega stekla v grobu 21 (vštet samo v visoko profilirana distribucijo). 27 Poškodovan navoj - 30 Visoko profilirana fibula Š6.1.10 - 36 Poškodovan - 44 Noriško panonska fibula A236f Fragment noge 45 Fragment noge - 55 Kolenčasta fibula Kolenčasta fibula 60 Fragment - 61 Noriško panonska fibula A236f Fragment navoja 18 Pregled fibul z najdišča Medvedjek Gmajna. 35  V grobu 13 je bil najden še dodaten predmet iz bakrove zlitine, ki močno spominja na fibulo. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 33 Z dvema primerkoma (G294 in G352) so zastopane nori-Prisotne so tudi po vseh večjih grobiščih v Sloveniji, vključno ško-panonske fibule. Gre za variaciji tipa Almgren 236c in z Neviodunom,47 Pristavo pri Trebnjem48 in Dobovo. Na gro-Almgren 236f, ki pa sta si oblikovno izjemno podobna. Ti- bišču Medvedjek Gmajna jih najdemo v grobu 16 (G131). pologija tovrstnih fibul je zasnovana na Garbschevi študiji Fibule skupine 6.1.10 po Štuklu ustrezajo tipu Kovrig VIII, in noriško-panonske ženske noše na podlagi grobnih najdb in sicer primerku 46 (Kovrig 1937, 116, t. V, 46), ter so pripisane nagrobnih spomenikov (1965). Študija je še vedno tipološko južnemu delu Panonije, s proizvodnimi centri v Sisku. V Slo-relevantna, vsaj del stroke pa se ne strinja z njegovo inter- veniji jih je največ ravno v Neviodunu. Datirane so v drugo pretacijo noše (npr. Rothe 2013a; Rothe 2013b). polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja n. št. (Štukl 2002, 27). Noriško-panonska fibula Almgren 236c z dvema gumboma Na Dolenjskem jih najdemo na Pristavi pri Trebnjem ter v na loku in predrto nogo je bila najdena v grobu 61 (G352). Neviodunu in Štrekljevcu, pojavljajo pa se tudi drugod po Površina te fibule je močno poškodovana od korozije, del Sloveniji (npr. v Ljubljani in na Ptuju, glej Štukl 2002, 27). noge pa je odlomljen. Gre za najbolj razširjen tip dvogumbe Na grobišču Medvedjek Gmajna jih najdemo v grobovih 6 fibule pri nas. V neposredni bližini Medvedjeka so bile tovr- (G19), 13 (G91 in G92), 30 (G216). K tem lahko potencialno stne fibule najdene v Neviodunu,36 Dobovi,37 Novem mestu,38 prištejemo še fragment fibule iz groba 45 (G302). na Otoku pri Podzemlju39, pa tudi v Ljubljani.40 Pojavljajo se Samo ena fibula (G82) spada v emonski tip fibule z živalsko tudi na Ptuju, v Celju, Kranju, Slapu na Idrijci itd. (povzeto glavo na loku. Kot emonske fibule je to relativno redko obli-po Štukl 2002, 16). Noriško-panonska fibula Almgren 236f z ko definiral Šribar (1969). Emonske fibule z živalsko glavo na dvema gumboma na loku in predrto nogo je bila najdena loku so lokalna posebnost, ki se je razvila iz tipa Almgren 68. v grobu 44 (G294). Ta fibula je bistveno bolj gracilna od Prisotnost živalske glave z odprtim gobcem, ki se nahaja na primerka iz groba 61 (G352), prav tako so glava in gumbi loku namesto gumba, kaže na povezavo s fibulami starejše bolj sploščeni. Tovrstne fibule najdemo v večjem številu na razvojne stopnje tipa Almgren 67 – fibule z grizočo živalsko Dolenjskem, npr. v Neviodunu,41 Globodolu,42 na Pristavi pri glavo na loku (Štukl 2002, 23). Lok nad kvadratno nogo, Trebnjem43, v Štrekljevcu,44 najdene pa so bile še v Ljubljani45 ki se zaključuje z gumbom, je dodatno okrašen s podobo in na Mostu na Soči46 (povzeto po Štukl 2002, 16). sedeče ptice. V našem primeru je ptica komaj prepoznavna, Močno profilirane fibule (nem. Kräftig profilierte Fibeln) so verjetno zaradi slabe ohranjenosti. Od ptice se je ohranil prepoznavne po ukrivljenem loku z gumbasto odebelitvijo, le zadebeljen del na nogi, okrašen z vrezi. Kot že ime tipa spiralno vzmetjo in nogo, ki se zaključi v gumb (Štukl 2002, pove, je bilo več tovrstnih fibul najdenih v Emoni (Šribar 25). Skupina se deli na dve večji podskupini, in sicer na fibule 1968), pojavljajo pa se tudi na Dolenjskem, kot na primer z oporno ploščico spiralne vzmeti in tiste brez nje. Vse moč- na Pristavi pri Trebnjem (Štukl 2002, 23; Oman 1974, 141). no profilirane fibule z najdišča Medvedjek Gmajna spadajo Naš primerek (G82) je pozna oblika fibule, ki pa ga zaradi v prvo podskupino. Fibule skupine 6.1.4 približno ustrezajo drugih predmetov v grobu ne moremo datirati kasneje kot tipoma Almgren 69 in Kovrig 45. Tovrstne fibule so datirane v 1. stoletje (G82).49 od vladavine cesarja Klavdija do sredine 2. stoletja n. št. in so Kolenčaste fibule so bile najdene v grobovih 6 (G20), 8 razširjene po Noriku in Panoniji (povzeto po Štukl 2002, 25). (G40) in 55 (G327 in G328). Gre za relativno razširjeno skupino fibul, ki se pretežno pojavlja v 2. in 3. stoletju n. št. 36  Nestratificirane najdbe (S. Petru, P. Petru 1978, t. VII: 23, 24; t. VIII: Vse štiri fibule z najdišča Medvedjek Gmajna so drobne in 8, 15, 24; t. IX: 22). kompaktne. Fibulo iz groba 6 bi lahko umestili v Jobstovo 37  Grobovi A27−A29 (P. Petru 1969a, t. 7: 5). 38  Grob 27 (Knez 1992, t. 8: 12). skupino 13A (Jobst 1975, 63–64). Pravokotna ploščica nad 39  Dular 1976, t. 12: 1. peresovino je manjša kot pri nekaterih poznejših primer- 40  Grob 246 (Petru 1972, t. XXV: 2), grob 933 (Petru 1972, t. LXX: 27), kih (glej npr. Ciglenečki 1990, t. 5, 6). Stopničasta ploščica nestratificirane najdbe (Petru 1972, t. XCII: 29, 34), grob 108 (Plesničar je okrašena z dvema vrstama vzorca volčjih zob, ki tečeta Gec 1972, t. XXIX: 2), grob 134 (Plesničar Gec 1972, t. XXXVI: 13), grob 911 (Plesničar Gec 1972, t. CLXXV: 6). 41  S. Petru, P. Petru 1978, t. VIII: 14, 18, 21; t. IX: 40, 41. 47  Grob 11 (Knez 1992, t. 3: 8), grob 56 (Knez 1992, t. 19: 2), grob 60 42  Grob 11 (S. Petru 1969a, t. 5: 9). (Knez 1992, t. 20: 13), grob 63 (Knez 1992, t. 23: 2), grob 68 (Knez 43  Grob 3 (Knez 1969, t. 10: 3). 1992, t. 25: 11), grob 69 (Knez 1992, t. 26: 9), grob 100 (Knez 1992, t. 44  Grob 3 (Dular 1976, t. 10: 3). 36: 3, 4), sporadično (Knez 1992, t. 78: 21; S. Petru, P. Petru 1978, t. VIII: 45  Grob 494 (Petru 1972, t. XXXIII: 16), grob 653 (Petru 1972, t. XLIII: 25, 26, 29, 30, 31; t. IX: 3, 4, 5, 7, 18; t. X: 11; t. XI: 20). 9), grob 194 (Plesničar Gec 1972, t. LV: 3), grob 567 (Plesničar Gec 48  Grob 3 (Knez 1969, t. 10: 8), grob 11 (Knez 1969, t. 12: 6), grob 58 1972, t. CXXXI: 7). (Slabe 1993, t. 8: 9), sporadično (Slabe 1993, t. 22: 11). 46  Svoljšak 1974, t. 13: 2. 49  Osebna korespondenca z Jožetom Štuklom. 34 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 po obeh stranskih ter zgornjem robu spodnje in zgornje preluknjan konec na drugi strani, ali pa sta konca zapestnice stopnice. Neposrednih primerjav za tovrstne fibule z dolenj-preoblikovana tako, da se zapenjata eden okoli drugega. skih grobišč ne poznamo. Okras volčjih zob je bistveno bolj Zapestnica z Medvedjeka pa ima navzven zapognjen en pogost na polkrožnih ploščicah, kakršne najdemo na Pristavi konec, nikjer ni nakazan nobeden od prej opisanih meha-pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 8: 8) in v Neviodunu (S. Petru, nizmov za zapenjanje. P. Petru 1979, t. X: 26, 28, 34). Za fibulo iz groba 6 najdemo Študija steklenih zapestnic za Veliko Britanijo je navkljub najboljšo primerjavo na najdišču Novo mesto: Ljubljanska različnim dimenzijam posameznih zapestnic statistično po-cesta (Božič 2008, t. 10: 13). Predvsem je podobnost v vzpo- kazala tri velikostne sklope (Ivleva 2018, 4. fig. 6), ki se uje- rednih vrezih na okviru glave fibule, pa tudi na stopničastem majo tudi pri zapestnicah iz skrilavca, gagata in premoga: prehodu iz glave v lok fibule ter v oblikovanosti gumba na otroške (premer 40–45 mm), ženske (premer 55–65 mm) in nogi. Na žalost je novomeška fibula brez kronološkega kon-moške zapestnice (premer 70–90 mm) (Hunter et al. 2018). teksta. Fibula iz groba 8 pripada Jobstovi skupini 12A (Jobst Asociacija velikosti s spolom je bila kasneje ovržena, ker se 1975, 59–60). Zadnji v skupini kolenčastih fibul sta brez zapestnice lahko nosijo na različnih delih roke, razlikovanje oporne ploščice in brez škatlastega okvirja za šarnir (G327 med otroškimi in odraslimi pa je smiselno, ker so najmanjše in G328), zanju pa nimamo dobrih primerjav. Še najbližje zapestnice za odraslo roko premajhne (Ivleva 2018). sta fibulam tipa Genčeva 16f, ki so datirane na prehod iz 2. v 3. stoletje in naj bi bile lokalna bolgarska varianta (Genčeva Večja zapestnica z Medvedjeka z daljšo osjo meri 5,5 cm, 2004, 108, t. VX: 3). kar jo umešča v srednji velikostni razred, manjša pa je s premerom med 3,2 in 3,4 cm manjša tudi od najmanjše, Precejšnje število fibul je bilo najdeno v grobovih samo v »otroške« kategorije (Ivleva 2018, 4). Treba je poudariti, da fragmentih. Pogosto se je ohranil navoj fibule ali njena glaje bila študija tovrstnih zapestnic narejena na podlagi okro- va. Pri teh primerkih ne moremo govoriti o tipu. V tej skupini glih sklenjenih zapestnic, pri katerih je treba skozi zapestni-je tudi močno poškodovan in korodiran predmet, ki bi ga co spraviti celotno pest in morajo zato imeti večji obseg lahko opredelili kot fibulo iz groba 13 (G93). Ohranjena sta kot zapestnica z nesklenjenimi konci, kakršna je bila najde-skoraj ploščat masiven lok, ki je v sredini zlomljen, ter raven na na najdišču Medvedjek. Pločevina manjše zapestnice z del vzmeti. Medvedjeka pa je tudi bolj fleksibilna od stekla, kar bi lah- 6.4.2 Zapestnici ko pojasnilo njeno velikost. Za primerjavo so zapestnice iz Šentlovrenca ob Temenici večje (premer malo pod 6 cm), Dve zapestnici sta bili najdeni v grobu 8. Obe sta iz bakre- iz Ljubljane pa manjše (premer okrog 5 cm in dve manjši ne zlitine, vendar sta oblikovno različni. Večja je preprosta od premera 4 cm).50 Zunanji premer zapestnice iz Straže elipsasta zapestnica z nesklenjenima koncema (G41). Vzpo-je bil 4,8 cm, toda avtor je specifično izpostavil, da je do- rednice zanjo najdemo na bližnjih grobiščih, kot so Šentlo- volj velika le za otroško roko (Knez 1964/1965, 158). Da gre vrenc ob Temenici (Slabe 1993, t. 22: 12, 13), Drnovo (S. Pe- najverjetneje zapestnico, ki je pripadala otroku, na najdišču tru, P. Petru 1978, t. XII: 36), Straža (grob 4 – Knez 1964/1965, Medvedjek potrjujejo tudi osteološke najdbe. Kostni ostanki t. 3: 6), pa tudi v Ljubljani (Petru 1972, t. XCIV: 7, 8, 9), na iz groba 8 so pripisani dvema osebkoma, od katerih je bil Ptuju (Budja 1979, t. 4: 15, 16, 18) in v Sisciji (Baćani et al. mlajši opredeljen kot približno 8,5 let star otrok. 2018, 52). Vse naštete slovenske zapestnice so nestratificira- ne najdbe, zato je njihova kronološka določitev težja; Budja 6.4.3 Prstani in uhan jih datira v 5. stoletje n. št. (Budja 1979), vendar se ta datacija Na grobišču Medvedjek Gmajna so bili najdeni trije prsta-z našim grobiščem ne ujema. Bliže je datacija Kneza, ki grob ni in en uhan. Prstani so bili najdeni v grobovih 10, 17 in 4 umešča na prehod iz 2. v 3. stoletje n. št. Grob tudi po 45. Najpreprostejši je bil verjetno prstan iz groba 17. Gre za drugih elementih, kot sta hišasta žara in skleda, bolj spomi-preprost obroček D-preseka, ki je narejen iz bakrove zlitine. nja na grobove z Medvedjeka kot ostali grobovi, iz katerih Datirani so od 1. do 4. stoletja n. št. (Mihovilić 1979, 224). prihajajo tovrstne zapestnice. Bolj prefinjen je bil trakast prstan iz srebrne zlitine, najden v Manjša zapestnica nima neposrednih primerjav (G42). Za- grobu 10 (G53). Ohranjen je le del tega prstana, ki je pretr- pestnice s podobno osnovno zgradbo, tj. trak pločevine ba- gan in deformiran. krene zlitine z okrasom na zunanji strani, se pojavljajo tako na Drnovem kot v Ljubljani, vendar so pri njih zapenjalni mehanizmi drugačni: večinoma se zapenjajo s kavljasto oblikovanim delom enega konca zapestnice, ki se zatakne v 50  Glede na ilustracijo in dane mere v opisih. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 35 Med najdbami iz groba 42 je bil tudi železen prstan z gemo ali gladkim, verjetno steklenim vložkom (G293). Stekleni vložek je preslabo ohranjen, da bi bilo mogoče obdelavo zgornje ploskve natančneje določiti. Podoben predmet je bil najden v grobu 2 iz Ribnice, ki je datiran v hadrijansko obdobje (P. Petru 1969a, 39, t. 16: 2), dva pa sta bila najdena v grobu 38 s Pristave pri Trebnjem, datiranem v 1. stoletje n. št. (Slabe 1993, 32, t. 4: 4, 7). Mihovilić železne prstane s steklenimi gemami prav tako postavlja v 1. stoletje n. št. (1979, 224). Uhan iz groba 6 (G18) je eden izmed dveh predmetov s 19 Rekonstrukcija ogrlice (G23) iz groba 6 ( jagode so celotnega grobišča, ki je narejen iz srebrne zlitine. Njego- nanizane naključno). va oblika je precej enostavna, saj je sestavljen iz obročka iz narebrene žice, ki na enem koncu tvori zanko in na drugi stoletje n. št. (Baćani et al. 2012, 176). Natančnejša študija kvačko. Lepše izpeljave, običajno v zlatu in iz dveh preple-gradiva iz Izraelskega muzeja jagode, najbolj podobne na- tenih žic, najdemo tudi na drugih grobiščih Dolenjske, kot je šim, postavlja v 2. do 3. stoletje (Spaer 2001, 130). Podobne Draga (Križ 2003, 67, sl. 21.18). Uhani s kvačko so datirani od jagode so pri nas datirane v zgodnji srednji vek (Pahič 1969, 1. do 4. stoletja n. št. (Mihovilić 1979, 230). 254). Zelene jagode, ki sestavljajo tudi ogrlico iz groba 6 (G23), so 6.4.4 Jagode precej deformirane v ognju in so večinoma videti cilindrič- Steklene jagode se na grobišču Medvedjek Gmajna poja- ne, vendar je ena od njih ohranila originalno heksagonalno vljajo samo v grobovih 6, 10 in 56. Tri jagode iz groba 56 obliko (sl. 19). Gre za precej razširjene jagode, ki oponašajo pa so problematične (G336), saj smo jih našli pri mokrem poldrage in drage kamne, večinoma smaragde (Swift 2003, sejanju, nismo pa mogli preveriti, ali so bile najdene tudi pri 34). Slovenske vzporednice za tovrstne jagode, tako stekle-izkopu groba, ker preostali inventar groba manjka. Jagode ne kot smaragdne, so datirane v 4. stoletje n. št. (Bertoncelj iz grobov 6 in 10 smo lahko rekonstruirali v ogrlici, saj kljub Kučar 1979, 257–259). Najbližja je v grobu 5 s Pristave pri svoji raznolikosti tvorijo zaključeno stilistično celoto. V obeh Trebnjem (Knez 1969, 126, t. 11: 2; Križ et al. 2009, 348, sl. 48), ogrlicah (G24 in G61) so bile nekatere jagode deformirane več pa jih je v grobovih Emone (Petru 1962, 64 in 65, t. XLV: v ognju, kar kaže na to, da so bile vsaj nekatere ožgane. 14; Plesničar Gec 1972, 38, 47, 48, t. LX: 4; t. XLIII: 8; Karo 2020, 222, sl. 347). Kljub temu pa ni izključeno, da obstajajo Ogrlico iz groba 6 (G23) sestavljajo smaragdno zelene he- tudi mlajši primerki, ki se lahko pojavijo v 1. in 2. stoletju n. št. ksagonalne jagode ter prečno narebrene jagode v svetli, bi- (Bertoncelj Kučar 1979, 258). Dve prizmatični zeleni jagodi serno beli barvi z ostanki zlate folije. Svetle jagode so lahko sta tudi v ogrlici z Ljubljanske ceste v Novem mestu (Božič dvojne ali trojne. Na prvi pogled deluje, kot da so jagode 2008, t. 33: 7). zlepljene skupaj v pare ali trojice, kar je posledica njihove izdelave. Izdelane so iz dveh cevastih paličic, med kateri je Manj enotne so jagode iz groba 10 (G60). Prisotnih je več bila vstavljena zlata folija, ki so ju s stiskanjem v kalup nare-steklenih drobcev, predvsem pa na uničenje v ognju kažejo brili in po želji naknadno narezali v posamezne jagode ali zlepljene jagode v zeleni in modri barvi. Ogrlico je sestavlja-manjše sklope jagod (Spaer 2001, 131) Stilistično dopolnilo lo več drobnih okroglih jagod v zeleni, temno modri, vijoli-tem narebrenim jagodam so okrogle jagode z zlato folijo, časti in rdeči barvi ter vsaj tri kvadratne, smaragdno zelene kakršne najdemo tudi na drugem delu najdišča Medvedjek jagode. Modre in zelene jagode se ujemajo z rekonstrukci-Gmajna (Križ et al. 2009, 348, sl. 55). Gre za jagode tipa XI. 8 jami ogrlic iz Bregenza (Konrad 1997), ki kažejo, da so bile po Giovanninijevi (2008, 158–161) ali tip 20 po E. Riha (1990, najbolj priljubljene ravno takšne kombinacije. Rdeča barva, 88, t. 38: 1253), v Sloveniji pa jih poznamo še z grobišča kakršne je ena jagoda iz groba 10, je zelo redka v rimskem Križišče (Novšak et al. 2019, 103). Gre za jagode, ki so se imperiju (Swift 2003, 36). verjetno razširile na vzhodu v 1. stoletju n. št. in so šele v 4. 6.4.5 Žebljički za čevlje stoletju n. št. dosegle zahodni del Imperija z izjemo Britanije (Swift 2003, 33; Boon, Dekowna 1977). Datacijsko vzpore- Žebljičke in žeblje z grobišča Medvedjek Gmajna lahko raz- dnico za narebreno jagodo, sicer modre barve, imamo iz delimo v več skupin. Prva in številčno najbolj zastopana so Siscije z najdišča Žitni magazin, ki je bila datirana v 1. do 2. žebljički za čevlje (druge – večji žeblji, okrasni žeblji in ostali 36 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 – so obravnavane v drugih razdelkih). Velika večina žebljič- Noža iz groba 16 sta majhna in ju lahko opredelimo kot kov za čevlje z najdišča ni bila konservirana. Kjer je glavica orodje za vsakodnevno uporabo. ohranjena in nepoškodovana, je običajno piramidalne obli- Obrabljen kamnit brus (G383) je bil najden na rimski ho- ke, ki ustreza tipoma A in B po tipologiji Bernardinija (Ber- dni površini. Brusi niso bili zelo pogost pridatek v grobovih nardini et al. 2018, 11). V skladu z zgodnjecesarskimi žebljički iz rimskega časa, vseeno pa poznamo nekaj primerov. Na vojaških čevljev (Fischer 2019, 98) imajo nekateri žebljički na Dolenjskem so najbolj pogosti v grobovih iz Novega mesta, obravnavanem najdišču po štiri izrastke na notranji strani vendar tam niso vidno obrabljeni.52 glavice (tip C po Bernardini et al. 2018, 11). Takšni so večinoma žebljički iz groba 4. V grobovih 12 in 17 je takšen samo 6.5.2 Pripomočki za izdelavo tkanin eden. V grobu 27 sta dva žebljička z več izrastki po obodu (tip D po Bernardini et al. 2018, 11). V grobovih 10 in 13 so Z grobišča je orodje za obdelavo tkanin zelo redko in tudi samo navadni žebljički. Nekateri žebljički, kot npr. iz grobov težko določljivo, saj so predmeti poškodovani (npr. šivanka) 5, 7, 15, 16, 28, 29, 31 in 44, pa so bili preveč poškodovani ali ali pa se jih tradicionalno pri nas ne interpretira kot orodje korodirani, da bi jih bilo mogoče natančneje preučiti. Popol- (steklena predilna vretenca). noma zravnani žebljički merijo približno 1,2 cm v dolžino, Iz groba 13 je znana edina železna igla s celotnega grobišča stebla so vedno pravokotnega preseka, vendar je večina na (G90). Nima ohranjene glavice ali očesa. Zaradi njene veli-koncu ukrivljenih, kar je za tovrstne žebljičke pričakovano, kosti in ostre konice je bolj verjetno, da gre za večjo šivanko saj se jih je zakrivljajo šele po nekaj plasteh usnja, da ne kot za iglo lasnico. bi med hojo bodli (Ollitrault 2020, 11; Volken 2017). Število žebljičkov za čevlje tudi močno variira; v nekaterih grobo- Eno celo diskasto vretence (G218) in ena odlomljena polo- vih jih je bilo najdeno le manjše število, medtem ko jih je vica diskastega vretenca (G219) sta bila najdena le v grobu bilo v grobu 44 čez 100, v grobu 4 pa skoraj 200. S teren-30, kar je tudi edini grob, ki vsebuje kakršno koli orodje spe- skih fotografij ni razviden razpored žebljičkov, velika večina cifično za obdelavo tkanin. Stekleni diski s spiralo in luknjico pa jih je bila najdena pri mokrem sejanju, zato je nadaljnja so bili v slovenski arheologiji tipično opisani kot steklene ja-rekonstrukcija razporeda žebljičkov na podplatih čevljev gode s spiralo ali gumbi (npr. Bertoncelj Kučar 1979). Gre za nemogoča. Podobno kot jagode so bili tovrstni žebljički v tip Kempten (Haevernick 1972; Riha 1990, 90), ki ga Haever-grobovih precej bolj pogosti, kot se kaže v arheološki doku- nickova interpretira kot zaključke igel lasnic ali dele verižic mentaciji. Posamične primerke poznamo iz Nevioduna (S. (Haevernick 1972). V Italiji so grobovi z več deset takšnimi Petru, P. Petru 1978, t. XV: 20) in s Pristave pri Trebnjem. jagodami bolj pogosti kot pri nas, kar kaže, da so bili bolj 51 verjetno uporabljeni kot nakit.53 Kljub temu pa eksperimen- talna arheologija (sicer na primeru prazgodovinskih predil- 6.5 Orodje in ostala oprema nih vretenc) kaže, da je mogoče z lažjimi predilnimi vretenci ustvariti bistveno finejše niti. Funkcionalna predilna vretenca Orodje je na grobišču Medvedjek Gmajna izredno redko. pa morajo biti težja od 4 g (povzeto po Mårtensson et al. Nikoli ne moremo govoriti o setih pridatkov, povezanih z 2006). Da gre za povezavo s tekstilom, kažejo grobovi, kot določeno obrtjo, pa tudi podvojeni predmeti so relativno je grob 113 s Pristave pri Trebnjem, kjer so bile poleg spiralno redki. Po dva sta najdena le noža v grobu 16 in stekleni vre-okrašenega predilnega vretenca najdene tudi vsaj tri igle tenci s preslice v grobu 30. in dve preslici. Steklena predilna vretenca na Dolenjskem 6.5.1 Noži in brus pogosto najdemo v temno modri in beli kombinaciji. Na obravnavanem grobišču je popolnoma ohranjeno predilno Dva slabo ohranjena noža sta bila najdena v grobu 16. Nož vretence ravno takšno (G218), poškodovano pa je unifor- (G133) je izmed obeh bolje ohranjen in kaže na to, da sta mno svetlo zelene barve (G219). Steklena predilna vreten-ročaj in rezilo v isti liniji. Na ročaju je vidna tudi zakovica. ca, kot jih najdemo v grobu 30, se umešča v 1. stoletje n. št. Drugi nož (G134) je ohranjen slabše in oblike ni mogoče in pogojno v prvo polovico 2. stoletje n. št. (Bertoncelj Kučar razbrati. Verjetno je tudi še en železen predmet (G132) del 1979, t. 5). Vzporednice za steklena predilna vretenca najde-enega od nožev, saj ima ohranjeno luknjico za zakovico. mo na Dolenjskem na Pristavi pri Trebnjem v grobu 3 (Knez 1969, t. 9: 12) ter v grobovih 113 in 116 (Slabe 1993); v vseh 51  Grob 92 (Slabe 1993, t. 12: 24, 25), grob 120 (Slabe 1993, t. 19: 6, 8, 52  Grob 114 (Knez 1992, t. 40: 13), grob 129 (Knez 1992, t. 46: 4), grob 9), grob 123 (Slabe 1993, t. 19: 20−24), grob 127 (Slabe 1993, t. 20: 193 (Knez 1992, t. 68: 18). 8, 11, 12). 53  Osebna korespondenca s Sarah Scoppie. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 37 treh so vretenca modre barve z belo spiralo. Vzporednice 60). Na najdišču Medvedjek Gmajna je bila večina žebljev za zelena steklena vretenca pa najdemo v Sisciji na najdišču najdena pri mokrem sejanju, kar kaže na to, da so bili na A. Strčevića 40, kjer so široko datirana v 1. do 4. stoletje n. št. izkopavanjih, kjer ta tehnika ni bila uporabljena, žeblji in že- (Baćani et al. 2012, 181). bljički podobno kot jagode verjetno vsaj delno spregledani. V kategorijo predilnih vretenc bi morda lahko uvrstili tudi Večji žeblji (Manning 1985, 134–136, tip 1) so najbolj razširjen diskast prevrtani predmet iz jantarja (G341), najden v grobu tip žebljev v Imperiju. Verjetno je tovrstnih žebljev še več, 60. O sorodnih predmetih piše tudi Bertoncelj Kučar (1979, saj so bili zaradi svoje velikosti bolj priročni za recikliranje t. 5), ki štirih primerkov sicer ne opredeli natančneje. Predilni od manjših žebljev. Dolžine stebel teh žebljev lahko variirajo pripomočki iz jantarja iz rimskega časa na Slovenskem niso med 4 in 24 cm. Manningov podtip A tipa 1 je prepozna-neznani. Poznamo več jantarnih preslic npr. v Ljubljani (Pe- ven po večji pravokotni (skoraj kvadratni) ali okrogli glavici tru 1972, t. XXVII: 13; t. LV: 11) in na Ptuju (Istenič 2000, 296), z (Manning 1985, 134–136). Na grobišču Medvedjek Gmajna večjo diskasto jagodo, podobno naši, postavljeno v sredino so relativno redki, saj so najdeni v samo petih grobovih niza jagod na preslici, ali pa je diskasta vsaka druga jagoda (sl. 20). V grobu 4 je bil žebelj morda del lesene skrinje, v v nizu (tipa A in B, glej Stemberger 2018, 162–164). Včasih so katero je bila spravljena žganina, vendar je nenavadno, da najdene tudi samo posamezne diskaste jagode (npr. Dular bi bil en žebelj dobro ohranjen, ostalih pa ne bi našli. V po-1979). Klasičnih keramičnih vretenc na najdišču Medvedjek dobni situaciji na emonskem grobišču so vidni štirje žeblji, Gmajna ne poznamo. vsak v enem od kotov negativa lesene skrinje (Plesničar Gec 1972, t. CXIII, grob 414). Manningov podtip B tipa 1 ima obi- 6.5.3 Žeblji, okovi in ostanki pohištva čajno glavico izrazito pravokotno in ožjo od tipa A (Man- Poleg žebljičkov za čevlje, opisanih v prejšnjem poglavju, se ning 1985, 134–136). Tudi taki žeblji so z grobišča Medvedjek na grobišču Medvedjek Gmajna pojavljata še dve skupini Gmajna redki, saj jih najdemo v le treh grobovih (sl. 20). žebljev. Številčnejša skupina so večji železni žeblji, ki so le Okrasni žeblji so še redkejši. V grobem prepoznamo na redko ohranjeni v celoti, zato lahko o standardni dolžini, če obravnavanem najdišču dve vrsti okrasnih žebljičkov, in si-je obstajala, le ugibamo. Praviloma imajo stebla pravoko- cer male žebljičke iz bakrove zlitine ter večje žebljičke s pol- tnega preseka in glavice različnih oblik, ki pa so pogosto krožno glavico, ki ustrezajo tipu Manning 8. Slednja oblika poškodovane. Žeblji na splošno so na grobiščih Dolenjske se običajno uporablja za različne tipe blazinjenja (Manning relativno redki, z izjemo Pristave pri Trebnjem (Maver 2004, 1985, 136). Mali žebljički iz bakrove zlitine pa so bili verjetno Številka Manning Manning Žeblji s sploščeno Okrasni žebljički Žebljički Okovi Drugo groba tip 1a tip 1b glavico z okroglo glavico za čevlje 2 - - - - 3* - - 4 1 - - - 193* 1 - 5 - - - - 1* - - 6 1 - - - 6 1 - 7 - - - 7* - - 10 - - - - 6 - - 11 - - 11 - - - - 12 - - - - 30 - 2 mala žebljička iz bakrene zlitine 13 - - 3 5 Skrinjica - 15 - - - 2 - - 16 - - 2 - - 17 - - - 17 - - 27 - - - 17 - - 28 1* - - - 42 - - 29 - 2 - - 4* - - 31 - - - - 1 - - 36 - - 2 - - - - 44 1 1 1* - 102* - - 49 - - 4 - - - - 60 - 2 - - - - - 61 - - - - 2* - 1 mali bakren žebljiček 67 1 - - - 19* - - 20 Tipi žebljev z najdišča. * označuje najmanjše število prepoznanih žebljev. 38 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 uporabljeni kot okrasni žebljički, na kar kažeta ploščata gla-Zadnjih treh predmetov nismo mogli z gotovostjo uvrstiti v vica in velikost. nobeno od kategorij. Gre za tri tordirane žičke (G356), od ka- Zadnja skupina so žeblji s sploščeno glavico, ki so posebna terih se dve zaključita v kaveljček (G94, G141). Morda so bili oblika žebljev, kjer glavica v klasičnem smislu manjka, nado-del pohištva ali nakita. Po obliki spominjajo na konice preslic mešča pa jo zadebeljen del, ki je proti vrhu sploščen (Man- (npr. Gostenčnik 2003, 64, Fig. 4.3.f), podobni predmeti pa so ning 1985, 135, tip 5). Po obliki so ti žeblji najbolj podobni se pojavljali npr. v Emoni, tudi za pritrjevanje stenja v oljenke.56 modernim žebljem za podkovanje konj.54 Običajno so ravni Na Dolenjskem je bil enak predmet najden tudi v grobu 3 na ali pa ukrivljeni pod kotom 90°. Tovrstni žeblji so bolje ohra-grobišču Draga (Knez 2003, 45, predmet 3.8). njeni od vseh ostalih žebljev z najdišča, kar morda kaže na uporabo drugačne zlitine. Primerjavo za te žeblje smo našli 6.6 Novci le v grobovih Pristave pri Trebnjem55 in na najdišču Draga, kjer so predmeti pod kataloško številko 1.14 opisani kot že- Vsi novci z najdišča Medvedjek Gmajna so nepoškodovani lezne trakaste zakovice (Knez 2003, 43). Povsem mogoče (tj. nepreluknjani in nezrezani) in vsi so narejeni iz bakrove je, da gre za manjše kline, primerne za izdelavo finejšega zlitine. Po en novec je bil najden v grobovih 4, 5, 6, 7, 8, 11 pohištva ali drugih lesenih izdelkov. 13, 27, 29, 44. Dva novca sta bila najdena v grobu 67. Kljub temu, da so se žeblji primarno uporabljali za spaja- Ritual, s katerim jih običajno povezujemo, je t. i. Haronov nje različnih lesenih elementov, verjetno tudi delov grob- obol, kjer je novec treba položiti pokojniku v usta, da lahko nih konstrukcij, je bilo samo v grobu 13 mogoče prepoznati plača za prehod reke Stiks. Ker so bili vsi pokopani na najdi-ostanke skrinjice z ročajem in mehanizmom za ključavnico. šču Medvedjek Gmajna kremirani, upoštevanja te prakse ne Podoben mehanizem iz Siscije je datiran v 2. do 3. stoletje moremo potrditi. Je pa eden od novcev ožgan, kar pomeni, n. št. (Baćani et al. 2018, 130, sl. 135). Na Dolenjskem to ni da je bil zelo verjetno sežgan s pokojnikom. Iz arheoloških osamljen primer, ker poznamo še eno skrinjico iz groba 47 zapisov vemo, da ritual močno variira glede vrednosti novca s Pristave pri Trebnjem (Slabe 1993, 24–25, t. 6: 4, 8) in eno in prostora, kamor se je polagal (Brown 2008; Miškec 2012). iz Nevioduna (S. Petru, P. Petru 1978, t. XXII: 3). Čeprav ne Večinoma so bili v grobovih širom Imperija v pogrebnih ritu-vemo, kaj je bilo shranjeno v skrinjici iz groba 13, v Sloveniji alih uporabljeni novci iz bakrove zlitine, srebrniki in zlatniki poznamo različne namembnosti skrinjic iz grobnih konte-pa so redkejši (Brown 2008, 218). V tem se obravnavano kstov. Grob iz Bobovka pri Kranju je bil npr. shranjen v leseno grobišče ujema s splošno sliko, saj so vsi najdeni novci iz skrinjo, ki je vsebovala mnoge kovinske predmete in je bila bakrove zlitine. Kot kaže število novcev, tudi na obravna-interpretirana kot pokop avksiliarnega kovača (Stemberger, vanem najdišču ritual pridajanja novcev ni bil univerzalen. Vidrih Perko 2016), poznamo pa tudi več skrinjic s floralnim 16 % grobov vsebuje novce, pri čemer je treba upoštevati, okrasom na ključavnici, ki so v tujini povezane z medicino in da so najdbe za vsaj 10 grobov od 62 pomanjkljive. Kljub zdravilstvom (Stemberger Flegar, Kovačič 2020). temu, da je vzorec grobov relativno majhen, se dobro uje- Posamični žeblji v grobovih so včasih interpretirani kot ma s statističnim pregledom za severna emonska grobišča, magični ali apotropejski žeblji, ki pripenjajo duše umrlih v kjer je bil fenomen pridajanja novcev v grobove preučen na bližino groba (Dungworth 1997, 153–154). Prakse zabijanja večjem številu grobov (Miškec 2012). žebljev v različne predmete ali zgradbe v magične name- ne so poznane po celem svetu in so bile prisotne tudi v antičnem Rimu. Primer tega je na primer praksa zabijanja žebljev v svinčene ploščice z zakletvami, znane kot tabellae defixionum, ki se pojavlja na približno 11 % vseh ploščic iz Velike Britanije (Mckie 2017, 109). Drug primer takšne prakse je zgodnjerimska praksa, znana kot clavus annalis, kjer so se zabijali žeblji v stene templjev, da bi odgnali nesreče, kot so denimo poplave (Dungworth 1997, 153). 54  Osebna korespondenca s Xenio Pauli Jensen, Martijnom A. Wijn- hovenom in Andreasom Schaflitzlom. 55  Grob 22 (Slabe 1993, t. 1: 6), grob 82 (Slabe 1993, t. 10: 21). 56  Osebna korespondenca z Ano Kovačič. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 39 7Antropološke analize Tamara Leskovar 7.1 Uvod 7.3 Rezultati V analizo so bili prejeti žgani posmrtni ostanki iz 46 grobov Eden izmed grobov (grob 44) je vseboval le živalske kosti. z arheološkega najdišča Medvedjek Gmajna. Prejete žgane V preostalih 45 analiziranih grobovih je bilo prisotnih mini-kosti so bile v grobem suho očiščene. Ločene so bile ži- malno 54 oseb. V 36 grobovih so bili prepoznani posmrtni valske in človeške kosti, slednje so bile nato makroskopsko ostanki minimalno ene osebe, v devetih pa minimalno dveh analizirane. Zbrani podatki so bili povezani in uporabljeni za oseb. določitev minimalnega števila oseb v posameznem grobu, Povprečna skupna teža človeških posmrtnih ostankov v po-za oceno spola in starosti oseb v času smrti, za prepoznava- sameznem grobu je znašala 240 g, največja 1195,4 g (grob nje patoloških sprememb ter za oceno višine temperature, 4) in najmanjša 0,61 g (grob 64). Velikost odlomkov je nihala ki so ji bili posmrtni ostanki izpostavljeni. Slaba ohranjenost od < 5 mm do 90 mm. posmrtnih ostankov ni dovoljevala ocene telesne višine. Na osnovi vseh podatkov je bila pripravljena osnovna demo- V enem primeru je bila ohranjenost skeleta preslaba, da bi grafska slika populacije. bilo mogoče oceniti starost. Med ostalimi 53 osebami je 37 odraslih in 16 morda otrok. V devetih grobovih so bili otro- ški posmrtni ostanki odkriti samostojno, v sedmih pa skupaj 7.2 Metodološki postopki z odraslo osebo. Starosti otrok večinoma ni bilo mogoče oceniti, izjeme so 6,5–9,5 let star otrok iz groba 6, 8,5 let Iz grobov zbrani človeški posmrtni ostanki so bili analizira- +/– 1 leto star otrok iz groba 8 in 13,5 let +/– 1 leto star otrok ni po uveljavljenih metodoloških postopkih (McKinley 1994; iz groba 10. Med odraslimi osebami je bilo starost nekoliko McKinley 2004, 1993; Mitchell, Brickley 2017; Schultz et al. bolj natančno mogoče oceniti za 14 oseb. Šest oseb je bilo 2008). Vsi odlomki so bili vizualno pregledani in razvrščeni v verjetno mladih odraslih, dve mladi ali zreli odrasli, ena zrela razrede glede na pripadnost skeletnim elementom (lobanja, odrasla, štiri zrele ali stare odrasle in ena stara odrasla. vretenca, rebra …). Če skeletnega elementa ni bilo mogoče natančno določiti, so bili odlomki uvrščeni med dolge kosti, Spol je bil zaradi slabe ohranjenosti skeletnih elementov kratke kosti ali sklepne površine, v primeru popolne nepre-redko ocenjen. Za 39 oseb ocena spola ni bila mogoča, šest poznavnosti pa med nedoločljive odlomke. Vsakemu izmed oseb je vprašljivo moških, ena je morda moški in ena je ver-razredov je bila določena teža. Na osnovi primerjave s težo jetno moški, sedem oseb pa je vprašljivo žensk. celotnega zbira človeških kosti iz posameznega groba je Patološke spremembe je bilo mogoče opaziti le pri dveh bila izračunana zastopanost vsakega razreda. Zabeležene osebah, in sicer so bili na kosteh odrasle osebe iz groba 50 so bile značilnosti za oceno spola in starosti, morebitne pa- prepoznani znaki artritisa, na zobu osebe iz groba 36 pa tološke spremembe ter debelina ohranjenih lobanjskih od- kariozna lezija. Redko prepoznane patološke spremembe lomkov in odlomkov dolgih kosti. Spol in starost oseb sta ne pomenijo, da patoloških sprememb pri drugih osebah ni bila, kadar je ohranjenost to dovoljevala, ocenjena na pod-bilo, le ohranjenost skeletov je preslaba, da bi jih bilo mo- lagi razvitosti, robustnosti oz. gracilnosti in dimenzij skele- goče prepoznati. tnih elementov, na podlagi razvitosti in obrabe zob ter na podlagi odprtosti oz. zaprtosti lobanjskih šivov. Opisani so V večini grobov je bilo opaziti kosti, obarvane vse od temno bili barva zunanje, notranje in prelomne površine odlomkov sivomodrih do belih barv, v dveh grobovih (grob 30 in grob ter vzorci razpok. 38) so bile v prelomu vidne črne barve in v dveh (grob 40b in grob 55) tudi rjave barve. V sedmih grobovih (20, 33, 34b, 41, 57, 58 in 62) temnih barv ni bilo videti, opazne so bile le bele in svetlo sive ali svetlo sivomodre barve, še te večinoma le v notranjem delu kosti ali v prelomu. Le v dveh grobovih so bile prisotne zgolj kosti bele barve. 40 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 V večini grobov so bile na kosteh vidne tudi razpoke, vse od prečnih in vzdolžnih do U-razpok, mrežastih in koncentričnih. V 16 grobovih so bile prisotne tudi živalske kosti, v osmih neožgane in v osmih ožgane. 7.4 Povzetek rezultatov Zgolj uporaba makroskopskih analiz na žganih posmrtnih ostankih ponuja le omejene rezultate. Iz podatkov je razvi- dno, da je bila v večini (80 %) grobov pokopana ena ose- ba in le v petini (20 %) minimalno dve osebi. Pri slednjih gre največkrat za dvojni pokop odrasle osebe in otroka (77,8 %), le redko dveh odraslih oseb (22,2 %). Na grobišču sicer prevladujejo odrasle osebe (68,5 %), tako mlade kot zrele in stare, slaba tretjina (29,6 %) pa je otrok. Sicer red- ko ocenjeni spol kaže na prisotnost moških in žensk. Redko prepoznane patološke spremembe ne pomenijo, da pato- loških sprememb pri drugih osebah ni bilo, le ohranjenost skeletov je preslaba, da bi jih bilo mogoče prepoznati. Teže zbranih človeških posmrtnih ostankov močno nihajo in so močno pod ≈ 1900 g (McKinley, 1994), ocenjenimi kot povprečna teža posmrtnih ostankov iz arheoloških konte- kstov. Sicer so večje teže pogosteje zabeležene v grobo- vih z minimalno dvema osebama, vendar ne izključno, saj so tudi številni enojni pokopi nad povprečjem. Prav tako najnižje teže niso vezane izključno na pokope otrok, saj so zabeležene tudi pri grobovih odraslih oseb. Pogosto opa- ženi zobje in manjši skeletni elementi, kot so npr. zobje in kosti dlani ali stopal, vendarle kažejo, da so bili posmrtni ostanki skrbno zbrani za pokop. Odstopanja od povprečja in razlike znotraj grobišča so tako lahko deloma posledica ohranjenosti arheološkega najdišča in arheoloških izkopa- vanj, deloma pa razlik v pogrebnem ritualu. Slednje je vidno tudi v občasni prisotnosti živalskih kosti, nekaterih ožganih in drugih neožganih. Sodeč po barvah so bili posmrtni skeletni ostanki v veči- ni grobov izpostavljeni visokim temperaturam nad 650 °C, vendar večinoma ne dovolj dolgo, da bi kosti lahko povsem kalcinirale. Grobovi z opaženimi rjavimi in črnimi barvami kažejo na nekoliko nižje temperature ali krajši čas izposta- vljenosti, grobovi s prevladujoče belimi in svetlo sivimi ali svetlo modrimi barvami pa ali na nekoliko višje temperature ali na daljši čas izpostavljenosti. Različne razpoke na površini kosti pričajo o prisotnosti mehkega tkiva ob sežigu. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 41 8Zaključek Kaja Stemberger Flegar Na podlagi ohranjenih najdb in primerjave z drugimi razmeroma majhnemu številu grobov, to statistično ujema z grobišči, predvsem grobiščema Draga in Pristava pri večjimi grobišči, kot so npr. emonska. Trebnjem, lahko rečemo, da je bilo grobišče Medvedjek Po številu najdb najbolj izstopa lončeno posodje. Ohranje-Gmajna lokalno pokopališče v uporabi od 1. do 3. sto- nost predmetov variira od popolnoma ohranjenih skled, letja n. št. Pričujoča publikacija obravnava le del grobi- skodelic in vaz, ki so bile očitno mišljene kot grobni pridatek, šča, ki se je dokazano širilo tudi na južno stran avtoceste do majhnih fragmentov skodelic tankih sten. Glede na po- (Breščak 1990b) in verjetno tudi še na vzhod. Vsaj ne- škodovanost vseh in ožganost posodja tankih sten, recijske kateri grobovi so bili izropani že kmalu po času nastan- keramike ter večine skled in krožnikov lahko sklepamo, da ka grobišča, kar se kaže v odsotnosti bolje ohranjenih so to odlomki, primešani v polnilo ali v žganino. Krožniki najdb in v precejšnji fragmentiranosti preostalih. Obrav-in manjše skodele večinoma kažejo znake ožganosti, zato nava gradiva pa je bila še dodatno otežkočena zaradi lahko sklepamo, da so bili uporabljeni v zagrobnih ritualih. mnogih selitev gradiva in dokumentacije ter posledične izgube predmetov iz vsaj desetih grobov. Kljub temu pa Med kovinskimi najdbami gotovo najbolj izstopajo žeblji in smo lahko naredili nekaj zaključkov. žebljički ter fibule. Žebljički za čevlje dajejo nejasno sliko, saj imamo v grobovih tako vojaške (grob 4) kot običajne že-Grobišče Medvedjek Gmajna je bilo močno vpeto v dolenj- bljičke, mešane z vojaškimi. Tudi število zelo močno variira. ski prostor rimskega časa. To je vidno na podlagi načina po- Vojaški žebljički za čevlje so edina povezava z vojsko, razvi- kopa, ki je relativno uniformen. Dokaj pogosti so bili pokopi dna iz grobov, in hkrati edina najdba, ki bi lahko nakazovala v manjše ali večje grobne jame ter v grobove, zložene iz poklic in status pokojnika. lomljencev, ki imajo lahko tudi pregrado ali polico. Ostali grobovi, kot so pokopi v zidani grobnici in pokopi v pitosih, Zanimivo je, da se večina nakita, kot so zapestnice, jagode so zastopani s posamičnimi primeri ali le s peščico grobov. in določene vrste fibul (kolenčaste in emonska), pojavljajo Pokopi v pitosih, velikih posodah, narejenih samo za namen v grobovih z otroškimi ostanki. Grob 10, ki je vseboval več pokopa, so sorodni predvsem pokopom s Pristave pri Treb-jagod, polomljeno fibulo in prstan, je po nakitnih predmetih njem, iz Globodola in z Mrzlega Polja pri Ivančni Gorici, kar bogatejši in bi lahko kazal na nedokončan ritual prehoda v kaže na zelo lokalen značaj. Odsotnost tegulnih konstrukcij odraslost v času smrti (Stemberger 2013). in samo en pokop v amfori se tudi dobro skladata s širšo Predilna oprema je sicer povezana z določeno obrtjo, ven-sliko pokopov na območju Dolenjske. dar so študije pokazale, da gre lahko tudi za ritualno sporo- Podobno kažejo tudi najdbe. V grobnih ritualih so se veči- čilo tipa lanam fecit, frazo, ki se pogosto pojavlja na nagrob-noma uporabljali predmeti lokalne izdelave, izjemno malo nikih in naj bi simbolizirala idealno vlogo ženske (Larsson je bilo uvoženih stvari. Temu v prid govorijo še popolna Lovén 1997). odsotnost tere sigilate, zelo majhna količina stekla ter zelo Kot vsaka interpretacija ima tudi interpretacija grobi-poškodovane in redko prisotne čaše tankih sten. Od ele- šča Medvedjek Gmajna določene omejitve, ki jih je treba mentov rimskega kulturnega vpliva sta najbolj prepoznavna upoštevati. Prva je gotovo ta, da grobovi neposredno ne običaja prilaganja novcev v grobove in prižiganja oljenk na odražajo identitete pokopanih ljudi, saj se mrtvi ne poko-grobovih oz. med pogrebnimi običaji in ob posebnih dneh. pljejo sami (Parker Pearson 2003). Pridatki, ki jih najdemo Od obeh je uporaba oljenk bolj razširjena, kar potrjuje tudi v grobovih, so zelo verjetno ne le v veliki meri odraz tega, dejstvo, da so bile najdene v dobri tretjini grobov na naj-kako so ga dojemali ali hoteli predstaviti žalujoči, temveč dišču Medvedjek Gmajna, najmanj ena pa tudi na hodni tudi konglomerat različnih vidikov pokojnikove identitete, površini. Kjer so dovolj ohranjene, so na noskih vidni znaki kot so kulturna pripadnost, verovanje, status, spol, starost, gorenja. Novcev je bilo v grobovih bistveno manj, in sicer odnosi, ki jih je imel umrli z žalujočimi, navezanost na spe-so bili najdeni v devetih grobovih. Procentualno se, kljub cifične predmete in verjetno še kaj. Že rekonstrukcija bolj 42 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 oprijemljivih kategorij, kot sta spol in starost, je brez osteolo- ških analiz problematična (Stemberger Flegar 2020). Status je še ena izmuzljiva komponenta identitete, saj iz modernih (Parker Pearson 2003) in antičnih primerjav (Pearce, Millett, Struck 2000; Pearce 2016, 344) npr. vemo, da v komemora- cijo na grobiščih več vlagajo marginalne skupnosti, tako da je lahko bogato opremljen grob bolj odraz želje po konsoli- daciji položaja v skupnosti ali želje po ustvarjanju določene- ga vtisa kot pa znak dejanske premožnosti. Na to se navezuje druga omejitev, ki jo je treba poudariti. Namreč, »bogatost« grobnih pridatkov ocenjujemo na pod- lagi tega, kar se je v grobu ohranilo. Določene kategorije materialne kulture, kot so pohištvo in predvsem oblačila, pa do današnjih dni enostavno niso preživele. Primeri komajda ohranjene oblačilne kulture, ki prihajajo iz zahodnih provinc Imperija, npr. Velike Britanije (Pearce 2013; Pearce 2017, 9), kažejo na to, da se določeni elementi, ki bi sicer bili po- membni za interpretacijo identitete pokojnikov, preprosto ne ohranijo zaradi okoljskih ali človeških faktorjev. Primer okoljskih faktorjev so na obravnavanem najdišču npr. sledi predmetov, kot so lesena skrinja in skrinjica, od katerih so se ohranili samo kovinski deli in negativ v stratigrafiji. Enako velja za plejado žebljičkov za čevlje, ki so edini pričevalec o obutvi v grobovih. Oblika, izdelava in nasploh podoba tako skrinj kot čevljev pa ostajajo neznanka. Tipičen primer človeškega delovanja so že v antiki izropani grobovi, kar se pogosto kaže v zelo omejeni količini pridat- kov v najlepših in največjih grobnicah, pri čemer grobišče Medvedjek Gmajna ni bilo nobena izjema. Večje grobne konstrukcije so večinoma prazne, medtem ko so bili najlepši in najbolje ohranjeni pridatki iz groba 67, ki je klasificiran kot preprosta grobna jama. Med človeško delovanje pa lahko štejemo tudi izgube gradiva in podatkov, ki se zgodijo po izkopavanjih, v našem primeru predvsem zaradi selitev med inštitucijami. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 43 9Medvedjek Gmajna Kaja Stemberger Flegar Judging by the preserved finds and comparisons with precise, they were found in nine graves. Regardless of the other cemeteries, particularly the nearby cemeteries of relatively small number of graves at Medvedjek Gmajna, Draga and Pristava pri Trebnjem, the Medvedjek Gmajna these proportions statistically match larger cemeteries such cemetery was in use from the 1st to the 3rd century AD. as those of Emona. The present publication covers only part of the cemete- Pottery was the most numerous group of items. In terms ry, which extended to the south across the modern mo- of preservation, ceramic artefacts range from intact bowls, torway (Breščak 1990b) and probably also towards the cups, and vases evidently intended as grave goods to small east. Some of the graves were looted very early on, as fragments of thin walled cups. Damaged pottery in general indicated by the absence of well preserved finds and the as well as charred thin walled pottery, Raetian ware, and the significant fragmentation of the rest. Material analyses majority of dishes and plates in particular can be assumed have been rendered even more difficult by the loss of to have been part of the backfill or pyre remains. Plates and artefacts from at least ten graves, likely a consequence small bowls mostly show signs of charring, indicating that of the numerous times the material and accompanying they must have been used in mortuary rituals. documentation had to be moved. Nevertheless, a few conclusions could be derived. The most prominent among metal finds are nails, hobnails, and brooches. The situation of hobnails is unclear, since Medvedjek Gmajna was a local cemetery characteristic of graves contained either only military hobnails (Grave 4) or a Roman period Dolenjska. This is evidenced for example by mixture of ordinary and military hobnails. Their number also the relatively uniform burial manner: burials in small or large varied significantly. Military hobnails are the only connection pits were common, as were stone slab lined graves that co-to the army evident from the graves, and at the same time uld also include a partition or a shelf. Other types, e.g. wal- the only find that could indicate the occupation and social led graves or burials in pithoi, appear only individually or in status of the deceased. a handful of cases. The burials in pithoi, large vessels made specifically for funerary use, notably have the most parallels It is interesting to note that most jewellery items such as at the cemeteries of Pristava pri Trebnjem, Globodol, and bracelets, beads, and certain types of brooches (knee bro-Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici, marking them as a distinctive oches and an Emona type brooch) were found in graves local trait. Furthermore, the absence of tegula constructions with children’s remains. Grave 10, which contained several and the discovery of only a single amphora burial also fit beads, a damaged brooch, and a ring, stands out for the neatly into the general burial trends in the area of Dolenjska. quantity of its jewellery and possibly suggests an unfinished rite of passage to adulthood at the time of death (Stember- The finds present a similar picture. Objects of predominantly ger 2013). local production were used in funerary rituals, and imports are extremely rare: there is a complete absence of terra Although spinning tools are associated with a particular sigillata and only a small amount of glass, while the rare profession, studies have shown that they could also convey thin walled pottery items were severely damaged. Roman a symbolic meaning in the sense of lanam fecit, an expressi-cultural influence can best be observed in the tradition of on often found on tombstones and supposedly encapsula-adding coins into graves and lighting oil lamps on graves, ting the ideal female role (Larsson Lovén 1997). either during funerary rituals or on special occasions. The Just like every interpretation has its limitations, so the inter-use of oil lamps was the more common practice of the two, pretation of the Medvedjek Gmajna cemetery also comes as attested by the fact that they were found in more than with certain caveats. The first is certainly the fact that graves one third of the graves at Medvedjek Gmajna; at least one do not directly reflect the identity of the people buried in oil lamp was additionally found on the presumed ancient them, since the dead do not bury themselves (Parker Pe-surface. Well preserved specimens show traces of burning arson 2003). The grave goods we encounter in graves are on the nozzle. There were significantly fewer coins – to be 44 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 very likely to a large extent not only a reflection of how the mourners perceived the deceased or how they wanted to present them, but also an amalgamation of various aspects of the deceased’s identity such as cultural affiliation, religion, status, sex, gender, age, the relationships between the deceased and the mourners, attachments to specific items, and probably much more. Without osteological analyses, even the reconstruction of more tangible categories such as sex and age is difficult (Stemberger Flegar 2020). Social status is another elusive component of identity, since we know, for example, from modern (Parker Pearson 2003) and ancient parallels (Pearce, Millett, Struck 2000; Pearce 2016, 344) alike that marginal communities tend to invest more into funera- ry commemorations, meaning that a richly furnished grave may well be more a reflection of the desire to consolidate one’s position in the community or to create a certain im- pression than a sign of actual wealth. Related to this is the second limitation that needs to be emphasised. Namely, the “richness” of grave goods is esti-mated on the basis of what was preserved in a grave. Certa- in categories of material culture, such as furniture and even more so clothing, simply did not survive to the present day. Examples of barely preserved fabrics from western provin- ces of the Empire, e.g. Great Britain (Pearce 2013; Pearce 2017, 9), indicate that certain elements which would have been important for the interpretation of the deceased’s identity are simply not preserved due to environmental or human factors. An example of environmental factors at our site are traces of objects such as wooden chests, of which only metal parts and an impression in the stratigraphy were preserved. The same can be said of the range of hobnails, which are the sole indicator of footwear in the graves. The shape, make, and appearance in general of both chests and footwear, however, will remain a mystery. A typical example of human activity are graves that were lo- oted already in Antiquity, frequently identifiable by a paucity of grave goods in the biggest and most elaborate tombs. The cemetery of Medvedjek Gmajna is no exception to this. Large grave constructions were mostly empty, while the most beautiful and best preserved grave goods came from Grave 67, which is of the simple pit type. Also attributable to the human factor is the sporadic loss of the excavated material and accompanying data, in our case a result of the many transfers between various institutions. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 45 10Literatura ALMGREN, O. 1923, Studien über nordeuropäische Fibelformen. BOŽIČ, D. 2008, Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. – Liepzig. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o re-lativni kronologiji pozne latenske dobe / Late La Tène-Roman ce-ANSL 1975, Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. metery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. AUER, M. 2016, Names on Lamps: Distribution / Quantity of Fir- Studies on fibulae and on the relative chronology of the Late La malampen and Regional Trade / Imena na svjetiljkama: distribuTène period. – Katalogi in monografije 39, Ljubljana. cija/količina firma svjetiljki i regionalna trgovina. − V: G. Lipovac BREŠČAK, D. 1982, Veliki Gaber. – Varstvo spomenikov 24, Vrkljan, I. Ožanić Roguljić in M. Ugarković (ur.), Rimske i kasno-156–157. antičke svjetiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu / Conference: Roman and Late Antique Lamps: Production and BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Do-Distribution, Contacts on the Mediterranean, Zagreb, 38–46. lenjski zbornik 1985, 33–60. BAĆANI, I., S. GOSPODINOVIĆ, R. ŠKRGULJA in T. TOMAŠ BARI- BREŠČAK, D. (ur.) 1990a, Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo. ŠIĆ 2012 , Zaštitna arheolška iztraživanja gradskog muzeja Sisak − Ljubljana. 2000−2010 / Archaeological conservation research of the City BREŠČAK, D. 1990b, Medvedjek. − V: D. Breščak (ur.), Arheološka Museum Sisak since 2000. untill 2010. – Sisak. najdišča Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 43. BAĆANI, I., R. ŠKRGULJA in T. TOMAŠ BARIŠIĆ 2018, Nekropole BREŠČAK, D. 1990c, Verdun. − V: D. Breščak (ur.), Arheološka naj-Siscije / Necropolises of Siscia. – Sisak. dišča Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 43. BAVEC, U. 2020, Praetorium Latobicorum – Trebnje. – V: J. Hor- BREŠČAK, D. 1990d, Zloganje pri Škocjanu. − V: D. Breščak (ur.), vat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na sloven-Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 43. skem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia, Ljubljana, 363–386. BREŠČAK, D. 1990e, Žubina. − Varstvo spomenikov, 187–188. BAVEC, U. in P. PREDAN 2003, Poročilo o zaščitnem arheološkem BREŠČAK, D. 2003, Ribnica na Dolenjskem. – V: D. Prešeren (ur.), izkopavanju na lokaciji Draga 3 na trasi AC Kronovo–Smednik. − Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Novo mesto (neobjavljeno poročilo). Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 231–232. BERNARDINI, F., G. VINCI, E. FORTE, S. FURLANI, M. PIPAN, S. BREŠČAK, D. 2006, Romula in rimska cesta. − Rast: revija za lite-BIOLCHI, A. DE MIN, A. FRAGIACOMO, R. MICHELI, P. VENTURA raturo, kulturo in družbena vprašanja 17/2, 199–201. in C. TUNIZ 2018, Discovery of ancient Roman „highway“ reveals BREŠČAK, D. 2015, Graves with weapons from Verdun near Sto-geomorphic changes in karst environments during historic times. piče / Grobovi z orožjem z Verduna pri Stopičah. – V: J. Istenič, B. – PLoS ONE 13(3), 1–19. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slove-BERTONCELJ KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja / Glas- nia, Ljubljana, 75−123. und Bernsteinschmuck. – Arheološki vestnik 30, 254–277. BROWN, L. 2008, Charon’s Obols? A Case Study in the Role of BEZECKY, T. 1998, The Laecanius amphora stamps and the villas Coins in Roman Burial Ritual. − V: C. Fenwick, M. Wiggins in D. of Brijuni. – Denkschriften (Österreichische Akademie der Wis-Wythe. (ur.), TRAC 2007: Proceedings of the Seventeenth Annual senschaften. Philosophisch-Historische Klasse 261, Dunaj. Theoretical Roman Archaeology Conference, London 2007, London, 121–130. BOJOVIĆ, D. 1977, Rimska keramika Singidunuma. – Beograd. BRUGHMANS, T. in A. PECCI 2020, An Inconvenient Truth: Eva- BOON, G. C. in M. DEKOWNA 1977, Gold-in-Glass Beads from luating the Impact of Amphora Reuse through Computational the Ancient World. − Britannia 8, 193−207. Simulation Modelling. – V: C. N. Duckworth in A. Wilson (ur.), BOŽIČ, D. 1987, Zapadna grupa. – V: A. Benac (ur.), Praistorija Recycling and Reuse in the Roman Economy, Oxford, 191–236. jugoslavenskih zemalja V, Željezno doba, Sarajevo, 855–897. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro- BOŽIČ, D. 1990, Mihovo. – V: D. Breščak (ur.), Arheološka najdišča vincije Donje Panonije. – Beograd. Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 79–82. BUDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice v rimskih grobovih Sloveni- BOŽIČ, D. 1991, I Taurisci. – V: P. Grassi Venezia (ur.), I Celti, Milano, je / Metallarmreifen in den Römergräbern Sloweniens. – Arheo-471. loški vestnik 30, 243–253. 46 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 CHRZANOVSKI, L. 2020, Firmalampen: An Abundantly-Produ-FISCHER, T. 2019, Army of the Roman Emperors: Archaeology and ced Lamp-Type Almost Never Used? Socio-Economic Elements History. – Oxford. to Define a New Framework to Study These Peculiar Lighting GABROVEC, S. in O. H. FREY 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. Devices. – Peuce Serie Nouă XVIII, 215–262. – Arheološki vestnik 20, 7–26. CIGLAR, I. in J. VINDER 2020, Poročilo o arheološke raziskave GAMS, I. 1960, Z dolenjske avtomobilske ceste. – Geografski ob gradnji na območju gradnje komunalne infrastrukture – HE zbornik VII (1–2), 37–41. Krško, Kanalizacija Pijavško – novelacija projekta. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). GAMS, I. 1986, Razvoj reliefa na zahodnem Dolenjskem s poseb- nim ozirom na poplave. – Geografski zbornik 26, 63–96. CIGLENEČKI, S. 1990, K problemu datacije nastanka rimskodob- nih višinskih utrdb v jugovzhodno alpskem prostoru. – Arheološki GAMS, I. 2003, Kras v Sloveniji v prostoru in času. – Ljubljana. vestnik 41, 147–176. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. CRNOBRNJA, A. N. 2006, Cult Purpose of Roman Lamps Inmo- und 2. Jahrhundert. – München. esia Superior / Култна Наменаримских Жижака Угорњој GASPARI, A., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, R. MASARYK in M. NO- Мезији. – Beograd. VŠAK 2015, Augustan military graves from the area of Kongresni CUNTZ, O. 1932, Die Geographie des Ptolemaeus. – Berlin. trg in Ljubljana / Avgustejska vojaška grobova s Kongresnega trga v Ljubljani. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evi-DJURIĆ, B. 2003a, Drnovo – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašidence of the Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na mi nogami. Arheolgija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdi-Slovenskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 125–170. ščih, Ljubljana, 129–130. GAŠPARIČ, R. 2002, Geološki pregled arheološkega najdišča Bič DJURIĆ, B. 2003b, Pečina pri Gorenjih Skopicah – V: D. Prešeren na Dolenjskem. – Slovenska Bistrica (neobjavljeno poročilo). (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheolgija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 205. GENČEVA, E. 2004, Les Fibules Romaines de Bulgarie de la fin du Ier s. av. J.-C. à la fin du VIe s. ap. J.-C. − Veliko Trnovo. DJURIĆ, B. 2006, Rimske ceste in projekt avtocest. – Rast 2 (104), 7–10. GIOVANNINI, A. 2008, Tipologia delle perle in vetro attestate ad Aquileia. − V: L. Mandruzzato (ur.), Vetri antichi del Museo Na-DULAR, A. 1976, Rimski grobovi iz Rosalnic, Štrekljevca in Otoka zionali di Aquileia. Ornamenti e oggettistica di età romana, vetro pri Podzemlju / Les tombes romaines de Rosalnice, Štrekljevec pre- e post-romano, Corpus delle collezioni del vetro in Friuli Ve-et Otok pri Podzemlju dans la Bela krajina. – Arheološki vestnik nezia Giulia 4, Trieste, 56–170. 27, 191–223. GOSTENČNIK, K. 2003, Textile Production and Trade in Roman DULAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije / Römische Noricum. − V: M. Gleba in J. Pásztokáí-Szeőke (ur.), Work and Knochennadeln aus Slowenien. – Arheološki vestnik 30, 278–293. Identity. The agents of textile production and exchange in the Ro-DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha man period, Archaeological Textiles Series 13, Oxford, Oakville, nad Belo Cerkvijo. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. 60–86. DULAR, J. 2008, Mihovo in severni obronki Gorjancev v prvem ti- GUŠTIN, M. 1970, Stična. − Varstvo spomenikov 15, 160−161. sočletju pr. Kr. / Mihovo und die nördlichen Ausläufer der Gorjan- GUŠTIN, M. 1985, Antične najdbe iz Posavja. Poročilo o izkopava- ci im ersten Jahrtausend v. Chr. – Arheološki vestnik 59, 111–148. njih v letih 1974−1982. − Arheološki vestnik 36, 147−162. DULAR, J. 2009, Kako je nastala in zakaj je odšla na tuje mecklen- GUŠTIN, M. 1990, Uvodne misli.− V: D. Breščak (ur.), Arheološka burška zbirka / The origin of the Mecklenburg Collection and najdišča Dolenjske, Arheo, Ljubljana, 5. why it was moved abroad. – Argo 52/1–2, 30–47. GUŠTIN, M. 2015, Roman camps following the route to Segestica DUNGWORTH, D. 1997, Mystifying Roman Nails: Clavus Annalis, and the western Balkans / Rimski vojaški tabori v smeri proti Se-Defixiones and Minkisi. – V: C. Forcey, J. Hawthorne in R. Witcher gestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Istenič, (ur.), Theoretical Roman Archaeolgy Conference 97. Proceedings B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slo-of the Seventh Annual Theoretical Roman Archaeology Conferen- venia, Ljubljana, 221−233. ce, Oxford, 148–159. HAEVERNICK, T. E. 1972, Nadelköpfe vom Typ Kempten. – Ger- ECKARDT, H. 2002, Iilluminating Roman Britain. – Monographies mania 50, 136–148. instrumentum 23. HARRIS, W. V. 1980, Roman Terracotta Lamps: the Organisation ELLIOTT, S. 2017, Empire State. How the Roman Military Built an of an Industry. – Journal of Roman Studies 70, 126–145. Empire. – Oxford. HAYES, J. W. 1980, Ancient Lamps in the Royal Ontario Museum I, FADIĆ, I. in B. ŠTEFANAC 2012, Rimsko staklo Hrvatske – radionički Greek and Roman Clay Lamps. − Ontario. reljefni žigovi / Roman glass in Croatia – workshop relief stamps. – Zadar. HUNTER, F., D. MCLAREN in G. CRUICKSHANKS 2018, The mate- rial world of Iron Age Wigtownshire. − V: G. Cavers in A. Crone di FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1988, Lucerne romane di età repub- (ur.), A lake dwelling in its landscape. Iron Age settlement at Cults blicana ed imperiale. – Aquileia. Loch, Castle Kennedy, Dumfries and Galloway, Oxford, 195–216. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 47 ISINGS, C. 1957, Roman Glass from dated finds. – Groningen. KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi. Antična nekropola / Bela ISTENIČ, J., M. DASZKIEWTCZ in G. SCHNIDER 2003, Local Pro-Cerkev, Roman cemetery. – Novo mesto. duction of Pottery and Clay Lamps at Emona (Italia, regio X). − KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ in A. SKEDELJ PETRIČ 2009, Arheološka Rei Cretariae Romanae Fautorum acta 38, 83−91. podoba Dolenjske: katalog stalne arheološke razstave Dolenjske-IVÁNYI, D. 1935, Die pannonischen Lampen. Eine typologisch-cro-ga muzeja Novo mesto / The archaeological image of Dolenjska: nologische Übersicht. − Dissertationes Pannonicae 2/2, Budapest. catalogue of the permanent archaeological exhibition at Dolenjski muzej Novo mesto. – Novo mesto. IVLEVA, T. 2018, Romano-British glass bangles. − Roman Finds Group Datasheet 9, 1–6. LARSSON LOVÉN, L. 2007, Wool Work as a Gender Symbol in Ancient Rome. Roman Textiles and Ancient Sources. – V: C. Gillis JERIN, B. in T. NABERGOJ 2003, Mrzlo polje pri Ivančni gorici – V: in M. Nosch (ur.), Ancient Textiles: Production, Crafts and Society, D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avto-Oxford, 229–236. cestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 190–192. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Glass of JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Linz. Slovenia. – Ljubljana. JOVANOVIĆ, A. 1984, Rimske nekropole na teritoriju Jugoslavije. LAZAR, I. 2020, Romula – Ribnica. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Ga- – Beograd. spari (ur.), Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor KNEZ, T. 1964/1965, Rimski grobovi v Straži / Römische Gräber in Roman settlements in Slovenia, Ljubljana, 387–402. Straža. – Arheološki vestnik 15/16, 145–164. LEKSIKON OBČIN KRALJESTEV IN DEŽEL ZASTOPANIH V DR- KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem / Antike ŽAVNEM ZBORU 1906. – Dunaj. Grabformen in Dolenjsko (Unterkrain). – Arheološki vestnik 19, LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa: ein Beitrag zur 221–238. Geschichte von Vindonissa und des antiken Beleuchtungswesens. KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem / Neue Römi- – Zürich. sche Gräber in Dolenjsko (Unterkrain). – Razprave Slovenske LOVENJAK, M. 1998, Inscriptiones Latinae Sloveniae 1, Neviodu-akademije znanosti in umetnosti VI, 107–160. num. – Situla 37. KNEZ, T. 1975, Veliki Gaber. – V: ANSL, 234. LOVENJAK, M. 2003, Municipium Flavium Latobicorum Nevio- KNEZ, T. 1992, Novo Mesto 2, Keltsko-rimsko grobišče / Keltisch-dunum. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer (ur.), The Autonomus römisches Gräberfeld: Beletov vrt. – Novo mesto. Towns of Noricum and Pannonia, Situla 41, 93–106. KOGOVŠEK, T. 2002, Geološko poročilo okolice arheološkega LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. – Rast 2 najdišča Gmajna (Medvedjek). – Slovenska Bistrica (neobjavljeno (104), 39–47. poročilo). LUBŠINA TUŠEK, M. 1981, Tlorisna zasnova rimskih vil v Sloveniji. KOLŠEK, V. 1977, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru / Die – Časopis za zgodovino in narodopisje 52 (17/2), 153–203. östliche Antike Nekropole in Šempeter im Savinjatal. – Katalogi in MANNING, W. H. 1985, Catalogue of Romano-British Iron Tools, monografije 14, Ljubljana. Fittings and Weapons in the British Museum. – London. KOVRIG, I. 1937, Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln in MÅRTENSSON, L., E. ANDERSSON, M-L. NOSCH in A. BATZER Pannonien. − Budimpešta. 2006, Technical Report Experimental Archaeology Part 2:2 Whorl KRAJEVNI LEKSIKON DRAVSKE BANOVINE 1937. – Ljubljana. or Bead?. http://ctr.hum.ku.dk/research-programmes-and-projects/previous-programmes-and-projects/tools/technical_re- KRAJŠEK, J. 2015, Keramika rimske Celeje. − Doktorska disertaci-port_2-2__experimental_arcaheology.pdf [Zadnji dostop 24. 08. ja. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Lju- 2020]. bljani, Ljubljana. MASON, P. 2003a, Rimska vojaška utrdba. – V: D. Prešeren (ur.), KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetiščnega Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. območja v Podkraju pri Hrastniku / The pottery material from Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 67–71. the Roman sanctuary area at Podkraj near Hrastnik. – Arheološki vestnik 59, 245−227. MASON, P. 2003b, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-KOLETNIK, M. 2007, Prekmursko lončarsko besedje v Filovcih. – nije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 119–121. Obdobja 24, 497–514. MASON, P. 2003c, Obrežje M M P. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja KONRAD, M. 1997, Das römische Gräberfeld von Bregenz - Brigan-pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik tium. 1, Die Körpergräber des 3. bis 5. Jahrhunderts. − München. po najdiščih, Ljubljana, 201–202. KOROŠEC, J. 1950, Prvo posvetovanje jugoslovanskih arheolo- MASON, P. 2006. The Roman Fort at Obrežje and Augustan Mi- gov. – Zgodovinski časopis 4, 212–215. litary Activity in the Sava Valley in Slovenia. – V: P. von Zabern KRIŽ, B. 2001, Mlajše železnodobno grobišče na Kapiteljski njivi v (ur.), Rom auf dem Weg nach Germanien. Geostrategie, Vormar-Novem mestu. – Varstvo spomenikov 39, 28–45. schtrassen und Logistik. Internationales Kolloquium in Delbrück- -Anreppen vom 4. bis 6. November 2004, Mainz, 187–198. 48 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 MASON, P., P. PREDAN, T. BRITOVŠEK in I. PINTER 2008, 160. PAHIČ, S. 1969, Antični in staroslovanski grobovi v Brezju nad Novo mesto. – Varstvo spomenikov 44, 178. Zrečami. – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti MAVER, A. 2004, Spremembe v pridatkih iz pozno latenskega v VI, 215–310. rimski čas v dolenjskih grobovih. − Seminarska naloga. Oddelek PARKER PEARSON, M. 2003, The Archaeology of Death and Bu-za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljublja-rial. – Stroud. na (neobjavljeno). PEARCE, J. 2000, Burial, society and context in the provincial Ro- MCKIE, S. 2017, The Social Significance of Curse Tablets in the man world. – V: J. Pearce, M. Millett in M. Struck (ur.), Burial, North-Western Provinces of the Roman Empire. − Doktorska di-Society and Context in the Roman world, Oxford, 1–12. sertacija. The Open University. PEARCE, J. 2013, Contextual Archaeology of Burial Practice: Case MCKINLEY, J. 2004, Compiling a skeletal inventory: cremated hu-Studies from Roman Britain. British Archaeological Reports. British man bone. – V: M. Brickley in J. McKinley (ur.), Guidelines to the Series 588. – Oxford. Standards for Recording Human Remains, 9–13. PEARCE, J. 2015, A ‘Civilised’ Death? The Interpretation of Provin-MCKINLEY, J. 1994, The Anglo-Saxon Cemetery at Sponge Hill, cial Roman Grave Good Assemblages. – V: J. Rasmus Brandt, M. North Elmham Part VIII: The Cremations, Report No. 69. – East Prusac in H. Roland (ur.), Death and Changing Rituals. Function Anglian Archaeology, Dereham, UK. and Meaning in Ancient Funerary Practices, Studies in Funerary MCKINLEY, J. 1994, Bone Fragment Size in British Cremation Bu-Archaeology 7, Oxford, Philadelphia, 223–247. rials and its Implications for Pyre Technology and Ritual. – Jour-PEARCE, J. 2016, Status and Burial. − V: M. Millett, L. Revell in nal of Archaeological Science 21, 339–342. https://doi.org/http:// A. Moore (ur.), The Oxford Handbook of Roman Britain, Oxford, dx.doi.org/10.1006/jasc.1994.1033 341−362. MCKINLEY, J. 1993, Anglo-Saxon cemetery excavations carried PEARCE, J. 2017, Introduction: Death as a process in Roman fu-out between 1976 and 1980: Cremated Bone. – Archaeological nerary archaeology. – V: J. Pearce in J. Weeks (ur ), Death as a Journal 150, 243–365. Process. Archaeology of the Roman Funeral, Oxford, 1–27. MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Slovenije PEARCE, J., M. MILLETT in M. STRUCK (ur.) 2000 , Burial, Society / Anelli ed orecchini di epoca Romana in Slovenia. – Arheološki and Context in the Roman world. − Oxford. vestnik 30, 223–242. PEČNIK, J. 1904, Medvedjek. − Izvestja muzejskega društva za MIŠKEC, A. 2012, Analysis of the coin finds from the graves in the Kranjsko XIV, 30. northern cemetery of Emona. – V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia and PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 1999, Slovenija, pokrajine in ljudje Pannonia, Koper, 133–141. . – Ljubljana. MITCHELL, P. D. in M. BRICKLEY 2017, Updated Guidelines to the PETRU, P. 1960, Vihre. – Varstvo spomenikov 8, 63. Standards for Recording Human Remains. – Reading. PETRU, P. 1961, Podoba antičnega podeželja na Dolenjskem in v MURKO, M., M. OMAHEN in M. STRAŠEK 2012, Poročilo o arheo- Spodnjem Posavju v luči najdb na avtomobilski cesti. – Dolenjski zbornik loških izkopavanjih na arheološkem najdišču PSC Mačkovec, cona 1960–1961, 193–202. 1a-jug/faza 3. − Novo mesto (neobjavljeno poročilo). PETRU, P. 1968, Vzhodnoalpski Taurisci / Die Ostalpiner Taurisker. MIGBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels Markt- – Arheološki vestnik 19, 357–373. gelände. – Rei cretariae romanae fautorum acta. Supplementa PETRU, P. 1969a, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje 7, Leistal. vasi / Römische Gräber aus Dobova, Ribnica und Petrušnja vas. NOSE, M. 2006, Regionalna geografija občine Trebnje s poudar- – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti VI, 5–82. kom na prsti in rastlinstvu. – Diplomsko delo. Oddelek za Geo-PETRU, P. 1969b, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim- grafijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. skih grobov na Dolenjskem in Posavju / Cronologia della cera- NOVAK, V. 1951, Lončarstvo v Prekmurju. – Slovenski etnograf mica delle tombe romane nella Carniola inferiore (Dolenjsko) e 3–4, 111–131. della valle della Sava. – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti VI, 195–214. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Križišče pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov / Hausenurnen der Latobiker Ljubljana. . – Situla 11. OLLITRAULT, M. 2020, Les clous de caligae et „de char“, à décor PETRU, P., I. CURK in Z. ŠUBIC 1973, Rimska keramika v Sloveniji. (époques tardo-républicaine et impériale). – Magistrska naloga. – Ljubljana. Université Rennes 2. PETRU, P., T. KNEZ in A. URŠIČ 1966, Poročilo o raziskovanju OMAN, J. 1974, Pristava pri Trebnjem. – Varstvo spomenikov suburbanih predelov Neviodunuma v letih 1960-1963 / Erster 17–19/1, 141. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 49 Bericht über die Ausgrabungen in Drnovo bei Krško. – Arheološki RUSHFORTH, G. McN. 1915, Funeral lights in Roman sepulchral vestnik 17, 469–502. monuments. – Journal of Roman Studies V/2, London, 149– PETRU, S. 1969a, Rimski grobovi iz Globodola / Römische Gräber 165. in Globodol. – Razprave Slovenske akademije znanosti in ume- SCHULTZ, J. J., M. W. WARREN in J. S. KRIGBAUM 2008, Analysis tnosti IV, 83–106. of human cremains: gross and chemical methods. – Anal. Burn. PETRU, S. 1969b, Antično steklo iz dolenjskih grobov / Antike Hum. Remain. 4, 75–94. Gläser aus Dolenjsko (Unterkrain). – Razprave Slovenske akade- SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem. mije znanosti in umetnosti IV. 161–180. – Ljubljana. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. Odkrite med leti 1635–1960. SPAER, M. 2001, Ancient Glass in the Israel Museum - Beads and – Katalogi in monografije 7. Other Small Objects. – Jerusalem. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – STEMBERGER, K. 2013, Rituali prehoda v antičnem Rimu. – Di-Katalogi in monografije 15. plomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Uni- PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium: rimska postna postaja med Emono in verza v Ljubljani, Ljubljana. Neviodunom. – Situla 10. STEMBERGER, K. 2018, An Analysis of Funerary Evidence and PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severna emonska nekropola. – Katalogi Identity at Colonia Iulia Emona. – Doktorska disertacija. Depart-in monografije 8. ment of Classics, Faculty of Arts and Humanities, King’s College London, London. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol / The Pottery of Emona Necropolises. – Disertationes et monographiae STEMBERGER, K. 2020, Identity Through the Looking Glass: How XX, Ljubljana. the Perception of Identity in Roman Funerary Archaeology De- veloped in Slovenia. – Theoretical Roman Archaeology Journal PLESNIČAR GEC, L. in B. KUHAR 1996, Emona in rimska kuhinja. 3(1), 7–22. Apicijevi recepti za današnjo rabo. – Ljubljana. STEMBERGER, K. in V. VIDRIH PERKO 2016, Grave with gladius PLESTENJAK, A. 2013, Vpliv politike na oblikovanje arheološke de-from Bobovek near Kranj (Slovenia): An attempt at interpretati- diščine: primer prezentacij arheološke dediščine v Ljubljani. – Dokon. – V: X. Pauli Jensen in T. Grane (ur ), Imitation and Inspiration. torska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Proceedings of the 18th International Roman Military Equipment Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Conference held in Copenhagen, Denmark, 9th–14th June 2013, PUNGERČAR, M., P. STIPANČIĆ, A. REBOLJ in R. URANKAR 2019, Copenhagen, 7–10. Na dobri poti: arheološke raziskave ob prenovi mestnega jedra STEMBERGER FLEGAR, K. 2020, The Importance of Being Ernest: Novega mesta v letih 2017-18 : katalog razstave / On a good Why precise language matters. – V: A. W. Irvin (ur.), Commu-path: archaeological excavations during the renovation of Novo nity and Identity at the Edges of the Classical World, Hoboken, Mesto town centre in 2017-18 : catalogue of the exhibition. – Novo 243–254. mesto. STEMBERGER FLEGAR, K. in A. KOVAČIČ 2020, Antična medicina RAVNIK, M. in G. TICA 2018, Ponikve pri Trebnjem. – Arheologija v Sloveniji. − V: V. Vidrih Perko (ur.), 10. Valičev arheološki dan. na avtocestah Slovenije 57, Ljubljana. Zbornik predavanj, Kranj 10. december 2020, Kranj, 40–47. RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. STEMBERGER FLEGAR, K. in J. VINDER 2020, Poročilo o predho- – Forschungen in Augst 10, Augst. dnih arheoloških raziskavah na območju gradnje „TP PC Drnovo RIMSKE CESTE IN PROJEKT AVTOCEST: STROKOVNI POSVET vzhod I in kablovodi KB 20 KV“ v Drnovem. – Novo mesto (neo-2006. – Rast 2/104 (delno dopolnjen separat). bjavljeno poročilo). ROTHE, U. 2013a, Whose fashion? Men, women and Roman cul- SVOLJŠAK, D. 1974, Raziskovanje prazgodovinske naselbine na ture as reflected in dress in the cities of the Roman north-west. Mostu na Soči. – Goriški letnik I, 5–32. – V: E. Hemelrijk in G. Woolf (ur.), Women and the Roman City in SVOLJŠAK, D. 2008, Mrzlo polje pri Ivančni Gorici. – Arheologija the Latin West. Mnemosyne Supplements, History and Archaeolo-na avtocestah Slovenije 5, Ljubljana. gy of Classical Antiquity (360), Leiden, 243–68. SWIFT, E. 2003, Roman Dress Accessories. – Shire Archaeology ROTHE, U. 2013b, Die norisch-pannonische Tracht: gab es sie 85. wirklich?. – V: G. Grabherr in B. Kainrath (ur.), Verwandte in der Fremde: Fibeln und Bestandteile der Bekleidung als Mittel zur Re- ŠAŠEL, J. 1983, La fondazione delle citta flavie quale espressione konstruktion von interregionalem Austausch und zur Abgrenzung di gratitudine politica. – La città antica comme fatto di cultura Atti von Gruppen vom Ausgreifen Roms während des 1. Punischen del Convegno di Como e Bellagio 16/19 giugno 1979, Como 1983, Krieges bis zum Ende des Weströmischen Reiches: Akten des In-79–91, Situla 30, 332–344. ternationalen Kolloquiums Innsbruck 27. bis 29. April 2011, Inns- ŠAŠEL KOS, M. 1986, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, bruck, 33–48. Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu. – Ljubljana. 50 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 ŠAŠEL KOS, M. 1997, The End of the Norican Kingdom and the VIDRIH PERKO, V. 2004, Arheološka keramika v postizkopavalnih Formation of the Provinces of Noricum and Pannonia. – V: B. in muzeoloških procesih: študijski primer Ribnica na Dolenjskem. Djurić in I. Lazar (ur.), Akten des IV. Internationalen Kolloquiums – Argo 47 (2), 16–27. über Probleme des provinzialrömischen Kunstschaffens, Situla 36, 21–42. VIDRIH PERKO, V. 2012a, Fiat Lux! Svetila na prostoru današnje Slovenije v antiki. – V: V. Vidrih Perko, A. Nestorović in I. Žižek ŠAŠEL KOS, M. 1998, The Roman inscriptions in the National Mu- (ur.), Ex oriente lux. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. seum of Slovenia. – Situla 35. Priložnostna publikacija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze ŠAŠEL KOS, M. 2017, Colonia Iulia Emona – nastanek rimskega raziskovalcev svetil, ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012, Ptuj, 24–83. mesta. – Arheološki vestnik 63, 79–104. VIDRIH PERKO, V. 2012b, Sklep. Namesto zaključka: velika moč ŠINKOVEC, A. 2011, Keltsko grobišče iz Zagorice pri Biču. – Di-malih podob. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Žižek (ur.), Ex ori-plomsko delo. Oddelek za Arheologijo, Filozofska fakulteta, Uni- ente lux. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Priložnostna verza v Ljubljani, Ljubljana. publikacija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev svetil, ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012, Ptuj, 93–97. ŠRIBAR, V. 1964, Problemi prehoda poznega latena v rimsko dobo na področju doline Krke. – Doktorska disertacija. Oddelek za ar-VIDRIH PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK (ur.) 2012, Ex ori-heologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ente lux. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Priložnostna publikacija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev ŠRIBAR, V. 1968, K absolutni kronologiji najdb iz zgodnje Emone svetil, ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012, Ptuj. / Contribution a la chronologie absolute des fouilles de l›Emona du 1er siecle. – Arheološki vestnik 19, 445–453. VOLKEN, M. 2017, The Roman hobnails, finds from the Valais, Switzerland and first steps towards a typology and chronology. − ŠTUKL, J. 2002, Rimske fibule v Sloveniji. – Seminarska naloga. Journal of Roman Military Equipment Studies 18, 5–26. Oddelek za Arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljublja- ni, Ljubljana (neobjavljeno). WALTERS, H. B. 1914, Catalogue of the Greek and Roman lamps in the British Museum. – London. TICA, G. 2003a, Boško pri Stepanih. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik WEBSTER, J. 2001, Creolizing the Roman Provinces. – American po najdiščih, Ljubljana, 100–101. Journal of Archaeology 105 (2), 209–22. TICA, G. 2003b, Požarnice pri Družinski vasi – V: D. Prešeren (ur.), WINDL, H. 1975, La Tène- und kaiserzeitliche Gräberfeld von Mi-Zemlja pod vašimi nogami. Arheolgija na avtocestah Slovenije. hovo (Unterkrain – Dolenjsko). – Doktorska disertacija. Universität Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 226–227. Wien. TICA, G. 2003c, Stranje – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Siglliata aus dem nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Gräberfeld Beletov vrt. – V: T. Knez (ur.), Novo mesto 2, Keltsko-Ljubljana, 249–250. -rimsko grobišče / Keltisch-römisches Gräberfeld: Beletov vrt, Novo mesto, 75–82. TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice. – V: I. Lazar (ur.), Rimljani: steklo, glina, kamen. Katalog razstave, Celje, 94–99. ŽERJAL, T. 2008a, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija. TOYNBEE, J. M. C. 1971, Death and Burial in the Roman World. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, – London. Ljubljana. VERSLUYS, M. J. 2014, Understanding Objects in Motion. An Ar- ŽERJAL, T. 2008b, Trade and consumption of foodstuffs in chaeological Dialogue on Romanization. – Archaeological Dialo- Northern Adriatic: the case of the villa Školarice. – V: R. Auriem-gues 21(1), 1–20. ma in S. Karinja (ur.), Terre di mare. L‘archeologia dei paesaggi VIČIČ, B. 2003, Zagorica pri Biču. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja costieri e le variazioni climatiche, Atti del convegno internazionale pod vašimi nogami. Arheolgija na avtocestah Slovenije. Vodnik po di studi Trieste, 8−10 novembre 2007, Trieste, Piran, 462–469. najdiščih, Ljubljana, 276–277. ŽERJAL, T. 2010, Školarice near Koper: some late Roman con- VIČIČ, B., B. SLAPŠAK, D. GROSMAN, A. GASPARI in P. NOVA- texts in the northern Adriatic. – V: S. Menchelli (ur.), LRCW 3: late KOVIĆ 2002, Zagorica pri Velikem Gabru – rimskodobna in zgo-Roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Me- dnjesrednjeveška naselbina. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani diterranean: archaeology and archaeometry: comparison betwe-zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die en western and eastern Mediterranean, BAR international series frühen Slawen : frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostal-2185/1–2, Oxford, 703–710. pen, Ljubljana, 94–97. ŽITKO, N. 2013, Velika Dobrava. Obravnava rimskega grobišča. VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. – Annales. Series hi- – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, storia et sociologia 10 (2/22), 421–456. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 51 11Katalog grobov in plasti Kaja Stemberger Flegar Opise grobov je pripravil Primož Predan, opise gradi- O3 − v keramiko skupine te spadajo oksidacijsko žgane vo- va Kaja Stemberger Flegar s pomočjo Ane Kovačič in lutne oljenke. Gre za prašnato, mazavo keramiko, narejeno Verene Vidrih Perko. Novčne najdbe je določila Alenka iz zelo finozrnate lončarske mase z redkimi vključki šamota Miškec, antropološke raziskave pa je opravila Tamara velikosti do 0,1 mm. Leskovar. Tlorise in preseke grobov je vektorizirala Jasna Fina keramika Vinder na podlagi terenskih risb, nadalje jih je v ACAD-u obdelal Aleš Brence. KTS1 − keramika tankih sten, oksidacijsko žgana. Predme- ti so bili izdelani na hitrem lončarskem kolesu. Lončarska Vsak grob je najprej opisan stratigrafsko s pripadajočo sli-masa je zelo finozrnata, z vidnimi manjšimi luknjicami in kovno dokumentacijo. Vsi zrisani tlorisi grobov so obrnje- posamičnimi redkimi vključki šamota velikosti do 0,5 mm. ni na sever. Izbrali smo najbolj izpovedno fazo za izris, saj Površina je hrapava. Trdota 1. bi bile kompozitne slike zaradi ogromne količine kamenja nepregledne. Izris smo dopolnili s terenskimi fotografijami KTS2 − keramika tankih sten, redukcijsko žgana. Predme-pred izkopom, med izkopom ter po odstranitvi vsebine gro- ti so bili izdelani na hitrem lončarskem kolesu. Lončarska ba. Temu sledijo podatki o dataciji in starosti ter spolu po-masa je finozrnata, z redkimi črnimi vključki in vključki šamo- kojnika, kjer je bilo te podatke mogoče določiti. Na koncu ta velikosti do 0,25 mm. Na lomih se keramika praši, površi-opisa sledi katalog gradiva. na posod pa je gladka. Trdota 2. Med gradivom prevladuje keramika, ki je bila deljena na sle- RK − recijska fina namizna keramika, oksidacijsko žgana. deče fakture: Predmeti so bili izdelani na hitrem lončarskem kolesu. Lon- čarska masa je dobro prečiščena, drobnozrnata in kompak- Amfore tna. Vidni so beli in sivi vključki ter vključki šamota velikosti A1 – Srednje prečiščena lončarska masa z redkimi vključki do 2 mm. Na površini je vidno obilo drobne srebrne sljude. srebrne sljude ter belimi vključki velikosti okoli 0,4 mm. Ke- Rdečerjav premaz je zelo slabo ohranjen. Trdota 1. ramika je mehka, porozna in mazava. Trdota 1. Namizna keramika A2 – Srednje prečiščena lončarska masa s črnimi, rjavimi N0 − zelo fina porozna keramika, oksidacijsko žgana. Pred-in malimi redkimi vključki srebrne sljude. Prisotna so jedra meti so bili izdelani na hitrem lončarskem kolesu. Prepo- šamota in groga velikosti do 1 mm. Keramika je mehka, po- znavna je po rožnatem lomu in nanosu belo sive finejše rozna in mazava. Trdota 1. gline na površini. Lončarska masa je finozrnata, dobro pre- A3 – Srednje prečiščena lončarska masa z redkimi vključki čiščena, v prelomu so vidni redki vključki šamota in luknjice srebrne sljude ter belimi in rdečerjavimi vključki velikosti do velikosti do 0,2 mm. Na otip je površina svilnata. Najverje-0,5 mm. Keramika je mehka, porozna in prašnata. Trdota 1. tneje gre za italski import. Trdota 1. Oljenke N1 − finejša keramika, verjetno sorodna s skupinama N2 in O1 − v keramiko te skupine spadajo oksidacijsko žgane pe- N3, oksidacijsko žgana. Predmeti so bili izdelani na hitrem čatne oljenke. Lončarska masa je finozrnata, vidni so beli, lončarskem kolesu. Lončarska masa je finozrnata s posame-rjavi in šamotni vključki. Površina je na otip gladka. Barve teh znimi vključki šamota. Površina je za razliko od N2 običajno oljenk so običajno oker rdeče in so boljše izdelave kot O2. zelo prašnata. Predvsem skodelice iz te keramike so lahko drobljive in izjemno svetlih barv. Trdota 1. Variacija N1a je O2 − v keramiko te skupine spadajo pečatne oksidacijsko brez premaza, N1b pa ima premaz, običajno v rdečkastih žgane oljenke. Lončarska masa je drobnoznrata, vidni so odtenkih. beli, rjavi in šamotni vključki. Površina je na otip prašnata. Barve teh oljenk so običajno opečno rdeče in so slabše iz- N2 − namizna keramika, verjetno sorodna z N1, oksidacij- delave kot O1. sko žgana. Predmeti so bili izdelani na hitrem lončarskem 52 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 kolesu. Lončarska masa je srednje dobro prečiščena, drob-Groba kuhinjska keramika nozrnata, pogosti so vključki šamota velikosti do 0,5 mm, KK1 − groba, porozna keramika, narejena prostoročno in posamezni so tudi večji (do 1 mm), pogosti so tudi beli in sivi dodelana na počasnem kolesu, stihijsko žgana. Lončarska vključki. V lončarski masi so prisotne bele lise, včasih velike masa vsebuje veliko belega peska ter redke sive, črne in ša-do 2 cm. Površina je na otip groba, na posameznih pred- motne vključke velikosti do 2 mm. Površina je prevlečena z metih lahko zaglajena. Trdota 1–2. Variacija N2a je brez pre- dodatno plastjo dobro prečiščene gline, a so še vedno vidne maza, N2b pa ima premaz, običajno v rdečkastih odtenkih. luknjice velikosti do 0,5 mm. Trdota 1. N3 − namizna keramika, verjetno sorodna z N1, redukcij- KK2 − groba keramika, narejena na lončarskem kolesu. Ti- sko žgana. Predmeti so bili izdelani na hitrem lončarskem pično je keramika te skupine dobro redukcijsko žgana in kolesu. Lončarska masa je srednje dobro prečiščena, drob-enakomerno črna po celotnem lomu. Gre za dobro preči- nozrnata, srednje pogosti so črni in beli vključki, prisotna je ščeno drobnozrnato lončarsko maso, ki ima pogoste bele tudi drobna srebrna sljuda. Površina je na otip običajno trda, vključke. Površina je trša in gladka, pogosto dodatno zagla-redkeje prašnata. Trdota 1–2. Variacija N3a je brez premaza, jena. Trdota 1. N3b pa ima premaz, običajno v temnejših odtenkih, ki je ohranjen pretežno le v lisah. KKI − groba keramika, narejena na lončarskem kolesu. Ver- jetno redukcijsko žgana (vsi kosi z najdišča so prežgani). N4 – v keramiko te skupine spadajo samo sklede z izviha- Lončarska masa je prečiščena, drobnozrnata, s pogostimi nim ustjem. Predmeti so bili izdelani na hitrem lončarskem vključki drobne sljude, pa tudi z belimi in rdečimi vključki kolesu. Lončarska masa je dobro prečiščena, drobnozrnata velikosti do 1 mm. Površina je hrapava in trda. Trdota 2. Gre in kompaktna. Vidni so beli in sivi vključki ter vključki šamota za italsko kuhinjsko keramiko. velikosti do 2 mm. Površina je na otip gladka, vidno je obilo drobne srebne sljude. Razlika med N4a in N4b je predvsem Ostale opombe v barvi loma: pri N4a je prelom rdeč (oksidacijsko žganje), Barve za keramiko so določene po Munsllovi barvni lestvici medtem ko je N4b običajno sivih odtenkov (redukcijsko (2010). Načeloma so določeni barve loma in barve površi- žganje). Obe variaciji sta bili v zadnji fazi dimljeni. ne ter barve premaza, če ga predmet ima. Kjer je predmet N5 – keramika iz skupine N5a je lahko originalno pripadala ohranjen cel, je navedena samo barva površine ali premaza. skupini N2 ali N3, vendar je bila kasneje ožgana do te mere, V besedilu so prevedene barve iz Munsllove lestvice, ki jih da je določitev originalnega žganja nemogoča. Variacija spremlja originalna korespondenčna koda. Barva ni nave-N5a je brez premaza, N5b pa ima premaz. dena pri fakturah N5a in N5b, saj gre za prežgano kerami- ko, ki je na Medvedjeku pogosto precej lisasta, ter pri KK1, N6 − podobna fakturi N2a. Izdelana je bila na hitrem lon- ker je žgana stihijsko in prav tako lisasta. čarskem kolesu in oksidacijsko žgana. Lončarska masa je prečiščena, kompaktna, drobnozrnata, z vidnimi luknjicami Število odlomkov za posamezen predmet je navedeno na in posameznimi vključki šamota ter belega peska velikosti koncu opisa, razen če je predmet popolnoma ohranjen. do 1 mm. Keramika se lomi školjkasto. Površina je mehka, Precej gradiva prihaja iz mokrega sejanja in ni bilo konser-prašna, z veliko srebrne sljude in kvalitetnim rdečerjavim virano. To je zlasti pogosto pri žebljih, kjer je bila pri večini premazom. Podobna je emonskim finim fakturam. natančna določitev oblike glavice nemogoča, prav tako pa Namizno-kuhinjska keramika bi bile dimenzije zaradi rje napačne, zato smo se jih odločili dokumentirati samo s kratkim opisom in fotografsko. Že- NK − keramika iz skupine NK je bila uporabljena izključno bljički, ki so konservirani, pa so obravnavani natančneje z za krožnike ali pekače. Keramika te fakture je bila izdelana merami in risbo. na hitrem lončarskem kolesu. Običajno je oksidacijsko žga- na, vendar je veliko odlomkov prežganih. Lončarska masa je prečiščena, kompaktna, s pogostimi vključki šamota velikosti do 0,2 mm (in občasno posamičnimi večjimi jedri do 4 mm) ter redkejšimi rjavimi vključki. Površina je praviloma gladka in z obilico srebrne sljude. Variacija NKa je brez premaza, NKb pa ima premaz, običajno v rdečerjavih odtenkih. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 53 Okrajšave Legenda vel. velikost (oz. mere največjega ohranjenega odlomka, ki je lahko tudi zlepljen) keramika dl. dolžina steklo š. širina oglje db. debelina kamen v. višina kost bakrova zlitina pr. premer u. ustje t. teža ohr. ohranjen rek. rekonstruiran (kjer ni posebej navedeno, ali gre za ohranjeno ali rekonstruirano mero, je mišljena ohranjena mera) št. odl. število odlomkov kv. kvadrant 54 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 11.1 Katalog grobov Grobni inventar Grob 1, kv. 2, SE 19, SE 20 Kovina Keramika Slabo vidna grobna jama (SE 19) je bila vkopana v ilovna- Žlindra Namizna Kuhinjska to osnovo (SE 2). V njej je bila večja keramična posoda, ki je N2a KK1 vsebovala ostanke žganine (SE 20), ki smo jih interpretirali kot št. t. št. t. št. t. polnilo groba 1. 1 2 g 1 4 g 255 1594 g Dimenzije vkopa: 40 × 30 × 20 cm. Keramika Datacija: 1. do 2. stoletje n. št. 1 Grob 1, kv. 2, SE 20 Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. Izvihano ustje, ostenje in dno lonca. Na notranji strani vratu in na zunanji strani pod vratom je posoda okrašena s horizon- talnim metličenjem. Faktura KK1. Rek. pr. u. 21,5 cm, ohr. v. B 14,4 cm, t. 1509 g, št. odl. 191. G1 A A B 335.67 335.66 0 0.5 m 1 m 1 Grob 1, SE 20; merilo 1 : 4. Grob 1, SE 20; merilo 1 : 4. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 55 Grob 2, kv. 2, SE 21, SE 22, SE 23 Ovalna grobna jama (SE 21) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 22) in plastjo, ki je vsebovala fragmente keramike, železne žebljičke, ostanke grmade z žlindro (SE 23). Dimenzije vkopa: 38 × 34 × 20 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. A B A B 335.7 335.63 335.39 0 0.5 m 1 m 56 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 3, kv. 2, SE 4 Pri poznejših raziskavah se je pokazalo, da smo kot grob opre- delili naravno strukturo kamnov – SE 4. 0 0.5 m 1 m Grob 4, kv. 2, SE 24, SE 25, SE 26, SE 27 Po začetnem nižanju plasti smo v pravokotni? jami (SE 24) na globini 5 cm našli negativ pravokotne skrinje (SE 25), ki ga ni- smo mogli ločiti od žganinske plasti (SE 26). Znotraj negativa so B bili tudi ostanki kremacije ter najdbe. Dimenzije vkopa: 80 × 33 × 26 cm. Datacija: sredina 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: dve mladi odrasli osebi, morda ena moška in ena ženska. Ocena spola ni zanesljiva, saj temelji le na robustnosti oziroma gracilnosti kosti. A B G10 A 335.18 0 0.5 m 1 m Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 57 Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova zlitina Železo Oljenka Namizna O2a N2a N2b N5b št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 1 g 195 225 g 171 71 g 6 81 g 47 202 g 4 7 g Kovina Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- 2 Grob 4, kv. 2, SE 26 ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,7 cm, dl. Navoj fibule; bakrova zlitina, korodirana; 1,5 cm. vel. 1,2 × 0,7 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. Žebljiček s poškodovano glavico in zvitim steblom kvadratne- 3 Grob 4, kv. 2, SE 26 ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,4 cm, dl. Novec; bakrova zlitina. Antoninus Pius, as, 138–161, Rom, RIC ?. 1,8 cm. 4 Grob 4, kv. 2, SE 26 Poškodovana piramidalna glavica; korodirano železo; vel. Podolgovat okov; rahlo korodirano železo; ohr. dl. 11,5 cm, glavice 0,9 × 0,7 cm, dl. 0,7 cm. ohr. š. 0,3–1,1 cm, v. 1,5 cm, t. 38 g. Poškodovana piramidalna glavica; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0,8 cm, dl. 0,7 cm. Ostali: Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- 5 Grob 4, kv. 2, SE 26 ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,9 cm, dl. Odlomljen žebelj s šestkotno glavi- 1,5 cm. co in steblom kvadratnega preseka – ukrivljen; rahlo korodirano žele- Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- zo; vel. glavice 2,5 × 2,5 cm, ohr. ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,7 × 0,7 cm, dl. dl. 12 cm, t. 21 g. 1,2 cm. Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- 6 Grob 4, kv. 2, SE 26 ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 81 celih in poškodovanih žebljičkov za čevlje. Skupna t. 55 g. 1,3 cm. Risani: Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0,9 cm, dl. Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- 1,4 cm. ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 1,4 cm. Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,8 × 0,9 cm, dl. Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- 1,9 cm. ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 1,4 cm. Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,9 cm, dl. 1,4 cm. 58 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 4 5 6 8 9 10 11 12 Grob 4, SE 26; merilo 1 : 2. Grob 4, SE 26; merilo 1 : 2. 59 Žebljiček s piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratne- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in odlomljenim ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,3 cm. 0,9 × 0,9 cm, dl. 1,2 cm. Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in odlomljenim kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 cm, dl. 1,6 cm. 0,9 × 0,9 cm, dl. 1,3 cm. Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom Žebljiček s polkrožno glavico in zvitim steblom kvadratnega kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 1,1 cm, dl. 1,6 cm. 1,1 cm, dl. 1,8 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in zvitim steblom kvadratne- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,7 × 1,5 cm. 0,9 cm, dl. 1,4 cm Žebljiček s polkrožno glavico in zvitim steblom kvadratne- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,0 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 1,5 cm. 0,9 cm, dl. 1,5 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in zvitim steblom kvadratne- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom ga preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 1,2 cm. 0,9 cm, dl. 1,8 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in zapognjenim steblom kvadra- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom tnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,8 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 1,4 cm. 0,9 cm, dl. 1,6 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in odlomljenim steblom kvadra- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom tnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,0 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,2 cm. 0,9 cm, dl. 1,6 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in odlomljenim steblom kvadra- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom tnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,2 × 0,8 cm. 0,9 cm, dl. 1,6 cm. Žebljiček s polkrožno glavico in odlomljenim steblom kvadra- Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom tnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 1,2 cm. 0,9 cm, dl. 1,5 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,6 cm, dl. 1,4 cm. 0,7 cm, dl. 1,3 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,7 × kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0, 0,6 cm, dl. 1,8 cm. 9 cm, dl. 1,4 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 2,1 cm. 0,7 cm, dl. 1,6 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in zvitim steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,7 cm, dl. 2,1 cm. 0,9 cm, dl. 1,6 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in odlomljenim kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,2 × steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,6 cm, dl. 1,7 cm. 0,9 × 0,8 cm, dl. 1,3 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Žebljiček s poškodovano piramidalno glavico in odlomljenim kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,7 cm, dl. 1,6 cm. 1,1 × 0,9 cm, dl. 1,1 cm. Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,7 cm, dl. 1,2 cm. 60 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom Poškodovana polkrožna glavica žebljička; korodirano železo; kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × vel. glavice 0,9 × 0,6 cm, dl. 0,7 cm. 0,8 cm, dl. 1,2 cm. Poškodovana polkrožna glavica žebljička; korodirano železo; Žebljiček s poškodovano glavico in zapognjenim steblom vel. glavice 1,0 × 1,0 cm, dl. 0,9 cm. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,2 × 0,5 cm, dl. 1,8 cm. Poškodovana polkrožna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 1,8 cm, dl. 0,6 cm. Žebljiček z deformirano glavico in odlomljenim steblom kva- dratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0,9 cm, Deformirana glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice dl. 1,6 cm. 0,5 × 0,8 cm, dl. 0,7 cm. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom kva- Deformirana glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice dratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0,9 cm, 1,1 × 0,9 cm, dl. 0,7 cm. dl. 0,8 cm. Deformirana glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom 1,1 × 1,1 cm, dl. 0,7 cm. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × Deformirana glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 0,6 cm, dl. 1,4 cm. 0,7 × 0,7 cm, dl. 0,6 cm. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,5 × 0,6 cm. 0,5 cm, dl. 1,9 cm. Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom 0,7 cm. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. 0,7 cm, dl. 1,5 cm. 0,9 cm. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom kva- Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. dratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,7 cm, 0,9 cm. dl. 1,4 cm. Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom 0,9 cm. kvadratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 0,6 × 0,5 cm, dl. 1,8 cm. Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. 1,0 cm. Žebljiček z deformirano glavico in zapognjenim steblom kva- dratnega preseka; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,7 cm, Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. dl. 1,3 cm. 1,1 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. vel. glavice 1,1 × 0,6 cm, dl. 1,2 cm. 1,1 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. vel. glavice 1,0 × 1,1 cm, dl. 1,0 cm. 1,4 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; Steblo žebljička kvadratnega preseka; korodirano železo; dl. vel. glavice 1,0 × 0,7 cm, dl. 0,8 cm. 1,6 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 0,8 cm, dl. 0,7 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,8 cm, dl. 0,8 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 0,6 cm. Poškodovana piramidalna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,7 cm, dl. 0,5 cm. Poškodovana polkrožna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,8 cm, dl. 0,9 cm. Poškodovana polkrožna glavica žebljička; korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 0,4 cm. Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 61 7 Grob 4, kv. 2, SE 26 112 žebljičkov za čevlje s piramidalno glavico. Skupna t. 111 g. 9 Grob 4, kv. 2, SE 26 Keramika Popolnoma ohranjena pečatna oljenka z žigom APRIO, pod 8 Grob 4, kv. 2, SE 26 katerim je pika v krogu. Nosek ožgan. Tip Loeschcke X. Faktu- Poškodovan pokrov in koničen zaključek hišaste žare. Faktura ra O2a. Barva loma in površine svetlo rdeča (med 2.5YR 6/8 in N2b. Barva loma in površine svetlo rdeča (2.5YR 6/8), barva 2.5YR 7/8). Na nosku sledovi žganja. Dl. 10,0 cm, š. 6,9 cm, v. premaza temno rdeča (2.5YR 3/6). Največji ohr. pr. 21,7 cm, 3,4 cm, t. 71 g. ohr. v. 13 cm, t. 202 g, št. odl. 47. 10 Grob 4, kv. 2, SE 26 Poškodovano ustje in ostenje recijske čaše. Na ostenju viden okras pik in vzporednih črt ter premaz na notranji in zunanji strani. Faktura N5b. Rek. pr. u. 9 cm, ohr. v. 3,5 cm, t. 5 g, št. odl. 3. 11 Grob 4, kv. 2, SE 26 Močno poškodovano uvihano ustje krožnika. Faktura NKb, prežgano. Vel. 3,2 × 1,7 × 0,7 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 12 Grob 4, kv. 2, SE 26 Prstanasto dno posode zaprtega tipa. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/6). Rek. pr. dna 9,9 cm, ohr. v. 2,2 cm, t. 77 g, št. odl. 10. 62 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 5, kv. 2, 10, SE 28, SE 29, SE 30, SE 31, SE 32, SE 323 Grobna jama (SE 28) za konstrukcijo (SE 29) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 29), narejene iz apnenčevih lomljencev, sta ohranjeni dve do tri vrste kamnov. Od konstrukcije se je ohranila tudi iz apnenčastih lomljencev narejena polica (SE 323). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilo- vico (SE 30) in žganinsko plastjo (SE 31), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast je vsebovala tudi pridatke (SE 32). Dimenzije vkopa: 100 × 80 × 30 cm. Datacija: flavijska doba. Antropološki podatki: zrela ali stara odrasla oseba, morda moškega spola. Ocena spola ni zanesljiva, saj temelji le na ro- bustnosti kosti. A B A B 334.97 0 0.5 m 1 m Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 63 Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana Bakrova Železo Namizna Namizno Kuhinjska Drugo glina zlitina kuhinjska N2b N4a N4b N5a NKb KK1 št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. 1 8 10 g 9 15 g 104 968 g 31 919 g 38 50 g 1 10 g 3 2 g 1 2 g 1 10 g Kovina 13 Grob 5, kv. 2, 10, SE 32 Ožgan novec; bakrova zlitina. Nedoločljiv denarius, 1.–2. st., Rom, RIC ?. 14 Grob 5, kv. 2, 10, SE 32 Močno zarjaveli železni predmeti, verjetno žeblji; korodirano železo; t. 10 g, št. odl. 8. Keramika 15 Grob 5, kv. 2, 10, SE 32 Skoraj popolnoma ohranjena skleda z izvihanim ustjem. Fak- tura N4a. Barva površine temno siva (2.5YR 4/1), barva loma rumena (10YR 7/6). Pr. u. 25 cm, pr. dna 9,3 cm, v. 9,3 cm, t. 379 g, št. odl. 40. 16 Grob 5, kv. 2, 10, SE 32 Polovica sklede z ravnim ustjem. Faktura N4b. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma je svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Rek. pr. u. 28,4 cm, pr. dna 11,2 cm, v. 11,3 cm, t. 919 g, št. odl. 31. 17 Grob 5, kv. 2, 10, SE 32 Ustje, ostenje in dno sklede z ravnim zadebeljenim ustjem. Fak- tura N4a. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma rumena (10YR 7/6). Rek. pr. u. 25 cm, rek. pr. dna 10 cm, rek. v. 12,3 cm, t. 589 g, št. odl. 68. 64 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 15 16 17 Grob 5, SE 32; merilo 1 : 2. Grob 5, SE 32; merilo 1 : 2. 65 Grob 6, kv. 10, SE 14, SE 47, SE 48, SE 49, SE 50, SE 51 Pravokotna grobna jama z ostrimi robovi (SE 33) je bila vko- pana v ilovnato osnovo (SE 2). V njej je bila večja keramična posoda z ostanki žganine (SE 34), ki smo jih interpretirali kot polnilo groba 6. Dimenzije vkopa: 100 × 81 × 32 cm. Datacija: druga polovica 1. stoletja n. št. do prva polovica 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba in otrok, star med 6,5 in 9,5 let. Odrasla oseba je morda moškega spola, medtem ko je spol otroka nedoločljiv. A B A B 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Steklo Keramika Srebrna zlitina Bakrova zlitina Železo Oljenka Namizna Kuhinjska O2b N2a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 >1 g 2 10 g 6 13 g 29 5 g 37 42 g 1 20 g 487 7300 g 66 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 67 Kovina 2 z rjo zlepljena žeblja. Verjetno imata oba piramidalno glavico. 18 Grob 6, kv. 10, SE 34 Vel. skupka 1,5 × 2,5 cm. Popolnoma ohranjen uhan, narejen iz delno Večji žebelj s sploščeno glavico in steblom kvadratnega pre- narebrene žice, ki na enem koncu tvori zanko seka; močno korodirano železo; vel. glavice 1,2 × 1,6 cm, dl. in na drugem kvačko; srebrna zlitina, korodira- 4,8 cm. na; vel. 1,6 × 1,3 cm, t. manj kot 1 g. Steklo 19 Grob 6, kv. 10, SE 34 24 Grob 6, kv. 10, SE 34 Visoko profilirana fibula; bakrova zlitina, korodi- Ogrlica. Skupna t. 5 g. rana; dl. 3,4 cm, š. 2,1 cm, v. 2,4 cm, t. 10 g. 10 heksagonalnih jagod iz smaragdno zelenega stekla. Tri moč- 20 Grob 6, kv. 10, SE 34 no deformirane v ognju. Vel. največje jagode: dl. 0,7 cm, š. 0,6 cm, pr. luknjice 0,2 cm. Popolnoma ohranjena kolenča- sta fibula. Oporna ploščica je ob 7 okroglih steklenih jagod biserno belega stekla z zlato folijo. strani okrašena z okrasom volčjih Eno je pri kremaciji verjetno razneslo. Pr. jagode 0,6 cm, pr. lu- zob; bakrova zlitina, korodirana; knjice 0,1 cm. dl. 3,4 cm, š. 2,1 cm, v. 1,9 cm, 8 dvojno narebrenih jagod iz biserno belega stekla z zlato foli- t. 9 g. jo. Dl. 0,6 cm, š. 0,3 cm, pr. luknjice 0,1 cm. 4 trojno narebrene jagode iz biserno belega stekla z zlato folijo. Dl. 0,4 cm, š. 0,3 cm, pr. luknjice 0,1 cm. Keramika 25 Grob 6, kv. 10, SE 34 Močno poškodovana pečatna oljenka. Viden žig – ORTIS. Tip Loeschcke IX / X. Faktura O2b. Barva površine in loma svetlo 21 Grob 6, kv. 10, SE 34 rdeča (2.5R 6/8). Vel. 6,2 × 5,8 cm, t. 42 g, št. odl. 37. Novec; bakrova zlitina; vel. 2,5 × 2,7 cm, t. 9 g. 26 Grob 6, kv. 10, SE 34 22 Grob 6, kv. 10, SE 34 Ravno ustje in ostenje sklede. Faktura N2a. Barva loma rdečeru- 6 žebljičkov za čevlje. Skupna t. 13 g. mena (7.5YR 6/3), barva površine rožnata (7.5YR 7/4). Rek. pr. Žebljiček s piramidalno glavico in steblom kvadratnega prese- u. 24,0 cm, ohr. v. 4,7 cm, t. 20 g, št. odl. 1. ka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 1,9 cm. 27 Grob 6, kv. 10, SE 34 Žebljiček s piramidalno glavico in steblom kvadratnega prese- Izvihano ustje in ostenje grobe posode. Faktura KK1. Rek. pr. u. ka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 0,6 cm, dl. 1,1 cm. 11 cm, ohr. v. 1,3 cm, t. 15 g, št. odl. 7. Žebljiček s piramidalno glavico in steblom kvadratnega pre- 28 Grob 6, kv. 10, SE 34 seka; močno korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. Dno in ostenje grobega lonca. Okras horizontalnega metliče-1,1 cm. nja. Faktura KK1. Pr. dna 27,5 cm, t. 7285 g, št. odl. 480. Žebljiček s piramidalno glavico in steblom kvadratnega pre- seka; močno korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 1,1 cm. 68 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 19 24 20 25 21 26 28 27 Grob 6, SE 34; merilo 1 : 2, 28 merilo 1 : 4. Grob 6, SE 34; 28 merilo 1 : 8 ostalo merilo 1 : 2. 69 Grob 7, kv. 10, SE 35, SE 36, SE 37, SE 38 Pravokotna grobna jama (SE 35) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2) in naslonjena na živo skalo (SE 4). Jama je bila zapolnjena s temno rjavo ilovico (SE 36), pomešano z močno žganinsko plastjo (SE 37) in plastjo, ki je vsebovala najdbe in ostanke grmade z žlindro (SE 38). Dimenzije vkopa: 110 × 90 × 20 cm. Datacija: druga polovica 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: verjetno dve odrasli osebi, ena z bolj B gracilnimi in ena z bolj robustnimi kostmi, morda moški in žen- ska, a je ocena nezanesljiva. A A B 335.52 335.18 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Ožgana Oljenka Namizna Kuhinjska glina Železo O2a KTS 2 N2a N2b N3a N5a N5b KK 1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 10 5 g 10 9 g 4 4 g 2 10 g 16 42 g 2 9 g 24 40 g 31 202 g 10 14 g 2 3 g 70 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 71 Kovina 35 Grob 7, kv. 10, SE 38 29 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano upognjeno ustje krožnika. Premaz na Novec; bakrova zlitina. M. Aurelius (Faustina II.), as, 161–176, zunanji in notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Vel. 3,3 × Rom, RIC 1636. 2,3 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 30 Grob 7, kv. 10, SE 38 36 Grob 7, kv. 10, SE 38 Vsaj 7 žebljičkov za čevlje; korodirano železo (nekonservirano). Močno poškodovano upognjeno ustje krožnika. Premaz na zu-Skupna t. 6 g. nanji in notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. 14,8 cm, ohr. v. 3 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 37 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano upognjeno ustje krožnika. Premaz na zu- nanji in notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. 13,8 cm, ohr. v. 2,1 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 38 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano upognjeno ustje krožnika. Premaz na zu- nanji in notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. 15,2 cm, ohr. v. 1,9 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 39 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano prstanasto dno. Premaz na zunanji in no- Keramika tranji strani. Na notranji strani viden peresni ornament v krogu. Vsa keramika je ožgana in precej fragmentirana. Verjetno ne Faktura N5b. Rek. pr. dna 8,4 cm, ohr. v. 1,4 cm, t. 4 g, št. odl. 1. gre za grobne pridatke. 40 Grob 7, kv. 10, SE 38 31 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano ostenje in rob pokrova. Zunanja površina Močno poškodovana ramena in dno oljenke. Faktura O2a. Bar- močno abradirana. Faktura N5a. Rek. pr. 13,6 cm, ohr. v. 2,5 cm, va loma in površine rdeča (2.5YR 6/8). Vel. 2,5 × 1,3 cm, t. 4 g, t. 13 g, št. odl. 2. št. odl. 6. 32 Grob 7, kv. 10, SE 38 Čaša tankih sten. Okras barbotina v pikah. Barva površine in loma rozasiva (7.5YR 7/3), barva prema- za temno siva (7.5YR 4/1). Faktura KTS2. Vel. 2,4 × 2,9 cm, t. 4 g, št. odl. 3. 33 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano zaobljeno ustje posode. Faktura N5b. Vel. 2,5 × 2,2 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 34 Grob 7, kv. 10, SE 38 Močno poškodovano zaobljeno ustje sklede. Faktura N2b. Bar- va površine in loma je rdečerumena (7.5YR 7/6), barva prema- za je močno rjava (7.5YR 5/8). Rek. pr. 20,2 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 72 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 33 34 35 36 37 38 39 40 Grob 7, SE 38; merilo 1 : 2. Grob 7, SE 38; merilo 1 : 2. 73 Grob 8, kv. 10, 13, SE 39, SE 40, SE 41, SE 42, SE 43, SE 44, SE 45, SE 46 Jama (SE 39) za grobno strukturo (dromos) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Grobna konstrukcija je bila zgrajena iz apnenčaste skale dimenzij 65 × 60 × 19 cm, ki je služila kot po- krov grobnice (SE 40) in celotne konstrukcije. Slednjo je sesta- B vljalo več apnenčastih lomljencev, plošča, ki je zapirala vhod v grobno strukturo (SE 41), in apnenčasta plošča, ki je služila kot dno grobne strukture (SE 327). Vkop (SE 42) do dromosa je bil zapolnjen z rjavo zemljo. Grobnica je bila zapolnjena s temno ilovico (SE 43), v katero je bila položena žganina (SE 44). V sle- dnji so ležali fragmentirani pridatki (SE 46). Dimenzije vkopa: 150 × 140 × 60 cm. Datacija: prva polovica 3. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba in otrok, star 8,5 let ± 1 leto. Glede na širino kondila spodnje čeljustnice je odrasla oseba, morda moški. G41 A A B 334.95 334.87 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova zlitina Namizna Namizno kuhinjska Kuhinjska N1b N2a N3 N5a NK KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 4 58 691 g 1 3 g 7 38 g 6 34 g 2 5 g 14 372 g 74 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 75 Kovina Keramika 41 Grob 8, kv. 10, SE 46 44 Grob 8, kv. 10, SE 46 Kolenčasta fibula; bakrova zlitina, Poškodovano izvihano ustje in ostenje lončka/čaše. Faktura N3. korodirana; dl. 3,5 cm, š. 2,35 cm, Barva loma (10YR 6/1), barva površine temno siva (GLEY1 4/N) v. 2 cm, t. 10 g. Pr. u. 9,6 cm, ohr. v. 3 cm, t. 21 g, št. odl. 3. 45 Grob 8, kv. 10, SE 46 Poškodovano ravno ustje in narebren vrat lončka/čaše. Faktura N3, barva rožnato siva (7.5YR 6/2). Okras vzporednih vrezanih linij na ostenju. Pr. u. 11,6 cm, ohr. v. 4,7 cm, t. 17 g, št. odl. 4. 46 Grob 8, kv. 10, SE 46 Poškodovana skleda z izvihanim robom in prstanastim dnom. Ohranjeno ustje, ostenje in dno. Dno preluknjano. Vidni ostanki premaza na zunanji strani. Faktura N1b. Barva površine in loma 42 Grob 8, kv. 10, SE 46 rožnata (7.5YR 7/4), barva premaza rdeča (2.5YR 4/8). Rek. pr. Zapestnica z nesklenjenima koncema; bakrova zlitina, korodi- u. 22 cm, pr. dna 9,5 cm, v. 9,0 cm, t. 691 g, št. odl. 58. rana; zunanje dimenzije 5,5 × 4,1 cm, notranje dimenzije 5,2 × 3,8 cm, db. 0,3 cm. 43 Grob 8, kv. 10, SE 46 Trakasta zapestnica (?) z okra- som volčjega zoba v dveh horizontalnih linijah ob dalj- ših robovih; bakrova zlitina, korodirana; zunanje dimen- zije 3,5 × 3,4 cm, notranje dimenzije 3,4 × 3,2 cm, db. 0,1 cm, t. 3 g. 76 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 42 43 41 44 45 46 Grob 8, SE 46; merilo 1 : 2. 77 Grob 8, SE 46; merilo 1 : 2. 47 Grob 8, kv. 10, SE 46 Uvihano ustje krožnika. Sekundarno prežgana keramika. Faktu- ra NK. Rek. pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 3,6 cm, t. 15 g, št. odl. 2. 48 Grob 8, kv. 10, SE 46 Uvihano ustje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 18,6 cm, ohr. v. 2,6 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 49 Grob 8, kv. 10, SE 46 Uvihano ustje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 15 cm, ohr. v. 2,1 cm, t. 7 g, št. odl. 2. 50 Grob 8, kv. 10, SE 46 Uvihano ustje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Vel. 2,5 × 0,7 cm, ohr. v. 3 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 51 Grob 8, kv. 10, SE 46 Uvihano ustje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 52 Grob 8, kv. 10, SE 46 Prstanasto dno posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 9,2 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. 13 g, št. odl. 1. 53 Grob 8, kv. 10, SE 46 Poškodovano izvihano ustje in ostenje grobe kuhinjske kerami- ke. Ostenje je okrašeno s horizontalnim metličenjem. Faktura KK1. Rek. pr. u. 49 cm, ohr. v. 6,8 cm, t. 104 g, št. odl. 10. 78 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 47 48 49 50 51 52 53 Grob 8, SE 46; 47−52 merilo 1 : 2, 53 merilo 1 : 4. Grob 8, SE 46; 53 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 3. 79 Grob 9, kv. 12, SE 4 0 0.5 m 1 m Pri poznejših raziskavah se je pokazalo, da smo kot grob opre- delili naravno strukturo kamnov – SE 4. A B A B 334.42 334.33 334.23 Grob 10, SE 14, SE 47, SE 48, SE 49, SE 50, SE 51 Manjša ovalna grobna jama (SE 47) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 48). A Slednja je bila zmešana z žganinsko plastjo (SE 49) in fragmen- tiranimi pridatki (SE 51). Grob je bil na polovici pregrajen s plo- ščatim kamnom (SE 50). Nad grobom je ležala antična kamnita struktura (SE 14). Dimenzije vkopa: 120 × 78 × 32 cm. Datacija: 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: otrok, star 13,5 let ± 1 leto. Spol nedoločljiv. A B A B 335.77 B 0 0.5 m 1 m 80 A Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 B 335.77 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Steklo Prežgana glina Srebrna zlitina Bakrova zlitina Železo št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 >1 g 4 3 g 5 4 g 28 3 g 10 20 g Keramika Namizna keramika Kuhinjska keramika N1a N2a N3b N5a N5b KK1 KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 4 9 g 6 8 g 8 12 g 18 10 g 11 12 g 15 57 g 1 6 g Kovina 53 Grob 10, kv. 14, SE 51 Vsaj devet močno korodiranih železnih žebljev. 54 Grob 10, kv. 14, SE 51 Poškodovan lok fibule; srebrna? zlitina, korodirana; dl. 1,5 cm, š. 0,5 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 81 55 Grob 10, kv. 14, SE 51 V ognju deformirane in zlepljene 3 smaragdno zelene jagode Poškodovana noge fibule; bakrova zlitina, koro- in 1 modra jagoda. Vel. 1,5 × 0,5 cm, skupna t. manj kot 1 g. dirana; dl. 1,2 cm, š. 0,2 cm, v. 1,0 cm, t. manj kot 4 okrogle vijoličaste jagode, pr. do 0,4 cm, v. 0,4 cm, pr. luknjice 1 g, št. odl. 1. do 0,1 cm, skupna t. manj kot 1 g. 56 Grob 10, kv. 14, SE 51 1 deformirana rdeča jagoda, pr. do 0,4 cm, v. 0,4 cm, pr. luknjice Poškodovan navoj fibule; bakrova zlitina, ko-do 0,1 cm, t. manj kot 1 g. rodirana; dl. 0,5 cm, š. 1,5 cm, v. 0,7 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 1 deformirana prozorna jagoda, pr. do 0,4 cm, v. 0,4 cm, pr. luknjice do 0,1 cm, t. manj kot 1 g. 57 Grob 10, kv. 14, SE 51 Popolnoma ohr. bunkica; bakrova zlitina, korodira- Več drobcev prozornega stekla, 1 odlomek mlečnega stekla in na; š. 0,5 cm, v. 0,6 cm, t. manj kot 1 g. več odlomkov zelenega in modrega stekla, ki je pripadalo raz- bitim jagodam, skupna t. manj kot 1 g. 58 Grob 10, kv. 14, SE 51 Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukri- vljeno konico stebla; korodi- rano železo; vel. glavice 0,7 × 0,7 cm, dl. 1,8 cm, t. manj kot 1 g. Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukri- vljeno konico stebla; korodi- rano železo; vel. glavice 0,7 × 0,9 cm, dl. 1,6 cm, t. manj kot 1 g. Keramika 61 Grob 10, kv. 14, SE 51 Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukrivlje- no konico stebla; korodirano železo; vel. glavice 0,5 × 0,6 cm, Odlomki ustja in ostenja čaše. Faktura N2a. Barva površine in dl. 1,0 cm, t. manj kot 1 g. barva loma rdečerumena (5YR 6/8). Rek. pr. u. 4 cm, ohr. v. 4,8 cm, t. 8 g, št. odl. 6. Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukrivlje- no konico stebla; korodirano železo; vel. glavice 0,7 × 0,7 cm, 62 Grob 10, kv. 14, SE 51 dl. 1,7 cm, t. manj kot 1 g. Močno poškodovano izvihano ustje čaše s premazom. Faktura N5b. Površina prežgana in lisasta. Rek. pr. u. 8,4 cm, t. 2 g, št. Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukrivlje- odl. 3. no konico stebla; korodirano železo; vel. glavice 0,7 × 0,7 cm, dl. 1,8 cm, t. manj kot 1 g. 63 Grob 10, kv. 14, SE 51 Dno keramične posode in noga posode, verjetno sklede. Fak- Popolnoma ohranjen žebljiček s piramidalno glavico in ukrivlje- tura N5a. Rek. pr. dna 2,8 cm, t. 7 g, št. odl. 1. no konico stebla; železo, rahlo korodirano; vel. glavice 0,7 × 0,6 cm, dl. 1,7 cm, t. manj kot 1 g. 64 Grob 10, kv. 14, SE 51 Ostenje in ustje lonca. Ostenje, okrašeno z glavničenjem. Faktu- 59 Grob 10, kv. 14, SE 51 ra KK1. Rek. pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 2 cm, t. 52 g, št. odl. 12. Odlomek trakastega prstana; srebrna zlitina; dl. 1,5 cm, š. 0,3 cm, db. 0,1 cm, t. manj kot 65 Grob 10, kv. 14, SE 51 1 g, št. odl. 1. Ravno ustje in del ostenja odprte posode, verjetno krožnika. Faktura KK2. Vel. 2,4 × 3,5 cm, t. 6 g, št. odl. 3. Steklo 60 Grob 10, kv. 14, SE 51 Več različnih steklenih jagod. 11 modrih okroglih jagod. Pr. do 0,4 cm, v. 0,3 cm, pr. luknjice do 0,1 cm, skupna t. manj kot 1 g. 5 smaragdno zelenih okroglih jagod. Pr. do 0,4 cm, v. 0,3 cm, pr. luknjice do 0,1 cm, skupna t. manj kot 1 g. 3 smaragdno zelene kvadratne? jagode. Dl. do 0,7 cm, v. 0,4 cm, pr. luknjice do 0,1 cm, skupna t. manj kot 1 g. 1 okrogla vijoličasta jagoda. Pr. do 0,4 cm, v. 0,4 cm, pr. luknjice do 0,1 cm, skupna t. manj kot 1 g. 82 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 55 56 57 58 59 61 62 63 64 65 Grob 10, SE 51; merilo 1 : 2. 83 Grob 10, SE 51; merilo 1 : 2. Grob 11, kv. 9, SE 52, SE 53, SE 54, SE 55, SE 56, SE 57 Grobna jama (SE 52) za konstrukcijo (SE 53) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 53), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bila ohranjene tri vrste kamnov. Kon- strukcija je bila predeljena s steno iz apnenčastih lomljencev (SE 56). Zapolnjena je s temno rjavo ilovico (SE 53) in žganinsko plastjo (SE 55), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast, ki se je nahajala zunaj in med kamnito konstrukcijo, je vsebovala tudi pridatke (SE 57). Dimenzije vkopa: 135 × 90 × 43 cm. Datacija: prva polovica 3. stoletja n. št. B Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. A B A 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Steklo Keramika Prežgana Železo Oljenka Namizna Namizno Kuhinjska glina kuhinjska O2a N2a N3a N5a N5b NKb KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 13 9 g 35 46 g 40 51 g 12 9 g 1 3 g 7 123 g 81 221 g 36 105 g 5 14 g 18 31 g 84 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 85 Kovina Steklo 66 Grob 11, kv. 9, SE 57 73 Grob 11, kv. 9, SE 57 Novec; bakrova zlitina. Traianus, as, 98–117, Rom, RIC ?. Poškodovan kozarec iz naravno obarvanega stekla. Prosto pi- hano steklo. Rek. pr. u. 5,8 cm, pr. dna 7,4 cm, v. 8,5 cm, t. 46 g, 67 Grob 11, kv. 9, SE 57 št. odl. 35. Žebelj s poškodovano glavico in steblom kvadratnega preseka, ki je na koncu odlomljen; rahlo korodirano železo; vel. ohr. gla- Keramika vice 1,6 × 0,6 cm, dl. 8,6 cm, t. manj kot 1 g. 74 Grob 11, kv. 9, SE 57 Poškodovana pečatna oljenka tipa Loeschcke X. Poškodovan žig FORTIS, Faktura O2?. Barva loma in površine rdečerumena (7.5YR 7/6). Dl. 10 cm, š. 6,6 cm, v. 3,5 cm, t. 51 g, št. odl. 40. 75 Grob 11, kv. 9, SE 57 Ustje in ostenje skledice z izvihanim ustjem in prstanastim dnom. Na dnu kanelure v obliki treh koncentričnih krogov. Faktura N5b. Premaz lisast zaradi sekundarnega žganja. Rek. pr. u. 9,2 cm, rek. pr. dna 2,5 cm, rek. v. 3 cm, t. 12 g, št. odl. 2. 76 Grob 11, kv. 9, SE 57 Močno poškodovano zaobljeno izvihano ustje in deli ostenja zaprte posode. Premaz najverjetneje na zunanji strani na zgor- njih dveh tretjinah posode. Faktura N5b. Rek. pr. u. 13,6 cm, v. 2,0 cm, t. 53 g, št. odl. 12. 77 Grob 11, kv. 9, SE 57 Uvihano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Skleda na zunanji 68 Grob 11, kv. 9, SE 57 strani ostenja okrašena z dvema horizontalnima pasovoma pe- Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega resnega ornamenta. Faktura N5b. Premaz na celotni ohranjeni preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. notranji in zunanji površini. Sekundarno prežgana keramika. 1,9 cm, t. 11 g. Rek. pr. u. 13,4 cm, ohr. v. 4,4 cm, t. 28 g., št. odl. 4. 69 Grob 11, kv. 9, SE 57 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 2,3 cm, t. manj kot 1 g. 70 Grob 11, kv. 9, SE 57 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 2 cm, t. manj kot 1 g. 71 Grob 11, kv. 9, SE 57 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 2,4 cm, t. manj kot 1 g. 72 Grob 11, kv. 9, SE 57 7 žebljičkov s sploščeno glavico, skupna t. 5 g, in 2 korodirana žebljička neprepoznavne oblike, skupna t. manj kot 1 g. 86 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 67 73 68 69 70 71 74 75 76 77 Grob 11, SE 57; merilo 1 : 2. 87 Grob 11, SE 57; merilo 1 : 2. 78 Grob 11, kv. 9, SE 57 Ravno dno in ostenje ter zaobljeno izvihano ustje krožnika. Fak- tura NKb, prežgano. Premaz lisast zaradi sekundarnega žganja. Rek. pr. u. 16,8 cm, rek. pr. dna 12,7, rek. v. 2,9 cm, t. 25 g, št. odl. 5. 79 Grob 11, kv. 9, SE 57 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKb. Na notranji strani sledovi premaza. Sekundarno prežgana kerami- ka. Rek. pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 1,8 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 80 Grob 11, kv. 9, SE 57 Ostenje sklede z ravno odrezanim robom. Faktura N5a. Barva loma rdečerumena (5YR 6/6), barva površine črna (5YR 2.5/1). Rek. pr. u. 26, ohr. v. 6,8 cm, t. 95 g, št. odl. 3. 81 Grob 11, kv. 9, SE 57 Dno in ostenje lončka. Faktura KK1. Rek. pr. dna 6,7 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. 12 g, št. odl. 3. 88 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 78 79 80 81 Grob 11, SE 57; merilo 1 : 2. Grob 11, SE 57; merilo 1 : 2. 89 Grob 12, kv. 3, SE 58, SE 59, SE 60, SE 61, SE 62 Grobna jama (SE 58) za konstrukcijo (SE 59) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 59), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene dve do tri vrste ka- mnov. Konstrukcija je imela polico, narejeno iz apnenčastih lomljencev (SE 62). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 60) in žganinsko plastjo (SE 61), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast, ki se je nahajala predvsem na polici, je vse- bovala tudi pridatke (SE 324). 0 0.5 m 1 m Dimenzije vkopa: 136 × 117 × 26 cm. Datacija: zadnja četrtina 1. stoletja n. št. Antropološki podatki: mlada ali zrela odrasla oseba, morda moškega spola. B A A B Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana glina Bakrova zlitina Železo Oljenka Namizna O2a N2a N3a št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 5 6 g 73 112 g 1 34 g 3 4 g 23 80 g 35 59 g 90 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Kovina 86 Grob 12, kv. 3, SE 324 82 Grob 12, kv. 3, SE 324 Žebelj brez ohranjene glavice in steblom kvadratnega preseka; Fibula, emonski tip fibule z živalsko glavo na loku; bakrova zliti-rahlo korodirano železo; dl. 4,9 cm, t. 12 g. na, korodirana; dl. 5,1 cm, š. 1,9 cm, v. 1,9 cm, t. 4 g. 87 Grob 12, kv. 3, SE 324 83 Grob 12, kv. 3, SE 324 Več žebljičkov za čevlje. Skupna t. 12 g. Lok in noga fibule; bakrova zlitina, korodirana; dl. 1,7 cm, Žebelj s piramidalno glavico in steblom kvadratnega preseka; š. 0,2 cm, v. 0,1 cm, t. manj kot 1 g. rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 0,9 cm, dl. 1,6 cm, t. 84 Grob 12, kv. 3, SE 324 manj kot 1 g. Žebljiček s ploščato glavico in steblom pravokotne- Žebelj brez ohranjene glavice in s steblom kvadratnega pre- ga preseka; bakrova zlitina, korodirana; dl. 0,5 cm, seka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. š. 0,4 cm, v. 0,6 cm, t. manj kot 1 g. 1,4 cm, t. manj kot 1 g. 85 Grob 12, kv. 3, SE 324 Žebelj s poškodovano, originalno verjetno piramidalno glavico Žebljiček s ploščato glavico in steblom pravokotne- in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. ga preseka; bakrova zlitina, korodirana; dl. 0,5 cm, glavice 0,9 × 0,7 cm, dl. 1,1 cm, t. manj kot 1 g. š. 0,4 cm, v. 0,4 cm, t. manj kot 1 g. 91 Žebelj s poškodovano polkrožno glavico in steblom kvadratne- Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in odlomlje- ga preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 1,0 cm, nim steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. dl. 1,6 cm, t. manj kot 1 g. glavice 0,7 × 0,9 cm, dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in steblom kva- Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in odlomlje- dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × nim steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. 0,9 cm, dl. 1,0 cm, t. manj kot 1 g. glavice 0,7 × 1,1 cm, dl. 0,7 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano polkrožno glavico in steblom kvadratne- Žebelj s poškodovano okroglo glavico oblike in odlomljenim ga preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,0 cm, steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. dl. 1,0 cm, t. manj kot 1 g. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano, originalno verjetno piramidalno glavico Žebelj s poškodovano okroglo glavico oblike in odlomljenim in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,6 × 1,7 cm, dl. 1,4 cm, t. manj kot 1 g. glavice 0,7 × 0,9 cm, dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in steblom kva- Žebelj s poškodovano glavico oblike in odlomljenim steblom dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,9 × kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 cm, dl. 1,4 cm, t. manj kot 1 g. 0,3 × 0,7 cm, dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano polkrožno glavico in steblom kvadratne- Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; ga preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,2 × 1,2 cm, rahlo korodirano železo; dl. 1,1 cm, manj kot 1 g. dl. 0,8 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; Žebelj s poškodovano pravokotno glavico in steblom kva- rahlo korodirano železo; dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g. dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,8 × 1,2 cm, dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; dl. 1,1 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano pravokotno glavico in steblom kva- dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; 0,9 cm, dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g. rahlo korodirano železo; dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano pravokotno glavico in steblom kva- Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,4 × rahlo korodirano železo; dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g. 0,9 cm, dl. 1,5 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj brez ohranjene glavice s steblom kvadratnega preseka; Žebelj s poškodovano glavico in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,6 × 0,8 cm, dl. 1,5 cm, t. Keramika manj kot 1 g. 88 Grob 12, KV3, SE 324 Žebelj s polkrožno glavico in steblom kvadratnega preseka; ra- Majhna pečatna oljenka z žigom COMVNI. Nosek ožgan. Tip hlo korodirano železo; vel. glavice 0,9 × 0,9 cm, dl. 0,7 cm, t. Loeschcke IXb. Faktura O2. Površina pretežno rdečerumena manj kot 1 g. (5YR 7/8). Dl. 7,6 cm, v. 2,3 cm, š. 4,9 cm, t. 34 g. Žebelj s poškodovano polkrožno glavico in steblom kvadratne- 89 Grob 12, KV3, SE 324 ga preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,6 × 0,8 cm, Poškodovano ustje, narebren vrat in ostenje vaze. Faktura N3. dl. 0,7 cm, t. manj kot 1 g. Barva površine siva (GLEY1 5/5), barva loma svetlo siva (7.5YR 7/1). Ohr. v. 6,8 cm, rek. pr. u. 12 cm, t. 80 g, št. odl. 23. Žebelj s polkrožno glavico in steblom kvadratnega preseka; ra- hlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,0 cm, dl. 0,5 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in steblom kva- dratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,4 × 0,5 cm, dl. 0,5 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano glavico nepravilne oblike in odlomlje- nim steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 1,1 cm, dl. 0,4 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s poškodovano polkrožno glavico in odlomljenim ste- blom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavi- ce 1,1 × 1,1 cm, dl. 0,4 cm, t. manj kot 1 g. 92 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 86 82 83 87 88 89 Grob 12, SE 324; merilo 1 : 2. Grob 12, SE 324; merilo 1 : 2. 93 Grob 13, kv. 4, SE 63, SE 64, SE 65, SE 66 Grobna jama (SE 63) za konstrukcijo (SE 64) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 64), narejene iz apnenčevih lomljencev, je bilo ohranjenih do pet vrst kamnov. Za gradnjo spodnjih dveh vrst je bila uporabljena malta. Kon- strukcija je imela polico, narejeno iz apnenčastih lomljencev (SE 64). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 64) in močno žganinsko plastjo (SE 65), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast, ki je pretežno pokrivala dno groba, je vsebo- vala tudi pridatke (SE 66). Dimenzije vkopa: 130 × 110 × 37 cm. B Datacija: druga polovica 1. in prva polovica 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: zrela ali stara odrasla oseba nedoločlji- vega spola. A A B 336.14 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova zlitina Železo Oljenka Namizna Kuhinjska O2a KTS1b N2a N2b N4b KK1 KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 8 18 g 11 36 g 1 74 g 4 4 g 36 410 g 4 2 g 2 4 g 3 7 g 4 4 g 94 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 95 Kovina Več odlomkov ročaja pravokotnega preseka in okova; korodi- 90 Grob 13, kv. 4, SE 66 rano železo; pr. 0,6 × 0,6 cm, vel. 13,2 × 5,9 cm, t. 18 g. Železna/jeklena igla okroglega preseka. Zgornji del, kjer bi mo- Zakovica pravokotnega preseka; rahlo korodirano železo; ste- rala biti glavica ali oko, ni ohranjen. Pr. stebla 0,2 cm, ohr. dl. blo 0,5 × 0,9 cm, dl. 6,2 cm, t. 11 g. 5,7 cm, t. manj kot 1 cm. Zakovica pravokotnega preseka; rahlo korodirano železo; ste- blo 1,0 × 1,2 cm, dl. 2,6 cm, t. manj kot 1 g. Žebelj s polkrožno glavico in steblom kvadratnega preseka; ra- hlo korodirano železo; vel. glavice 1,0 × 1,2 cm, dl. 2,6 cm, t. 1 g. Žebelj s polkrožno glavico in steblom kvadratnega preseka; ra- hlo korodirano železo; vel. glavice 1,3 × 1,2 cm, dl. 3,9 cm, t. manj kot 1 g. 91 Grob 13, kv. 4, SE 66 96 Grob 13, kv. 4, SE 66 Poškodovana fibula tipa Almgren 69; bakrova zlitina, korodira- 5 poškodovanih in korodiranih na; dl. 5,3 cm, š. 2,3 cm, v. 2,4 cm, t. 13 g. železnih žebljičkov, skupna t. 4 g, ter žebelj s polkrožno glavico in steblom kvadratnega preseka; ra- hlo korodirano železo; vel. glavice 1,2 × 1,1 cm, dl. 3,9 cm, t. manj kot 1 g. Keramika 97 Grob 13, kv. 4, SE 66 Pečatna oljenka z žigom FOR- TIS, pod katerim je pika v kro- gu. Nosek ožgan. Tip Loeschcke 92 Grob 13, kv. 4, SE 66 IXb. Faktura O2. Površina prete- Fibula tipa Almgren 69; bakrova zlitina, korodirana; dl. 5,5 cm, žno rdečerumena (5YR 7/8). Dl. š. 1,9 cm, v. 3,2 cm, t. 15 g. 10,2 cm, v. 3,4 cm, š. 6,9 cm, t. 74 g. 93 Grob 13, kv. 4, SE 66 Močno poškodovan predmet, verjetno fibula; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 2,2 cm, v. 0,5 cm, t. 5 g, št. odl. 5. 94 Grob 13, kv. 4, SE 66 Tordirana zvita žička; bakrova zlitina, korodirana. 98 Grob 13, kv. 4, SE 66 Čaša tankih sten z ravnim dnom in narebrenim izvihanim 95 Grob 13, kv. 4, SE 66 ustjem. Na zgornji in spodnji strani trupa sta slabo vidni liniji Več elementov okova, verjetno skrinjice. navpičnih vrezov. Površina močno abradirana s komaj vidnimi ostanki premaza na zunanji in notranji strani čaše. Barva pre- Poškodovan mehanizem ključavnice; bakrova zlitina; maza rdeča (2.5YR 4/8), barva površine in loma rožnata (7.5YR vel. 1,4 × 6,3 cm, t. 20 g. 8/4). Faktura KTS. Rek. pr. u. 5 cm, pr. dna 3,6 cm, t. 48 g, št. odl. 80 in drobir. 99 Grob 13, kv. 4, SE 66 Poškodovan vrat in ročaj dvoročajnega vrča. Faktura N2a. Bar- va loma in površine rožnata (5YR 7/4). Ohr. v. 11, 5 cm, t. 410 g, št. odl. 36. 96 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 90 91 92 95 97 96 98 99 Grob 13, SE 66; merilo 1 : 2. 97 Grob 13, SE 66; merilo 1 : 2. Grob 14, kv. 5A, SE 67, SE 68 Grobna jama (SE 67) za amforo je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Dno jame je prekrivala tanka žganinska plast. Najdbe so se verjetno nahajale v amfori (SE 68). V polnilu gro- ba smo našli tudi moderno kovinsko podložko. Dimenzije vkopa: 140 × 140 × 63 cm. Datacija: flavijska doba. A B A B 337.55 0 0.5 m 1 m A B A B 337.55 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika 100 Grob 14, kv. 5A, SE 68 Keramika Ustje, ročaj in zatič amfore Dress. 6B. Faktura A2. Barva loma in Amfora Namizna Prežgana Namizno površine rumenordeča (5YR 5/8). Na ustju ohranjen kvadraten kuhinjska žig ?SONSCO. Pr. u. 11,6 cm, t. 4650 g, št. odl. 335. A2 N2a N3a N3a N5a NK št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 101 Grob 14, kv. 5A, SE 68 335 4650 g 5 20 g 2 3 g 1 14 g 1 8 g 2 6 g Močno poškodovano ustje, ostenje in dno čaše. Pod ustjem dve horizontalni kaneluri. Faktura N5a. Vel. 3,0 × 3,4 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 102 Grob 14, kv. 5A, SE 68 Rahlo izvihano ustje in vrat vaze. Faktura N3a. Horizontalno rebro na vratu. Pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 4,0 cm, t. 14 g, št. odl. 1. 103 Grob 14, kv. 5A, SE 68 Močno poškodovano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa. Rek. pr. u. 19 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 6 g, št. odl. 2. 98 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 100 101 102 103 Grob 14, SE 68; merilo 1 : 2. Grob 14, SE 68; merilo 1 : 2. 99 Grob 15, kv. 13, SE 69, SE 70, SE 71, SE 72, SE 73, SE 74, SE 75 Grobna jama (SE 69) za konstrukcijo (SE 70) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija (SE 70) je bila narejena iz dveh velikih vzporedno postavljenih plošč, obdanih z manjšimi lomljenci (SE 71), ki so sestavljale obodno konstrukcijo. Dno je bilo narejeno iz ene večje apnenčaste plošče (SE 74). Grob je bil zapolnjen s temno rjavo ilovico (SE 72) in žganinsko plastjo (SE 73); obe sta vsebovali sta tudi pridatke (SE 75). Dimenzije vkopa: 130 × 110 × 63 cm. Datacija: 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: zrela ali stara odrasla oseba nedoločlji- A vega spola. B A B 337.71 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Železo Namizna Namizno-kuhinjska Kuhinjska N1a N2a N3a N4a N5a N5b Nka Nkb KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 1 g 50 70 g 38 137 g 5 15 g 1 1 g 243 745 g 1 1 g 50 443 g 8 115 g 31 31 g 100 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 101 Kovina 114 Grob 15, kv. 13, SE 75 104 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano ravno dno zaprte posode. Faktura N5a. Rek. pr. Dva močno korodirana železna žebljička. dna 4,0 cm, ohr. v. 2,1 cm, t. 8 g, št. odl. 1. Skupna t. 1 g. 115 Grob 15, kv. 13, SE 75 Keramika Poškodovana skleda z izvihanim ustjem. Faktura N5a. Rek. pr. u. 105 Grob 15, kv. 13, SE 75 23,8 cm, v. 6,4 cm, t. 158 g, št. odl. 14. Poškodovano zaobljeno izvihano ustje čaše in del ostenja. Fak- tura N4a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. u. 10 cm, ohr. v. 1,3 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 106 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano zaobljeno izvihano ustje čaše in del ostenja. Fak- tura N1a. Barva površine in barva loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Rek. pr. u. 6,4 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 9 g, št. odl. 4. 107 Grob 15, kv. 13, SE 75 Ostenje čaše z dvema vzporednima kanelurama. Lahko bi pripadalo, DŠ 5/15 ali, DŠ 4/15. Faktura N1a. Barva površine in barva loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Vel. 4,4 × 3,9 cm, t. 26 g, št. odl. 14. 108 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano zaobljeno izvihano ustje čaše in del ostenja. Pod vratom komaj vidna kanelura. Faktura N1a. Barva površine in barva loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Rek. pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 3,6 cm, t. 11 g, št. odl. 4. 109 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano zaobljeno izvihano ustje čaše in del ostenja. Fak- tura N1a. Rek. pr. u. 6,6 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 9 g, št. odl. 2. 110 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano zaobljeno ustje in del vratu čaše z več horizon- talnimi kanelurami. Faktura N3a. Barva površine in barva loma svetlo siva (10YR 7/2). Rek. pr. u. 8,6 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 111 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano zaobljeno ustje in del vratu čaše s horizontalnim rebrom. Faktura N3a. Barva površine in loma svetlo siva (10YR 7/2). Rek. pr. u. 9,6 cm, ohr. v. 3,7 cm, t. 11 g, št. odl. 4. 112 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano prstanasto dno zaprte posode. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. dna 4,8 cm, ohr. v. 3,9 cm, t. 22 g, št. odl. 2. 113 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovano dno zaprte posode. Faktura N2. Barva površi- ne in loma rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. dna 8,4 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 102 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 105 106 108 109 110 111 112 113 114 115 Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. 103 Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. 116 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovana skleda z izvihanim ustjem. Faktura N5a. Rek. pr. u. 14,2 cm, v. 4,2 cm, t. 110 g, št. odl. 19. 117 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z ravnim dnom in uvihanim ustjem. Lisast premaz po celotni notranji površini in zgornji tretjini zunanje površine. Faktura NKb. Sekundarno prežgana keramika. Rek. pr. u. 9,3 cm, rek. pr. dna 19,2 cm, v. 4 cm, t. 34 g, št. odl. 2. 118 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z ravnim dnom in uvihanim ustjem. Fak- tura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 2,75 cm, t. 57 g, št. odl. 5. 119 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 24 g, št. odl. 3. 120 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 18 g, št. odl. 1. 121 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 22,2 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 122 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Premaz na zunanji in notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. u. 17 cm, ohr. v. 4,0 cm, t. 34 g, št. odl. 2. 123 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Premaz na notranji strani. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 2,2 cm, t. 11 g, št. odl. 1. 104 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 116 117 118 119 120 121 122 123 Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. 105 124 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 9 g, št. odl. 2. 125 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z zaobljenim ustjem. Faktura NKa, prežga- no. Rek. pr. u. 26,6 cm, ohr. v. 4,4 cm, t. 166 g, št. odl. 18. 126 Grob 15, kv. 13, SE 75 Delno ohranjen krožnik z zaobljenim ustjem in ravnim dnom. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 4 cm, t. 60 g, št. odl. 5. 127 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z zaobljenim ustjem. Premaz na notranji strani. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 1,4 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 128 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z uvihanim ustjem. Premaz na notranji strani. Faktura NKa, prežgano. Ustje premalo ohranjeno za re- konstrukcijo. Ohr. v. 2,2 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 129 Grob 15, kv. 13, SE 75 Poškodovan krožnik z zaobljenim ustjem. Premaz na notranji strani. Faktura NKa, prežgano. Ustje premalo ohranjeno za re- konstrukcijo. Ohr. v. 2,1 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 106 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 124 125 127 128 129 Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. 107 Grob 15, SE 75; merilo 1 : 2. Grob 16, kv. 19, SE 76, SE 77, SE 78, SE 79, SE 80, SE 81 Grobna jama (SE 76) za konstrukcijo (SE 77) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 77), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene štiri vrste kamnov. Konstrukcija je imela predelno steno, narejeno iz apnenčastih lomljencev (SE 80). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 78) in žganinsko plastjo (SE 79), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast, ki se je nahajala predvsem na polici, je vse- bovala tudi pridatke (SE 81). Dimenzije vkopa: 160 × 110 × 64 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do sredine 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: mlada ali zrela odrasla oseba. Glede na A širino kondila spodnje čeljustnice morda ženska. B A B 337.27 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana glina Bakrova zlitina Železo Namizna Namizno kuhinjska N2a N3a N5a NK št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 2 g 5 28 g 21 273 g 4 345 g 7 19 g 1 1 g 47 67 g 108 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 109 Kovina Keramika 131 Grob 16, kv. 19, SE 81 136 Grob 16, kv. 19, SE 81 Popolnoma ohranjena močno profilirana fibula Š6.1.4; bakrova Nepopolno ohranjena posoda zaprtega tipa z izvihanim zlitina, korodirana; dl. 5,2 cm, š. 2,4 cm, v. 2,2 cm, t. 9 g. ustjem, verjetno vaza. Faktura N3. Barva loma in površine siva (GLEY1 5/N). Rek. pr. u. 8,8 cm, rek. v. 1,3 cm, t. 345 g, št. odl. 4. 137 Grob 16, kv. 19, SE 81 Poškodovano ustje krožnika. Faktura NK. Barva loma in površi- ne rdečerumena (5YR 6/6), barva premaza rdeča (2.5YR 4/8). Rek. pr. u. 24,6 cm, ohr v. 1,4 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 138 Grob 16, kv. 19, SE 81 Poškodovano upognjeno in odrezano ustje sklede. Faktura N5a, prežgano. Rek. pr. u. 18 cm, ohr. v. 3 cm, t. 12 g, št. odl. 2. 132 Grob 16, kv. 19, SE 81 Poškodovan okov; korodirano že- lezo; ohr. dl. 3,2 cm, š. 1,8 cm, db. 0,1 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 2. 133 Grob 16, kv. 19, SE 81 Poškodovano rezilo in odlomljen ročaj noža z eno zakovico; korodirano železo; ohr. dl. 14 cm, š. 0,5 cm, v. 1,8 cm, t. 16 g, št. odl. 1. 134 Grob 16, kv. 19, SE 81 Poškodovano rezilo in odlomljen ročaj noža z eno zakovico; korodirano železo; ohr. dl. 10,8 cm, š. 0,4 cm, v. 1,8 cm, t. 10 g, št. odl. 1. 135 Grob 16, kv. 19, SE 81 Dva poškodovana korodirana železna žebljička. Skupna t. 2 g. 110 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 131 133 134 132 136 137 138 Grob 16, SE 81; merilo 1 : 2. Grob 16, SE 81; merilo 1 : 2. 111 Grob 17, kv. 16, 21, SE 82, SE 83, SE 84, SE 85, SE 86, SE 86, SE 87, SE 88, SE 89 Grobna jama kvadratne oblike (SE 82) za konstrukcijo (SE 83) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 83), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene dve do tri vrste kamnov. Konstrukcija je imela predelno steno, narejeno iz apnenčastih lomljencev (SE 88). Pokrov konstrukcije je predsta- vljala apnenčasta skala (SE 84), dno pa je bilo sestavljeno iz več plošč (SE 83). Grobna konstrukcija je bila zapolnjena s temno rjavo ilovico (SE 85) in žganinsko plastjo (SE 86), ki sta bili precej pomešani. Vsebovali sta tudi pridatke (SE 89). Dimenzije vkopa: 77 × 77 × 57 cm. A Datacija: 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: mlada odrasla oseba nedoločljivega spola. B A B 336.23 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova zlitina Železo Namizna Namizno-kuhinjska Kuhinjska N2a N3a NK KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 3 g 17 25 g 5 37 g 2 9 g 2 14 g 18 20 g 112 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Kovina Keramika Bakrova zlitina Železo Namizna Namizno-kuhinjska Kuhinjska N2a N3a NK KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 3 g 17 25 g 5 37 g 2 9 g 2 14 g 18 20 g 113 Kovina Keramika 139 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 143 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 Noga fibule z gumbom; bakrova zlitina, korodi- Izvihano in zaokroženo ustje vaze ali finega lonca. Na ostenju rana; dl. 2,0 cm, š. 0,6 cm, v. 1,7 cm, t. 2 g. komaj vidno horizontalno plastično rebro. Faktura N3a. Barva loma in površine siva (2.5YR 5/1). Rek. pr. u. 9 cm, ohr. v. 2,8 cm, 140 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 t. 7 g, št. odl. 2. Odlomek prstana D-preseka; bakrova zlitina, korodirana; dl. 1,3 cm, š. 0,9 cm, db. 0,3 cm, 144 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 t. 1 g. Izvihano ustje vaze ali čaše. Faktura N3a. Barva loma in povr- šine siva (2.5YR 5/1). Rek. pr. u. 6,8 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 2 g, št. 141 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 odl. 1. Poškodovana tordirana žička iz bakrove zlitine. Dl. 2,0 cm, t. manj kot 1 g. 145 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 Odlomki sklede z izvihanim ustjem. Faktura N4b. Barva povr- šine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Rek. pr. 28 cm, ohr. v. 3,1, cm, t. 164 g, št. odl. 5. 142 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 146 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 Najmanj 17 poškodovanih in korodiranih železnih žebljičkov. Ostenje posode, okrašeno z glavničenjem. Skupna t. 24 g. Faktura N2a. Vel. 4 × 3 cm, t. 2 g, št. odl. 2. 147 Grob 17, kv. 16, 21, SE 89 Dno in ostenje posode, verjetno vrčka. Faktura N2a. Barva po- vršine in loma rdečerumena (5YR 6/8). Rek. pr. dna 8,1 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 35 g, št. odl. 2. 114 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 139 140 143 144 145 147 Grob 17, SE 89; merilo 1 : 2. Grob 17, SE 89; merilo 1 : 2. 115 Grob 18, kv. 18, 18a, SE 90, SE 91, SE 92, SE 93, SE 94, SE 95 Grobna jama pravokotne oblike (SE 90) za konstrukcijo (SE 91) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 91), A narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene štiri vrste kamnov. Konstrukcija je imela polico, narejeno iz apnenčastih lomljencev (SE 94). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 92) in žganinsko plastjo (SE 93), ki sta bili zelo pomešani. V njiju so bili fragmenti pridatkov in ostanki kremacije (SE 95). Dimenzije vkopa: 278 × 182 × 58 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. B Grobni inventar A B 337.52 Keramika Namizna N2a N4a N5a A B 337.52 št. t. št. t. št. t. 7 25 g 5 18 g 2 1 g Keramika Prežgana glina 0 0.5 m 1 m Namizno-kuhinjska Kuhinjska Nka KK2 št. t. št. t. št. t. 4 2 g 10 7 g 8 11 g 116 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 19, kv. 18, SE 96 Prvotno smo menili, da gre za poseben grob (grob 19); kasneje se je izkazalo, da gre za kamnito ploščo (SE 96), pokrov groba 32, ki so jo odstranili z groba takrat, ko so grob izropali. Nekoč sestavni del SE 159. Interpretacija: del grobne arhitekture. A A B B 0 0.5 m 1 m 117 Grob 20, kv. 20, SE 97, SE 98, SE 99, SE 100, SE 101, 0 0.5 m 1 m SE 102 Grobna jama (SE 98) je bila ponekod obdana z večjimi apnen- častimi lomljenci (SE 99) in vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 100) in žganinsko plastjo (SE 101), ki predstavljata polnilo groba. Žganinska plast, ki se je nahajala predvsem na polici, je vsebovala tudi pridatke (SE 102). A Dimenzije vkopa: 290 × 22 × 73 cm. Datacija: 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: Spol in starost nedoločljiva. B A B 336.32 336.92 335.83 335.65 Grobni inventar Kovina Keramika Železo Oljenka Namizna Namizno- Kuhinjska kuhinjska O2a N2a N3a N4a Nka KK1 KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 1 g 16 29 g 7 18 g 15 18 g 19 345 g 8 52 g 11 56 g 7 11 g Keramika Prežgana Prežgana glina N5a N5b št. t. št. t. št. t. 8 67 g 2 4 g 34 53 g 118 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 119 Kovina 148 Grob 20, kv. 20, SE 102 Nedoločljiv predmet, mogoče okov; močno korodirano železo; vel. 1,9 × 1,0 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 2. Keramika 149 Grob 20, kv. 20, SE 102 Nepopolno ohranjena pečatna oljenka z žigom CRESCES z dodatno prekinje- no črko S eno vrsto pod prvo črko S v imenu. Tip Loeschcke X. Faktura O2a. Barva loma zelo temno siva (5YR 3/1), barva površine rdečerumena (5YR 6/6). Ohr. v. 1,3 cm, t. 29 g, št. odl. 16. 150 Grob 20, kv. 20, SE 102 Izvihano ustje čaše. Faktura N5b. Rek. pr. u. 6,6 cm, ohr. v. 1,8 cm, t. 4 g, št. odl. 2. 151 Grob 20, kv. 20, SE 102 Nepopolno ohranjena skleda na nogi z izvihanim ustjem. Fak- tura N4a. Barva površine temno siva (2.5YR 4/1), barva loma rumena (10YR 7/6). Rek. pr. dna 9,6 cm, ohr. v. 4,6 cm, t. 345 g, št. odl. 19. 152 Grob 20, kv. 20, SE 102 Nepopolno ohranjen krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 2,8 cm, t. 49 g, št. odl. 5. 153 Grob 20, kv. 20, SE 102 Nepopolno ohranjen krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 52 g, št. odl. 8. 154 Grob 20, kv. 20, SE 102 Odlomek izvihanega ustja posode. Faktura N5a. Rek. pr. u. 14 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 4 g. 120 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 148 150 151 152 153 154 Grob 20, SE 102; 148 merilo 1 : 1, 151 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. Grob 20 Merilo: 1:2 121 148 Merilo: 1:1 151 Merilo: 1:3 155 Grob 20, kv. 20, SE 102 Dno čaše ali lončka. Faktura N5a. Rek. pr. dna 5 cm, ohr. v. 2,9 cm, t. 14 g, št. odl. 2. 156 Grob 20, kv. 20, SE 102 Dno čaše ali lončka. Faktura N2a. Rek. pr. dna 9,8 cm, ohr. v. 3,1 cm, t. 12 g, št. odl. 1. 157 Grob 20, kv. 20, SE 102 Izvihano ustje lončka iz italske grobe keramike. Faktura KKI. Barva loma temno siva (5YR 4/1) in barva površine lisasta, pre- težno rdečerjava (5YR 4/3 in 5YR 4/4) Rek. pr. u. 14,5 cm, ohr. v. 1,9 cm, t. 7 g, št. odl. 2. 158 Grob 20, kv. 20, SE 102 Odlomki uvihanega ustja in ostenja krožnika. Faktura KK2. Barva loma in površine zelo temno siva (10YR 3/1). Rek. pr. u. 14,2 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 15 g, št. odl. 3. 159 Grob 20, kv. 20, SE 102 Poškodovano ostenje in uvihano ustje krožnika. Na vrhu ustja komaj viden žleb ( orlo bifido). Faktura KK2. Barva loma in po-vršine zelo temno siva (10YR 3/1). Rek. pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 160 Grob 20, kv. 20, SE 102 Odlomki navpičnega ustja in ostenja krožnika. Faktura KK2. Vel. 2,6 × 4,0 cm, t. 4 g, št. odl. 3. 122 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 155 156 157 158 169 170 Grob 20 Grob 20, SE 102; merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 123 Grob 21, kv. 21, SE 103, SE 104, SE 105, SE 106 V grobni jami (SE 104), vkopani v ilovnato osnovo (SE 2), so se nahajali pridatki (SE 106). Grob je imel nagrobno stelo, za kate- ro je bila izdelana baza (SE 103) iz apnenčaste skale (107 × 57 × 29 cm), v katero je bila izklesana odprtina. Odprtina za vsadnik stele je merila 40 × 18 × 14 cm. Pod bazo stele je bilo položenih nekaj manjših kamnov, ki so služili kot temelj baze (SE 105). Dimenzije vkopa: 106 × 60 × 31 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. 0 0.5 m 1 m A B 335.97 A B Grobni inventar 164 Grob 21, kv. 21, SE 106 Poškodovana skleda s prstanastim dnom in izvihanim ustjem. Steklo Keramika Faktura N3a. Rek. pr. dna 9,7 cm, v. 9,9 cm, t. 391 g, št. odl. 14. Namizna Namizno- Kuhanjska Prežgana kuhinjska 165 Grob 21, kv. 21, SE 106 N2a N3a NK KK2 N5a Prstanasto dno odprte posode, verjetno sklede. Faktura N2a, št t. št t. št t. št t. št t. št t. prežgano. Rek. pr. dna 7,8 cm, ohr. v. 2,6 cm, t. 34 g, št. odl. 6. 1 <1 g 17 476 g 14 391 g 9 406 g 2 4 g 25 56 g 166 Grob 21, kv. 21, SE 106 Keramika Nepopolno ohranjen krožnik z uvihanim ustjem. Faktura NKa, 161 Grob 21, kv. 21, SE 106 prežgano. Rek. pr. u. 19,8 cm, ohr. v. 3,1 cm, t. 30 g, št. odl. 3. Močno poškodovano ravno dno in kos navpičnega narebrene- 167 Grob 21, kv. 21, SE 106 ga ustja zaprte posode, verjetno čaše. Faktura N5a. Odlomek Ustje sklede. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena ustja premajhen za rekonstrukcijo. Rek. pr. dna 4,4 cm, t. 12 g, (5YR 6/8). Rek. pr. u. 23,6 cm, ohr. v. 3,9 cm, t. 1,6 g, št. odl. 1. št. odl. 5. 168 Grob 21, kv. 21, SE 106 162 Grob 21, kv. 21, SE 106 Močno poškodovano ostenje, uvihano ustje in ravno dno kro- Močno poškodovano izvihano ustje in del ostenja skodele. Fak- žnika. Faktura N5a/NK1. Rek. pr. u. 19,4 cm, v. 3,4 cm, t. 394 g, tura N5a. Rek. pr. u. 19,2 cm, v. 1,1 cm, t. 17 g, št. odl. 8. št. odl 6. 163 Grob 21, kv. 21, SE 106 169 Grob 21, kv. 21, SE 106 Močno poškodovano ostenje in izvihano ustje zaprte posode. Močno poškodovano trikotno ustje in del ostenja krožnika. Fak-Faktura N5a. Rek. pr. u. 6,3 cm, ohr. v. 2,2 cm, t. 10 g, št. odl. 3. tura NK1. Rek. pr. u. 12,6 cm, v. 4,2 cm, t. 12 g, št. odl. 3. 124 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 161 162 163 164 165 166 167 168 169 Grob 21 Merilo: 1:2 Grob 21, SE 106; merilo 1 : 2. 125 Grob 22, kv. 15, 16, SE 4 Pri poznejših raziskavah se je pokazalo, da smo kot grob opre- 0 0.5 m 1 m delili naravno strukturo kamnov – SE 4. A B A B 336.09 336.08 Grob 23, kv. 16, SE 107, SE 108 Grobna jama (SE 107) za pravokotno konstrukcijo (SE 108) je 0 0.5 m 1 m bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od močno poškodova- ne konstrukcije (SE 108), narejene iz apnenčevih lomljencev, so A bili ohranjeni le posamični kamni. Žganinska plast ni bila vidna. Dimenzije vkopa: 140 × 120 × 18 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Inventar manjka – nimamo fotografij, risb ali predmetov. B A B 336.30 126 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 24, kv. 16, 21, SE 109, SE 110, SE 111, SE 112, SE 113 Grobna jama ovalne oblike (SE 109) za konstrukcijo (SE 110) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 110), narejene iz apnenčevih lomljencev, je bilo ohranjenih štiri do pet vrst kamnov, vezanih z malto. Zapolnjena je bila s temno rjavo ilovico (SE 111) in žganinsko plastjo (SE 112), ki sta bili zelo pomešani. V njiju so bili fragmenti pridatkov in ostanki kremacije (SE 113). Dimenzije vkopa: 110 × 110 × 42 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do začetka 3. stoletja n. št. 0 0.5 m 1 m A B 335.97 A B Grobni inventar Keramika Namizna Kuhinjska N2a N4b KK1 št. t. št. t. št. t. 3 9 g 2 83 g 2 5 g Keramika Pri odlomkih fakture N3b lahko rečemo, da gre za skledo, ven- dar nista ohranjena ne ustje ne ostenje. Ostalo je popolnoma neprepoznavno. 127 Grob 25, kv. 15, SE 114, SE 115, SE 116, SE 117, SE 118, Keramika SE 119, SE 325 170 Grob 25, kv. 15, SE 325 Jama (SE 114) za ovalno grobno strukturo je bila vkopana v ilov- Poškodovano izvihano in zaobljeno ustje ter del ostenja čaše. nato osnovo (SE 2). Grobna konstrukcija (SE 115) je bila zgraje- Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 9,5 cm, ohr. v. 2,8 cm, t. 7 g, na iz apnenčastih lomljencev s ploščo, ki je zapirala odprtino št. odl. 1. grobnice na stranici z odprtino, pred katero smo odkrili dro- 171 Grob 25, kv. 15, SE 325 mos (SE 116). Ohranjenih je bilo 6 vrst lomljenca, zidanega v Močno poškodovano izvihano zaobljeno ustje, deli ravnega suhi tehniki. Konstrukcija je bila grajena tako, da je bila vsaka dna in ostenja vaze. Faktura N3. Barva površine in loma svetlo vrsta kamnov postavljena nekoliko bolj v notranjost in je tako siva (2.5YR 7/1). Rek. pr. u. 8,8 cm, ohr. v. u. 3,1 cm, rek. pr. dna tvorila nepravilno kupolo, ki pa se je podrla. Grobna konstruk-3,6 cm, ohr. v. dna 1,3 cm, t. 25 g, št. odl. 10. cija (SE 115) je imela predelno steno iz apnenčastih lomljencev (SE 119). Vkop za dromos (SE 116) je zapolnjevala temno rjava 172 Grob 25, kv. 15, SE 325 ilovica. Močno poškodovano zaobljeno ustje in del narebrenega vra- tu vaze/čaše. Faktura N3, prežgano. Rek. pr. u. 7,2 cm, ohr. v. V notranjosti grobnice je bila temno rjava ilovnata plast (SE 117), 1,9 cm, t. 4 g, št. odl. 2. vanjo pa je bila položena žganina (SE 118) s fragmentiranimi pridatki, ostanki kremacije in žlindro (SE 325). 173 Grob 25, kv. 15, SE 325 Močno poškodovano izvihano zaobljeno ustje in del narebre- Dimenzije vkopa: 150 × 137 × 65 cm. nega vratu vaze. Faktura N3. Barva površine in loma svetlo siva Datacija: flavijska doba. (2.5YR 7/1). Rek. pr. u. 10,8 cm, ohr. v. 1,9 cm, t. 5 g, št. odl. 1. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. 174 Grob 25, kv. 15, SE 325 Močno poškodovano ostenje sklede. Faktura N2, prežgano. Vel. 6,2 × 6,0 cm, t. 25 g, št. odl. 1. A 175 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano prstanasto dno posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 5,8 cm, ohr. v. 1,4 cm, t. 7 g, št. odl. 1. 176 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano prstanasto dno posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 4,8 cm, ohr. v. 0,9 cm, t. 7 g, št. odl. 1. B 177 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano dno posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 5,8 cm, ohr. v. 3,8 cm, t. 13 g, št. odl. 1. 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Namizna N2a N3b N5a N5b št. t. št. t. št. t. št. t. 31 18 g 18 36 g 49 110 g 15 97 g 128 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 170 171 172 173 174 175 176 177 Grob 25 Grob 25, Merilo: 1:2 SE 325; merilo 1 : 2. 129 178 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 13 g, št. odl. 2. 179 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKb. Barva površine temno siva (10YR 5/1), barva loma svetlo rume- norjava (10YR 6/4), barva premaza črna (10YR 2/1). Rek. pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 180 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 181 Grob 25, kv. 15, SE 325 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje krožnika s premazom na notranji in zunanji površini. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 182 Grob 25, kv. 15, SE 325 Zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 30,4 cm, ohr. v. 4,0 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 183 Grob 25, kv. 15, SE 325 Zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 22 cm, ohr. v. 2,4 cm, t. 7 g, št. odl. 2. 184 Grob 25, kv. 15, SE 325 Zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa. Barva površi- ne temno siva (10YR 5/1), barva loma svetlo rumenorjava (10YR 6/4). Rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 7 g, št. odl. 1. 185 Grob 25, kv. 15, SE 325 Zaobljeno ustje in ostenje odprte posode. Faktura NK2a. Barva površine temno siva (10YR 5/1), barva loma svetlo rumenorjava (10YR 6/4). Rek. pr. u. 19,0 cm, ohr. v. 2,9 cm, t. 21 g, št. odl. 3. 130 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 178 179 180 181 182 183 184 185 Grob 25 Grob 25, SE 325; merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 131 Grob 26, kv. 15, SE 120, SE 121, SE 122, SE 123 Grobni inventar Manjša ovalna grobna jama (SE 120) je bila vkopana v ilovna- Prežgana glina to osnovo (SE 2) ob živi skali. Jama je bila zapolnjena z rjavo št. t. ilovico (SE 121), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo 27 30 g (SE 122) ter fragmentiranimi pridatki (SE 123). Dimenzije vkopa: 160 × 115 × 36 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Inventar manjka – nimamo fotografij, risb ali predmetov. 0 0.5 m 1 m A B A B 336.14 Grob 27, kv. 8, SE 124, SE 125, SE 126, SE 127, SE 128, SE 129, SE 130 Grobna jama pravokotne oblike (SE 124) za konstrukcijo 0 0.5 m 1 m (SE 125) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstruk- cije (SE 125), narejene iz apnenčevih lomljencev, je bilo ohra- A njenih šest vrst kamnov, ki so se na vrhu širili. Pokrivala jo je do tretjine ohranjena apnenčasta plošča (SE 127), velika 80 × 65 × 43 cm. V notranjosti groba je bila iz apnenčevih lomljencev narejena predelna stena (SE 129). Na tem mestu je bila večja koncentracija žganine (SE 128). Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 127), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 128) in fragmentiranimi pridatki (SE 130). Dimenzije vkopa: 160 × 140 × 43 cm. B A B Datacija: flavijska doba. 336.08 Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana Bakrova zlitina Železo Namizna Namizno glina kuhinjska N1a N2a N3a N4a N4b Nka št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 3 2 g 17 16 g 54 71 g 1 2 g 2 2 g 5 68 g 4 4 g 1 2 g 63 55 g 132 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 133 Kovina 186 Grob 27, kv. 8, SE 130 Navoj fibule; bakrova zlitina; vel. 1,0 × 0,7 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 187 Grob 27, kv. 8, SE 130 Močno poškodovana noga fibule; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. 1,7 cm, ohr. v. 0,7 cm, ohr. š. 0,2 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 188 Grob 27, kv. 8, SE 130 Novec; bakrova zlitina. Traianus, as, 99–100, Rom, RIC 416. 189 Grob 27, kv. 8, SE 130 Najmanj 17 poškodovanih in korodiranih železnih žebljičkov za čevlje. Skupna t. 16 g. Keramika 190 Grob 27, kv. 8, SE 130 Skoraj popolnoma ohranjena čaša z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Faktura N1b. Ostanki temnega premaza na notranji in zunanji strani ohranjeni samo v sledovih. Barva loma in površi- ne rožnata (7.5YR 7/4), barva premaza temno siva (7.5YR 4/1). Pr. u. 6,2 cm, pr. dna 3 cm, v. 6,8 cm, t. 71 g, št. odl. 54. 191 Grob 27, kv. 8, SE 130 Zaobljeno ustje in ostenje krožnika. Horizontalni kaneluri pod ustjem in na prelomu v dno na zunanji strani, na notranji strani horizontalna kanelura nad dnom. Faktura NKa. Barva loma in površine svetlo rjava (7.5YR 6/4). Rek. pr. u. 8,9 cm, ohr. v. 2 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 192 Grob 27, kv. 8, SE 130 Močno poškodovan ročaj vrča. Faktura N2a. Barva loma in po- vršine rdečerumena (5YR 6/6). Vel. 3,0 × 1,8 cm, t. 69 g, št. odl. 1. 193 Grob 27, kv. 8, SE 130 Poškodovano prstanasto dno sklede. Faktura N4a. Barva po- vršine temno siva (2.5YR 4/1), barva loma rumena (10YR 7/6). Rek. pr. dna 9,7 cm, ohr. v. 2,6 cm, t. 66 g, št. odl. 5. 134 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 186 190 192 191 193 Grob 27 Merilo: 1:2 186 Merilo: 1:1 Grob 27, SE 130; 186 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 135 Grob 28, kv. 14, SE 131, SE 132, SE 133, SE 134, SE 135, SE 136 Grobna jama pravokotne oblike (SE 131) za konstrukcijo (SE 133) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 133), narejene iz apnenčevih lomljencev, sta bili ohranjeni dve vzporedni vrsti kamnov – steni, ki sta imeli proti dnu do- datne prečne, krajše stranice grobne konstrukcije. Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 134), močno pomešano z žganinsko plastjo (SE 135) in fragmentiranimi pridatki (SE 136). Dimenzije vkopa: 150 × 125 × 75 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do prva polovica 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: večinoma kosti odrasle osebe nad 30 A let, nekaj odlomkov morda otroških. B A B 335.53 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Železo Oljenka Namizna O1a KTS2 N1b N2a N3a N4a N5b št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 43 48 g 8 18 g 4 1 g 2 13 g 93 602 g 12 25 g 5 29 g 3 15 g Keramika Prežgana glina Namizno-kuhinjska Kuhinjska Drugo Nka NKb KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 11 40 g 1 18 g 4 8 g 2 9 g 14 22 g 136 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 137 Kovina Keramika 194 Grob 28, kv. 14, SE 136 196 Grob 28, kv. 14, SE 136 Odlomljen žebelj s steblom kvadratnega preseka, Poškodovana ramena in nosek oljenke. Loeschcke X. Faktura brez ohranjene glavice; rahlo korodirano železo; O1a. Barva loma in površine svetlo rdeča (2.5YR 6/8). Vel. 4 × ohr. dl. 3,4 cm, t. 2 g. 2,1 cm, t. 18 g, št. odl. 8. 197 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano ustje in ostenje čaše. Faktura N3b. Barva površine in loma siva (10YR 6/1), barva premaza zelo temno siva (GLEY1 3/N). Rek. pr. u. 6,1 cm, ohr. v. 3,8 cm, t. 11 g, št. odl. 8. 198 Grob 28, kv. 14, SE 136 195 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano ustje in ostenje čaše tankih sten. Faktura KTS2. Najmanj 42 poškodovanih in korodiranih železnih žebljičkov za Barva loma svetlo siva (2.5Y 7/1) in barva površine temno siva čevlje. Skupna t. 46 g. (2.5Y 4/1). Zunanja površina popolnoma abradirana. Rek. pr. u. 5,8 cm, ohr. v. 1,5 cm, t. 1 g, št. odl. 4. 199 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano trikotno ustje in ostenje zaprte posode. Faktura N3a. Barva površine in loma siva (10YR 6/1), barva premaza zelo temno siva (GLEY1 3/N). Rek. pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 8 g, št. odl. 5. 200 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N1b, prež- gano. Rek. pr. u. 9 cm, ohr. v. 3 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 201 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano izvihano ustje sklede. Faktura N1b, prežgano. Rek. pr. u. 27,2 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 202 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano ostenje in uvihano ustje krožnika. Faktura NKa, prežgano. Rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,7 cm, t. 18 g, št. odl. 3. 203 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano ostenje in uvihano ustje krožnika. Faktura NKb, prežgano. Rek. pr. u. 16,5 cm, ohr. v. 3,5 cm, t. 18 g, št. odl. 1. 204 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano ostenje in uvihano ustje krožnika. Faktura N3a. Barva površine in loma siva (10YR 6/1). Rek. pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 2,0 cm, t. 12 g, št. odl. 4. 205 Grob 28, kv. 14, SE 136 Poškodovano prstanasto dno in ostenje vrča. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/6). Rek. pr. dna 7,8 cm, ohr. v. 4,5 cm, t. 602 g, št. odl. 93. 138 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 194 197 199 200 196 201 202 203 204 205 Grob 28 Merilo: 1:2 Grob 28, SE 136; merilo 1 : 2. 139 Grob 29, kv. 4, 5, SE 137, SE 138, SE 139, SE 140, SE 141, SE 142, SE 143 Grobna jama pravokotne oblike (SE 137) za konstrukcijo (SE 139) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstruk- cije (SE 139), narejene iz apnenčevih lomljencev, je bilo ohranje- nih pet vrst kamnov. Pokrivala jo je apnenčasta plošča (SE 138), velika 57 × 45 × 23 cm. Grobna konstrukcija (SE 139) je imela predelno steno iz apnenčastih lomljencev (SE 142). Konstruk- cija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 140), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 141) in fragmentiranimi pridatki (SE 143). Dimenzije vkopa: 170 × 100 × 57 cm. A Datacija: 2. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: Odrasla oseba nedoločljivega spola, stara več kot 25 let. B A B 336.8 336.8 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Steklo Keramika Bakrova zlitina Železo Amfora Namizna A1 N0 N2a N4a št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 8 52 g 1 9 g 2 179 g 1 5 g 1 26 g 4 117 g Keramika Prežgana glina Kuhinjska KK1 št. t. št. t. 2 2 g 29 38 g 140 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 141 Kovina Keramika 206 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 212 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 Novec; bakrova zlitina. Vespasianus (Titus), dupondius, 74, Odlomek ročaja amfore. Faktura A1. Barva površine in loma Rom, RIC 742. svetlo rjava (10YR 7/4). Ohr. v. 14,9 cm, pr. ročaja 5,1 × 2,4 cm, 207 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 t. 175 g, št. odl. 2. Odlomljen žebelj s pravokotno glavico in steblom 213 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; Odlomek ustja in ostenja posode. Faktura N2a. Barva površi- vel. glavice 2,9 × 1,7 cm, ohr. dl. 3,7 cm, t. 2 g. ne in loma rdečerumena (5YR 7/6) Ohr. v. 5,3 cm, rek. pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 4,9 cm, t. 26 g, št. odl. 1. 208 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 214 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 Odlomljen žebelj s pravokotno glavico in ste- Odlomek ostenja. Faktura N0. Barva loma rdečerumena (5YR blom kvadratnega preseka; rahlo korodirano 7/6), barva površine lisasta, pretežno svetlo siva (10YR 7/2). Vel. železo; vel. glavice 2,3 × 1,4 cm, ohr. dl. 2,5 cm, 4,8 × 3,2 cm, t. 5 g, št. odl. 1. t. 3 g. 215 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 209 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 Poškodovano izvihano ustje sklede. Faktura N4a. Barva površi- Odlomljeno steblo žeblja kvadratnega preseka, ne temno siva (2.5YR 4/1), barva loma rumena (10YR 7/6). Ohr. brez ohranjene glavice; rahlo korodirano železo; v. 4,3 cm, rek. pr. u. 31,8 cm, t. 117 g, št. odl. 4. ohr. dl. 4,9 cm, t. 3 g. 210 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 Najmanj štirje poškodovani in korodirani železni žebljički za čevlje. Skupna t. 3 g. Steklo 211 Grob 29, kv. 4, 5, SE 143 Odlomek vratu balzamarija. Prosto pihan. Ohr. v. 10,7 cm, t. 9 g. 142 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 208 207 209 211 212 213 214 215 Grob 29, SE 143; merilo 1 : 2. Grob 29 143 Merilo: 1:2 Grob 30, kv. 6, 17, SE 144, SE 145, SE 146, SE 147, SE 148, SE 149, SE 150] Grobna jama pravokotne oblike (SE 144) za konstrukcijo (SE 146) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstruk- cije (SE 146), narejene iz apnenčevih lomljencev, je bilo ohra- njenih šest vrst kamnov, ki so se proti vrhu širili. Pokrivala jo je apnenčasta plošča (SE 145). Grobna konstrukcija (SE 146) je imela predelno steno iz apnenčastih lomljencev (SE 149). Kon- strukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 147), močno po- mešano z žganinsko plastjo (SE 148) in fragmentiranimi pridatki (SE 150). Dimenzije vkopa: 170 × 120 × 68 cm. Datacija: 1. do 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: Mlada odrasla oseba nedoločljivega spola, stara 18–21 let. B A A B 336.67 B 0 0.5 m 1 m A Grobni inventar A B 336.67 Kovina Steklo Keramika Bakrova zlitina Oljenka Namizna Kuhinjska O2 KTS1/2 N2a KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 3 13 g 02 12 g 0.5 m 1 m 24 26 g 1 2 g 20 47 g 3 8 g 144 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 145 Kovina Keramika 216 Grob 30, kv. 6, SE 150 221 Grob 30, kv. 6, SE 150 Fibula; bakrova zlitina, korodirana; dl. 4,2 cm, š. Volutna oljenka. Tip Loeschcke I. Faktura O3. Pretežna bar-2,2 cm, v. 2,6 cm, t. 10 g. va loma in površine rdečerjava (7.5YR 7/6). Dl. 8,1 cm, ohr. v. 2,2 cm, š. 5,8 cm, t. 26 g, št. odl. 24. 217 Grob 30, kv. 6, SE 150 Igla in gumb fibule; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. igle 2,9 cm, t. 3 g, št. odl. 2. Steklo 218 Grob 30, kv. 6, SE 150 Popolnoma ohranjeno predilno vretence iz temno modrega stekla z nataljeno spiralo iz belega nepro- 222 Grob 30, kv. 6, SE 150 sojnega stekla. Pr. vretenca 2,6 cm, Odlomek ustja in ostenja skodelice tankih sten. Faktura KTS2. Iz- pr. odprtine 0,35 cm, v. 1 cm, t. 7 g. delana na lončarskem kolesu. Barva loma in površine siva (10YR Datacija: 1. stoletje n. št. in pogojno 6/1). Pr. u. 7 cm, vel. odlomka 3,0 × 3,0 cm, db. ostenja 0,3 cm, prva polovica 2. stoletja n. št. t. 2 g. Okrašena z barbotinom. Datacija: sredina 1. stoletja n. št. 219 Grob 30, kv. 6, SE 150 223 Grob 30, kv. 6, SE 150 Polovica vijčka iz svetlo zelenega prosojnega Odlomek ustja z ostenjem. Faktura N2a. Barva površine rdeče- stekla. Pr. vijčka 2,9 cm, pr. odprtine 0,3 cm, v. rumena (5YR 6/6), barva preloma rdečerumena (5YR 6/6). Ohr. 0,9 cm, t. 5 g. Datacija: 1. stoletje n. št. in pogoj- v. 8 cm, db. ostenja 0,5 cm, pr. u. 11,4 cm, t. 45 g, št. odl. 10. no prva polovica 2. stoletja n. št. 224 Grob 30, kv. 6, SE 150 Poškodovano ostenje in dno vrča. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerjava (5YR 7/6). Rek. pr. dna 7,3 cm, ohr. v. 2 cm, 220 Grob 30, kv. 6, SE 150 t. 140 g, št. odl. 128. Dva odlomka balzamarija: - v ognju poškodovan odlomek ustja in vratu; vel. 1,4 × 1,5 × 3,0 cm, t. 3 g. - dlomek ostenja in dna; pr. dna 3,0 cm, ohr. v. 2,1 cm, t. 5 g. 146 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 216 218 219 221 220 222 223 224 Grob 30, SE 150; merilo 1 : 2. 147 Grob 30 Merilo: 1:2 Grob 31, kv. 20, SE 151, SE 152, SE 153, SE 154, SE 155, SE 156, SE 157 Grobna jama pravokotne oblike (SE 151) za konstrukcijo (SE 152) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija (SE 152), narejena iz apnenčevih plošč, je bila kvadratne oblike. Plošče so bile premaknjene in so bile odkrite v sekundarni legi. Dno konstrukcije je bilo narejeno iz ene apnenčeve plošče (SE 155). V prvotni obliki groba so bile na spodnjo ploščo (SE 155) posta- vljene vrste kamnov (SE 156), ki so dajale obliko in oporo stran- skim ploščam (SE 152). Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 153), močno pomešano z žganinsko plastjo (SE 154) in fragmentiranimi pridatki (SE 157). Dimenzije vkopa: 100 × 80 × 57 cm. Datacija: 2. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: mlada odrasla oseba nedoločljivega spola. A B A B 336.67 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana glina Železo Oljenka Namizna Kuhinjska O2a N2a N2b N4a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 6 14 g 11 33 g 5 8 g 30 59 g 10 175 g 16 66 g 8 8 g 148 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 149 Kovina 225 Grob 31, kv. 20, SE 157 Poškodovan železen predmet; močno korodirano železo; vel. 3,6 × 2,5 cm, t. 13 g, št. odl. 5. 226 Grob 31, kv. 20, SE 157 Poškodovan piramidalen žebljiček za čevlje; močno korodirano železo; t. 1 g. Keramika 227 Grob 31, kv. 20, SE 157 Poškodovana pečatna oljenka z žigom CRESCES z dodatno prekinjeno črko S eno vrsto pod prvo črko S v imenu. Tip Loeschcke X. Faktura O2a. Barva loma in površine rumenordeča (5YR 5/8). Ohr. v. 3,8 cm, t. 33 g, št. odl. 11. 228 Grob 31, kv. 20, SE 157 Poškodovan lonček ali čaša z narebrenim vratom in zaobljenim, navpičnim ustjem. Faktura N2b. Ostanki premaza na zunanji strani. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6), barva premaza rdeča (2.5YR 4/8). Rek. pr. u. 8,8 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 19 g, št. odl. 27. 229 Grob 31, kv. 20, SE 157 Nepopolno ohranjena skleda z izvihanim ustjem in nogo. Fak- tura N4a. Barva površine temno siva (2.5YR 4/1), barva loma rumena (10YR 7/6). Rek. pr. u. 31,8 cm, rek. pr. noge 12,2 cm, rek. v. 9,8 cm, t. 175 g, št. odl. 10. 230 Grob 31, kv. 20, SE 157 Nepopolno ohranjena posoda, morda hišaste žare. Okras vzporednih žlebov na ostenju. Faktura N2b. Ostanki premaza na zunanji strani. Vel. 4,7 × 5,7 cm, t. 40 g, št. odl. 3. 231 Grob 31, kv. 20, SE 157 Ustje in ostenje lonca iz grobe keramike. Ostenje je okrašeno s horizontalnim in navpičnim metličenjem. Faktura KK1. Rek. pr. u. 22,6 cm, ohr. v. 1,8 cm, t. 64 g, št. odl. 14. 150 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 227 228 229 231 Grob 31 Merilo: 1:2 Grob 31, SE 157; merilo 1 : 2. 151 Grob 32, kv. 19, SE 158, SE 159, SE 160, SE 161, SE 162 A Grobna jama pravokotne oblike (SE 158) za konstrukcijo (SE 159) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija (SE 159), narejena iz apnenčevih plošč, je bila kvadratne oblike. Najverje- tneje je na ta grob kot pokrov sodila kamnita plošča (SE 96), ki smo jo opredelili kot grob 19. Interpretacija: grobna arhitektura. A B Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 160), ki je bila 336.59 močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 161) in fragmentiranimi pridatki (SE 161). Dimenzije vkopa: 85 × 80 × 50 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. 0 0.5 m 1 m A B A B 336.59 0 0.5 m 1 m B Grobni inventar Steklo Keramika Prežgana glina Oljenka Namizna Drugo O2a N2a N2b N4b št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 20 >1 g 1 1 g 78 63 g 3 4 g 5 19 g 1 1 g 2 3 g Keramika 232 Grob 32, kv. 19, SE 161 Ostenje nepopolno ohranjenega lončka ali čaše z narebrenim vratom. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6). Največji ohr. pr. 8,9 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 19 g, št. odl. 22. 152 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 32 Merilo 1:2 232 Grob 32, SE 161; merilo 1 : 2. 153 Grob 33, kv. 17, SE 163, SE 164, SE 165, SE 166, SE 167, SE 168, SE 169 Grobna jama pravokotne oblike (SE 163) za konstrukcijo (SE 165) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 165), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene štiri vzporedne vrste kamnov. Pokrivala jo je do tretjine ohra- njena apnenčasta plošča (SE 164), velika 71 × 137 × 53 cm. Del pokrova se je verjetno porušil v grob (SE 167). Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 166), ki je bila v višini spodnje vrste lomljencev prekinjena s pokrovom ter močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 168) in fragmentiranimi pridatki (SE 169). Dimenzije vkopa: 163 × 137 × 53 cm. Datacija: druga polovica 1. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. B A 336.91 B A 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Prežgana glina Oljenka Namizna Namizno- kuhinjska O2b N1a N2a N3a N4b N5a Nka št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 127 34 g 94 73 g 108 77 g 2 6 g 5 51 g 7 12 g 1 4 g 3 12 g 154 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 155 Keramika 233 Grob 33, kv. 17, SE 169 Močno poškodovana volutna oljenka z držajem. Disk je od ramen ločen z dvojnim žlebom. Faktura O2b. Barva loma in površine redeče rumena (lom: 5YR 7/6, površina: 5YR 7/8). Pr. diska 5,5 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. 8 g, št. odl. 157. 234 Grob 33, kv. 17, SE 169 Skoraj popolnoma ohranjena skodelica z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Kanelura pod ustjem in na največjem premeru oboda. Zbledel rdeč premaz na zgornjih dveh tretjinah skode- lice zunaj in znotraj. Faktura N1a. Barva površine in loma zelo svetlo rjava (10YR 7/3), barva premaza rdečerjava (5YR 7/8). Rek. pr. u. 9,4 cm, pr. dna 3,2 cm, v. 5,8 cm, t. 73 g, št. odl. 94. 235 Grob 33, kv. 17, SE 169 Močno poškodovan vrč, ravno ustje, del vratu z ostenjem in pr- stanasto dno. Faktura N2a. Barva loma in površine je rdečerjava (5YR 7/8). Rek. pr. u. 7,0 cm, pr. dna 7,8 cm, t. 73 g, št. odl. 104. 236 Grob 33, kv. 17, SE 169 Izvihano ustje in ravno dno čaše. Faktura N5a. Rek. pr. u. 8,7 cm, rek. pr. dna 3,2 cm, t. 12 g, št. odl. 7. 237 Grob 33, kv. 17, SE 169 Poškodovano ravno dno in ostenje čaše ali skodelice. Faktura N3a. Barva površine in loma svetlo rumenorjava. Rek. pr. dna 3,6 cm, ohr v. 0,5 cm, t. 6 g, št. odl. 2. 238 Grob 33, kv. 17, SE 169 Ostenje odprte posode, verjetno sklede. Po obodu potekata dve horizontalni kaneluri. Faktura N4b. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma je svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Največji rek. pr. 33 cm, ohr. v. 4,4 cm, t. 51 g, št. odl. 5. 156 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 233 234 235 236 237 238 Grob 33 Merilo: 1:2 Grob 33, SE 169; merilo 1 : 2. 157 Grob 34b, kv. 19, SE 170–SE 176 Velika pravokotna grobna parcela (SE 170), ki je imela približno na sredini večji kamen iz apnenca in po površini okoli njega naložene manjše apnenčeve lomljence (SE 171) za označevanje grobne parcele. Grobna jama pravokotne oblike (SE 172) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Obdana je bila s kamnitim vencem apnenčastih lomljencev (SE 173). Jama je bila zapolnje- na z rjavo ilovico (SE 174), močno zmešano z žganinsko plastjo (SE 175) in fragmentiranimi pridatki (SE 176). Dimenzije vkopa: 356 × 305 × 35 cm. Datacija: 2. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: mlada odrasla oseba, morda ženske- ga spola. Skromna obraba zob kaže na mlajšo odraslo osebo, ocena spola je nezanesljiva, saj temelji le na gracilnosti kosti. 0 0.5 m 1 m 0 0.5 m 1 m A A B B A B A 337.31 B 336.80 Grobni inventar Kovina Keramika Železo Amfora Namizna Kuhinjska A1? N2b N3a N4b N5a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 73 g 13 234 g 43 245 g 4 65 g 6 939 g 8 35 g 32 45 g 158 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 159 Keramika 239 Grob 34, kv. 19, SE 176 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Na zunanji stra- ni ostanki rdečega premaza. Faktura N2b. Barva loma in povr- šine rdečerumena (5YR 6/7), barva premaza rdeča (2.5YR 4/6). Vel. 10,5 × 5,3 cm, t. 235 g, št. odl. 33. 240 Grob 34, kv. 19, SE 176 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Okras dveh horizontalnih kanelur na ostenju. Faktura N4b. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Rek. pr. u. 27,6 cm, ohr. v. 6 cm, t. 939 g, št. odl. 6. 241 Grob 34, kv. 19, SE 176 Poškodovano ostenje odprte posode, verjetno sklede. Faktura N3a. Barva loma je svetlo siva (10YR 7/2), barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N). Vel. 9,4 × 4,3 cm, t. 65 g, št. odl. 4. 242 Grob 34, kv. 19, SE 176 Poškodovano prstanasto dno in ostenje posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 5,0 cm, ohr. v. 2,6 cm, t. 35 g, št. odl. 8. 160 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 239 240 242 Grob 34 Merilo: 1:2 Grob 34, SE 176; merilo 1 : 2. 161 Grob 35, kv. 18a, SE 177, SE 178, SE 179, SE 180, SE 181 Ovalna grobna jama (SE 177) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 178), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 179) in fragmentiranimi pridatki (SE 181). Med polnilo so bili pridani manjši apnenče- vi lomljenci (SE 180). Dimenzije vkopa: 87 × 70 × 37 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: morda otrok, nedoločljivega spola, kosti so zelo slabo ohranjene. 0 0.5 m 1 m B A A B 337.62 Grobni inventar Keramika Kovina Grob 35 Namizna Oljenka Železo N5a O1 t. št. t. št. t. Merilo: 1:2 št. 5 g 6 10 g 15 1 g 1 Keramika 243 Grob 35, kv. 18a, SE 181 243 Ramena oljenke. Faktura O1. Barva površine in loma je svetlo rdeča (2.5R 6/8). Vel. 4,1 × 2,1 cm, t. 7 g, št. odl. 5. Grob 35, SE 181; merilo 1 : 2. 162 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 36, kv. 18a, SE 182, SE 183, SE 184, SE 185, SE 186, SE 187 Nepravilna jama okrogle oblike (SE 182) za grobno strukturo 0 0.5 m 1 m (SE 183) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Grobna kon- strukcija ovalne oblike je bila zgrajena iz 11 vrst kamnov. V njeni B notranjosti je bila narejena pravokotna odprtina, velika 120 × 100 cm. Stene zunanje konstrukcije (SE 183) so bile debele do 80 cm. Pri zidavi so zlasti za temelje uporabljali malto kot vezi- vo. V notranjosti groba je bila iz apnenčevih lomljencev nare- jena polica (SE 186), zapolnjena z žganinsko plastjo. Grobnica je bila zapolnjena s temno ilovico (SE 184), med katero je bila predvsem proti dnu mešana žganina (SE 185). V slednji so ležali fragmentirani pridatki (SE 187). Dimenzije vkopa: 320 × 270 × 90 cm. Datacija: prva polovica 3. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola, A B stara več kot 30 let. 337.99 A Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 163 Grobni inventar Kovina Steklo Bakrova zlitina Železo št. t. št. t. št. t. 1 6 g 1 1 g 7 8 g Keramika Prežgana glina Oljenka Namizna Namizna Kuhinjska O2a RK2 N2a N2b N4b N6a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 7 45 g 12 12 g 4 5 g 1 2 g 3 34 g 6 59 g 8 30 g 7 5 g Kovina Keramika 244 Grob 36, kv. 18a, SE 187 248 Grob 36, kv. 18a, SE 187 Navoj fibule; bakrova zlitina, močno korodirana; dl. Poškodovano rame, dno in nosek oljenke. Žig neberljiv. Nosek 0,6 cm, ohr. š. 1,0 cm, v. 0,8 cm, t. 6 g, št. odl. 1. ožgan. Faktura O2a. Barva loma svetlo rdeča (2.5YR 6/8), bar- 245 Grob 36, kv. 18a, SE 187 va površine rdeča (2.5YR 5/8). Ohr. v. 3,5 cm, pr. diska 7,5 cm, t. 45 g, št. odl. 7. Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,5 × 0,1 cm, dl. 249 Grob 36, kv. 18a, SE 187 0,7 cm, t. manj kot 1 g. Odlomki zaobljenega ustja, narebrenega vratu in ostenja čaše. 246 Grob 36, kv. 18a, SE 187 Barbotinast okras v obliki križev in podkev. Faktura RK. Barva loma rožnata (5YR 8/4), barva premaza pretežno rumenordeča Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in (5YR 5/8). Rek. pr. u. 5,9 cm, t. 12 g. št. odl. 12. steblom kvadratnega preseka. T. manj kot 1 g. Steklo 247 Grob 36, kv. 18a, SE 187 Odlomki v ognju poškodovanega predmeta iz naravno obar- vanega stekla. Vel. 3,6 × 3,0 cm, t. 8 g, št. odl. 7. 250 Grob 36, kv. 18a, SE 187 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Dve vzporedni horizontalni kaneluri pod ustjem. Faktura N6. Barva loma in po- vršine rdečerjava (5YR 7/8). Rek. pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 5,9 cm, t. 59 g, št. odl. 6. 164 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 248 249 250 Grob 36 Merilo: 1:2 Grob 36, SE 187; merilo 1 : 2. 165 Grob 37, kv. 6, SE 188, SE 189, SE 190, SE 191, SE 192 Ovalna grobna jama (SE 188) je bila vkopana v ilovnato osno- vo (SE 2) in je bila na vrhu obložena z apnenčevimi lomljenci (SE 189). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 190), močno zmešano z žganinsko plastjo (SE 191) in fragmentiranimi pridatki (SE 192). Dimenzije vkopa: 150 × 80 × 31 cm. Datacija: 2. stoletje n. št. A B A B 336.93 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Oljenke Namizna O2a O3a N1a N2a N3a N4a N5a št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 2 g 2 1 g 3 5 g 43 169 g 25 70 g 2 42 g 68 265 g Keramika Prežgana glina Namizno-kuhinjska Kuhinjska Nka NKb KK1 KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 27 318 g 1 9 g 23 66 g 9 27 g 83 209 g 166 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 167 Keramika 251 Grob 37, kv. 6, SE 192 Močno poškodovano dno pečatne oljenke. Viden žig VERI s piko v krogu. Faktura O2a. Barva površine in loma svetlo rdeča (2.5YR 6/6). Vel. 2,7 × 2,8 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 252 Grob 37, kv. 6, SE 192 Močno poškodovana ramena in ostenje volutne oljenke. Faktu- ra O3a. Barva površine in loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Vel. 2,7 × 1,2 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 2. 253 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovan narebren vrat čaše. Faktura N3. Vel. 3,1 × 2,0 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 254 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovan narebren vrat čaše. Faktura N3a. Vel. 1,8 × 1,5 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 255 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano zaobljeno ustje in narebren vrat čaše. Faktura N1a. Vel. 1,8 × 2,0 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 256 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano zaobljeno ustje in narebren vrat čaše. Faktura N3a. Rek. pr. u. 7,6 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 257 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Rek. pr. u. 9,4 cm, ohr. v. 1,4 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 258 Grob 37, kv. 6, SE 192 Močno poškodovano trikotno ustje in ostenje čaše. Faktura N2a. Barva površine in loma svetlo rdeča (2.5YR 6/8). Rek. pr. u. 11,7 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 25 g, št. odl. 7. 259 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N1b, prež- gano. Rek. pr. u. 13,0 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 260 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N5a. Rek. pr. u. 15 cm, ohr. v. 1,9 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 261 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N1, prež- gano. Barva površine in loma rdečerumena (7.5YR 6/6). Rek. pr. u. 13,8 cm, ohr. v. 2,2 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 262 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N5a. Rek. pr. u. 13 cm, ohr. v. 3,8 cm, t. 191 g, št. odl. 2. 168 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 Grob 37 Merilo: 1:2 Grob 37, SE 192; merilo 1 : 2. 169 263 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano trikotno ustje posode. Faktura N3a, pre- žgano. Rek. pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 264 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovan krožnik z izvihanim ustjem. Faktura NKa. Ustje ni bilo dovolj ohranjeno za rekonstrukcijo. Ohr. v. 2,3 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 265 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano uvihano ustje krožnika. Faktura KK2, prežgano. Rek. pr. 18,7 cm, ohr. v. 1,4 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 266 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje sklede. Faktura N1a. Barva površi- ne in barva loma svetlo rjava (7.5YR 6/3 površina in 7.5YR 6/4 lom). Rek. pr. u. 20,6 cm, ohr. v. 0,7 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 267 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano izvihano ustje sklede. Faktura N1a. Rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 0,8 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 268 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovan krožnik z upognjenim ustjem. Faktura NKa. Rek. pr. u. 19,8 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 269 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovan krožnik z upognjenim ustjem in ravnim dnom. Fak- tura NKa. Rek. pr. u. 16 cm, v. 3 cm, t. 13 g, št. odl. 1. 270 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano uvihano ustje krožnika z ravnim dnom. Faktura NKa. Rek. pr. u. 13 cm, v. 3,0 cm, t. 15 g, št. odl. 4. 271 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano uvihano ustje krožnika. Faktura KK2, prežgano. Rek. pr. 21 cm, ohr. v. 3,6 cm, t. 17 g, št. odl. 5. 272 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano uvihano ustje krožnika. Faktura KK2, prežgano. Rek. pr. 19,8 cm, ohr. v. 2,8 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 273 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano ustje krožnika. Faktura NKa. Rek. pr. u. 34 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 170 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 Grob 37, SE 192; merilo 1 : 2. Grob 37 Merilo: 1:2 171 274 Grob 37, kv. 6, SE 192 Močno poškodovano ravno dno, rame in ročaj vrča. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 6/8). Rek. pr. dna 7,8 cm, ohr. v. dna 4,4 cm, t. 83 g, št. odl. 4. 275 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano prstanasto dno krožnika. Faktura NKa. Rek. pr. 7,6 cm, ohr. v. 1,1 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 276 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano prstanasto dno posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 8,8 cm, ohr. v. 1,6 cm, t. 15 g, št. odl. 1. 277 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano upognjeno dno posode, verjetno čaše. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. dna 6,2 cm, ohr. v. 1,0 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 278 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano ravno dno posode, verjetno čaše. Faktura N5a. Rek. pr. dna 7,4 cm, ohr. v. 1,1 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 279 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano ravno dno krožnika in ostenja. Faktura NKa. Rek. pr. dna 15,8 cm, ohr. v. 1,2 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 280 Grob 37, kv. 6, SE 192 Poškodovano ravno dno krožnika in ostenje. Faktura NKa. Rek. pr. dna 28 cm, ohr. v. 1,5 cm, t. 11 g, št. odl. 1. 172 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 274 275 276 277 278 279 280 Grob 37, SE 192; merilo 1 : 2. 173 Grob 37 Merilo: 1:2 Grob 38, kv. 15, 16, SE 193, SE 194, SE 195, SE 196 Ovalna grobna jama (SE 193) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 194), močno pomešano z žganinsko plastjo (SE 195), fragmentiranimi pri- datki (SE 196) in vidnejšimi odlomki ožganih dolgih kosti. Med polnilo so bili pridani manjši apnenčevi lomljenci (SE 180). Dimenzije vkopa: 110 × 100 × 22 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: Morda otrok, nedoločljivega spola, kosti so zelo slabo ohranjene. B A A B 336.07 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Namizna Kuhinjska N1 KK1 št. t. št. t. 2 2 g 7 29 g Keramika 281 Grob 38, kv. 15, 16, SE 196 Odlomek ustja lonca. Faktura KK1. Rek. pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 3,7 cm, t. 24 g, št. odl. 1. 174 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 38 Merilo: 1:2 281 Grob 38, SE 196; merilo 1 : 2. 175 Grob 39, kv. 6a, 18, SE 197, SE 198, SE 199, SE 200, SE 201, SE 202 Ovalna grobna jama (SE 197) je bila vkopana v ilovnato osno- vo (SE 2) in je bila na vrhu obložena z apnenčevimi lomljenci (SE 199). Jama je bila pokrita z apnenčasto skalo velikosti 77 × 60 × 37 cm. Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 200), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 201) in fragmen- tiranimi pridatki (SE 202). Dimenzije vkopa: 160 × 115 × 60 cm. Datacija: problematična datacija – oljenka in vrček datirata grob v 1. stoletje n. št., ustje lonca z vrezi pa v 3. stoletje n. št. (ustje je bilo najverjetneje sekundarno primešano v polnilo). A B A B 337.35 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Oljenki Namizna Kuhinjska O1a O3a N1a N2a N2b N4a N5a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 3 1 g 74 38 g 13 15 g 257 1194 g 25 254 g 4 75 g 7 7 g 15 33 g 176 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 177 Keramika 282 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Močno poškodovana volutna oljenka z reliefom tragične ma- ske in cornucopia. Faktura O3a. Barva loma in površine rdečerumena (7.5YR 7/6). T. 38 g, št. odl. 74. 283 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Navpično zaobljeno ustje in narebren vrat čaše ali majhne vaze. Faktura N1, prežgano. Rek. pr. u. 6 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 7 g, št. odl. 10. 284 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Izvihano ustje čaše. Faktura N6. Barva površine in loma rdeče- rumena (7.5YR 6/6). Rek. pr. u. 11 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. 8 g, št. odl. 3. 285 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Narebreno izvihano ustje in deli ostenja vaze. Faktura N2b. Bar- va loma in površine svetlo rdeča (2.5YR 6/8), barva premaza rdeča (10R 4/8). Rek. pr. u. 10,6 cm, ohr. v. 3,3 cm, t. 254 g, št. odl. 25. Datacija: 3. stoletje n. št. 286 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Izvihano ustje sklede. Faktura N4a. Barva površine temno siva (7.5YR 4/1), barva loma rdečerjava (7.5YR 7/6). Rek. pr. u. 30,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, t. 50 g, št. odl. 2. 287 Grob 39, kv. 6a, SE 202 Poškodovano ostenje, prstanasto dno in ročaj enoročajnega vrča. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. u. 7 cm, pr. dna 9,3 cm, t. 1173 g, št. odl. 248. 178 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 282 283 284 285 286 287 Grob 39, SE 202; merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 Grob 39 179 Grob 40b, kv. 19a, SE 208 SE 209, SE 210, SE 211 Manjša okrogla grobna jama (SE 208) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Ležala je pod grobom 40. Medsebojni odnos med njima ni popolnoma jasen; morda gre za isti grob ali pa za dva groba na istem mestu. Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 209), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 210) in fragmentiranimi pridatki (SE 211). Dimenzije vkopa: 55 × 29 × 19 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: najstnik ali mlada odrasla oseba nedo- ločljivega spola. Grobni inventar B Prežgana glina št. t. 25 15 g A 336.75 A B 0 0.5 m 1 m 180 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 40, kv. 19a, SE 203, SE 204, SE 205, SE 206, SE 207 Ovalna grobna jama (SE 203) je bila vkopana v ilovnato osno- A vo (SE 2) in je bila na vrhu obložena z apnenčevimi lomljenci (SE 204). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 205), moč- no zmešano z žganinsko plastjo (SE 206) in fragmentiranimi pridatki (SE 207). Dimenzije vkopa: 100 × 77 × 29 cm. Datacija: prva polovica 3. stoletja n. št. B A B 337.24 Grobni inventar 0 0.5 m 1 m Keramika Namizna Kuhinjska N2a N2b N3a N4a N5a KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 6 25 g 18 184 g 2 2 g 11 102 g 5 28 g 41 221 g 181 Keramika 288 Grob 40, kv. 19a, SE 207 Poškodovano ostenje in zaobljeno ustje sklede. Okras peresne- ga ornamenta med dvema kanelurama v dveh pasovih – pod ustjem in na prelomu ostenja. Faktura N4a. Rek. pr. u. 40 cm, ohr. v. 7,3 cm, t. 102 g, št. odl. 11. 289 Grob 40, kv. 19a, SE 207 Poškodovana skleda z izvihanim ustjem. Okras vodoravne ka- nelure na ostenju. Na zunanji strani slabo vidni ostanki rdečega premaza. Faktura N2b. Vel. 8,8 × 6,6 cm, t. 184 g, št. odl. 18. 290 Grob 40, kv. 19a, SE 207 Poškodovano ostenje in prstanasto dno odprte posode. Na notranji strani je posoda ožgana. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. dna 7,6 cm, ohr. v. 0,9 cm, t. 63 g, št. odl. 15. 291 Grob 40, kv. 19a, SE 207 Poškodovano ostenje in izvihano ustje lonca. Vodoravno metli- čenje na zunanji in notranji strani. Faktura KK1. Rek. pr. u. 29 cm, t. 196 g, št. odl. 36. 182 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 288 289 290 291 Grob 40 Grob 40, SE 207; merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 183 Grob 41, kv. 1, 4, SE 212, SE 213, SE 214, SE 215 Pravokotna grobna jama (SE 212) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 213), močno zmešano z žganinsko plastjo (SE 214) in fragmentirani- mi pridatki (SE 215). Dimenzije vkopa: 100 × 85 × 9 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: morda mlajši otrok, nedoločljivega spo- la, kosti so zelo slabo ohranjene. A B 336.63 A B 0 0.5 m 1 m 184 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 42, kv. 6, 7, SE 216, SE 217, SE 218, SE 219, SE 220 Pravokotna grobna jama (SE 216) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Ob robu vkopa je bila prežgana rdečerjava ilovica (SE 219). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 217), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 218) in fragmentiranimi pridatki (SE 220). Dimenzije vkopa: 115 × 85 × 60 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. A Grob 42 B Grob 37 A B 336.63 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Prežgana glina Bakrova zlitina Železo in steklena pasta št. t. št. t. št. t. 1 2 g 1 2 g 2 2 g 185 Kovina 292 Grob 42, kv. 6, 7, SE 220 Močno poškodovana glava in navoj fibule; bakrova zlitina, korodirana; vel. 2 × 1,5 × 0,6 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 293 Grob 42, kv. 6, 7, SE 220 Poškodovan prstan z gemo in ledvičastim presekom; korodirano železo in steklena pasta; notranji pr. prstana 1,3 cm, ohr. v. 1,5 cm, š. 1 cm, t. 2 g. 186 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 42 Merilo 1:2 293 Grob 42, SE 207; merilo 1 : 2. 187 Grob 43, kv. 14, SE 221, SE 222, SE 223, SE 224 Ovalna grobna jama (SE 221) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 222), močno zmešano z žganinsko plastjo (SE 223) in fragmentiranimi pri- datki (SE 224). Dimenzije vkopa: 113 × 93 × 38 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. Grobni inventar V grobu ni bilo ohranjenih grobnih pridatkov, ampak le dva fragmenta keramike, verjetno v polnilu. A Keramika Prežgana glina Drugo B št. t. št. t. 2 2 g 16 11 g A B 335.63 0 0.5 m 1 m 188 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 225, SE 226, SE 227, SE 228, A SE 229, SE 230 Grobna jama pravokotne oblike (SE 225) za konstrukcijo (SE 227) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Od konstrukcije (SE 227), narejene iz apnenčevih lomljencev, so bile ohranjene štiri vzporedne vrste kamnov. Pri zidavi so za vezi-vo uporabili malto. Konstrukcijo je pokrivala apnenčasta plošča (SE 226), velika 67 × 61 × 37 cm. Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 228), močno pomešano z žganinsko plastjo (SE 229) in fragmentiranimi pridatki (SE 230). B Dimenzije vkopa: 200 × 120 × 74 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. A B Antropološki podatki: v žganinski plasti ni bilo človeških kosti, 337.93 le živalske. Grobni inventar 0 0.5 m 1 m Kovina Steklo Keramika Prežgana Bakrova Železo Oljenka Namizna Kuhinjska glina zlitina O3a N1a N3a N5a KK1 št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. 3 24 g 105 123 g 15 10 g 10 8 g 204 957 g 2 4 g 2 3 g 17 196 g 33 193 g 189 Kovina Steklo 294 Grob 44, kv. 6, 6a, 301 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 SE 230 Odlomki ostenja posode zaprtega tipa, verjetno dno steklenice. Fibula; bakrova zlitina, koro- Vel. 5 × 8,2 cm, db. 0,15 cm, t. 11 g, št. odl. 15. dirana; dl. 7,1 cm, š. 2,4 cm, v. 2,8 cm, t. 20 g. 295 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 Močno poškodovana noga fibule; bakrova zlitina, korodirana; dl. 3,1 cm, š. 0,6 cm, v. 0,6 cm, t. 4 g, št. odl. 2. Keramika 296 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 302 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 Rame in dno volutne oljenke. Ohranjenih več odlomkov roba Novec; bakrova zlitina. Nedoločljiv, as, 1.–2. st., Rom, RIC ?. diska in dna. Faktura O3a. Barva loma in površine rdečerumena 297 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 (7.5YR 7/8). Barva premaza rdečerjava (5YR 4/4). Db. odlom- Žebelj z nepravilno glavico in steblom kvadratne- kov 0,1 cm, t. 8 g, št. odl. 10. ga preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 303 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 1,5 × 2,5 cm, dl. 6,2 cm, t. 7 g. Široko ustje in narebren vrat vaze. Faktura N1a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/8). Rek. pr. u. 14,2 cm, ohr. v. 298 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 3,7 cm, t. 216 g, št. odl. 7. Žebelj z okroglo glavico in steblom kvadratnega 304 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 preseka, konica odlomljena; rahlo korodirano že- Prstanasto dno, ostenje in ročaj vrča. Faktura N1. Barva loma lezo; vel. glavice 1,7 × 2,0 cm, dl. 4, 3 cm, t. 10 g. in površine rdečerumena (5YR 7/8). Rek. pr. dna 8 cm, ohr. v. 9,2 cm, t. 741 g, št. odl. 270. 305 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 Poškodovano ustje in ostenje lonca ali žare. Lonec je okrašen s horizontalnim glavničenjem. Faktura KK1. Rek. pr. u. 29 cm, t. 299 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 196 g, št. odl. 17. Vsaj en žebelj s sploščeno glavico; korodirano že- lezo; t. 2 g. 300 Grob 44, kv. 6, 6a, SE 230 102 žeblja s piramidalno glavico; korodirano železo; skupna teža 97 g. 190 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 298 297 294 302 303 304 305 Grob 44 Merilo: 1:2 Grob 44, SE 230; merilo 1 : 2. 191 Grob 45, kv. 6a, SE 231, SE 232, SE 233, SE 234, SE 235, SE 236 Grobna jama pravokotne oblike (SE 231) za konstrukcijo (SE 233) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Pod apnenčevo skalo, ki predstavlja pokrov konstrukcije, je bila večina najdb (SE 232). Dimenzije skale so bile 69 × 60 × 23 cm. Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 234), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 235) in fragmentiranimi pridatki (SE 236). Dimenzije vkopa: 160 × 120 × 54 cm. Datacija: druga polovica 1. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba nedoločljivega spola. A B A B 337.93 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova zlitina Oljenka Namizna Kuhinjska O1 N0a N1a N2a N4b KK1 KK2 št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. 1 <1 g 4 104 g 181 85 g 99 450 g 464 2050 g 5 2 g 22 72 g 7 14 g 192 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 193 Kovina 306 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Noga fibule; bakrova zlitina, korodirana; dl. 2,4 cm, š. 0,7 cm, v. 0,8 cm, t. manj kot 1 g. Keramika 307 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Pečatna oljenka z žigom PHOETASPI ♥. Nosek ožgan. Tip Lo- eschcke IXB. Faktura O2. Barva loma in površine rdeča (2.5YR 4/8). Dl. 12 cm, v. 4,1 cm, š. 8,0 cm, t. 104 g, št. odl. 40. 308 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Močno poškodovana čaša z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Faktura N0. Barva loma in površine rožnata (7.5YR 7/4). Rek. pr. u. 7,4 cm, rek. pr. dna 4,2 cm, t. 85 g, št. odl. 181. 309 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Enoročajni vrček z izvihanim ustjem in prstanastim dnom. Fak- tura N1. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. dna 7,4 cm, ohr. v. 14,9 cm, t. 450 g, št. odl. 99. 194 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 45 Merilo: 1:2 302 302 309 308 Grob 45, SE 236; merilo 1 : 2. 195 310 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Poškodovan dvoročajni vrč z razčlenjenima ročajema in prsta- nastim dnom. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerume- na (5YR 67/8). Rek. pr. dna 11,4 cm, ohr. v. 14,8 cm, t. 2050 g, št. odl. 464. 311 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Ostenje posode iz grobe keramike, okrašeno z vtiskom nohta in vrezi. Faktura KK2. T. 14 g, št. odl. 7. 312 Grob 45, kv. 6a, SE 236 Dno in ostenje lonca. Faktura KK1. Rek. pr. dna 11,4 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 72 g, št. odl. 22. 196 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 45 Merilo: 1:2 310 311 Grob 45, SE 236; merilo 1 : 2. 197 Grob 46, kv. 19a, 19b, SE 237, SE 238, SE 239 Grobna jama pravokotne oblike (SE 237) za konstrukcijo (SE 238) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija 0 0.5 m 1 m je bila uničena. Sestavljena je bila iz lomljencev, na površini je bila vidna samo še vzhodna linija lomljencev. Zelo rahla žganinska plast (SE 239) je bila brez najdb. Dimenzije vkopa: 278 × 153 × 56 cm. A Datacija: nedoločljiva. Antropološki podatki: Spol in starost nedoločljiva. B A B 337.65 198 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 47, kv. 19b, SE 240, SE 241, SE 242 0 0.5 m 1 m Slabo vidna grobna jama (SE 240) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). V njej je bila večja keramična posoda, ki je vse- bovala ostanke žganine (SE 241), ki smo jih interpretirali kot A polnilo groba 47. Posoda je stala na apnenčastemu lomljencu (SE 242), ki je služil kot podstavek. Dimenzije vkopa: 89 × 86 × 42 cm. Datacija: 1. do 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba, morda ženskega spola. Ocena spola ni zanesljiva, saj temelji le na gracilnosti kosti. Grobni inventar B Keramika Namizna Kuhinjska Drugo 336.92 N3a N5a KK1 KK2 A B št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 1 g 11 12 g 3 6 g 4 3 g 59 160 g Keramika Pitos, viden na fotografijah s terena, med gradivom manjka. V grobu je bil poleg njega najden tudi podolgovat deformiran predmet iz prežgane grobe keramike, morda steklenica. 199 Grob 48, kv. 19b, SE 4 0 0.5 m 1 m Pri poznejših raziskavah se je pokazalo, da smo kot grob opre- delili naravno strukturo kamnov – SE 4. A Grobni inventar Keramika Namizna NK št. t. 18 135 g Keramika 313 Grob 48, kv. 19b, SE 4 Močno poškodovan krožnik z ravnim ustjem in ravnim dnom. Faktura NK. Rek. pr. u. 11,6 cm, v. 4,2 cm, t. 125 g, št. odl. 16. 314 Grob 48, kv. 19b, SE 4 Ravno zadebeljeno ustje, ostenje ter dno in noga močno po- B škodovane posode odprtega tipa, verjetno krožnika. Faktura A 336.56 B NK. Rek. pr. u. 13,0 cm, v. 4,0 cm, t. 10 g, št. odl. 2. Grob 48 Merilo: 1:2 313 314 Grob 48, SE 4; merilo 1 : 2. 200 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 49, kv. 19a, SE 243, SE 242, SE 245, SE 246, SE 247 Grobna jama (SE 243) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2) in je bila na vrhu obložena z apnenčevimi lomljenci (SE 244). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 245), ki je bila močno zmešana z žganinsko plastjo (SE 246) in fragmentiranimi pridatki (SE 247). Dimenzije vkopa: 90 × 70 × 49 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba, morda moškega spola, stara več kot 30 let. A B A B 336.89 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Kovina Keramika Železo Namizna Namizno- kuhinjska N2a N3a N5a Nka št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 1 g 30 111 g 2 1 g 1 5 g 4 34 g 201 Kovina 315 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,5 × 0,1 cm, dl. 1,5 cm, t. manj kot 1 g. 316 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,5 × 0,1 cm, dl. 1,4 cm, t. manj kot 1 g. 317 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in ste- blom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; dl. 1,5 cm, vel. glavice 0,5 × 0,1 cm, t. manj kot 1 g. 318 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Žebljiček s sploščenim zgornjim delom in ste- blom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; dl. 1,4 cm, vel. glavice 0,5 × 0,1 cm, t. manj kot 1 g. Keramika 319 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Izvihano ustje in ostenje močno poškodovanega krožnika. Fak- tura NK, prežgano. Pr. u. 8,4 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 34 g, št. odl. 4. 320 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Rahlo vbočeno dno posode. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 7/6). Na notranji strani vidna spiralna sled prstov. Pr. dna 6,6 cm, ohr. v. 2,8 cm, t. 77 g, št. odl. 1. 321 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Poškodovano dno z ostenjem posode. Faktura N5a. Rek. pr. dna 5,8 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 322 Grob 49, kv. 19b, SE 247 Slabo ohranjen keramičen predmet, morda dno lokalno izdelane oljen- ke. Faktura N2a. Barva površine in loma rdečerumena (5YR 7/6). T. 30 g, št. odl. 24. 202 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 49 Merilo: 1:2 319 320 321 Grob 49, SE 247; merilo 1 : 2. 203 Grob 50, kv. 19, SE 248, SE 249, SE 250, SE 251, SE 252, 0 0.5 m 1 m SE 253, SE 254, SE 255 Grobna jama pravokotne oblike (SE 248) za konstrukcijo (SE 249) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija A (SE 249) je imela kar dve predelni steni iz apnenčastih lomljen- cev (SE 252 in SE 253). Prva (SE 252) je delila grob na dve po- lovici, druga (SE 253) pa je dodatno delila del konstrukcije še na dva dela. Grob je stal na apnenčasti plošči (SE 249). Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 250) in močno žganinsko plastjo (SE 251), slednja je vsebovala fragmentirane pridatke (SE 255). Dimenzije vkopa: 70 × 60 × 32 cm. B Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. 336.12 A B Antropološki podatki: otrok in stara odrasla oseba, morda moškega spola. Odrasla oseba ima močno obrabljene zobe in znake artritisa; ocena spola je nezanesljiva, saj temelji le na robustnosti kosti. Grobni inventar Kovina Keramika Prežgana glina Železo Oljenka Namizna Namizno-kuhinjska Kuhinjska O1a N2a Nka KK1 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 8 12 g 4 3 g 5 24 g 1 6 g 19 128 g 6 9 g Keramika 323 Grob 50, kv. 19, SE 255 Poškodovano dno oljenke. Faktura O1a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/8). Vel. 3,6 × 1,9 cm, t. 3 g, št. odl. 4. 324 Grob 50, kv. 19, SE 255 Ustje in ostenje čaše. Horizontalno glavničenje po ostenju. Faktura KK1. Rek. pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, t. 20 g, št. odl. 7. 325 Grob 50, kv. 19, SE 255 Ostenje lonca. Okras metličenja po ostenju. Faktura KK1. Grob 50 Vel. 6,5 × 4,4 cm, t. 23 g, št. odl. 3. Merilo: 1:2 324 Grob 50, SE 255; merilo 1 : 2. 204 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 205 Grob 51, kv. 19a, SE 256, SE 257 Grobna jama (SE 256) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). V njej je bila večja keramična posoda, ki je vsebovala ostanke žganine (SE 257), ki smo jih interpretirali kot polnilo groba 51. Dimenzije vkopa: 58 × 61 × 23 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. A B 336.44 A B 0 0.5 m 1 m 206 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 52, kv. 19, SE 258, SE 259, SE 260, SE 261 Ovalna grobna jama (SE 258) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 259), zmešano z močno žganinsko plastjo (SE 260) ter apnenčevimi lomljenci (SE 261). Dimenzije vkopa: 110 × 90 × 47 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. 0 0.5 m 1 m A B A B 336.75 Keramika Namizna N2a N3a N4a št. t. št. t. št. t. 3 4 g 6 20 g 4 9 g Grobni inventar Grob 52 Merilo: 1:2 326 Grob 52, SE 261; merilo 1 : 2. 207 Keramika 326 Grob 52, kv. 19, SE 261 Navpično zaobljen vrat čaše ali manjše vaze. Horizontalno rebro na vratu. Faktura N3a. Barva loma rožnata (7.5YR 7/3), na robu siva (7.5YR 6/1), barva površine siva (7.5YR 5/1). Ustje preveč poškodovano za rekonstrukcijo. Ohr. v. 3,0 cm, t. 20 g, št. odl. 6. A B A 335.23 B 0 0.5 m 1 m 208 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 53, kv. 23; S SE 262, SE 263, SE 264, SE 265 Ovalna grobna jama (SE 262) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Površina vkopa je bila prekrita z apnenčevimi lomljenci (SE 263). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 264), ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 265). Brez najdb. Dimenzije vkopa: 85 × 57 × 10 cm. Datacija: nedoločljiva. A B 335.38 A B 0 0.5 m 1 m 209 Grob 54, kv. 14, SE 266, SE 267, SE 268, SE 269 Manjša okrogla grobna jama (SE 266) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 267) ter zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 268) in fragmenti- ranimi pridatki (SE 269). Dimenzije vkopa: 37 × 37 × 40 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: odrasla oseba in otrok, spol obeh ne- določljiv. Kosti so zelo slabo ohranjene. B A A B 335.25 0 0.5 m 1 m Grob 55, kv. 14, 23, SE 270, SE 271 Kovina Keramika Bakrova zlitina Oljenka Namizna Namizno- kuhinjska O1 KTS2 N1a N1b N2a N4b NK št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. št t. 2 16 g 24 43 g 1 4 g 2 5 g 3 7 g 6 19 g 1 727 g 1 3 g Keramika Ožgana glina Kuhinjska Drugo KK1 KK2 št t. št t. št t. št t. 173 1506 g 3 18 g 1 >1 g 7 18 g 210 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 211 Grobna jama (SE 270) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). V njej je bila večja keramična posoda, ki je vsebovala ostanke žganine (SE 271), ki smo jih interpretirali kot polnilo groba 55. Pridatki (SE 326). Dimenzije vkopa: 120 × 89 × 30 cm. Datacija: 2. stoletje n. št. Antropološki podatki: zrela odrasla oseba, morda ženskega spola in morda otrok. Prisotnost otroka ni zanesljiva, tudi ocena spola odrasle osebe ne, saj temelji le na gracilnosti kosti. Grobni inventar Kovina 327 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Kolenčasta fibula; bakrova zlitina, korodirana; dl. 3,3 cm, š. 1,8 cm, v. 1,9 cm, t. 7 g. 328 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Kolenčasta fibula; bakrova zlitina, korodirana; dl. 3,5 cm, š. 2,1 cm, v. 1,9 cm, t. 9 g. Keramika 329 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Pečatna oljenka z žigom CRESCES. Nosek ožgan. Tip Loesc- hcke X. Faktura O1a. Barva loma in površine rdeča (2.5YR 5/8). Ohr. dl. 9,8 cm, v. 3,4 cm, ohr. š. 6,3 cm, t. 42 g, št. odl. 22. 330 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Trije odlomki ustja in ostenja čaše. Faktura N3a. Barva loma in površine siva (GLEY1 5/N). Rek. pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 3,7 cm, t. 13 g. 331 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Odlomek ustja in ostenja čaše. Faktura KTS 2. Barva loma in po- vršine temno siva (GLEY1 4/N). Rek. pr. u. 7,8 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 4 g. 332 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Ostenje posode. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečeru- mena (5YR 7/6). Vel. 3,3 × 3,5 cm, t. 18 g, št. odl. 1. 333 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Popolnoma ohranjena skleda z uvihanim ustjem in prstanasto nogo. Faktura N4b. Barva površine zelo temno siva (10YR 3/1). Pr. u. 18,9 cm, pr. noge 8,85 cm, v. 8,5 cm, t. 727 g. 334 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Skleda z izvihanim ustjem. Faktura N1b, prežgano. Rek. pr. u. 16,2 cm, t. 7 g, št. odl. 3. 335 Grob 55, kv. 14, 23, SE 326 Močno poškodovano ostenje in dno pitosa. Faktura KK1. Rek. pr. dna 17,2 cm, ohr. v. 11,6 cm, t. 1605 g, št. odl. 173. 212 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 328 327 329 330 332 331 333 334 335 GrGrob 55 ob 55, SE 326; merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 213 Grob 56, kv. 9, SE 272, SE 273, SE 274, SE 275 Manjša okrogla grobna jama (SE 272) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 273), ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 274) in fra- gmentiranimi pridatki (SE 275). Dimenzije vkopa: 80 × 70 × 29 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: zrela ali stara odrasla oseba, morda žen- skega spola in otrok. Ocena spola odrasle osebe je vprašljiva. Najdba je bila med vzorci mokrega sejanja. A B A B 335.43 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Steklo Keramika Prežgana glina Namizna Namizno-kuhinjska N3a Nka št. t. št. t. št. t. št. t. 3 1 g 1 1 g 1 1 g 27 30 g 336 Grob 56, kv. 9, SE 275 Ena okrogla poškodovana vijoličasta jagoda ter odlomki zelene in modre jagode. Skupna t. 1 g, št. odl. 3. 214 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 57, kv. 22, SE 276, SE 277, SE 278, SE 279 Manjša okrogla grobna jama (SE 276) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 277), zmešano z močno žganinsko plastjo (SE 278) in fragmentirani- mi pridatki (SE 279). Dimenzije vkopa: 32 × 32 × 12 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. Antropološki podatki: morda otrok, nedoločljivega spola. A B 335.54 A B 0 0.5 m 1 m 215 Grob 58, kv. 5, 5a, SE 280, SE 281, SE 282, SE 283 0 0.5 m 1 m Pravokotna grobna jama (SE 280) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 281), A zmešano z močno žganinsko plastjo (SE 282) in fragmentirani- mi pridatki (SE 283). Dimenzije vkopa: 135 × 127 × 30 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. Antropološki podatki: morda otrok, nedoločljivega spola. B A B 336.94 Grobni inventar Keramika Amfora Namizna A2 A3 N2a št. t. št. t. št. t. 19 1198 g 11 2437 g 915 3531 g Keramika 337 Grob 58, kv. 5, 5a, SE 283 Poškodovano ustje, vrat in ostenje amfore tipa Dress. 7−11. Fak- tura A3. Barva površine in loma zelo svetlo rjava (10YR 8/4). Rek. pr. u. 18,2 cm, t. 2437 g, št. odl. 11. 338 Grob 58, kv. 5, 5a, SE 283 Poškodovano ustje, vrat in ostenje amfore Dress. 6B. Faktura A2. Barva površine in loma zelo svetlo rjava (10YR 7/4). Rek. pr. u. 14 cm, ohr. v. 5,3 cm, t. 1198 g, št. odl. 19. 339 Grob 58, kv. 5, 5a, SE 283 Močno poškodovano ustje, ročaji in ostenje dvoročajnega vrča. Faktura N2a. Barva površine in loma svetlo rjava (7.5YR 6/4). Rek. pr. u. 11,6 cm, t. 3335 g, št. odl. 764. 216 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 58 Merilo: 337 - 1:4, ostalo 1:2 337 338 339 Grob 58, SE 283; 337 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 217 Grob 59, kv. 4, 5, SE 284, SE 285, SE 286, SE 287 Pravokotna grobna jama (SE 284) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 285), ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 286) in fra- gmentiranimi pridatki (SE 287). Dimenzije vkopa: 120 × 90 × 16 cm. Datacija: prva polovica 2. stoletja n. št. B Antropološki podatki: morda otrok, nedoločljivega spola. Grobni inventar Keramika Prežgana glina Namizna N1a št. t. št. t. 259 507 g 44 60 g Keramika 340 Grob 59, kv. 4, 5, SE 287 Poškodovan enoročajni vrček z izvihanim ustjem in prstanastim dnom. Faktura N1a. Rek. pr. u. 3,1 cm, rek. pr. dna 3,5 cm, t. 507 g, št. odl. 259. A A B Grob 59 Merilo: 1:2 0 0.5 m 1 m 340 Grob 59, SE 287; merilo 1 : 2. 218 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 219 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 288, SE 289, SE 290, SE 291 Pravokotna grobna jama (SE 288) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 289), pomešano z močno žganinsko plastjo (SE 290) in fragmentira- nimi pridatki (SE 291). Dimenzije vkopa: 130 × 100 × 18 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. A B A 336.86 B 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Jantar Kovina Steklo Keramika Bakrova zlitina Železo Namizna N1a N2a št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 1 18 g 2 9 g 5 16 g 2 627 g 130 320 g 165 991 g 220 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 221 Jantar Steklo 341 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 348 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Rahlo poškodovano vretence iz jantarja. Pr. 4,4 cm, pr. luknjice Balzamarij iz naravno obarvanega stekla. Prosto pi-0,7 cm, db. 1,5 cm, t. 18 g. han. Pr. u. 2,3 cm, v. 10,7 cm, t. 13 g, št. odl. 4. Kovina 342 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Poškodovana glava fibule; bakrova zlitina, korodi- rana; dl. 2,9 cm, š. 1,6 cm, v. 0,9 cm, t. 5 g. 349 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 343 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Popolnoma ohranjen kvadraten lonec z izvihanim ustjem iz Poškodovana glava fibule, tip; bakrova zlitina, koro- svetlo modrega stekla. Prosto pihan. Tip Isings 62. V. 13,4 cm, š. dirana; dl. 2,3 cm, š. 1,5 cm, v. 0,9 cm, t. 4 g. 12,25 cm, d. 12,25 cm, t. 623 g. Datacija: tretja tretjina 1. stoletja do 3. stoletje n. št. 344 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Žebelj s pravokotno glavico in steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 1,1 × 1,7 cm, dl. 8,0 cm, t. 5 g. 345 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Žebelj s pravokotno glavico in steblom kvadra- tnega preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice 0,7 × 1,3 cm, dl. 2,8 cm, t. 2 g. 346 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Žebelj brez glavice in s steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano železo; dl. 0,9 cm, t. manj kot 1 g. 347 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Skupina železnih zarjavelih nekonserviranih žebljev. V skupini so prepoznavni en večji žebelj in vsaj štirje žebljički za čevlje. Skupna t. 13 g. 222 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 434 341 345 344 342 348 349 Merilo 1:2 Grob 60 Grob 60, SE 291; merilo 1 : 2. 223 Keramika 350 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Močno poškodovano dno, ostenje, vrat in ročaj dvoročajnega vrča. Faktura N2. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/8). Pr. dna 9,2 cm, t. 948 g, št. odl. 147. 351 Grob 60, kv. 5, 5a, SE 291 Močno poškodovano ustje, ostenje in prstanasto dno posode zaprtega tipa. Faktura N1. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. u. 9,6 cm, rek. pr. dna 6,4 cm, t. 320 g, št. odl. 130. 224 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 350 351 Grob 60, SE 291; merilo 1 : 2. Grob 60 225 Merilo 1:2 Grob 61, kv. 5a, SE 292, SE 293, SE 294, SE 295 Grobni inventar Pravokotna grobna jama (SE 292) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 293), Kovina Keramika ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 294) in fra- Bakrova zlitina Železo Namizna gmentiranimi pridatki (SE 295). KTS1 N3a št t. št t. št t. št t. Dimenzije vkopa: 110 × 63 × 10 cm. 4 21 g 2 5 g 1 11 g 7 7 g Datacija: 1. stoletje n. št. Kovina Antropološki podatki: morda otrok, nedoločljivega spola. 352 Grob 61, kv. 5a, SE 295 Fibula, tip Almgren 236f; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. 5,3 cm, š. 2,4 cm, v. 2,6 cm, t. 18 g. 353 Grob 61, kv. 5a, SE 295 Odlomek treh in pol navojev fibule; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. 0,6 cm, ohr. š. 0,8 cm, ohr. v. 0,75 cm, t. manj kot 1 g. A 354 Grob 61, kv. 5a, SE 295 Odlomek gumba fibule; bakrova zlitina, korodirana; ohr. dl. 0,4 cm, ohr. š. 0,4 cm, ohr. v. 0,4 cm, t. manj kot 1 g. 355 Grob 61, kv. 5a, SE 295 Tordirana žička; bakrova zlitina, korodirana; dl. 1,2 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 356 Grob 61, kv. 5a, SE 295 Najmanj 2 korodirana železna žeblja. Skupna t. 5 g. Keramika 357 Grob 61, kv. 5a, SE 295 B Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja posode, verjetno skodelice ali čaše tankih sten s premazom na zunanji strani. A B Faktura KTS2. Barva loma in površine svetlo siva (10YR 7/2), 337.20 barva premaza temno siva (7.5YR 4/1). Pr. dna 4 cm, ohr. v. 0,9 cm, t. 11 g, št. odl 1. 0 358 Grob 61, kv. 5a, SE 295 0.5 m 1 m Odlomek ostenja čaše. Faktura N3a. Največji rek. pr. 8,4 cm, ohr. v. 1,2 cm, t. 2 g, št. odl 1. 226 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 61 352 354 353 357 358 Grob 61, SE 295; merilo 1 : 2. 227 Merilo: 1:2 Grob 62, kv. 5a, SE 296, SE 297, SE 298, SE 299 Grobna jama nepravilne oblike (SE 296) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 297), zmešano z močno žganinsko plastjo (SE 298) in fra- gmentiranimi pridatki (SE 299). Dimenzije vkopa: 135 × 100 × 31 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do prva polovica 2. stoletja n. št. Antropološki podatki: odrasla oseba, nedoločljivega spola. B Grobni inventar Keramika Namizna A N5a Št. t. 164 934 g A B 336.17 Keramika 359 Grob 62, kv. 5a, SE 299 Skoraj popolnoma ohranjena vaza z izvihanim zaobljenim ustjem in prstanastim dnom. Vrat je narebren, po sredini trebu- ha teče širša horizontalna kanelura. Faktura N5a. Pr. u. 10,8 cm, 0 0.5 m 1 m pr. dna 10,4 cm, v. 22,7 cm, t. 934 g, št. odl. 164. 228 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Merilo 1:2 Grob 62 359 Grob 62, SE 299; merilo 1 : 2. 229 Grob 63, kv. 17, SE 300, SE 301, SE 302, SE 303 Ovalna grobna jama (SE 300) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 301), ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 302) in fragmentiranimi pridatki (SE 303). V polnilu smo našli dno srednjeveškega ali novoveškega lončka. Dimenzije vkopa: 39 × 27 × 7 cm. Datacija: 1. do 3. stoletje n. št. A B A B 337.18 0 0.5 m 1 m Grobni inventar Keramika Prežgana glina Kuhinjska Drugo Drugo št. t. št. t. št. t. 1 39 g 12 23 g 2 30 g Keramika 360 Grob 63 kv. 17, SE 303 Odlomek ravnega dna posode. Površina močno obarvana in erodirana. Barva površine svetlo siva (10YR 7/2), barva preloma temno siva (7.5YR 4/1). Pr. dna 4,1 cm, ohr. v. 2,4 cm, t. 39 g, št. odl. 1. Grob 63 Merilo 1:2 360 Grob 63, SE 303; merilo 1 : 2. 230 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 64, kv. 18, SE 304, SE 305, SE 306, SE 307, SE 308, 0 0.5 m 1 m SE 309 Grobna jama pravokotne oblike (SE 304) za konstrukcijo (SE 306) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Konstrukcija (SE 306) je bila narejena iz apnenčastih lomljencev, od katerih so bile ohranjene tri vrste. Konstrukcijo je pokrivala apnenča- sta skala (SE 305) velikosti 72 × 64 × 37 cm. Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 307) in močno žganinsko plastjo (308), slednja je vsebovala fragmentirane pridatke (SE 309). A Dimenzije vkopa: 72 × 64 × 37 cm. A B 0 0.5 m 1 m Datacija: 2. stoletje n. št. 337.24 Antropološki podatki: morda mlajši otrok, nedoločljivega spola. A A B 337.24 231 Grobni inventar Keramika Prežgana glina Oljenka Namizna O1 N2a N2b N5b N5b št t. št t. št t. št t. št t. št t. 2 9 g 1 9 g 1 12 g 4 26 g 21 25 g 12 14 g Keramika 361 Grob 64, kv. 18, SE 309 Ramena pečatne oljenke. Faktura O1. Barva loma in površine rdeča (2.5YR 6/8). Vel. 4,7 × 1,8 cm, t. 9 g, št. odl. 2. 362 Grob 64, kv. 18, SE 309 Poškodovana keramična čaša z izvihanim ustjem in ravnim dnom. Dve horizontalni kaneluri pod največjim obodom trupa, tri horizontalne kanelure na izvihanem ustju. V notranjosti štiri horizontalne kanelure na spodnji polovici trupa. Faktura N5b. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Rek. pr. u. 5,7 cm, pr. dna 3,2 cm, v. 8,5 cm, t. 20 g, št. odl. 20. 363 Grob 64, kv. 18, SE 309 Poškodovano ustje in ročaj vrčka. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/8). Rek. pr. u. 4 cm, ohr. v. 1,3 cm, t. 7 g, št. odl. 4. 364 Grob 64, kv. 18, SE 309 Poškodovano ustje krožnika. Faktura N5b. Barva površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Vel. 5,1 × 3,3 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 232 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 64 Merilo: 1:2 362 361 364 363 Grob 64, SE 309; merilo 1 : 2. 233 Grob 65, kv. 20, SE 310–SE 315 Grobna jama pravokotne oblike (SE 310) za konstrukcijo (SE 306) je bila vkopana v ilovnato osnovo (SE 2). Uničena kon- strukcija (SE 311) je bila narejena iz apnenčastih lomljencev, od katerih so bile ohranjene štiri vrste. Konstrukcija je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 312) in močno žganinsko plastjo (SE 313), slednja je vsebovala fragmentirane pridatke (SE 315). Dimenzije vkopa: 100 × 70 × 53 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do začetka 3. stoletja n. št. B Grobni inventar Keramika Namizna N1 N2a N3a N4b št t. št t. št t. št t. 58 107 g 1 3 g 1 2 g 1 3 g A Keramika 365 Grob 65, kv. 20, SE 315 335.73 A B Poškodovano izvihano ustje, ostenje in dno lončka. Faktura N1a. Barva loma in površine rdečerumena (7.5YR 7/6). Rek. pr. u. 13,4 cm, rek. pr. dna 9,2 cm, t. 107 g, št. odl. 58. 366 Grob 65, kv. 20, SE 315 Poškodovano izvihano ustje posode. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 6/6). Rek. pr. u. 3,8 cm, ohr. v. 0 0.5 m 1 m 2 cm, t. 3 g, št. odl. 1 234 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 65 Merilo: 1:2 366 365 Grob 65, SE 315; merilo 1 : 2. 235 Grob 66, kv. 19, 19a, SE 315, SE 316, SE 317, SE 318 Okrogla grobna jama (SE 315) je bila vkopana v ilovnato osno- vo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 316), ki je bila zmešana z močno žganinsko plastjo (SE 317) in fragmentiranimi pridatki (SE 318). Dimenzije vkopa: 100 × 100 × 16 cm. Datacija: zaradi manjkajočih najdb datacija ni mogoča. A B A B 336.91 0 0.5 m 1 m 236 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 Grob 67, kv. 5, SE 319, SE 320, SE 321, SE 322 Grobna jama nepravilne oblike (SE 319) je bila vkopana v ilov- nato osnovo (SE 2). Jama je bila zapolnjena z rjavo ilovico (SE 320), zmešano z močno žganinsko plastjo (SE 321) in fragmentiranimi pridatki (SE 322). Dimenzije vkopa: 135 × 127 × 30 cm. Datacija: 1. stoletje n. št. do začetka 2. stoletja n. št. 0 0.5 m 1 m Antropološki podatki: morda mlajši otrok, nedoločljivega spola. A B A B 337.35 237 Grobni inventar Kovina Keramika Bakrova Železo Oljenka Namizna Kuhinjska zlitina O3a KTS 1 N1a N1b N4b N5a KK1 KK2 št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. št. t. 2 32 48 g 14 7 g 109 18 g 170 590 g 20 48 g 21 188 g 4 8 g 94 239 g 73 520 g Kovina Keramika 367 Grob 67, kv. 5, SE 322 373 Grob 67, kv. 5, SE 322 Novec; bakrova zlitina. Fragmentiran. Augustus, as, 16–6 pr. n. Zelo slabo ohranjena oljenka, verjetno volutna. Faktura O3. št., Rom, RIC ?. Površina zelo prašnata. Barva loma in površine rdečerumena 368 Grob 67, kv. 5, SE 322 (7.5YR 7/6). Pr. diska 6 cm, ohr. v. 0,36 cm, t. 7 g, št. odl. 14. Novec; bakrova zlitina. Claudius I., as, 50–54, Rom, RIC 113. 374 Grob 67, kv. 5, SE 322 369 Grob 67, kv. 5, SE 322 Močno poškodovana skodelica tankih sten z luskastim okrasom. Faktura KTS 1. Barva površine in loma rdečerumena (7.5YR 7/6). Žebelj brez glavice in s steblom kvadratnega preseka; rahlo ko- Pr. u. 15 cm, pr. dna 12,4 cm, v. 12,0 cm, t. 18 g, št. odl. 109. rodirano železo; dl. 3,7 cm, t. 1 g. 370 Grob 67, kv. 5, SE 322 375 Grob 67, kv. 5, SE 322 Poškodovano zaobljeno ustje in prstanasto dno skodelice. Pre- Žebelj s piramidalno glavico in odlomljenim maz viden na zunanji in notranji strani posode. Faktura N1b. steblom kvadratnega preseka; rahlo korodirano Barva površine rožnata (5YR 7/4), barva preseka rumenordeča železo; vel. glavice 1,5 × 1,7 cm, dl. 1,7 cm, (5YR 4/6), barva premaza rdeča (2.5YR 4/6). Rek. pr. u. 11,6 cm, t. manj kot 1 g. rek. pr. dna 4,6 cm, t. 48 g, št. odl. 20. 376 Grob 67, kv. 5, SE 322 Manjši lonček z narebrenim vratom. Faktura N1b, prežgano. 371 Grob 67, kv. 5, SE 322 Površina zelo prašnata. Barva površine in loma variira med rde- Žebelj z nepravilno glavico in steblom kvadratnega če rumeno in rjavo (7.5YR 7/6 in 5/2). Rek. pr. u. 13,6 cm, rek. pr. preseka; rahlo korodirano železo; vel. glavice dna 6 cm, t. 155 g, št. odl. 41. 1,7 × 1,9 cm, dl. 7,5 cm, t. 16 g. 377 Grob 67, kv. 5, SE 322 372 Grob 67, kv. 5, SE 322 Poškodovan fin lonec z narebrenim vratom. Faktura N1a. Barva Najmanj 18 korodiranih železnih žebljičkov za čevlje. Skupna loma siva (7.5YR 6/1), barva površine rdečerumena (7.5YR 7/6). t. 13 g. Rek. pr. u. 15 cm, rek. pr. dna 12,4 cm, t. 590 g, št. odl. 170. 238 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 371 376 370 377 379 378 377 Grob 67, SE 322; merilo 1 : 2. 239 378 Grob 67, kv. 5, SE 322 Močno poškodovano izvihano ustje posode. Faktura N4b. Bar- va površine zelo temno siva (GLEY1 3/N), barva loma svetlo rjavosiva (10YR 6/2). Rek. pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 379 Grob 67, kv. 5, SE 322 Krožnik iz grobe keramike. Faktura KK2. Rek. pr. u. 28,2 cm, rek. pr. dna 24,4 cm, v. 6,2 cm, t. 520 g, št. odl. 73. 380 Grob 67, kv. 5, SE 322 Lonec z izvihanim ustjem, ravnim dnom in okrasom s poševni- mi vrezi na ostenju. Faktura KK1. Rek. pr. u. 13 cm, rek. pr. dna 9,8 cm, t. 209 g, št. odl. 72. 240 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 378 378 380 Merilo: 1:2 Grob 67 Grob 67, SE 322; merilo 1 : 2. 241 11.2 Plasti SE 1 381 kv. 7, SE 1 Zaobljeno ustje in ostenje odprte posode, verjetno skodele. Horizontalni žleb pod ustjem. Faktura N3. Barva notranje povr- šina in loma siva (10YR 5/1), barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1). Rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 4 g, št. odl. 9. 382 kv. 7, SE 1 Poškodovan ročaj. Faktura N1b. Barva površine in loma rožnata (7.YR 7/4), barva premaza rumenordeča (5YR 5/8). Vel. 2,1 × 3,2 cm, ohr. v. 10,2 cm, t. 98 g, št. odl. 1. 242 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 SE 001 Merilo: 1:2 381 382 SE 1, merilo 1 : 2. 243 SE 2 392 SE 2 383 SE 2 Zaobljeno uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura N2a. Rek. Poškodovan kamnit brus. Dl. 6,9 cm, v. 2,2 cm, š. 1,9 cm, št. odl. 1. pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 3,3 cm, t. 27 g, št. odl. 1. 384 kv. 20, SE 2 393 SE 2 Poškodovana ramena in nosek pečatne oljenke. Faktura O1a. Zaobljeno uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prež- T. 16 g, št. odl. 8. gano. Rek. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. 10 g, št. odl. 1. 385 kv. 9, SE 2 Poškodovan vrh hišaste žare. Fak- tura N2b. Barva loma in površine svetlo rdeča (2.5YR 6/8), barva premaza temno rdeča (2.5YR 3/6). Ohr. v. 3,3 cm, t. 20 g, št. odl. 8. 386 SE 2 Poškodovano odrezano in preoblikovano ustje posode. Faktura N4a. Barva loma rdečerumena (5YR 6/6), barva površine črna (5YR 2.5/1). Rek. pr. u. 11,4 cm, v. 2,2 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 387 kv. 19, SE 2 Izvihano zaobljeno ustje posode zaprtega tipa, verjetno fine- ga lonca. Na prehodu iz vratu v trup je horizontalno plastič- no rebro. Faktura N2a. Rek. pr. u. 14 cm, ohr. v. 2,0 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 388 kv. 9, SE 2 Zaobljeno ustje in prstanasto dno sklede. Pod robom ustja je horizontalna linija peresnega ornamenta. Faktura N4a. Barva loma rdečerumena (5YR 6/6), barva površine črna (5YR 2.5/1). Rek. pr. u. 29,4 cm, rek. pr. dna 10 cm, t. 168 g, št. odl. 9. 389 kv. 9, SE 2 Poškodovano odrezano ustje sklede. Faktura N5a. Rek. pr. u. 28,4 cm, ohr. v. 4,2 cm, t. 22 g, št. odl. 1. 390 SE 2 Zaobljeno navpično ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, pre- žgano. Rek. pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 3,6 cm, t. 17 g, št. odl. 2. 391 SE 2 Zaobljeno uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKa, prež- gano. Rek. pr. u. 16,0 cm, ohr. v. 3,4 cm, t. 12 g, št. odl. 1. 244 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 SE 002 Merilo: 1:2 383 386 385 387 388 389 390 391 392 393 SE 2, merilo 1 : 2. 245 394 SE 2 Zaobljeno uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura N5a. Rek. pr. u. 11,4 cm, ohr. v. 2,1 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 395 kv. 19, SE 2 Izvihano razčlenjeno ustje posode zaprtega tipa. Faktura N5a. Rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,4 cm, t. 18 g, št. odl. 5. 396 kv. 18, SE 2 Zaobljeno uvihano ustje in ostenje posode zaprtega tipa. Fak- tura N3. Barva loma svetlo siva (10YR 7/2), barva površine siva (10YR 5/1). Rek. pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,7 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 2. 397 kv. 20, SE 2 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N3. Barva loma svetlo siva (10YR 7/2), barva površine siva (10YR 5/1). Rek. pr. u. 9,2 cm, ohr. v. 1,7 cm, t. manj kot 7 g, št. odl. 3. 398 SE 2 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje čaše. Faktura N3a. Rek. pr. u. 10,7 cm, ohr. v. 1,5 cm, t. manj kot 1 g, št. odl. 1. 399 kv. 18, SE 2 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje čaše. Pod vratom je hori- zontalno plastično rebro. Faktura N2. Barva loma in površine rdečerumena svetlo siva (5YR 6/6). Rek. pr. u. 8,4 cm, ohr. v. 3,1 cm, t. manj kot 9 g, št. odl. 1. 400 SE 2 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje lončka. Pod ustjem horizontalno rebro. Faktura N3a. Rek. pr. u. 6,2 cm, ohr. v. 2,5 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 401 kv. 9, SE 2 Izvihano narebreno ustje vaze. Faktura N3b. Barva loma in po- vršine siva (10YR 5/1), barva premaza črna (10YR 2/1). Rek. pr. u. 10,4 cm, ohr. v. 5,5 cm, t. 66 g, št. odl. 7. 402 kv. 20, SE 2 Prstanasto dno manjše posode zaprtega tipa, verjetno čaše. Faktura N5a. Rek. pr. dna 4,4 cm, ohr. v. 4,2 cm, t. manj kot 31 g, št. odl. 2. 403 kv. 9, SE 2 Prstanasto dno posode, verjetno skodele. Faktura N2a. Bar- va površine in loma zelo svetlo rjava (10YR 8/3). Rek. pr. dna 8,6 cm, ohr. v. 2 cm, t. 16 g, št. odl. 2. 404 kv. 9, SE 2 Zaobljeno izvihano ustje in ostenje odprte posode. Horizon- talni žleb pod ustjem. Faktura N5a. Rek. pr. u. 9,2 cm, ohr. v. 2,9 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 405 kv. 20, SE 2 Zaobljeno uvihano ustje in ostenje krožnika. Faktura NKb. Barva loma in površine svetlo rdeča (2.5YR 6/8). Rek. pr. u. 16 cm, ohr. v. 2,3 cm, t. 7 g, št. odl. 1. 246 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 394 395 396 397 398 399 400 401 402 403 404 405 SE 002SE 2, merilo 1 : 2. Merilo: 1:2 247 SE 14 406 SE 14 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Pod ustjem pla- stično rebro, pod njim pa pas peresnega ornamenta. Faktura N4a. Barva loma rdečerumena (5YR 6/6), barva površine črna (5YR 2.5/1). Rek. pr. u. 26,8 cm, ohr. v. 10,3 cm, t. 293 g, št. odl. 8. 407 SE 14 Poškodovano zaobljeno ustje in ostenje sklede. Pod ustjem pla- stično rebro. Faktura N3a. Barva loma in površine siva (10YR 6/1). Rek. pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 8,2 cm, t. 182 g, št. odl. 4. 408 SE 14 Poškodovano ostenje in zaobljeno ustje skodelice. Faktura N2a. Barva loma in površine rdečerumena (5YR 7/6). Rek. pr. u. 12 cm, ohr. v. 5 cm, t. 35 g, št. odl. 1. 248 Medvedjek Gmajna, AAS 103, 2022 SE 014 Merilo: 1:2 406 407 408 SE 14, merilo 1 : 2. 249