CENA LIR 25 PoStaina plačana — Sped. abbon. post. — II n. GOSPODARSTVO TRGOVINA ♦ FINA N CA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO LETO VIII. ST. 180 PETEK, 13. AVGUSTA 1954 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ODLOG NOTRANJA SOCIALNA NAPETOSTTITALIJI ali pretveza? Tržaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki so se pričela vi Trstu v optimističnem ozračju, so bila odložena za 14 dni. Prav tako optiminstično je bilo tržaški javnosti sporočeno, da se je to zgodilo, ker je Zavezniška vojaška uprava zahtevala toliko časa, da bi proučila obširne jugoslovanske predloge. Zaskrbljeni Tržačani se s to razlago ne morejo spijazniti. Cas hiti, tržaška gospodarska kriza se zaostruje. Ko bi šlo v resnici za 14 odloga, ki bi mu sledil ugoden zaključek pogajanj bi Tržačani radi privoščili izvedencem ta odmor v času splošnih poletnih počitnic. Toda kdo jim more zajamčiti, da gre res za nujno potreben odlog, ko so tako navajeni diplomatskega taktiziranja v preteklosti, kadar je ZVU iskala vse mogoče izgovore, da ne bii dokončno razčistila trgovinskih odnosov med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo, kakor si želijo tržšaki gospodarski krogi Delala je tako ker je tako želel Rim, ki mu je z znanimi': gospodarskimi sporazumi iz leta) 1948 prepustila nadzorstvo nad trgovinsko izmenjavo med Trstom in tujino. Zato je danes toliko bolj upravičen strah Tržačanov, da gre zopet za taktično potezo, ki ima namen zavleči skleni ev gospodarskega sporazuma z Jugoslavijo za nedoločen čas, ali pa vsaj dotlej, dokler se ne izroči uprava cone A v roke Italiji. Jugoslovanska delegacija je bila v Trstu že 14 dni. Jugoslovanski predlogi za razširjenje trgovinske izmenjave s STO so stari že mesece, pravzaprav leta. Sodeč po objavi jugoslovanske spomenice glede novih jugoslovanskih predlogov, se tudi ti v bistvu ne razlikujejo od nekdanjih. Časa je bilo torej dovolj za njihovo proučitev. ZVU, oziroma Rimu, ki je za njo, so Jugoslovani s svojo najnovejšo pobudo da ii lepo priložnost, da pokažeta da so bile rimske obljube o gospodarskih olajšavah, ki naj bi jih bil deležen Trst tudi pod italijansko upravo resno mišljene. V resnici kaže vse, da bi v primeru nastopa italijanske uprave ne užival Trst niti toliko gospodarske samouprave kakor n. pr. Južno Tirolsko, ki si je zagolovlila obšrni trgovinsko izmenjavo z avstrijskimi obmejnimi deželami. In vendar bi Trst tudi pod italijansko upravo imel vso pravico do lastnega in neodvisnega gospodarstva že po duhu in črki mirovne pogodbe. Tako poudarjana začasnost nameravane rešitve tržaškega vprašanja zahteva spoštovanje gospodarskih kulturnih lin političnih pravic, ki so b:ie zagotovljene Svobodnemu tržaškemu ozemlju po mirovni porodbi. Pa tudi sicer zahtevajo stare tradicije Trsta, ki je še v avstrijskih časih užival poseben položaj, in današnja gospodarska stvarnost, da se Trstu in vsej coni prizna gospodarska samouprava ,in s tem pravica do lastniih gospodarskih pobud. Lastna preudarnost in neodvisnost gospodarskih pobud bosta Trst nujno dovedla do obnovitve najtesnejših stikov z zaledjem, iz katerega so pognale korenine tržaškega gospo-dastva. Prav iz teh razlogov so Tržačani, ki stremijo za gospodarsko neodvisnostjo pozdravili zadnjo jugoslovansko pobudo za razširitev trgovinske izmenjave s Svobodnim tržaškim ozemljem in danes obžalujejo, da je prišlo do odložitve pogajanj. Nevarna krvavitev Na stotine beguncev je tudi v juliju pribežalo iz Jugoslavije na Tržaško. Vprašali smo za mnenje o tej zadevi izvedenca, ki ima opravka z begunci že več let in ni naklonjen sedanji vladavini v Jugoslaviji. JDejal nam je, da gre povečini za nedorasle mladeniče, ki jim ne diši vojaščina. Tu pa tani se jim pridružijo tudi dekleta. Beguncev, ki bi bežali iz političnih razlogov, že davno ni več. Med j njimi so tudi delomrzneži ali pa tudi takšni, ki se v družini sprejo. Ko si za silo uredijo življenje v tukajš-j njih taboriščih (kjer je danes okoli 3000 beguncev), se jim prav nič ne ljubi dalje v svet. Rajši se potepajo po mestu brez dela. Zgodilo se je tudi, da so bile za neke begunske družine pripravljene pse pi^ne listine, toda ko je prišel dan odhoda, se je družina premislila, češ da ne pojde v \ Kanado, ker ne mara obvezno delati 1 eno leto na kmetih. Dnevna kronika s tržaških sodišč priča, koliko mladine se v begunstvu popolnoma pokvari in tako pade v breme družbe. Lahko trdimo, da je večina beguncev za slovenski narod zgubljena; saj zgubijo 'mnogi prav kmalu zveze s starim svetom (s svojo rodno zemljo), drugi zopet propadejo, ker si daleč od doma vtirajo pot v novo življenje brez vsakršne pomoči. Kaj pomeni to za majhen narod, kakor smo Slovenci, ki živimo stisnjeno na tako ozkem prostoru med dvema velikima narodoma, si lahko mislimo. Takšen odtok mladih sil v tujino pomeni za naš narod pravo pravcato krvavitev, ki jo moramo čim prej ustaviti. Z velikopotezno agitacijo bi bilo treba ljudi poučiti, kaj jih pravzaprav čaka. v tujini. Dolžnost nas vseh, H živimo izven svoje matične države, je, da se zganemo. Računati bi bilo treba tudi s tem, da tisti, ki so zapustili svojo domovino, navadno v svojih pismih, namenjenih svojcem v rojstnem kraju, nočejo povedati, kako težko se prerivajo skozi življenje, Pač pa se rajši hvalijo, ker nočejo Priznati svojega nepremišljenega koraka. Naj končno navedemo še mnenje duhovnika Marjana Komjanca, ki je Pregledal najvažnejša begunska taborišča v zahodni Evropi, in videl vso duhovno jn telesno \bedo beguncev. Prišel je do prepričanja, da je najboljša rešitev v tem, da se begunci vrnejo domov. Londonskiilasopis o medli politiki demokristjanov - Proti koncu avgusta nove stavke? Italijanske duhove je vznemiril članek londonskega tedenskega časopisa »The Economist« o političnem in gospodarskem razvoju v Italiji. Clan-kar je hkrati razčlenil tudi politični in gospodarski program demokrščan-ske stranke. Po kongresu stranke v Neaplju se je De Gasperi umaknil žalosten in onemogel, pravi dopisnik. Končno je verjetno razumel, da je bilo v njegovem programu, ki ga je imel za nezmotljivega, nekaj zgrešeno; zdaj lahko piše svoje spomine. Njegov naslednik, glavni tajnik stranke, g. Panfa-ni, pripada novemu in bolj odkritemu rodu. On razume povsem jasno naravo in obseg vprašanj, ki jih je treba rešiti, da se premaga sedanja huda kriza; on tudi razume, da javno mnenje pričakuje odlcčne preobrazbe. PROGRAM SAMO NA PAPIRJU Kljub temu je program levega krila demokrščanske stranke, ki je hkrati program sedanje vlade, samo na papirju; kajti desno krilo je na kongresu v Neaplju doseglo odobritev velikega dela svojega programa. Po vsem tem ne bo napravljen nikakšen poskus, da bi uveljavili nadzorstvo nad monopolnimi koristmi italijanske industrije.. Ta namreč pobira dobičke, medtem ko skrbi država za to, da pokrije zgube. V teku je izdelava desetletnega gospodarskega načrta. Financirala ga bo Evropska plačilna zveza z ameriško pomočjo. Toda edino upanje za gospodarsko obnovo je v tem, da se privabi tuji kapital, ki bi ga zaščitila vlada s posebnimi jamstvi. Tuja podjetja se bodo lahko uveljavila na raznih področjih, kakor je n. pr. petrolejsko, ki je zdaj pod nadzorstvom vlade. Zdaj so dvignili zaveso molka, ki je doslej zakrivala delovanje družb American Gulf Company in Anglo-Iranian Oil Company. Raziskovanje teh petrolejskih družb na Siciliji je uspelo, ker je krajevna sicilijanska vlada vodila pametno politiko. Vse kaže, da bodo ameriške petrolejske družbe pričele izkoriščati bogata petrolejska ležišča, ki so verjetno na Siciliji. V DUHU KOMPROMISA Na kmetijskem področju smo še daleč cd obširnih načrtov. Blagajna za obnovo Juga (Cassa del Mezzogiorno) izda danes komaj eno desetino tega. kar je izdajala lansko leto med volilno agitacijo. Glavni njeni inačrti so polindustrijske narave: gradnja avtomobilskih cest, železnic in namakanje ter zgraditev hladi.nih naprav. Kmetijska, proizvodnja napreduje počasi. Sedanjemu ministru za kmetijstvo je demokrščanska stranka trdno zvezala roke. Ta politika je bila zasnovana v zameno za popuščanje, na katero je pristala desnica, in sicer glede najemnih pogodb med lastniki in spolovinarji. Na prigovarjanje socialdemokratov je vlada opustila politiko naložb na dolgi rok in jih nadomestila z začasnimi mašili; gre za krpucanje, ki naj bi dalo trenutno zaslužka nezaposlenim in bi vladi koristilo med volilno propagando. Celotna slika je obupna. Italija se je vrnila k staremu sistemu vzajemnih koncesij in neskladne politike: v praksi nepremičnost. Stremljenja raznih struj v demokrščanski stranki ne ustrezajo resničnim t.meljnim koristim države. V celoti dobiš vtis praznote. Najmlajši krščanski demokrati, ki se nagibljejo k levici, so še vedno dezorientirani, zaradi sunka, ki jim ga je zadal Vatikan pred tremi meseci. Zmešnjava se je povečala ko se je razširila vest, da namerava odstopiti prof. Gedda, ki vodi desnico v Katoliški akciji, in sicer ne iz političnih razlogov. KONEC AVGUSTA NOVE STAVKE? Nadalje pravi dopisnik, da gre ta razvoj v prid komunistom, ki so ostali mirni, ako izvzamemo stavke kmetijskih delavcev. Oni so mirni, ker računajo, da se položaj razvija v njihov prid. Z gibanjem bodo pričeli verjetno konec avgusta, ko v Italiji nastopa sezonska nezaposlenost. Nemiri, lahko dosežejo takšen obseg, da bodo verjetno zahtevali poseg močne vlade. Po 4 mesecih zdaj zopet krožijo podobni glasovi. FOT SCELBOVE VLADE Kljub raznim pomanjkljivostim napravlja Scelbova vlada boljši vtis kakor so pričakovali; toda naslanja se na stalno dvoumnost. Namesto da bi vodila politiko na levo ob naslonitvi na tri majhne zavezniške stranke, se zgublja zdaj v okviru nasprotujočih si političnih smeri. Kaže, da ni druge izbire. Tako bo vlada šla po poti, ki jo označujeta dve stalni potezi: opozicija proti komunizmu in dejanska podpora s strani desnice. Ako vlada lahko potegne do oktobra, ne bo novih volitev do maja prihodnjega leta. Kljub temu je obeležje notranjega položaja v Italiji naslednje: pomanjkanje navdušenja in smernic, notranja praznota, podkupljivost in reformizem na polovico. To lahko dovede do izbruha. Ako pride do njega, bo gotovo hrupen in nenaden. ITALIJANSKI ODGOVOR Z italijanske strani je »Ekonomistu« odgovoril dr. Paolo Canali, ki očita londonskemu časopisu nedoslednost, češ da je lansko leto v av- gustu priobčil ugodno kritiko o gospodarski pomiki ue , Gasparijeve vlade. Italijanski narodni dohodek se je lansko leto dvignil za 7%, in-dustnijska proizvodnja za 9% in kmetijska prav za toliko. Pri izvajanju kmetijske reforme je nastal zastoj, ker je bila zemlja, ki se je dala razdeliti med kmete, že razdeljena. MANJ ŽITA V ITALIJI. Osrednja organizacija poljedelcev v Italiji zahteva zvišanje cene za odkup pšsnice, ker je bil pridelek pičlejši, kakor so prvotno računali, ko so določili ceno. Pšenice bo letos manj kakor lansko leto, ko je bila letina rekordna. PROPAGANDA ZA VEČJO POTROŠNJO GROZDJA V ITALIJI. Po načrtih italijanskega ministrstva za kmetijstvo bodo letos v vsaki občini priredili »praznik grozdja«. Njegov glavni namen je pospešiti uživanje grozdja, da bi tako zmanjšali zaloge vina. Ministrstvo je razpisalo 4 nagrade za najboljše članke o grozdju, in sicer dva po 100.000 lir za članke v časopisih in po 50.000 lir za članke v dnevnem tisku. Tuj kapital v ilalij ANIC — STANIČ — MONTECATI-NI. Iz letnega poročila družbe Anic (Azienda Idrogenazione Combustibili) je očitno, da je glavni delničar tega podjetja postala družba Ente Nazio-nale idrocarburi (ENI). Država je na to ustanovo (ENI) preteklo leto prenesla svoje delnice. Predsednik Anic je zdaj dr. Enrico Mattel. Anic ima značaj finančne družbe. Skupno z a-meriško družbo Standard Oil je soudeležena s 50% pri družbi za čiščenje petroleja Stanič, ki ima petrolejske čistilnice v Bariju in Livornu. Poleg tega nadzira Anic tovarno barv Societa Chimica Lombarda A. E. Bianchi e C., pri kateri je soudeleže- na z 51%. Ostale delnice so lastnina družbe Montecatini. Delnice družbe Bianchi, ki jih ima zdaj družba Anic, so bile poprej lastnina nemške družbe IG-Farben. Družba Anic je bila v rokah tudi 100% delnic podjetja ARCA (Aziende Riunite Coloranti ed Affini), ki je poprej tudi bila lastnina družbe IG-Farben. Po eg tega ima družba Anic v svojih rokah vse delnice tovarne mila Achille Banfi (Industrie Riunite Chiozza e Turchi). Prav tako je Anic nasledila od druž be IG-Farben 49% delniške glavnice znane tovarne barv ACNA (Aziende Colori Nazionaii Affini). Večina delnic tega podjetja je v rokah Montecatini. KKALJICA AMERIŠKIH PETROLEJSKIH LADIJ, 224 m DOLGA «WORLD GLORY» — Poleg razkošnega potniškega prekomornika fiUniied States)), je nova petrolejska ladja največja, doslej v ameriških ladjedelnicah zgrajena trgovinska ladja. Ladja lahko prevaža do 624.580 hi nafte, kar odgovarja 20 vlakom po 100 vagonov-cistern, ali 41 km dolgi koloni avto-cistern Ladja bo vozila med Perzijskim zalivom in Združenimi državam . Trgov« o« Ang« in Jugoslavijo Iz pregleda o britanski zunanij trgovini. ki ga je nedavno izdalo britansko trgovinsko ministrstvo je razvidno, da je Velika Britanija v prvih petih meseca letošnjega leta izvozila v Jugoslavijo blaga y vrednosti 3,95 milijona funtov šteilingov proti 2,67 milijona funtov šteriingov v istem čazdobju lanskega Britanski uvoz iz Jugoslavije: žitarice krma les razna tekstilna vlana in odpadki izdelki iz lesa in plutovine, razen pohištva pisane temeljne kovine Britanski izvoz v Jugoslovijo kemikalije gumijasti izdelki bombažna preja in i delki železo in jeklo pisane temeljne kovine kovinski izdelki stroji, razen električnih elektnieni -stroji in oprema cestna vozila in letala v poštnih zavojih poslano blago leta. Britanski uvoz iz Jugoslavije pa je pade; o-d 3,80 milijona funtov šteriingov na 3,23 milijona funtov šteriingov v prvih petih -mesecih letošnjega leta. Pregled navaja naslednjo razpredelnico izvoženega in uvoženega blaga v fun ih šterlingih: 1953 1954 441.998 33.495 7.654 2,365.403 1,119.453 4 496 234.058 652.044 423.083 92.584 24.457 59.902 120 795 82.356 718.034 295.864 200.201 166.140 Zahodni trgovini so potrebni vzhodni trgi Prav tiste dni, ko je bila napetost med Združenimi ameriškimi državami in tako imenovanim vzhodnim blokom (Sovjetsko zvezo, Kitajsko in drugimi zavezniki Sovjetske zveze) zaradi pogajanj v Indokini na višku je načelnik organizacije za pomoč tujini (Foreign Organisation Admini-stration — FOA) Harold E, Stassen izjavil, da bodo v avgustu črtali s spiska blaga, katerega izvoz v vzhodne države je prepovedan, 150 artiklov. Tc blago bodo torej lahko prosto izvažali iz Združenih držav in drugih zahodnih držav v vzhodne države. Doslej je bil prepovedan izvoz 400 vrst raznega blaga. Prepoved izvoza zadeva torej še 250 vrst blaga, id jih imajo ZDA za stratežko važne. Zdaj bodo lahko- prosto izvažali razne kemikalije, manjše ribiške ladje, razne stroje za proizvodnjo potresnega blaga. Dovoljen je tudi izvoz traktorjev vsaj do določene višine konjskih sil Te olajšave ne bodo objavljene s posebnim blokom, pač pa bo ameriške ministrstvo objavilo nov spisek dovoljenega oziroma prepovedanega izvoza blaga. KANADA HOČE VEC IZVAŽATI V VZHODNE DRŽAVE. Kanadska vlada namerava v kratkem olajšati izvoz blaga v Sovjetsko zvezo in njene zaveniške države. Verjetno bodo olajšali izvoz kovinskih, izdelkov in strojev, kemikalij in ladij. Ta ukrep so kanadski industrije! pozdravili. V tem pogledu sel je gladišče Kanade približalo angleškemu, ki je bolj popustljivo glede izvoza v Sovjetsko- zvezo Lansko leto je- izvoz iz Kanade v So vjetsko zvezo popolnoma zamrl. V prvem polletju 1954 je dosegel zopet 2 milijona 900.000 dolarjev. Do konca letošnjega leta bo dosegel najvišjo- raven po vojni. VIŠJA PROIZVODNJA V SOVJETSKI ZVEZI. Po poročilu Tassa je industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi v prvem polletju 1954 napredovala za 14% v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Proizvodni načrt je bil dosežen v razmerju 102%. Izvoz se je povečal skoraj za, 1 tret- jino. Proizvodnja surovega železa je narasla za 6%, surovega jekla za 9% valjanega jekla tudi 9%, premoga za 8% in petrolej za 10%. živinski sklad se je povečal za 10%; državne kapitalne naložbe so narasle za 14%, proizvodnja potrošnega blaga pa za 21%. BELGIJA HOČE TRGOVATI S KITAJSKO. Belgijski industrijski in trgovinski krogi pripravljajo posebno trgovinsko odposlanstvo, ki bo odpotovalo na Kitajsko, da bi tam nadaljevalo s pogajanji, ki so bila začeta v Bruslju. V Bruselj je namreč prispela posebna kitajska trgovinska delegacija, ki se je pogajala s predstavniki 30 belgijskih podjetij. Med temi razgovori je bilo domenjeno, da bodo belgijske in kitajske banke financirale trgovinsko izmenjavo. MNENJE ANGLEŠKEGA PREDSTAVNIKA. V zvezi z razgovori glede pospešitve trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi država mi je angleški predstavnik izjavil, da so bili z Ameriko doseženi važni u-spehi. Odslej pojde v ZSSR in druge vzhodne države mnogo več blaga ka kor doslej. Le glede izvoza ladij se še niso dogovorili. ZA OBNOVO JUGOSLOVANSKO-CEŠKOSLOVAŠKE TRGOVINE. »Ju-goipres« (Beograd) poroča, da se v kratkem sestanejo predstavniki Zvezne zunanje trgovinske zbornice v Beogradu in Češkoslovaške trgovinske zbornice v Pragi. Proučili bodo vprašanja glede obnovitve trgovinske izmenjave med obema državama na podlagi kompenzacij. OBNOVLJEN BO PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ROMUNIJO. V Beogradu je bii dosežen sporazum glede obnove željtzniškega prometa med Jugoslavijo in Romunijo. JAPONSKA ČAKA NA KUPČIJE Z RUSIJO. Sedanja trgovinska izmenjava med Japonsko in Sovjetsko- zvezo doseže vrednost 40 milijonov dolarjev na leto. Japonci bi radi povečali trgovino z Rusijo. Zdaj lahko izvažajo samo ladje do 7000 ton z brzino 12 milj. fled Nemci jo tn Egiptom Nedavno je bilo na pogajanjih v Bonnu dodano dopolnilo trgovinsk) pogodbi med Zahodno Nemčijo in E-giptom. Trgovinski dogovor velja do 31. maja prihodnjega leta. Izmenjava se bo povečala. Egipčani bodo lahko izvažajo, več bombaža in p ar acjiž rukov, katerih izvoz je doslej zadel na višje nemške carine. Okvir (plafond) zadolžitve je določen na 15 milijonov dolarjev, čeprav so Egipčani zahtevali povišanje. Plačilni sporazum velja do 31. avgusta 1955. Odpove se lahko tri mesece poprej. Ako zadolžitev preseže plafo-nd (swing), se razlika poravna v funtih šterlingih, torej ne več v dolarjih. Tako je končana prava pravcata trgovinska vojna med obema državama, ki je trajala od aprila. Sredi junija je Egipt kratko prepovedal izvoz blaga v Nemčijo, kmalu nato pa je vlada ta ukrep preklicala. NAPREDOVANJE FRANCOSKE INDUSTRIJE. Indeks francoske proizvodnje v maju se je dvignil od 156 (v aprilu) na 158; lansko leto v maju je znašal 148, ako vzamemo za podlago 100 v 1. 1938. Proizvodnja francoske industrije se je začela dvigati v začetku tega leta, ko je januarja Indeks znašal 148 Evropa v kleščah mod vzhodno in carinsko zaveso? Silno ogorčenje v Švici zaradi povišanja amerišKe carine na \ire 225.306 353.820 266.719 192.454 6.903 147.812 65.834 219.475 1,032.468 644.916 658.429 191.020 Kljub vsem protestom švicarskega tiska je predsednik Združenih držav Eise-nhower sprejel predlog carinske komisije, naj se carina na uvoz švicarskih ur zviša za 50%. še isti dan (27. julija) je švicarski -poslanik v W a-shingtonu (ogorčeno -protestiral, češ da je bil s tem zadan silen udarec načelom svobodne trgovine. Dodal je, da je to hkrati tudi udarec dobrim odnosom med Svr o in Združenimi a-meriškimi državami. Za 50% se poviša carina na švicarske ure, ki -nimajo več ka-kor 17 rubinov;, carina na ure z večjim številom rubinov je namreč že tako visoka, da je ni bilo treba povišati. Odločba tudi dodaja, da carine ne smejo prekositi carinskega količnika iz leta 1930. Američani so zadeli Švicarje na eno izmed naj občutljivejših točk njihovega gospodarstva, saj živi cd gospodarstva 60.000 švicarskih delavcev, to je desetina vsega švicarskega delavstva. Poročali smo že, da gre 95% švicarske urarske proizvodnje v tujino, kar predstavlja 20% vsega švicarskega izvoza; tretjina izvoza ur gre v .Združene države in vrže Švicarjem 300 do 400 milijonov švicarskih frankov na leto (1 švicarski frank velja okoli 148 lir). švicarski tisk prav nič ne štedi z ostrimi izrazi na račun ameriške politike, ki ji očita »skrajno brezofeir-nost«’ in »najtemnejši gospodarski nacionalizem«. »Basler National Zei-tung« trdi, da bo svet zgubil zaupanje v ameriško vodstvo, ki drugim priporoča svobodno izmenjavo blaga. Tudi tisk drugih zahodnih držav kritizira ta ukrep in -izraža strah, da pojdejo ameriški industrije! dalje v svojih zahtevah po zvišanju carin na uvoz v Ameriko. Zanimiva je ugotovitev znanega švicarskega Usta »Neue Zuer-cher Zeitung«, da bo takšna politika dovedla Evropo v klešče med železno zaveso na Vzhodu -in carinsko zaveso na Zahodu. Nekateri izvedenci sodijo, da v praksi ta ukrep ne bo tako katastrofalen. Dejansko se bo cena švicarskih ur v Ameriki dvignila od 10—15%, ker bodo- morali razni prekupčevalci zmanjšati svoj dobiček. Udarec ne bo razmeroma tako hud, ker se je cena ur med vojno- zelo dvignila. Delno o-pravičilo za Eisenhower.jev ukrep so našli v zahtevi ameriških industrij-cev fine mehanike po- zvišanju carine, da bi ti lahko s povečanjem proizvodnje ur namestili zadostno- število ameriških finih mehanikov. Edino tako se lahko ohrani na višini ameriška fina mehanika, ki izdeluje p-e-cizijske naprave za ameriško vojsko. Težko je reči, ali bo zvišanje carin na uvoz švicarskih ur v Ameriko vplivalo na ceno švicarskih ur drugod po svetu, torej tudi v Evropi. Švicarji bodo morali vsekakor najti nove trge in tudi popustiti pri ceni, ako na pojde drugače. Po vojni je silno narastel izvoz švicarskih ur v Ameriko. Leta 1946 so Švicarji izvozili tja 8,300.000 ur, lansko leto pa že 12,300.000. Med tem časom je proizvodnja ur v Ameriki nazadovala,. in sicer od 3,200.000 v letu 1951 na 2,400.000 leta 1953. STAVKE TUDI V ZAHODNI NEMČIJI. Doslej so prihajale o gospodarskem in socialnem položaju v Zahodni Nemčiji samo ugodne vesti. Zdaj pa poročajo iz Hamburga o veliki stavki, katere se je udeležilo 14.000 javnih uslužbencev. Tako je ostalo mesto brez vode in plina. Stavke so se razširile tudi na Bavarsko, na Porurje in na druge predele Nemčije. Računajo, da je stavkalo kar 4 milijone Nemcev in da je okoli 600 velikih o-bratov počivalo. Delavstvo zahteva povišanje plač. IV. V prejšnjih člankih smo že ugotovili, da se je večkrat vidno pokazala naklonjenost zavezniških častnikov do Italijanov v Tržaški radijski ustanovi, kakor tudi na drugih področjih. Mnogi so takoj po vojni pripisovali ta pojav izključno odklonilnemu gledišču zaveznikov do sodelovanja s komunisti. Seveda so italijanski nacionalisti pograbili za stvar ter jo pridno izrabljali proti Slovencem in Jugoslovanom sploh. Da ni šlo samo za protikomunistično stališče, bo pokazal prav primer slovenske radijske postaje, kjer so že zgodaj imeli nekomunisti odločujoč vpliv, pa so kljub temu »zavezniki« zavzeli do njih enako nenaklonjeno gledišče. Kakor se je naklonjenost zaveznikov do Italijanov kazala na političnem področju, kar je prišlo do izraza najprej s tristransko izjavo (dne 20. marca 1948), z rimskimi gospodarskimi dogovori (9. marca 1948), londonskim sporazumom (maja 1953) in končno z lanskimi osmooktobrskim sklepom — tako se je odražala tudi v vodstvu Tržaške radijske ustanove. Tudi tu je šlo vse lepo po vrsti in v polnem soglasju s političnim razvojem. Zavezniki so že leta 1945 začeli z razločevanjem med nameščenci bivše EIAR (Ente italiano audizioni radio-foniche) ter tistimi, ki so jih sami namestili ali sprejeli od jugoslovanske vojaške uprave. Za prve so ustanovili posebno ustanovo »Radio Tea- Ko poslušaš tržaški radio Beseda o nenaklonjenosti zaveznikov tro«, medtem ko so drugi vodili na svojih plačilnih izpiskih. To je trajalo vse do 15. septembra 1947, ko je začela veljati italijanska mirovna pogodba. Takrat se je zdelo, da bo Trst dobil guvernerja. Zato so zavezniki takoj združili vse radijske nameščence v sedanji ustanovi ter razpustili »Radio Teatro«. A kmalu so se vrnili na staro pot. Po objavi tristranske izjave so svoje stališče spet spremenili ter zaceli odkrito kazan svojo naklonjenost do italijanskih teženj, ki je niso več opustili do današnjih dni. Najprej so 10. aprila 1948 uvedli za vse nameščence delovno pogodbo Italijanske radijske družbe RAL Bivši nameščenci EIAR (Radio Teatro) — kakih trideset po številu — so bili v začetku zelo pohlevni. Zavedali so se, da prihajajo iz ustanove, ki je služila Mussoliniju in Hitlerju. Zavezniška uprava je s svojo popustljivostjo vedno bolj in bolj ustvarjala pri teh ljudeh videz, da je bilo njihovo sodelovanje z nacisti spregledano. Nič čudne, če jim je začel rasti greben. Postajali so zahtevnejši. S sporazumom z dne 11. oktobra 1948 — ki ga je podpisal takratni podravnatelj in sedanji soravnatelj Harrison z Itali- jansko radijsko družbo (RAD, naslednikom EIAR v Italiji, so' si pridobili v Tržaški radijski ustanovi nekak privilegiran položaj. RAI jih je že takrat sprejel na svoj spisek z vsemi pravicami. Priznal jim je službeno dobo pri EIAR ter jih »posodil« Tržaški radijski ustanovi. Ta jih od takrat plačuje iz svojega proračuna, medtem ko je pogodbeno dolžna zanje plačevati v odpravninski in obratni sklad pri RAI. To je bilo že tretje zavezniško popuščanje do bivših kolaboracionistov. Popolnoma pa je zavezniška uprava Tržaške radijske ustanove odkrila svojo politiko s podpisom dogovora z dne 1. julija' 1952, ki ga je sklenil z RAI takratni ravnatelj Jacofeson. Podpis tega dogovora je sovpadal z londonskim sporazumom o prihodu italijanskih funkcionarjev v Trst. Takrat so hoteli zavezniki kar prepisati vse nameščence Tržaške radijske u-stanove — torej tudi vse Slovence — v RAI, kakor so napravili že prej z bivšimi »ejarci«. Hoteli so umoriti lastno dete! V smislu tega dogovora bi Tržaška radijska ustanova ne imela več svojega osebja, temveč samo »izposojence« RAI. Z dogovorom je dejansko prepisala vse svoje tehnično osebje na plačilni spisek RAI, medtem ko so se vsi Italijani in — na žalost — tudi osem Slovencev radia Trst II prepisali na začasni spisek RAI, podobno kakor štiri leta prej bivši »ejarci« (Radio Teatro). Tako je bila razbita solidarnost slovenskega uradništva; razvoj dogodkov — a-ko pridemo pod italijansko upravo — bo prav gotovo pokazal, da ne bo ta korak prav nič pomagal niti tistim, ki so ga napravili z namenom, da se rešijo. Iz tega, kar smo doslej povedali, si je lahko vsak naš čitatelj ustvaril precej jasno sliko o Tržaški radijski ustanovi, predvsem pa o položaju, ki ga je imela in ga ima slovenska radijska postaja Trst II v njenem okviru. Položaj je precej podoben položaju našega šolstva in splošnim razmeram na področju ter pomeni postopno priključevanje slovenskih in samostojnih tržaških ustanov k italijanskemu upravno-političnemu ustroju. Zato se tudi pri radiu vsiljuje zahteva po neodvisni upravi. Samo ta lahko reši naše šolstvo in naš radio pred postopno zadušitvijo. Podatki o volitvah, obisk osnovne in srednje šole ter podatki iz drugih področij kažejo, da tvorijo Slo- nn nase venci okoli 25 odstotkov celotnega prebivalstva področja »A«. Pa tudi če bi nas bilo samo 20 odstotkov, bi znašalo število slovenskih radijskih naročnikov 12 tisoč, oziroma naš prispevek k radijskemu proračunu 28.8 milijona lir na leto. Ta znesek u-streza približno sedanjim izdatkom za slovensko osebje radia Trst II. Uvedba radijskih oglasov bi lahkoi krila še stroške za zunanje sodelavce in druge. Poleg tega ima radio Trst II enako sorazmerno pravico kot radio Trst I do prispevka iz področnega proračuna. Ob zaključku naj še povemo, da je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da podprejo to ustanovo, ki gre tako na živce nestrpnim nasprotnikom slovenske besede v Trstu, da bo še krepkeje dvignila svoj glas za pravice tržaških Slovencev ter za enakopravno sožitje tu živečih narodov. Naš namen je bil podati splošno in vsakemu poslušalcu razumljivo sliko o dosedanjem delu naše radijske postaje. Marsikaj bi lahko pisali o njenih posameznih oddajah — kulturnih, znanstvenih, glasbenih itd. itd. — kar pa prepuščamo drugim strokovnjakom. Zaključujemo s pozivom, da bi se poslušalci naše radijske postaje s še večjo ljubeznijo oklenili te naše vazne Kulturne ustanove, KaiKor se oklepamo naše šole, da bi postala res pravo in nepristransko: žarišče naše vsestranske kulturne delavnosti. S I 1 Ostal je kup pridig Nobena država ni po vojni tako branila načela svobodne trgovine ka-icor prav Združene ameriške države. In vendar je predsednik Eisenhover te dni povišal carino na uvoz švicar-| skih ur kar za 50o/c. »Končni uspeh taksne ameriške poi\We,v. pripominja ameriški tednik .Time’, ki sicer podpira Eisenhouterjevo politiko, »je gomila pridig o svobodni trgovini in velik kup omejitev (trgovine) v praksi le Noben tisk ni te dni potočil toliko solz nad svobodo dvanajstih milijonov Indokitajcev, ki sta jih Mcndes-France in Eden v Ženevi prepustila Ho-čiminhu, kakor prav ameriški. Z druge strani pa ameriško časopisje niti ne črhne za pravice tržaških Slovencev, zavezniških borcev za svobodo v zadnji vojni, ki jih hočeta ameriška gospa Luče m Mr. ,Eden prepustiti italijanski upravi. Tržačani se morajo žrtvovati zaradi njunih načrtov in pripraviti na gospodarsko propadanje, je pred meseci zapisal »New York Timesu. Devet polnih let so vladali Američani in Angleži v Trstu po zmagi demokracije nad fašizmom, a se niso opogumili, da bi odpravili jasisticne zakone m priznan Slovencem pravico do polnega kulturnega in gospodarskega izživljanja! Od pridig o demokT. MERI IBSI ■ TfflESfE - Ul. m AMEB Telef 29-812 - Telgr. KAPI-Triaste Import = Export vseh vrst PLETOVINE in GRADBENEGA MATERIALA M IZ A R J I g Pp^e smi'e- KMEIOVAIC! | vZhmTcUh PODJETNIK! @ lesov, trame in p ar kot e nudi najugodnoja CALEA Tel. 90441 TRST Viale Sonnino, 24 FRANCOSKI TURISTI lahko vzamejo s seboj v tujino 20.000 frankov v bankovcih, medtem ko so doslej smeli izvoziti iz države samo 10.000 frankov. G J. COLOM »FM UVOZ - IZVOZ MiIITOVIBTE in IZDEEKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. B4-570 Tlgr. DOLINTER - TRIESTE KROŽNA POTOVANJA »PARTIZANKE«. »Jadrolinija« je s »Partizanko« organizirala dve krožni po:o- „GOSPODARSTVO‘ Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 - CENA: posamezna številka Ur 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. -- NAROČNINA: za STO in Ita lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din. polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din. polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednic dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« ELEKTR0-1NŠTALACIJSK0 PODJETJE Ambrožič Milan TRST, Ul. B0CCACCI0 ŠT. ID Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite rašo telef. štev. 29-322 Se priporočamo I Mehanična delavnica in proda a motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul UdineGl - Telefon 37-512 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO“. motocikle , GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE- in ..LAMBRETTE" BLED 'V ‘ - 1 " t u, ?* • - i t V SVOJE DOBROZNANA PRVORAZREDNE HOTELE: ► GRAN HOTEL TOPLICE ► 3ELOVICA ► PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijeten oddih ob slikovitem Blejskem jezeru l.V.K.E.T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESTE - Ul. F. Filii 5 - Tel. 35519 Na svojih potovanjih v inozemstvo [Švico - Jugoslavijo itd.) se poslužujte naše TURISTIČNE PiSARNE - Informacije - Hotelske rezervacije Turistične individualne in kolektivne vize. 'A: ta ‘h Stran 3 SEDEŽ. TRST ■ Ut, ICA F A B I O FILZ1 S T. t • / I. • TELEFON ST. t I . O t 'SPOCARSKEGA ZDRU2EN.IA Draginjske doklade povišane j^e 1. avgusta so bile radi povišanja idrijskih stroškov zvišane tudi iz-''e doklade «indennita di contin-*a). 9 trgovinski sektor veljajo od tega "tna sledeče izredne doklade (v 11-): adeik družinski poglavarji (me sečno) lorija I, IB, V: Moški Zenske 24.167 23.036 Wija U, Via, VIB, VIC: »d 21 let 22.178 20.189 ^ do 21 let 21.359 19.448 do 20 let lorija III, VII: 20.228 17.368 "d 21 let 20.618 18.850 2(> do 21 let 20.436 18 616 >9 do 20 let 19.123 16.172 '8 do 20 let lorija IV, VIII: 18.785 15.925 "d 21 let 19.916 18.252 do 21 let 19.747 18096 '8 do 20 ]et 18.512 15.82! '8 do 19 let 18.278 15.4’0 •dniki, ki niso družinski poglavark: lorija IA, IB, V: 24.167 22.274 "tgoriia II. VIA, VIB, VIC: •d 2) let 22.173 19 22 do 21 let 21.359 18.49 '8 do 20 let 19.747 15.74 'S do 18 let 17.355 14.65 N 16 let fegorija III, VIL 11.726 10 9*. ■ "d 21 let 20.618 17.888 20 do 21 let 20 436 17.067 '9 do 20 let 18.655 14 347 >8 do 19 let 18.304 14.300 17 do 18 lel 15.379 12.948 16 do 17 let 15.145 12.753 0d 16 let 8.970 8.762 Kategorija IV, VIII: iznad 21 let 19.916 17.290 od 20 do 21 let 19.747 17.147 od 19 da 20 let 18.031 14 196 od 18 do 19 let 17.797 13.845 od 17 do 18 let 14.898 12.519 od 16 do 17 let 14.729 12.402 izpod 16 let 8.454 8.411 Vajenci za trgovske pomočnike: iznad 21 let 19.539 16.965 od 20 do 21 let 19.383 16.822 od 19 do 20 let 17.667 13.897 od 18 do 19 let 17.472 13.585 od 17 do 18 let 14.612 12.285 od 16 do 17 let 14.456 12.168 izpod 16 let 8.333 8.216 Delavci družinski poglavarji: (teden- SkO) Skupina A: iznad 20 let 4.689 4 269 od 18 do 20 let 4.398 3.657 Skupina B: iznad 20 let 4.587 4.185 od 18 do 20 let 4.299 3.585 Skupina C: iznad 20 let 4.542 4.145 od 18 do 20 let 4.224 3.552 tkupina D: iznad 20 Jet 4.488 4.101 od 18 do 20 let 4.176 3.519 Delavci, ki niso tS i s- 1 r* Skupina A: iznad 20 let 4.689 4.04i od 18 do 20 let 4.287 3.282 od 16 do 18 let 3.627 2 994 Skupina B: iznad 20 let 4 587 3 966 od 18 do 20 let 4.191 3.210 od 16 do 18 let 3.534 2.922 izpod 16 let 2.103 1.998 Skupina C: iznad 20 let 4.542 3.924 od 18 do 20 let 4.113 3.177 od 16 do 18 let 3.399 2.859 izpod do 16 let 1.968 1.935 K skupni A spadajo: izbiralci lesa, zavrjalci opreme, stekla in keramike, nadzorniki, delavci v skladiščih s poznavanjem blaga, izdelovalci vencev, mehaniki, mizariji, šoferji s tehnično usposobljenostrjo in podobni. K skupni B spadajo: sluge, zavijalci, šoferji brez tehnične usposobljeno ti. K skupini C spadajo: raznašale!, sluge v trgovini, vozniki, nočni in dnevni čuvaju, gasilci. K skupni D spadajo: čistilci, težaki. V obrtniškem sektorju znašajo od 1. avgusta dalje naslednje 'zredne doklade (na uro): Specializirani delavci 91 95 91 95 Kvalificirani delavci 89.85 77.70 Za vajence v obrti veljajo še stare izredne doklade Prejemki uslužbencev ob splošnih praznikih Ukaz ZVU št. 79 prinaša določila o prejemkih delavcev ob sledečih praznikih: 25. april - rojstvo Marconija; 1. maj - praznik dela; 2. junija - praznik pomladi; 4. novembra - praznik jeseni. Za te praznike pripada delavcem normalna dnevne plača, četudi ne delajo. V primeru pa, da je delavec ta dan delal mu poleg norma1 ne dnevne plače pripada še plača za stvarno izvršene ure dela s prazničnim poviškom. Običajna dnevno plača za le praznike pripada tudi v primeru, da praznikpade na nedeljo in tudi, ako je delave ■ odsoten z dela zaradi nezgode, bolezni, nosečnosti poročnega dopusta, letnega dopusta, prekinjenja dela ne po krivdi delavca. Zastoj v Trstu = napredek | v Genovi Na prvi pogled niso podatki o razvoju prometa skozi tržaško luko tako brezupni. Promet se je' v prvem polletju 1954 ohranil približno na isti višini kot je bil v istem razdobju lanskega leta. Celoten promet po morju je letos dosegel 1,800.301 ton (lansko leto 1,811.670, leta 1938 1,650.487 ton). Tudi podatki o vkrcanem blagu (502.052 ton 1. 1954, 494.023 ton 1. 1953 in 494.702 1. 1938) so razmeroma zadovoljivi, ker nam povedo, da se je izvoz iz zaledja ohranil na sedanji višini. Podoba se seveda ne izpreme-ni, ako navedemo podatke o železniškem prometu v tem času. železniški promet je dosegel 1,085.822 (1,086.660 ton leta 1953, 954.786 ton 1. 1938); po železnici je prispelo v Trst 411.679 ton (372.341 t 1. 1953, 455.955 ton leta 1938); odšlo je iz Trsta po železnici 674.143 ton (714.319 ton 1. 1953, 498.831 ton leta 1938). Ako podrobneje pregiedamo spisek blaga v prometu, ugotovimo, da zavzema prvo mesto petrolej, oziroma nafta, katere so n. pr. v mesecu juniju pripeljali v Trst 78.948 ton; ves dovoz je v juniju znašal 220.073 ton. Promet na sedanji višini vzdržuje torej v prvi vrsti petrolejska industrija. Nazaduje pa promet z artikli, pri katerih se da največ zaslužiti, kakor n. pr. s kavo, katere je prispelo v Trst v juniju 706 ton; tudi vino zavzema šibko postavko (314 ton). Lesa je v juniju odšlo po morju 19.200 ton, po železnici pa so ga pripeljali 23.346 ton, Če zdaj primerjamo tržaški promet s prometom v Genovi, se nam pokaže vsa nevarnost tržaškega zastoja. V prvem polletju se je promet v tej luki povečal za 15% v primeri z 1. 1953; narastel je namreč od 4,29 na 4,92 milijona ton. Tranzitni premet s Švico se je v prvem polletju 1954 čez Genovo povečal kar za 23%. Dosege) je 170.381 ton, to je 33.313 ten več kakor v prvem polletju lanskega leta. V Genovi nenehno napreduje tudi potniški premet, ki se je dvignil za 6% in sicer od 89,644 na 94.877 oseb. Portorož se lahko pohvali Tujcev je mnogo - Hazne novosti IftT v gospodarskih toara 22. julija je smrt nenadoma u--bila znanega tržaškega knjigarna Rudolfa Tomažiča, ki je skup-s svojo soprogo vodil papirnico in iigarno Štoka v Trstu. Rodil se je frstu pred 54 leti. Ko je dovršil ‘Iko, je kazal izreden talent za gobarska vprašanja in je pričel kot •eden Slovenec sodelovati pri sionskih gospodarskih in kulturnih u-Aovah. Soudeležen je bil tudi pri ^fugi »Tiskarne Edinost«. Preosta-1 sorodnikom naše sožalje! STRELA JE PRI BAZOVICI UBL 1 dva angleška častnika, in sicer Ibtana Petra Pringa, starega 28 let Podporočnika Stevena Pinlowa, staža 19 let. Ko je vojaške vaje preki-nenadna nevihta, sta bila na od-jasi okoli 10 metrov vstran od asta. Pokopali so ju z vsemi voji> 'Pii častmi na tržaškem pokopaU- Utonilo je pet ljudi, vihar. je razsajal nad Tržaškim zalivom julija, je zajel tudi čolnič cb barjanski obali, v katerem so bili Al-na in Romeo Scheriani (Škerjanc), ‘kova 9-mesečna hčerka Adriana ter Učenca Erminio Spcnza m Albina bnik. Po več dneh so nasii čolnič ; obali pri Gradcžu [razen. Truplo '•Jine Škerjančeve so našli na itali-Iski obali pri Chicggi. SC-LETNICO GODBENEGA DRU-UVa so svečano proslavili na Pro-«11 v nedeljo, 2, avgusta. Svečanost IUg vprašanje na poinicali 'A tržaških trgovinah kaj pogosto ugle-napis »Zaprto ali. . . do. . . zaradi Ainih počitnic«. Kdor le utegne, uide za nekaj dni iz tržaškega kotla. 'ise kaže, da bodo diplomati tudi trža-■hnu vprašanju dovolili poletni dopust. Bačani želijo, da bi bil čim daljši. Uče- * bi zaželeni rok označili z »ad Jalen-,s graecas« — za večne čase ali pa vsaj 1 čim daljšo dobo. Tuti Trst bi si rad 'tanil življenje ne samo čez počitnice! Napisali smo že, da vlada v tržaškem "fašanju prava pravcata zmešnjava, pra- cirkus ki na žalost trga tržaške živ-‘ Najlepše je to, da od povsoj — iz •ograda in Rima — javljajo, da je vse 'ipravljeno. Nazadnje se pokaže, da le 1 vse tako pripravljeno. Po podpisu po-%e o Balkanski zvezi so iz Rima spodili, da lahko že do 20. avgusta pride s sporazuma. Dan nato je isti list javil ! Londona, da tako gladko vendar ne #ife. Tržačani upajo, da so se po pod-Uu Balkanske zveze dvignile tudi njiho- • »šanse«. Računajo namreč, da se je so zaključili s himno »Hej Slovani«, ki so jo zaigrale godbe iz Sv. Križa, Nabrežine, Trebč, Ricmanj in Barko-velj. ODHOD ANGLEŠKEGA BATALJONA. Iz Trsta je bil premeščen 1. bataljon Suffolškega (angleškega) polka. Uradno obvestilo pravi, da je premestitev v zvezi z otoičjjnim premeščanjem edinic britanske vojske v tujini. KOLIKO JE BREZPOSELNIH V TRSTU? Kdor živi v Trstu, ne more verjeti, da se je število nezaposlenih v juniju zmanjšalo kar za 3C00. Poro-čilo trgovinske zbornice, .ki je sestavljeno po podatkih Urada za delo, namreč navaja, da je bilo v maju brez posla 19.577 ljudi, a v juniju samo 16.333. Zadnja leta se število nezaposlenih po uradnih podatkih suka okoli 18.000 do 20.000; zdaj naj bi bilo kar 3000 brezposelnih manj. Bolj verjetno bo, da so izvedli statistiko po novem merilu. Lansko leto je število nezaposlenih nazadovalo od maja do junija sama za 570 oseb; postopno je nazadovalo od konca marca do junija, tako da se je znižalo od 19.717 na 17.531. Težko, prav težko je verjeti, da bi bilo letos — v času krize, ki se je začela po oktobrskem diktatu — manj ljudi brez dela kakor lansko leto. Ze k lanskemu znižanju, ki je od maja do junija doseglo 5%, je uradno poročilo ZVU za tromesečje apri.-junij dodalo značilno pripombo. V poročilu je bilo namreč rečeno, da gre za delav..e, ki sc bili brisani s spiska nezaposlenih, ker se zaradi trenutnega zboljšanja delovnih razmer niso zglasili na Uradu za delo; toda pozneje se zopet priglasijo kot brezposelni. Število zaposlenih v Trstu znaša okoli 89.500. Tako lahko izračunamo, da je v Trstu okoli 20% delovne sile brez dela. ODOBRITEV INVESTICIJ. Dne 3. t. m. sta zasedala v Kopru okrajn.-Ijudiski odbor in zbor (proizvajalcev koprskega okraja. Na tem zasedanju sta med drugim odobrila naslednje investicije: tovarni metel in krtač Bistra« za povečanje proizvodnje 28 milijonov din, tiskarni »Jadran« za na bavo novih strojev 22 in pol milijona din, ladjedelnici »Boris Kidrič« v Piranu 21 milijonov din, podjetju »Slovenija linija« v Piranu za popravilo ladje Labor 8 milijonov din, kmetijskim zadrugam v Izoli, Dekanih, Vanganelu, Sečovljah iin Marezigah za ureditev in obnovo vinogradov in sadovnjakov 48 milijonov din. Razen tega sta odbora sprejela odločbo o u-stanovitvi gospodarskega podjetja »Kmetijsko posestvo Skocjan-Anka-ran«, ki bo imelo svoj sedež v Sko-cijanu. Portorož, 8. avg. Gostinska podjetja v coni B so bila ob začetku sezone v velikih skrbeli, ker so zaradi ukinitve regresa (popusta za sindikaliste) z go.o.cs.jo računala, da bo obisk domačin turistov močno padel. Zato so polagala vse svoje upanje na ooisk tujih turistov, ki so biii napovedani v velikem številu. Zaradi slabega vremena v juniju in v začetku julija pa je že ka-zaio, da bo ro upanje splavalo po morju, kajti obisk tujih turistov v tisti dobi ni bil tako številen, kakor se je pričakovalo. Cim pa je pričelo pripekati julijsko sonce, so se pričele množiti vrste domačih in še mnogo bolj tujih turistov. Zato že danes lahko rečemo, da bo letošnja sezona kljub nagajivemu vremenu ob njenem začetku in kljuo ukinitvi regresa pxav dobra. To velja zlasti za Portorož, medtem ko se drugi turistični kraji v coni B ne morejo tako pohvaliti. Portorož pa ta uspeh tudi v polni meri zasluži, in to ne samo zaradi svoje lepote in ugodne lege, marveč tudi zaradi prizadevnosti občinskega ljudskega odbora in gostinskih podjetij, ki so se za letošnjo sezono skrbno (pripravila. Občina je pod marljivim vodstvom svojega predsednika še pred pričetkom sezone pe-skibela, da bo Portorož zares vreden svojega ponosnega imena. Preurejeni in na novo zasajeni so bili cvetlični nasadi očiščeni vsi parki, razširjena in razkošno obnovljena je bila prejšnja brivnica, na novo poslikana so bila vsa pročelja poslopij na trgu in naposled je bil okusno obnovljen kulturni dom. Nanovo je bila odprta okusno o-premijena trgovina s sadjem in zele-• njavo, ki je bila zelo potrebna. Na žalost pa so tej tako okusno urejeni trgovini odkazali tako skrito mesto da je niti mnogi domačini ne opazijo in kaj šele tujci, ki prihajajo v Portorož le za kratek čas. Spričo te napake se dogaja, da se še nadalje drenjajo v zadružni trgovini, ki je na vidnem mestu, hišne gospodinje, ki kupujejo sadje, kar spravlja v slabo ' voljo obojne, okusno urejena trgovina na nevidnem vogalu pa sameva ! pozabljena. i Pred nekaj dnevi je bila ederta tu-| di nova elegantno urejena slaščičar-; na, ki bi bila lahko v ponos vsakemu ; še tako razvajenemu letovšiču. Slašči-| čarni bi bilo treba dodati še zajtrko-' valnico, ki se nam zdi še bolj potreb-1 na. Pred dvema letoma je bila za i časa sezone v Portorožu spretno vo-i| dena delikatesna trgovina. Ne vemo, J zakaj so to tako potrebno trgovino opustili, ker se sedaj dogaja, da se v obeh trgovinah z živili — enako kakor v trgovini s sadjem in zelenjavo — zopet drenjajo hišne gospodinje, ki kupujejo živila, in tujci, ki kupujejo maslo in mesne izdelke. Pravi jato .bi bila potrebna še zajtrkovalnica. Tudi plaža se je obogatila z novo zabavno pridobitvijo, s toboganom, k) privlačuje zrasti rmamna u>a ua,iec izgleda kot nedolžna igrača. Cim pa se po eni strani povzpneš po stopnicah na njegov vrh in zagledaš na drugi strani pod seboj strmo globino iz plastične mase, po kateri zdrčiš v vodo, te ob prvem cbisicu pervzame strah. Ako bi ne bili že drugi za teboj na stopnicah, bi se najraši vrnil. Ker pa bi bil umik nemogoč in tudi sramoten, se hočeš-nočeš vležeš v vdolbino in čez sekundo si že v vodi. Po prvem poizkusu postane mladini ta zabava tako prijetna, da jo nenehno ponavlja. Tudi oba plesna bara »Vesna« in »Jadran« sta dobro obiskana, ker imata oba izvrstna orkestra. Zlasti je dobro obisikan »Jadran«, kjer tudi letos plesni mojster Jenko zabava goste s šaljivimi domislicami. Dne 10. in 11. t. m. bo v vseh prostorih Pala-ce-hotela mednarodni plesni turnir, za katerega vlada zlasti med tujimi gosti že sedaj veliko zanimanje. Skratka, sezona v Portorožu je sedaj zelo razgibana. Med tujci so predstavljani malodane vsi narodi; največ je Avstrijcev, Nemcev, Nizozemcev, Švedov in Švicarjev. Ker bo verjetno tudi marsikoga, ki bo bral te vrstice, zamikal Portorož, mu postrežemo še s cenami: V Palace-hotelu stane dnevno kategorija A 1210 din, kategorija B 860 din in kategorija C (vpeljana na novo) 720 din. V gostinskem podjetju »Central«, ki razpolaga s celo vrsto hotelov (letos je preuredilo v dependanso z 90' ležišči tudi prejšnji »Dijaški dom«), pa stane kategorija B 720 din in kategorija C 650 din. Dr. P. J. 16.000 DELAVCEV VEC BO PRIHODNJE LETO zaposlila industrija na Hrvatskem. Po novem družbenem načrtu se bo industrijska proizvodnja dvignila za 8%. ZVITA PROPAGANDA PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM. »Matajur«, glasilo beneških Slovencev, poroča, da so z italijanske strani rozvili med Slovenci hudo propagando1 proti vpisovanju dijakov v slovenske šole v Gorici. Ljudem pripovedujejo, d t so šole komunistične. •tozr;j Jugoslavije s podpisom te pogoči-i; utrdil in da- bi Jugoslavija utegnila lotevati glede Trsta kaj več. Tako bi ‘A dosegli sporazum-. . . Kdo bi Trža-ir|o.m zameril to špekulacijo, ko se smrti Mra že vsak črviček, čeprav ta ne kaže * njihovo borbenost. * * * Kaj SO DOSEGLE TRŽAŠKE Ud NE STRANKE V RIMU? Ko-*c preteklega tedna so se iz Rima ftUli predstavniki štirih strank, ki Uajo v Trstu (demokristjanov, sojinih demokratov, liberalcev in re-,iblikancev). Profesor Lonza je izja-•l da je prav njihov obisk v Rimu Mival na na-daljnjii potek pogajani Kae rrsta. vucn poročna naiijan- U listov trdijo, da je vlada upošteva njihovo mnenje. Kaj so pravza-f4v zahtevali, ni povsem znano. Pri-"fočili so menda vladi, da bi imenoma za bodočega italijanskega komika v Trstu -poslanca La Malfo ali as!anca Iva Matteo Lombardija; to Uovo željo je italijanska vlada od-U češ da je neizvedljiva. Zahtevali * Posebno jamstvo za Italijane v co-B. Bolj molčeči so bili odposlanci ^ strank glede zahtev o bodoči ure-11 Vi tržaške uprave. Nekateri gorijo o samoupravi (avtonomiji); •obodni coni (kakor je bila v Zadru) % Vsekakor čutijo, da ne bo v Tr-.1 lahko vladati, ako se ne oddra-‘io vzroki naraščajoče bede. ^ HOTELIH NE BODO PRODA-v Rimu so na sestanku odbora a bialo trgovino razpravljali o pred-jU komisarijata za turizem, da bi Kovinska podjetja, ki so organizira-j stalne razstave v hotelih, lahko tu-p Prodajala svoje blago v hotelih, •edlog je bil odbit. Visoka politika v Mii j škili hribih Gospodarski položaj naselij v miljski i hribih smo že svoj čas podrobno opisali. Toda danes je ta polotok na dnevnem re-č-u, skoraj bi rekli, mednarodne politike, zato še nekaj besed o njem. Predvsem bodi omenjeno, da je na severnem, to je tržaškem delu Miljskih hribov, še danes skoraj vsa boljša zemlja v rokah razne, predvsem tržaške in miljske gospode, in drugič, da- se razprostirajo zemljišča posestnikov iz Hrovatinov, Sodnikov, Fajtov in sosednih naselbin večinoma na južni strani, ki zdaj pripada- coni B. Pred mnogimi stoletji so bili tedanji velikaši gospodarji z gozdovi pokritega Miljskega polotoka. Ko pa so gozdove posekali in razprodali so poklicali slovenske in br-vatske kmete, da bi jim ogoljeno zemljo spremenili v njive in vinograde. O tem pričajo že sami tamkajšnji priimki, kakor na pr. Hrovatini, Korošci, Mlloki, Sodniki in drugi. Se sedaj se nekateri prebivalci Miljskih hribov spominjajo, da so se njih davni pradedi priselili iz oddaljene Kastavščine, blizu Reke. Italijani so seveda po svoji stari navadi poitalijančili vse priimke in imena vasi in dodali še celo vrsto -italijanskih imen vasi, ki v resnici ne obstajajo. To dela na nepoučenega čitatelia vtis, kakor da bi šlo za obširngfTitalrpnsko deželo, ki Jo hoče Tito odtrgati cd »madre pa* rte«. Imena fanta-stičnigjfcalijanskih vasi so namreč posneli po priimkih novejših Italijanskih priseljencev. Kakšni Italijani so-starodavni prebivalci Miljskih hribov, nam najboljše dokazuje dejstvo, da so kljub vekovnemu poitalijančevanju do danes ohranili slovenski jezik in Sele povojna propaganda ki ji pomaga zlasti Vi-dalijeva stranka, je dovedla do »ega, da se zdaj mnogi imajo za Italijane in pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo. Zakaj se Vidali poteguje prav za te vasi? G. Vidali računa, da so specializirani delavci italijanske narodnosti že preveč pod vplivom italijanskih nacionalistov in da so zaradi teiga premalo borbeni in nezanesljivi; strokovno zaslužijo o-znako reformistov. Bolj borben je slovenski živelj, iz katerega prihajajo večinoma nespecializira-ni delavci, ki so komaj zapustili delo na polju. Vidalijevska večina v miljski občini bi splavala po vodi, ako bi Vidali zgubil lamkaj-šnje poitalijančene kom-informiste. Prav to mu dela največje skrbi in prav zaradi te-ga, in ne zaradi kakšnih višjih ciljev, je uprizoril -med prebivalci Miljskih hribov takšno gonjo proti priključitvi teh vasi k coni B. Se mnogo bolj žalostna pa je gospodarska stran tega vprašanja. Vse dosedanje vlade, posebno pa fašistična, so v takšni meri zanemarjale Miljske hribe, da so bili nekdanji kmeti primorani zapustiti svoja zemljišča in se zateči v tovarne. Zdaj plašijo vidalijevci, da bo prišla -em Italija in da bodo tudi ob ta- zaslužek ako ne bodo delali propagando za Italijo, že italijanska gospoda, ki je v avstrijski dobi neomejeno gospodarila v Istri, je prebivalce Miljskih hribov gospodarsko upropastila in jih v moralnem pogledi dovedla do obupa; potem je prišel fašizem s svojim terorjem. Ako- premislimo vse ta, potem si lah«o predstavljamo-, v kakšni zbeganosti in c-bupiu so- prebivalci Miljskih hribov, ki jih vidalijevci vlačijo v Italijo-, kjer jih čakata samo brezposelnost in bedai Pod 1-ta-lijo bodo morali iti domačini: poi svetu s trebuhom za kruhom, med eni ko bodo njihova mesta zasedli priseljenci iz Ita lije. To- se sicer že danes dogaja, toda še ne v tako veliki meri kakor bi se, ako bi Italija neomejeno zagospodarila. Pravo burko je uprizoril neki novinar v tržaškem večernem listu. Zapisal je namreč, da »d-ruzi« (kakor oni imenujejo jugoslovanske vojake) komaj čakajo- na to, da- jim bo dovoljeno zasesti in oropati nesrečne vasice na miljskem grebenu. Odpeljali -bodo živino in poropali vsai bogastva, ki so nakopičena v hišah Hrovatinov, Sodnikov Fajtov itd. živina na Miljskih hribih, kjer sploh ni nobene živinoreje in kjer še tisto malenkost sena, ki ga pridelajo, prodajo živinorejcem, v Plavja-h! Živino bodo ropali tam, kjer je -ni, tisti Jugoslovani, \i prodajajo živino in meso Tržačanom, živino bo odgnala tista Jugoslavija, od koder prinese vsak Tržačan, ko s-t vrne domov, vsaj toliko mesa in surovega masla, kolikor mu tržaška finanea dovoli. Nakopičena bogastva bodo našli v hišah delavcev! To se pravi norčevati se iz delavcev, ki morajo za vsako jajce in za vsak kilogram kruha ali krompirja teči k trgovcu. Časnikar, ki je napisal omenjene neumnosti bržkone ni bil še nikoli na Miljskih hribih. —od— Med 19. julijem in 3. avgustom se je ladijski promet skoai tržaško pristanišče gibal takole: ITALIJANSKE IN TRŽAŠKE LADJE »Monginevro« je priplula iz Tampe s 165 t in odplula v Benetke prazna. »Otranto« je prispela iz Carigrada s 442 t in se vrnila s 100 t. »Celic« js priplula iz Valence z 29 t in se vrnila s 147 t. »Campidogiio« je prispela iz Aleksandrije s 110 t in odplula v Bejrut natovorjena. »Enri« je priplula iz Bejruta s 132 t in odplula v Smirno s 320 t. »Humanitas« je -pripeljala iz Norfolka 10.149 t premoga in odplula v Pepel prazna. »Valfiorita« je priplula iz Ancone in se vinila. »Seba-stiano Caboto« je priplula iz Chitta-gonga s 556 t, odplula v Benetke, od koder se je vrnila prazna, »Vildren« je prispela iz Pireja in se vrnila z 929 t bencina. »Airone« je pripeljala iz Norfolka 9823 t premoga in odplula na Reko prazna, »Barletta« je priplula iz Carigrada s 116 t in se vrnila s 588 t. »E-speria« je prispela iz Bejruta z 205 t in se vrnila natovorjena. »Citta di Catania« je priplula iz Genove z 20 t in se vrnila natovorjena. »Amazzone« je pripeljala iz .Barija 280 t bencina in odplula v Benetke prazna. »Elba« je prispela iz Rio Marina s 3520 t železne rude in odplula ter se vrnila prazna. »Citta di Pano« je prispela iz Fana in odplula v Ra-venno. »Tenax« je prispela iz Binetk prazna in odplula. »Loredan« je pripeljala iz Iskenderuna 439 t in odplula v Carigrad natovorjena. »Chiog-gia« je priplula iz Iskenderuna s 680 t in se vrnila natovorjena. PRIPLULE SO: »Stella Azzurra« iz Benetk prazna, »Stadium« iz Pireja s 1237 t, »Maria Piera G.« iz Norfolka z 10.0U0 t premoga, »Marco Poscarini« iz Buenos Airesa z 9750 t koruze, »Luana« iz Drača z 2697 t kroma, »Lamone« iz Iskenderuna z 2180 t žita, »Maria Cristina D.« iz Ras Tanura s 15.579 t olja, »Irma« iz Aleksandrije z 284 t, »Toni« iz Khanije s 1343 pirita, »Costante« iz Mou-nt Calamita s 530 t železne rude, »Sandra Maria« iz Konstance prazna, »Deneb« iz Kaza-blanke z 225 t in »Citta di Siracusa« iz Valence s 13 t. ODPLULE SO: »Messapda« v Larnako natovorjena, od koder se je vrnila s 199 t, »Fer-nanda« v Ravenno natovorjena, od. koder se je vrnila in zopet odplula, »Nuovo Arno« v Fedalo natovorjena, »Zaule« v Bari prazna, »Stromboli« v Vancouver natovorjena, »Cagiiari« v Hamburg s 1134 t, »Palmaiola« v Piombino z 2200 t, »Africa« v Cape-tcwn s 472 t, »Allegra« v Ncvarosin-siki prazna, GRŠKE LADJE »Sofia T.« je priplula iz Santa Maure z 11 t in odplula v Pirej z 27(1 t. »Aristodimos« je priplula iz Smirne z 90 t in odplula v Pirej z 230 t. »Gerokarageorgis« je odplula v Pirej nagovorjena, »zvsmipaiea« je pnspeia iz Patrasa z 2 t in odplula v Hagion s 348 t. »Christina« je priplula iz Korinta z 203 t. »Patmos« je prispela iz Benetk prazna. AMERIŠKE LADJE »Exporter« je priplula iz New Torka s 44 t in se vrnila v ZDA natovorjena. »James McKay« je priplula iz Benetk prazna. »Exilona« je odplula v Tel Aviv prazna in se vrnila z 200 t. »Harpoon« je prispela iz Seatla s 340 t in odplula na Reko prazna. »Tysen Lykes« je prispela iz New Yorka s 793 t in odplula v Marseille natovorjena, »Exford« je priplula a iz New Yorka s 75 t in se vrnila z 225 t. HOLANDSKA »Aeneas« je -priplula iz Amsterdama s 300- t in se vrnila natovorjena; »Bo-reas« je priplula iz Amsterdama z 80 t. ANGLEŠKA »British Major« je odplula v Meno el Hamadi prazna; »Lucerna« je prispela iz Benetk prazna in odplula v L 'Marquez natovorjena z gorivom. iz.itAn.uoivn »rvinneret« je pripiuta Proga Severna Amerika: «Excheste,» prih. 17., odh. 17. avg. «Exp.editor» prih. 28., odh. 28 avg. «Srbija» prih. 28. -avg., odh. 29. cEx-brooL'» prih. 30., odh. 30. avgusta. Proga Srednja Amerika-Severni Pacifik: «Mongioia» prih, 15. avg., odh. 16. «Virginia Lykes» prih- 21., odh. 23. avg. «Vesuvio» odhod 20. avg. «Louis Lykes» prih 24., odh. 25. avg. «Kenneth Mc Kay» prih. 25., odh. 25 avg. ftLaguna® prihod 1. sept. Proga Južna Amerika: «Leme» odhod 16. avg. aVittmio Pisani)) prihod 22- avg. «Rio Bermejo» prihod 31. avg., odh. 14. septembra. ((Toscanellh) prihod L septembra. Hotel „KOROTAN“ SEKIRA OB VRBSKEM JEZERU - KOROŠKA C NAJMODERNEJŠE OPREMLJEN OBRAT Z VSEM KONFORTOM INFORMACIJE PRI UPRAVI LISTA SO* M S O S $ I MARIO 0 Pii IN E. TRG MONTE RE 4 ■ TEL 21-155 Pr&JaJ&ma gsHnske, nlchtrične in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material KASTOJPSTVO „M^UI«ASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke > Gene ugodne I DIREKCIJA - RIJEKA Telegromi: JUGOL NI3A - Tel. 26-51, 26-b2, 26-53 (poldne) 26-61 l/ZimŽUJE REDNI POTNIŠKI) BLAGUVKII PRIMEI' IZJADRiiM U: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO 7 DNI B L IŽ N J I V ZII 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo w Trstu; “N 0 R D-A D R I A,, Agenzia Marittima di V. B0RT0L0ZZ1 Telegrami: ,,N0RD-ADRIA“ ■ Trieate - let: 37-013,20-829 Uradi: TRST, Piszza Duca degli Abruzzi štev. ’ Novo dospeli sezonski izdelki Oglejte si nase nove modne sezonske izdelke moških, damskih in o'roških čevljev r Priporoča se za nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. a r. I. TRIESIE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. 96.536 s 500 t in odplula v Hajfo- s 350 t. NOR-VESKA »Game« je prispela iz Marseilla prazna. ARGENTINSKA »Rio Belgrano« je odplula v Benetke prazna in se vrnila v Trst. NEMŠKA »VVulsbrook« je odplula v Konstanco jp-razna-. is.00 r .-t mo iv A »eiroo« je priplula iz Pireja prazna in se vrnila s 166 t lesa. ŠVEDSKA »Stella Marina« je priplula iz Baltimora s 340 t in odplula v Gibraltar prazna. LIBANONSKA »Adier« je odplula v Oran prazna. EGIPTOVSKA »Ismai-lia« je priplula dz Hajle z 93 t. Ilapni/cdam: ladjo Proga Jadransko morje - Malta - 'firenško morje - Španija: ■tl® PROJ EKTI PANJE - MONTAŽA CEN I RALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH I N Š J ALACIJ KLEPARSTVO DUCA S. GIDSTO16 - TIM. 9M#9 «Marechiaro» prihod 13. avgusta, odhod 14. avgusta. «Citti di Messina« prih. 17, odhod 20. avg. «Verax» prih. 20. avg. «Maria Carla« prih. 27 , odh. 28 avgusta. Proga Grčija-Turčija-Sinja Libanon-IzraeVEgipt: «E-nri» prih. 14. avg., odhod 17. avg. «Achilleus)> prih. 14., Odhod 15. avg. «Christina» prih. 14. odh. 13 avg. «Mes-sapia» prih 15., odhod 18. avg. «Pl-otar-kis Blessas« prih. 15,, odh. 18 avg. «Campi-doglio» prih. 17. avg., odh. 20. avg. «Kineret» prih. 20., odh. 25. avg. «Barlietta» prih. 24., odh. 26 avg. «Espe-ria» prih. 25., odh. 27. avg «Loredan» prih. 25., odh. 28. avg. «Chioggia» prih. 25., odh. 28. avg. «Kozani» prih. 25., odh. 28. avg. «lrma» prih. 27., odh. 30. av-g. «A-chi‘lleus» prih. 28., odh. 29. avg. «AritStodi-mos» prih. 28., odh, 31. avg. «Messapia» prih. 29. avg., odh. 1. septembra. Proga Vzhodna, Zahodna in Južna Afrika: «Gnda» prih. 15. avg. «Maria C-osu-lich» odhod 14. avg. «E-uropa odhod 16. avg. «Salvore» odhod 17. avg. «Caleri-na» prih. 23., odh. 25. avg. «Adriatico» prih. 27., odh. 30. avg. «Ter-esa Cosu-lieh» prih. 28. avg., odh. 1 -septe-mbr-a. «Alba» odh. 2. sept. Prihod proti koncu meseca: »Afrika«, «Spuma» in «Ferla». Proga Perzijski Zaiiv-Indija-Pakistan. Da'jni Vzhod: «A4ga» prihod 21. avg. «Onda» odhod 23. avg. Prihod proti koncu meseca: «Duino» in »Risano«. 1 roga Zahodna in Severna Evropa: «Anglian» prih. 15., odh. 16. avg. »Gio-sue B6rsi» odh. 15. avg. «Ill-ias» prih. 20., odh. 20. avgusta. USTNICA LR?DN’STVA D. R. — Gorica. Del Vašega prispevka pride na vrsto v prinoUnji številki. /llfredo THST-fRIESTi: Trgovina v. A. Caccia ^ tel. 96-032 Delavnica v. A. Caccia 10, tel, 90-159 Ki! LESA: - Vai/iab/ia LASTNA PKOl/A/UDN.IA — ORIGINALNI NADOMESTNI DELI 2a&lopmh in (jlaunu naloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ulica Valdirivo 3 Telefon 35-034 \ - dihliolkuz - Oidiolica TRŽNI PREGLED Tržaški trcf KAVA TRlStT. Na trgu s kavo ni bilo, v zadnjem tednu bistvenih izjjrememb. Sedanji položaj ni uravnovešen zaradi negotovosti v razvoju cen na brazilskem trgu in zaradi neugodne sezonske konjunkture. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje; brazilska kava. v dolarjih za 50 kg f. o. b.: Rio N. Y. 576,50; Rio N. Y. 3 78.50; Santos Supe-rior 92.50; Santos extia prime crivello 18 100,50; Victoria 5 good to large bean 70,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg f. o. b.: Haiti naravna 86,50; Salvador 91,50; Kostarika 101,50; arabska kava, v šilingih za 50 c. i. f.: Gimma 600; Moka Hodeidah 1 610; afriška kava, v šilingih za cwt c. i. f.: Uganda prana in prečiščena 470; indonezijska kava, v holandskih floriotih za 100 kg e. i. f.: Bali Robusta 10-12 nečistoče 498. SLADKOR T®ST. Na trgu s sladkorjem vlada precejšnje mrtvilo, ki se pojavlja vsako leto v tem letnem času. Poplave na Madžarskem so vplivale na ceno sladkorja, ker so obširna področja posejana s sladkorno peso utrpela veliko škodo. Cena madžarskega sladkorja j,e 110 dolarjev za tono fco Trst; blago ne gre od rok, ker se tržaškim prekupčevalcem zdi ta cena previsoka. Angleški sladkor stane 41 funtov šterlingov cif. Trst. Tudi ta cena je previsoka in zato so kupčije zelo omejene. Kubanski sladkor se je malenkostno podražil. KAKAO TRST. Kakao z Zlate obale stane 143 funtov šterlingov tona v Londonu. Prvovrstni kakao jz Nigerije kvotira 170 funtov šterlingov tona, srednje kakovosti pa 155. Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitom je zelo živahno- Letošnji pridelek žita ne bo presegel 75 milijonov stotov, dočim so izvedenci predvidevali 5-10 milijonov stotov več. Cene mehki pšenici in koiu-zi so rahlo narasTe. Kmetje niso zadovoljni s ceno za odkup žita, ki jo je določila italijanska država, ker je letina bila slaba. Cenijo, da je vrednost jelo njega pridelka za 100 milijard nižja kakor lani. Na trgu z mesom je velika razlika med cenami na drobno in na debelo. Potrošnik v mestu mora plačevati vedno višje cene za meso, dočim je proizvajalec prisiljen prodajati po vedno nližjih cenah. Trgovanje z oljem v Južni Italiji, ki je bilo vsako leto v tem letnem času zelo živahno, je popolnoma zastalo zaradi pomanjkanja povpraševanja. Predvidevajo, da bodo cene olivnemu olju čez nekaj mesecev padle, ko bo na trg prispel nov pridelek, ki bo obilen. Vinski trg) je neuravnovešen. Velike količine ponarejenega vina so neugodno vplivale na ceno vina; vlada je bila prisiljena izdati nove ukrepe za zaščito proizvajalcev. Cene boljših vrst vina so še vedno visoke. Maslo je pridobilo na ceni; to velja tudi za trdi sir. Trg z zelenjavo in sadjem je dobro za’ožen; zlasti breskve in hruške gredo dobro od rokj ŽITARICE PADOVA.Mehka pšenica fina 7100-7200, dobra 6950-7050, navadna 6650-6850; koruza rumena marano 4900-4950; činkvantina 4550-4600; bela koruza 3800-3900; oves 3850-3950; neoluščeni ječmen 3900-400; inozemski oves 3900-3950; inozemski ječmen 4000-4150; inozemska rž 3750-3800; pšenična moka tipa «00» 9800-10.000; tipa «0» 9500-9700; tipa «1» 9100-9300, tipa «2» 8550-8650; pšenični otrobi 2700-2800; pšenični zdrob tipa «0» 11250-11.350, tipa «1» 10.750-10.850; koruzna moka bela 4900-500; .rumena 5600-5800; koruzni otrobi 2600-2700. ŽIVINA MILAN. Na trgu prevladuje ponudba ker se je potrošnja mesa zmanjšala, kakor se to dogaja vsako leto v tem letnem času. Vsled tega so cene mesu nekoliko. padle. Voli im junci I. 300-340 lir kg, II. 265-290; krave in junice I. 270-335, II. 200-250, III. 140-180; biki I. 310-345, II. 275-300; teleta I. 440-560, II. 375-430. LODI. Vprežna živina; volj 300- 310.000 lir par; junci, od 1-2 let starosti 140-200.000, junci do 1 leta starosti 93- 130.000 lir rep; (molzne krave 80-160.000; krave pervesnice 120-180.000; junice 70-90.000; teličke za rejo 60-80.000; mladi biki za pleme 200-300.000 lir rep. Prašički za rejo do 15 kg 900-930 lir kg, do 25 kg 870-900; svinje za rejo 800-850; suhi prašiči 40-50 kg 630-650, 50-80 kg 470-500, 80-100 kg 440-460; debeli prašiči 130-150 kg 390-400, 150-180 kg 395-405, nad’ 180 kg 390-405. PERUTNINA MILAN. Žive race 400-450 lir kg; zaklane 500-550; račke za rejo 200-250 lir komad; piščeta 70-90 lir komad; živi zajci 280-320 lir kg; zaklani zajci s kožo 380-400; brez kože 420-480; žive kokoši 575-625; žive inozeJmske kokoši 550-600; zaklane kokoši 750-850; inozemske zmrznjene 500-550; gosi za rejo 700-1100 lir komad; živi golobi 650-700; zaklani 825-875; živi piščanci I. 775-825, II. 625-675; živi, inozemski piščanci 625-675; zaklani piščanci I. 950-1000; II. 800- 850; sveža jajca I. 29-30, navadna 27-29 lir komad; inozemska sveža jajca 24-27. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 720-740; maslo iz smetane 680-700; maslo II. 600-620. maslo II. 600-620, maslo III. 550-580; emilijski sir majski proizv. 1952 940-980; majski proizv. 1953 680-720; trdi sir krajevne proizvodnje majski proizv. 1952 900-920; zimski proizv. 1952-53 870-890; majski proizv. 1953 620-640; zimski proizv. 1953-54 520-530; svež 420-440; sbrinz svež 450-460; postan 560-610; etei-menthal svež 440-460, postan 520-540; emmenthal švicarski 800-830; piovolone svež 430-450, postan 490-510; italico svež 370-380; postan 430-450; gorgonzola svež 230-240, postan 360-400; taleggio svež 280-290, postan 390-420. OLJE FipENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 430-440, do največ 1,50 stop. kisi. 415-430, do največ 2,50% kisi. 405-415; dvakrat rafinirano tipa «A» 420-425, tipa «B» 385-390, navadno semensko olje 345-350; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395. VINO MILAN. Piemonte črno 10,5-11 stop. 670-700 lir za istop/stot, 11-12 stop. 700-720; Barbera 730-750; Oltrepo pavese 10-11 stop. 650-680; Mantovano črno 640-650; Valpoliee.Ua in Bardolino 720-740; Soave belo 730-750; Raboso 700-720; emilijsko 10-11 stop. 660-690, 11-12 stop. 680-700; Modena 660-680; Romagna belo 610-630, črno 620-630; toskansko navadno 640-660; Aretino belo 630-660; Mar-che belo 655-660, črno 650-670; Barlet-ta ext a 14-15 stop. 665-685, navadno 13-14 stop. 655-665; navadno 12-13 stop. 645-655; Sansevero belo 625-645; Taran-tino 14-15 stop. 660^-670, 16-18 stop. 680- Pri cenah surovin na mednarodnih trgih niso v zadnjem tednu nastopile posebne izprememoe. Nia amensKin borzah se je indeks cen dvignil od 194,68 na 195,09 za kupčije proti takojšnji izročitvi, medtem ko je indeks cen v terminski kupčiji nazadoval od 182,54 na 182,04. Značilno je ponovno napredovanje cene pšenici, medtem ko je kava popustila, čvrste so cene bombaža in volne. ŽITARICE V tednu do 6. avgusta se je cena pšenici v Chicagu dvignila od 206 5/8 na 210 3/8 proti (izročitvi v septembru, medtem ko je cena koruzi popustila od 163 5/8 na 1607/8 stotinke dolarja za bušel. Zasebne cenitve postavljajo spomladanski pridelek pšenice y Ameriki na 204 milijone buš-lov; cenitev je nizka, ker je slabo vreme pokvarilo setev. Vladna cenitev z dne 1. julija je predvidevala pridelek 230 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorja nekoliko popustila, in sicer od 3,17 na 3,13 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Hamburgu so zopet odprli borzo za sladkor. Kava je v New Yorku nazadovala od 87,47 na 86,50 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru, in to v tednu do 6. avgusta. Kakao je napredoval od 62,50 na 64 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. KAVČUK Cena kavčuka je v New Yorku popustila od 24 na 23,65 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v septembru. Po podatkih ustanove »Rubber Study Group« znašajo svetovne zaloge kavčuka 780.000 ton (konec junija); pri tem niso vštete strateške zaloge zahodnih držav. Dne 1. januarja tega leta so znašale zalege 850.000 ton, svetovna proizvodnja je v prvem tromesečju 1954 dosegla 815.000 ton svetovna potrošnja pa 850.000 ton. V tem sta všteta tudi ruski in kitajski uvoz. Svetovna potrošnja sintetičnega gumija v istem tromesečju je znašala 365.000 ton. proizvodnja pa 352 tisoč ton. Dne 30. junija so znašale zaloge 182.000 ton. KOVINE Cena činu je nekoliko popustila. Za dan 20. septembra je v Londonu napovedan sestanek mednarodnega odbora za cin. Cena bakru se je nekako ustalila. Čilska proizvodnja je 700; Squinzano 660-670; Leccese 13-14 stop. 640-660, 14-15 stop. 660-670; Rione-ro Barile 9300-9700; lir stot; piemontski moškat 10.800-11.300; sladko vino iz Brindizija 8800-10.000 lir stot. V preteklem tednu je bilo malo sklenjenin kupčij. Iz Piemonta poročajo, da je grozdje utrpelo precejšnjo škodo zaradi preobilnega dežja; v drugih pokrajinah Italije pričakujejo boljši pridelek od lanskega. KRMA BOLOGNA. Detelja majske košnje I. vrste 1600-1800 lir stot, II 1100-1300; detelja druge in tretje košnje I. 1300-1500; stlačena pšenična slama 850-90). PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga! v škatlah 5 in 10 kg 165-175, v škatlah 1 kg 180-190, v škatlah 1/2 kg 190-200. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953. v škatlah 5 in 10 kg 180-190, v škatlah 1 kg 190-200, v škatlah 1/2 kg 200-210, v škatlah 1/5 kg 230-340. Cene so ohranile prejšnje kvotacije. Zaloge paradižnikove mezge v sodih so izčrpane. RIŽ VERONA. Neoluščeni riž; Arborio 7100-7900; Vialone 8600-9500; R. B. 7300-8000; M-aratelli 7500-7800. Oluščeni riž: Arborio 15,500-16.500; Vialone 16.300-17.200; R. B. 13.700-14.100; Maratelli 12.500-13.000, riž krajevne proizvodnje 9800-10.200. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Trg je živahen; povpraševanje je precejšnje; cene so ostale neizpremenjene: opeka 9000 lir (za komad); votlaki (4 votline) 8000, (2 votlini) 7000; strešniki 17.000; pesek 400 lih kubični meter. v prvem polletju 1954 dosegla 149.212 ton., Londonsko podjetje »Imperlial Chemical Industrie« je zaključilo kupčijo za nabavo 2,500.000 ton finskega bakra. Dobava se bo izvršila v 18 mesecih. Cena cinka je čvrsta. To velja tudi za svinec v Londonu. V tednu do 6. avgusta je cena živega srebra v New Yorku napredovala od 285 kar na 293 do 294 dolarjev za steklenico. Lito železo v New Y'orku 58,60 dolarja za tono, Buffalo 56,50, staro železo 27,33 dolarja za tono (prejšnji teden 26,75). Cene pisanih kovin v Zahodni Nemčiji 6. avgusta: elektro-litični baker 285,75 do 280,75 marke za 100 kg, svinec v kablih 116-117, alu-n|;nij za prevodnike 240-242 nemških mark za 100 kg. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku o-stala v bistvu neizpremenjena in se je 6. avgusta sukala okoli 35,40 (teden poprej 35,45) stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Po zasebnih cenitvah bodo ZDA pridelale 12 milijonov 69 tisoč bal (po 500 funtov) bombaža, medtem ko je pridelek lansko leto znašal 16,465.000 bal. Cena v Aleksandriji: karnak 70,45 talarja za kantar, se pravi neizpremenjena nasproti prejšnjemu tednu, aš-muni 57,56 talarja za kantar proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je cena volne napredovala od 157,5 na 161,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Lansko leto je Argentina izvozila 155.100 ton volne, se pravi, da je izvoz dosegel najvišjo raven po letu 1948. Za to je prejela 1,139,6 milijona pezov. Poravnajte čimprej naročnino ! SREDNJI PRIDELEK HMELJA V NEMČIJI Zveza nemških hmeljarjev računa, da bo letošnja letina razmeroma dobra, vendar ne bo pridelek dosegel lanskega (355.000 centov). Površina posejana s hmeljem je nazadovala od 8.500 na 8.100; zato računajo, da se bo pridelek zmanjšal za 20-30%. Čakajo, da se bo cena hmelju sukala iamed 300 in 400 nemških mark za cent. Ta cena ne bo previsoka po računa nemških hmel ar-jev niti za izvoz. Hmelj bodo vnovčile hmeljarske zadruge. Na področju Hal-lertau se je ustanovila zadruga z glavnico 1,5 milijona nemških mark. ^ v V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 13/7 27/7. 9/VJII Pšenica (stot. dol. za bušel) . 202 Vs 2087, 208,3/, Koruza (stot. dol. za bušel) . 159 ‘/s 1687, 160 7, NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . 30.- 30.— 30,- Cin (stot. dol. za funt) . 96 37 96.75 93.25 Svinec (stot. dol. za funt) . 14,- 13.80 14,— Cink (stot. dol. za funt) . 11,- 11.— 1'.— Aluminij (stot. dol. za funt) . 21.56 21.50 22.20 Nikelj (stot. dol. za funt) . 60,— 60.— 60,- Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.50 35.45 35.- Živo srebro dol. za steklenico . 283,— 287.102 290,— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) . 88.75 89,— 87.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 237‘/s 236 7, 234 7, Cin (f. šter. za d. tono) . 749. 7507, 730. Cink (f. šter. za d. tono) ■ 78 7* 75 72 75 Svinec (f. šter. za d. tono) • 84.7, 94 7z 95 7, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 446-80 442,- 454.90 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 27. 7. 54 6. 8. 54 Min. Maks. Funt šterling 8.175 0,200 6.175 0.200 28. 7. 54 6. 8. 54 Min. Maks. Napoleon 4.500 4.500 4.450 4.500 Dolar 627,— 026 626. 628 Franc, frank (100) 171.50 170 — 167 — 171 50 Južna železnica 1.380 1.406 1.378 1.408 Švicarski frank 140,25 146.25 146 146 50 Splošne zavarov. 14.005 14 440 14 425 14.605 Funt št. papir 1.740 1.740 1 740 1 750 Assicuratrice 4 200 4.900 4.200 4.900 Avstrijski šiling 24.40 24 10 24 40 Riun. Adr. Sic. 6.000 6.010 6.000 6.010 Zlato 714 713 712 ■ 713 Jerolimič 4.150 4.150 — . — . »Istra-Trst« 435 436 435 436 »Lošinj« 7.750 7.800 7.750 7.800 BANKOVCI V CURIHU Martinolič 4.200 4.200 b. 8, 1954 Premuda 9.850 9.870 9.830 9.870 ZDA (1 dol.) 4,285 Belgija (100 fr.) 8,465 Tripkovič 9.500 9.490 9.490 9.500 Anglija (1 f.št.) 11,835 Holand. (100 fi.) 112 Openski tramvaj 1.800 2.000 1.800 2.000 Francija (100 fr.) 1.133/. Švedska (100 kr.) 76.72 Terni 214,- 207,— 207.- 214,- Italija (100 lir) 0,685 Izrael (1 f.št.) 1.40 ILVA 278 264,— 264 278 Avstrija (100 š.) 16.43 Španija (100 pez.) 10.17 Zdr. jadr. ladjedel. 370 368 368 370 Cehoslov. 10.30 Argent (100 pez.) 16 Ampelea 1.000 1.200 1,01)0 1.2(10 Nemč. (100 DM) 101,30 Egipt (1 f.št.) 11,10 Arrigoni 1.000 1.000 — — arm KMEČKE ZVEZE SPADARO SEDEŽ; TRST - ULICA F A SIO FILZI ŠT- 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 Boj koruznim škodljivcem Izmed škodljivcev na koruzi je najbolj znan koruzni molj, ki uničuje ponekod, kjer se prideluje koruza na večjih površinah, znaten del koruznih nasadov. Pri nas ta škodljivec ni razširjen. Kljub temu pa moramo biti na straži, če bi se ta pojavil. Koruzni molj, ki spada v družino metuljev, dela škodo s tem, da njegova gosenica žre mlade storže in zrna, kakor tudi stebla, v katerih dela svoje rove. Prvi znak, da je koruza napadena, je ta, da se prelomi m odpade metlica. Na mestu, kjer se je metlica prelomila, se vidi luknjica in rumenkasto goseničje blato. Ako preiščemo rov, najdemo v rijem 1—15 cm dolgo gosenico koruznega molja. Luknjice, skozi katere se je zarila gosenica, najdemo tudi nekoliko niže na steblu, povsod pa so te luknjice obdane s goseničjim blatom. Steblo se zaradi napravljenih rovov večkrat prelomi in to nad ali pa tudi poa storžem. Največ škoduje koruzni molj s tem, da napada njegova gosenica mladi razvijajoči se storž, zaradi česar začne zrnje na napadenem mestu gniti in piesniti. Razvoj tega (škodljivca je naslednji: Konec julija znese metuljček koruznega molja, ki je rumenkaste barve, na spodnjo stran najvišjih listov svoja jajčeca, iz katerih se v 8—15 dneh izležejo gosenice. Mlade gosenice se takoj zarijejo v koruzno rastlino, kjer povzročajo opisano lomljenje metlice, stebla in gnitje mladega storža. Na jesen, ko koruza dozori, zlezejo gosenice na nižje dele rastline, v koreninski vrat, kjer prezimijo v koruznih strel j ih. Ako te podor jemo, zlezejo gosenice kmalu na površino zemlje, kjer si poiščejo za prezimovanje druga skrivališča, kakor krom-pirjevico, votla stebla itd. »pomiam ko nastopi toplo vreme, se gosenice zabubijo, nakar se čez dva ali tri dni zopet razvijejo metuljčki. Da uničimo tega škodljivca, je treba v jeseni, ko je koruza obrana, koruzno slamo na njivi takoj požeti in pospraviti ter jo porabiti ali sežgati. S tem uničimo tudi vse gosenice. A-ko je škodljivec razširjen v večji meri, je potrebno, da se ga lotimo bolj korenito s tem, da na pospravljeni njivi štrclje s koreninami vred y. pulimo, posušimo, zmečemo na kupe in sežgemo. S tem uničimo tudi vse gosenice. To morajo narediti vsi prizadeti kmetje, sicer bo vsak trud zaman. Ta škodljivec napada po'eg koruze še druge rastline z debelimi stebli, kakor proso, hmelj, konopljo, pa celo koprivo. BULAVA SNET NA KORUZI Od bolezni na koruzi je ponekod precej razširjena bulava snet na koruzi (Ustilago mydiis), ki jo prištevamo sicer k isti skupini kakor snet na pšenici, ječmenu in ovsu; vendar se od teh sneti znatno razlikuje po svojem razvoju ter načinu, kako napada rastlino. Snet na koruzi lahko napada vse .idele koruzne rastline, tako storž, metlico. Ustje, steblo, pa celo korenino, vendar se pojavlja najbolj pogosto na metlici in na storžu. Na napadenih delih koruze se pojavijo bulavi izrastki, ki so včasih večji od pesti. Ako je napaden storž, so zrna popolnoma izmancijo. v oun je v začetku svetlosiva, nato pa tem-nosiva snov, ki se izpremeni nazadnje v črni prah, ki ni nič drugega nego trosi, t. j. povzročitelj te bolezni. ixo te ouiaste tvorbe aozonjo, popokajo, nakar veter raznosi trose po okolici, kjer padejo na zemljo. Pri oranju zlezejo še globlje v zemljo, kjer prezimijo in lahko ostanejo pri življenju nekaj let. Spomladi, ko nastopi toplo vreme, trosi skalijo, nakar veter zopet raznese njih kalčke in dele. Kjer koli padejo ti na ranjene koruzne rastline, jih napadejo in okužijo. Rane na koruzi nastanejo pri okopavanju, osipanju, po toči, živalskih škodljivcih in podobno. Koruzna snet se torej ne prenaša z okuženim zrnom, kakar snet u-ud-lih žit, ampak se širi s kalčki, odnosno s trosi, ki so prezimili v zemlji ali - gnoju ter jih veter prenaša z njive na njivo. Ta bolezen je ponekod zelo razširjena ter uniči 20—30% pridelka koruze. Bulavo snet na koruzi uničujemo tako, da pravočasno, še preden opisani gomolj asti izrastki dozorijo in se razpočijo, te izrežemo ter zažgemo. S tem uničimo tudi povzročitelje bolezni. Te bulove tvorbe je treba večkrat med letom obirati, sekati ali izrezati, ker se stalno na novo razvijajo. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi izrastki dozoreli in se razpočili, ker bi Kmet in vrtnar konec avgusta Na njivi in na polju. Z njive spravimo sedaj tudi pozne sorte krompirja, še preden se krompirjevica popolnoma posuši. Zgodnjo koruzo, v kolikor je zrnje dozorelo in se je ko-ruznica začela sušiti, moramo pobrati, da bo zemlja prosta za novo obdelavo in posevek. Primeren je čas, da zasejemo na prosti površini zemlje z mešanico semen za zeleno krmo. Prav dobra mešanica za jesensko setev je: 80 kg njivske grašice, 80 kg rži in 12 kg inkarnatne detelje na hektar (10.000 kv. m.). Namesto rži sejemo lahko tudi ječmen ali pa oves, zlasti v bolj zavetne kraje in lege. Zelje, ohrovt in cvetačo moramo o-čistiti plevela in jim zrahljati zemljo. Tem rastlinam potrosimo še pred o-kopavanjem čilski ali apneni soliter, ali pa tudi amonijev sulfat (približno 50 kg na hektar), da si bodo opomogli v rašči. Na vrtu. čas je za presejanje bro-kelj in endivije. Razne vrtne sadeže, kakor so buče, kumare, jajčevci in paradižniki, ki smo jih določili za seme, moramo pobrati pravočasno in dobro shraniti. Presejajmo še zadnjo poletno solato in cikorijo. V zavetne lege sejemo špinačo in motovilec ter zimsko glavnato solato (tonaoi m kodrasto solato rezivko. V vinogradu. Ako nameravamo cepiti trte prihodnjo pomlad, moramo sedaj pred trgatvijo zaznamovati najboljše trte, da bomo od teh odrezali potrebne cepiče. Za bližajočo se trgatev moramo pripraviti vse potrebno doma in v vinogradu. Tudi pot, ki je potrebna ljudem in vozilom za prenos in prevoz grozdja, moramo urediti pravočasno. milijonov nemških mark, in. sicer 48 nfiliijonov za prodajo ovčjega mesa in 27 milijonov za prodajo volne. KOLIKO ŽIVINE IMAJO NEMCI. Po štetju z dne 30. junija tega leta je bilo v Zahcdni Nemčiji 11 milijonov 730.000 praš.čiv, 11 milijonov 340.000 glav goveje živine in 159.000 ovac. Prašičev je bilo v primeri s položajem konec junija lanskega leta za 2,5% več, goveje živine za 1,3% manj. Število goveje živine ie nazadovalo verjetno zaradi pobijanja jetike. GLEDE KORISTNOSTI UMETNEGA OPLOJEVANJA ŽIVINE si izvedenci evropskih držav še niso edini. Umetno oplojevanje je najbolj razvito na Danskem; tam oplodijo umetno nad 50% krav. V Zahodni Nemčiji samo okoli 10%. Švica popolnoma odklanja umetno osemenjevanje. KAKO KOSIS DETELJO. Vse vrste detelje, zlasti lucerno moramo kositi enakomerno in ne prenizko. Najlaže dosežeš to s kosilnico. Tik pred zi-mo naj bo lucerna, 10—15 cm visoka, sicer slabo prezimi. Pri sušenju detelje je glavno-, da ohranimo listje, v katerem je največ hranilne snovi. Po vsaki košnji je dobro pobranati travnik. Lucerni močno škoduje, ako po njej vozimo v mokrem. PROTESTNA ZBOROVANJA SPOLOVINARJEV so bila po vsej Italiji v torek. Udeležilo se jiih je okoli 2 milijona kmečkih delavcev, ki delajo na polovico in ki živijo v 400.000 družinah. Od zemljiških posestnikov zahtevajo točnejše izpolnjevanje pogodb in polaganje računov. prišli tako trosi ponovno v tla. Tudi ne smemo zmetati bulastih izrastkov na kompost ali na gnoj, ker bi prišli na ta način trosi z gnojem zopet neuničeni na njivo. Razen tega sejemo koruzo na vsak način v kolobarju in tako, da pride na isto njivo v čim daljših presledkih. Kjer je bulova snet močno razširjena, naj se koruzi ne gnoji s svežim hlevskim gnojem, to pa zato, ker se v zemlji, ki je močno pognojena s takim gnojem, pogoji za razvoj tro-sov te bolezni irmo-go bolj ugodni. SREDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GI1EGA ŠTEV. 2 TEL. 3.3 785 in 31-087 SCAL0 LEGNAM1 - SERVOLA TEL 96 847 SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPED1T Izvozno trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt PREDSTAVNIŠTVO za Trst in sev. Italijo; Ing. MDREJ ČOK TRST - ul. B. Angelico 8 - Tel. 48-067 Ljubljano 'SNI* /VlOOSUVU DELOVNE OBLEKE, SRAJCE, MOŠKE IN ŽENSKE DELOVNE HALJE, BELE JOPE š8BSTSbSs/BsKrE ™mmt- moške ™ deskb »“-11 Vam nudi [\ ’UI im lil I f 1 lili TRS T, UMCA CARDUCCI ŠT. 41 - Nasproti pokritega trg*1 SUrCCi DRUŽBA Z 0. Z. ; TRST ULICA IIIIIIV L štev. 15 TEIEIOSII ŠTEV.: 386-40, 235-73 TELEGRAMI; »REPEAIAERAIV« GENERALNI ZASTOPNIK ZA TRST IN ITALUO ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV —— ---- RAŠE - ZASTOPSTVO ZA JEGOSLOVAIVSKI LES > S I P A D - Sarajevo EXPORTPRVQ - Zagreb JADRAN - DRVO - Reka ISTRA IMP.-EXP. - Reka I* I G N U M - Zagreb Jakob V atove© TRST - Via Torrebianca 19 uvoz Tel* s^^'587, 37'5